zbirka medijskih objav€¦ · ...letos člani fotokluba jesenice izkazali kot uspešni...

Rado Simoniti - ... besede: 0Svetovni dan ... petja: 0Kulturni vodiči: 0

Pa ta viža ni preč: 0Borderliner: 0Tekmovanje ... Savi: 0Zborovsko ... Evrope: 0Slovensko ... pesem: 0Srečanje ... brega: 0Vizije, ... skupin: 0Tekmovanje ... stopnji: 0Ringaraja: 0Klovnbuf: 0Kiparska delavnica Les: 0Mladinska ... Piran: 0Mednarodni ... Beltinci: 0Državno srečanje ... pelji: 0Likovna delavnica ... Paki: 0Mentorjev feferon 2013: 0Prevajalnica JSKD: 0Mednarodna ... pedagogike: 0Tekst v podobi: 0Balada o strugarju: 0Sklepno ... avtoric: 0Dan kulturnih ... kulture: 0Slovenski zborovski arhiv: 0Zmes za ples, ... plesu: 0Ljubiteljska ... kriza: 0Maraton v Španskih borcih: 0Musica creativa: 0Mentor, ... mentorje: 0Parafraze: 0Kult3000: 0Bojan ... tirnice: 0KULT3000 Monošter: 0Teden ljubiteljske kulture: 0Delavnica, polna nereda: 0

Število objav: 9Internet: 2Radio: 2Tisk: 5Spremljane teme:Srečanje big bandov: 0Javni sklad ... dejavnosti: 9Kulturna šola: 0Linhartovo srečanje: 0Festival MareziJazz: 0Tabor ... Stični: 0Opus 1: 0Pika miga: 0Mednarodno ... Maribor: 0Adamičeva pomlad: 0Priznanja JSKD: 0Pevci nam ... godejo: 0Živa, festival ... mladih: 0Potujoča muzika: 0Festival neodvisnega filma: 0Filmski ... laboratorij: 0Festival mlade ... Urška: 0Rastoča knjiga: 0Srečanje ... ustvarjalcev: 0LOAC: 0Žive besede - festival: 0

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,za obdobje 25. 12. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Internet Naslov Franci Černelč je kipar, glasbenik, pesnik…

Zaporedna št.1

Medij; Doseg RTVSLO.si; 511.046

Rubrika, Datum Ostalo; 24. 12. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Goran Rovan

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...skladbic, ki so jih zborčki otroških vrtcev iz Šmarja pri Jelšah zapeli skupaj. Zbirko teh pesmi z naslovom »Ciciban poje« je v knjižni in zvočni obliki izdal Rogaška Slatina. Franc Černelč deluje tudi kot Javni sklad za kulturne dejavnostiorganizator kulturnih prireditev. Tako že deveto leto pripravlja in vodi srečanja ljudskih pevcev »Pod...

Tisk Naslov Skupaj zapojejo tudi doma

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 63.000 Stran: 26 Površina: 274 cm2


Stran v zbirki:7

Avtor J. G


Povzetek...družina Repenšek iz Mozirja, družina Gregorc iz Frankolovega in skupina Zvonček iz Bogojine. Organizatorji prireditve so bili lendavska območna izpostava , Kulturno društvo Kobilje in Javnega sklada za kulturne dejavnostiObčina Kobilje. %A jfl mEmkmmmr Nastopili sta tudi sestri Gruškovnjak s prijateljicami iz Turnišča. fotografija oi jskd...

Tisk Naslov Osvojil še Severjevo nagrado

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47.000 Stran: 15 Površina: 386 cm2


Stran v zbirki:9

Avtor Tina Strmičnik


Povzetek...Nastopil bo v predstavi MacBeth, ki jo bo uprizorilo Gledališče Zarja Celje, in v Živalski farmi, ki jo pripravlja Hiša kulture Ceije. TINA STRMČNIK Foto: Gre za nagrado na področju gledališča, ki jo sklad Staneta Severja, JSKDustanovljen v spomin na legendarnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca,...

Radio Naslov 21. Bienalna razstava fotografij Pokrajina 2015

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Radio Triglav; 12.000 17:08 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Gorenjski razgled; 24. 12. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Unknown


Povzetek...letos člani Fotokluba Jesenice izkazali kot uspešni organizatorji klubskih razstav ter regijske razstave Ujeti pogledi 2015 skupaj z Območno izpostavo Jesenice. ... Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

Radio Naslov Potrdili člane sveta Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Radio Triglav; 12.000 17:00 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Gorenjski razgled; 24. 12. 2015

Stran v zbirki:11

Avtor Unknown


PovzetekRA TRIGLAV, 24.12.2015, GORENJSKI RAZGLED, 17:03 Jeseniški svetniki in svetnice so na zadnji seji potrdili tudi tri člane sveta Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Jesenice, in sicer Andreja Černeta, Barbaro Toman in Anžeta Koširja. Na zadnji

3

Tisk Naslov Skoraj vsak dan me preseneti podatek, kdo vse živi v Domžalah

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Domžalski slamnik; Stran: 6Površina: 1.838 cm2


Stran v zbirki:17

Avtor Kozlevčar Mateja Kegel


Povzetek...društva, klubi, tudi v Radomljah, Dobu, Ihanu imamo zelo močne skupine, ki pripravljajo prireditve. Zelo dobro sodelujemo tudi z Zvezo kulturnih društev in . Glede na to, kam vse me povabijo, vem, da se veliko dogaja. JSKDImamo preko 200 društev, od športnih, kulturnih do društev, kot so simfonični orkester, godba,...

Internet Naslov V Izoli tretja edicija festivala IZIS

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Radiocapris.si;


Stran v zbirki:18

Avtor Unknown


Povzetek...Festival nastaja s podporo Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola, In/Visible cities festivala urbane multimedije, Ministrstva za kulturo in .... Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

Tisk Naslov Lepote našega kraja

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Primorske novice - Istra; Stran: 12 Površina: 283 cm2

Rubrika, Datum Novice; 23. 12. 2015

Stran v zbirki:19

Avtor Janez Mužič


Povzetek...predstavijo tudi z razstavami svojih zadnjih del. Tako so julija povabili na razstavo Potepanje po Istri, konec novembrapa v sodelovanju z ZKD Piran, 01 Piran in Občino Piran še na njihovo tradicionalno jesensko razstavo, ki so jo JSKDpoimenovali Lepote našega kraja. Na slednji je z enim ali več deli sodelovalo...

Tisk Naslov Jubilejni koncert Tunjiškega okteta

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Gorenjski glas - Kamniški občan; Stran: 8 Površina: 347 cm2


Stran v zbirki:20

Avtor Matej Stele


Povzetek

...skozi trideset let delovanja domačega okteta. Ob koncu je bil čas za priznanja, zahvale in čestitke. V imenu Javnega ( ) je oktetu čestitala Tina Dobovšek, samostojna svetovalka kamniške območne sklada za kulturne dejavnosti JSKD

izpostave , ki je tudi podelila Gallusova priznanja za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene JSKDdejavnosti....

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Franci Černelč je kipar, glasbenik, pesnik…24. december 2015 ob 10:01Hrastje, Bistrica ob Sotli MMC RTV SLO

Za 62letnega Francija Černelča iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli bi lahko rekli, da je glasbenik, pesnik,skladatelj, kipar, slikar, organizator kulturnih dogodkov in še kaj. Je vsestranski ustvarjalec, ki je zdolgoletnim delovanjem na področju kulture v pustil velik in neizbrisen pečat.

Franci Černelč pravi, da je že od mladih nog rad risal, gnetel glino, rezljal les. Po končani osnovni šoli se jenajprej izučil za steklarja. Potem je monotono delo v brusilnici zamenjal in pet let delal na Osnovni šoli Kozjekot učitelj glasbe, predtem pa je dokončal še Pedagoško akademijo v Mariboru. Po kratki učiteljski karieri se jespet vrnil v steklarsko delavnico obrata Dekor v Kozjem, ki je sodila pod okrilje Steklarne v Rogaški Slatini.Tam je prevzel vodenje unikatnega oddelka in ostal vse do upokojitve. Kot sam pravi, je v Dekorju z ekipoodkrival nove izrazne možnosti stekla kot zelo plemenitega materiala. Tako so poglabljali znanja tradicionalnihtehnik oblikovanja in okraševanja in ustvarili lepo število eksponatov, ki niso ostali neopaženi. Ustvarjal je resunikatne izdelke, kot so bili Slomškov mašni kelih, ki so ga podarili papežu Vojtili, izdelal je kristalni globus zaruskega in ameriškega predsednika, oblikoval kolekcijo Zlata nit in številne druge brušene kristalne skulpture,gravure portretov, športne trofeje in še bi lahko naštevali.

Zadnja leta, ko so se njegovi štirje sinovi začeli osamosvajati in je imel nekoliko več prostega časa, pa se jevse bolj posvečal kiparstvu. Lotil se je kiparjenja v lesu in kamnu. Leta 2005 so ga povabili na mednarodnikiparski simpozij Forma viva v Makole. Od takrat naprej se te izjemno dobro organizirane kiparske in slikarskemanifestacije redno udeležuje. Tako je nastal ob poteh Forma viva v Makolah in v bližnji okolici že kar lep opusnjegovih skulptur v kamnu. Te krasijo tudi nekatere druge kraje po Sloveniji, od Sežane do Slovenske Bistrice,nekaj pa jih je tudi v Bistrici ob Sotli, Podsredi, Kozjem in v drugih okoliških krajih. Černelč o svojemkiparskem ustvarjanju pravi, da je v bistvu nadaljevanje njegovega izražanja v steklu, s čimer je pridobil še enodimenzijo. Ob tem dodaja: »Kiparjenje mi predstavlja poseben užitek. Ob tem nastaja neka posebna napetost,včasih tudi malo strahu, da se kaj ne zalomi, saj pri kamnu ni vrnitve. Mislim, da je pri tem ustvarjanju zelopomembna sama priprava. Treba je stvari sam pri sebi zbistriti, izoblikovati v glavi, nato pa se mi zdi, da toprenašaš na material, tako kamen kot les, skoraj samodejno. In potem to kar gre, čeprav je naporno in traja karprecej časa, da se kip dokonča. Sam se oziram v preteklost, upodabljam predvsem ljudi, včasih pa naredimtudi kakšno abstraktno stvar.«

Vseskozi pa je bilo njegovo življenje povezano tudi z glasbo. To je oboževal že v mladosti, ko mu je bilaglasba spremljevalka vsakdanjega dela in praznikov na deželi. Zato mu je oče kmalu kupil prvo harmoniko.Pozneje je tudi veliko bral in v puberteti začel pesniti. Pesmi je zbral in leta 2003 izdal v pesniški zbirki, ki jo jenaslovil Muzikant, zanjo pa je naredil tudi ilustracije. Nekaj svojih pesmi je tudi uglasbil in napisal precejpesmic za otroke. Svojo bogato glasbeno kariero pa Franci takole opiše: »25 let sem vodil pevski zbor vBistrici ob Sotli, tudi v Kozjem, Planini pri Sevnici. Ko pa sem nekak spoznal, da z zborom prihajajo mladi,sposobni, sem oddal dirigentsko palico in ustanovil svojo glasbeno skupino, ki se imenuje Nojek. V tej zasedbigojimo skoraj deset let predvsem slovensko ljudsko glasbo, ki mi je bila vedno največji navdih. Ob tem pavodim tudi pihalno godbo Orlica, ki sem jo tudi ustanovil in postavil pokonci.«

Leta 1992 je zbral skupino učencev OŠ Bistrica ob Sotli, zanjo ustvarjal besedila in glasbo s pridihomsrednjega veka. S to skupino, poimenovano Trubadurji, so vzbudili precejšnje zanimanje, nastopali doma indrugod, celo na slovesnosti ob 50letnici Kmečkega glasu in 25letnici revije Moj mali svet na Cekinovem graduv Ljubljani. V 25 letih otroških pevskih revij v Rogaški Slatini je nastalo 25 skladbic, ki so jih zborčki otroškihvrtcev iz Šmarja pri Jelšah zapeli skupaj. Zbirko teh pesmi z naslovom »Ciciban poje« je v knjižni in zvočniobliki izdal Javni sklad za kulturne dejavnosti Rogaška Slatina.

Franc Černelč deluje tudi kot organizator kulturnih prireditev. Tako že deveto leto pripravlja in vodi srečanjaljudskih pevcev »Pod staro lipo« na Križan Vrhu v občini Bistrica ob Sotli, kjer se predstavljajo skupine izdomače in okoliških občin. In to na prostem, brez pridobitev sodobne tehnike. Vseskozi je vpet v javnoživljenje, zlasti na kulturnem področju. Tako je bil v času, ko je živel v Kozjem, tam ustanovitelj in predsednikorganizacije Glasbene mladine, pa tudi predsednik kulturnega društva. Po vrnitvi na dom v vas Hraste je bil od

RTVSLO.si 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 511.046

10:01

Vir 1 / 3


Doseg: 511.046 Kazalo

10:01

Vir

4

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/franci-cernelc-je-kipar-glasbenik-pesnik/381846

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

leta 1986 šest let predsednik Kulturnega društva v Bistrici ob Sotli. Tam si je prizadeval za čim boljšemožnosti za knjižničarsko, gledališko in druge ljubiteljske kulturne dejavnosti. Za svoje delo na področjuljubiteljske kulture je leta 1998 prejel srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RepublikeSlovenije. Leta 2005 pa je podal pobudo za ustanovitev Društva steklarjev Slovenije, ki povezuje mnogeobrtnike, poznavalce, umetnike in tudi podjetja iz cele Slovenije s ciljem ohranjati steklarsko dediščino inusmerjati v večjo ustvarjalnost.

Goran Rovan, TV Slovenija


Doseg: 511.046

10:01

Vir 2 / 3



10:01

Vir

5


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 511.046

10:01

Vir 3 / 3



10:01

Vir

6


Prireditev Družina poje v Kobilju

Skupaj zapojejo tudi domaNastopile družine s prijatelji in sorodniki iz Pomurja in drugih območij Slovenije

V Kobilju so že enaindvajsetič pripra-vili prireditev Družina poje, na katerise na odru z glasbenimi nastopi vsakoleto predstavijo družine in prijatelji izPomurja in drugih območij Slovenijev skladu z geslom Večer topline, ki gane pozabiš.

Obiskovalci prireditve so prisluhni-li petju, kakršno je večkrat slišati tudina naših domovih. Nagovoril jih je ko-biljanski župan Robert Ščap, ki je na

prireditvi občanki Mariji Trajber po-delil posebno priznanje za vsestran-sko delovanje v občini, še posebej nakulturnem področju.

Najprej so nastopili Ivana Plegerin vnuk Aleks Zelenik iz Cerkvenja-ka, družina Stajnko iz Vidanovec, za-konca Donko iz Gornje Bistrice, dru-žina Strmšek z Brinjeve gore, sestrelakob iz Dobrne in družina Vačovnikiz Mozirja. Potem pa so se predstavi-

li še zakonca Sraka iz Bratonec, sestriNedeljko iz Savec, sestri Gruškovnjaks prijateljicami iz Turnišča, družinaRepenšek iz Mozirja, družina Gregorciz Frankolovega in skupina Zvončekiz Bogojine. Organizatorji prireditveso bili lendavska območna izpostavaJavnega sklada za kulturne dejavno-sti, Kulturno društvo Kobilje in Obči-na Kobilje.J. G.

WWWW^ :^^^^^m\m\\\\\\\\\\\m\\^m^k\\\W^-^^^ %A jfl vH^^^^^^^^H^^Kiti^^^^^B .. * a^^^lmM %^^HBJ,»^fe^ --zVlv> E: 'j F MM^^^^P' -^vlmmmmmT ''l'«" V■ jL 1^ mEmkmmmr zz: - ;.-ii.v , ■

-s- v. -v «»..^^^^^^H.f. i/-.--— » - —^». i -^ m^^ m^^m^^m^m^mmmW gp^r ■ v

Nastopili sta tudi sestri Gruškovnjak s prijateljicami iz Turnišča. fotografija oi jskd lendava

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 63.000

Stran: 26

Površina: 274 cm2 1 / 1

Vestnik Murska Sobota 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 26

Površina: 274 cm2

7

Osvojil še Severjevo nagradoLjubiteljski igralec Nejc Jezernik po dveh letihsodelovanja v gledališču zanje izjemne uspehe

Nejc Jezernik, ki je odleta 2013 član igralskegaansambla Gledališča ZarjaCelje, je minulo nedeljo vŠkofji Loki prejel Severje-vo nagrado in tako zbirkinagrad, ki jih je osvojil vzadnjem letu, dodal še enolovoriko.

Nejc Jezernik je Severje-vo nagrado prejel za igralskedosežke v slovenskem ljubi-teljskem gledališču. Komi-sija je zapisala, da je že prioblikovanju vlog v sodobniburki Milana Jesiha z na-slovom Triko pokazal svojeigralske sposobnosti tako vsmislu gradnje gledališkegalika kot njegovega vključe-vanja v kontekst predstave.Še bolj je svojo ustvarjalnostrazvil v uprizoritvi sodobnedrame Blazinec, kjer je obli-koval lik Michaela, rahlozaostalega brata pisateljaKaturiana.

Ker gre za njegovo prvoresno vlogo, je vanjo vlo-žil ogromno truda, časa inenergije. Poudaril je, da seje ogromno učil, znanje pa jemed drugim srkal od števil-nih igralskih kolegov v Gle-dališču Zarja Celje. Ne skri-va, da so številne nagrade, kijih je osvojil v zadnjem letu,med njimi sta tudi matičekza igralsko stvaritev in pla-keta za najboljšega igralcaosmega Repassage festivalav srbskem Ubu, zanj velikopresenečenje. »Ne zavedamse še razsežnosti svojih do-sežkov. Je pa Severjeva na-grada zagotovo velika potr-ditev. Zanjo sem neizmernohvaležen, saj kaže, da hodimpo pravi poti in da sem se vživljenju odločil prav.«

Gledališčenastavlja ogledaloV obrazložitvi Severjeve

nagrade so zapisali, da se jemlad igralec študija vloge Mi-chaela za igro Blazinec lotil

izjemno premišljeno, teme-ljito in postopoma, zavedajočse, da hodi po tankem robu.Tako je nastal pretresljiv likrahlo zaostalega posamezni-ka, ki zaradi svoje posebno-sti še toliko bolj intenzivnodoživlja tesnobnosti in stiskedanašnje stvarnosti. »Zdi semi, da svoj lik iz predstavev predstavo bolj globoko do-jemam, z vsako ponovitvijogrem lažje na oder, vednoodkrijem nekaj novega. Odpremiere je minilo več kotleto in kdor si danes ogledapredstavo, zagotovo doživinekaj novega. Vsa ekipa jeod premiere do zdaj naredilaogromen preskok.«

Spomnimo, da igra govorio težkih temah, tudi o nasi-lju nad otroki, a po besedahletošnjega Severjevega nagra-jenca prav s tem pri občinstvuspodbuja premislek o svetu,v katerem živimo. Tema jepri zasedbi sprva vzbujalanekaj pomislekov, vendar jena koncu prevladala odloči-tev, da mora gledališče ljudempokazati tudi to, pred čemersi sicer radi zatiskamo oči. Pobesedah Jezernika je namenigre podati svoje sporočilo.Četudi ljudje domov odidejov tišini ali v solzah, je prav, danekaj časa posvetijo razmi-sleku o globljih temah in sepoglobijo vase.

Na odru in predkameroLetošnji dobitnik Severje-

ve nagrade na področju lju-biteljskega gledališča NejcJezernik je dejaven tudipri filmski umetnosti. Prednekaj tedni so v Mestnemkinu Metropol prikazali filmIgorja Pečolerja Zadnji Krog,kjer igra glavni lik - športni-ka Marcela. Sicer pa zaradivseh svojih uspehov ne spina lovorikah. V začetku pri-hodnjega leta načrtuje opra-vljanje sprejemnih izpitov naeni od gledaliških akademij v

tujini, pripravlja pa se tudi nadve novi predstavi. Nastopilbo v predstavi MacBeth, ki jobo uprizorilo Gledališče Zar-ja Celje, in v Živalski farmi,ki jo pripravlja Hiša kultureCeije.

TINA STRMČNIKFoto: JSKD

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Novi tednik Celje 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 47.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 386 cm2

8

Gre za nagrado na področju gledališča, ki jo sklad Staneta Severja, ustanovljen v spominna legendarnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca, podeljuje od leta 1970.Dobitniki dobijo nagrade za igralske dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih.Sklad nagradi tudi igralske dosežke študentov dramske igre.

______________________________H^ki__i r '' ' =liiiiy^___l_____________________________________________H^__I__^__^__H_____.

m , ~<^^3B__^M___________P____________________________________P_______P__iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBV___________Bm /' "I &___-_______■______________________F r^l^__Hl *___ " _____P_____________P_____________________________B___. ____3t__i_ _____________

___ds^__ _d? _____________

Nejc Jezernik (desno) s soigralcem Alenom Mastnakom

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 47.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 386 cm2

9

Radio Triglav, Gorenjski razgled - 17:08 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 12.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

21. Bienalna razstava fotografij Pokrajina 2015 24.12.2015, 17:08RA TRIGLAV, GORENJSKI RAZGLED,

Člani Fotokluba Jesenice so v letošnjem letu uspešno sodelovali na številnih razstavah doma in po svetu ter prejeli vrsto priznanj. Na 21. Bienalni razstavi fotografij Pokrajina 2015 v Kranju je Janez Kramar za dolgoletno organizacijsko delo ter izredne ustvarjalne dosežke na fotografskem področju prejel najvišje priznanje, nagrado Janeza Puharja, ki jo podeljuje Fotografska zveza Slovenije. Janez Šmitek je prejel bronasto medaljo Janeza Puharja. Pira Morič bronasto medaljo Fotografske zveze Slovenije. Jasim Suljanović je osvojil fotografski naziv kandidat mojster Fotografske zveze Slovenije. Jasmin Suljanović in Janez Vrzel sta letos od mednarodne fotografske zveze prejela razstavljavki naziv

Janez Vrzel je prejel še dve mednarodni priznanji ter prvo nagrado na regijski razstavi Ujeti pogledi 2015. Vinko EFIAP.Lautižar je na mednarodno razstavi prejel bronasto medaljo za kolekcijo fotografij. Poleg tega so se letos člani PSAFotokluba Jesenice izkazali kot uspešni organizatorji klubskih razstav ter regijske razstave Ujeti pogledi 2015 skupaj z Območno izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Jesenice.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

10


Doseg: 12.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Potrdili člane sveta Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti

24.12.2015, 17:03RA TRIGLAV, GORENJSKI RAZGLED,Jeseniški svetniki in svetnice so na zadnji seji potrdili tudi tri člane sveta Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Jesenice, in sicer Andreja Černeta, Barbaro Toman in Anžeta Koširja. Na zadnji seji so sprejeli tudi predlog pravilnika o povračilu prevoznih stroškov za otroke s posebnimi potrebami ter za otroke, ki se znajdejo v trenutno ogroženi situaciji. Pravilnik podrobneje določa pravila o povrnitvi prevoznih stroškov otroks posebnimi potrebami, še posebej v delu, kjer je zakon o osnovni šoli nedorečen ter pravila o povrnitvi prevoznih stroškov za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v trenutno ogroženi situaciji.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

11

SKORAJ VSAK DAN ME PRESENETIPODATEK, KDO VSE ŽIVIV DOMŽALAHTONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE

Ob koncu leta je prav, da se ozremo po minulih uspehih in pokukamo proti prihodnjim izzivom. Tudi tokrat smo to narediliskupaj z županom občine Domžale Tonijem Dragarjem.

Naložba v garažnohišo morda izgledakot nasedla, a imamopozneje možnost takonadgradnje, imamouveljavljen sistemupravljanja in čas bopokazal svoje ... Garažnahiša je danes tam, lepose je vključila v okolje,imamo jo in čez časbo čisto naša. Zanjosmo tudi že prejeli vesevropski denar.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Domžalski slamnik 23.12.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 6

Površina: 1.838 cm2 1 / 6


Doseg: Kazalo

Stran: 6

Površina: 1.838 cm2

12

Mateja Kegel KozlevčarFoto: Iztok Dime

Ob koncu leta je prav, da seozremo po minulih uspe-hih in pokukamo protiprihodnjim izzivom. Tudi

tokrat smo to naredili skupaj z župa-nom občine Domžale Tonijem Dra-garjem. Sprehodili smo se skozi šte-vilne investicijske projekte, pozabilinismo niti na socialno šibke, županpa je izpostavil cilje občine, kakopostati invalidom, starostnikom,mladim in celo čebelam prijaznomesto. Ker se v zadnjih tednih velikogovori o garažni hiši, pa .selitvi' ga-silcev pod okrilje zavoda, v igri pasta tudi menjavi direktorja Centra zasocialno delo ter Zavoda za šport inrekreacijo, smo spregovorili še o tem.Za konec nam je župan zaupal tudisvoje osebne želje za prihodnje leto.

Če se ozreva v iztekajoče leto, kateriso bili ključni projekti leta 2015?To je bilo prvo leto po volitvah, kosmo pohiteli, ter decembra 2014 spre-jeli proračuna za leti 2015 in 2016, dasmo lahko takoj začeli z investicijami.Kaj vse smo delali, ste videli po raz-kopanih cestah. Zamenjava vodovo-dnih in kanalizacijskih cevi, ki so bilestare tudi do 50 let, teče s polno paro,verjetno bomo v nekaj letih vzposta-vili situacijo, kakršna mora biti. Kotdel evropskega projekta poteka kom-pletna rekonstrukcija vrtine na men-geškem polju v sodelovanju z občina-ma Trzin in Mengeš. Veliko napora jevloženega v nadgradnjo Centralne či-stilne naprave Domžale-Kamnik, pro-jekt, v katerem sodeluje sedem par-tnerjev in kjer so nam obljubili evrop-ska sredstva. Seveda pa vedno priha-ja do problemov, če niso finančni, solastninski, s soglasji, pa tudi s sode-lovanjem države. Prav tukaj smo zelo

nezadovoljni in ni cisto vseeno, kdoje na vladi. Delamo po načrtih, a sepojavijo tudi izredne situacije, kot jebilo letos na področju protipoplavnihukrepov. Kar se tiče komunalne izgra-dnje, govorimo o milijonskih zneskih,naša ideja pa je, da bomo še vsaj na-slednjih 30 let pili vodo iz pipe, karbo verjetno zelo kmalu dobrina.

Investicije potekajo tudi na meh-kejšem družbenem delu, sodelujemo vprojektu invalidom prijazna občina, vokviru katerega smo zagotovili dosto-pnost za invalide do občinske stavbein upravne enote, v postopku je tudiizbira izvajalca za izgradnjo dvigalav prvo in drugo nadstropje občinskehiše, da bodo tako mamice z vozičkikot ljudje na invalidskih vozičkihlahko prišli tako do moje pisarne kotdo načelnika upravne enote, ki je vdrugem nadstropju. Ta investicija boizvedena po koncu zime. Nadaljujemoz izgradnjo in vzdrževanjem otroškihigrišč po vsej občini in nadgradnjorekreacijske poti ob Kamniški Bistrici.Veliko se dogaja tudi okoli tržnegaprostora, ki je zaživel, vzpostavilismo sistem v Slamnikarskem muzeju,zaživeli so Menačenkova domačija,

likovna galerija, bazen, drsališče ...Trudimo se, da se dogaja na različnihpodročjih na vseh območjih naše ob-čine. Zelo pomembno je področje soci-ale, od otroškega varstva, predšolskein šolske vzgoje, sanacije, ekologije. Vletu 2015 smo veliko naredili, velikopa nas čaka tudi v letu 2016.

Kakšen je pogled v leto 2016?V prihodnjem letu načrtujemo sana-cijo kanalizacije desnega kraka Ko-lodvorske ulice, od železniške postajeproti veleblagovnici, zapora bo predvi-doma v juliju in avgustu, ko je manjšaobremenitev prometa. Istočasno bomosanirali most čez Kamniško Bistricopri Športnem parku, ki je v slabem sta-nju, in potrebuje rekonstrukcijo. Sle-di druga faza Bukovčeve, zapora bo naViru, nato Koliška ulica. Rekonstrukci-jo potrebuje tudi most med Dobom inPodrečjem, nekaj ulic v centru mesta,asfaltiranje izven centra, večja zade-va pa bo cesta Dob - Češenik - Turnše.Napovedujemo tudi začetek gradnjeOsnovne šole Ihan, ki naj bi 1. septem-bra 2017 zaživela, saj OŠ Domžale in

PS Ihan pokata po šivih. OS Ihan bodevetletka, s čimer bomo razbremeniliOŠ Domžale. Imamo pa na našem re-zervnem seznamu za okoli 2 milijonaevrov različnih investicij, od komuna-le, športa in rekreacije, javnih zavodov,tudi dolgove, kot je športna ploščad vKrtini. Ko bo denar, jih bomo realizira-li, in takrat tudi zaprli konstrukcijo zaOŠ Ihan, sledila bo potencialna širitevOŠ Preserje pri Radomljah, zaključekenergetskih sanacij vseh šol in sanaci-ja vrtca Urša.

Garažna hiša je eden od projektov,kije v medijih dvignil precejprahu, medtem ko med občani šeni zaživela. Kdaj pričakujete, da sebo prijela tudi med ljudmi in zakajmenite, daje niso posvojili takoj nazačetku?

To je posebna zgodba. Pred volitva-mi je bil objavljen razpis, znotraj ka-terega je bilo ponujenih 1,5 milijonaevrov za izgradnjo t. i. Park & Ride(Parkiranj in se pelji) projekta za raz-bremenitev Ljubljane z avtomobili. VDomžalah smo že imeli pripravljenoidejo, kako rešiti parkiranje v mestu,zato smo se morali na hitro odloči-ti ali projekt sprejmemo ali ne. Vedelismo, da bo odločitev problematična vsmislu razumevanja: ali boš vzel de-nar in naredil nekaj, kar morda ne bodelovalo tako, kot je treba, ali pa vseskupaj pustimo in poslušamo očit-ke, da nismo vzeli 1,5 milijona evrovevropskega denarja. Odločili smo se,da bomo hišo naredili ne glede na to,da smo vedeli, kakšen postopek pred-pisuje Evropa. Za pet let je predvidensistem Parkiraj in se pelji, po petih le-tih pa garažna hiša brez obveznostipostane last občine Domžale. Do ta-krat potekajo mesečne kontrole. Za-vedamo se, da je zasedenost gara-že slaba, upamo le, da se bodo pokri-li vsaj stroški upravljanja. Dokler bo vDomžalah parkiranje brezplačno, do-

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


13

kler bomo imeli najemno pogodbo sSlovenskimi železnicami za parkiri-šče za SPB-i in dogovor s Tušem, daostane makadamsko parkirišče odpr-to, hudega navala na garažno hišo nebo. Imamo pa povpraševanje okoli 30stanovalcev, ki bi želeli najeti parkir-na mesta, a zaradi sistema in prido-bljenih evropskih sredstev pet let toni možno, saj mora biti po 22. uri ga-ražna hiša prazna. Po človeški pla-ti sicer ne razumem tega načina, a za-vedamo se, da bo pet let hitro minilo.Naložba v garažno hišo morda izgle-da kot nasedla, a imamo pozneje mo-žnost tako nadgradnje, imamo uvelja-vljen sistem upravljanja in čas bo po-kazal svoje. Trenutno je povprečnazasedenost 40 vozil dnevno, kar je re-lativno malo, a se počasi prijema. Ga-ražna hiša je danes tam, lepo se jevključila v okolje, imamo jo in čez časbo čisto naša. Zanjo smo tudi že pre-jeli ves evropski denar.

Smo pa želeli v okviru projektadati dodano vrednost predvsem zaprebivalce SPB-ja, ki praktično ni-majo igrišča, zato smo se odločili, dabomo v prvem delu pripravili park, kiše nima končne podobe, gre za fitnesna prostem, dva koša, klopi. Od spo-mladi pa bo na steni garažne hiše ple-zalna stena, ki bo pod upravljanjemZavoda za šport.

Pred dobrim letom ste na soočenjukandidatov za župana predponovno izvolitvijo bili edenredkih, ki ste zagovarjali, da sev Domžalah veliko dogaja. Čepogledamo koledar dogodkov,ki se bodo v decembru odvili vDomžalah, je temu res tako. Kakoobčina poskrbi za raznolikostdružbenega dogajanja v mestu inkako podpirate ostale organizacijev občini pri tem?To sem takrat podkrepil tudi s kon-kretno informacijo z osrednjo stra-

njo našega časopisa, kjer je meseč-no dejansko na dveh straneh nave-deno, kaj vse se dogaja v občini. Kul-turni dom, CZM, knjižnica so našetemeljne institucije, ki skrbijo za to-vrstne dogodke, a tukaj so tudi Za-vod za šport, društva, klubi, tudi vRadomljah, Dobu, Ihanu imamo zelomočne skupine, ki pripravljajo prire-ditve. Zelo dobro sodelujemo tudi zZvezo kulturnih društev in JSKD. Gle-de na to, kam vse me povabijo, vem,da se veliko dogaja. Imamo preko200 društev, od športnih, kulturnihdo društev, kot so simfonični orke-ster, godba, pustna sekcija, KD Stu-denec, ki pripelje v mesto vrhunskeopere in zelo dobro obiskane doma-če prireditve ... Smo edina občina vSloveniji, v kateri se sta se lani namestnem derbiju srečali prvoligaškiekipi v nogometu - Domžale in Ra-domlje. Letos decembra se je zgodi-la tudi zgodovinska tekma v prvi slo-venski košarkarski ligi med HeliosSunsi in Lastovko. Teh prireditev jevsak teden veliko, imamo vrhunskešporte, tudi mlajše kategorije v liga-škem sistemu, pa ples, atletika, ka-rate, polovica biatlonske reprezen-tance je iz naše občine. Zelo dobrose je prijel tudi kino na prostem, kjersmo ukinili vstopnino. Vse več se do-gaja tudi ob Kamniški Bistrici, veli-ko imamo tekaških prireditev, v našemesto prihajajo spektakli, kot je bilkronometer. Imamo tudi zasebne ini-ciative, ki v mesto privabljajo glas-bo, komedijo pa amaterska društva,kot sta KD Mlin Radomlje in KD Ihan

z revolucijo, kot je bila predstavaMoje pesmi moje sanje, ki je bila vesčas razprodana. Trudimo se, da ima-jo občani veliko izbire. Morda tisti, kipravijo, da se nič ne dogaja, vsegatega ne vedo, ali pa to govorijo na-menoma. Tudi v decembru nas čakakonkreten program. Mesec smo za-čeli s prižigom luči, kjer smo bili pre-senečeni nad visokim obiskom, do-gajalo se bo tako na tržnem prosto-ru kot v Češminovem parku, kjer nasbosta, kot vsako leto, obiskala Boži-ček in dedek Mraz, tam bodo jaslices svetlobnimi efekti. Sledilo bo doga-janje pod šotorom v centru Domžal,kamor letos vračamo tudi silvestro-vanje, ki v Športnem parku nekakoni zaživelo. Ves konec meseca bo do-gajanje na tržnem prostoru, od Vese-ljakovega tedna, ročk večer za mlade,Petkove pumpe, za vse generacije inverjamem, da bo obiskovalcem všeč.Vabim vse, da se nam pridružijo.

Zadnje mesece se veliko govori tudio prenosu poklicne gasilske enote izHeliosa na občino. V ustanavljanjuje javni zavod. Boste od Heliosaodkupili tudi opremo? Kaj topomeni za obstoječih 37 gasilcev,zaposlenih v CPV?Odločitev, da ustanovimo javni za-vod, je bila pogojena z odločitvijoHeliosa, da ne bo imel poklicne gasil-ske enote v dosedanji obliki, ampakle za svoje potrebe. To je pri nas pri-žgalo rdečo luč, saj CPV predstavljasistem javnega gasilske službe, kideluje na našem prostoru, med dru-gim ima tudi koncesijo za avtocestoin predor Trojane. Zavod bo pokri-val celotno upravno enoto. Sprejelismo Odlok o ustanovitvi, sedež osta-ja Količevo 2 a, za kar imamo soglas-je vseh občin in Heliosa, vsi, ki da-nes izvajajo to javno službo, pa naj biostali v delovnem razmerju in še na-prej opravljali delo, za katerega so žeusposobljeni in imajo ustrezno opre-mo. Sicer pa smo mi že delni sola-stniki opreme in prostora, s Helio-som smo dogovorjeni za najem kom-pletnih prostorov, postopoma bomoodkupili tudi opremo. Imamo izjavoHeliosa o najemu storitve s strani za-voda, podobno obljubo so nam dalitudi tisti, obiskal sem vse, ki danesnajemajo storitve od CPV. Edina bo-jazen, da bi se kaj spremenilo za za-poslene, so poslovni razlogi, če bi sekatero od podjetij odločilo za drugač-no pot, a mi zagovarjamo dolgoroč-ne pogodbe za vsaj 10 let z namenom,da lahko nova oblika organiziranostizaživi s 1. 7. 2016. Ker so naši partner-ji občine, država in vrhunska podje-tja, ne pričakujem odstopanj. Našaekipa, skupaj z vršilcem dolžno-sti Francem Anžinom, bivšim vod-jo pravno-kadrovske službe v Tosa-mi, ki je bil 25 let načelnik civilne za-ščite, in ki dobro pozna sistem zašči-te in reševanja, bo speljala vse prav-ne zadeve. Zavod je s 23. 12. 2015 ura-dno registriran.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


14

V zadnjih tednih letošnjega letaprihaja do sprememb na pozicijahpomembnih zavodov v občini.Razpis je bil za direktorja Centraza socialno delo, ponoviti je bilotreba razpis za direktorja Zavodaza šport in rekreacijo. Kakšnaso vaša pričakovanja od bodočihdirektorjev tako pomembnihinstitucij?Pri CSD sodelujemo le kot en od čla-nov sveta, glavno besedo ima mini-strstvo za delo. Sam sem dobil namizo le ime kandidatke, za katero najpodamo mnenje, kar bomo storili nanaslednji seji občinskega sveta. Nadržavnem nivoju tovrstni izbori po-tekajo precej mimo lokalnih skupno-sti. Naš CSD pokriva pet občin, nih-če od nas pa ni vedel, kdo so kandi-dati in kdo bo izbran, vemo le toli-

ko, kolikor nas obveščajo naši čla-ni v svetih zavodov. To pa velja zavse zavode, kjer je ustanovitelj drža-va. Kjer pa smo ustanovitelji zavodovmi, imamo seveda v njihovih svetihmi večino, to velja v tem primeru zaZavod za šport. Žal se je pri izboruv prejšnjem postopku prikradla na-paka, saj je svet zavoda občinskemusvetu poslal v soglasje dva kandidata,kar pa ni možno, saj se daje soglasjevedno za eno osebo, zato smo mora-li vse skupaj ponoviti. V tem trenut-ku tečejo postopki, predstavitve kan-didatov, konec meseca pa bo svet za-voda odločal o morebitnem kandida-tu. Tudi na občini smo sedeli s svoji-mi kandidati, odprti sta bili dve op-ciji, ali vzeti domačega strokovnjaka,ki pozna okolje ali pa izbrati nekogaod drugje, ki bi v naš prostor prine-sel nekaj novega, seveda z izkušnja-mi vodenja in poznavanja športa. Od-ločili smo se, da damo priložnost do-mačemu in tako prišli do štirih kan-didatov. Upam, da bo odločitev svetazavoda najboljša, da bomo z novimdirektorjem sodelovali vsaj tako do-bro, kot smo z dosedanjim, ki odhajapo več kot 10 letih.

Res pa je, da občani tudi v zavo-dih, kjer mi ne vodimo postopkov,gledajo na to kot odločitve občin,tukaj govorimo o CSD, Domu upoko-jencev, Zdravstvenem domu, Knji-žnici, Upravni enoti, šolah in vrtcih.V resnici imamo pod svojim okriljemle štiri zavode, v katerih lahkovplivamo na sestavo in direktorje.Sem pa z vodji posameznih zavodovzadovoljen in jim vsako leto povemzgodbo o košarkarskem sodniku, kije vedno najboljši takrat, ko se ga neopazi in ne dela problemov. To veljaza vse direktorje, ravnatelje in vodje.Upam pa, da bomo imeli srečno roko

tudi pri izbiri direktorja Zavoda zazaščito in reševanje.

Če se ustaviva na področju sociale.Občina Domžale je pristopilak projektu odpisa dolgov. Pravtako poteka v občini projekt Viškihrane. Kako ocenjujete sodelovanjeorganizacij v Domžalah napodročju najbolj ranljivih skupin?Kar se tiče odpisa dolgov, je bila naj-večja proceduralna napaka, da so žu-pani in direktorji podpisovali izjave,še preden je zakon veljal, na vse tosem že pred tem opozarjal. V zakonuje zakomplicirano tudi to, kdo izpol-njuje pogoje. To je bil manever drža-ve v smislu biti všečen. Mi smo dejan-sko mislili, da bomo s tem nekaj reši-li, ker nekaj ljudi, ki imajo dolgove jetudi v Domžalah. A izkazalo se je, daje takih manj kot 10.

Kar pa se tiče razdeljevanja viškovhrane, pa moram pohvaliti ekipo. Mismo po sestanku vključili v projekttudi institucije, ki prejemajo prora-čunska sredstva, vključili smo vseprostovoljce, od Karitasa, Rdečegakriža, NK Domžale, Lionsov, Domupokojencev ... Smo se pa dogovorili,da bomo na projektu prek javnih delposkusili zaposliti nekoga, ki bo pro-jekt koordiniral, saj se služba dogajavsak dan med 21. in 23. uro, ko sezapirajo trgovine in se pobira hranain zjutraj od 7. do 10. ure, ko se razde-ljuje. Gre za hrano, ki jo morajo veliketrgovine vsak večer oddati, vse pe-čeno, kuhano, za kar je rok uporabeše dva dni, a ne smejo več prodajati.Do zdaj so morali za odvoz tovrstnehrane plačevati, zdaj pa pridejo našiprostovoljci, ki so ustrezno opremlje-ni in to odpeljejo naprej. Govorimo oveč tonah hrane na leto! Resnično greza projekt, ki prerašča prostovoljstvoin vesel sem, da je uspešen, po drugistrani pa sem žalosten, da moramoto početi, saj časi niso prijazni, zatoprihaja do socialnih, finančnih induševnih stisk.

V Domžalah si prizadevate, da bipostali Mladim prijazna občina.Katere pogoje izpolnjujete in kajobčina ponuja mladim občanom inobčankam?Da bi bili invalidom prijazno me-sto, popravljamo vse klančine, po-stali smo Unicefovo mesto, se prija-vili na razpis za mesto, prijazno če-belam, starostnikom in mladim. Povseh teh kriterijih vidimo, kaj nam šemanjka. Določene projekte za mla-de bomo ali pa smo že začeli izvaja-ti znotraj CZM, ki je v določenem časuspremenil način dela in ni bil več ti-sto, za kar smo mislili, da bo. Z novodirektorico poskušamo to urediti indelati za vse mlade, saj imamo mla-dih več vrst. Menim, da so mladi vsido 30 let, kakšen pa tudi pri 84 letih,kot je naša Mara Vilar. Ustanovili smotudi komisijo za mlade, ki pripravljastrategijo potreb mladih, govorimoo prostorskih, finančnih in program-skih zadevah. Sestavljena je zelo plu-ralno, člani so različni po spolih, izo-brazbi, ni politično, ampak posveto-valno telo župana in od njih pričaku-jem, da bodo podali tudi uresničljiveideje. V projekt sta vključeni tudi obepodžupanji. Upam, da bo rezultat vi-den tudi na terenu.

Je pa dejstvo, da so šole v Lju-bljani, prav tako je priljubljeno, dagredo mladi zvečer ven v Ljubljano.Ni več tako, kot je bilo včasih, ko jebil cel projekt iti v Ljubljano, a radibi mlade privabili nazaj. To počnemotudi s prireditvami. Upam, da nambo uspelo. Spomnim se 10 do 12 letnazaj, da smo to že poskušali, vseje potekalo relativno dobro, doklerje bila struktura. Posebna zgodba jetudi Študentski klub Domžale, kjer seje veliko dogajalo, nato pa so fantjein dekleta odrasli, prišlo je do težav

... Vendar pa ravno v tem času zain-teresirani študentje ustanavljajo novštudentski klub v občini, tako da jimbomo poskušali pomagati tudi skozirazpise, saj je njihovo financiranje sstrani študentskega servisa bistveno

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


15

Moje želje so povezanez družino, najbližjimi,prijatelji, s katerimi smoekipa in že delamo načrte,da bomo skupaj navijalina Pokljuki, v Planici,načrtujemo jadranje,skupinske piknike.Rad sem v družbi, sepoveselim, a ko je trebadelati, se dela.

manjše, kot je bilo včasih, a klubmora delovati. V Domžalah imamozelo veliko dijakov in študentov.

Turizem. Občutek imamo, da smo vDomžalah nekoliko izgubili smiselza to, da se ne znamo povezati, vseprevečkrat je slišati, da nimamokaj pokazati. Kam bi vi kot županpeljali skupino turistov, tujih alidomačih, ko bo obiskali našemesto?Moram odkrito povedati, da se vesčas borim z mnenjem, da Domža-le niso turistično mesto, a menim, ato ni čisto res. Sicer nismo turistič-ni v smislu mondenosti, ne vem ka-kšnih hotelov, a kljub temu imamokar nekaj za pokazati. Imamo zgodo-vino, tradicijo, v letošnjem letu smoodprli slamnikarsko pot, imamo ne-

kaj učnih poti, žalosti pa me, da sez gradom Krumperk nič ne prema-kne. Imamo tudi edinstvenega hro-šča Robiča, pa Železno jamo na Gor-jfiši. Lepo je, da se pohvalimo, da jev naši cibčini ieloma tudi Arboretum,pa jih peljemo tja, jim pokažemo gradJablje, čeprav je v drugi občini, poka-žemo jim tudi Čebelarski muzej, po-skušamo delovati regijsko. Nahaja-mo se v regiji skupaj s Kamnikom, kije bolj staro in turistično mesto, mi pasmo mladi. Upamo, da bomo z usta-novitvijo Domžalskega informacijske-ga centra (DIC), ki naj bi prevzel vlo-go turizma, zaživeli. Ljudem bi se mo-rali pokazati tudi prek Regijske ra-zvojne agencije Ljubljana in jim po-nuditi možnost, da turiste, ki jih imaLjubljana, pripeljejo v Slamnikarskimuzej, po slamnikarski poti, na Gor-jušo, lahko imajo ,mini Postojnskojamo' zelo blizu. A potrebni so volja,prostor, denar in načrt. V novi sesta-vi komisije za turizem poskušamo toizvesti, v prihodnjem letu je v načrtuustanovitev DIC-a, pravno-formalnaureditev prostora, ki naj bi bili za se-daj v prostorih na ploščadi pri špor-tni dvorani, desno od vhoda, kjer jebil včasih loto, pa potem sadje zele-njava. Prostor je že ves čas naš in smoga zdaj tudi dobili nazaj v posest in iznjega lahko nekaj naredimo, je v cen-tru in dostopen vsem.

Zanimiva pa je anekdota z obi-ska gostov iz prijateljskega mesta sPrimorske, ki smo jih skozi Kamnikpeljali na Veliko planino v Domžalskidom, kar je bilo za njih zanimivo. Biloje čudovito in zvečer na večerji so nasvprašali, kako velika je naša občina.Na koncu sem jim moral odkrito po-vedati, da smo se peljali skozi občinoKamnik, saj na turizem gledamo re-gijsko, smo vsi več ali manj prijateljiin skupaj lahko naredimo marsikaj.

Ce/e bila nekoč naša občinanajbogatejša, še v času združenihobčin, pa danes temu ni več tako.Gospodarstvo je precej okrnjeno,pa vendar, na kakšen način ObčinaDomžale podpira rast in razvojlokalnega gospodarstva? Kje viditeprednosti za gospodarski razvoj vDomžalah in kje so slabosti?Lokalna skupnost ima edino pristoj-nost na temo gospodarstva - urbani-

zem. Občine nimamo več pristojno-sti, kot smo jih imele včasih. To pri-znavajo tudi moji kolegi, nekdanjižupani in predsedniki izvršnih sve-tov, ki jih vsako leto januarja pova-bim na kosilo. Takrat so imeli v svo-jih rokah vsa orodja, davčno, geodet-sko, inšpekcije, policijo, vse je bilov pristojnosti župana, občine so bilevečje in finančno močnejše. Domža-le so takrat to znale izkoristiti, pred-vsem zato, ker so se ves čas zanašalinase in cenili in spoštovali svoje lju-di. Ljudje so to vračali tako, da so bilipridni in razvijali gospodarstvo takov ekstenzivnih panogah kot podje-tništvu. V najboljšem času smo imeliprek 2000 obrtnikov in podjetij, ki paso s spremembo sistema počasi uga-šala. Z nostalgijo govorimo o Indu-plati, Univerzale, Toko, ki jih ni več.To je treba jemati kot dejstvo, da se jebilo treba prestrukturirati. Sprašujejome tudi, zakaj v Domžalah ni velikonovih trgovin. Trgovino naredi inve-stitor, jaz lahko le posredujem željoobčanov. Pomagamo lahko le v smi-slu prijaznosti izgradnje komunalnihvodov, cest, razsvetljave.

Tudi na gospodarstvo gledamregijsko, saj je v domžalskih pod-jetjih Helios, Količevo Karton, Lekin Tosama več kot pol zaposlenihobčanov drugih občin in tudi to je vredu, le vedeti je treba, da Domžalekot lokalna skupnost zelo težkokarkoli naredijo na področju gospo-darstva. Imamo ideje, da bi zniževalidavke, investitorjem omogočili nižjikomunalni prispevek in vsakdo, ki domene pride z novo idejo in možnostjoodpiranja novih delovnih mest, murečem, naj prinesejo poslovni načrt,kjer bodo navedeni tudi viri financi-ranja, saj je lažje nekaj govoriti, kotpa narediti. Žal smo tudi občina, kiima več zaposlenih izven našegamesta kot v mestu, kar je eden odkriterijev, ki ga merijo na področjutfevoji » nas uvršča na drago ali#6tje mesto, sicer bi bili tefeko prvi. Zgospodarstvom sodelujemo, kolikorje mogoče, tudi ob prevzemu Heliosasmo imeli predstavitev na občinskemsvetu, podane so bile določene za-veze. Je pa tako, da te načeloma tisti,ki pride v tvoj prostor, posluša, a nakoncu svojo vlogo odigra kapital.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


16

V Domžalah imamo konkretnopriseljevanje. Bi lahko rekli, daimajo občani v našem mestuvrednote našega mesta, da sez mestom poistovetijo in ne le,prihajajo spat' v Domžale?Domžale seveda so spalno naselje, sajimamo 11.000 gospodinjstev, imamobloke, hiše in vsi v gospodinjstvih spi-mo. A se pri nas vseeno marsikaj do-gaja. Je pa res, da ljudje po cele dne-ve delajo v drugih občinah, so med te-dnom relativno slabo prisotni, zatojih skušamo zvabiti ob sobotah na tr-žni prostor s prireditvami. Tudi tisti,ki niso avtohtoni Domžalčani, želimo,da se počutijo dobrodošle, zato priva-bljamo k predstavitvi občine, iz kate-rih sicer prihajajo. Naši stalni gostjeso Korošci, Prekmurci, Primorci, da sena tak način povežejo z domačo kul-turo in spoprijateljijo z nami. So sepa nekateri zelo dobro vključili v našdomžalski sistem, sodelujejo pri jav-nih in humanitarnih projektih, priha-jajo na prireditve in so Domžale vze-li za svoje. Še vedno pa so nekateri,predvsem v novejših stanovanjih, kiso v Domžale prišli zaradi bližine Lju-bljane in se od petka do nedelje še ve-dno vračajo k staršem. A to velja leza generacijo, ki je zdaj tukaj, njiho-vi otroci hodijo v šole, vrtce, glasbenošolo, na športne treninge in bodo čezčas postali pravi Domžalčani. Sevedapa se bodo nekateri tudi odselili.

Ali znamo izkoristiti intelektualnikapital svojih občanov in kje ševidite priložnosti za nadgradnjo,večjo vključenost v vsakdanježivljenje in pri dvigu kvalitetebivanja?Ko smo pisali strategijo do leta2025, so bili eden od mojih temat-

skih sklopov tudi znani Domžalča-ni in Domžalčanke, ki so v poslov-nem, političnem in kulturnem svetuprestopili meje naše občine. Skorajvsak dan me preseneti podatek, kdovse živi v Domžalah, od ministrov,umetnikov, do direktorjev, bančni-kov, skratka veliko vrhunskih slo-vensko in širše poznanih strokovnja-kov, znanstvenikov, doktorjev zna-nosti in vsak ima svojo idejo. Pri pri-pravi strategije smo poklicali vse, kijih poznamo, da nam pomagajo, po-dajo njihov pogled in koncepte. Biloje zanimivo, saj smo dobili mnenjazgodovinarjev, finančnikov, računal-ničarjev in iz vsega tega naredili, karse je dalo.

Vsako leto ste z občani inobčankami na silvestrovanju.Verjetno bo tudi letos temu tako.Kdaj pa si vi privoščite osebnipobeg?Z osebnimi pobegi je problem, sajmi vsako leto ostane med 25 in 30dni dopusta, ker ga ne uspem po-rabiti do junija, dokler mi odšteva-jo še star dopust. Vsake toliko je tre-ba pobegniti. Je pa res, da kamorko-li grem, me poznajo, in vedno se naj-de nekdo, ki me na dopustu povpra-ša za kakšen pločnik, prostor v vrt-cu. Sredi Egipta so me že spraševali,zakaj zimska služba pride k njim či-sto nazadnje. Moj plan je tak, da ko-likor se da izkoristim prvomajske po-čitnice, dopust od konca julija do 15.avgusta, ko je pri nas bolj mrtvilo, tu-kaj pa so še krompirjeve počitnice. Zanovo leto pa sem doma. Vmes rad po-begnem na Veliko planino, ki mi jezelo pri srcu, in na morje, kjer imamveliko prijateljev, zato se pogosto karusedemo v avto in gremo za dva dnina morje. Več žal ne gre, saj so tukajobveznosti. Sem pa definitivno ljubi-telj morja, jadranja in to je tisto, če-sar si ne pustim vzeti.Ko župan ni samo župan ... kajso vaši največji osebni izzivi vprihajajočem letu?Osebni izzivi so več ali manj poveza-ni z najbližjimi, odraščajočima otro-koma, kako preživeti kakšen doberdan. Vedno znova ponavljam, da nesmeš nikoli zanemariti svojih prijate-ljev in prijateljic, ki jih imam kar ne-kaj, smo namreč velika skupina. Iz iz-kušenj in pogleda nazaj vidim, da telahko hitro pozabijo in kot vedno re-čem mojim fantom in dekletom, ko teni, te ni. Danes si tukaj, si župan, vsite poznajo, hvalijo, kdor te ne hvali,govori za tvojim hrbtom. A kot vednopravim, če govorijo za mojim hrbtom,sem korak pred njimi. Moje želje sopovezane z družino, najbližjimi, pri-jatelji, s katerimi smo ekipa in že de-lamo načrte, da bomo skupaj navijalina Pokljuki, v Planici, načrtujemo ja-dranje, skupinske piknike. Rad sem vdružbi, se poveselim, a ko je treba de-lati, se dela.

Občina Domžale je velika občinain moja želja je, čeprav bo težko, datudi jaz osebno pomagam pri tem, daostane vsaj tako, kot je, sploh gledena to, da nam znižujejo sredstva,nam zmanjkuje denarja ... Upam, dabo kak občan zadel na lotu, da bomodobili 15 odstotkov davka. Vsakokrat,ko to povem, se ljudje smejijo, a jazmislim resno. Delamo dolgoročno,gledamo vsaj 10-20 let naprej, skrbi-mo za kvalitetno izvedbo projektov.Trudim se, da se vse naredi, tako naosebnem, službenem in še kakšnempodročju. D

V oktobrski številki Slamnika {šte-vilka 10/2015) smo v intervjuju zMilanom Mariničem pomotoma za-pisali, da je bil član štiričlanskegaUpravnega odbora Prešernovegasklada. Pravilen zapis se glasi: »Vtem času sem bil tudi štiri leta članUpravnega odbora Prešernovegasklada.« Zahvaljujemo se za razu-mevanje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


17

Radiocapris.si 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Vir 1 / 1

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radiocapris.si 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Vir

18

http://www.radiocapris.si/novice/n/v-izoli-tretja-edicija-festivala-izis

FORNACE: Tradicionalna jesenska razstava Likovnega društva Solinar

Lepote našega krajaV piranski občini deluje kar nekaj likovnih društev in med njimi ima likovni

klub Solinar že 23-letno tradicijo. Svoj atelje z galerijo Impresija ima naFornačah, kjer se člani nekajkrat na leto predstavijo tudi z razstavami svojih

zadnjih del.Tako so julija povabili na razstavo

Potepanje po Istri, konec novembra pa vsodelovanju z ZKD Piran, JSKD 01 Piran inObčino Piran še na njihovo tradicionalnojesensko razstavo, ki so jo poimenovaliLepote našega kraja. Na slednji je z enimali več deli sodelovalo 1 1 njihovih članov.

Prizadevni člani širijo svoja likovnaobzorja pod strokovnim mentorstvom. Donedavnega je bil njihov mentor akademskislikar Milan Todič, sedaj pa nova znanjapridobivajo ob pomoči slikarke LiljaneStipanov. Ta je ob otvoritvi zadnje razstavepoudarila, da z zadovoljstvom sodeluje sskupino ljudi, ki jih poleg veselja dolikovnega ustvarjanja povezujejo še drugečloveške vrline. Pohvalila je tudipredsednico društva Jasno Bušič za njenoosebno angažiranost, pa tudi preko njenihslik posredovana prefinjena likovnaobčutenja.

Kot je povedala Stipanova, je njihovazadnja razstava predvsem zbirkapejsažnih motivov, ki izhajajo iz poletnihdoživetij avtorjev in se tematsko navezujejona lepote Pirana, njegove okolice ter šezlasti morja. Likovniki so tako iskaliinspiracijo v motivih piranskih vedut, ulic,Benečanke, Punte, Bernardina, mestnegaobzidja, solin, ribičev, škvera na Seči in nenazadnje tudi delfinov. Posebej veljaomeniti edini skulpturni deli. To je SonceAtilia Radjkoviča in skulptura iz kolesnihverig Zlata ribica Giulia Ruzzierja.

Poleg njiju so razstavljali še Mario

Benčič, Bruno Bonin, Cveta Borštnar,Ludvika Cerkvenik, Tatjana Grubeiič, AnaJeretič, Daša Košota Soštarič, MartaKunaver in Jasna Bušič. Otvoritev razstavosta z glasbenim programom popestrilamanaolinist Arcangelo Svetlini in pevkaDarinka Eller, z nagovorom pa jo je odprlaZorica Mužinič. Poudarila je prizadevanjalikovnikov za bogatitev kulturnega indružbenega življenja Pirana. Od tem se jenjena interpretacija slik in njenih čustev obnjih dotaknila vseh prisotnih. Razstavo jepospremil katalog Impresije 2015, kipredstavlja večino razstavljenih del innagrajena dela iz projekta Zlata paleta2014 , ki ga organizira Zveza likovnihdruštev Slovenije.

Člani kluba so se po razstavi začeliintenzivno pripravljati za pridobivanjecertifikatov kakovosti in Zlatih palet za leto2015. Za leto 2014 sta Zlati paleti dobiliMaja Kraiger za risbo in Marija Beganovičza realizem. Certifikate kakovosti za risbooziroma grafiko pa so prejeli MarjanaPetovar, Marija Beganovič, TatjanaGrubeiič in Dragica Bolanča Bončina

JANEZ MUŽIČ

Otvoritev razstave v galeriji Impresija. Foto: Cveto Borštnar

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice - Istra 23.12.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 12


Primorske novice - Istra 23.12.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 12

Površina: 283 cm2

19

Jubilejni koncertTunjiškega oktetaPraznovanje tridesetletnice delovanja Tunjiškega okteta, ki se je pričelo letos maja s sedemnajstimPozdravom Mariji in se nadaljevalo s Koncertom cerkvenih pesmi na praznik sv. Ane, se je slovesnozaključilo z jubilejnim koncertom, ki je bil 28. novembra ob 19. uri v avli Podružnične šole Tunjice.Matej Štele

Tunjice - Pevci Tunjiškegaokteta pod vodstvom OlgeŠtele so v programu zapelidevet pesmi, pri čemer sodali glavni poudarek sloven-ski narodni in umetni pe-smi. Gostje koncerta so bilipevci Šenturškega oktetapod vodstvom Braneta Jago-dica, ki so svoj nastop pope-strili s harmoniko. Priredi-tev je povezovala Urša Kle-mene, ki je poslušalce pope-ljala skozi trideset let delova-nja domačega okteta.Ob koncu je bil čas za pri-znanja, zahvale in čestitke.V imenu Javnega sklada zakulturne dejavnosti (JSKD)je oktetu čestitala Tina Do-bovšek, samostojna sveto-valka kamniške območneizpostave JSKD, ki je tudipodelila Gallusova prizna-nja za aktivno udejstvovanjena področju ljubiteljskeglasbene dejavnosti. Srebr-no priznanje za več kot de-setletno pevsko dejavnost jeprejel Matej Štele, častnaGallusova priznanja za več

kot tridesetletno zvestobozborovskemu petju pa soprejeli Janez Golob, FrancŠtele, Milan Štele in ŠtefanŠtele. Besedo je povzel pred-sednik KS Tunjice MatjažSedušak, ki je slavljencemčestital v imenu sokrajanov.V imenu okteta se je poslu-šalcem, dolgoletnim so.de-

lavcem, podpornikom inprijateljem zahvalil MatejŠtele. Sledila je zahvalasponzorjem - Občini Ka-mnik in podjetju SamsonKamnik (Sašu Mikušu) terOŠ Tunjice, ki oktetu ževrsto let daje brezplačno navoljo prostor za vaje in je,tudi brezplačno, dovolilauporabo avle za izvedbo ju-bilejnega koncerta.Oktetovci so se zahvalili tudinekdanjima, sicer odsotni-ma, župnikoma Pavletu Ju-hantu in Jožetu Razingerju,da sta omogočila izvedbo že17 srečanj Pozdrav Mariji,ter sedanjemu župniku Edi-

ju Strouhalu, ki je dovolilsnemanje zgoščenke vcerkvi. Hvala župniku EdijuStrouhalu za prisrčno vošči-lo! Posebno zahvalo in pri-znanje za skoraj tridesetle-tno delovanje v oktetu jeprejel dolgoletni pevec innekdanji predsednik CirilVinšek, ki je postal prvi ča-stni član pevskega društvaTunjiški oktet. Ob jubilejuso Tunjiškemu oktetu česti-tali Šenturški oktet, VoxAnnae, Kranjski kvintet,Zbor Šmartin ter z nekolikozamude (po koncertu) tudiJurovski oktet.Za konec so pevci domače-

ga okteta kot dodatek zape-li dve pesmi. Sledilo je pri-jetno druženje nastopajo-čih in obiskovalcev. Ob ju-bileju je Tunjiški oktet iz-dal novo, že svojo drugozgoščenko, naslovljenoMoje pesmi, na kateri je 18pesmi. Zgoščenki je prilo-žena brošura, v kateri so na16 straneh v besedi in slikipredstavljeni zgodovinadruštva, zasedba ter naj-večja kulturna prireditev vTunjicah, ki jo že 17 let or-ganizira Tunjiški oktet -Srečanje oktetov in malihvokalnih skupin PozdravMariji.

Pevci Tunjiškega okteta so letos praznovali trideset let delovanja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas - Kamniški občan 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 8


Gorenjski glas - Kamniški občan 24.12.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 8

Površina: 347 cm2

20

zbirka medijskih objav€¦ · ...letos člani fotokluba jesenice izkazali kot uspešni...

Documents