zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si€¦ · leta 2017. dr. raj persad, urolog v...

Število objav: 19Internet: 2Radio: 6Televizija: 2Tisk: 9Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 10Andrej Možina: 7Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 0bela napotnica: 0zdravstvo: 9združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 29. 12. 2016

2

Tisk Naslov Čakajočim bolnikom vrtijo balkansko glasbo

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 7 Površina: 912 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:8

Avtor Tomica Šuljić

Teme zdravstvo

Povzetek...Čakajočim bolnikom vrtijo balkansko glasbo Obiskovalci trboveljske morajo hočeš noces poslušati radio bolnišniceDirektorica : Če se večina strinja, ga lahko tudi izklopimo TOMICAŠULJIČ [email protected] bolnišniceTRBOVLJE O Glasba je ena tistih komponent...

Tisk Naslov Vrstomat za Dolenjce

Zaporedna št.2



Stran v zbirki:9

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...Vrstomat za Dolenjce NOVO MESTO - S prvim januarjem 2017 v Splošni Novo mesto prehajajo na bolnišnicielektronski sistem registracije naročenih pacientov, ki se bo izvajala prek vrstomata. Ta deluje tako, da pacient ob prihodu v...

Tisk Naslov Proti ZZZS bi lahko vlagali tudi ovadbe

Zaporedna št.3



Stran v zbirki:10

Avtor STA

Teme zdravstvo

PovzetekProti ZZZS bi lahko vlagali tudi ovadbe LJUBLJANA - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj preveri, koliko je delavcev, ki so jim napačno izplačevali nadomestila za bolniško odsotnost, potem pa naj jim izplača razliko, pozivajo v Svetovalnici za migrante. »Nameravamo vložiti tudi

Televizija Naslov Večne težave na onkologiji UKC Maribor

Zaporedna št.4

Medij; Doseg POP TV; 304.000, Slovenija 19:21 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum 24 ur; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:11

Avtor Urška Šestan

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...slabe kadrovske politike zruši celoten program. NOVINARKA: Kdo je torej tisti odgovoren? LENCL: Ja, eno osebo ne boste mogli najti, ker je tu več zadev. razpisuje specializacije, ljudje se javljajo na specializacije ali Zdravniška zbornicase pa tudi ne javijo za specializcije. Nekateri odhajajo v pokoj, nekateri gredo v tujino....

Radio Naslov Kadrovska stiska z radioterapevti v UKC Maribor

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 177.000, Slovenija 14:30 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Val 202; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:12

Avtor Žiga Pohleven

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...VAL 202, 14:30 ŽIGA POHLEVEN (voditelj): Razloge za kadrovsko stisko z radioterapevti v mariborskem kliničnem centru pojasnjuje predsednik . Od leta 2010, ko je dobila dve radiološki Zdravniške zbornice Andrej Možina bolnišnicanapravi, so prijavili zbornici povpraševanje po 12-ih specializacijah za onkološke radioterapevte, vendar se je za ta...

3

Televizija Naslov Obsevalniki v mariborskem UKC-ju

Zaporedna št.6

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 144.000, Slovenija 22:01 Trajanje: 15 min

Rubrika, Datum Odmevi; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:17

Avtor Slavko Bobovnik, Ana Bučar


Povzetek...V dveh letih od otvoritve so obsevali samo 27 bolnikov, če pa bi delovala, bi jih lahko vsaj 2.000. Še huje, njuno nedelovanje oziroma vzdrževanje je stalo milijon in pol evrov. Ob gradnji 35 milijonov evrov vredne bolnišnicoonkologije so namreč zanemarili dejstvo, da stavba z drago opremo brez zdravnikov pač...

Radio Naslov Kadrovske težave v UKC Maribor

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:18

Avtor Maja Derčar


Povzetek

...programom začasno oziroma do nove situacije prekiniti. DERČAR: Težava je v tem, da v Mariboru ni prijav na razpisana mesta. Predsednik (predsednik ):Zdravniške zbornice Andrej Možina. ANDREJ MOŽINA Zdravniške zborniceKar se mariborske tiče, je nesporno, da so bile nekatere težave in so bila kar številna razpisana mesta bolnišnicenezasedena. Tako, da je pomembna za mlade tudi...

Radio Naslov Prekinitev obsevanja novih rakavih bolnikov na severovzhodu države

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:19

Avtor Maja Derčar


Povzetek

...pa s programom začasno oziroma do nove situacije prekiniti. DERČAR: Težava je v tem, da v Mariboru ni prijav na razpisana mesta. Predsednik : Kar se mariborske tičeZdravniške zbornice Andrej Možina. ANDREJ MOŽINA bolnišnice, je nesporno, da so bile nekatere težave in so bila kar številna razpisana mesta nezasedena. Tako, da je pomembna za mlade tudi klima,...

Radio Naslov Napovednik

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:20

Avtor


Povzetek...dan. So slabi odnosi razlog za to, da se mladi zdravniki ne prijavljajo na razpise na delovna mesta v mariborskem kliničnem centru? Na to namigujejo v ob vprašanjih pomanjkanja kadra v Mariboru za obsevanje Zdravniški zbornicibolnikov z rakom. Hudo bolni se bodo tako znova vozili na naporna obsevanja v Ljubljani, čeprav...

Radio Naslov Mladi se ne zanimajo za specializacijo v Mariboru

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:21

Avtor Helena Lovinčič


Povzetek

...da si mladi pri nas sami izberejo tako vrsto specializacije, kot tudi , kjer pa upoštevajo tudi razmere za delo. bolnišnicoVeč Helena Lovinčič. HELENA LOVINČIČ: se sicer z aktualno problematiko v Mariboru Zdravniška zbornicaneposredno ne ukvarja. Predsednik pa je povedal, da so v Mariboru od leta 2010 do danes prijavili 12 Andrej Možinamest...

4

Tisk Naslov Poplačali bodo prvega delavca s prenizko bolniško

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 620 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:23

Avtor Nina Knavs

Teme zdravstvo

Povzetekzdravstvo/ zzzs * _^__mBBmmmF*"—^L~ - £"'^ii MmMmMM^MM^M^^^^MMk n I v I * L*. ~ _€—^AtS—J=S_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_m O Bojan Velikonja 31'J"" Delavcu, ki je glede na nedavno sodbo prejemal za polovico prenizko bolniško nadomestilo, bodo na zdravstveni blagajni poplačali razliko. Preostalim je -

Tisk Naslov Javnofinančni presežek prvič po letu 2008

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 169 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:24

Avtor Urška Rus

Teme zdravstvo

Povzetek...2% višja kot pred letom je bila v prvih devetih mesecih letos povprečna mesečna bruto plača. V sektorju država, kamor spadajo na primer državna uprava, in šole, so se plače zvišale za 3,8 odstotka, kar je predvsem bolnišniceposledica sproščanja varčevalnih ukrepov. 7,3-odstotna STOPNJA ANKETNE BREZPOSELNOSTI V tretjem...

Tisk Naslov Varčevanje na bolnih najrevnejših delavcih

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 750 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:27

Avtor Kristina Božič

Teme zdravstvo

PovzetekVarčevanje na bolnih najrevnejših delavcih V Svetovalnici za migrante opozarjajo, daje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolne ali poškodovane najrevnejše delavce protipravno prikrajšal za nadomestila plač, do katerihso bili upravičeni. ZZZS napoveduje revizijo pravnomočne sodbe KRISTINA

Tisk Naslov Zakoni neusklajeni, oškodovani pa delavci

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 394 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:28

Avtor Jana Krebelj

Teme zdravstvo

PovzetekZdravstvena zavarovalnica delavcem izplačevala prenizko bolniško nadomestilo Zakoni neusklajeni, oškodovani pa delavci Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi moral kot osnovo za izračun nadomestila za primer poškodbe ali bolezni upoštevati minimalno, ne pa zajamčene plače, ki je bila

Tisk Naslov Sevniški paberki

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Dolenjski list; 38.000, Slovenija Stran: 10 Površina: 66 cm2

Rubrika, Datum Iz naših občin; 29. 12. 2016

Stran v zbirki:29

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...pomeni, da je lahko priti do nje. Govorimo seveda o Sevnici in slabih prometnih povezavah, ki vodijo do nje. Ta geografska odmaknjenost od najbližjih je tudi eden glavnih argumentov Sevničanov, ki od ministrstva za bolnišniczdravje zahtevajo skorajšnjo vključitev v nacionalno mrežo satelitskih urgentnih centrov....

5

Radio Naslov Na zdravljenje v Ljubljano

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Radio Maribor; 35.000, Slovenija 17:02 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Dnevnik; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:30

Avtor Unknown


Povzetek

... se z aktualno problematiko v Mariboru neposredno ne ukvarja. Predsednik pa je Zdravniška zbornica Andrej Možinapovedal, da so v Mariboru od leta 2010 do danes prijavili 12 mest za specializacijo onkologa radioterapevta, zasedenih pa je bilo le 7 mest. : Po drugi strani pa, kar se mariborske , je nesporno, da so bile neke ANDREJ MOŽINA bolnišnicetežave in so bila kar številna razpisana mesta nezasedena, tako da je pomembno za mlade tudi klima, ki nekako živi v

. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih, kje se bodo in za kaj se bodo izobraževali. NOVINARKAbolnišnici: Tukaj pa so v mariborski še rezerve, pravi Možina in dodaja, da je problem tudi bližina štirih ... bolnišnici bolnišnic

Internet Naslov Slovenija v letu 2017 (tema)

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Sta.si; 24.885, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:33

Avtor STA


Povzetek

...odkar so samostojno Slovenijo priznale takratna Evropska skupnost in države članice. 17. Drugi krog volitev za predsednika , na katerih se bosta pomerila Zdenka Čebašek-Travnik in . Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina23. Predvidoma seja programskega sveta RTVS, na kateri bodo glasovali o kandidatih za generalnega direktorja RTVS.24....

Internet Naslov Slovenija v letu 2017 (tema)

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Sta.si; 24.885, Slovenija

Rubrika, Datum Notranja politika; 28. 12. 2016

Stran v zbirki:40

Avtor STA


Povzetek

...odkar so samostojno Slovenijo priznale takratna Evropska skupnost in države članice. 17. Drugi krog volitev za predsednika , na katerih se bosta pomerila Zdenka Čebašek-Travnik in . Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina23. Predvidoma seja programskega sveta RTVS, na kateri bodo glasovali o kandidatih za generalnega direktorja RTVS.24....

Tisk Naslov Same dobre zdravstvene novice!

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Readers Digest; 20.000, Slovenija Stran: 40Površina: 1.383 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 1. 1. 2017

Stran v zbirki:48

Avtor S. Mary Aikins

Teme zdravstvo

Povzetek...& invazivne diagnostične teste. Poseben senzor vonja, s katerim prepoznavajo "vonj raka" naj bi bil na voljo konec leta 2017. Dr. Raj Persad, urolog v Southmead v Angliji, pa pravi: "Če bo ta test uspešno opravil vse stopnje bolnišnicikliničnega preskusa, morda pomeni pravo revolucijo v diagnostiki. Kajti celo...

Čakajočim bolnikomvrtijo balkansko glasboObiskovalci trboveljske bolnišnice morajo hočeš noces poslušati radioDirektorica bolnišnice: Če se večina strinja, ga lahko tudi izklopimoTOMICAŠULJIČ[email protected]

TRBOVLJE O Glasba je ena ti-stih komponent vsakdanjika,ki nam lahkodan polepšajoali zagrenijo. Že njena hitrostlahko - po študiji, objavljeni načikaški univerzi pred tremi de-setletji - vpliva na goste resta-vracije. Če je počasna, povzročidaljši obisk ter več denarja zapijačo. Tudi trgovci se dodo-bra zavedajo njenega pomenaza počutje ljudi in posledičnoodprtost denarnic.So pa tudi (javni) kraji in pro-stori, kjer jo predvajajo, ne dabi se kdo kaj pretirano ukvarjals tem, kaj se vrti: od lokala, kjerje glasbeni izbor prepuščen tre-nutni natakarici ali frizerki, dokrajev, kjer velja šefova želja.Kam bi lahko v tem spektruuvrstili bolnišnice, ni popol-noma jasno, je pa po odgovoruČrta Kakerja z ministrstva zazdravje jasno, da lahko pri nasvsaka pleše po svojih notahoziroma medijskih vsebinah:»Ministrstvo za zdravje nedoloča oziroma opredeljuje,katere vsebine so zaželene alipričakovane ali predpisane vtovrstnih prostorih.«

Zabava ne spadav bolnišnicoNa uredništvo se je obrnil našbralec, ki je v Splošni bolnišni-ci Trbovlje naletel na glasbo, kiga je - milo rečeno - motila:balkanski pevci so žgoleli enovižo za drugo, reklame so do-nele po hodnikih. Voditelji natakih, komercialnih postajahso praviloma prešerne volje

ter zehjo zabavati. Bralca, kije v bolnišnico spremljal bol-nega očeta, med čakanjem nahodnikih ni moglo prevzeti ve-seljaško razpoloženje komerci-alne radijske postaje, ki je tudisicer ne posluša in ne prenašanajbolje: »V bolnišnici pa čakaš,razmišljaš, počutje je odvisnood bolezni, namesto prostoruprimerne umirjene glasbe soimeli radijci zabavo, ki zago-tovo ne spada v bolnišnico,«seje pridušal možakar. Dodalje, da so bili reklamni bloki ševečja tortura kot glasba.Glede na položaj posameznikaoziroma navadnega državljanav javnem sistemu možakarjuniti na misel ni prišlo, da biosebje bolnišnice opozoril.No, direktorica trboveljskebolnišnice Marina Barovičje zapisala, da bi moral storitiprav to: »Bolnik, ki je bil neza-dovoljen v čakalnici, bi lahkosvoje nezadovoljstvo gledepredvajanja vrste glasbe, izbireradijske postaje, glasnosti itd.sporočil osebju bolnišnice. Tobi bila pričakovana in normal-na reakcija in komunikacijamed ljudmi, pa ne samo v zdra-vstvenem zavodu, temveč kjerkoli,« nadaljuje.V resnici imajo marsikje pojavnih lokalih dogovor, kateroradijsko postajo se predvaja;tako zamenjava te v lokalu,kjer ste pristali na pijači kotgost, še zdaleč ni samou-mevna praksa. A lokal jelažje zamenjati kot bol-nišnico. Glede na to,da ministrstvo nima»posebnih smernicglede čim boljšega

vzdušja za čakajočebolnike«, sta za-snova in izvedbateh prepuščenabolnišnicam. VTrbovljah pačposlušate komer-cialni radio, dru-gje (kot recimov Grosuplju) ne.Težava pa je toda so bolnišnicepretežno precej obljudenikraji: »Običajno v čakal-nici ni samo en bolnik invseh zelja ne bo mogoče niko-li upoštevati,« kompleksnostizbire radijske postaje razširiBarovičeva.

Če se zdravjeposlabša zaradi radiaPa vendar - kaj bi storili v Tr-bovljah, če bi se bolnik pritožilzaradi glasbe? Barovičeva od-govarja tako: »Če se bodo vsiali večina čakajočih v čakalnicistrinjali, ni problem izklopitiradijske postaje. V primeru,da bi poslušanje radijske po-staje vplivalo na poslabšanjenjegovega zdravstvenega sta-nja, bo odločitev drugačna.«Izbiro radijske postaje poja-snjuje lokalpatriotsko: »Zasav-čani še vedno najraje posluša-jo lokalno radijsko postajo neglede na trenutno lastništvote in ne glede na vrsto progra-ma, ki ga predvajajo.« Dodatnopojasnjuje, da z radiem Aktualnimajo nikakršnega dogovoraglede predvajanja njihovegaprograma.Tako kot na ministrstvu niti vtrboveljski bolnišnici nimajoizdelanih posebnih smernic

glede čim boljšega vzdušja začakajoče bolnike: »Je pa po-slušanje radijske postaje edenizmed načinov, kako dosečiboljše vzdušje, in prav s temnamenom je uporabnikomdana ta možnost,« nam po-jasni direktorica bolnišnice,ki nezadovoljnežu ni moglasvetovati, ali naj zaradi predva-janja glasbe v čakalnici izberedrugo bolnišnico.Za javno predvajanje glasbe,tudi v čakalnicah, morajoglasbeni uporabniki v Slove-niji plačevati nadomestilo - začakalnice znaša skoraj 83 evrov

na leto. A Jera RakovecNahtigal iz združe-nja Sazas pojasnjuje:»Združenje Sazasnima posebne tarife zabolnišnice in ne zara-čunava bolnišnicam,prav tako ne Splošnibolnišnici Trbovlje.«

To velja za čakalnice vbolniških prostorih, če

pa se glasba uporabljav drugih prostorihbolnišnice (na pri-mer lokali, trgovi-

ne, bifeji), si morauporabnik zagotovitiustrezno dovoljenje

Sazasa. Tako je dobra no-vica vsaj to, da tudi če po-samični Trboveljčani neželijo poslušati radia vbolnišnici, jim za mote-čo radijsko vsebino vsaj

ni treba plačevati nadome-stila iz skupne zdravstveneblagajne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 7

Površina: 912 cm2 1 / 3


Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 7

Površina: 912 cm2

6

* m-HbBB* jh • j^S^*"nH^^BfeBL %~

~tl ~î^m.i^^_~~~~~~~~~~~Mm__\Rf J__^^B^\~~3SI^^^^^^^^^B^^^^B »Sfe&SlW&H«sSlSEfl^fflBfl»3H+ *^BHB*a &^________EBB^^BB&m MBBmB? r ~*^~~~~~~~~~~t'' w K BBBffSSBi^HBlBHiMH^^^BBffli

m^Bs (' j_B/^_f^mfB/^n^Bn^^'' i^' 'tss^^^Bk^m TMpirjSjBf a i* :^ »^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hh

»II.:f^^HRÎ^^^n^^^Ê^^^ffimHffi^^^9Sffi^«% * Bi*

'~ z __ '»»_ •**_*' *---._-«' L^p*— -^^ ^?^Y'^ J -__^j?^£rw"y-^ .»,ji "~

Glasba pomembna vpliva na naše počutje. Še zlasti če nam neustreza, kot ni našemu trboveljskemu bralcu, (foto marko feistiO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 314.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 912 cm2

7

Čakajoči pacienti in spremljevalci so obsojeni na balkansko glasbeno koreografijo. (fotO: bojan rajšek)

' *3* #ti t

s ' _d_St^____________^________________________P^w 'm. J^^^M\\\\\\\m\\rŠ&^____\.

it^_W^__________

Jl_^__^______W_________________________

___y_^^^B^^^^^^B_^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M

SÊ$ix4^Bbfin3ISMH^^^^__________. *^ A i » lS___ tfisSu

_Ê^_^^_^_^_^_^_S^_^_^__Î^_^_-__^_^_^_^_^_L_ >f^____________________________>

Marina Barovič, direktoricatrboveljske bolnišnice: »Vsehželja ne bo mogoče nikoliupoštevati.« (foto: sb trbovlje)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 912 cm2

8

Vrstomat za DolenjceNOVO MESTO - S prvim januarjem 2017 v Splošni bolnišniciNovo mesto prehajajo na elektronski sistem registracije na-ročenih pacientov, ki se bo izvajala prek vrstomata. Ta de-luje tako, da pacient ob prihodu v terminal vstavi veljavnokartico zdravstvenega zavarovanja, na zaslonu vrstomatapa se mu izpišeta številka ambulante in ura predvidenegapregleda. Pacient dobi tudi tiskano obvestilo z omenjenimipodatki. Na ta način odpadejo čakalne vrste pred vpisnimiokenci pred ambulantami. (STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 30 cm2

9

Proti ZZZS bi lahko vlagali tudi ovadbeLJUBLJANA - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) naj preveri, koliko je delavcev, ki so jim napačnoizplačevali nadomestila za bolniško odsotnost, potem panaj jim izplača razliko, pozivajo v Svetovalnici za migrante.»Nameravamo vložiti tudi ovadbe zoper odgovorne,« jepovedal Goran Lukič iz svetovalnice. Na ZZZS na očitkeodgovarjajo, da so o navedeni tematiki v preteklem tednupridobili mnenje ministrstva za zdravje, »ki v celoti pritrjujedozdajšnjemu poslovanju ZZZS pri izplačilih nadomestilplače«. (STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 33 cm2

10

POP TV, 24 ur - 19:21 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 304.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Večne težave na onkologiji UKC Maribor 28.1.2016, 24 19.21POP TV, UR,

Nove težave v mariborskem Leto dni po odprtju novega oddelka za onkologijo in le mesec in pol poDARJA ZGONC: KC.začetku obsevanj so drage obsevalne naprave obstale. Edina radiologinja, ki je delala v enoti za radioterapijo, bo namreč leto in pol na bolniškem staležu, vse bolnike z rakom pa bodo znova vozili na obsevanja v Ljubljano.

Komaj mesec in pol sta delovala dva nova draga obsevalnika v Mariboru. V tem času so zdravili 27 URŠKA ŠESTAN:ljudi, paliativno obsevali neozdravljivo bolne in bolnice z rakom dojk.

(vodja Centra za odnose z javnostmi To bodo tudi pri nas končali v naslednjih tednih.JANEZ LENCL UKC MB): Potem pa bodo za nedoločen čas obsevalnika ugasnili.ŠESTAN:

Bo stanje nekaj takšnega, kot je bilo dva meseca nazaj, ko so dejansko morali naprave vzdrževati v LENCL:pripravljenosti za delo.

To pa je velik strošek, samo amortizacija aparatur letno znaša 700.000 evrov. To lahko v bistvu pomeni tudi ŠESTAN:leto, dve, več?

Teoretično mislim, da ta scenarij bi bil možen, ja, seveda, ker dejansko specializanti, ki jih imamo pet, bi končali LENCL:nekje 2018, pravzaprav 2019.

Drugega specialista v šestih letih, od začetka gradnje oddelka, niso uspeli pridobiti. Zdaj odhod edine ŠESTAN:radioterapevtke na daljšo bolniško, zaradi slabe kadrovske politike zruši celoten program.

Kdo je torej tisti odgovoren?NOVINARKA: Ja, eno osebo ne boste mogli najti, ker je tu več zadev. Zdravniška zbornica razpisuje specializacije, ljudje se LENCL:

javljajo na specializacije ali se pa tudi ne javijo za specializcije. Nekateri odhajajo v pokoj, nekateri gredo v tujino. (strokovni direktor Onkološkega inštituta): Naši radioterapevti onkologi hodijo v Maribor, se vozijo vsaj VILJEM KOVAČ

dvakrat na teden. Vendar pa je to premalo, da bi zagotovili kontinuiteto dela. In ker jih je premalo, da bi redno delali v obeh ustanovah, se bodo na to nehumano pot v Ljubljano spet podali ŠESTAN:

sami rakavi bolniki. Po novem letu načrtujemo sestanek z njimi, ko bomo skupaj iskali optimalno rešitev.KOVAČ:

Ves čas je raka rana Maribor pomanjkanje kadra, zakaj je tako?NOVINARKA: UKC S problemi anestezije ste videli, da se soočajo vse ustanove v Sloveniji. Zdaj, kaj je nekatero vodstvo kaj, kdo LENCL:

načrtoval, planiral, je seveda drugo vprašanje. Ki še vedno ostaja brez odgovora, kaj šele odgovornosti, povzroča pa vsak dan nove in nove kadrovske težaveŠESTAN:

. Ki gredo na račun bolnikov.ZGONC:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur - 19:21 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

11

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 177.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Kadrovska stiska z radioterapevti v UKC Maribor 2, 28. 12. 2016, 202, 14:30RADIO SLOVENIJA VAL

(voditelj): Razloge za kadrovsko stisko z radioterapevti v mariborskem kliničnem centru pojasnjuje ŽIGA POHLEVENpredsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina. Od leta 2010, ko je bolnišnica dobila dve radiološki napravi, so prijavili zbornici povpraševanje po 12-ih specializacijah za onkološke radioterapevte, vendar se je za ta mesta odločilo le 7 mladihzdravnikov. Mladi se pri nas lahko sami odločajo za vrsto specializacije, pravi Možina.

(predsednik Zdravniške zbornice): Po drugi strani pa, kar se mariborske porodnišnice tiče, je nespornoANDREJ MOŽINA, da so bile nekatere težave. In so bila kar številna razpisana mesta nezasedena. Tako da je pomembno za mlade tudi klima, ki nekako živi v bolnišnici. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih, kje se bodo in za kaj se bodo izobraževali.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

12

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:01 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 15:00

( )poglej 1 / 5

Obsevalniki v mariborskem UKC-ju 1, 28.12.2016, 22:01TV SLOVENIJA ODMEVI,

(voditelj): Če smo že do zdaj težko razumeli, kako so lahko v mariborskemSLAVKO BOBOVNIKUKC-ju kupili dva obsevalnika, ne da bi imeli usposobljene ljudi za delo z njima, potem zdaj, ko so po mesecu in pol obsevanj delo spet prekinili, ne razumemo nič več. A ni problem v našem razumevanju, problem so bolniki, ki bodo zdaj spet čakali, da vsakodnevnih poti rakavih poti iz Murske Sobote na primer v Ljubljano sploh ne omenjamo.

(novinarka): To je obsevalnik. V Mariboru stojita pravzaprav kar dva. Ob nakupu ANA BUČARsta bila vredna pet milijonov evrov. V dveh letih od otvoritve so obsevali samo 27 bolnikov, če pa bi delovala, bi jih lahko vsaj 2.000. Še huje, njuno nedelovanje oziroma vzdrževanje je bolnišnico stalo milijon in pol evrov. Ob gradnji 35 milijonov evrov vredne onkologije so namreč zanemarili dejstvo, da stavba z drago opremo brez zdravnikov pač ne bo služila bolnikom. Nekdanji direktor pa je ves čas vztrajal, da obsevanje v Mariboru bo.Dr. (direktor UKC-ja Maribor, 14,04,2014): Mi smo rekli, da bomo začeli aprila zGREGOR PIVECobsevanji. Na teh rokih kot direktor vztrajam. Drugo je pa stvar stroke.

Pa se ni zgodilo aprila, niti poleti, šele novembra letos so delno začeli z obsevanjem s BUČAR:pomočjo ljubljanskih kolegov.

(onkologinja radioterapevtka, Oddelek za onkologijo, Maribor): NATAŠA HROVATIČ UKCDvakrat na teden prihaja ekipa, po eden zdravnik, torej onkolog raditerapevt in en izvedenec medicinske fizike.

A je načrt kmalu propadel, še preden je dodobra zaživel. Vse delo je namreč slonelo BUČAR:zgolj na eni radiologinji, ki pa je zdaj odšla na daljši bolniški dopust.

(vodja Centra za odnose z javnostmi in marketing): To se je zgodilo prejšnji JANEZ LENCLteden in zaradi tega bomo postopoma dejansko, če se ne bo našla nadomestila, morali prekiniti zadeve, ki so se do zdaj dogajale.

Tako bodo bolniki spet obsojeni na 270 kilometrsko vožnjo v Ljubljano in nazaj.BUČAR: 1: Zelo obsojam. To bi moralo biti. Mi plačujemo zdravstveno zavarovanje, vse davkeOBČANKA

in bi lahko vse to imeli. 2: To je svinjarija.OBČAN

3: Pacienti so tako ali tako utrujeni, prizadeti, ta vožnja jih zelo utruja, tako da je to OBČANKAžalostno, da se to ne porihta.

Takšno stanje obsoja tudi zastopnica pacientovih pravic.BUČAR: (zastopnica pacientovih pravic): Bi verjetno morali prej razmišljati, kateri kader VLASTA CAFNIK

bo delal na tem področju. Škoda je, da je bila tako velika investicija sprovedena, pa da sedaj ne bo v bistvu služila pacientom.

Dejstvo ostaja, da se na razpise, tudi mednarodne, ne prijavlja nihče. Pet specializantovBUČAR:pa bo izobraževanje končalo šele leta 2019. Rešitev zdaj vidijo v hrvaških zdravnikih ali upokojenih specialistih iz Ljubljane.

Seveda smo dobršen del današnjega dne porabili za to, da bi v UKC-ju Maribor BOBOVNIK:našli sogovornika na to temo, ampak vse, kar smo od tam dobili je naslednje pojasnilo: da ima strokovna direktorica v naprej načrtovane obveznosti in da je odsoten tudi vršilec dolžnosti direktorja. Sledilo je še nekaj podukov o tem, kako da naj delo ob takih primerih opravljamo novinarji. K temu dodajamo samo,d a se bomo mi podukov o tem, kako naj svoje delo opravljajo v tamkajšnji službi za odnose z javnostmi, vzdržali. Smo pa veseli, da so nam pripravljeni stvari s svojega zornega kota pojasniti gospod Vilijem Kovač, strokovni direktor, dober večer. In v Maribor Ivan Krajnc, dekan Medicinske fakultete in Boris Rižnar, prvi mož tamkajšnjega Fidesa. Dober večer tudi vama, gospoda. Če zdaj, gospod Kovač, zanemarimo ta stokilometrska potovanja rakavih bolnikov na primer sleherni dan na obsevanje, ampak vrsta pri vas bo zaradi nedelovanja mariborskih naprav spet daljša.Dr. (strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana): Glejte, dejansko je VILIJEM KOVAČeden od vzrokov, zakaj smo želeli vzpostaviti radioterapevtski center v Mariboru tudi to, da bi razbremenili nekoliko naše delo, razvijali stroko in obenem pa pravzaprav sledili evropskim

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

( )poglej

13

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2016/12/29/3bb912ed-9cd3-4c89-a364-e3ff440330ea&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg: 144.000

Trajanje: 15:00

( )poglej 2 / 5

smernicam, ki govorijo, da bi na milijon prebivalstva bil en radioterapevtski center. In nenazadnje,kot ste že uvodoma rekli, to je veliko bolj prijazno zdravljenje, če je v domačem okolju. Osnoven problem pa je, da želimo zagotoviti res kakovostno in pa varno zdravljenje. In to je takšna prioriteta, da želimo temu se podvreči. In seveda ob prispevku, ki ste ga že pokazali, lahko vidimo, da ne moremo zagotoviti kontinuitete dela, če ni tam stalnega zdravnika, onkologa radioterapevta.

Ampak gospod Kovač, rekli ste mi, da želite zagotoviti strokovno in ne vem še kako BOBOVNIK:delo, ampak jaz temu ne morem verjeti, v tej državi manjka ne vem koliko obsevalnih naprav, hkrati pa imamo takšen luksuz, da dve, ki jih imamo v Mariboru, ne delata, ker nimamo zdravnikov.Dr. To se tudi jaz sprašujem, kako je lahko do tega sploh prišlo, ker ko sem nastopil to KOVAČ:funkcijo, pa že prej, so mi povedali, da je že leta 2004 Onkološki inštitut izdelal projekcijo oziromastrategijo razvoja tadioterapije onkologije v Sloveniji, kako naj bi se vzpostavil satelitski center, kako naj bi šolali kadre in tako naprej. Vendar ni mi jasno, zakaj do te realizacije ni prišlo.

Poglejte, morebiti nam pa pomagajo gospodje v Mariboru, gospoda Krajnc in RižnarBOBOVNIK:. Da ne bosta razumela napak, nihče vaju ne obtožuje za kakršnekoli napake, ampak vendarle poskušajmo dognati, pomagajte nam, kdo v Mariboru ne zna šteti, kdo meče milijone stran za drage naprave, s katerimi naj bi opravljala ena sama zdravnica? Gospod Krajnc, poskusite vi.Dr. (dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru): Ja, kdo ne zna šteti, jaz IVAN KRAJNCmislim, da ne znajo šteti niti v Mariboru niti v Ljubljani. In sicer konkretno na Zdravniški zbornici inseveda tudi Ministrstvu za zdravje. Zgodba Onkologija Maribor je stara vsaj 15 do 20 let. Jaz sicer v bolnišnici nisem več zadnjih 14 let, tako da podrobnosti ne poznam, ampak vsekakor je trend naraščanja teh bolezni strmo narašča iz leta v leto in kot je bilo že danes rečeno, je ta mukotrpna pot, Maribor ali pa Murska Sobota, Ljubljana in nazaj, veliko breme za te bolnike. To je bilo osnovno izhodišče, zakaj onkologija v Mariboru. In seveda tudi današnja Slovenija z 2 milijoni prebivalstva bi morala takšna dva centra imeti. Kje se je zataknilo, verjetno na nepravilnem strateškem načrtovanju kadrov in na drugi strani seveda tudi na problemih, saj direktor pravzaprav vsake bolnišnice je danes več ali manj upravnik, se pravi, za vsako zaposlitev mora dobiti dovoljenje Ministrstva za zdravje. Tega pravzaprav, unikuma, ni nikjer na svetu, morda smo edini v takšni obliki…

Ja, gospod Krajnc, zdaj ste s prstom pokazali ali z besedo omenili ministrstvo in pa BOBOVNIK:zbornico, niti s črko niste omenili mariborskega UKC-ja. Gospod Rižnar, je vendarle tudi tam, tudipri vas kaj odgovornosti za to stanje, ki je danes?

(anesteziolog, Maribor): Ja, seveda. Vsi, torej Slovenija že pozna problem,BORIS RIŽNAR UKCki je izbruhnil na anesteziologiji in sedaj je tudi v bistvu tale nova veja, ki bi naj delno razrešila problematiko zdravljenja onkoloških bolnikov s tem, da ne bi več potrebovali potovanja do Ljubljane in nazaj, seveda nadaljevanje te zgodbe. To je neustrezno planiranje kadra, ki jo seveda delno nosi vodstvo bolnišnice, prejšnje vodstvo, ki je v bistvu s tem projektom začelo in niustrezno sistematiziralo kadra, kajti vsakomur je jasno, da je ta dejavnost tako, kot je bila zamišljena, samo z eno zdravnico terapevtko, dokaj neresno. Ne rabiš biti nek strokovnjak ne za zdravstvo ne za organizacijo dela, da veš, da dejansko se bo tu prej ali slej zalomilo, tako kot tudina dolge proge, recimo čez Atlantik, ne pošljejo samo enega pilota, ampak mora biti tam vsaj kopilot zato, da bomo lahko rekli, da bodo pacienti ustrezno zdravljeni in da bo takšno zdravljenjetudi potekalo v varnih mejah. Obenem pa, da ta zdravnik, ki bo nudil te storitve, ne bo preobremenjen. In to je bil osnovni razlog pretekle stavke, v kateri smo sicer zdravniki delali 40 ur, da smo prikazali recimo, kakšno pomanjkanje je v Sloveniji zdravnikov za tisti obseg dela, ki bi naj bil opravljen. Kajti mislim, da moramo…

Ja, gospod Rižnar, nimamo na voljo ravno sto minut, se opravičujem, imamo tudi BOBOVNIK:164 brezposelnih zdravnikov in naj k tisti vaši primerjavi o tistem letu čez Atlantik dodam še, se v naprej opravičujem vam in gledalcem za neumno primerjavo, res ne poznam avtoprevoznika, ki bi kupil za pet milijonov tovornjakov in zaposlil enega šoferja. Oprostite mi, o tem bi morali tudi razmišljati v Mariboru ali pa v Ljubljani, gospod Kovač, kjer da ste leta 15 obljubili, da boste v naslednjih petih letih pomagali mariborskemu onkološkemu centru, pa se je menda ta dogovor zataknil pri sindikatu, ker da zdravniki za denar, ki je bil na voljo, niso hoteli v Maribor.Dr. Glejte, Onkološki inštitut je dejansko se čutil odgovornega za razvoj stroke, KOVAČ:onkološke stroke v celi Sloveniji, ne samo radioterapije.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

( )poglej

14



Doseg: 144.000

Trajanje: 15:00

( )poglej 3 / 5

Kdo pa je potem odgovoren za zdravje bolnikov, ki prihajajo k vam, ali pa v MariborBOBOVNIK:?Dr. Dejansko odgovorni smo zdravniki, ker želimo pomagati. Pomagamo pa lahko KOVAČ:znotraj možnosti in mi moramo ustvariti tako možnost in to je naša naloga. In v tem smislu je Onkološki inštitut želel pomagati vzpostavljati sistem v Mariboru.

Ampak se je zataknilo, ni, ne.BOBOVNIK:Dr. Zataknilo se je že pri investiciji, ko se je to gradilo, ker takrat mi nismo sodelovali. KOVAČ:Prej smo izdelali projekcije, strateški načrt in tako naprej. Ko pa je bilo treba zaposlovati, začeti delati, ne gre samo za zdravnike, gre za pooblaščene fizike, gre za radiološke inženirje, za vzdrževalce, to je potrebna cela ekipa in takrat se je pa seveda zataknilo. In takrat smo rekli, kaj mi zmoremo, kaj lahko naredimo, ob pomanjkanju zdravnikov, ki jih imamo na Onkološkem inštitutu, smo rekli, toliko zmoremo, sicer bomo morali naše bolnike pošiljati v tujino.

Še vedno ne razumem, kdo je tu delal račun brez krčmarja, kdo je kupoval naprave,BOBOVNIK:za katere ni imel zdravnikov, ministrstvo, zbornica verjetno ne?Dr. Glejte, jaz mislim, da je vsaj del vzroka v tem, da se specifična onkološka stroka, KOVAČ:kot je radioterapija, ne pozna dovolj, tega ne poznamo. Ljudje si predstavljamo, da gre samo ozko obsevanje, je pa to proces, ki zahteva pripravo, tehnologijo, samo aparat, obsevalnik, se umerja tri do šest mesecev in to vsak, preden začne delati.

Gospod Kovač, seveda jaz tega ne vem, ampak nekdo, ki je te naprave naročeval, BOBOVNIK:bi pa to moral vedeti. Dajva vprašati še v Maribor. Gospod Krajnc, kadarkoli gre za specializacije,se nenehno s prstom kaže na zbornico, na ministrstvo, na vse mogoče. Ali lahko na fakulteti recimo stimulirate študente za deficitarne specializacije, anesteziologe, radiologe in podobno?Dr. Seveda lahko, saj imamo vsako leto meseca maja neke vrste seminar o KRAJNC:specializacijah za tiste študente, ki zaključujejo študij. Med drugim, pri nas je do zdaj končalo okoli 550 zdravnic in zdravnikov. Vendar je problem Slovenije v tem, da trenutno specializacijo in pravzaprav vodi Zdravniška zbornica in da kadrovanje zdravnikov ni v rokah predstojnikov oddelkov oziroma klinik. Ministrica je že nekje v mesecu juniju zagotavljala, da se bo kadrovanje vrnilo v bolnišnice in to bi bila pravzaprav edina smiselna rešitev, kakor je to rešeno tudi v drugih evropskih državah. Potem se seveda problem anestezije v Mariboru ne bi mogel zgoditi. Tudi seveda se problem onkologije v Mariboru ne bi tako klavrno začel. Kajti predstojnik je tisti, ki odgovarja za kadre in on najbolj pozna svojo stroko in kaj pač potrebuje tista stroka. Tako, da je skrajni čas, da se kadrovanje v Sloveniji, takšna kadrovanja pravzaprav jaz ne poznam nikjer drugje, vrne ponovno v roke v bolnišnice, v roke predstojnikov oddelkov. To je pravzaprav eden izmed vzrokov, zakaj, kot ste prej omenili, je toliko zdravnikov po eni strani pa nezaposlenih, zato, ker pravzaprav velja v Sloveniji neka kadrovska zmeda. Po eni strani smo že leta 4 ugotavljali, da toliko in toliko zdravnikov v Sloveniji manjka, da smo na repu v Evropski uniji, da imamo okoli dva zdravnika na tisoč, recimo v Avstriji, kjer se pogosto zgledujemo, jih imajo okoli 4, v Nemčiji celo nekaj več. Pri tem pa seveda pozabljamo, da celotna dejavnost sloni na zdravniškem kadru. In brez zdravnikov se ta lokomotiva ustavi.

Ja, veliko smo govorili o tem, gospod Krajnc, tudi takrat, ko je bila stavka, se BOBOVNIK:opravičujem, ker posegam nenehno v besedo, minute namreč bežijo. Gospod Rižnar, samo za en odgovor vas še prosim. Trije gledalci so me opozorili, naj vprašam tudi, ali kot poznavalec mariborskih razmer mislite, glede na vse te zadrege in reči, ki se zadnje čase dogajajo, da imajo v vaši ustanovi kaj dela tudi organi pregona, policija, tožilstvo in drugi?

S tem se, mislim, da že ukvarjajo. Pravzaprav gre za izvedbo pomoči anesteziologov, RIŽNAR:ki je v bistvu, ki jih posreduje firma, ki je dejansko pripravila nekako, ki se ni rabila pogajati glede cene. Vemo, da je cena petkrat večja, kot je najvišje plačani specialist in verjetno druge rešitve tudi sedaj ne vidim, kot uvoz, ali pa bodo pacienti morali odhajati na zdravljenje v tujino, kar bo predstavljalo velik minus za našo zdravstveno blagajno.

Ja. Hvala lepa, gospodje. Ničesar seveda nismo rešili, smo pa, upam, da kaj BOBOVNIK:pojasnili. Hvala lepa v Maribor in hvala vam, gospod Kovač.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

( )poglej

15



Doseg: 144.000

Trajanje: 15:00

( )poglej 4 / 5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

( )poglej

16



Doseg: 144.000

Trajanje: 15:00

( )poglej 5 / 5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

( )poglej

17


Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:07 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 133.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Kadrovske težave v UKC Maribor 1, 28.12.2016, 19.07RADIO SLOVENIJA RADIJSKI DNEVNIK,

(voditeljica): Kadrovske težave v mariborskem kliničnem centru so povzročile prekinitev obsevanja TATJANA POPOVIČnovih rakavih bolnikov na severovzhodu države. Te se bodo morali voziti v Ljubljani. Enota za radioterapijo na mariborskem oddelku za onkologijo, je sicer začela delo 7. novembra in po komaj mesecu in pol je zaradi odhoda edine specialistke v daljši bolniški stalež, zaprla svoja vrata. Prijav na razpise, ni. Pet specializantov pa bo končalo izobraževanje šele leta 2019. V Maribor zatrjujejo, da si prizadevajo najti nadomestno rešitev, a za zdaj jim ne UKCuspeva. Odzive je zbrala Maja Derčar.

(novinarka): Rakavi bolniki iz severovzhodne Slovenije, so dolgo čakali na novo onkologijo in zagon MAJA DERČARopreme. Novembra se jim je vzbudilo upanje, ki ga je zdaj porušilo zgrešeno kadrovanje oziroma pomanjkanje kadra. 27 pacientov je sicer že končalo s programom obsevanja. Po novem letu ne bo naročanja novih pacientov. Vlasta Cafnik zastopnica pacientovih pravic.

(zastopnica pacientovih pravic): Škoda je, da je bila tako velika investicija sprovedena, pa da sedaj ne VLASTA CAFNIKbo v bistvu služila pacientom. Bi verjetno morali prej razmišljati kateri kader bo delal na tem področju.

O možnih rešitvah oziroma izidu zapleta, pa Janez Lencel iz Maribor.DERČAR: UKC Maribor): Recimo dogovarjamo se z zdravnico, ki bo v onkološkem odšla v pokoj v drugem letu. JANEZ LENCEL (UKC

Imamo še pa eno možnost, tudi se med tem časom trudimo pridobiti človeka, je iz Hrvaške. Če pa ne bomo našli tega nadomestila edine zdravnice, potem bomo morali pa s programom začasno oziroma do nove situacije prekiniti.

Težava je v tem, da v Mariboru ni prijav na razpisana mesta. Predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina.DERČAR: (predsednik Zdravniške zbornice): Kar se mariborske bolnišnice tiče, je nesporno, da so bile nekatere ANDREJ MOŽINA

težave in so bila kar številna razpisana mesta nezasedena. Tako, da je pomembna za mlade tudi klima, ki nekako živi v bolnišnici. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih, kje se bodo in zakaj se bodo izobraževali.

Tudi jesenski razpis specializacij kaže, da sta se v Ljubljani na eno razpisano mesto onkologa radioterapevta DERČAR:prijavila dva kandidata. V Mariboru pa na dvoje razpisanih mest, niti eden. Očitno so v tujini boljši delovni pogoji in boljše delovno ozračje, saj specialisti namesto v mariborski raje odidejo čez mejo.UKC

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:07 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

18

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:01 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 133.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Prekinitev obsevanja novih rakavih bolnikov na severovzhodu države

1, 28.12.2016, 22:01RA SLOVENIJA ZRCALO DNEVA,Kot rečeno so kadrovske težave v mariborskem kliničnem centru povzročile prekinitev obsevanja novih rakavih bolnikov na severovzhodu države. Ti se bodo morali voziti v Ljubljani. Enota za radioterapijo na mariborskem oddelku za onkologijo, je sicer začela delo 7. novembra in po komaj mesecu in pol je zaradi odhoda edine specialistke v daljši bolniški stalež, zaprla svoja vrata. Prijav na razpise, ni. Pet specializantov pa bo končalo izobraževanje šele leta 2019. V

Maribor zatrjujejo, da si prizadevajo najti nadomestno rešitev, a za zdaj jim ne uspeva. Maja Derčar.UKC Rakavi bolniki iz severovzhodne Slovenije, so dolgo čakali na novo onkologijo in zagon opreme. MAJA DERČAR:

Novembra se jim je vzbudilo upanje, ki ga je zdaj porušilo zgrešeno kadrovanje oziroma pomanjkanje kadra. 27 pacientovje sicer že končalo s programom obsevanja. Po novem letu ne bo naročanja novih pacientov. Vlasta Cafnik zastopnica pacientovih pravic.

Škoda je, da je bila tako velika investicija sprovedena, pa da sedaj ne bo v bistvu služila pacientom. BiVLASTA CAFNIK:verjetno morali prej razmišljati kateri kader bo delal na tem področju.

O možnih rešitvah oziroma izidu zapleta, pa Janez Lencel iz Maribor.DERČAR: UKC Recimo dogovarjamo se z zdravnico, ki bo v onkološkem odšla v pokoj v drugem letu. Imamo še pa JANEZ LENCEL:

eno možnost, tudi se med tem časom trudimo pridobiti človeka, je iz Hrvaške. Če pa ne bomo našli tega nadomestila edine zdravnice, potem bomo morali pa s programom začasno oziroma do nove situacije prekiniti.

Težava je v tem, da v Mariboru ni prijav na razpisana mesta. Predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina.DERČAR: Kar se mariborske bolnišnice tiče, je nesporno, da so bile nekatere težave in so bila kar številna ANDREJ MOŽINA:

razpisana mesta nezasedena. Tako, da je pomembna za mlade tudi klima, ki nekako živi v bolnišnici. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih, kje se bodo in zakaj se bodo izobraževali.

Tudi jesenski razpis specializacij kaže, da sta se v Ljubljani na eno razpisano mesto onkologa radioterapevta DERČAR:prijavila dva kandidata. V Mariboru pa na dvoje razpisanih mest, niti eden. Očitno so v tujini boljši delovni pogoji in boljše delovno ozračje, saj specialisti namesto v mariborski raje odidejo čez mejo.UKC

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:01 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

19

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:30 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 133.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 1, 28.12.2016, 15.30RA SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,

Dober dan. So slabi odnosi razlog za to, da se mladi zdravniki ne prijavljajo na razpise na delovna mesta v mariborskem kliničnem centru? Na to namigujejo v Zdravniški zbornici ob vprašanjih pomanjkanja kadra v Mariboru za obsevanje bolnikov z rakom. Hudo bolni se bodo tako znova vozili na naporna obsevanja v Ljubljani, čeprav imajo v Mariboru drago opremo za to. Ni nihče razmišljal o tem kdo bo lahko uporabljal opremo? Z vami sem Urška Ivanovič, v oddaji še.Zaradi napada s tovornjakom v središču Berlina prijeli še enega Tunizijca.Pogajanja o TTIP-u že mrtva. Evropa vse manj strpna do korporacij.Zdravstveni blagajni grozi tožba zaradi spornih izplačil bolniških nadomestil.Ko ni delovnih mest si jih mladi ustvarijo. Vse več je zagonskih podjetij.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

20


Doseg: 133.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Mladi se ne zanimajo za specializacijo v Mariboru

1, 28.12.2016, 15.33RA SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,Za zagon mariborskega radioterapevtskega programa je bila ključna pomoč zdravnikov iz ljubljanskega Onkološkega inštituta, saj kot smo slišali sami niso uspeli pravočasno zagotoviti kadrov. V Zdravniško zbornici, kjer večkrat na leto objavljaj razpise za specializacije, poudarjajo, da si mladi pri nas sami izberejo tako vrsto specializacije, kot tudi bolnišnico, kjer pa upoštevajo tudi razmere za delo. Več Helena Lovinčič.

Zdravniška zbornica se sicer z aktualno problematiko v Mariboru neposredno ne ukvarja. HELENA LOVINČIČ:Predsednik Andrej Možina pa je povedal, da so v Mariboru od leta 2010 do danes prijavili 12 mest za specializacijo onkologa radioterapevta, zasedenih pa je bil le 7 mest. Pomembno je, da si lahko mladi sami izberejo vrsto medicine, ki joželijo specializirati.

Po drugi strani pa kar se mariborske bolnišnice tiče je nesporno, da so bile nekatere težave in so bila ANDREJ MOŽINA:kar številna razpisana mesta nezasedena, tako da je pomembno za mlade tudi klima, ki nekako živi v bolnišnici. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih kje se bodo in za kaj se bodo izobraževali.

Tu pa so v mariborski bolnišnici še rezerve, pravi Možina. Sicer pa tudi jesenski razpis specializacij kaže, da LOVINČIČ:sta se v Ljubljani na eno razpisano mesto onkologa radioterapevta prijavila dva kandidata, za Maribor pa na dvoje razpisanih mest niti eden. Problem mariborskega pa je tudi bližina štirih bolnišnic čez mejo, kamor za boljšimi UKCdelovnimi pogoji in klimo odidejo izobraženi specialisti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 02:00

21

zdravstvo/ zzzs * _^__mBBmmmF*"—^L~- £"'^ii MmMmMM^MM^M^^^^MMkn I v I * L*. ~\ _€—^AtS—J=S_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_m

O Bojan Velikonja 31'J""

Delavcu, ki je glede na nedavno sodbo prejemal za polo-vico prenizko bolniško nadomestilo, bodo na zdravstveniblagajni poplačali razliko. Preostalim je - vsaj za zdaj - nenameravajo. V Svetovalnici za migrante opozarjajo, da bo-do morali v primeru tožb izplačevati še višje zneske.S Nina KnavsGradbenemu delavcu, ki so mu po poš-kodbi pri delu glede na odločitev sodiš-ča mesečno odmerjali za okoli 300evrov neto prenizko bolniško nadomes-tilo, bodo na Zavodu za zdravstveno za-varovanje Slovenije (ZZZS) denar povr-nili. Tako so nam potrdili včeraj, za kak-šno vsoto gre, pa še ni znano. Prav takoše niso ugotovili, koliko in katerim de-lavcem so po letu 2013 bolniško nado-mestilo odmerjali od zajamčene plače238 evrov.

Pri ZZZS nameravajo odločitvi višjegadelovnega in socialnega sodišča, po ka-teri bi morali pri izračunih bolniških na-domestil po letu 2013 upoštevati vsajminimalno plačo (trenutno znaša 791evrov), sicer oporekati z revizijo. Tudi čebi se izkazalo, da so nadomestila res od-merjali napačno, pa za zdaj ne razmiš-ljajo o povračilih preostalim delavcem.Odločali bi se od primera do primera,domnevajo.

»Bodo čakali, da se pred vratipojavi nekaj sto delavcev?«Ocene, koliko delavcev bi bilo lahko pri-zadetih, so različne, segajo pa od sto donekaj sto ljudi. V Svetovalnici za migran-te, kjer v dosedanjih potezah ZZZS prispornih nadomestilih vidijo tiščanje gla-ve v pesek, medtem že pripravljajoovadbe zoper odgovorne za napačnoodmerjanje. »Od zavoda zahtevamo, da

napravi revizijo postopkov, v katerih jebilo nadomestilo delavcem napačnoobračunano. S temi delavci naj pri ZZZSstopijo v stik in jim izplačajo razliko dobolniškega nadomestila, kakršno bi mo-rali prejemati,« je dejal Goran LuMč izsvetovalnice.

Če se tega ne bodo lotili, bi se lahkopri ZZZS soočili s poplavo zahtevkovdelavcev, dodatnimi sodnimi stroški inobrestmi, je opozoril. »Bodo čakali, dase pred vrati pojavi nekaj sto delavcev,ki so ugotovili, da imajo pravico do viš-jega nadomestila? Vprašajo naj se, alijim bo finančno bolj ustrezalo tiščanjeglave v pesek ali pa soočenje z dejstvi,tako da delavce poplačajo in končajo tosramoto,« je dejal Lukič. Pravica do na-domestila za bolniško odsotnost je do-ločena z ustavo, institucije pa je ne mo-rejo interpretirati vsaka po svoje, je seopozoril Goran Zrnič, ki v Svetovalniciza migrante delavcem pomaga ob teža-vah pri odmeri nadomestil.

0 nadomestilihše v skupščini ZZZSKot smo v Dnevniku že poročali, bi bilalahko prelomna ravno odločitev sodiščao delavcu, ki je med bolniškim dopus-tom prejemal le okoli 300 evrov na me-sec oziroma polovico premalo. ZZZS jepri odmerjanju bolniških nadomestil,ko niso znani podatki o osnovi zanje, do

lanskega septembra upošteval zajamče-no plačo 238 evrov. Glede na novembr-sko sodbo, ki ji pri ZZZS oporekajo, sodolgo ravnali napačno. Zajamčena plačase je namreč uporabljala le do leta 2013,ko je začel veljati novi zakon o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanju. Taje kot najnižjo osnovo za obračun pris-pevkov od plače in nadomestil za leti2013 in 2014 določil minimalno plačo, jeugotovilo sodišče. ZZZS jo od lanske je-seni res upošteva, kadar nima podatkovo osnovi za odmero nadomestila. Še ve-dno pa znižana nadomestila prejemajodelavci, ki so jim delodajalci izplačevaliplačo, nižjo od minimalne. Da ravnajoprav, jim pritrjujejo tudi na ministrstvuza zdravje, pravijo na zdravstveni bla-gajni. Upravni odbor ZZZS je ministr-stvo minuli teden sicer pozval, naj z za-konom na novo določi znesek minimal-nega nadomestila.

Tudi v organih ZZZS pa se vsi ne stri-njajo s takšno držo. »Ljudje so nižja na-domestila prejemali zaradi napake, zatoso upravičeni do nadomestila. Delavci, kiso šibkejša stran, ne bi smeli biti oškodo-vani Še zlasti, ker je ZZZS institucija so-cialne države. Menim, da bi morali razli-ko ljudem povrniti,« je včeraj poudarilčlan skupščine ZZZS iz vrst sindikatovLadislav Rožič. Da to uredijo v dobro de-lavcev, bo zahteval v okviru skupščine, jenapovedal. Če se to ne bo zgodilo, name-rava delavce pozvati k vlaganju tožb. Po-ziv upravnega odbora ZZZS k spremem-bi zakonodaje, ne da bi popravili krivice,ni dovolj, je poudaril Rožič. Iskanje reši-tev se po njegovem mnenju ne sme kon-čati, ne da bi vanje zajeli tudi že prizade-te delavce: »Jezi me, da se kopja vednolomijo na najrevnejših.« xO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 620 cm2

22

Pri ZZZS naj se vprašajo, alijim bo finančno bolj ustrezalotiščanje glave v pesek ali pasoočenje z dejstvi, tako dadelavce poplačajo in končajoto sramoto.

Goran LukičSvetovalnica za migrante

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 620 cm2

23

ZAZNAMEK

Javnofinančnipresežek prvičpo letu 2008

2,6%višji je bil v prvih devetih mesecih le-tošnjega leta obseg bruto domačegaproizvoda glede na enako obdobje lani.Če se bo takšna rast nadaljevala, bomov letu 2017 prvič presegli predkrizno ra-ven BDP. K rasti sta letos ključno pris-pevala izvoz in domača poraba.

55 mio. €javnofinančnega presežka je Slove-nija dosegla v drugem četrtletju letos,ko smo ga beležili prvič po letu 2008.

2,1 mrd. €nižji kot pred enim letom je bil konecseptembra 2016 bruto zunanji dolg dr-žave. Po podatkih statističnega urada jeznašal 43,5 milijarde evrov.

Gospodarska klimaje bila v tekočem mesecu višja tako namesečni kot tudi na letni ravni in je stem dosegla novo najvišjo vrednost pomaju 2008. Decembra 2016 je kazalnikgospodarske klime znašal 8,5 odstotnetočke, kar je 0,5 odstotne točke več kotnovembra 2016 in 11,7 odstotne točkeveč od dolgoletnega povprečja.

2%višja kot pred letom je bila v prvih de-vetih mesecih letos povprečna meseč-na bruto plača. V sektorju država, ka-mor spadajo na primer državna uprava,bolnišnice in šole, so se plače zvišale za

3,8 odstotka, kar je predvsem posledicasproščanja varčevalnih ukrepov.7,3-odstotnaSTOPNJA ANKETNE BREZPOSELNOSTI Vtretjem četrtletju letošnjega leta se jepribližala vrednosti izpred šestih let, koje bila 7-odstotna.

ŠTEVILO ZAPOSLENIHse v zadnjem letu povečuje, vendar seje v tretjem četrtletju zvišalo predvsemna račun povečanega števila zaposlenihprek študentskega servisa. Število za-poslenih v delovnem razmerju je gledena prejšnje četrtletje upadlo.

Urška Rus

MmB&-®FAmM%A—i\ $m < -1

~ m?m Z*" "* C ZF

' J jK^

.^Wd£ - *« S.^Mt.%, *MAHMtWS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 169 cm2

24

Varčevanje na bolnih najrevnejših delavcihV Svetovalnici za migranteopozarjajo, dajeZavod za zdravstvenozavarovanje Slovenijebolne ali poškodovanenajrevnejše delavceprotipravno prikrajšalza nadomestila plač, dokaterih so bili upravičeni.ZZZS napoveduje revizijopravnomočne sodbeKRISTINA BOŽIČV Sloveniji je bilo oktobra po podat-kih Ajpesa 27.507 delavcev v zaseb-nem sektorju, ki so jim bile izplačanele minimalne plače. Leta 2014, zadnjeleto, za katero ima statistični uradpodatke, je bilo 26.382 zaposlenih, kiso prejemali neto plačo, nižjo od 570evrov. Med temi so nekateri zboleli alibili poškodovani. Zato so bili odsotni

z dela in upravičeni do nadomestilaplače, ki ga izplačuje ZZZS. Eden takihje delavec, ki se je poškodoval meddelom avgusta 2014. Zdravljenje je tra-jalo skoraj leto dni. ZZZS mu je odmerilnadomestilo - februarja 2015 je dobil283,18 evra. Za cel mesec. RavnanjeZZZS, je razsodil senat višjega delov-nega in socialnega sodišča v Ljubljani10. oktobra letos, je bilo protipravno.

Dve leti protipravnostiZZZS se je v svojih izračunih opiral nainštitut zajamčene plače. A ta v sloven-ski zakonodaji že leta ne obstaja več:leta 2006 jo je nadomestila minimal-na plača, ki je bila natančno določena zzakonom leta 2010. Zajamčena plača seje uporabljala le za posebne izračunezavarovanj za ožji obseg pravic, a tehzavarovanj zakon o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju, v veljavi jeod leta 2013, ne pozna več. Novi zakonje "kot najnižjo osnovo za obračun pri-spevkov od plače in nadomestila plačeza leti 2013 in 2014 določil prav znesekminimalne plače", so zapisali v sodbisodniki oddelka za socialne spore. Inda ne bi bilo nejasnosti, še dodatnopoudarili, da "osnova za odmero na-domestila za čas začasne zadržanostitako ne more biti manjša od minimal-ne plače".

ZZZS je zaznal problem vsaj fe-bruarja 2015, ko je na ministrstvo zazdravje naslovil dopis, v katerem želipotrditev, da lahko v primerih, ko oddavčne uprave, delodajalcev ali delav-

cev ne more pridobiti podatkov o iz-plačanih plačah v letu prej, za osnovovzame minimalno plačo. Ministrstvoje aprila 2015 pritrdilo in zavod od 28.9. 2015 upošteva minimalno plačo kotosnovo za odmero nadomestila, čepodatki niso znani - kar sicer samopo sebi pomeni kršitev zakonodaje.Ob tem pa se postavi vprašanje, kdo,kdaj in kako bo povrnil škodo in po-pravil krivice delavcem, ki so do tedajkoristili nadomestilo in jim je bilo toizračunano prenizko. Eden od njihje delavec, ki je zmogel vztrajnost inmoč, da je po dobrih dveh letih okto-bra dočakal pravnomočno sodbo, daso mu bile pravice kršene in da je ZZZSravnal protipravno.

Popravite krivice!"Od Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje zahtevamo takojšnjo revizijoin popravo krivic," je bil včeraj jasenGoran Lukič iz Svetovalnice za mi-grante. Števila vseh oškodovancev nepoznajo, točnega števila nimajo niti vZZZS, kjer pravijo, da so takšni primeri"redki, po grobi oceni jih je bilo okoli100 v zadnjih treh letih."

Razlika med zajamčeno (237,73evra) in minimalno plačo (trenutno790,73 evra) je dobrih 550 evrov. Če jedelavec odsoten zaradi poškodbe pridelu, je upravičen do 100-odstotne-ga nadomestila. Če grobo ocenimo,da je bilo 100 delavcev odsotnih vsakpo leto dni zaradi poškodb pri delu,je ZZZS 100 najnižje plačanim delav-cem, bolnim in poškodovanim izpla-čal 660.000 evrov nadomestil manj,kot so bili do njih upravičeni.

Višje delovno in socialno sodiščeje opozorilo tudi na nepravilen izra-čun plače - ZZZS je ob neupoštevanjunadomestil in dodatkov prišel do iz-računa 2,28 evra bruto na uro. Tri-članski senat sodnikov je razsodil, "daje stališče, da se v osnovo za odmerolahko všteje le plača oziroma osnova,od katere so plačani prispevki, nespre-jemljivo."Brez posluha za življenjeVendar ne ZZZS ne ministrstvo zazdravje ne nameravata spremenitipraks in stališč. Na ZZZS bodo "v kon-kretnem primeru pravnomočno sodbovišjega sodišča spoštovali", a namera-vajo, ker jo ocenjujejo za "pomanjklji-vo", vložiti revizijo na vrhovno sodišče.V stališču ministrstva za zdravje, ki soga na ZZZS pridobili prejšnji ponede-ljek, pa piše, da "po natančni preučitvigradiva sporočamo, da ministrstvo ševedno meni, da se kot najnižji znesek

pri izplačilu nadomestila upoštevaznesek, ki je enak višini zajamčeneplače, 237,73 evr a bruto". Nadalje se stri-njajo, da ZZZS, če razpolaga s podatki,da je bila plača za leto prej nižja od mi-nimalne plače, "upošteva razpoložlji-ve podatke, četudi je bilo plačilo nižjeod minimalne plače". Na ministrstvuso za Večer pojasnili, da "ministrstvoza zdravje podaja zgolj neobvezujočapravna mnenja. ZZZS pa je samostojensubjekt, ki se samodejno odloča o rav-nanjih v konkretnih zadevah."

Goran Zrnič iz Svetovalnice za mi-grante opozarja na še drugo nemogočeravnanje ZZZS v primerih, ko delaveczaprosi, naj mu zavod nadomestilo iz-plača neposredno, saj mu delodajalecne izplačuje plač oziroma njihoveganadomestila. "Zavod v takih prime-rih od delavca zahteva, naj prineseizjavo delodajalca, da plač in nado-mestil ne izplačuje vsem delavcem!Ne le, da veže njegovo pravico na krši-tev pravic vseh, ampak zahteva nekajrealno nemogočega. In to v primerih,ko bi moral zadostovati bančni izpisekdelavca," opisuje z nejevero, kako javnizavod poustvarja kršitve delodajalcev.

Ustavni pravnik dr. AndražTeršek, univerzitetni učitelj na pri-morski univerzi, je za Večer potrdil, dapravnomočna sodba državne organezavezuje nemudoma in da je njihovadolžnost, da vselej in po ustavi razla-gajo pravice v korist ljudi. Že junija jeopozoril, da "država, kije z ugotovlje-nim in pravno napačnim ravnanjemnedopustno posegla v pravice prav-nih subjektov, mora to napako tudipopraviti - sama od sebe oziroma pouradni dolžnosti." Posebej opozarjana odgovornost uradnikov. "Poleg de-lovnopravne disciplinske sankcije inkazenske ovadbe je na mestu tudi od-škodninska tožba vseh oškodovanih,"je prepričan Teršek. "Država bi moralav takšnih primerih po uradni dolžno-sti povrniti nastalo škodo. Z obrestmivred."

"Od Zavoda zazdravstvenozavarovanjezahtevamotakojšnjo revizijoin popravo krivic"

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 750 cm2

25

Po podatkih Ajpesa je bilov Sloveniji oktobra 27.507delavcev v zasebnemsektorju, ki jim je bilaizplačana le minimalnaplača.

Leta 2014, zadnje leto,za katero ima statističniurad podatke, je bilo26.382 zaposlenih, ki soprejemali neto plačo, nižjood 570 evrov.

Med temi so nekaterizboleli ali bilipoškodovani. Zatoso bili odsotni z delain upravičeni donadomestila plače, ki gaizplačuje ZZZS. V primerudelavca, ki je dosegelpravnomočno sodbo, jeZZZS ob neupoštevanjunadomestil in dodatkovprišel do izračuna 2,28evra bruto na uro.

Kmalu možnost kolektivnih tožb?Na ministrstvu za pravosodje je trenutno v strokovnem usklajevanju zakono kolektivnih tožbah, tudi za področje delavskih pravic. Na ministrstvu na-črtujejo, da bo predložen vladi najkasneje konec marca. Možnost kolektiv-nih tožb bi lahko pomembno razširila možnosti skupnega boja, ko delavcemkršijo pravice - ali delodajalci ali javni zavodi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 750 cm2

26

m _ *_^^^^^^^^BI|IIIBrSil^_______^^_^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*

ms inii ii iiiimHiH i?i biTi i i^^lB^—Wlm^^—^^^^^^^^^^^^^^^^^.~^^^MT

ZZZS je delavcu, ki seje poškodoval med delom avgusta 2014, zdravljenje pa je trajalo skoraj leto dni, odmeril nadomestilo283.18 evra. Za cel mesec. Foto: Robert BALEN

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 750 cm2

27

Zdravstvena zavarovalnica delavcem izplačevala prenizko bolniško nadomestilo

Zakoni neusklajeni,oškodovani pa delavciZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) bi moral kot osnovo za izračunnadomestila za primer poškodbe ali bolezniupoštevati minimalno, ne pa zajamčene plače,ki je bila določena leta 2006 in je znašala 237evrov. Zaradi tega so delavci, pri katerih ni bilopodatka o višini plače pred nastopom bolniške,do nedavnega prejemali po približno 300 evrovmanj nadomestila, kot bi ga morali.

LJUBLJANA Institut za-jamčene plače od 1. januar-ja 2013 ne velja več, opo-zarjajo v Svetovalnici za mi-grante. Na ZZZS pa so vsee-no vse do septembra 2015,ko so začeli upoštevati na-vodila ministrstva za zdrav-je, delavcem, pri katerih nibilo podatka o zadnji plači,ki so jo prejemali pred nas-topom bolniške, osnovo zanadomestilo izračunali naosnovi zajamčene plače.

Sodiščepritrdilo delavcu

Delavci so bili zaradi tegaoškodovani: zajamčenaplača je- namreč znašala 237evrov, minimalna pa pri-bližno 600 evrov neto. Edenod delavcev je zaradi tegatožil ZZZS in uspel. Višjedelovno sodišče je novem-bra letos odločilo, da je tre-ba namesto zajamčene upo-rabljati kategorijo minimal-ne plače.

Sodba je pravnomočna,"zato jo bo ZZZS v konkret-nem primeru spoštoval", sosporočili z ZZZS. V zvezi ssodbo bo ZZZS sicer vložilaše zahtevo za revizijo pri Vr-hovnem sodišču RS. Pre-pričani so, da ne počnejo ničnarobe, saj od septembra2015 v primerih, ko ni po-datka o zadnji plači poško-dovanega delavca (ko niso

znani podatki FURS, ko nisoznane plačilne liste in po-godbe o zaposlitvi), upošte-vajo kot osnovo višino mi-nimalne plače, v primerih,ko so prejemki znani, a nižjiod minimalne plače, paupoštevajo te prejemke. Tiprimeri so po ugotovitvahZZZS redki, saj delodajalci,ki izplačujejo nižje plače odminimalne, kršijo zakon ominimalni plači, za ugota-vljanje teh kršitev pa so pris-tojne druge ustanove in neZZZS.

Kakor koli, v zadnjih trehletih naj bi bilo delavcev, pri

katerih je bila osnova zaizračun nadomestila nižja,kot je minimalna plača, pri-bližno sto. Podatka, koliko jebilo delavcev, ki so od leta2013 do septembra 2015prejemali nadomestilo,izračunano na podlagi za-jamčene in ne minimalneplače, pa nismo dobili.

Neusklajeni zakoniRazlična tolmačenja, ali

naj ZZZS nadomestiloobračunava na osnovi za-jamčene ali minimalneplače, nastajajo zaradi biro-kratskih razlogov. Zajamčenaplača je namreč nehala velja-ti v zakonu o minimalniplači, medtem ko se zakon ozdravstvenem varstvu in za-varovanju še vedno sklicujena zajamčeno plačo. Upravniodbor ZZZS je v preteklemtednu vnovič pozval minis-trstvo za zdravje, naj v novem

zakonu o zdravstvenem var-stvu in zavarovanju vendarleuredi vprašanje minimalne-ga izplačila nadomestila začas zadržanosti od dela za-radi bolezni ali poškodbe naprimerni ravni.

Delavcem, ki so v pre-teklosti prejemali nadomes-tilo od zajamčene in ne odminimalne plače, nova za-konodaja, ki bo sprejeta, kobo, ne bo pomagala, opo-zarjajo v Svetovalnici za mi-grante. "Pričakujemo da boZZZS ugotovil, koliko je tehdelavcev, in sam opravil po-račun razlike. Pričakujemopa tudi, da se bo ugotovilaodgovornost, kako se je tozgodilo," je vlaganje kazen-skih ovadb zoper odgovornena ZZZS napovedal GoranLukič iz Svetovalnice.

JANA KREBELJ

,Š^ l^^^MMBÂ^^^^^^^^K^^^^K^^^^^^4UmtU-* *- *Â\Â\w ~ _________________________£__!' _s*9'*' ( c;p t kw——^Vmi^MmmMMmmr *^_i~ M~^~~~~9^~~~~~~~~~m^^B~Mmb M~~~T ____mmW—M—d i~ * «§**

Največ primerov, ko je ZZZS delavcem izplačevala nadomestilo za bolezen ali poškodbo pridelu na osnovi zajamčene in ne minimalne plače, naj bi bilo v gradbeništvu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 5


Primorske novice 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 5

Površina: 394 cm2

28

SEVNIŠKIPABERKI

KILOMETRI - Čeprav ve zanjoves svet, to še ne pomeni, da jelahko priti do nje. Govorimoseveda o Sevnici in slabihprometnih povezavah, ki vo-dijo do nje. Ta geografskaodmaknjenost od najbližjihbolnišnic je tudi eden glavnihargumentov Sevničanov, kiod ministrstva za zdravje zah-tevajo skorajšnjo vključitev vnacionalno mrežo satelitskihurgentnih centrov. Da s kilo-metri ni šale, je namreč te dnina lastni koži občutil tudi di-rektor Združenja zdravstve-nih zavodov Slovenije MetodMezek, ki je imel nalogo, daob odprtju novih prostorovnujne medicinske pomoči vZdravstvenem domu Sevnicaspregovori nekaj primernospodbudnih in pohvalnih be-sed. No, gospod iz Ljubljanese je za govorniškim pultomnajprej opravičil za zamudo,rekoč: »Ceste je malo več, kotsem si mislil.« Drži, ceste doSevnice ni malo, ovinkov, sla-bih in ozkih odsekov tudi ne,in zamude mu zato v resnicinihče ni pretirano zameril.Če bo gospod Mezek o sla-bem stanju cestnih povezavpripravljen pričati tudi predkomisijo, ki bo enkrat te dniodločala o dodelitvi statusasatelitskega urgentnega cen-tra, mu bodo Sevničani šetoliko bolj hvaležni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dolenjski list 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 38.000

Stran: 10


Dolenjski list 29.12.2016 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 10

Površina: 66 cm2

29

Radio Maribor, Dnevnik - 17:02 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 35.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Na zdravljenje v Ljubljano 28.12.2016, 17:02RA MARIBOR, DNEVNIK,

Rakavi bolniki s severovzhoda države bodo morali, kljub novi onkologiji in dragi opremi, še naprej na obsevanja v Ljubljano. Po le mesecu in pol obsevanj najhuje bolnih na novi onkologiji Maribor, bo program zaradi pomanjkanja UKCkadrov prekinjen. Edina specialistka radioterapije je namreč na daljši bolniški odsotnosti, prijav na razpise ni, 5 specializantov pa bo izobraževanje končalo šele leta 2019. Janez Lencl iz Maribor ob nastalih razmerah pojasnjuje, UKCda se v sodelovanju z Onkološkim inštitutom iz Ljubljan trudijo najti nadomestno rešitev, a za zdaj neuspešno.

Seveda, takoj, ko smo bili mi obveščeni, da je naša zdravnica, bo pač dalj časa odsotna, smo bili skupaj JANEZ LENCL:z Onkološkim inštitutom v kontaktu, iščemo rešitev. Veliko si obetamo, da bi pač nekako, ali bo to iz Hrvaške ali pa njihova zdravnica, ki gre v pokoj, da bi nekako pri nas začela, tako da nekako mislimo, da bi znalo v januarju že imeti neko rešitev. Če pa ne bomo našli tega nadomestila edine zdravnice, potem bomo morali pa s programom začasno oziroma do nove situacije prekiniti.

Zdravniška zbornica se z aktualno problematiko v Mariboru neposredno ne ukvarja. Predsednik Andrej NOVINARKA:Možina pa je povedal, da so v Mariboru od leta 2010 do danes prijavili 12 mest za specializacijo onkologa radioterapevta, zasedenih pa je bilo le 7 mest.

Po drugi strani pa, kar se mariborske bolnišnice, je nesporno, da so bile neke težave in so bila kar ANDREJ MOŽINA:številna razpisana mesta nezasedena, tako da je pomembno za mlade tudi klima, ki nekako živi v bolnišnici. Dobri odnosi so zelo pomembni za odločitev mladih, kje se bodo in za kaj se bodo izobraževali.

Tukaj pa so v mariborski bolnišnici še rezerve, pravi Možina in dodaja, da je problem tudi bližina štirih NOVINARKA:bolnišnic čez mejo, kamor za boljšimi delovnimi pogoji in klimo odidejo izobraženi specialisti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Maribor, Dnevnik - 17:02 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

30

Sta.si 28.12.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 24.885

10:00

Vir 1 / 3

Slovenija v letu 2017 (tema)Slovenija v letu 2017 (tema)pripravila uredništva STALjubljana, 28. decembra - V letu 2017 bomo izbirali predsednika republike, še pred tem pa se obeta odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, ki za zdaj ponekod ostaja razmejena z ograjo, saj je vprašanje novih migracij še odprto. Vlada bo predvidoma sile usmerila v zdravstveno reformo in aktivnosti, povezane z gradnjo drugega železniškega tira Koper-Divača.

NOTRANJA POLITIKALeto 2017 bo znova volilno. V tekmo bodo stopili kandidati za predsednika republike, med njimi aktualni predsednik Borut Pahor.Tudi sicer na političnem parketu ne bo dolgčas. Na volilna kongresa se odpravljata največja opozicijska stranka in SDSkoalicijska pri čemer menjave na vrhu ne ene ne druge bržkone ni pričakovati. Ob špekulacijah o morebitnem DeSUS,propadu koalicije, ki sicer vsaj za zdaj ostaja trdna, pa se v strankah že pripravljajo na morebitne volitve. Nekatere začenjajo z evidentiranjem kandidatov, kažejo pa se tudi obrisi nekaterih novih strank.Prav od trdnosti koalicije bo odvisno tudi sprejemanje dolgo pričakovanih zakonov, ki tvorijo zdravstveno reformo. Ključen bo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki pa bo predvidoma pripravljen za sprejem na vladi in v

v sredini leta. Prav tako bo z novim letom na ministrstvu za zdravje vzpostavljen direktorat za dolgotrajno oskrbo, DZpristojen za pripravo zakonodaje na tem področju.Reformno vlada pristopa tudi k pravosodju, kjer se obeta nekaj zakonodajnih sprememb, pestro pa bo pravosodno področje tudi po kadrovski plati, saj štirim ustavnim sodnikom poteče mandat, pričakovati je, da bomo končno dobili tudi predsednika vrhovnega sodišča ter vodjo tožilstva, saj se mandat izteka tudi Zvonku Fišerju.Na področju izobraževanja se obetata nova zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti, na področju sociale pa dolgo pričakovana reorganizacija centrov za socialno delo in sprejem družinskega zakonika, po katerem bodo za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok zadolžena sodišča in ne več centri za socialno delo.Odprto za zdaj ostaja vprašanje migracij, kjer se Slovenija sicer spopada s porastom ilegalnih migracij, v pričakovanju morebitnih novih množičnih prihodov pa je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog restriktivnejših določb zakonao tujcih, ki ga bo po novem letu najprej obravnaval Svet za nacionalno varnost. Zakon bi prinesel tudi nov urad, ki bi horizontalno povezal resorje pri ukrepih, povezanih z oskrbo in nastanitvijo migrantov.GOSPODARSTVOPrvi dan 2017 bo med drugim prinesel spremenjeno davčno zakonodajo, ki bo pri dohodnini nekoliko razbremenil nekatere razrede. Na gospodarskem področju bodo v novem letu na domačem področju predvidoma v ospredju aktivnostiza zapiranje finančne konstrukcije gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača. Prve pomembne vladne odločitve s tem v zvezi naj bi prinesel že januar, ob uspešnem zaprtju finančne konstrukcije pa bi se v najboljšem primeru pripravljalna gradbena dela za ta največji infrastrukturni projekt v državi lahko začela konec leta, ko naj bi bil objavljen tudirazpis za gradnjo.Že spomladi naj bi postalo tudi jasno, ali se bo država prodaje Nove Ljubljanske banke prek javne ponudbe delnic lotila žev prihodnjem letu ali bo uspela pri Evropski komisiji izboriti podaljšanje roka za prodajo največje slovenske banke, ki se izteče konec 2017. Pod drobnogledom bo še naprej tudi delo in na področju privatizacije in prestrukturiranja SDH DUTBgospodarstva, precej malo pa je verjetno možnosti za sprejem prenovljene strategije upravljanja državnih naložb.Na davčnem področju naj bi sprejel podlage za drugi poskus uvedbe davka na nepremičnine, ki pa ga na poti k DZuveljavitvi najverjetneje čaka še kar nekaj čeri. naj bi sprejel tudi določene dodatne ukrepe za davčno razbremenitev DZgospodarstva.Na področju reform bi lahko bilo v ospredju iskanje dogovora o spremembah delovne zakonodaje, sprejete naj bi bile dolgo časa pričakovane spremembe gradbene zakonodaje, država pa naj bi končno dobila tudi energetski koncept.Gospodarska rast naj bi se, če se ne bodo uresničila najbolj negativna globalna tveganja, v 2017 okrepila. Napovedi domačih in tujih ustanov se večinoma gibljejo okoli 2,5-odstotne rasti, najbolj optimističen je Umar, ki napoveduje 2,9-odstotno krepitev Še najprej naj bi se zniževala brezposelnost, krepila pa naj bi se tudi inflacija. Javnofinančni BDP.primanjkljaj naj bi se po vladnih načrtih približeval enemu odstotku manj optimistični so glede tega v Bruslju. Javni BDP,dolg naj bi zdrsnil pod 80 odstotkov BDP.

ZUNANJA POLITIKAPotem ko je arbitražno sodišče sredi letošnjega leta sporočilo, da bo nadaljevalo odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško, se v letu 2017 pričakuje njegova odločitev. Hrvaška sicer vztraja, da je zanjo arbitraža brezpredmetna.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



10:00

Vir

31

https://www.sta.si/2305345/slovenija-v-letu-2017


Doseg: 24.885

10:00

Vir 2 / 3

Sicer pa se v letu, ko bo Slovenija obeležila 25. obletnico mednarodnega priznanja, obetajo številne zamenjave na veleposlaniških mestih. Zamenjali se bodo veleposlaniki v nekaterih ključnih prestolnicah, med drugim v Washingtonu, Berlinu in na Dunaju.Med napovedanimi obiski slovenskih državnikov v Sloveniji pa velja izpostaviti predviden obisk predsednika republike Boruta Pahorja pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu. Pahor bo tako Putinu, kot kaže, vrnil obisk po tistem, ko je Putin letosobiskal Slovenijo.KULTURAMinistrstvo za kulturo namerava v letu 2017 na področju zakonodaje najprej urediti Slovensko matico in Prešernove nagrade. Največji zalogaj pa bo spreminjanje zakona o medijih, zakona o Slovenija in krovnega zakona v kulturi. RTVOmenjeni trije zakoni bi bili lahko sprejeti do konca leta, v prvi polovici leta pa na ministrstvu o njih pričakujejo javno razpravo.Tudi v Sloveniji bomo v letu 2017 z več dogodki obeležili 500-letnico reformacije, več institucij pa se bo pridružilo obeleževanju 150-letnice ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki velja za prelomni dogodek v zgodovini slovenskega gledališča. Med večjimi projekti velja omeniti slovensko predstavitev na 57. likovnem bienalu v Benetkah (od 13. maja do 26. novembra), kjer bo Slovenijo zastopala umetnica Nika Autor v navezi s kustosinjo Andrejo Hribernik.

POMEMBNEJŠI DOGODKI IN OBLETNICEJANUAR1. Začele bodo veljati spremembe davčne zakonodaje, ki med drugim vsebujejo spremembo lestvice za odmero dohodnine ter ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost. Izpad proračunskih prihodkov bo deloma nadomeščen z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki na 19 odstotkov.1. Veljati začnejo pravila o obvezni vgradnji javljalnikov ogljikovega monoksida v primerih, ko razmere ne bodo tehnično urejene.1. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije se pripoji k javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu. Novo ime sklada bo Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.1. Pokojnine se bodo zvišale za 1,15 odstotka, usklajeni znesek pa bo izplačan konec januarja.1. Minilo bo 10 let, odkar je Slovenija kot 13. članica vstopila v območje evra in se tako poslovila od nacionalne valute EUtolar.1. Z novim letom bodo morali državljani, ki so imeli delnice na podlagi lastninjenja s certifikati na brezplačnih registrskih računih te hraniti na trgovalnih računih pri bankah oz. borzno-posredniških hišah.3. Znova bo začela delovati podružnična šola Osilnica.7. Mariborsko Pohorje bo gostilo tekmovanje za zlato lisico, smučarski svetovni pokal za ženske, na katerem naj bi nastopila in se s tem poslovila od navijačev tudi Tina Maze (še 8.).11. Predvidoma naj bi se začela posvetovanja predsednika republike Boruta Pahorja s poslanskimi skupinami glede kandidatov za ustavne sodnike, ki jim v 2017 poteče mandat.15. Minilo bo 25 let, odkar so samostojno Slovenijo priznale takratna Evropska skupnost in države članice.17. Drugi krog volitev za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, na katerih se bosta pomerila Zdenka Čebašek-Travnik in Andrej Možina.23. Predvidoma seja programskega sveta na kateri bodo glasovali o kandidatih za generalnega direktorja RTVS, RTVS.24. Minilo bo 25 let, odkar je Slovenija postala članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE).Vlada naj bi sprejela paket sprememb gradbene zakonodaje.Vlada naj bi sprejela odločitev o modelu financiranja projekta drugi tir Koper-Divača, družba pa naj bi pripravila 2TDKizhodišča za pripravo posebnega zakona za gradnjo drugega tira.FEBRUAR7. Do tega roka mora Slovenija projekt drugi tir Koper-Divača prijaviti na tretji razpis v okviru mehanizma za povezovanje Evrope temu naj bi sledila še prijava na razpis kombiniranje nepovratnih sredstev in sredstev iz naložbenega (CEF);mehanizma EFSI.11. Volilni kongres stranke na katerem bodo potrjevali predsednika stranke, edini kandidat je aktualni predsednik DeSUS,Karl Erjavec.26. Minilo bo 25 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik ki niso zaprosili za državljanstvo SFRJ, RS.28. Statistični urad bo objavil prvo oceno gospodarske rasti v 2016.RSMinilo bo 30 let, odkar je februarja 1987 izšla 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prvo razčlenitev slovenskega nacionalnega programa.MAREC26. Izteče se mandat treh ustavnih sodnikov - Jasne Pogačar, Mitje Deisingerja in Jana Zobca.31. Statistični urad bo objavil prvo oceno javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga za 2016.RS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



10:00

Vir

32



Doseg: 24.885

10:00

Vir 3 / 3

Po objavi poslovnih rezultatov za 2016 bi lahko bila znana odločitev glede nadaljevanja prodaje banke.NLBPredviden je zaključek druge faze gradnje ljubljanske urgence oz. začetek tretje faze.APRIL11. Marijanu Papežu se izteče že tretji štiriletni mandat na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.11. Minilo bo 25 let, odkar je prisegla prva generacija slovenskih vojakov.24. Izteče se mandat ustavnemu sodniku Ernestu Petriču.MAJ5. Mandat se izteče generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.13. Odprtje 57. likovnega bienala v Benetkah na katerem bo do 26. novembra Slovenijo v Arzenalu zastopala umetnica Nika Autor v navezi s kustosinjo Andrejo Hribernik. Komisarka bo Zdenka Badovinac.15. Izteče se rok za pripravo zakona o izbrisu podrejenih obveznic na podlagi odločitve ustavnega sodišča.22. Minilo bo 25 let, odkar je Slovenija postala članica Združenih narodov.30. Minilo bo 100 let, odkar je vodja poslancev Jugoslovanskega kluba Anton Korošec v dunajskem državnem zboru prebral Majniško deklaracijo, politično izjavo, v kateri so zahtevali združitev južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto.Predvidoma volilni kongres na katerem bodo volili predsednika stranke.SDS,JUNIJ17. Izteče se rok za vložitev tožb za izbrisane.JULIJ1. Slovenija bo prevzela enoletno predsedovanje procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi.31. Izteče se pilotni projekt namestitve mladoletnih beguncev brez spremstva v dijaške domove v Novi Gorici in Postojni.Konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo bo predvidoma potrdila slovensko pobudo za razglasitev ZN (FAO)svetovnega dneva čebel, jeseni pa naj bi jo nato dokončno sprejela Generalna skupščina ZN.AVGUST5. Minilo bo 10 let, odkar je začela veljati prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih v Sloveniji.31. Statistični urad bo ob objavi podatkov o gospodarski rasti v polletju objavil tudi končno letno oceno rasti za RS BDP2016.SEPTEMBER1. S šolskim letom 2017/2018 se nacionalno preverjanje znanja uvaja tudi v 3. razrede.4.-5. Potekal bo 12. strateški forum Bled (BSF).17. Minili bosta dve leti od začetka množičnega prihoda prebežnikov v Slovenijo. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop prebežnikov, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okrog 3400 ljudi.18. Minilo bo 10 let, odkar je v ujmi, ki je opustošila območje Železnikov, Celjsko in Cerkljansko, umrlo šest ljudi.30. Minilo bo 25 let, odkar je Banka Slovenije dala v obtok pravi slovenski denar - bankovce za 100, 500 in 1000 tolarjev, ki so zamenjali dotedanje bone.30. Izteče se štiriletni mandat rektorju ljubljanske univerze Ivanu Svetliku.30. V bodo odpravljene kvote za sladkor.EUOKTOBERJeseni naj bi bilo na slovenskih avtocestah vzpostavljeno elektronsko cestninjenje za tovornjake.30. Osrednja državna proslava ob 500-letnici reformacije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.NOVEMBER11. Minilo bo 25 let, odkar je sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, na podlagi DZkaterega je država kasneje državljanom razdelila lastniške certifikate v skupni vrednosti približno 567 milijard tolarjev.DECEMBER21. Minilo bo 10 let, odkar je Slovenija z odpravo nadzora na mejah s članicami postala članica schengenskega EUobmočja.22. Predsedniku republike Borutu Pahorju se izteče petletni mandat.23. Minilo bo 25 let od ustanovnega zasedanja prvega 90-članskega državnega zbora.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



10:00

Vir

33


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenija v letu 2017 (tema)

Ljubljana, 28. decembra V letu 2017 bomo izbirali predsednika republike, še pred tem pa seobeta odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, ki za zdaj ponekod ostaja razmejena zograjo, saj je vprašanje novih migracij še odprto. Vlada bo predvidoma sile usmerila vzdravstveno reformo in aktivnosti, povezane z gradnjo drugega železniškega tira KoperDivača.

NOTRANJA POLITIKA

Leto 2017 bo znova volilno. V tekmo bodo stopili kandidati za predsednika republike, mednjimi aktualni predsednik Borut Pahor.

Tudi sicer na političnem parketu ne bo dolgčas. Na volilna kongresa se odpravljata največjaopozicijska stranka SDS in koalicijska DeSUS, pri čemer menjave na vrhu ne ene ne drugebržkone ni pričakovati. Ob špekulacijah o morebitnem propadu koalicije, ki sicer vsaj za zdajostaja trdna, pa se v strankah že pripravljajo na morebitne volitve. Nekatere začenjajo zevidentiranjem kandidatov, kažejo pa se tudi obrisi nekaterih novih strank.

Prav od trdnosti koalicije bo odvisno tudi sprejemanje dolgo pričakovanih zakonov, ki tvorijozdravstveno reformo. Ključen bo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,ki pa bo predvidoma pripravljen za sprejem na vladi in v DZ v sredini leta. Prav tako bo znovim letom na ministrstvu za zdravje vzpostavljen direktorat za dolgotrajno oskrbo, pristojenza pripravo zakonodaje na tem področju.

Reformno vlada pristopa tudi k pravosodju, kjer se obeta nekaj zakonodajnih sprememb,pestro pa bo pravosodno področje tudi po kadrovski plati, saj štirim ustavnim sodnikom potečemandat, pričakovati je, da bomo končno dobili tudi predsednika vrhovnega sodišča ter vodjotožilstva, saj se mandat izteka tudi Zvonku Fišerju.

Na področju izobraževanja se obetata nova zakona o visokem šolstvu in o raziskovalnidejavnosti, na področju sociale pa dolgo pričakovana reorganizacija centrov za socialno deloin sprejem družinskega zakonika, po katerem bodo za odločanje o ukrepih za varstvo koristiotrok zadolžena sodišča in ne več centri za socialno delo.

Odprto za zdaj ostaja vprašanje migracij, kjer se Slovenija sicer spopada s porastom ilegalnihmigracij, v pričakovanju morebitnih novih množičnih prihodov pa je ministrstvo za notranje

pripravila uredništva STA


Doseg: 24.885

10:00

Vir 1 / 7



10:00

Vir

34

https://sta.si/2305345/slovenija-v-letu-2017

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

zadeve pripravilo predlog restriktivnejših določb zakona o tujcih, ki ga bo po novem letunajprej obravnaval Svet za nacionalno varnost. Zakon bi prinesel tudi nov urad, ki bihorizontalno povezal resorje pri ukrepih, povezanih z oskrbo in nastanitvijo migrantov.

GOSPODARSTVO

Prvi dan 2017 bo med drugim prinesel spremenjeno davčno zakonodajo, ki bo pri dohodnininekoliko razbremenil nekatere razrede. Na gospodarskem področju bodo v novem letu nadomačem področju predvidoma v ospredju aktivnosti za zapiranje finančne konstrukcijegradnje drugega železniškega tira KoperDivača. Prve pomembne vladne odločitve s tem vzvezi naj bi prinesel že januar, ob uspešnem zaprtju finančne konstrukcije pa bi se vnajboljšem primeru pripravljalna gradbena dela za ta največji infrastrukturni projekt v državilahko začela konec leta, ko naj bi bil objavljen tudi razpis za gradnjo.

Že spomladi naj bi postalo tudi jasno, ali se bo država prodaje Nove Ljubljanske banke prekjavne ponudbe delnic lotila že v prihodnjem letu ali bo uspela pri Evropski komisiji izboritipodaljšanje roka za prodajo največje slovenske banke, ki se izteče konec 2017. Poddrobnogledom bo še naprej tudi delo SDH in DUTB na področju privatizacije inprestrukturiranja gospodarstva, precej malo pa je verjetno možnosti za sprejem prenovljenestrategije upravljanja državnih naložb.

Na davčnem področju naj bi DZ sprejel podlage za drugi poskus uvedbe davka nanepremičnine, ki pa ga na poti k uveljavitvi najverjetneje čaka še kar nekaj čeri. DZ naj bisprejel tudi določene dodatne ukrepe za davčno razbremenitev gospodarstva.

Na področju reform bi lahko bilo v ospredju iskanje dogovora o spremembah delovnezakonodaje, sprejete naj bi bile dolgo časa pričakovane spremembe gradbene zakonodaje,država pa naj bi končno dobila tudi energetski koncept.

Gospodarska rast naj bi se, če se ne bodo uresničila najbolj negativna globalna tveganja, v2017 okrepila. Napovedi domačih in tujih ustanov se večinoma gibljejo okoli 2,5odstotne rasti,najbolj optimističen je Umar, ki napoveduje 2,9odstotno krepitev BDP. Še najprej naj bi sezniževala brezposelnost, krepila pa naj bi se tudi inflacija. Javnofinančni primanjkljaj naj bi sepo vladnih načrtih približeval enemu odstotku BDP, manj optimistični so glede tega v Bruslju.Javni dolg naj bi zdrsnil pod 80 odstotkov BDP.

ZUNANJA POLITIKA

Potem ko je arbitražno sodišče sredi letošnjega leta sporočilo, da bo nadaljevalo odločanje omeji med Slovenijo in Hrvaško, se v letu 2017 pričakuje njegova odločitev. Hrvaška sicer


Doseg: 24.885

10:00

Vir 2 / 7



10:00

Vir

35


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

vztraja, da je zanjo arbitraža brezpredmetna.

Sicer pa se v letu, ko bo Slovenija obeležila 25. obletnico mednarodnega priznanja, obetajoštevilne zamenjave na veleposlaniških mestih. Zamenjali se bodo veleposlaniki v nekaterihključnih prestolnicah, med drugim v Washingtonu, Berlinu in na Dunaju.

Med napovedanimi obiski slovenskih državnikov v Sloveniji pa velja izpostaviti predviden obiskpredsednika republike Boruta Pahorja pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu. Pahor bo takoPutinu, kot kaže, vrnil obisk po tistem, ko je Putin letos obiskal Slovenijo.

KULTURA

Ministrstvo za kulturo namerava v letu 2017 na področju zakonodaje najprej urediti Slovenskomatico in Prešernove nagrade. Največji zalogaj pa bo spreminjanje zakona o medijih, zakonao RTV Slovenija in krovnega zakona v kulturi. Omenjeni trije zakoni bi bili lahko sprejeti dokonca leta, v prvi polovici leta pa na ministrstvu o njih pričakujejo javno razpravo.

Tudi v Sloveniji bomo v letu 2017 z več dogodki obeležili 500letnico reformacije, več institucijpa se bo pridružilo obeleževanju 150letnice ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, kivelja za prelomni dogodek v zgodovini slovenskega gledališča. Med večjimi projekti veljaomeniti slovensko predstavitev na 57. likovnem bienalu v Benetkah (od 13. maja do 26.novembra), kjer bo Slovenijo zastopala umetnica Nika Autor v navezi s kustosinjo AndrejoHribernik.

POMEMBNEJŠI DOGODKI IN OBLETNICE

JANUAR

1. Začele bodo veljati spremembe davčne zakonodaje, ki med drugim vsebujejo spremembolestvice za odmero dohodnine ter ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovnouspešnost. Izpad proračunskih prihodkov bo deloma nadomeščen z zvišanjem davka oddohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki na 19 odstotkov.

1. Veljati začnejo pravila o obvezni vgradnji javljalnikov ogljikovega monoksida v primerih, korazmere ne bodo tehnično urejene.

1. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije se pripoji k javnemu jamstvenemu,preživninskemu in invalidskemu skladu. Novo ime sklada bo Javni štipendijski, razvojni,invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.


Doseg: 24.885

10:00

Vir 3 / 7



10:00

Vir

36


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

1. Pokojnine se bodo zvišale za 1,15 odstotka, usklajeni znesek pa bo izplačan konecjanuarja.

1. Minilo bo 10 let, odkar je Slovenija kot 13. članica EU vstopila v območje evra in se takoposlovila od nacionalne valute tolar.

1. Z novim letom bodo morali državljani, ki so imeli delnice na podlagi lastninjenja s certifikatina brezplačnih registrskih računih te hraniti na trgovalnih računih pri bankah oz. borznoposredniških hišah.

3. Znova bo začela delovati podružnična šola Osilnica.

7. Mariborsko Pohorje bo gostilo tekmovanje za zlato lisico, smučarski svetovni pokal zaženske, na katerem naj bi nastopila in se s tem poslovila od navijačev tudi Tina Maze (še 8.).

11. Predvidoma naj bi se začela posvetovanja predsednika republike Boruta Pahorja sposlanskimi skupinami glede kandidatov za ustavne sodnike, ki jim v 2017 poteče mandat.

15. Minilo bo 25 let, odkar so samostojno Slovenijo priznale takratna Evropska skupnost indržave članice.

17. Drugi krog volitev za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, na katerih se bostapomerila Zdenka ČebašekTravnik in Andrej Možina.

23. Predvidoma seja programskega sveta RTVS, na kateri bodo glasovali o kandidatih zageneralnega direktorja RTVS.

24. Minilo bo 25 let, odkar je Slovenija postala članica Konference o varnosti in sodelovanju vEvropi (KVSE).

Vlada naj bi sprejela paket sprememb gradbene zakonodaje.

Vlada naj bi sprejela odločitev o modelu financiranja projekta drugi tir KoperDivača, družba2TDK pa naj bi pripravila izhodišča za pripravo posebnega zakona za gradnjo drugega tira.

FEBRUAR

7. Do tega roka mora Slovenija projekt drugi tir KoperDivača prijaviti na tretji razpis v okvirumehanizma za povezovanje Evrope (CEF); temu naj bi sledila še prijava na razpiskombiniranje nepovratnih sredstev in sredstev iz naložbenega mehanizma EFSI.


Doseg: 24.885

10:00

Vir 4 / 7



10:00

Vir

37


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

11. Volilni kongres stranke DeSUS, na katerem bodo potrjevali predsednika stranke, edinikandidat je aktualni predsednik Karl Erjavec.

26. Minilo bo 25 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvoRS.

28. Statistični urad RS bo objavil prvo oceno gospodarske rasti v 2016.

Minilo bo 30 let, odkar je februarja 1987 izšla 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prvorazčlenitev slovenskega nacionalnega programa.

MAREC

26. Izteče se mandat treh ustavnih sodnikov Jasne Pogačar, Mitje Deisingerja in Jana Zobca.

31. Statistični urad RS bo objavil prvo oceno javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolgaza 2016.

Po objavi poslovnih rezultatov NLB za 2016 bi lahko bila znana odločitev glede nadaljevanjaprodaje banke.

Predviden je zaključek druge faze gradnje ljubljanske urgence oz. začetek tretje faze.

APRIL

11. Marijanu Papežu se izteče že tretji štiriletni mandat na čelu Zavoda za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje.

11. Minilo bo 25 let, odkar je prisegla prva generacija slovenskih vojakov.

24. Izteče se mandat ustavnemu sodniku Ernestu Petriču.

MAJ

5. Mandat se izteče generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.

13. Odprtje 57. likovnega bienala v Benetkah na katerem bo do 26. novembra Slovenijo vArzenalu zastopala umetnica Nika Autor v navezi s kustosinjo Andrejo Hribernik. Komisarkabo Zdenka Badovinac.

15. Izteče se rok za pripravo zakona o izbrisu podrejenih obveznic na podlagi odločitveustavnega sodišča.


Doseg: 24.885

10:00

Vir 5 / 7



10:00

Vir

38


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

22. Minilo bo 25 let, odkar je Slovenija postala članica Združenih narodov.

30. Minilo bo 100 let, odkar je vodja poslancev Jugoslovanskega kluba Anton Korošec vdunajskem državnem zboru prebral Majniško deklaracijo, politično izjavo, v kateri so zahtevalizdružitev južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto.

Predvidoma volilni kongres SDS, na katerem bodo volili predsednika stranke.

JUNIJ

17. Izteče se rok za vložitev tožb za izbrisane.

JULIJ

1. Slovenija bo prevzela enoletno predsedovanje procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi.

31. Izteče se pilotni projekt namestitve mladoletnih beguncev brez spremstva v dijaškedomove v Novi Gorici in Postojni.

Konferenca Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) bo predvidoma potrdilaslovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, jeseni pa naj bi jo nato dokončnosprejela Generalna skupščina ZN.

AVGUST

5. Minilo bo 10 let, odkar je začela veljati prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnihprostorih v Sloveniji.

31. Statistični urad RS bo ob objavi podatkov o gospodarski rasti v polletju objavil tudi končnoletno oceno rasti BDP za 2016.

SEPTEMBER

1. S šolskim letom 2017/2018 se nacionalno preverjanje znanja uvaja tudi v 3. razrede.

4.5. Potekal bo 12. strateški forum Bled (BSF).

17. Minili bosta dve leti od začetka množičnega prihoda prebežnikov v Slovenijo. Potem ko jeMadžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop prebežnikov, so se ti preusmerili naHrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okrog 3400 ljudi.

18. Minilo bo 10 let, odkar je v ujmi, ki je opustošila območje Železnikov, Celjsko inCerkljansko, umrlo šest ljudi.


Doseg: 24.885

10:00

Vir 6 / 7



10:00

Vir

39


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

30. Minilo bo 25 let, odkar je Banka Slovenije dala v obtok pravi slovenski denar bankovce za100, 500 in 1000 tolarjev, ki so zamenjali dotedanje bone.

30. Izteče se štiriletni mandat rektorju ljubljanske univerze Ivanu Svetliku.

30. V EU bodo odpravljene kvote za sladkor.

OKTOBER

Jeseni naj bi bilo na slovenskih avtocestah vzpostavljeno elektronsko cestninjenje zatovornjake.

30. Osrednja državna proslava ob 500letnici reformacije v Linhartovi dvorani Cankarjevegadoma.

NOVEMBER

11. Minilo bo 25 let, odkar je DZ sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij združbenim kapitalom, na podlagi katerega je država kasneje državljanom razdelila lastniškecertifikate v skupni vrednosti približno 567 milijard tolarjev.

DECEMBER

21. Minilo bo 10 let, odkar je Slovenija z odpravo nadzora na mejah s članicami EU postalačlanica schengenskega območja.

22. Predsedniku republike Borutu Pahorju se izteče petletni mandat.

23. Minilo bo 25 let od ustanovnega zasedanja prvega 90članskega državnega zbora.


Doseg: 24.885

10:00

Vir 7 / 7



10:00

Vir

40


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Readers Digest 01.01.2017 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 20.000

Stran: 40

Površina: 1.383 cm2 1 / 8



Stran: 40

Površina: 1.383 cm2

41

DOBRENOVICE!

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


42

NOVI TESTI ZA ZGODNJEODKRIVANJE

SMRTONOSNEGA RAKANA PLJUČIH

ZGODNJA DIAGNOZA JE enonajučinkovitejših sredstev pri zdrav-ljenju raka - in prva dobra novica pri-liaja prav s tega področja. Namreč, nai'oljo sta dva nova testa, s katerima lah-ko zdravniki pravočasno odkrijejo tosmrtonosno bolezen in začnejo zdrav-ljenje. Pacienti imajo tako več možnostiza ozdravitev.

Prvega od omenjenih testov je razvilVadim Backman, jrrofesor biomedicin-skega inženiringa na Univerzi North-ivestern v Illinoisu v ZDA. Pri njem od-vzamejo vzorec tkiva z notranje stranipacientovih lic in si ga ogledajo podspecializiranim mikroskopom. Mik-roskop zazna specifične celične spre-membe in tako razkrije, ali se razvija rakna pljučih.

Drugi pa je preprost dihalni test. Iz-dihani zrak namreč vsebuje na tisočehlapnih organskih spojin, ki imajo raz-lično sestavo in vzorec. Z rakom na plju-čih povezujejo posebno kombinacijoštirih hlapnih organskih spojin.

Angleška podružnica podjetja Owl-stone Medical, ki ima sedež v Cam-bridgeu, je tako razvila poseben mikro-čipni senzor, ki zaznava hlapne organ-ske snovi v izdihanem zraku. Sousta-novitelj in predsednik podjetja BillvBoyle pa napoveduje, da bo manjša incenejša različica te naprave mordakmalu v stalni uporabi.

"Upamo, da nam bo s tako analizouspelo odkrivati raka na pljučih, neglede na to ali se pojavi prvič ali se po-novi, in to dolgo pred nastopom simp-tomov. Tedaj je možnosti zdravljenjaveč, pacienti pa imajo tako več upanjana uspeh," pravi kardiotorakalna kirur-ginja Erin M. Schumer, ki je na začetkuleta 2016 objavila študijo te diagnos-tične tehnike.

PREPOZNAVANJE RAKANA PROSTATI PO VONJU

VONJ URINA naj bi zanesljivo izdajalraka na prostati. In prav s to metododiagnostike bi morda lahko rešili natisoče življenj in moškim prihranili\:

&

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


43

invazivne diagnostične teste. Posebensenzor vonja, s katerim prepoznavajo"vonj raka" naj bi bil na voljo konec leta2017. Dr. Raj Persad, urolog v bolniš-nici Southmead v Angliji, pa pravi: "Čebo ta test uspešno opravil vse stopnjekliničnega preskusa, morda pomenipravo revolucijo v diagnostiki. Kajticelo pri zelo natančni biopsiji lahko vnekaterih primerih spregledamo ra-kave spremembe."

V letu 2012 so na svetovni ravnizabeležili več kot 1,1 milijona prime-rov raka na prostati, kažejo podatkiSvetovne fundacije za raziskave raka.

STOPNJA TVEGANJAZA SRČNI INFARKT

PREDSTAVLJAJTE SI, da bi lahko zobičajnim krvnim testom ugotovili,kako verjetno je, da boste imeli v na-slednjih petih letih srčni infarkt - takobi imeli možnost, da v sodelovanju ssvojim zdravnikom naredite vse, da topreprečite.

No, s preprostim krvnim testom, kiso ga razvili raziskovalci na Nacional-nem inštitutu za srce in pljuča impe-

rialnega kolidža v Londonu, nam bomorda uspelo prav to. Če bo nova me-toda diagnostike dobro prestala kliničnepreskuse, bomo za ocenjevanje tveganjaza srčne bolezni namesto podatkov ospolu, ravni holesterola in krvnegatlaka ter preteklih bolezni lahko upo-rabili podatek o protitelescih, ki jihimamo v telesu. Zaščitne snovi, ki jihproizvaja imunski sistem, v tem primeruprotitelesa IgG, naj bi namreč telo šči-tile pred srčnim napadom, tudi kadarimamo visoke ravni holesterola in vi-sok krvni tlak.

Poskusi so pokazali, da je bilo priljudeh, pri katerih so izmerili najvišjokoncentracijo IgG, 58 odstotkov manjšetveganje za koronarno srčno bolezenali srčni infarkt. Obenem so imeli tiljudje 38 odstotkov manj možnosti, dabodo v petih letih po poskusu doživelikap.

NOVI NAČINI ZDRAVLJENJARAKA NA DOJKI

"NEVERJETNO!", "revolucionarno!" ini "to bo spremenilo vse"! To so besede,

s katerimi strokovnjaki za raka na dojki

Predstavljajte sikrvni test, ki binapovedal, ali

boste v naslednjihpetih letih doživeli

srčni infarkt.

(SyhE_

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


44

opisujejo rezultate nedavnih poskusovna tem področju.

Raziskovalci iz Centra za raziskavoraka v Združenem kraljestva! so namrečženske z agresivno obliko raka na dojkizdravili s kombinacijo dveh zdravil:trastuzumaba in lapatiniba. Po 1 1 dnehtakega zdravljenja se je pri 17 odstotkihžensk tumor bistveno zmanjšal, ševeč, pri 11 odstotkih žensk je povsemizginil.

S poskusom so raziskovalci želeliugotoviti, kako kombinacija omenje-nih zdravil vpliva na tumor v obdobjumed diagnozo in operacijo, rezultatipa so bili "nepričakovani" in "izjemni"Z obema zdraviloma že zdaj zdravijoraka, zato bi ju v kombinaciji v rednipraksi lahko začeli uporabljati že kma-lu. In to bo za nekatere pacientke zrakom na dojki zares odlična novica!

TERAPIJA ZAPOVRNITEV VIDA

DO ZDAJ SO BILI strokovnjaki prepri-čani, da je izguba vida zaradi glavkomaali okvare optičnega živca nepovratna.

Toda junija 2016 so nemški znanstve-niki objavili rezultate klinične študijein poročali o bistvenem izboljšanju vidapri delno slepih ljudeh, in sicer po de-setdnevni neinvazivni transorbitalni sti-mulaciji z izmenjujočim tokom - topomeni, da so z električnimi valovivplivali na področje možganov, ki jeodgovorno za vid.

"Gre za varno in učinkovito zdrav-ljenje, s katerim lahko delno povrnemovid po okvari optičnega živca," pojas-njuje vodja študije dr. Bernhard A.Sabel z Univerze Otta von Guerickeja vMagdeburgu.

Za slabovidne pa je tu še ena dobranovica. Namreč, pri branju si bodo ponovem lahko pomagali s posebnominiaturno kamero, ki jo bodo na-mestili na očala, in s slušalkami, pove-zanimi z napravo. Znanstveniki izbolnišnice UC Daviš Health System vKaliforniji pravijo, da je kamera je na-rejena tako, da prepoznava besedilo inga uporabniku prebere. Napravo palahko programirajo tudi tako, danamesto nas "vidi" obraze, denar inizdelke v trgovini.

KRVNI TEST ZAPREPOZNAVANJE

ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

PODOBNO KOT PRI RAKU je za zdrav-ljenje Alzheimerjeve bolezni ključnapravočasna diagnoza. Pri tem sta po no-vem lahko v pomoč dva krvna testa; raz-vili so ju ločeno, čeprav sočasno, vsakona drugi strani Atlantskega oceana. Z

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


45

njima lahko izjemno natančno določijo,ali blaga kognitivna okvara pri pacientupomeni zgodnjo stopnjo Alzheimer-jeve bolezni ali so za izgubo spominadrugi vzroki.

Krvna testa so razvili znanstveniki zUniverze Rovvan v Nevv Jerseyju v ZDAin znanstveniki z Univerze Ruhr Bo-chum in Gottingen. Demenco ima sicerna svetu več kot 47 milijonov ljudi, privečini pa jo povzroča Alzheimerjevabolezen.

Ta napredek diagnostike pomeninešteto prednosti za zdravljenje ljudiz Alzheimerjevo boleznijo, saj jimomogoča, da napredovanje boleznipravočasno upočasnijo. To lahko sto-rijo s spremembo življenjskega sloga,zdravili in ustreznim načrtovanjemmedicinske oskrbe. Nemški strokovnja-ki so klinične preskuse že končali, zdajpa mora njihov krvni test prestati šenekaj študij.

o> L [j|^IZJEMNO OKREVANJE

ŠE DOLGO PO KAPI

ENAINSEDEMDESETLETNIK, ki ga jekap prikovala na invalidski voziček,spet hodi.

Znanstveniki z Medicinske fakulteteUniverze Stanford v Kaliforniji poročajo,da so tako izboljšanje opazili pri sed-mih od 18 pacientov po kapi, ki so jih

poskusno zdravili z injekcijami matič-nih celic v poškodovane dele možganov.Rezultati so bili torej "osupljivi"

Gary Steinberg, glavni raziskovalecin vodja Oddelka za nevrokirurgijo naStanfordu, je povedal, daje glede "pre-napihovanja" rezultatov previden, sajje bila študija majhna, njegovo ekipo paje vseeno "osupnilo" da se je tolikšennapredek pokazal pri tako velikem de-ležu pacientov.

"Ni šlo samo za majhno reč, kot re-cimo, da bi lahko nekdo, ki prej ni mo-gel premikati palca, zdaj zmogel po-migati z njim. V našem primeru je bilookrevanje bistveno večje," pojasnjujeSteinberg, ki je v okviru raziskave opravilvečino operacij.

Rezultati poskusnegazdravljenja kažejo to,kar je doslej veljalo

za nemogoče:da se možgani

lahko obnovijo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


46

Se bolj izjemno je, da je bila terapijaučinkovita pri pacientih, ki so doživelikap že pred časom, torej v obdobju šestmesecev do treh let pred tovrstnimzdravljenjem. Matične celice povzro-čijo, da se odrasli možgani vrnejo nastopnjo otroka in se lahko sami ob-navljajo - do zdaj se je kaj takega zdeločisto neverjetno.

Znanstveniki verjamejo, da bi bilanjihova terapija lahko učinkovita tudipri poškodbah možganov in nevrode-generativnih stanjih, kot so Alzheimer-jeva, Parkinsonova in Loti Gehrigovabolezen.

Nicholas Boulis, nevrokirurg in ra-ziskovalec na Univerzi Emory v ZDA,pa dodaja: "Tako izjemen odziv pa-cientov na zdravljenje je zagotovo ra-zlog za navdušenje."

CEPIVO PROTIBOLNIŠNIČNIM OKUŽBAM

MARSIKOGA SKRBI, da bo v bolniš-nici še bolj zbolel - toda ko govorimo

o bolnišničnih okužbah, taka skrbvčasih še zdaleč ni neosnovana. Pobolnišnicah namreč krožijo najrazlič-nejši povzročitelji bolezni in med njimije posebej nalezljiva in nevarna bak-terija C-difficile, zlasti za starejše. Nasrečo najnovejši izsledki raziskav ka-žejo, da se bomo pred njo morda kmalulahko zaščitili s cepivom, kajti znanst-veniki iz Inštituta Max Planck v Pots-damu in Svobodne univerze v Berlinuso odkrili snov, ki spodbudi odzivimunskega sistema, kadar ga napadeClostridium difficile.

Cepivo, ki so ga razvili, naj bi spod-budilo imunski sistem, da prepoznapatogeni organizem in začne proizvajatiprotitelesca, ki bodo patogen uničili.Njihovo odkritje bo morda tlakovalopot do razvoja poceni, vendar učin-kovitega cepiva in zdravil proti bak-teriji C-difficile. Cepivo sicer razvijajotudi nekatera farmacevtska podjetja,med njimi Pfizer in Sanofi Pasteur.

SVETLOBNA TERAPIJAZA MIGRENO

NIZKOINTENZIVNA ZELENA svetlobapomaga pri migreni, so ugotovili ra-ziskovalci z Univerze Harvard, saj najbi pomagala omiliti bolečino.

Že nekaj časa je znano, da lahkoprav svetloba povzroči ali ublaži bo-lečino pri migreni: bela, modra, rdeča injantarna luč spadajo v skupino prvih,kot kažejo nova odkritja, pa med po-močnice pri migreni uvrščajo zelenobarvo. Raziskovalci zato upajo, da bodo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


47

migreno lahko uspešno pozdravili sposebnimi sončnimi očali, ki izločijovse svetlobne valove, razen zelenih.

Dr. Rami Burstein, harvardski pro-fesor anestezije, dodaja: "Presenetilonas je, da modra svetloba ni bila ničbolj škodljiva od bele, jantarne ali rdeče;bolečino so povzročale prav vse."

Še bolj pa je bilo presenetljivo, danizki odmerki zelene svetlobe trpljenjepri migreni zmanjšajo.

ELEKTRIČNA STIMULACIJAPOMAGA PRI ARTRITISU

KLINIČNI PRESKUSI, s katerimi sopreverjali delovanje električnih valovna vagusni živec (teče od glave do tre-buha), so pokazali, da lahko z električnostimulacijo tega živca izjemno omilimobolečino in otekanje zaradi revmato-idnega artritisa. Gre za kronično vnetno

bolezen, zaradi katere trpijo okoli trijemilijoni ljudi v celinski Evropi. Poročiloštudije, ki so jo izvedli nizozemski inameriški raziskovalci, je bilo objav-ljeno julija 2016.

"Rezultati so potrditev nenehnegarazvoja bioelektrične medicine, s kateroželimo olajšati življenje ljudem skroničnimi vnetnimi boleznimi in po-nudnikom zdravstvenih storitev omogo-čiti nova, po možnosti varnejša zdrav-ljenja, ki bodo za zdravstveni sistembistveno cenejša," pojasnjuje AnthonyArnold, izvršni direktor podjetja Set-Point Medical.

Čeprav so se v tej študiji osredotočilina zdravljenje simptomov revmatoid-nega artritisa, bodo izsledki mordakoristili tudi bolnikom z drugimi vnet-nimi obolenji, kot so Crohnova, Par-kinsonova in Alzheimerjeva bolezenipd. W\

_^M^__^ -t^^K^k.

ALI ZNATS POMENI VEDETI

Najbolj žalosten vidik sodobnega življenja je,da znanost kopiči znanje veliko hitreje,

kot družba kopiči modrost.ISAAC ASIMOV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 40




Stran: 40


48

zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si€¦ · leta 2017. dr. raj persad, urolog v...

Documents