zbornik - katoliska-cerkev.si · zbornik misijonskega simpozija ob izrednem misijonskem mesecu...

misijonskega simpozija ob izrednem misijonskem mesecu oktobru 2019

ZBORNIK

ZBORNIKmisijonskega simpozija ob izrednem misijonskem mesecu oktobru 2019

Ljubljana, 2020

Izdajatelj in založnik: MisijonskosrediščeSlovenije

Odgovarja: MatjažKrižnar,narodnivoditeljmisijonov

Uredil: LukaBiščak

Korekture in dopolnitve: dr.BogdanDolencinmag.BogdanVidmar

Lektorirala: AlenkaMirkac

Kraj in leto izida: Ljubljana2020

Grafično oblikovanje: Salved.o.o.(JožeŠenk)

Tisk: Parad.o.o.

Naklada: 300izvodov

MOLITEV ZA IZREDNI MISIJONSKI MESEC

OKTOBER 2019

Nebeški Oče, ko je tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus vstal od mrtvih,

je svojim učencem naročil: »Pojdite in učite vse narode

in jih napravite za moje učence.«

Ti nas opominjaš, da smo v moči našega krsta tudi mi deležni misijonskega poslanstva Cerkve

in smo zanjo odgovorni.

Podari nam darove Svetega Duha, da bomo pogumne in goreče priče

tvojega evangelija.

Misijonsko poslanstvo, ki ga je Kristus zaupal svoji Cerkvi,

še zdaleč ni dovršeno. Zato te prosimo za nove spodbude in učinkovite oblike, da bomo znali Življenje in Luč prinašati v sedanji svet.

Pomagaj nam, da bi se vsa ljudstvasrečala z odrešujočo ljubeznijo in usmiljenjem Jezusa Kristusa,

ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha

zdaj in vekomaj.

Amen.

KazaloUvodna beseda................................................................................................................................. 5

Papež Frančišek in Maximum Illud................................................................................................. 7

Misijonsko središče Slovenije (MSS) in Izredni misijonski mesec oktober 2019 (IMMO)...... 8

1. MISIJONSKI SIMpOZIJ.................................................................................................................. 91.1 SVETE VIŠARJE (28. septembra 2019)..............................................................................................9

1.1.1 PRIDIGA ŠKOFA MSGR. METODA PIRIHA................................................................................. 101.1.2 EHRLICH – NEUSTRAŠNI OZNANJEVALEC KRISTUSOVE BLAGOVESTI (prof. dr. Janez Juhant).....121.1.3 MISIJONSKA POMLAD med slovenskimi rojaki v luči dosedanjih vseslovenskih simpozijev (g. Jože Kopeinig)............................................................................................................... 23

1.2 LJUBLJANA, Zavod svetega Stanislava (12. oktober 2019)...............................................................311.2.1 UVOD V OSREDNJI DEL SIMPOZIJA...........................................................................................31

1.2.1.1 Pozdrav in otvoritveni nagovor (škof msgr. Metod Pirih).................................................311.2.1.2 Nagovor apostolskega nuncija za Slovenijo (msgr. Jean-Marie Speich).......................... 32

1.2.2 PREDAVANJA S SPREMLJAJOČO RAZPRAVO............................................................................341.2.2.1 KATOLIŠKI DOKUMENTI O MISIJONSKI DEJAVNOSTI CERKVE

(prof. dr. Mari Jože Osredkar OFM)................................................................................341.2.2.1.1 Razprava na predavanje dr. Osredkarja.......................................................... 41

1.2.2.2 MISIJONAR DANES (p. Janez Mujdrica)..........................................................................421.2.2.2.1 Razprava na predavanje g. Mujdrice..............................................................44

1.2.2.3 MISIJONI IN IDENTITETA SLOVENCEV (dr. Blaž Jezeršek)................................................471.2.2.3.1 Razprava na predavanje dr. Jezerška..............................................................53

1.2.2.4 KUSTOS IN MISIJONAR (dr. Marko Frelih).......................................................................551.2.2.4.1 Razprava na predavanje dr. Freliha................................................................59

1.2.3 OMIZJE SLOVENSKIH MISIJONARJEV....................................................................................... 611.2.3.1 G. JOŽE ANDOLŠEK......................................................................................................631.2.3.2 S. METKA KASTELIC.....................................................................................................651.2.3.3 MLAD ZAKONSKI PAR KAJA IN JANEZ NOVLJAN ............................................................681.2.3.4 G. ALEKSANDER SKAPIN ..............................................................................................711.2.3.5 ZAKONCA TANTELY IN LOJZE GABRŠČEK......................................................................731.2.3.6 S. AGATA KOCIPER....................................................................................................... 75

2. USMERITEV................................................................................................................................ 772.1 SMERNICE.....................................................................................................................................78

2.1.1 SVETOST ŽIVLJENJA KRISTJANOV...........................................................................................782.1.2 ANALIZA DUHOVNEGA OKOLJA.............................................................................................792.1.3 PRIČEVANJE..........................................................................................................................802.1.4 POGLOBITEV VERE................................................................................................................ 812.1.5 KREPITEV NARODNE ZAVESTI IN LJUBEZNI DO DOMOVINE.....................................................822.1.6 MOLITEV...............................................................................................................................842.1.7 ZAKRAMENTI IN POZNAVANJE OSNOV VERE..........................................................................852.1.8 FORMACIJA LAIKOV...............................................................................................................852.1.9 OBČESTVENO ŽIVLJENJE CERKVE ..........................................................................................86

2.2 PREDLAGANE SMERNICE...............................................................................................................892.3 NEKAJ KONKRETNIH PREDLOGOV.................................................................................................90

Sklep..................................................................................................................................................91

Zahvala............................................................................................................................................ 92

5

UVODNA BESEDAV življenju Cerkve je oktober mesec molitve rožnega venca, obenem pa tudi misijonski mesec. Pomen-

ljive so zato besede papeža Frančiška, ki je dejal, da je molitev »srce misijonov«. A oktober v letu 2019 je bil prav poseben čas, saj ga je papež razglasil za »izredni misijonski mesec«. Z njim želi papež povrniti misijonskemu delovanju v življenju Cerkve mesto, ki mu pripada, tj. prvenstveno vlogo. Misijonstvo mora biti »modus vivendi« in »modus operandi« vesoljne Cerkve.

Po papeževih besedah misijonstvo nikakor ne sme biti zgolj nekakšna eksotika znotraj širše pastoral-ne dejavnosti Cerkve, ampak mora biti njen najpomembnejši del. Ta po krivici zapostavljeni vidik življenja Cerkve mora postati bistvena programska pastoralna usmeritev vse Cerkve, ne samo Cerkve v misijonskih deželah. Cerkev, kot je povedal že sveti papež Janez Pavel II., je: »ecclesia semper reformanda« oz. »vedno prenavljajoča se in prenove potrebna Cerkev«. In misijonska dejavnost, razumljena v tem duhu, je tista, ki edina omogoča rast in obstoj Cerkve, saj predstavlja gibanje in dejavnost – nekaj, kar živi, poživlja ter ohranja mladostno energijo in zanos.

Cerkev mora zato po papeževih besedah, biti Cerkev, ki je vedno bolj »v izhodu«, vedno bolj v »misijo-nih«, vedno bolj misijonarska.

To pomeni: nič več samozadostnega in prestrašenega zapiranja pred svetom, ampak navzven odprta in pogumna Cerkev. Kar ne velja samo za posamezne vernike oz. bolj ali manj velike skupine gorečih vernikov, temveč za celoten sestav Cerkve.

Misijonsko poslanstvo Cerkve najde svojo utemeljitev v življenju svete Trojice, ko se je le-ta odprla nav-zven s poslanjem Sina in izlitjem Svetega Duha v svet. Kristus, poslan od Očeta, je potemtakem prvi in največji misijonar, saj nam je pokazal, kdo Bog je, in v luči tega tudi, kdo je človek. Samo preko Jezusa Kristusa imamo vpogled v življenje Boga, tj. v življenje svete Trojice, ki je življenje ljubezni. V to življenje nas je poklical Jezus Kristus in nas preko svoje Cerkve še naprej kliče. Občestvo svete Trojice je edino območje, v katerem človek najde svojo izpolnitev.

Kakor Jezus, pa smo tudi vsi krščeni poslani, da »gremo ven«, in sicer v imenu Očeta, v Kristusu po Svetem Duhu. Le kot »potopljeni« v občestvo svete Trojice se bomo pogumno in v pravem krščanskem duhu soočili z izzivi današnjega sveta in ne bomo podlegli njegovim skušnjavam ter stopitvi s svetom. Papež Frančišek namreč z izrednim misijonskim mesecem želi doseči samo to, da bi se ponovno pričelo dosledno upoštevati zadnje Jezusovo naročilo učencem ob vnebohodu: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16,15).

To poslednje Jezusovo naročilo je programska usmeritev Cerkve in edini smisel njenega obstoja.Srčno upamo in pričakujemo, da bo izredni misijonski mesec uvod v dogajanje, ki bo v širšem in globljem

razumevanju misijonarskega duha bistveno zaznamovalo prenovo in razvoj Cerkve v misijonskem duhu. Že papež Benedikt XV. (1854-1922), je namreč zapisal: »Kdor hoče obnoviti in poglobiti versko življenje v škofiji ali župniji, mora začeti z misijonskim delom«.

sodelavci Misijonskega središča Slovenije

66

Sanjam o »misijonarski izbiri«, to je o misijonarskem zagonu, ki je zmožen preoblikovati vse, da bi na-vade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor za njeno samoohranitev. Prenovo struktur, ki jo terja pastoralno spreobr-njenje, je mogoče razumeti v tej luči: kot del prizadevanja, da bi vse strukture postale bolj misijonarske in bi bila redna pastorala v vseh svojih zahtevah bolj odkrita in odprta. V vseh pastoralnih delavcih naj spodbuja trajno željo, da bi šli na delo in tako pospeši pozitiven odgovor vseh tistih, ki jih Jezus kliče k prijateljstvu s seboj.

papež Frančišek (Veselje evangelija 27)

7

PaPež Frančišek in MaxiMuM illudZ željo po oživitvi misijonskega zagona v Cerkvi je papež Frančišek oktober 2019 razglasil za izredni

misijonski mesec. Med drugim je s tem želel tudi obeležiti stoletnico apostolskega pisma papeža Benedikta XV. Maximum illud iz leta 1919, v katerem so bile predstavljene za tisti čas izjemno napredne smernice za delovanje misijonarjev v svetu. S tem so bili postavljeni tudi novi temelji za misijonsko delo. V omenje-nem apostolskem pismu je papež Benedikt XV. strogo zapovedal ločevanje med kolonializmom in misijoni ter čim hitrejšo vzpostavitev domače Cerkve z lastno duhovščino. Negativne posledice kolonializma so se namreč odražale v brezvestnem in podcenjujočem podjarmljenju lokalnega prebivalstva ter tudi v izkori-ščanju naravnih virov. Vrhunec pa so z razvnetimi nacionalističnimi in ekspanzionističnimi strastmi dosegle z grozotami prve svetovne vojne. Papež zato odločno zavrača vsakršno obliko interesa, ki bi kot privesek spremljal misijonsko dejavnost. Poudarja in zapoveduje, da je edini namen in smisel misijonov izključno in samo oznanjevanje evangelija in ljubezni Jezusa Kristusa. To pa se mora širiti zgolj s svetostjo življenja in dobrimi deli misijonarjev.

Pomen pisma Maximum illud je bil v povezavi s koncem novega veka prelomen. V skladu s podanimi smerni-cami lahko rečemo, da se želi približati širjenju vere na način, kot se je to dogajalo v začetku krščanstva. Slednje je opisano v Apostolskih delih s prihodom Svetega Duha na binkoštni dan in začetkom javnega delovanja Cerkve. Jezus sam je obljubil Svetega Duha (prim. Jn 14,16.26; Apd 1,8), ki sedaj nadaljuje njegovo delo v Cerkvi.

K temu nas želi ponovno spodbuditi papež Frančišek v času, ko Cerkev potrebuje nov zagon in evan-geljsko preoblikovanje cerkvenih struktur. Papež poudarja, da je bistveno zavedanje, da protagonisti misi-jonov nismo mi in tudi ne Papeške misijonske družbe, ampak je to Sveti Duh. Ključnega pomena je naše sodelovanje s Svetim Duhom, ki neločljivo deluje v povezavi s sveto Cerkvijo, katere glava je Kristus. Krščan-ska vera namreč ostane mlada, kadar se odpre poslanstvu, ki ga posreduje Kristus. A pri tem se je potrebno zavedati pomena cerkvenih očetov in cerkvenega učiteljstva – upoštevanje le-teh predstavlja močno »va-rovalko« pred številnimi pastmi in zablodami, ki se lahko prikradejo pod krinko »delovanja Svetega Duha«.

Osnovno vodilo in cilj delovanja Papeških misijonskih družb (PMD) mora biti svetost vsakogar in Cerkve kot družine oz. občestva. V skladu s tem ciljem papež poziva PMD, naj z ustvarjalnostjo ponovno odkrijejo svojo pravo naravo in delovanje – takšno, ki bo v skladu z namenom, s katerim so bile ustanovljene. Drugače bomo, pravi papež Frančišek, »vsi končali v muzeju«. Nato nadaljuje: »Vsaka Cerkev mora za svoj namen imeti misijonstvo, da ne postane žrtev cerkvene zaverovanosti vase, samozadostne zaprtosti v varne meje, pastoralne črnogledosti, sterilne nostalgije po preteklosti.«

Geslo izrednega misijonskega meseca oktobra 2019 »Krščeni in poslani: Kristusova Cerkev poslana v svet« poudarja, da je poslanstvo za misijone klic, ki je neločljivo povezan s krstom in z vsemi krščenimi. Vse naše življenje je poslanstvo; mi sami smo misijon. Misijon je tako naše osebno posvečenje, in preko osebne svetosti, se posvečuje svet ter stvarstvo okrog nas. Misijonarska razsežnost našega krsta se tako kaže v izpričevanju svetosti, ki svetu daje življenje in lepoto. Biti svet je namreč božja zapoved: »Bodite sveti, kakor sem jaz svet« (3 Mz 19,2b; 1 Pt 1,16).

8

Misijonsko središče slovenije (Mss) in izredni Misijonski Mesec oktober 2019 (iMMo)

Kot odgovor na to spodbudo oz. poziv papeža Frančiška so v oktobru 2019 narodni uradi za misijone po celem svetu organizirali vrsto dogodkov z namenom oživiti pomen misijonstva v zavesti kristjanov. Obenem so tudi pripravljali oz. vsaj pričeli razmišljati o konkretnih smernicah za misijonsko prebuditev in prenovo življenja Cerkve, saj glede na prvenstveno vlogo, ki naj bi jo misijonstvo imelo v življenju Cerkve, »BITI KRISTJAN POMENI BITI MISIJONAR«.

Po besedah papeža Frančiška naj bi zato izredni misijonski mesec oktober 2019 predstavljal »priložnost velike in rodovitne milosti, da bi spodbujali pobude in na poseben način okrepili molitev, oznanjevanje evangelija, svetopisemsko in teološko premišljevanje o misijonstvu, dela krščanske ljubezni ter sodelovanje in solidarnost med Cerkvami, da bi se tako misijonsko navdušenje prebudilo in se nikoli zmanjšalo«.

Tako smo tudi v Misijonskem središču Slovenije (MSS) organizirali vrsto dogodkov:

• SLOVESNO OTVORITEV IZREDNEGA MISIJONSKEGA MESECA OKTOBRA 2019, na Svetih Višarjah (28. septembra 2019)

• SREČANJE Z MISIJONARJEM DANILOM LISJAKOM v Škocjanu na Dolenjskem (6. oktobra 2019)

• MISIJONSKI SIMPOZIJ v Ljubljani (12. oktobra 2019)

• MISIJONSKO OBARVANO ŠTUDENTSKO SV. MAŠO PRI FRANČIŠKANIH v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju) (16. oktobra 2019)

• MISIJONSKO NEDELJO 2019 – osrednja slovesnost je potekala v Murski Soboti (20. oktobra 2019)

• POTUJOČO MISIJONSKO RAZSTAVO (julija 2019–maja 2020)

Z dogodki ob izrednem misijonskem mesecu, oktobru 2019, zlasti pa z misijonskim simpozijem, smo pogumno stopili na dolgo in vztrajno pot prenove Cerkve v misijonskem duhu, h kateri smo – po besedah papeža Frančiška – povabljeni in poklicani prav vsi kristjani.

Murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf je v pridigi med sveto mašo na misijonsko nedeljo 2019 v Murski Soboti dejal, da je Slovenija že dolgo »misijonska poljana«. Ob tem je poudaril, da je »bistvena lastnost dobrega misijonarja potrpežljivost. Za uspešno opravljanje misijonskega poslanstva je treba imeti ‚močne duhovne mišice‘, da bomo stanovitni in bomo vztrajali v potrpežljivosti, saj je misijon kraj skrajne potrpežljivosti.«

Sodelavci Misijonskega središča Slovenije zato želimo vsem, ki nam je za Cerkev na Slovenskem mar, obi-lo resnične kreposti potrpežljivosti na poti, na katero smo se z oktobrom 2019 – kot izrednim misijonskim mesecem – tudi podali.

1. MISIJONSKI SIMpOZIJOsrednjidogodekobeleževanjaizrednega misijonskega meseca oktobra 2019jeza-

gotovobilmisijonskisimpozij.Predstavljaljevsebinskivrhunecvsegadogajanja.Organiziranjebilravnoznamenom,dabipričeliziskanjemsmernic,kibinaka-zalepot,nakateronajseCerkevnaSlovenskemutiri,dabonapredovala,raslainseuspešnosoočalazizzividanašnjegasveta.

Osrednjidel simpozija jepotekal 12.oktobra vZavodu svetegaStanislava vLjubljani.Vendarpajepričeteksimpozijapredstavljalažeslovesna otvoritev izre-dnegamisijonskegamesecaoktobra2019,28.septembranaSvetihVišarjah,kostaposv.maši,kijojevodilškofmsgr.Pirih,sledilipredavanjidr.JanezaJuhantaznaslovom»Ehrlich–neustrašnioznanjevalecKristusoveblagovesti«terg.Jože-taKopeinigaznaslovom»Misijonskapomlad«.

Vsebinskojebilsimpozijzelobogat,avMSSmenimo,dasmoznjimnaredilišeleprvikorakvsmer,kijojezačrtalpapežFrančišekvželjipoodprti,misijonskiinpo-gumniCerkvi,kisenebozapiralavsvojesamozadostneinnavideznovarneokvire.

Prednamiješedolgapot,aledjeprebit.Inkakorzadnje–osrednje–sreča-njevLjubljaninipredstavljalozačetkasimpozija,takolahkozgotovostjorečemo,datudikoncane.

1.1 svete višarje (28. septembra 2019)

Ožje dogajanje v okviruIMMO se je pričelo 28. sep-tembra s slovesno otvoritvijoIMMOnaSvetihVišarjah(1766m). Izbira tega kraja ima veliksimbolnipomen,sajseSveteVi-šarjenahajajonaozemljurepu-blike Italije, in sicerna tromejimedSlovenijo,ItalijoinAvstrijo.Kot take tudi predstavljajo po-membnostičnotočkoslovanske,italijanske in germanske kultu-re.Na temmestu sonašipred-niki postavili cerkvico VišarskeMatereBožje; le-tadanespred- Cerkev Višarske Matere Božje

Zbornik misijonskega simpozija ob izrednem misijonskem mesecu oktobru 2019

10

stavlja pomembno ro-marskopot,kizdružujenarode vseh teh dežel.Otvoritev se je pričelas slovesno sveto mašo,ki jo jevodil škofmsgr.Metod Pirih. Sledili stamisijonsko obarvanipredavanji dr. JanezaJuhantaing.JožetaKo-peiniga.

Pridigainobepreda-vanjipredstavljajonekakšenuvodvmisijonskisimpozij,kateregaosrednjideljepotekal12.oktobravLjubljani.

1.1.1 PRIDIGA ŠKOFA MSGR. METODA PIRIHAPapežFrančišekjeletošnjimesecok-

tobersposebnopobudoKrščeni in posla-ni razglasil za izredni misijonski mesecobspominunastoletnicoapostolskegapis-ma papeža Benedikta XV. omisijonskidejavnostiMaximum illud. S tomašo tuna Svetih Višarjah začenjamo ta misi-jonskimesec.

G.MatjažaKrižnarja,narodnegarav-natelja zamisijone v Sloveniji, rektorjatecerkvep.PetraLaha,vseduhovnike,misijonarje,redovnike,redovniceinvas,dragi verniki, ki ste danes prišli na tasvetikraj,prisrčnopozdravljam.

Misijonska razsežnost Cerkve je bi-stvenasestavinanašegadelainnašegaoznanjevanja.Dvetretjiničloveštvašenevenič oOdrešeniku.Kristus vsakegaodnas zavezuje in kliče kmisijonskemudelu–ene,najgredovmisijone,druge,najbomomisijonarjidoma,zvsood-prtostjo,zavzetostjo,zmolitvijoinpomočjo,kijopotrebujejonašimisijonarjivmisijonskihdeželah.

Misijonskoposlanstvodobivadanesnoverazsežnosti,kisekažejovsodelova-njuzrazličnimicerkvamiincerkvenimiobčestvi;vizmenjavisodelavcev,vmedse-bojnempobratenju,vduhovniinfinančnipomoči,vizpeljavirazličnihprojektov.

Namenvsehpobud,kivambodonavoljovizrednemmisijonskemmesecu,jeboljprebuditivvernikihinvljudehdobrevoljemisijonskozavest,dasebomoz

Misijonskisimpozij

11

novimzagonominpoletomposvetilimisijonskemuposlanstvu,dasenezmanjšamisijonskazavestmednami,kijevSlovenijižedolgomočnainživa.PonosniinBoguhvaležni smo,da je iznašeganarodapoklical tolikooznanjevalcev inso-delavcevvBožjemkraljestvu.Grezanašoglobokoosebnopovezanostvveri,vmolitvi,vzanimanjuindeluzavednovečjirazcvetmisijonskegaposlanstva.VsisemoramodatinarazpolagoBožjiluči,kisvetinadnami.Posebnošemladisopoklicani,najsevključijovskupnomisijonskoodgovornost,kipotrebujenjihovobogatodomišljijoinustvarjal-nost.

Papež Frančišek meni, daso prav misijonarji protago-nisti teobletnice, kidajepri-ložnost za prenovljen misi-jonskizagon,takodabimoglocelotno življenje, pastoralniprogrami, delovne strukturezajematisvežživljenjskisokinmerilazaprenovomisijonske-gaposlanstvainoznanjevanjaevangelija.

Ponovno je treba v temčasu poudariti prvenstveno,tistoodličnostedinstvenemisijonskepoklicanostitakozanasduhovnikekotzavas,dragilaiki.Preveritijetrebanačinedela,pričevanjainsluženja,dabipostalošeboljprimernozaevangelizacijosedanjegasveta.

NašeživljenjeinposlanstvodobitasmiselvJezusuKristusu.NikolinebomoprenehaligovoritiinpričevatioNjem.OnjeLuč,OnjeResnica,OnjeKruh,virživevodezanašolakotoinžejo.OnjePastir,OnjenašVodnik,Onjenašzgled,našatolažbainnašpravibrat(pp.PavelVI.).Nievangelizacije,čenioznanilaoimenu,onauku,oživljenju,obljubah,okraljestvuinskrivnostiJezusaKristusa,BožjegaSinaizNazareta(Ap.spodbudaOevangelizacijidanašnjegasveta,22).

Bogželi,dabisevsiljudjerešiliindabiposluženjuCerkvevsiprišlidospoz-nanjaresniceindabidoživeliBožjeusmiljenje.

Jezusnampravi:»Zakaj ostajate nedejavni, ravnodušni in površni in se ne odloča-te za spreobrnjenje?«Jezusgledazžalostjodolgovrstobrezbrižnih,brezobličnih,plehkihinpovršnihljudi,kisoleprevečobrnjeniktuzemskimdobrinam.

PapežFrančišekpravi,damoramisijonarbitidrznainustvarjalnaoseba.Tre-bajepremisliti,kakšenciljimamopredseboj,natopastilinmetodedelovanja.VsejetrebapremislitivlučiBožjegaDuha,innesčloveškim,ampakvprvivrstizBožjim,Jezusovimpogledom.Jezusovpogledpajepogleddobregapastirjainnjegovebližine.Jezusovpogledjespoštljivpogled.Njegovpogledjepogledvereinsočutja,ganjenosti.Jepogled,kizdravi,osvobaja,kitolažiinčlovekanetlači

Vrvež ljudi pred cerkvijo po sveti maši


12

ktlom.Jezusovpogledjetak,dačlovekadviga,takokotsmosemivsidvignilinaSveteVišarje.Jezusovpogledmoranareditimisijonarje innasvsepogumneinustvarjalneviskanjunovihpoti,prioznanjevanjuveseleblagovestizljubeznijoinusmiljenjemdovseh.Misijonarji,kiseodlikujejoposvetostiingorečnosti,sovednoboljpotrebniCerkvi.

Jezusovo naročilo apostolom in vsej Cerkvi: »Pojdite in učite vse narode,krščujtejihvimenuOčetainSinainSvetegaDuhainučitejihspolnjevativse,karkolisemvamzapovedal«(Mt28,19-20),ostajaaktualnovvsakemtrenutkuinkličekodgovornostivsesvetoBožjeljudstvoinvsakegaodnas.

Vseslovenskemisijonarjeinmisijonarketervsedrugenosimovsvojihsrcih.Podpirajmojihzmolitvijoinzgmotnopomočjo.ZMarijo,Kraljicomiru,kitukajnaSvetihVišarjahkraljuježetolikostoletij,prosimozapotrebnemilostiindaro-veSvetegaDuha.Krščanskipoklicnasvsehjevabilokvednoboljpolni,kvednoboljpopolni,kvednoboljevangeljskiinrazširjeniljubezni.

1.1.2 EHRLICH – NEUSTRAŠNI OZNANJEVALEC KRISTUSOVE BLAGOVESTI (prof. dr. Janez Juhant)

Uvod»Ninaključje,dasmosezbraliprav

tukaj,marveč je toBožja volja. Božjavolja nam tukaj, na Svetih Višarjah,razodeva, kaj je naloga Slovencev nazemlji,kjerživimo.Obtemeljihtesve-tegoresestikajotripoglavitnaevrop-skaplemena.Njihovivalovi,kiprihaja-joodjuga,severainvzhoda,biudariliskupaj prav tu. Romani, Germani inSlovanibipravtukajskušalirinitidrugdrugemumejnikenazaj.Anašiočetjeso modrejši od vojskovodij in politi-kov.Namestomejnika sopostavili naotok med tremi narodi cerkev. To jeedinimejnik v Evropi, ki narodov neloči,marveč jih združuje… Slovenijamorabitimejnik,kidružiinvežejugsseverominvzhodzzahodom…Ostatimoramejnik,kidružikakorSveteVišarje.TojeBožjavolja!TonalogobomoglaSlovenijaizpolnjevatisamovsvobodi,nepodgospodarjem,kibisedelbodisinajugualiseveru,navzhodualinazahodu!Božjavoljaje,damivsizatosvobodo

Misijonskisimpozij

13

delamoinBožjivoljisenesmenihčeizmikati…«(Čuješ1992,146/7)TakoEhr-lichleta1933tunaVišarjah.

TudiJustinStanovnik(2012)razumekrščanstvo,slovenstvoinevropejstvokottemeljnepostavkeEhrlichovegaživljenjaindelovanja.Biljekotprerok,jeprofe-sorUniverzedejalCiriluŽebotuobEhrlichovempogrebu31.maja1942naŽalah:»Ehrlichasemspoštovalkotuglednegakolega,razgledanegaSlovencaindobregačloveka.Danespasemdojel,dajeonbilnekajveč:skorajkotkaksvetopisemskiprerok.Obnjegovempogrebusemspoznal,dajepritegnilsrcainrazummladihljudi,kijimjebiladanapriložnost,dasosesrečali.«(Žebot1990,279)

BesedeizražajobistvoEhrlichovihčloveških,krščanskihinmisijonskihusme-ritev, povezanost s Slovenci in drugimi narodi, s človeško oziroma krščanskoskupnostjoinvpetostvvesoljničloveškisvet,kisogaogrožalitotalitarnirežimizvojnamiinrevolucijo.Širšetorazumemokotspodbudozarazvoj,uveljavljanjeinpoglabljanjekrščanstvavosebnemindružbenemživljenjuvsehljudi.GrezaEhrlichovoživljenjsko,duhovnoinštudijskozavzetost,zapoglabljanje,organiza-cijoinspodbujanjekonkretnemisijonskezavestimedSlovenciindrugiminarodi.Prepričanjebilinjeveroval,dasečloveškisvetnajboljeindolgoročnouresničujevkrščanstvu.

Vnagovorustražarjemleta1939pravi:»Vtehusodnihdneh jepravnalogaSlovenskedijaškezveze,dazdruživsoslovenskomladinopodtrojnimpraporomzvestobedovere,donaroda,dodomovine.Protizlovestiraseinkrvi,kipoveliču-jejoenorasonaddrugo,protizlovestirazrednegabojaindiktatureproletariataoznanjamoblagovestmiru,praviceinljubezniterupamo,dabododuhovnesilezmagalenadsurovimifizičnimisilami.ZatonajSlovenskadijaškazvezapospešujemedsvojimičlaninotranježivljenjeingojikreposti.«(Ehrlich1939,19)

Prevratničas,vkateregajevstopilZa razumevanje Ehrlichove celovite dejavnosti, predvsem njegove odločne

razgledane družbene angažiranosti, krščanske in narodnemisijonarske zavze-tostiterosebnostnepredanostiidealomvereinnarodnosti,moramoupošteva-tizahtevnostčasainrazmer,vkaterejevstopil.Tazahtevnaznamenjačasovjelahkozaznalsamovelikiduh,kakršnihjebilovEhrlichovemčasupriSlovencihintudimeddrugiminarodimalo.On,ki jerazumelzahtevenizzivprelomnihinprevratnihčasovinrazmer, sejezvsosvojoosebnozavzetostjopronicljivoodzvalnanje.Takoodzivnost je spodbujal rodni kraj, ŽabnicepodSvetimiVišarjami,križiščeslovenskih,germanskihinromanskihnarodov.Šehujšisobiliizzivivojn,totalitarnihrežimovinrevolucijevSloveniji.Ehrlichjekotrazgledanintelektua-lecmarsikajpredvidelinsepoznavalskoinorganizacijskoodzvalnazahtevneraz-mere.Žezačasaštudijajespoznalpovezanostizgubeosebnostneinnacionalneidentitetečlovekazizguboreligioznosti.Praktičnoživljenjepokaže,danaizguboprvevplivaizgubaverskeidentitete,kibistvenozaznamujeosebnost.


14

NemškipsihoanalitikEugenDrewermannpredavanjeznaslovom»KakopaonlahkoživibrezBoga?«(Drewermann2012,43),11.decembra1997naevangeličan-skiakademijiNordelbienvHamburgu,začenjazAlbertomCamuseminNikola-jemF.Dostojevskim.CamuszZgradbeSvetadaspregovoritimrtvemuKristusu,daniBoga.Drewermannnadaljuje,dasejetopokazalo,kotdabihlad,kisenebonikoliogrel,obiskalčloveškohišo.RavnoDostojevski jenajbolj jasnoorisaltapoglednasvetbrezBoga,da»bičlovekunanajboljizrazitnačinpokazal,kakonemoreživetibrezBoga«.Dostojevskemunajbiočitali inmupodtikali,daje,namestodabisprejelrazsvetljenstvo,postalpesnik»restavracije inreakcijenastranicarjevnazemljiinVsemogočnegavnebesihinvdoločnemsmislunakoncudelilsvetbizantinizmapravoslavneCerkve«.Drewermannnadaljuje,dabimoralibogoslovciodpretiSvetopismo,dabi vedeli,kajpomeni življenjevmilosti alibreznje,sajzgodovinačloveštvouverjavnujnostživljenjazmilostjo(zBogom).Dostojevskijeznalzeloplastičnoopisati,kakohudoje,čečlovekdoživiBožjood-sotnost.NajboljizrazitojetozapisanovdeluBesioziromaDemoni.TemajevzetaizpetegapoglavjaMarkovegaevangelija,kjerjegovoraoobsedenemmožu,kisepotikapopokopališkihvotlinahvGeraškideželi.»Vsakega,kipridevnjegovobližino,doživljakotnasprotnikačloveku,kotnečloveka,kotzatiralca,sužnja,kotnosilcaverig,protikateremusemorazaradisvojesvobodepostavitiporobu.«Skušalisogasicervkleniti,pasejevednorazvezal,nočindansejetolkelskame-njem.InvendarjemožprišelkJezusupopomoč.

AdemonivBesih igrajosvojovlogo,ki jojimjenapovedalDostojevski.Grezapremagovanjebolečine ingrozečloveškegaživljenjaobnapovedičasovraz-dejanjainuničenja:»Takratbodozgodovinodelilinadvepolovici:odgoriledouničenjaboga inoduničenjabogado…«Dogorile?« sprašuje sogovornik. InKirilov,zliduh,nadaljuje:»Dospremembezemljeinfizičnegačloveka.Človekbopostalboginsefizičnospremenil.Tudisvetsebospremenil,vsadejanjasebodospremenila inmisli invsačustva.KakoseVamzdi, sebo takratčlovekfizičnospremenil?«Insogovornik:»Čeboistivrag,alinajživialinajneživi,sebodovsipobiliintobomogočeedinasprememba.«Dostojevski(1960,138)nizanovičaspropagandnihučinkov,kobovkapelicinamestoMarijev stajimiš (410–420).Tobočaszarotnikov,hladnokrvnihubojevinvelikihmorij(stomilijonovglav–475).OdsotnostBogaje,kotbidejalJozefTischner,ustvarilapekelAuschwitzaingulagov,Teharij,Šentvidainvsehdrugihkoncentracijskihtaboriščprinasinposvetuterpovzročila,dajevragzavladalnazemlji.

EhrlichsejeizizkušnjenemškeganacionalizmanaKoroškem,izpoznavanjasvetovnihpolitičnihrazmer,kijihjedodobraspoznalkotčlandelegacijenaVer-sajskikonferenci,obrazsežnostihpropagandnemočikomunističnegarežimavsebolj zavedal,kakotagibanjanačenjajosržkrščanskihkorenin, in takosamegačloveka.Poznavalskoindoslednosejezavzemalzaspoznavanjetehstranpotiterskušalorganizirati(slovenske)kristjanezapreprečevanjenjihovemočiinvpliva.Želeta1923/24jevčlankuRuski boljševizem,objavljenemvrevijiČas,podrobno

Misijonskisimpozij

15

razčlenilinprikazalstranpotisovjetskegaboljševističnegatotalitarizma.Odtlejvsvojihugotovitvahlevsejasnejerazčlenjujezablodokomunizmaterssrčnostjoinodločnozavzetostjodelujeprotiinfiltracijikomunistov,posebnonaUniverzivLjubljani.GledenanjihoveprevratneciljeinnamerepriSlovencihjebilkotde-javenduhovnik,univerzitetniznanstvenik,teologinduhovnivodjamladihzavze-tihkatoliškihizobražencevnevaren.SsvojoznačilnoodločnostjojebiltrnvpetiženemškimnacionalistomvCelovcu:Kotprofesorvbogoslovjumedodmoriniiskaldružbekolegovprofesorjev,temvečsejepridružilštudentomnadvoriščualipaješelvcerkev,kjerjemolilkriževpot.Kojenekočmedbogoslovceprišloznačilnoobrekovanje,dajeprenapetnacionalistindasovražiNemce,sejekolegatakoleodzval:»Poglejvkapelo,tamravnomolikriževpot.Simorešmisliti,dasitamnabirasovraštvadodrugeganaroda?«(Benetek1950,177)Takiočitkisobilitakorekočnadnevnemredu,sajje31.3.1906strupenonemškonacionalističnoglasiloFreie Stimmenzapisalo,dajeEhrlichekstremennacionalist,poln»divjegaslovanskegafanatizma«(177).

Ehrlicha kot odmevnega in daljnosežnega družbenegamisleca jasno izražarazpravaRuski boljševizem(Ehrlich1923/24),objavljenavČasu.Lahkorečemo,dajerazpravavrednaF.Courtoisa(1999)inF.Fureta(1998)aliT.Snyderja(2012),intoskorajstoletprednjihovimitehtnimianalizamikomunizma.TarazpravainostalodelovanjeprofesorjazoperkomunističnimonopolnadSlovencidobronakazujevzrokeEhrlichove likvidacijenazačetkurevolucijevokupiraniSlove-nijiinpojasnjujenjegoveukrepeinnastopezoperkomunističnorušilnoinpro-pagandnodejavnost naUniverzi ter nasprotovanje katoliškemuakademskemudruštvuZarjainnjihovimidejnimusmerjevalcemkotEdvarduKocbekutersindi-katuJugoslovanskastrokovnazveza,kisosežedlječasazavestnopripravljalinasodelovanjeskomunisti,kotpotrjujeKocbekovčlanekPremišljevanjeoŠpanijivDomuinsvetuleta1937.Ehrlichjeimelglobokidejno-političniinnarodnostno-obrambničut,posebejzarastočoinagresivnodejavnostkomunistovnaSloven-skemvtridesetihletih,inzavedalsejenevarnostitehdejavnostizakristjaneinSlovence.Ževrazpravahoreligiji,omisijonihterovplivusodobnihidejnihtokovomenjatonevarnodružbenogibanjeinsvaripredposledicaminjegovegaširjenjamedSlovenci.Njegovzgledinnjegovakrščanskaodločnoststalahkotudidanesoporaintemeljglobljihmisijonskihoziromakrščanskihdružbenihprizadevanjzareševanjeslovenskevernostiindemokracije,zakarjeEhrlichživelinumrl.

RazpravaoboljševizmujenastalapoLeninovismrti.Ehrlich(1923/24)vidiLeninovpomenvtem,dajeskušal»poposrečenipolitičnirevolucijirealiziratizvsoresnoboMarxovsocializem«zoriginalno»virtuoznostjo«(192),kersorevo-lucionarjiizbrali»najugodnejšipsihološkitrenutek«,tj.vojnerazmerezadosegosvojihciljev.Ehrlichjeprepričanovažnostiinnujnostipreučevanjapojavaboljše-vizma(193).PrvidelznaslovomUstrojboljševizmaobravnavanastanekinzgrad-bonoveboljševističnedržaveZSSR,vlogo(edine)komunističnestranke,njenetajnepolicijeinnašteva»rezultate«njenegadelovanjamedletoma1918in1929:


16

usmrtitev»6775profesorjev,8800zdravnikov,54.650oficirjev,12.950velepose-stnikov,28 škofov, 1215duhovnikov,355.250 takozvane ‚inteligencije‘,260.000vojakov,59.000policistov,193.350delavcev,815.000kmetov«(196);skupajtorej1.767.018ljudi.TojepopolnomaskladnozLeninovotrditvijo:»Kajpajenatem,čepogine90%Rusov, če se le zadnjih 10%spreobrnehkomunizmu.« (196)1 VdrugemdelusedotaknepresojenajvažnejšihdelovdružbevSovjetskizvezi:ekonomske, šolske,verskepolitikesovjetov,kjerpodrobnejeprikažestrahotneposledicerevolucijezaRuskopravoslavno,šeboljpazakatoliškoCerkev.Komu-nisteoznačujekot»pravevirtuozepropagande«(292),kisouspelirazprestisvojemrežepovsemsvetu.DaljnovidenjetudikratekčlanekvMisijonskemkoledarjuzaleto1936,vkateremEhrlich(1936)prikazujeposkuseruskihkomunistov,dabiprevzelioblasttudinaKitajskem.ČepravjebiltamČankajšeksprvanaklonjenkomunistom,jihjekasnejeprepovedal.KljubtemunevarnostkomunizmanaKi-tajskempoEhrlichuniodpravljena,kerje»komunističnainternacionalanajbolj-šeorganiziranapolitičnaorganizacijasveta«.

Zistoresnoboinzavzetostjojepisalonašihkomunistihpredinmedvojno.Začetek je že spomenica Slovenski problem leta 1941 (Ehrlich 2002a). Višek papredstavljanjegovaspomenicaItalijanomGraviminaspomladileta1942(Ehrlich2002b),zakaterojeitalijanskipolkovnik,kisomujoprinesli,dejal,dabibilotrebaponjegovemprinašalceinpiscatakojustreliti.Ehrlichvnjejnajprejrazčle-njujestanjevLjubljanskipokrajiniinopozarjaitalijanskeoblastnikenanasilje,kinarašča:aretacijeinzapiranje,policijskouro,prepovedkolesarskegaprometa,posebnopapožiganjevasizaradipartizanskegaterorja.Opozarja,daItalijanina-vadnopridejoprepozno,takodapartizanipobegnejoinpotemskupajnaženejokmete ter jih internirajo.NavajaprimerParadišča inVišnjeGore.Vprvemso»partizaniponočiprišlivvas,zahtevaliživeža,sklicalifanteinmožeinjihpozvali,najgredoznjimivhribe,češdaseborijozaslovenskinarod.Možjeinfantjesosetemuprotivili,kosopapartizaniodšli,soprišliitalijanskivojaki,kotbijihparti-zaninatoopozorili,zažgalisovas,kijebilapartizanom‚oporišče‘,invsemoškeodpeljali.«(270)DaljeopisujedogajanjepriVišnjiGori,kjerso»partizanisstroj-nopuškostreljalinavojaškeavtomobile.Strojnicosopustilinacestiinzbežali.ItalijanskivojakisoprignalipseintisosledilidovasiBrezovo.Kersopsitusledizgubili,sovojakitovassmatralizaskrivališčepartizanov,jopožgali,moškepaodpeljali.«(270)Ugotavlja,da»partizanimedljudstvomširijozlobneklevete,dapapež,škofinduhovnikiukazujejopožigativasi«(pravtam).Ehrlichpoimenskonašteva ljudi,ki jih je likvidiralaVarnostno-obveščevalna službaOF (VOS), initalijanskooblastopozarjanapritožbeljudi.

Ehrlichjezelokritičentudidoitalijanskeoblasti.Opozarja,datakoimeno-vanakonzulta(14slovenskihpredstavnikovzasvetVisokemukomisariatu,kipajihkomisarnesklicuje)nedeluje,polegtega Italijanineupoštevajoslovenske

1 EhrlichnavajapodatkepoCharlesSarolea,Impressions of Soviet Russia, Scotsman,7.11.1923.

Misijonskisimpozij

17

policije.EhrlichdaljezahtevaodItalijanov,daomogočijopropagandozoperOF,kiširiletakecelopoUniverzi.Opozarja,dasoljudjeprepričani,dakomunistiinItalijanimarsikjesodelujejoinkomunistiovajajozavedneSlovenceItalijanom,dajihtipotemzapirajoinodpeljejovtaboriščaalijemljejozatalce.Zavosovskimilikvidatorjiitalijanskaoblastneizvajanobenihpreiskav,pačpastreljanedolžnetalce(ponavadiljudi,kisoprotiOF).Ehrlichkritiziratudifašizacijoslovenskegaživljenja:Italijanisoodstranilidobrežupaneinjihnadomestiliz»osebami,kineuživajozaupanja«.KomunističniagitatorjisesvobodnosprehajajopoLjubljani.Zatiraseslovenskakultura.Ugotavlja,dajesintezavsegadogajanja,daje»namensilosipopolnouničenjeslovenstvakottakega«(263).

Ehrlichitalijanskimoblastemzatopredlaga:Zagotovitevvarnostiprebivalcempokrajine,predvsemstem,daItalijanipre-

prečijo»begzločincev«.ZahtevasodelovanjeSlovencevzitalijanskimivarnostni-mislužbami,dasepreprečinasiljeOsvobodilnefronte.ZaSlovencezahtevasa-mostojnoupravnooblast.ZahtevaodprtjeTehničnefakulteteindrugihšol,kijihjezasedlaoblast,izpustitevaretiranih,interniranihinkonfiniranihSlovencevtervečjosvobodočasopisja.»Brezčastnoravnanjeorganovitalijanskihoblasti(klof-tanje,suvanje,pretepanje,mučenjeitd.),kakorpavšalnovklepanjearetirancev,najsetakojpreneha.«(277)

Vsinjegovipredlogipotrjujejo,kakosejeEhrlichdobrozavedalvsehnevar-nostizaslovenskinarodinsepogumnoodločilzavarovanjenarodnihinteresovtudivokupacijiinrevoluciji.ZatojerazumljivaizjavačlanaKPSinslovenskegazgodovinarjaFerdaGestrina,kojeStanetuGrandinavprašanje,zakajsokomu-nistilikvidiraliEhrlicha,odgovoril:»Biljeedini,kijebilsposobenorganiziratiodporprotiokupatorjumimokomunistov.«(Granda2002,322)

Ehrlichkristjan,duhovnikinmisijonarBistvoEhrlichovegaposlanstvajebilaživaindejavnakrščanskavera:Ehrlich

jebilkristjaninduhovnik,zavezanCerkviinnarodu,obenemjevsesvoježivljenj-skemočidonesebičnegažrtvovanjaposvečaltemudelovanju.Dr.FrancZeichen,župnikvŠt.RupertupriVelikovcu,jezapisal:»Vzgajalnasjenesamozučeno,vnetobesedo,temvečšeboljzlastnimzgledompristne,otroškevernostiinvda-nostidosv.Cerkve.Vtempogledujeveljalmeddijaštvomkotnespornaavtorite-ta.«(Zeichen1950,179)EhrlichsejezelodoslednozavzemalzauveljavitevnačelkatoliškeCerkve,kijenasprotovalarevolucijiindrugimmodernimprevratnimspremembam življenja.Cerkev uči, da se reforma v človeku in v družbi lahkozgodi leevolutivno, sepravi tako,daomogočačlovekovnotranji telesni indu-hovnirazvoj,karsovsvojihokrožnicahzastopalipapežizadnjihstoletijnaspro-tienostranskiminprevratnimtežnjamvdružbi.TemunajslužitudimisijonskoposlanstvoCerkve.Iznjegovihvsestranskihnastopovjeizstopalaenasamavelikaideja:»Misijonstvojenujnopotrebnaprotiutežprotirazkrajajočimsilammate-rializma,modernegapoganstva,laicizma,sekularizma,navideznoznanstvenega


18

ateizma,kizastrupljajokotnajslabšievropskieksportdušopoganskihnarodovinpripravljajosvetovnorevolucijo.«(Ehrlich1930/31,114)TakojepapežLeonXIII.vokrožniciRerum novarum(1891)pozivalkatoličanekdoslednipomočinajubož-nejšemustanu,dabipreprečilidružbeneprevrateoziromarevolucijo.ZanjimtonačelopovzemaPijXI.vokrožnicahQuadragesimo anno(1931),Mit brennender Sorge(1937)inDivini redemptoris(1937)(1995a,1995b,1995c).VsejeEhrlichbrez-pogojnoindoslednosprejemalinudejanjal.

Življenjerasteinserazvija.VtemsmislujerazumetiEhrlichovomisijonarskozavzetost,kitemeljinaosebniveri,kisporočainposredujeverokotživljenjskopo-nudbodrugim.Življenjeseupiravsakinasilnispremembi,sajgabistvenoogroža.Krščanskoseživljenjegradinaosebnihinmedosebnihtemeljih,kotjihrazlagainučikatoliškaCerkev.TasvojastališčaEhrlich(1919,1924,1927)primerjalnozdrugiminazoriinveramirazdelavsvojiknjigivtrehdelihznaslovomKatoliška Cerkev, kraljestvo Božje na zemljitervvsehdrugihspisihoziromavrazpravahinčlankih,objavljenihvrevijahČasinBogoslovni vestnikterčasopisihoziromaglasi-lihBogoljub, Misijonski koledar,Katoliški misijoni,Vzajemnost(glasiloslovenskedu-hovščine).»Vsvojihčlankihjeraziskoval,kakšnajepovezavamednajstarejšimioblikamiverstevinverovanj,kijihnajdemotudidanespriprimitivnihnarodih.Neutemeljenostevolucionističnihtrditevoprvotnemateizmunajstarejšihnaro-dovjedokazovalzopisovanjemverovanj,kakršnaimajoplemena,kisošenazelonizkirazvojnistopnji,znjihovimravnanjeminzobičaji,kiimajovnjihovikulturiočitnoverskiznačaj.«(Tadina2002,182)GlavnipoudarekvsehnjegovihrazpravinčlankovomisijonskidejavnostiCerkvejeresničnostverevJezusaKristusa.

Ehrlich piše tudi tehtne in mednarodno primerljive razprave o primerjal-nemveroslovju.TopotrjujeocenaEhrlichazarednegaprofesorjaleta1922ox-fordskegaprofesorjaRobertaRanulphaMaretta(1866–1943),kijeocenilEhrli-chovodeloOrigin of Australian Belifes(Izvoravstralskihverovanj),kijeizšloleta1922.DeloEhrlichauvrščainpotrjujekotuglednegamednarodnoprimerljive-gaznanstvenikaspodročjačlovekovegaverovanja(DekanatTeološkefakultete1922).Razvil jeantropološkoparadigmo,kotjeocenildrugisvetovnopriznaniveroslovecAlfredReginaldRadcliffe-Brown(1881–1955),kijenapisalrecenzijoistegaEhrlichovegadelaingapravtakougodnoocenjuje(Ocvirk2014).EhrlichinRadcliffe-Brownveljatazapionirjaprimerjalnegaveroslovjainantropologije.Ehrlich (1925) izhaja iz teorije (različnih)kulturnihkrogov inpišeoprvotnihverahnarodovterrazvijakatoliškooziromakrščanskomisijonskodelovanje.Celoizkopavanjuna slovenskih tlehEhrlich (1938)posveča svojopozornost,kargamedvsemostalimpotrjujetudikotzavzetegaSlovencainrodoljuba.Razpravljaokulturnihznačilnostihnarodov:Japoncev,Indijancev,vknjigiCerkev, Božje kra-ljestvo na zemljipišepraktičnoocelemsvetuinrazčlenjujepoložajrazvojanaro-dov,oproblemihsuženjstva,kolonializmaitd.Sevedasedotaknetudisodobnihproblemovizkoriščanjaoziromazatiranjaafriških,azijskihinameriškihnarodov.Predstavljazavzetostmisijonarjev,kizaradiverepomagajonarodominskušajo

Misijonskisimpozij

19

preprečevatiinodpravljatiizkoriščanja,kisojihzakrivilipolitiki(Ehrlich1919,129sl.)GovoritudiodeluslovenskihmisijonarjevIgnacijaKnobleharja,Fride-rikaIrenejaBarage,IvanaMesaričavBengalijiindrugih.VnjegovizapuščinijeobširenspisEvharistijainmisijoni,vkaterempravi:»Belarasa,krščanskinarodi,krščanskidržavnikisotekomstoletijnaddrugiminarodistrašnogrešiliingrozanasmorebitibodočnosti,akoboBogzahtevalobračuneodkrščanskihnarodov.«(Ehrlich,fasc.)Kotžerečeno,natančnoinpoznavalskopišeoproblemukomu-nizmavRusijiinposkusihuvedbekomunizmanaKitajskemterdrugihsodobnihliberalističnihovirahinnasprotovanjihkrščanskiveri.Gremuvednozasržpro-blema,karbidaneslahkoimenovalievangelizacijasodobnegasveta,kisejebo-disiodtujilkrščanskiveri(kotvrazvitemsvetu),bodisije(priprvotnihnarodih)šenispoznal.VEvropigrezanasilnoprevratniškoodtujitevtotalitarnihrežimov,drugodseuveljavljapraktičnopoganstvo,vmisijonskihdeželahpasepodtemivplivipreprečuje,dabiprvotninarodiprekzavzetihkrščanskihposlancevmoglisrečatipristnoveselooznaniloJezusaKristusa.

OrganizacijskeoblikezaširjenjemisijonskezavestiindejavnostimedSlovenci

Zaširitevmisijonskedejavnosti jeEhrlichorganiziralvsestranskedejavnostidomainvmednarodnemprostoru.Vsejepotekalovokvirumisijonskihzdruženjinorganizacij,kijihjeustanovilbodisisamEhrlichalipajimjedalnovzagon.Spodbujaljeustanovitevalirazvojmisijonskihglasil,organizacijterizobraževa-nja:misijonskekongrese,tečajeinštudijskasrečanjaterspodbujalkmednarod-nemusodelovanjunatempodročju.

Leta1916jebilavLjubljaniustanovljenaMisijonskamašnazveza.Žetakojpoustanovitvijesredivojnedr.LambertEhrlich7.avgusta1917izCelovcavLjublja-noposlalpismovimenuSodalitete,skupnostislovenskihkatoliškihduhovnikovsKoroške,vkateremkoroškiduhovnikiizražajoželjopopovezavioziromavklju-čitvivZvezo.Vezsejeokrepila,kostabrataduhovnikaLambertinMartinEhrlichprišlakJegličuinmupotemposlalašedvepismisprošnjopopovezovanjuobehorganizacij»zarastBožjegakraljestvanazemlji«.Dodalastatudinavodila,kakočimboljučinkovitopripraviti srečanje.Potemje3.aprila 1918prišlovLjublja-nidosrečanjaduhovnikovslovenskihškofij.DruštvoMisijonskazvezase jekotpodružnicaoziromadelpriključiloDružbizaširjenjevere(DŠV),kinajvključiduhovnikevsehslovenskihškofij.Društvojeposebnookrepilodejavnost,kosejeleta1922moralEhrlichpreselitivLjubljano.OrganiziralisoizdajolistaKatoliškimisijoniinizdajalivsakoletnimisijonskikoledar.EhrlichjenafakultetipredavalomisijonihterorganiziralnarodnoinmednarodnopoglabljanjeinširitevidejeomisijonskidejavnostiCerkve,kakorjojezasnovalvsvojiknjigiKatoliškaCerkev,kraljestvoBožjenazemlji.

VmisijonskodejavnostsejepoglabljalvčasuštudijavParizuinOxforduleta1920in1921.Odleta1924jezelodejavnosodelovalprimednarodnihkongresih


20

akademikovzamisijone(Congressus Internationalis Academicorum pro misionibus);nanjegovopobudosojihpotemprirejalivsakoleto.VLjubljanisona5.Katoli-škemshoduleta1923priredilivelikomisijonskozborovanje,kjerjegovorilprof.Ehrlichinpotemhitroudejanjilsklepeshoda:UstanovilisoPapeškomisijonskodružbozaljubljanskoškofijoinzačeliizdajatimesečnikKatoliški misijoni,kijeiz-hajaldoleta1944,potemšeštiridesetletvArgentini.VGrobljahsoprirejalimi-sijonsketečaje.EhrlichjebilvečinomavpripravljalnemodboruzamednarodneakademskemisijonskekongresevSt.GabrieluvMödlingunaDunaju,vBudim-pešti,vPoznanuterleta1930vLjubljaniod6.do11.septembra1930,kisegajeudeležilookrog200udeleženceviztujine.Ehrlichvporočilugovoriopredava-njihinomenjadelovanjedrugihkristjanovterpravi:»Zakajbinebilomogoče,dabikatoliškiučitelji,profesorjižrtvovaliponekajletpoukuinvzgojivpoganskihdeželah?«(Ehrlich1930/31,118),sepravikotzačasnilaiškimisijonarji,kakorjihpoznamodanes.Kongresisopotempotekalitudidalje,dovojne.

Leta1938jeEhrlichorganiziralodmevnomisijonskoetnografskorazstavonaljubljanskemvelesejmu.Dosegelje,dajeRadioLjubljanapredvajalpredavanjaomisijonih.Tudiznanimisijonarp.SchebestajepredavalpoSlovenijioPigmejcih.Ehrlich je izdal življenjepisenekaterihznanih tujihmisijonarjev,omisijonskihdejavnostihmedSlovencipajepisaltudivtujeliste.Povsodjespodbujalpozna-vanjemisijonskegaposlanstvakatoliškeCerkveinkvsestranskemuprizadevanjuvsehvCerkvizaširitevinpoglabljanjevere.MisijonjerazumelkotgraditevinkrepitevBožjegakraljestvapovesoljnemsvetunatemeljihkatoliškeCerkve.

Ehrlichjetorejvširšiinožjijavnostivpredavanjihingovorihpoglabljalmi-sijonskodejavnost,karjerazumelkottemeljnikrščanskipoklicvsehkristjanov:»Misijonstvokotsvetovniproblem«jebilnaslovnjegovegapredavanjaakademi-komnaprvemmisijonskemtečajuvBohinjuinnaSv.Višarjahod23.do27.julija1928.SledilisotečajizaslovenskoinhrvaškoakademskomladinonaPlitvicah,vKrapini,Celju,Zagrebuitd.StalnopajevGrobljahspodbujalmisijonskodelova-njevsehštudentov,kisoprihajalivstikznjiminsenatoodzivali.VtemsmislujepisaltudivStraživviharjutersevedaspodbujalktemu,posebejbogoslovceprisvojihpredavanjihnafakulteti.

VplivinmočEhrlichovemisijonskezavestidomainposvetuIztegaskromnegapregledaEhrlichovevsestranskemisijonskedejavnostilah-

kosklepamo,kakovplivnaosebnostjebilkristjaninduhovnikEhrlich.Njegovapožrtvovalnost,namenjenapredvsemmladim,jeimelaensamcilj:vseprenovitivKristusuinspodbuditiSlovenceinostalenarode,posebnošemlade,zakrščanskovero.Napodlagitegajespodbujalširjenjekrščanskeveredomainnjenonajširšeuveljavljanjepovsodposvetu.SlovencemindrugimnarodomjepoznavalskoinsvetovnoprimerljivorazvijalčutzapodobočlovekapoBožjipodobi,torejvlučikrščanstva.Takojeljudipripravljaltudinazahtevnečase,kisojihustvarjalena-petepolitičnerazmere.Ocvirk(2014,94)jezapisal:»Drugo,karveljaomenitiv

Misijonskisimpozij

21

zvezizEhrlichom,zadevanjegovprispevekkširjenjuobzorij,tudiantropoloških,naslovenskihozemljih.GotovojeedenprvihSlovencev,čeneprvi,kijedodobrapoznaltudiantropološko-etnološkoznanostsvojegačasainssvojimdelovanjeminučenjemtovednostširilmedrojaki.Teganipočellevkabinetualizakatedro,marvečjesvojaspoznanjaznalprelitivjezikširšihmnožic,najsibotosprižniceingovornice,alivoblikiknjigeinčlanka.«

Teganemoremorazumetizgoljkotakademskoprizadevanje,pačpakotoseb-no,zavzetoinpožrtvovalnodelo,dabiponjegovemosebnemzgledutudidrugiživeliizglobinkrščanskevereinznjonapajalivsaksvoježivljenjeindeloterbisevtemodlikovaletudizavzete,odločneindružbenoangažiranekrščanskeskup-nosti,kakorsobilinjegovistražarji.PodobnokotsamEhrlichjevečkotpolovicanjegovih študentovdala za to tudi svoje življenje,ostalipa somorali zapustitiljubljenoSlovenijo.

Ehrlichovozavzetoinpremišljenovsestranskomisijonskodejavnostjenapa-jalaživainstalnopoglabljajočaseverainljubezendoslovenskega,posebnomla-dega človeka. Za to je bil pripravljenna različnih forumih študentov oziromaakademikov,kotsotakratrekli,potrpetizasmehovanje,kisogazopernjegaupri-zarjalikomunistični,liberalniinžalcelokatoliškiintelektualci.Ehrlichjekljubtemuvztrajalnasejahtertrezno,ponižnoinzavzetoodgovarjalnaizziveintudiorganizacijskospeljalsestankeinrazpravespomočjosvojihstražarjevtako,dasejeohranjalazdravakrščanskausmeritev.Zataživljenjskicilj ježivel,delovalinumrl.Zaradisvojeodločnosti,kijijezgodovinadalaprav,ježelrazumljivoneso-glasjeprinevernih,asomužalpogostonasprotovalicelokatoličani,sajstaimelaspornpr.celosFinžgarjeminvemo,dajetudiKocbekodobravalnjegovumor.

Ehrlichjetozmogel,kerjebilnaslonjennaKristusa,kotjeslikovitoprikazaledenprvihujetnikovvKZAuschwitzMarianKołodziej,kijemoralkotjetnikgra-ditiprvezgradbetaboriščainjepovojninaslikaltrpinaKristusanakrižu,naka-teregajenaslonjensamkottaboriščnik.VvsehpreizkušnjahjebilnaKrižaneganaslonjentudiEhrlich,injezatoobvsejtežiinnerazumevanjuternasprotovanjuvoljnoinvdanonosilsvojkriždomučeniškesmrti.To jebilonjegovopričeva-nje.Prepričanjebil,dajenarodniinsvetovnidomtrebagraditinaveri,kajtilekrščanstvobonaruševinahEvropemoglozgraditinovetemelje.TosopotrdilitudiočetjeskupneEvrope,kisokotEhrlichgradilisvetnakrščanstvu.Kljubzah-tevnimčasom,kisoposledicaopuščanjavpreteklosti,kotjenapovedovalEhrli-ch,jetonalogaindolžnosttudikristjanovdanes,kotnamEhrlichgovori:»Svojnarodnidommoramoohranitiv(krščanskem)občestvunovesvobodneEvrope,kimoravstatinaruševinahtevelikevojne,vnovemevropskemobčestvu,naka-teregavstajenjejeusodanavezalaobstojmalihnarodov.«(Ehrlich1940,115)Tudidanesinvprihodnjejetonašamisijonskaobveza.


22

LiteraturaBenetek,Anton.1950.Našavez.v:StražeToronto–Ontario–Canada.Maj–junij1950.177.Cortois,Stephen.1999.Črna knjiga komunizma.Ljubljana:MK.Čuješ,Rudolf.1992.Lambert Ehrlich, čuvar naših svetinj.NovaScotia–Antigonish(Canada):

ResearchCentreforSlovenianCulture.DekanatteološkefakultetevLjubljani,27.januar1922.Dostojevski,FjodorM.1960.Besi,Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije.Drewermann,Eugen.2012.Dass auch der Allerniedrigste Mein Bruder sei – Dostojevski Dichter der

Menshlichkeit,Ostfildern:Pathmos.Ehrlich,Lambert.1925.Geografijainetnologija,v: Geografski vestnik, letnik1925,št.1.24–28.Ehrlich,dr.Lambert.1919,Prevalje1926,1927.Katoliška Cerkev, kraljestvo Božje na zemlji I–III,

Celovec/Prevalje:Mohorjevadružba.Ehrlich,Lambert.1923/24.Ruskiboljševizem.ČasXVIII,192–217,275–295.Ehrlich,Lambert,1930/31VII.mednarodniakad.misijonskikongresvLjubljani,6.–11.septembra

1930,vČas25(1930–1931),114–126.Ehrlich,Lambert.1936.BoljševizemvKini.V:Misijonski koledar XVIII,97–99.Ehrlich,Lambert.1938.Razmotrivanjeopaleolitičnemčlovekunaslovenskihtleh,v:Straža v

viharjušt.245(1938);9.EhrlichLambert.1938.VerstvonarodovvOceaniji.V:Misijonski koledar,98–102.Ehrlich,Lambert.1939.Straža v viharjuVI,št.6,oktober,19.Ehrlich,Lambert.1940.Straža v viharjuVI,št.28,18.april1940,str.1(115).Ehrlich,Lambert.2002a.Slovenskiproblem.V:Škulj,Edo(ur.):Ehrlichov simpozij v Rimu (19).

Celje:Mohorjevadružba,302–307:SpomenicasenahajavzapuščiniIzidorjaCankarjavArhivuRepublikeSlovenije,dislociranaenotaIII,Furlan(a.e.6640–6642).NavajaBojanGodeša,pravtam.

Ehrlich,Lambert.2002b.RazvojsituacijevLjubljanskiprovinci.V:Škulj,Edo(ur.):Ehrlichov simpozij v Rimu (19).Celje:Mohorjevadružba,268–277:SpomenicasenahajavzapuščiniIzidorjaCankarjavArhivuRepublikeSlovenije(dislociranaenotaII,fasc.7/II).NavajaBorisMlakar,pravtam.

Ehrlich,Lambert.Evharistijainmisijoni(osnutkigovorov)NŠAL,Zapuščine,Ehrlichfasc.Furet,Francois.1998.Minule iluzije.Ljubljana:MK.GrandaStane,LambertEhrlichinslovenskozgodovinopisje.V:Škulj,Edo(ur.),Ehrlichov simpozij v

Rimu(19).Celje:Mohorjevadružba,321–330.Ocvirk,DragoKarl.2014.Ehrlichnastališčuzgodnjihantropološkihparadigem,v:MatejaCenta/

JanezJuhant(ur.)V zvestobi narodu in veri.LambertuEhrlichu87–99.PapežPijXI.1995a.Quadragesimoanno(1931).V:Juhant,Janez,inValenčič,Rafko(ur.),Družbeni

nauk Cerkve.Celje:Mohorjevadružba,67–107.PapežPijXI.1995b.MitbrennenderSorge(1937).V:Juhant,Janez,inValenčič,Rafko(ur.),

Družbeni nauk Cerkve.Celje:Mohorjevadružba,110–127.PapežPijXI.1995c.Diviniredemptoris(1937).V:Juhant,Janez,inValenčič,Rafko(ur.),Družbeni

nauk Cerkve.Celje:Mohorjevadružba,131–158.Snyder,Timothy.2012.Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin.NewYork:BasicBooks.Stanovnik,Justin.2012,naproslaviob70-letniciumoranaTeološkifakulteti,24.5.2012.Tadina,Ivanka.BogatamisijonskadejavnostLambertaEhrlicha.V:Ehrlichov simpozij v Rimu.

SlovenskateološkaakademijainMohorjevadružbaCelje2002,179–196.Zeichen,dr.Franc.1950.Naša vez,179.Žebot,Ciril.1990.Neminljiva Slovenija.Ljubljana:Magellan.

Misijonskisimpozij

23

1.1.3 MISIJONSKA POMLAD med slovenskimi rojaki v luči dosedanjih vseslovenskih simpozijev (g. Jože Kopeinig)

UvodNe bom začel pri stvarjenju sveta,

ne pri Adamu in Evi, temveč segamdaljnazajkpraviruljubezni,kPresvetiTrojici.Vnjejjepočeloinvirvseobse-gajoče ljubezni in življenja vsega člo-veštva. Bog je ustvaril človeka, da bibil deležen te neizčrpne, presežne inneminljiveljubezni.Ačloveksevsvojiomejenosti in neutešenosti hrepene-njanezadovoljisprejemanjemBožjihdarov,temvečhočebitisamsebizados-ten.Tosejekončalo,sekončujeinsebovednokončevalovtragičnizablodiinhkrativstreznitvi,dasidradokonč-ne sreče človeknima v sebi in da priiskanjusrečetudičlovekčlovekuneza-došča.Ničlovek,kiiščeBoga,marvečjeBog,kikličečloveka,najbodeležennjegoveljubezni.

ZatoBog,kijeljubezen,sledičlovekuvteminenjegovezapuščenosti,vpušča-venjegovihblodenjingasnubikotljubimecindobripastir,dabisečlovekven-darlevrnilvobjemNjega,kiganajboljljubi.Božjesporočiločloveštvuinsvetujeenasamaljubezenskazgodba,kakoBogstrastnoinljubosumnosnubičloveštvo.OtempričujevsaStarazaveza,otemgovorijovsiprerokitervsidogodki,opisanivlučiteBožjeljubezni,kisevprerezučasaučlovečivJezusu,kigajeOčeposlal,nedabisvetsodil,temvečdabigaodrešil.

–Akako?Takodajeoznanjal,živelindokazalsvojonepreklicnoljubezenstem,dajedal

svoježivljenjezasvojeprijatelje.AapostolPavel,gorečizaljubljenecvJezusa,do-daja,dajeJezusdalsvoježivljenjezanas,kosmobiliševsisužnjigrehainzablod.

SedajlahkonavedemodveposebnimestiizevangelijapoMatejuinpoMarku,ki izrecnoutemeljujetaposlanstvo JezusoveCerkve: »Pojditepovsem svetu inoznanjujteevangelijvsemustvarstvu«(Mr16,15)in»Pojditeinučitevsenarode,krščujtejihvimenuOčetainSinainSvetegaDuhainučitejihspolnjevativse,karkolisemvamzapovedal«(Mt28,19–20).TojeposlanstvoJezusoveCerkveodvsegazačetka.»Ecclesianaturasuamissionariaest.«Misijoninisonekajobrobne-


24

ga,slučajnega,temvečsonotranjadinamikaCerkve.Kakorjezaogenjbistveno,dagori,takojezaCerkevbistveno,dajemisijonska.

Tosemmoralvzačetkupoudariti,daprimisijonskemposlanstvuCerkvenemislimonajprejnarazneakcije,projekte,denarnenabirke,temvečnaJezusovomolitev,konajvočenašuvztrajno,zaupnoprosimoinmolimo:»Pridiknamtvojekraljestvo…«Misijonskoposlanstvobrezmolitveneosnoveselahkoizpridivgolihumanitarniakcionizem,kisicerpomagaljudemvdoločenihstiskahinpotre-bah,ašeneizpolnjujedocelaJezusoveganaročila.

MISIJONSKAPOMLADMEDSLOVENSKIMNARODOMNebomsegalnazajvčas,kisogazaznamovalislavnimisijonarji,kisosicer

izhajali iznašeganaroda,asovavstro-ogrskimonarhijiveljalizaavstrijskedržavljane.Tudinebomnaštevalmisijonarjev,kakorstaKnobleharinFride-rikBaraga,neprvihinpoznejšihbengalskihmisijonarjev,neonih,kisobiliposlaninaMadagaskar,vZambijoinvrazličnekrajeprejtakoimenovanegatretjegasveta.Tudineomenjamtakobogategapredvojnegamisijonskegade-lovanjalazaristovvGrobljahinnedrugihredovnihinmisijonskihskupnos-ti.Omejil sebomnaobdobje trehdosedanjih vseslovenskih simpozijev, kisodalimisijonskemuposlanstvuslovenskeganarodanovespodbudeinnovzagon–vključujočmisijonskozaledjeslovenskihizseljencevinslovenskegazamejstva.

PrvivseslovenskimisijonskisimpozijPrvivseslovenskimisijonskisimpozijjeorganiziralprelatdr.MaksimilijanJe-

zernik,rektorSlovenikavRimu,inpravtamjesimpozijpotekal.Beležilismoleto1981.

NamentegasrečanjavRimujebil,daseosebnospoznajoposameznemisijo-narkeinmisijonarji,kisobilitakratnapoletnemdopustu,insevedamisijonskiaktivistivzaledju,navsehcelinah,medslovenskimiizseljenciinvzamejstvu.

OgledalismositudiraznemisijonskeustanovevRimu,simedsebojporoča-liinposlušalipredavanjamisiologov,predvsemprof.JanezaVodopivca,omisi-jonskidinamikiCerkve.Rimskiprirediteljinisoizdalikakegazbornika,avendarjetaprvivseslovenskisimpozijvpokoncilskidobiodprlnovevidikemisijonske-gaposlanstvaCerkve,kisejeodpiralaspremenjenimrazmeramsekulariziranedružbe,patudiduhuekumenizma.

Tegasimpozijasemseudeležilskupajzg.VinkomZaletelom,kijevpovojnihletih oralmisijonsko ledinomednamina avstrijskemKoroškem.G. Zaletel jepolegg.LadislavaLenčkavArgentiniobiskalvseslovenskemisijonarkeinmisijo-narje,poročalonjihovemmisijonskemgaranjuvkrasnihdiapredavanjihvvsehslovenskihkoroškihžupnijahpatudivTrstuinGorici.Napisaljetuditripoto-pisne knjige, v katerih je predstavil delovanje slovenskihmisijonarjev na vsehcelinah.

Misijonskisimpozij

25

Sad prvega vseslovenskega simpozija:VRimusmozaslutili,kakopravje,dasemedsebojboljpovežemo,utrjujemovzajemno

podporonašihmisijonarkinmisijonarjev,terdamorabitimisijonskodelosrčikasodob-negapastoralnegaprojekta.ŽeBenediktXV. jedejal:»Kdorhočeobnoviti inpoglobitiverskoživljenjevškofijialižupniji,morazačetizmisijonskimdelom.«

DrugivseslovenskimisijonskisimpozijVspominsibomopriklicali tudidrugivseslovenskimisijonski simpozij leta

1986vTinjah.TistoletostavTinjahbivalaobavelikaanimatorjaingaračanamisijonskempoljumedSlovenci:g.LadoLenčekizArgentine,urednikrevijeKa-toliškimisijoni,ing.FrancSodja,kijevsvojihčlankihvKatoliškihmisijonihterkotvzgojiteljmladihnavduševalinspodbujalzaduhovneinmisijonskepoklice.G.LadoLenčekjetudiobiskovalslovenskemisijonarjeposvetu,pravtakopatudinašmisijonskipopotnikg.VinkoZaletel.Mištirjesmoseodločili,najsevseslo-venskisimpozijinadaljujejoindarazmišljamoopogojihzačimboljdoločenena-logezaprihodnostterdavposlanstvovednomlademisijonskeCerkvevključimomlajšegeneracije.Zmolitvenodevetdnevnicosmoseduhovnopripravljalinatasimpozijtersestavilitudiprogram.Otehposvetovanjihžalnismopripravilika-kegazbornikaalizbralivečdokumentacijskihporočilalislik,pačpasmozastavilištiridaljnosežnenačrte:

• ustanovitevmisijonskepisarnevLjubljani• ustanovitevMIVASlovenija• združitevobehmisijonskihrevij:KatoliškihmisijonovizArgentineinMisi-

jonskegalistaizCelovca,vnovorevijoMisijonskaobzorja• statutzalaičnemisijonarkeinmisijonarjeternjihovevsestranskepriprave

nanjihovoposlanstvoinpomočslovenskimmisijonarjeminmisijonarkam

PolletaprejsvaznadškofomŠuštarjempotovalapoAfriki:obiskalasvaZambijoinMadagaskar.KojenadškofŠuštarosebnospoznavalinobčudovalgaraškodeloslovenskihmisijonarkinmisijonarjevinkosmosepovsodvozilizMIVAavtomobili,jessvojimnavdušenjemnadtemidoživetjimočnopodkrepilvsesklepesimpozija.

Shvaležnostjoselahkoveselimo,dajebilsimpozijzelouspešen,karsekažeševsedanjihsadovih–vmnogihinraznihprojektihMisijonskegasredišča,kijevtehletihrazvilozelouspešneinrazvejanedejavnosti.

PosebensadprebujenemisijonskezavestijetudiustanovitevMisijonskemo-litvene zveze v Sloveniji innaKoroškem,ki spremljadelonašihmisijonark inmisijonarjevzvztrajnoinzaupnomolitvijo.

TretjivseslovenskimisijonskisimpozijPopetihletih,leta1991,smosezbralivLjubljaninaMedškofijskemmisijonskem

svetuinproučilideležCerkvenaSlovenskemprimisijonskemposlanstvuvesolj-neCerkve.


26

Zborniktegasimpozijavsebujenačelnačlankainrazmišljanjadr.DragaOc-virkaindr.IvankeTadina.Zeloinformativenjeprispevekdr.ZmagaŠmitka:»Slo-vencivmisijonih–odzačetkovmisijonskegadelovanjado2.svetovnevojne«.Kotzanimivonadaljevanjesebere»Kratekorissodobnegaslovenskegamisijonskegaživljenja« zdragocenimdodatkom: »Slovenskimisijonarji od leta 1937do sep-tembra1991«.

PolegporočilinpisemvMisijonskihobzorjihsmohvaležnitudišezadveknji-gi,kijujenapisalp.JožeKokaljssotrudniki:»Inšlisoposvetu«ter»PogovoriobGangesu«.Izdajatelj:ŽupnijskiuradDravlje.

Misijonski simpoziji, kongresi, druge jubilejnemisijonske slovesnosti in pred-vsemtudizbornikiterdrugadokumentacijasolenekimejniki,skaterimizakoliči-moprehojenepotiterpresegamodosedanjedelovanjeznovimipristopiinprojekti.

SODELOVANJEMEDKOROŠKOINSLOVENIJONAMISIJONSKEMPODROČJU

Svetindružbasestalnospreminjata.Svetpostajaenasamavasintudizmisi-jonarjinaoddaljenihcelinahsmoposodobnihmedijskihmrežahlahkovsakdanpovezani.Vemo,dainkulturacijakrščanstvamarsikjeniuspela,kerjeCerkevševednoboljalimanjevropskostrukturiranaintudivteologijineupoštevadostisemenresniceinBožjihdarov,kisodanivsemljudem,vsemreligijaminkultur-nimtradicijam.Nemškiteologdr.EugenBiserjenekočdejal:»Misešeledotika-moJezusovegaevangelija.«Aupam,danambomisijonskaCerkevpokazalavsobogastvoinvsolepotoJezusa,kakorjojezaslutiltudiruskimistikDostojevski,kijevzkliknil:»Lepotaborešilasvet.«

Misijoninepomenijo,damiprinašamoBogaljudemdomaalivdaljnihkrajih,temvečdaodkrivamoBogavnjihovihsrcih,kulturahinverstvih.Kakorzavsakpogovorvelja,da jeposlušanjepomembnejšeodgovorjenja, takovelja tudizaCerkevinnjenomisijonskoposlanstvo,damoramonajprejprisluhniti,poslušatiljudi,kijimželimogovoritioJezusu,oBogu.

Veselimsevsehletnihčasov,kerimavsakčassvojčar.VosebnemživljenjupatudivCerkviinprirastiBožjegakraljestvadostikratdoživljamovseletnečasehkrati,nanjivahBožjegakraljestvapavednosejemoingojimoupanjenatiho,ablagoslovljenorast.Čemisijonarjinebiživelistemupanjem,biverjetnovečkratobupali.TakopavztrajajozBožjopomočjo,sajvedo,davsakonajmanjšedobrorodibogatesadove.Toupanježelimvsemnam.Kakorjezaogenjbistveno,dagori,takojezaKristusovoCerkevbistveno,dajemisijonska.

CerkevnaSlovenskem in slovenski vernikipo svetu soprežeti zmisijonskovnemoinbodotudivprihodnjepodpiralimisijonskoposlanstvoCerkvesskle-njenimirokamivmolitviinzodprtimiradodarnimirokami.Zatosetudivtemje-senskemčasuupravičenoveselimobujnemisijonskepomladi.Toveseljeizpove-dujemonaSv.Višarjah,kjernasMarija,Kraljicanarodov,povezujeinspodbuja,daslužimoprvemumisijonarjuJezusuKristusuinvNjemvsemljudemnazemlji.

Misijonskisimpozij

27

DODATKIINOPISRAZLIČNIHMISIJONSKIHPROJEKTOV

I)VzornosodelovanjemedKoroškoinSlovenijo(piše:JožeKopeinig)a)Ko jebilovbivši Jugoslavijidelozamisijonezelooteženoinneposredna

podporaskorajnemogoča,jeMisijonskapisarnavCelovcuzdelomnabirkeTrik-raljevskeakcijepodpiraladeloslovenskihmisijonarkinmisijonarjevposvetu,kersmofinančnopodporopošiljalig.LadislavuLenčku,kijezbranedarovepravičnorazdeljeval.Tudimisijonskapisarnasamajemoglapodpretimarsikateriprojektmisijonarjev.

Glede potrebnih prevoznih sredstev so semisijonarji obračali namisijonskopisarnovCelovcu,ki je v tesnemsodelovanju zMIVAAustriafinanciralaMIVAavtomobile.Hkratipasmoskupajsposameznimiduhovnikižepreduradnousta-novitvijoMIVASlovenijaorganiziralivečpredstavitevinblagoslovitevMIVAavto-mobilov,npr.vVrhpoljualivBogojini.SedajsejeMIVASlovenijarazvilavpravouspešnicoinlahkosofinanciratudiMIVAprojektezaslovenskeindrugemisijonar-je.Tuditakomedsebojnapomočizžarevapravoinnesebičnomisijonskomiselnost.

b)Ževečkot60letkoroškivernikinapobudobivšegasalezijanskegamisijo-narjaPavlaBernikazmolitvijoinštipendijamipodpirajomisijonskebogoslovcevseverniIndijinanjihovipotikduhovništvu.Dosedajsmolahkopodprližeskoraj4.000 semeniščnikovna različnih celinah in v večkot 20 semeniščih.Pred letismosteminovomašnikiizIndije,Afrikeitd.doživljalipravomisijonskopomlad.Danesvnašikrškiškofijidelujevečkot30duhovnikovizIndijeinAfrike.

c)Polegpodporedrugimvečjiminmanjšimprojektomslovenskihmisijonar-jevsesmemosedajposvečatiposebnemuprojektuKoroškavasnaMadagaskar-ju.Obosebnempoznanstvu inprijateljstvuzmisijonarjemPedromOpeko ters pomočjo dvehdokumentarnih inmotivacijskih filmov (avtorMirkoBogataj,snemalcaIvanKlaričinDanijelBogataj)bomomoglišeletosfinancirati500.dru-žinskohišovpredmestjuAkamasoa.

Številni obiski in srečanja s škofi,duhovniki izmisijonskihdežel, predvsempadopisovanjainsrečanjaterpomočzamanjšeprojekteslovenskihmisijonarkinmisijonarjevspodbujajoinohranjajopotrebnomisijonsko»temperaturo«inzavest,dasimoramoinmoremodelitizemskeinduhovnedobrine.

Včetrtivseslovenskimisijonskisimpozijžalnismouspelivključitiporočilaizdrugihzamejskihregijinizvrstizseljencev,kisomnogipravtakozagretizamisi-jonskoposlanstvoslovenskeganaroda.MisijonskoposlanstvoKristusoveCerkvejebiloinnajostanemočnavezmedslovenskimirojakipovsemsvetu.

II)ProjektEtiopija–sodelovanjemedKoroškoinSlovenijo(piše:JožeAndolšek)Etiopijaje53-kratvečjaodSlovenijeinima107milijonovprebivalcev.Povpreč-

nastarostljudijele44let.NašapostolatzaEtiopijosmozačelileta1984,kojebilasalezijanskadružbapovsemsvetupovabljena,dajipomagalajšatitrpljenje.Takratjezaradilakoteumrlovečkotmilijonljudi,večinomaotrok.


28

Tako smo spomočjo JožetaKopeiniga vMisijonskipisarni vCelovcu začelizbiratisredstvazavodnjake,MisijonskosrediščeSlovenijeinMisijonskapisarnavCelovcupaspremljataprojektbotrstvazaotrokesiroteinzaotrokeizštevilnihdružin.SalezijancivEtiopijivednopoudarjajo,dajetonajpomembnejšiprojekt,sajlahkospomočjobotrov1.315mladihobiskuješolo.MladinazahoduEtiopijevGambelisohvaležni,dasojimMisijonskosrediščeSlovenije,salezijanskadobro-delnaorganizacijaJugendeineWeltterzamejskaKoroškapodarilesrednjošolo.Veselsem,dajeravnateljStaneKerinkartakoj,kosvaprišlavGambelo,rekel:»Tubomopomagaligraditinovošolo.«ObblagoslovušolejebilprisotennoviravnateljMisijonskegasrediščaMatjažKrižnar.ObtemsvečanemdogodkujebilvGambelitudiRadioOgnjišče:JureSešekinIzidorŠček.Izprverokestaporoča-laoveseljudijakov,starševinsalezijancev.

Študentje,kištudirajonauniverzah,sonadvsehvaležni,dasilahkopridobiva-joznanjenauniverzahvEtiopiji.

Salezijanci,sestreuršulinke,sestrem.Terezijeinfrančiškankesohvaležnezaprostovoljce,šeposebejzamedicinskeodprave.

ŠRCD–Študijsko-raziskovalnicenterzadružinojevAddisAbebipredletomdnipripravilseminarzaredovniceinredovnike,kidelujejovkar700ustanovah.Temategaseminarjasobiliodnosiinteologijatelesa.Zaradizanimanjaudele-žencevseminarjasebovnaslednjemletuinštitutvmesecuavgustupreselilvAd-disAbebo.Družinskiinštitutskupajsskupinoredovnicinredovnikovpripravljamodulenatemo:družina,mladiinnjihovestranpoti.

Vsi,kismodeliliživljenjesprisrčnimiljudmipodetiopskimsoncem,smojimhvaležnizanjihovoglobokovero.

III)IniciativAngola(piše:HanzejRosenzopf)IniciativAngola povezuje misijonsko zaledje Koroške, Avstrije in Slovenije.

IniciativAngolajedobrodelnomladinskodruštvo,kidelujepozgledusvetnikainzavetnikamladihdonBoska,sciljempodpiratiizobraževalneinzdravstveneprojektevAngoli,mladimljudemomogočitiizobrazboterjimtakodatipriho-dnost.Ukvarjapasetudizosveščanjemmladihostiskisoljudiinizobraževanjemna razvojno-političnempodročju.Z zbranimidarovidruštvopomaga sedmimcentromdonBoskovihsestervAngoli,kidomačinomnudijoizobrazbo,veroinzatočišče.

PredsednikdruštvajesalezijanecHanzejM.Rosenzopf.Članiodboraserednozbirajoinpomagajopriorganizacijiakcijindogodkov.Vdruštvojevčlanjenihčez300oseb,kijimjemarzaboljšijutri.

a) UstanovitevLeta1996ježupnijoŠt.PrimožnaavstrijskemKoroškemobiskalas.Zvonka

MikecinpredstavilasvojemisijonarskodelovAngoli.Stempajemeddomačomladinosprožilavalnavdušenjainsolidarnosti,dajesklenilaorganiziratiprvo

Misijonskisimpozij

29

misijonskotombolo.Mladisobilitakozagnaniinzavzeti,dasokmaluzatemže-lelipomagatineledoma,ampaktudinamestusamem.PosameznikisoseželetopoznejeodpravilivAngolo,dabizbranidenarizročilidonBoskovimsestraminsvojčasposvetilidomačinom.Leta2004sejezaradištevilčnihprojektovpojavilapotrebapoustanovitvidruštvaIniciativAngola.

b) DejavnostiMisijonskatombolajeodleta1997postalažestalnica,sledilipasojišeštevilni

drugiprojekti:• koncerti(Festiva,Tussangana,KoncertzaAngolo,PesemzaAngolo,Mama,

FugeroforAfrica,GlasovizaAngolo,Symphonialucis…)• razneprireditve (Adoremus,AfriCa-Ball,križevpot,molitveni shod,Re-

spectReligionPeace,CarinthiameetsAfrica,Fairwear…)• športnatekmovanja(CupofColours,Kick&Rock,Smile4Africa,Charity

Volley...)• mednarodnomladinskosrečanjeYouth.Poverty.Over,kijeprvičpotekalo

leta2013• akcijaDelaminpomagam,prikaterimladiprekoštudentskegadelaname-

nijozaslužeknekajurvdobrodelnenamene• botrstvo–vdruštvujevečkot60botrov,kiangolskimotrokomsfinančno

pomočjoomogočajoobiskovanješoledonBoskovihsester

c) ProstovoljstvoVdruštvujevelikpoudareknaprostovoljstvu,kijeenaizmedpotidosoli-

darnosti.Vsakapolnoletnaosebazznanjemportugalščineselahkoudeleživo-lontariatavAngolizadoboodenegamesecapadoenegaleta.Prostovoljecposvojih zmožnostih in znanjupomaga vmisijonu inpoučuje v šoli ter svoj časposvečadomačinom.Doleta2019jeprekodruštvavAngolidelovaložečez100prostovoljcev.

Društvood leta2011 sodeluje tudiprievropskiprostovoljni službi,projektuEvropskeunije.Posameznikizkaterekolidržave,članiceEU,lahkoza6do12me-secevdelavpisarniIniciativAngolekotprostovoljec,intakozdelompridobivanovaznanjainkompetence.

IniciativAngolajedobrodelnomladinskodruštvo,kidelujepozgledusvetnikainzavetnikamladihdonBoska,sciljempodpiratiizobraževalneinzdravstveneprojektevAngoli,mladimljudemomogočitiizobrazboterjimtakodatipriho-dnost.UkvarjapasetudizosveščanjemmladihnaKoroškemostiskisoljudiinjihizobražujenarazvojno-političnempodročju.

ZzbranimidarovidruštvopomagamisijonskimcentromdonBoskovihsestervAngoli,kidomačinomnudijoizobrazbo,veroinzatočišče.


30

IV)Zadobernamen,zaboljšoprihodnost(piše:MarijaŠeme)MladinskodruštvoIniciativAngolaseževrstoletudejstvujenalokalneminmed-

narodnempodročjutervsakoletoorganiziravrstoprireditevdobrodelnenarave.Mednjimijenajodmevnejšamisijonskatombola,kivsakoletovzačetkunovembrapotekavcerkvivŠt.Primožu.Letosžeštiriindvajsetič.Pripripravimisijonsketom-bolezavzetosodelujejomladiizdomačežupnije,kizbirajodobitkeinjihnatoprip-ravijozažrebanje.Tombolepanebibilotudibrezvelikodušnihljudi,kiponudijosvojedomačeizdelke,pečejotortealidrugedobroteinumetninesvojihrok.Pravtakogreiskrenazahvalatudivsemsponzorjem,kiomogočijoizvedbotombole.

Drugiprojektdruštvajemladinskaizmenjava,kipotekavokviruprogramaErasmus+vFeriendorf-KinderlandvŠt.Primožu.Letossejeizmenjaveudeleži-lo70mladih izosmihdržav:Avstrije,Slovenije,Portugalske,Madžarske,Srbije(Vojvodine),BosneinHercegovine,HrvaškeinČeške.Mladisosedesetdninarazličnenačinesrečevalistematikorazličnostiininkluzije,zrazličnimiobrobni-miskupinamivnašidružbi(obiskalisonpr.domovezaostarele)terspoznavaliokolico.PrekoglasbeinšportavokviruprireditveKick&RockforAfrica,kivsakoletopotekavŠt.Primožu,pasostopilivstikzdomačini.

VletošnjemletujedruštvoIniciativAngolapripravilotudipotujočorazstavoznaslovom»Deželarevščineinbogastva–PotovanjepoAngoli«sfotografijamipriznanegakoroškegafotografaKarla-HeinzaFessla.Fotografjepoleti2016štiritednepreživelvAngoliinvobjektivujelmnogezanimivetrenutketamkajšnjegavsakdana.Fotografijeodsevajorevščinodežele,ahkratinotranjebogastvotam-kajšnjihljudi.PravtakofotografijeprikazujejodelodonBoskovihsester–kakodelajozmladimiinzamlade.Marsikajodteganebibilomožnobrezvelikodušnihdarov,kijihštevilninamenijodruštvuzaprojektevAngoli.

Misijonarji in misijonski delavci na Svetih Višarjah

Misijonskisimpozij

31

1.2 ljubljana, zavod svetega stanislava (12. oktober 2019)

V soboto, 12. oktobra, je vZavodu sv. Stanislava potekalosrednji del 4. vseslovenskegamisijonskegasimpozija.Kot jerazvidnoizpredavanjag.Jože-taKoepiniganaSv.Višarjah,jeprvisimpozijpotekalleta1981vRimu,slediljel.1986simpo-zijvTinjahnaavstrijskemKo-roškemter leta1991vLjublja-ni. Glede na to, da so si prvitrijesimpozijisledilivrazmaku

petihlet,jebil–vsajzvidikačasovneoddaljenosti–tasimpozijvečkotpotre-ben,sajjeodzadnjegaminilokar28let.

Simpozijasoseudeležililjubljanskinadškofmsgr.StanislavZore,kijepodeliluvodniblagoslov,upokojeniljubljanskinadškofmsgr.AlojzijUran,škofmsgr.MetodPirih,kijepriSlovenskiškofovskikonferenciodgovorenzamisijone,terapostolskinuncijmsgr.Jean-MarieSpeich.Spozdravominuvodnimgovoromstasimpozijodprlamsgr.Pirihterapostolskinuncijmsgr.Speich,natopasejepričelosrednjiprogram,kibigalahkorazdelilinadvadela.Prvideljebilboljakademskoobarvan,zadrugidelpalahkorečemo,dajebilkonkretnomisijonar-ski.

1.2.1 UVOD V OSREDNJI DEL SIMPOZIJA1.2.1.1 Pozdravinotvoritveninagovor(škofmsgr.MetodPirih)

Spoštovani!Papež Frančišek je le-

tošnji oktober razglasil zaizredni misijonski mesecobspominuna100-letnicoapostolskegapismapapežaBenediktaXV.omisijonskidejavnosti Cerkve Maxi-mum illud.

Tudi Cerkev na Slo-venskem se je odzvala pa-peževem vabilu. Eden odglavnih dogodkov v tem


32

mesecujedanašnjimisijonskisimpozij.Gospodaapostolskeganuncija,nadško-faUrana,narodnegaravnateljazamisijoneMatjažaKrižnarja,vsepredavatelje,udeleženceinorganizatorjesimpozijaprisrčnopozdravljam.

Namentegasimpozijajeprebuditimednamimisijonskozavest,dasebomovsiznovimzagonominpoletom,zgorečnostjoinžaromposvetilimisijonskemudelovanju.

Obnovitevposlanstvanaevangeljskinačin,kotgajepred100letizahtevalpa-pežBenediktXV.,jegledenadanašnjerazmerevsvetuinvCerkviševednozeloaktualna.

VsaCerkevjemisijonskaposvojinaravi,sajjeevangelijnamenjenvsemljudem.Mladimjebilaposvečenazadnjaškofovskasinodapreddvemaletoma.Mladi,

kisoupanjeCerkve,sotudiupanjemisijonstva.Grezaprevidnostnopriložnost,dabimladevključilivskupnomisijonskoodgovornost,kipotrebujenjihovodo-mišljijoinustvarjalnost.VSloveniji jemisijonskazavestmočna inživa.Bogusmohvaležni,da je

iznašeganarodapoklical tolikooznanjevalcev insodelavcevvBožjemkra-ljestvu.

Najnamdanašnjapredavanjainvsedrugo,karnamboponujeno,pripomore,dabonašamisijonskadejavnost v sedanjemčasu šeučinkovitejša, vkorist vseCerkveterdassvojimneutrudnimdelomzamisijonepokažemoresničniKristu-sovobraz.

Nastopajočimželimuspešnodelo,vsemudeležencempaprijetnoposlušanjeindobropočutje.

škof msgr. Metod Pirih

1.2.1.2 NagovorapostolskeganuncijazaSlovenijo(msgr.Jean-MarieSpeich)

DragibratjeinsestrevJezusuKristusu,dragibratješkofe,veselsem,dasemtojutromedvami.

ŽeljapapežaFrančiška,dabiimeliizredni misijonski mesec oktober 2019,sovpadas stoletnicoapostolskegapismaMaximum illud.A izredni misijonski mesec oktober 2019nikakornimišljenzgoljkotnekaspominskaslovesnost,temvečjetodogo-dekCerkve.MisijonskadejavnostjevCerkvisevedaprisotnaodsamegazačetka.ŽenašGospodJezusKristusješeldomejaGalileje,Judeje,Samarije,prekoTibe-rijskegajezeraindoozemljaFeničanov.

Željasvetegaočetajezatoresničnopovabilokizhodu,kitiven,tudiveniznassamih–zaradiJezusa.Papež Frančišek si najbolj želi, da razumemo in da si zapomnimo, da je misijon prvenstveno notranja stvar.»Nemoremoitiven,čenismoprej‚vsebi‘.Misijonjedelidentitetekristjanainkristjannikristjan,čenionsammisijonaraličenionsam‚misijon‘.Topomeni,damorapravvsakizmednasopravitidelonasvojilastniveriinnasvojemlastnempričevanju.Kajtinemoresedatitistega,česarnimamo.Intojezelopomembno.

Misijonskisimpozij

33

Velikoletsempreživelvmi-sijonskih deželah in sem videlprecej stvari. Videl sem tudizelo veliko velikodušnih ljudi,inkosemnazačetkutegame-seca nepričakovano prišel naodprtje potujoče misijonskerazstave, ki ste jo postavili napanojih o (slovenskih – op.ur.) misijonih in ki sega 650let nazaj, sem resnično osup-nil. Videti, da je narod, kot jevaš, ki ni tako velik, sposobenimetitakšnozgodovino,daimatakšneosebeinokaterihnino-benega spomenika v Sloveniji,tojeresničnoneverjetno.

Tisti,kiobsredahspremlja-tekatehezepapežaFrančiška (lahko jihnajdetena televiziji, Facebooku itd.),veste,da sveti očeosredotoča svojenaukeokoliApostolski del. (Papež je svojekatehezeoApostolskihdelihpričel29.5.2019injihzaključil15.1.2020–op.ur.)Apostolskadelasoresničnofantastična–tojedrugaknjigasv.Luka–,kersevrtijookrogtrehtematik.PrvajeSvetiDuhinsemzelovesel,dagaimatevsvojememblemu(logotipMSS–op.ur.).Drugielement,drugarealnost,kijopoudarja sv. Luka, je evangelizacijaposlanstva, je dinamizemSvetegaDuha,kičloveškimbitjem–krhkim,šibkim–damoč,daizvirajoindelujejoizsamihsebe.SvetiDuhni‚kletka‘(ni zaprt sam vase –op.ur.),invideliste‚kletkosveta‘,kijeodprtaprostorudelovanjaSvetegaDuha.TretjipoudarekApostolskihdeljemučeništvo.Topomeniitissvojimpričevanjemvsedokonca.Omučeništvulahkorečemo,dadaje(do)končnipečatnašemupričevanju.

Vmisijonskideželah,kjersembil,semvidelvelikočudovitihljudi,kisosedarovali do konca, do konca svojega življenja.A tudi v našihdeželah semvi-delfantastičneljudi;očeteinmateredružin,zakaterebilahkorekli,dasot.i.»normalniverniki«,asotudionispodbujeniodSvetegaDuhaintudioniživijomisijonznotrajsvojihdružin,delaindružbe.In velikokrat, zlasti pa v današnjem času, je veliko težje pričevati o Jezusu tu, kjer mi živimo – se pravi biti »misijonar« že tu v Sloveniji.

Maximum illud,kotjepovedalžeupokojenikoprskiškofMetodPirih,jetorejševednoaktualen.PredvsempasoaktualnaApostolskadela.Tadan,taizredni misijonski mesec oktober 2019,takoželjensstranisamegapapežaFrančiška,najzatoodpreinpoglobinašovero.Vnekajbesedah:če želim biti misijonar, moram najprej biti sam ‚misijon‘.


34

1.2.2 PREDAVANJA S SPREMLJAJOČO RAZPRAVOUvodnima nagovoroma je sledil

prvidelsimpozija,kijebilboljaka-demskenarave.Sestavljalasogašti-ripredavanjavključnozrazpravami,kisosledilevsakemupredavanju.

Uvodno predavanje je imel dr.MariOsredkar,profesornaTeolo-škifakulteti,znaslovomKatoliški do-kumenti o misijonski dejavnosti Cerkve,sledilojepredavanjep.JanezaMu-jdrice, misijonarja in predavateljareligijske vzgoje v Zambiji, z naslo-vomMisijonar danes. Povedal je, da je religijska vzgoja vZambiji obvezenučnipredmet.PolegZambijejereligijskavzgojaobvezenučnipredmetleševVelikiBritaniji.Sledilojezelozanimivopredavanjedr.BlažaJezerškaznaslovomMisi-joni in identiteta Slovencev,natopašepredavanjedr.MarkaFreliha,kustosaSlo-venskegaetnografskegamuzeja,znaslovomKustos in misijonar.

1.2.2.1 KATOLIŠKIDOKUMENTIOMISIJONSKIDEJAVNOSTICERKVE(prof.dr.MariJožeOsredkarOFM)

UvodMisijonskadejavnostCerkvejetakostarakotCerkevsama.»PotujočaCerkev

jeposvojinaravimisijonarska,saj imaponačrtuBogaOčetasvoj izvorvpos-lanstvuSinainposlanstvuSvetegaDuha«(M2).OdbinkoštidaljegredoJezusoviučencimedljudi,dabinadaljevaliOdrešenikovoposlanstvo.Ševeč,apostolisoimelinekajmisijonskih skušenj še iz časov,ko sohodili z Jezusom in jih jeonsamposlalnamisijonskodelo:»Pok-licaljeksebidvanajstereinjihzačelpošiljatipodva indva.Dajal jim jeoblast nad nečistimi duhovi in jimnaročil,najrazenpalicenejemljejonapotničesar,nekruhanepopotnetorbenedenarjavpasu,obujejonajsandale innajneoblačijodvehob-lek.Govoriljimje:Kjerkolistopitevhišo,ostanitetam,doklerneodi-dete.Čevaskakšenkrajnesprejmeinvasneposlušajo,pojditeod taminsiotresiteprahznog,njimvpri-

Misijonskisimpozij

35

čevanje.Inšlisoteroznanjali,najsespreobrnejo«(Mr6,7-12).TodamisijonskodelovCerkvi je imelovrazličnihobdobjihrazličneoblike.Kernamennašegapredavanjanizgodovinskipreglednačinamisijonarskeprakseoz.dokumentov,nakaterihjele-tatemeljila,sebomoustavililepridokumentih,nakaterihteme-ljisodobnamisijonskadejavnost.

Prvopoglavje:EvolucijanaukaoodrešenjuDanesjemisijonskadejavnostkatoliškeCerkveutemeljenanatrehdokumen-

tih.Najpomembnejši jedokumentdrugegavatikanskegakoncilaAd gentes,kivslovenskemprevodunosinaslovOdlok o misijonski dejavnosti Cerkve.NadgradnjategadokumentajeapostolskaspodbudapapežaPavlaVI.Evangelii nuntiandi,kiga je prevajalec v slovenščino poimenovalO evangelizaciji današnjega sveta.Ob25-letnicikoncilskegadokumentaAd gentespajepapežJanezPavelII.izdalpo-sebnookrožnicoznaslovomRedemptoris missio,kijojezaložbaDružinavzbirkiCerkvenidokumenti izdalapodštevilko46znaslovomOdrešenikovo poslanstvo. To so trijedokumenti katoliškeCerkve, kiusmerjajonačin inoblikodanašnjekatoliškemisijonskedejavnostivsvetu.PredenselotimopredstavitveOdloka o mi-sijonski dejavnosti Cerkve,kijetemeljnidokumentzanašoobravnavo,pamoramoutemeljitevmisijonskedejavnostiCerkveumestitivkontekstnaukaoodrešenju.ZatosebomonekolikozaustaviliobdokumentuLumen Gentium.

Dogmatična konstitucija o Cerkvi jedokument,sestavljeniz8.poglavij,vkate-rihjezapisannauknajvišjegacerkvenegaučiteljstvakatoliškeCerkve.Stemdo-kumentomsoželelikoncilskiočetjevsemljudempredstaviti inpojasnitibistvoposlanstvaCerkve.VDogmatični konstituciji o Cerkvijezatopredstavljentudinovpogledkatoliškeganaukaoodrešenju.Dodrugegavatikanskegakoncilajevelja-lo,dasozveličanja,tj.večnegaživljenjaposmrti,deležnilekatoličani.Tisti,kinepripadajoCerkvi,tudinekatoliškikristjani,večnegaodrešenjapopredkoncil-skemnaukunanobennačinnisomoglidoseči.Koncil jeprineseltemeljnono-vost.Koncilskiočetjesodejali,daimajomožnostodrešenjavsi,kiiščejoBoga,tudinekatoliškikristjaniinpripadnikinekrščanskihverstev.

Koncilskiočetjesopoudarili,dajeKristuslučvsehnarodovindalahkovKris-tusuvsinarodidosežejoedinost.Takosopriznaliobstojdrugihverstev,kar jeprvikorakvmedverskemdialogu.V8.členu1.poglavjaDogmatične konstitucije o Cerkvisozapisali:»taCerkev,natemsvetuustanovljenainurejenakotdružba,obstaja(subsistitin)vKatoliškiCerkvi,katerovodijoPetrovnaslednikinškofje,kisovobčestvuznjim.Stemniizključeno,dajezunajnjeneorganizacijemogočenajtivečprvinposvečenjainresnice,kikotdarovi,lastniKristusoviCerkvi,na-gibljejokvesoljniedinosti«(C8).VdokumentuGospod Jezus2 beremo,dajehoteldrugi vatikanski koncil z izrazom»subsistit in« spraviti vmedsebojno soglasjedvedoktrinalni trditvi:naeni strani,daKristusovaCerkevkljub razdeljenosti2 KongregacijazaverskinaukjepodvodstvomprefektakardinalaJožefaRatzingerja6.avgusta2000

objavilaizjavoGospod Jezus.


36

kristjanovšenaprejvpolnostiobstajasamovkatoliškiCerkvi,innadrugistrani,dajezunajnjenevidneorganizacijemogočenajtivečprvinposvečenjainresnice(Kongregacijazaverskinauk,209).

V13. členu2.poglavjaDogmatične konstitucije o Cerkvi sokoncilskiočetje iz-postavilivesoljnostCerkveinzapisali,dajeBogvzačetkuustvarilenočloveškonaravo.LjudjesosemedsebojločiliinBogželisvojeotroke,kisoserazkropili,zbrativenoskupnost.Nazemljo jeposlalsvojegaSina,Kristusa,dabibiluči-telj in odrešenik vesoljnega ljudstvaBožjih otrok.K edinosti Božjega ljudstvasopoklicanivsiljudje,katoličani,protestantje,pravoslavcitervsidrugi,kisiže-lijoBožjegazveličanja:»MedvseminarodizemljetorejprebivaenosamoBožjeljudstvo,izvsehnarodovprivzemasvojedržavljane,sevedadržavljanekraljestva,kinizemeljsko,marvečnebeško.VsiposveturazkropljenivernikisovSvetemDuhuzdrugimipovezanivobčestvo,intakotisti,kiprestolujevRimu,ve,dasoIndijcinjegoviudje«(C13).V16.členu2.poglavjapajezapisano: »Tistinamreč,kibrezlastnekrivdenepoznajoKristusovegaevangelijainnjegoveCerkve,aiš-čejoBogaziskrenimsrceminskušajopodvplivommilostivdejanjihspolnjevatinjegovovoljo,kakorjospoznavajopoglasuvesti,morejodosečivečnozveličanje«(C16).Tuditisti,kinisoprejelievangelija,sodelBožjegaljudstva.Odrešenjeve-ljazavse,kiverjamejovBoga.Odrešenjasolahkodeležnitudimuslimani,sajsotakokotkristjaniizpovedovalciAbrahamovevereinčastijoedinega,usmiljenegaBoga,kibonakoncusodilvsečloveštvo.Pravtakosoodrešenjalahkodeležnipri-padnikidrugihreligij.ZomogočanjemmožnostizveličanjavsehljudijeCerkevpostavilatemeljzamedverstvenidialogzdrugimiverstvi.Cerkevvkonstitucijinetrdi,dadrugevereposedujejopolnoresnico,ampaksiprizadevavdrugihverahnajtiskupnetočkeinnatehtočkah,kidverazličniveripovezujejo,graditidialog(Osredkar,2013).

Natemeljutrditve,datudivnekatoliškihkrščanskihCerkvahinvnekrščan-skih religijah obstajajo prvine posvečenja in resnice, ponavljamo, ker se namzdizelopomembno:16.členDogmatične konstitucije o Cerkvipove,da »sonaraz-ličnenačinenaravnaninaBožjeljudstvotisti,kievangelijašenisosprejeli.KerOdrešenikhoče,dabisevsiljudjezveličali«(C16),invnadaljevanjuzameriloodrešenja(kijebilodokoncilaizključnopripadnostCerkvi)postavičlovekovovest:»Tistinamreč,kibrezlastnekrivdenepoznajoKristusovegaevangelijainnjegoveCerkve,a iščejoBogaz iskrenimsrceminskušajopodvplivommilostivdejanjihspolnjevatinjegovovoljo,kakorjospoznavajopoglasuvesti,morejodoseči večno zveličanje« (C 16).Ko je Rimokatoliška cerkev priznalamožnostvečnegazveličanjazaljudi,kinisonjeničlani,jeomogočilaenakopravendialogzdrugimiverstvi,vkaterihodkriva»žarekResnice,kirazsvetljujevseljudi«(N2).Cerkvenoučiteljstvotorejneuči,daimajodrugereligijevposestipolnoresnico,priznavajimle»žarekResnice,kirazsvetljujevseljudi«!Cerkevodtedajvdrugihverstvihiščeto,karnaspovezuje,innepoudarjatistega,karnasrazdvaja.ZatoDogmatična konstitucija o CerkviboljkotopripadnostiCerkvigovoriotem,daje

Misijonskisimpozij

37

lahkozveličanvsakčlovek,kisiprizadevadelatidobro,kakortospoznapoglasuvesti.TakčloveknaneknačinnamrečžeživivobčestvusCerkvijo.Ekleziologi-japripadnostipreide v ekleziologijoobčestva.Prvič v zgodovini katoliškouči-teljstvoizrecnoprizna,daBogdelujetudivnekrščanskihreligijahin»nezametaničesarodtistega,karjevtehverstvihresničnegainsvetega«.(N2)Poudaritimoramo, da cerkvenoučiteljstvona zadnjem cerkvenem zborune razveljavljadvatisočletnegaučenja,da»zunajCerkvenizveličanja«.Nikakorne.Dokumentidrugegavatikanskegacerkvenegazboranenasprotujejotejformuli.Dodajajole,dasotistinekatoličani,kisetrudijodelatidobro,kakorspoznajopoglasuvesti,naneknačin,recimonepopolnnačin,ževCerkvi,inzatosolahkodeležnivečne-gazveličanja.Kristusjeodrešiltudinjih.

Drugopoglavje:UtemeljitevmisijonskedejavnostiObspoznanju,daselahkovsiljudjezveličajo,česetrudijodelatidobro,kakor

jimvelevaglasvesti,pokateriBognagovarjačloveka,pasepostavivprašanje:Zakajmisijon,česelahkozveličajotuditisti,kinepoznajoKristusa?

Razvojnaukaoodrešenjujebilpotreben.Ponavljamo,omogočiljemedverskidialog, ki je danespomembenelement izražanja evangeljske vere.Na temeljunoveinterpretacijenaukaoodrešenju,dazunajCerkvenizveličanja,jeomogo-čenoiskrenospoštovanjeinsprejemanjedrugačeverujočih.Nikakornemoremokatoličanimuslimanomreči,dasmobratje,invistisapidodati,dasebomomizveličali,onipasenemorejo,kerpačnisokrščenivkatoliškiCerkvi.Tuseuresni-čujeevangeljska zapoved ljubeznido slehernegadrugega indrugačnega.Kon-cilskiinpokoncilskidokumentipasosiedini,dajemisijonskadejavnostCerkveševednopotrebna.Najprejzato,kerKristusovoodrešenjenezavzemasamoveč-nega zveličanja, temveč tudi tuzemskoodrešenje. Francoski teologGuyLafonuporabljaizraz»živetiodrešeno«.Kristjanismotorejpoklicani,davsemljudemoznanjamo,kakoživeti,dabodoresničnolahkodosegli»polnostživljenja«,kijoobljubljaKristus,oz.dabodolahko»živeliodrešeno«tukajinsedaj.Kristjanimo-ramooznanjati»pot,resnicoinživljenje«,tojeKristusovevangelij,kiedinivodivpolnostživljenjanateminonemsvetu.Kristusjeediniodrešenik,kerjeBesedaodpuščanja,brezpogojneljubezni,kisicervodinakriž,todazavelikimpetkompridevelikanoč.Dapabomokristjaniverodostojnioznanjevalcievangelija, jepotrebnopričevanje.Ravnotopa jenovnačinmisijonarskegadela,okateremgovorijokoncilskiinpokoncilskidokumenti.Pričevanjejenjihovosrediščnospo-ročilo.Nivečnasiljainnasilnegaspreobračanja,temvečpričevanje,daBogljubivsakegačloveka.LjudjepalahkoBožjoljubezenobčutijovljubezni,kijokristjaniizkazujemotudidrugačemislečimindrugačeverujočim.Lahkojoobčutijo,čejihspoštujemoinsprejemamotakšne,kakršniso.Letakooznanjevanjelahkoodsevanašeprepričanje,dajeKristusediniresničniodrešenikčloveka.

Mordasedanesmnogimkristjanomzdisprejemanjedrugačeverujočihinnji-hovo spoštovanjedo temere,da jimomogočamo,danadaljujejo svojo versko


38

praksovnašemokolju,samomorilsko.Imajoprav.Ljubezenvednovodinakriž.Atojeedininačinživljenjapoevangeliju.Leevangelijnamrečomogočapreži-vetjeposameznikuinčloveštvu–ljubezendobližnjega,odpuščanje,sprejemanjeinspoštovanje.Tojepričevanje,sporočilonekristjanom,daevangelijomogočaživljenjeinpreživetje.Inravnotojesrediščnosporočilodokumentov,kijihpred-stavljamo.

Tretjepoglavje:predstavitevdokumentovKoncilski odlokO misijonski dejavnosti Cerkve (Ad Gentes) postavlja na prvo

mesto teološkoutemeljitevmisijonskedejavnostiCerkve.Tautemeljitev je tri-nitarična.BogOčejeposlalnasvetsvojegaSina,ki jeodOčetanasvetposlalSvetegaDuha.Kristuspapošiljaapostoleinvsekristjane,najučijovsenarodeinjihkrščujejo(prim.Mt28,19-20).Resje,tuditakšneljudi,kibrezsvojekrivdenevedozaevangelij,moreBogposebiznanihpotehprivestikveri,brezkaterenimogočebitiBoguvšeč.KljubtemupajeCerkvinaloženanujnostinhkratisvetapravicaoznanjatievangelij(M7).Cerkevmoravsemljudemponuditiskrivnostodrešenjainživljenje,kiprihajaodBoga(M10).Dapabovtemprizadevanjuuspela,morapričevatizživljenjemindialogom.Celotnodrugopoglavjedoku-mentagovorionujnostipričevanjakotnačinaoznanjevanjaKristusovegaevan-gelija.Zadnje,šestopoglavjespodbujavsekrščenektakšnipričevalskimisijonskidejavnosti.Vsiverniki,vse»Božjeljudstvo«in»sinoviCerkve«smopoklicanikživemuzavedanjusvojeodgovornostizasvetinpotrebedelaevangelizacije,kisezačne znašim lastnimglobokimkrščanskimživljenjem innadaljuje s skupnimsodelovanjemzaizgradnjoBožjegakraljestva.

Dokument torejvdrugempoglavju spregovoriomisijonskidejavnosti samiinizpostavipričevanje:zživljenjemindialogom.Posebejbipodčrtalidialog.Kr-ščanskospričevanjejevtem,daznamodrugačemislečespoštovatiinsprejemati.

ApostolskaspodbudapapežaPavlaVI.O evangelizaciji (Evangelii nuntiandi)ževprvempoglavjuizpostavipoklicanostCerkvekpričevanjuzaKristusovevan-gelij. V nadaljevanju avtor spregovori o evangelizaciji kultur in kot rdečo nitprepletapomembnostpričevanjazživljenjem.Konavajamodernatehničnainkomunikacijskasredstva,kisonamnavoljo,izpostavljapomenosebnegastikapri evangelizaciji.VsaCerkev jemisijonarska. S tem izpostavi koncilski vidik:poslanstvooznanjevatievangelij imavsaCerkev(M35)prekPetroveganasle-dnika, škofov induhovnikov, redovnikov inustanovposvečenegaživljenja,doraznovrstnihlaiškihslužbindrugihustanov,vendarsepapežobračaposebejnadružineinmladino.

OkrožnicaOdrešenikovo poslanstvopapežaJanezaPavlaII.(Redemptoris missio)najprej poudari, da je Jezus Kristus edini zveličar, ki vodi vsakega človeka inčloveštvovBožjekraljestvo.Nepozabipoudariti,dajeKristusBožjekraljestvopostavilvsedanjost.ZatolahkoCerkevzoznanjevanjemevangelijanaredivelikodobrega.Panessvojomočjo;SvetiDuhjevoditeljmisijonskedejavnostiCerkve.

Misijonskisimpozij

39

VpetempoglavjuJanezPavelII.spregovoriopotehmisijonstvainnaprvomestopostavipričevanje:»Prvaoblikaevangelizacije jepričevanje,«(42)ternadalju-je: »Evangeljskopričevanje, zakatero je svetnajboljobčutljiv, jepozornostdooseb inusmiljenjedo revnih inmalih« (42).Prav takoavtornepozabi vkon-tekst pričevanja vključiti dialoga z drugimi verstvi: »Dialogmed verstvi je delevangelizacijskegaposlanstvaCerkve«(55).PodnaslovomOdgovorni za misijonsko pastoralo in njeni izvrševalci(6.poglavje)poudariprvotnostapostolskeobčestveneevangelizacije ter izpostavihierarhično inneposrednoodgovornost:najprej jezaevangelizacijoodgovorenškofovskizbor(poposebnemapostolskempoklicu)sPetrovimnaslednikomnačelu.Škofjesoprvidolžnimisijonskodejavnostpo-speševati,voditi inusklajevati.VsakakrajevnaCerkev in škofovskekonferencesosedolžneodpiratipotrebamdrugihCerkvazanegovanjeinrastmisijonskihpoklicevinpremagovanjevsakovrstnihtežav.Misijonarjiinustanove»adgentes«soposvojihmočehzavezanislužbievangelizacije.ŠkofijskiduhovnikikotškofovisodelavcinajbodozapotrebevesoljnegamisijonapripravljeninazačasnoslužbovmisijonskihCerkvah,vsipanajzmolitvijoinevharističnodaritvijopodpirajoskrbCerkvezavsečloveštvo,odprtitudizanajboljoddaljeneinzanekrščanskeskupine;ktemunajbousmerjenatudipripravabogoslovcev.Pravtakonajbodozamisijonskodelovanjenavoljoustanoveposvečenegaživljenja,kisezživljenjempoevangeljskihsvetihpopolnomadarujejoBogu:kontemplativneustanovenajustanavljajohišeprimladihCerkvah inpričujejoznavzočnostjo,skontempla-tivnimživljenjem,zaskezoiniskanjemBoga…Ustanove,kiseposvečajoaktiv-nemupastoralnemudelu,panajdelajozaširjenjeBožjegakraljestvaspristnimsluženjem.Skratka,vsilaikisomisijonarjiinvmočikrstazavezanioznanjevanju,zlastipavrazmerah,koljudjenemorejosrečatievangelijainspoznatiKristusadrugačekakorponjih–predvsemvsvetupolitike, sociale ingospodarstvanakrajevniinmeddržavniravni.Vprvivrstipasolaikievangelizatorjikotkatehisti.Poživljenizapostolskimduhomsozlastivmisijonskihdeželahnenadomestljivi.SrcemisijonskedejavnostikatoliškeCerkve, Kongregacija za evangelizacijo narodov,najskrbi zaoživitevmisijonovad gentes,zapresojonačrtov,pobud,usmerjanjeinusklajevanje.StoustanovoSvetegasedežanajsodelujejovseškofijske,redovneinlaiškeustanove.

ZaključekNobenabesedanimataketeže,kotjoimapričevanjezživljenjem.Vsitrijedo-

kumenti,Ad gentes,Evangelii nuntiandi inRedemptoris missio,izpostavljajokrščan-skopričevanjekotnajpomembnejšometodomisijonskeprakseindolžnostvsehkrščenih,daoznanjajoKristusa.Samospričevanjemlahkoljudempovemo,dajeJezusKristusedinizveličaroz.dasamonjegovnaukljubezniinodpuščanjaomo-gočaživljenje.Nekočsosemisijonarjipostavljaliinvrednotilipoštevilukrščenih.Danessemnoginemorejohvalitizvelikimištevilkami,ampaksvojeposlanstvodobroopravljajo,česoživepričeKristusovegaevangelija.


40

BibliografijaDogmatičnakonstitucijaoCerkvi(C).1980.V:Koncilskiodloki,2.vatikanskicerkvenizbor.IzjavaorazmerjuCerkvedonekrščanskihverstev(N).1980.V:Koncilskiodloki,2.vatikanski

cerkvenizbor.JanezPavelII.,Odrešenikovoposlanstvo,CD46,1991.Družina,Ljubljana.Kongregacijazaverskinauk.2000.DominusIesus.Izjava»GospodJezus«oenostiin

odrešenjskozveličavnivesoljnostiJezusaKristusainCerkve.V:Communio(Ljubljana)10:193–221.

OdlokomisijonskidejavnostiCerkve(M).1980.V:Koncilskiodloki,2.vatikanskicerkvenizbor.OsredkarMariJože,2013.Medverskidialog–izbiraalinujnost?V:Bogoslovnivestnik2013/2,

str.289–296.PavelVI.,Oevangelizacijidanašnjegasveta,1976,Ljubljana.Svetopismo,Novazavezainpsalmi,2010.Teološkafakulteta,Ljubljana.

Povzetek:MisijonskoposlanstvojetemeljnadejavnostKristusoveCerkve,kiseodvijažedvetisočletjiinsebodokoncasveta.Vrazličnihobdobjihzgodovinepalahkoopažamorazličnenačineoznanjevanja.Pozadnjemvesoljnemcerkvenemzboru,kijepoudaril,daježivljenjepovestimerilovečnegaodrešenja,teologijaiščenovoutemeljitevinnovenačinemisijonskedejavnostiCerkve.Koncilskiinpokoncilskidokumentiutemeljujejopotrebopooznanjevanjuevangelija,dabiljudjelahkotudivtemživljenju»živeliodrešeno«.Njihovardečanitjepoklica-nostvsehkrščenihkoznanjevanjuevangelijaspričevanjemkrščanskegaživljenja.

Ključnebesede:misijonskadejavnost,dokumentidrugegavatikanskegacer-kvenegazbora,poklicanostvsehkrščenih,pričevanje

Abstract:MissionaryworkisafundamentalactivityoftheChurchofChrist.Thisobjectivehasbeengoingon for twomillenniaandwill lastuntil theendoftheworld.Indifferentperiodsofhistory,moreover,avarietyofwaysofpre-achingcanbeobserved.AfterthelastChurchcouncil,whichemphasizedthatameasureofeternalsalvationislifefollowingthehumanconscience,theologyseeksanewjustificationformissionaryactivitiesandnewwaysfortheChurchtorealizeditsobjectivetorealizeitsmissionarymission.

Councilandpost-councildocumentsjustifytheneedtopreachtheGospelsothatpeoplemight“livealifeofsalvation”eveninthislife.TheircommonpointisthatallChristiansarecalledtopreachtheGospelthroughtheirtestimonyofChristianlife.

Keywords: Missionary activity, documents of the Second Vatican Council,missionaryvocationofallbaptized,testimony.

Misijonskisimpozij

41

1.2.2.1.1 Razpravanapredavanjedr.Osredkarja

• Na vprašanje povezovalca simpozija, ali razglasitev izrednega misijonskega meseca oktobra 2019 s strani papeža Frančiška pomeni zaključek določenega obdobja (na kar mogoče nakazujejo migracije, begunska kriza, bliskovit tehnološki napredek …), podobno kot je izdaja misijonske okrožnice Maxim illud papeža Benedikta XV. iz leta 1919 (in na katero se papež Frančišek tako zelo sklicuje), sovpadala s koncem 1. svetovne vojne, propadom velikih kolonialističnih imperijev in na nek način tudi koncem novega veka, je dr. Osredkar odgovoril sledeče:

»Bodimopripravljeninaprelome.Cerkevje‚semperreformanda‘–semoravednospreminjati,razvijati,odgovarjatinaaktualnavprašanja,takotudidanes.Danessenesrečujemosamozmigracijami.Poglejtesamosino-dovAmazoniji.PapežFrančišekimačudovite,celorevolucionarneideje,kakobiCerkevdanesnaboljprikladennačinoznanjalaevangelij.Kakšnisotipredlogi,veste.Zatomoramobitipripravljeninauresničitevnjegovihpredlogov.Jazsenebomšelnekegaprerokaoz.napovedovalcaprihodno-sti,ampakosebnoupaminsemtrdnoprepričan,daboSvetiDuh,okate-remjeprejnuncijtakolepogovoril,navdihovalnesamopapeža,ampaktudikardinaleinteologeinvse,kiimajobesedovCerkvi,daseboCerkevlahkotakospreminjalaindabolahkoodgovarjalanavprašanjadanašnje-gačasa.Ni treba, da smopozorni samonaučenjepapežaBenediktaXV. izpred100 let. Razlike glede na današnji čas oz. spremembe so več kot očitnorazvidnežeizsamihskriptizzačetkadelovanjaTEOFvLjubljanipredII.vatikanskimkoncilom–kakšna sprememba,kakšna razlika zdanašnjimučenjem,predvsemvodnosudodrugačeverujočih,predvsemvmisijonskidejavnosti;kakšnarazlikaoz.kakodrugačenton!Prepričansem,daka-korsejevCerkev100letihspremenila,sebospremenilatudivnaslednjih100letihališeprej,alipa,dabomošemidočakalikakšnerevolucionarnespremembe.Vsekakor,prvinamenje,daseKristusovevangelijoznanjaoz.seoznanjanatakšennačin,dagabodoljudjedanašnjegačasarazumeli.«

• Na vprašanje g. Mujdrice, ali so druge Cerkve, druge religije, imele kaj podobnega, kot smo imeli katoličani, namreč II. vatikanski koncil, je dr. Osredkar odgovoril:

»Kogovorim zmuslimani, bodisi domabodisi v svetu, vedno, vedno,vednoslišimistestvari–prirazumnihljudeh,seveda:‚Tudimipotrebuje-moII.vatikanskikoncil.‘Npr.:‚Muslimanipotrebujemokorenitoreformo,korenitespremembe…‘Čepravjetovislamuproblem,kerjerazdeljenostšehujšakotprikristjanih.Muslimaničutijo,čutijopotreboponekispre-membi,ponekihdokumentih.Dokument,kigajepapežFrančišekvAbuDabijuletosfebruarjapodpisalzvelikimimamomegiptovskeislamskeuni-verze,kijeakademskonajboljvplivnaustanovavislamskemsvetu,semizdidobertemeljnovegasodelovanjaintudizareformevislamu.Predtednom


42

dnismoimelisimpozijomedreligijskemdialoguvLjubljani,nakateregasmopovabilivelikomuslimanov,tudiizIrana.Šiitskiislamserazlikujeodsunitskega, predvsem glede organizacije. Šiiti v Iranu imajo tudi centermedreligijskegadialoga,kijesicerdržavnaustanova,ampaksetrudijozadobreodnose.Predtednomdnimijenuncijrekel,dajedobro,dasmopo-vabiltudišiite,kermoramopredramiti‚našesunite‘sšiitskomiselnostjoosodelovanju,omedreligijskemdialogu.

Določenestvarisespreminjajoinželjajepoševečjihspremembah,tudivdrugihreligijah.Kdajinkakobopatoizgledalo,paprepustimovBožjeroke.«

1.2.2.2 MISIJONARDANES(p.JanezMujdrica)

Besedamisijonar je latinska be-seda,kipomeniposlanec.Odkogasiposlan?Zakajsiposlan?Kakonajtoposlanstvoopravljašdanes?Radbiodgovorilna ta vprašanja z vidi-kareligioznevzgoje(RV).Že45letsemmisijonar inmoje glavnodeloje poučevanje religijske vzgoje naučiteljišču.ReligijskavzgojavZam-biji je šolski predmet, tako kot stamatematikainzgodovina.

Religijskavzgojaniverouk.Vreligijskivzgojipoučujemo,kajimajovelikereligi-jeskupnegainkakoserazlikujejo.Govorimopatudioreligijinasplošno:oreligijiinsmisluživljenja,oreligijiinkvalitetiživljenja,oreligijitermoderniznanosti.

Tačlanek imadvadela:prvi jemisijonskodelozvidikareligijena splošno;drugideljepamisijonskodelozvidikakrščanskereligije.Karmisijonarpočne,jenekajzeloreligioznega,krščanskegainsevedakatoliškega.

1.del:RELIGIJANASPLOŠNOReligijajepomembnaŽivljenjejekomplicirano,polnovprašanjinproblemov,kipotrebujejomod-

reodgovoreinrešitve.Željaposrečijenajvečjaželjavsakegačloveka.Kajpri-našasrečo?Neumnojelejesti,pitiinuživati!Sopašedrugavelikaživljenjskavprašanja,kipotrebujejorazumneodgovore:Kdosmo?Odkodsmo?Kamgre-mo?Zakajživimo?Zakajtrpimo?Jeposmrtnoživljenje?JeBog?KajBogželi?

Religije dajejo odgovore na ta najpomembnejša življenjska vprašanja, intakotudismiselživljenja.Odgovorisedokajrazlikujejo,zaraditegaimamoraz-ličnereligije.Tojesrcereligijskevzgoje.Besedareligijaprideizlatinskebesede»religare«,kipomenipovezovati.Kakšnajepovezanostmedstvarnostjointe-meljemstvarnosti,medstvarstvominStvarnikom,medčloveštvominBogom?

Misijonskisimpozij

43

Skupno vsem religijam je zlatopravilo: stori drugemu to, kar bi rad, da bidrugitebistoril.Topoudarjajovsevelikereligije:krščanstvo,islam,budizem...Torejlahkosklepamo,dasiBognajboljželi,dasevsiljudjespoštujemoinseima-moradi.Alinebibiloživljenjenatemsvetulepo,čebivsiljudjeravnalipotemzlatempravilu?

Religijska vzgojapoudarja,da jemoderno zlatopraviloSplošnadeklaracijačlovekovihpravic,kijojeizdalaOZNleta1948kot»skupenidealvsehljudstevinnarodov«.»Vsiljudjeserodijosvobodniterimajoenakodostojanstvoinpravice.Danastajimrazuminvest,inbimoralidrugzdrugimravnativduhubratstva.«(1.člen).Vsiljudje,innelekristjani,smosibratjeinsestre!»Vsakdoimapravicodosvobodemisli,vestiinvere...dalahkoizražasvojoveroinjotudispremeni,četakoželi.«(18.člen).Tudimuslimanlahkopostanekristjan!Zanimivoje,daimatanajpomembnejšidokumentvdanašnjemsvetureligioznoozadje.Tadokumenttitudidajepravico,dasilahkomisijonarkjerkolinasvetu.TudivIranusilahkomisijonar!

Vreligijskivzgojitudidokazujemo,davesoljeninastaloslučajno,ampakjevozadjučudovitaBožjamodrost,močinljubezen–dajerazumnoverovativBoga.ŽivljenjenazemljirazodevavelikiBožjium,dobrotoinlepoto.

Religijskavzgojatudipoudarja,dalahkoimamoleposebniodnosdoBoga.Sv.Avguštinjedoberzgled:precejletjeiskalsmiselživljenja,inkončnoprišeldospoznanja:dajenemirnonašesrce,doklersenespočijevBogu;danivečjesrečenasvetukotbitizaljubljenvBogaindoživljatinjegovobližino,ljubezeninmoč.

ReligijajevečznačnaSeveda,odgovorinavelika življenjskavprašanja se razlikujejo,kar jeglavni

razlog,daimamorazličnereligije.KakšenjeBoginkakšenjenjegovodnosdonas?Jezuspravi,dajeBognašOčeinmismonjegoviotroci.Mohamedpapravi,da jeAlahvelikigospod inmi smonjegovi sužnji. Jezusnaglašuje ljubezen;zaMohamedajepanajpomembnejšapokorščina.

Religijesonastalepredvečtisočleti,kojebilosuženjstvo,mnogoženstvoindiktaturavladarjevnekajnormalnega.Takratnibilomodernihznanosti,kotstasociologijainbiologija.Mipaživimov21.stoletju.Kajpomenibitisodobnikri-stjan,muslimaninhinduist?Mnogismoprepričani,danamBoggovoritudida-nes:vse,karjeresnično,dobroinlepo,jeodnjega.

Prireligijskivzgojipoudarjamo,damoramoimetimoderodnosdoreligijeinrazločevati,kajjepomembnoinkajni,kajjepozitivnoinkajne,kajjesvetoinkajne.Lečeznamo»razlikovatiduhove«,kotpraviIgnacijLojolski,namreligijalahkopomagadoboljšekvaliteteživljenjaposameznikaindružbe.

Kakonajobravnavamodrugereligije?Religijskavzgojanaglaša,damoramobitiekumenisti,nefundamentalisti.Besedaekumenizemprideizgrškebesede»oikomene«,kipomeni izenehiše.Ekumenist jeprepričan,dasovsi ljudje iz»eneBožjehiše«–tudičlanidrugihreligij,celoateisti,soBožji.


44

2.del:KRŠČANSKARELIGIJAPrireligijskivzgojipoudarjamo,dajekrščanstvoenaodvelikihreligij,katere

začetnikjeJezus,najčudovitejšičlovek,kijekadarkolihodilpotejzemlji.Kristja-nitudiverujemo,dajeJezusučlovečeniBog.

Jezus ima čudovite odgovore na velika življenjska vprašanja, ki jih imenujeevangelijaliveselooznanilo.Tukajjepovzetekevangelija:»Hodizamenoj,bodimojučenecinzaživipolnostživljenja.Bogteneizmernoljubi:tuditiljubiBogazvsemsrceminsvojegabližnjegakakorsamegasebe.Oznanjajevangelijvsemljudem!«Kristjannajbibilmoderinsrečen;obenempanajbipomagaldrugim,danajdejovelikoživljenjskomodrostinsrečo.

Kristjansemoraznatiinkulturirati–sedatinanivoposameznikovinskup-nosti,kijihsreča,dajimveselooznanilolahkonapravirelevantno.Takojekri-stjanmisijonar,kjerkolije,nelezbesedo,ampakpredvsemzsvojimzgledom.AlilahkooznanjamoJezusovoveselooznanilo,česmobrezupanjainveselja?

ApostolPavel,edenodnajvečjihmisijonarjev,poudarjapredvsemdvestvari.Prvaje,damoramobitiodprtiinprevidni:»Vsepreskušajteinkarjedobro,obdržite«(1Tes5,21).Drugapaje,damoramograditiboljšiinlepšisvetstem,dapovemoresni-conaljubeznivnačin(prim.Ef4,15).Misijonarmorabitikritičeninkonstruktiven.

Jezuspravi, da je zlatopravilonajpomembnejšepravilo v krščanski religiji.»Vse,karhočete,dabiljudjestorilivam,tudivistoritenjim!Tojenamrečposta-vainpreroki«(Mt7,12).Zatomoravsakmisijonarbitizeloprijazenindobrot-ljiv–velikekumenist,innefundamentalist.

Zaključekje,dasemlahkodobermisijonar,čeravnamvskladustem,karpou-darjanašareligijskavzgojavZambiji.Misijonardanesmorabitimoder,prijazen,korajženinsrečen–kotjebilJezus,kojehodilpotejzemljipred2000leti.

1.2.2.2.1 Razpravanapredavanjeg.Mujdrice

• Verska vzgoja pri nas se pri večini kristjanov zaključi z osnovnošolskim veroukom. Na vprašanje povezovalca simpozija, ali bi bil predmet religijska vzgoja primeren tudi za naše okolje, zlasti za naše srednješolce oz. tiste mlade, ki obiskujejo mladin-ske veroučne skupine, ter tudi za odrasle v smislu vseživljenjske kateheze in mogoče celo za formiranje laiških misijonarjev, g. Mujdrica odgovarja:

»Zelopomembnoje,dasimladipostavljajovelikaživljenjskavprašanja,kotnpr.‚Zakajživimo?‘,‚Jenašeživljenjereszaklad?‘,indaiščejoodgo-vorenatavelikaživljenjskavprašanjatudivreligiji.Glavnirazlog,zakajvEvropinivečjegazanimanjazareligijo,zakrščanstvo,jeto,dasiljudjenepostavljajovečvelikihživljenjskihvprašanj.Religijanamrečdajeodgovorenatavelikavprašanja.Ačetehvprašanjsplohni,sopotemtakemodgo-vori,kijihreligijaponuja,nepomembni.Inkersiljudjenezastavljajovečvelikihživljenjskihvprašanj,potemtudireligijanivečpomembna.Čenpr.rečem:‚Lojzek,‘tonimanikakršnegasmisla.Čepavprašam:‚Kakojeime

Misijonskisimpozij

45

tvojemubratu?‘intiodgovoriš:‚Lojzek,‘potemima‚Lojzek‘smisel.Religi-ja,Jezus,dajeodgovor,včemjeskrivnost,polnostživljenja.Četegavpra-šanjanimam,potemJezusovodgovornimasmisla,nekakonipomemben.«Trebajetorejpričetiz»odrinjanjem odrinjanja na globoko«(op.ur.).

• Komentar g. Jožeta Kopeiniga, duhovnika v Tinjah: »V Wittenbergu je neka prote-stantka postavila čudovito diagnoza za današnji čas: ‚Ljudje, izgleda, so brez Boga srečni – dokler nam gre dobro.‘ Druga diagnoza za današnji čas pa je zelo značilna in se glasi: ‚Ljudje so pozabili, da so pozabili na Boga.‘ Dostikrat v dialogu z ljudmi to tudi čutimo – da ni ‚antene‘ za Boga. Od prvega predavanja pa do sedanjega pričevanja je to tista govorica (pričevanje in religijska vzgoja namreč – op.ur.), ki jo sedanji človek še najlaže sprejme.«

• Na vprašanje obiskovalke: »Kakšen je odnos mladih in družin v Zambiji do tega predmeta? Ker pri nas vemo, da je odpor, in to celo pri vernih starših, in nočejo, da bi bil tak predmet v šoli …«, pa g. Mujdrica odgovori:

»Religijskavzgojajesprejeta,zdisenekajnormalnega.Ami,kitapred-metpoučujemo,bigaradiposodobili,sajjeisti,kotjebilpred35leti.Živ-ljenjevZambijisejespremenilo.Zatosmoorganiziraliraziskavo,kakšnisomladi Zambijci.Kako ljudje razumejo, prakticirajo krščanstvo; kaj jelepo,kajjeslabo;kakoljudjeprakticirajotradicijo,staromiselnost;kajjepomembno,kaj semoraohraniti,kajpomenibitimoderenZambijec?Stegavidikasmopredlagaliministrstvuzašolstvo,kakobiposodobilireli-gijskovzgojo.BilsemvAnglijiintuditamuvajajonovpristopdoreligijskevzgoje.Osredotočilisebodona‚worldviews‘(na‚svetovnenazore‘),sajjevladaprepričana,dačebodomladiboljerazumeli,daobstajajorazličnisvetovninazori,boživljenjelepše,večborazumevanjainmanjnapetostimedljudmi.«

• Obiskovalec simpozija (komentar in vprašanje): »G. Zvone Šeruga v eni izmed svo-jih knjig opiše srečanje z enim misijonarjem. Temu misijonarju je razlagal, da so misijonarji popolnoma pokvarili ljudi, za katere skrbijo. Kako bi vi in ostali vaši somisijonarji ljudem, kot je g. Zvone Šeruga, razložili koristnost misijonarjev?«

»Jazg.Šerugenepoznam,indabilahkodobroodgovorilnatovprašanje,bimoralbitiotem,kajg.Šerugamisliomisijonarjih,boljeinformiran.Vse-kakorpamisijonarjinismosvetniki,čepravbibilotozelolepo.Ampakvsakmisijonarimanekajlepegainimatudikakšenproblem,slabost.Čejemisijo-narodprtzato,daiščeresnico,inčeresnicotudidrugimpovenalepnačin,sebotudisammisijonarzamislilinsebopotrudil,daboboljši.Kotjegospod(verjetnomsgr.Speich–op.ur.)rekel,smonajprejmisijonarjisamemusebi,davzamemozaresveselooznaniloJezusaindagaposkušamorazumeti,ure-sničevati.Inčetoresdelamo,potemsmolahkoresdobrimisijonarji.«


46

• G. Podkrajšek, misijonar v Zambiji, sedaj na dopustu v Sloveniji, sprašuje: »Kakšna je razlika med religiozno vzgojo in religiozno izobrazbo? Vzgoja se zdi, da vključuje vrednote in jih tudi želi propagirati, vcepljati, razlagati, misijonariti z njimi – kot en noviciat v razredu. Izobrazba pa je propaganda, informativno gledano, saj brez tega ne moreš ‚reševati križank‘. Med tema področjema je napetost. V Evropi je ta napetost bolj izrazita, saj se zdi, da bi ljudje radi sprejeli zgolj informativno vlogo religiozne vzgoje, ne pa tudi formativne oz. vzgojne vloge religiozne vzgoje. Kako bi ti to razluščil?«

»PauloFreire,edenvelikihmodernihpedagogov,pravi,da izraz ‚edu-cation‘nepomenisamoinformacije,ampakpredvsemtransformacijo,dasečlovekspremeni,dapostaneboljši,dapostanenajboljši,kotlahkopos-tane.IntovmodernireligioznivzgojivZambijistalnoponavljamo,dajereligioznavzgojapomembna.Religioznavzgojajeotebiintisipomemben.Religioznavzgojaječudovita,kerreligioznavzgojajeotebiintisinekajču-dovitega,nekajčudovitegatakobiološko,psihološko,religiozno.TisiBožji,Bogteimarad.Torej,želimosi,danebisamoreligioznavzgojanaglaševalatransformacijeposameznika,družbe,ampakdabitopočeletudišole,uni-verze–nepa,dabisamopodajaleinformacijedružbeorazličnihreligijah,ozgodovini…«

• Ravnatelj MSS g. Matjaž Križnar sprašuje: »Kako današnjega človeka oz. mlade spodbuditi, da bi se pričeli spraševati o teh stvareh? Tudi sam imam to izkušnjo, da ko se enkrat nekdo prične spraševati, potem se stvari popolnoma spremenijo.«

»Nekakojeljuditrebapripravitinato,dabise‚dali‘navprašanja.Kopoučujemo, lahkozačnemoali čisto suhoparno–zgolj informativno,alipa lahkozačnemoskakšnimvelikim,pomembnimvprašanjeminseštu-dentjezamislijo,malopogovarjajo.Potemjelekcijadostiboljrelevantna,zanimiva,koristna.Mogočebitudipridigelahkozačeliskakšnimvelikimvprašanjem.«

Misijonskisimpozij

47

1.2.2.3 MISIJONIINIDENTITETASLOVENCEV(dr.BlažJezeršek)

SUMARIJŠe preden začnemo govoriti o

vplivu misijonske dejavnosti naidentiteto Slovencev – tako najbiseglasilnaslovpredavanja–,simoramo razjasniti, kaj identitetasploh je. Slovar slovenskega knji-žnega jezikapravi, da je identite-ta skladnost, ujemanje podatkovz resničnimi dejstvi, istovetnost.Vendar je identiteta še dosti večkotto.Jezavestosamemsebi;to,kar si in kar te dela enkratnega,neponovljivega, torej različnegaoddrugih. Identiteta se takozač-neoblikovatišele,kosesrečamzdrugim,drugačnim;koobsoočenjuzdrugimspoznam,kjesomojemeje,včemserazlikujeva,katerelastnostimedefinirajoinpočemseizražamojaenkratnost.

Zavzpostavitevzavestiosebi,osvojemobstojuinsvojiidentitetimoranajprejpritidosrečanjaznekomalinečim,karjedrugačnoodmene.Kolikornasrazlič-nostpoenistraniogroža,sajpredstavljanekaj,česarneobvladamoinjezatone-predvidljivo,naspodrugistranitudivzpostavlja,sajsešeleobnjej(različnosti)zavemosvojegaobstojainstemsvojeidentitete.Zarazličnostzatopravimo,dajekonstitutivna.Lezato,kersmorazlični,dejanskoobstajamo.

Zodkrivanjemnovihcelin–gledanozevropskeperspektive–v16.in17.sto-letjusejeevropskičlovekzačelzavedatidrugih(drugačnih)kultur.Kolikorjezaevropskopredstavoočlovekutopoenistranipomenilodoločenšok,jepodrugistranivzpodbudilotudiintereszaproučevanjenovoodkritihkulturinpogloblje-norazmišljanjeomedkulturnihrazlikah.Dveskupiniljudistasekproučevanjutehkulturčutilipoklicaninaposebennačin:naenistranitrgovci,kisovnovo-odkritihdeželahzaslutilimogočvirzaslužka,innadrugistraniCerkev,kiseje»brezbožnim«ljudstvomčutiladolžnapredstavitikrščanstvokotedinopravopotodrešenja.

Spoštovaneinspoštovani!Kadarnevem,kakozačetipredavanje,sirečem:»Začninazačetku.«Drži?Pa

dajmo.Kajjenazačetku?VzačetkujeBogustvarilneboinzemljo.Stesekdajvprašali,kakoto,daniustvarilleenestvari,ampakdve?Naprimer:»VzačetkujeBogustvarilzemljo!«Preprostozato,kerkadarnekastvarJE,morabititudinekajdrugega,kartastvarNI.Česevamzdajzdi,dafilozofiram,potemimateše


48

kakoprav.Današnjerazmišljanjebo,vsajprvihnekajminut,vsekajdrugegakotopisovanjedelanašihmisijonarjev.Razmišljalibomoboljteoretično,recimoboljfilozofsko-teološko.Velja?

Torej:neboinzemlja.Judovsko-krščanskatradicijapoznazgodboostvarjenjusveta,kisezelodobroznajdevsvetugrškefilozofije.Danekajob-staja,morabititudinekaj,občemertostoji.Žesamaetimologijabesede»obstajati«namgovori,damoranekaj,čeželimzatoreči,daobstaja,statiobnečemdrugem,obnečem,karnionosamo.Talogikanamkaže,dačeželimogovoritioobstajanju,moramoimetinajmanjdve stvari–preprosto: »nebo in zemljo«.Vse, kar je zemlja,ninebo,inkarjenebo,nizemlja.Inzdajkarvsrčikostvarisamo:»Zatodanebojeto,karje,potrebujezemljo,inzatodajezemljato,karje,potrebujenebo.Nebojevse,karnizemlja,inzemljajevse,karninebo.Različnostjetakonujna(tudivontološkemsmislu),čeželimo,danekajobstaja.

Zatrenutekzdajzapustimoontologijoinstopimonaoderpsihologije.Ja,drži,tajeboljmajav,avseeno...Dalahkorečem:»Tosemjaz,«moramtrčitiobnekaj,karjaznisem.Šeleobsoočenjuznečim,karnisemjaz,sezavemsvojihmeja.Vsenanotranjistranitemeje,vse,karboljalimanjobvladam,semjaz.Vseostalo,kartorejnisemjaz,jesvetokrogmene.Datorejpridemdozavestiotem,kajinkdosem,potrebujemsvojenasprotje,nekaj,karnisemjaz,nekaj,karmeomejuje,pahkratiravnostemtudikonstituira.

Kakorkolinasrazličnostpoenistraniogroža,sajpredstavljanekaj,česarneobvladamo,injezatonepredvidljivo,naspodrugistranitudivzpostavlja,sajsešeleobdrugem,obnečem,karnismomi,zavemosvojegaobstojainstemsvojeidentitete.Zarazličnostzatopravimo,dajekonstitutivna.Lezato,kersmorazlič-ni,dejanskoobstajamo.

Vrnimosezdajknaslovupredavanja:oidentitetiSlovencevnajbigovorili.Kotsmovideli,posameznikzavestosvojemobstojučrpaizsrečevanjaznekom,kinion,znekom,kijedrugačen.Podobnobilahkoreklitudioidentitetinaroda.Na-rodjevprvivrstiskupinaposameznikov,kizaradinekaterihpodobnihlastnosti(govorjenje istegaalipodobnegajezika, istaaliboljalimanjpodobnakultura,boljalimanjpodobenvrednostnisistem…)gravitirajoskupaj.Vendartodejstvozaoblikovanjenarodneidentitetešenidovolj.Vistimeri,čenešebolj,navzdrže-vanjeidentitetedoločeneganarodavplivato,dasmorazličniodnašihsosedov.Silnice,kibotrujejonastankunarodeistovetnosti, identitete,takokažejovdvestrani.Prveso,recimojim,kohezivne: istakultura, isti jezik,podobenvredno-stnisistemnaspovezuje,združujevnekakšnokolektivnotelo–narod.Podrugistranipanasravnotenašelastnostirazlikujejoodtistih,skaterimitehlastnostinedelimo.Različnostnastorejdefinira,zarišenašemejeinnasstemustvarja,konstituira.Tipičen,ampakrestipičen,šolskiprimertegapravilajeIzrael–iz-voljenoljudstvoStarezaveze.Mojzesseješekakodobrozavedal,daborazdro-bljenozasužnjenoljudstvolahkopovezalvenolezmočnimpoudarkomnatem,karnaszdružujeinhkratiločujeodvsehdrugih.Krvavoznamenjenapodbojih

Misijonskisimpozij

49

innaddurjihvratnjihovihdomovjeprviodidentifikacijskihsimbolov.PonjemsedomoviIzraelcevrazlikujejoodvsehdrugih,vpretežnimeriegiptovskihdomov.Drugi,dalečpomembnejši identifikacijskifaktor jebilodejstvo,dasobilimedvseminarodinaZemljiravnooniodbranizaBožjeljudstvo,zaBožjolastnino.To,dasoizbrani,jimjedokazovalaPostava,kisojomedvseminarodisvetaleoniprejeliodBoga.Posedovanjepostavetakočloveštvodelinaizvoljenoljudstvonaeniin»narode«nadrugistrani.Inspetsmoprirazličnosti.Resdajeneprijetna,kernasomejuje,ajenujnopotrebna,dasplohvemo,kdosmo.

Slovencismodozavestiosamihsebi,doidentitete,prihajalinajprejprekosre-čevanjssosedi.VzgodovinisobilitonajbržnajprejRimljani,kisosepredpogan-skimihordamiizpodKavkazaumikaliprotizahodu.PotemsobilituObri,kisonanaspritiskaliodvzhoda,paBavarci,hkaterimsmosezateklipopomočvbojusprejomenjenimi.Mimogrede:veste,zakajsmopripadnikegermanskihplemenSlovencipoimenovalizaNemce?Zgoljzato,kersogovorilijezik,kiganašipred-nikinisorazumeli,insobilizanastakorekočnemi:odtodNemci.Tudivtemsekaže,kakonasravnorazličnostoddrugih–injezikpritemigrapomembnovlogo–utrjujevnašiistovetnosti.

V novejši zgodovini nas kot Slovence določajo kulturnemeje zMadžari navzhodu,Avstrijcinaseveru,Italijaninazahoduin,donekemere,sHrvatinajugu.Slednjadelitevjekljubtežavam,kijihzadnjihnekajdesetletijzaznavamovmej-nihsporihsHrvaško,šenajmanjočitna,sajrazlikešezdalečnisotakoizrazitekotvprimerjavizdrugiminarodi.Imamoskupnovero,jezikastadodoločenemerepodobnainvdesetletjih,kismojihpreživelivskupnidržavi,smosetudiSloven-cižalnavzelibalkanskihnavad.Šenajočitnejšarazlika jev tem,dasoHrvatizosamosvojitvenovojnovdevetdesetihletihprejšnjegastoletjadoživelinekakšnokatarzoinsespravilimedseboj,medtemkoprinaszgodovinskeranešenisoinpovsejverjetnostišedolgonebodozaceljene.

Tolikoososedih.Vendartošezdalečnivse,karjeoblikovaloslovenskonaro-dnoidentiteto.Slovencismoseprepoznavalitudivzrcaluoddaljenihkultur.Donekemeresonasznjimipovezovalidiplomati,kisoboljalimanjvkonzularnihslužbahdržav,kismojimpripadali,opravljalisvojeposlanstvo.TupreprostonemoremomimoŽigeHerbersteina(1486–1566),kijebiledenpomembnejšihdi-plomatovhabsburških vladarjevMaksimilijana I.,KarlaV. inFerdinanda I. ZavrhunecnjegovekariereveljatapotovanjivRusijo,nakaterih je skušalureditizavezništvomedRusijo inAvstrijo.OmenitikažeAntonaLavrina,generalnegakonzulahabsburškemonarhijevAleksandriji,paJosefaSchwegla(Švegla),kon-zulavCarigradu.Tasejevsvojikarieripovzpelcelodokandidatazazunanjegaministra.SchweglovnečakIvanjebilvečkratnikonzulvKanadiinZDA,kjerjedelovaltudigeneralnikonzulvSanFranciscuJosipGoričar.Vsitisobili,čepravvslužbivečjihdržavnihtvorb,vendarlevprvivrstiSlovenci:nekakšnineformalnipredstavnikinašeganarodavtujini,pahkratitudiočiinušesateganaroda,sajso


50

osvojemdelovanjumeddrugimiljudstvipogostoporočalivdomovinoinSloven-ceseznanjalizdogajanjemonkrajnašihobzorij.

Pravposebnomestovseznamuimen,kisoprispevalakoblikovanjuslovenskenarodneidentitete–sevedavodnosudotujihkultur–,pripadaslovenskimmi-sijonarjem.Tiso(vsajvečinaodnjih)zobčudovanjavrednopredanostjovsvojihpismih seznanjali rojakene le s svojimdelom,pačpa tudi zokoljem,kulturo,navadamiinvrednotamiljudstev,medkateresobiliposlani.Pismasobilatakozasebnekotjavnenarave.Slednjasoradiobjavljalislovenskičasopisi–najobtemomenimvsajkatoliškilistZgodnjadanica–,marsikdajpajevjavnostprišlatuditaalionanovicaizzasebnekorespondence.Nekaterimedmisijonarjisorojakeo kulturi narodov seznanjali tudi z etnološkimgradivom, raznimiuporabnimipredmeti,kisojihpošiljaliizsvojihmisijonovinjihdanespovečinihranietno-loškimuzejvLjubljani.IzSeverneAmerikesotagradivapošiljalipredvsemškofBaraga,patudinjegovasodelavcaFrancPircterIvanČebul.IzAfrikeimamošedanesvetnološkemmuzejuprecejšnjozbirko(preko200eksponatov),kijojeodtammedsvojimobiskomvEvropiprineselIgnacijKnoblehar.Mimogrede:znjimjebilovsudanskemmisijonutudi5Slovencevduhovnikovin6laikov,obrtnikov.VsirazenJernejaMozgana,kijetampreživel7let,sopodvehalitrehletihpomrli.

IzIndijesootamkajšnjihljudehinsvojemdelumednjimiporočalislovenskijezuitip.Mesarič,brataVizjak,p.Podržaj,br.Drobnič,p.Demšarinševrstadru-gih.TisovBengalijoprišlileta1925.OdtamsoporočalikarzobčasnoprilogočasnikaGlasnikSrcaJezusovega,Bengalskimisijonar.

StikovmedmisijonarjiinSlovencivdomovinijebiloobilo,zatomidovolite,dasemednjimidotaknemledvehprimerov,kiutegnetabitivzorčnazarazu-mevanjevpliva,kigajedelonašihmisijonarjevimelonaoblikovanjeslovenskeidentitete.

Brezdvomanemoremomimoenegaprvihslovenskihmisijonarjev,marqu-ettskega škofa in apostola severnoameriških Indijancev, častitljivega Božjegaslužabnika Ireneja FriderikaBarage. (Mimogrede: prvega imena samninikoliuporabljal.)Lik,kiprednamivstajaiznjegovihtromesečnihporočilLeopoldi-niniustanoviinzasebnihpisemsorodnikom,predvsemsestriAmaliji,jeočarljiv.Baraganibilveliklezato,kersejevapostolskislužbirazdaldozadnjegavlakna,pačpatudizaradisvojegapublicističnegain jezikoslovnegadelovanja.Žepredodhodomvmisijone je v slovenščini izdal večduhovnihknjig inmolitvenikov(omenimole10-kratponatisnjenimolitvenikDušnapaša),votavanskemjezikuje izdalmolitvenik (prvimolitvenik v enemod indijanskih jezikov) ter knjigoJezusovoživljenje,vočipvejščinipaprvoslovnicotegajezikainslovar,knjigopri-digterkatekizemozapovedih inzakramentih.Zanašotemopa jevprvivrstipomembnanjegovaknjigaZgodovina,značaj,šegeinobičajisevernoameriškihIndijancev.VnemškemizvirnikuinslovenskipriredbijevLjubljaniizšlaleta1837,v francoskemprevodu1845 invpopolnemslovenskemprevodu1970.»Delo jepravaetnološkamonografijainprvaslovenskaknjiga,kijebilavcelotiposvečena

Misijonskisimpozij

51

opisukakegatujegaljudstva,«jezapisanovEnciklopedijiSlovenijevsestavkuoBaragi.(Stevedeli,dasoEvropejcivnjejprvičspoznalizgodbooindijanskiprin-cesiPokahontas?)StoknjigojeBaragavzpostavilnekakšenmostmedIndijanciinEvropejciterstembistvenozaznamovalpogledevropskegačlovekanaboga-tokulturnoizročilosevernoameriškihIndijancev.Nepozabimo:pisalosejeleto1837inpoEvropiježevelprviveterpomladinarodov.

Drugi,nadvsepomembenBaragovprispevekkoblikovanju slovenskenaro-dne identitetemnogokrat ostaja prezrt. Ste se kdaj vprašali, kakšno sporočilojeBaragapoložilnasrceSlovencemssvojimaknjigamaSlovaročipvejskegaje-zika terTeoretična inpraktična slovnicaočipvejskega jezika?Nedvomno jebiltoogromenprispevekzaindijanskoplemeOčipva,tojeočitnonaprvipogled.Posrednopatonjegovodesetletnodelosporočanekaj,karnitakoočitno,vendarjevseenopomembno:namreč,dasokulture in jezikimajhnihskupnosti(reci-momaloštevilnihnarodovalietničnihskupin)pravtakopomembnetervrednepozornostikotkulturevelikih.Baragovozavzemanje zaohranjanjeočipvejske-gajezikaniimelozgoljevangalizacijskeganamena.Dobrosejenamrečzavedaletnocidnenaravnanostitakratneuradneameriškepolitikeinnevarnosti,davalprodirajočebelehegemonijepredsebojuničivse,karjedrugačnega,pačetudijetotamnavzočežetisočletja.Slovnicainslovarstavečkotstabilentemelj,nakateremlahkoetničnaskupina,narod,utrdisvojpoložajpredprodoromvečinskeideologije.Ssvojimiprizadevanjizakulturnipluralizeminzaščitomanjšinjedallekcijovsem,kisobilipripravljenibogastvorazličnihkulturžrtvovatikotcenozauniformiranjedružbeinčlovekaterobvladovanjesvetaizčlovekuodtujenihcentrovkapitalskeinpolitičnemoči.

Adanebopomote.Baragasetegakolosalnegadelanilotilizpolitičnihnagi-bov.Ključnimotivjebilzgoljinsamoevangeljski.DejanskosejepoJezusovemzgledupostavilnastranšibkejšihprotimočnimtegasveta.StosvojodržoBaraganipodprlleplemenaOčipva,pačpaposrednovse,kisose(tudivEvropi)borilizaohranitevsvoje istovetnostipodplazomkulturnega imperializma.Baragovodelojetakopoklonvsem,kiseposvečajozaščitideprivilegiranih,inzgled,kakosezoperstavitiposkusomkulturneinposrednotudinacionalnenadvlade.KotbibrezbesedSlovencempoložilnasrce:»Majhniste,avBožjihočehstedragoceni.Nedovolite,davasvelikipovozijo.«

ToBaragovosporočilomedSlovenciniostalobrezodmeva.ObnjemsejezamisijonskodelonavdušilacelavrstamladihSlovencev,odžeomenjenihPircainČebulapavsedoLovrencaLavtižarja,IgnacijaMraka,AndrejaSkopcainOtonaSkole.JepaBaragassvojimzgledomnedvomnopomembnovplivalnaodločitevzamisijonetudipridrugemprimeru,kisegaželimdanesdotakniti:primlademinpogumnemmladeničuizŠkocjananaDolenjskem,IgnacijuKnobleharju.

Njegovesanjesobile,dabipostalmisijonarvIndiji,vendargajeBožjapre-vidnostprivedlamedtemnopolteAfričanevporečjuBelegaNila.Poleti1848jeskupinamisijonarjevpodvodstvomPoljakap.RyllaprispelavKartum.Popred-

https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Princesa&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Princesa&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pokahontas&action=edit&redlink=1


52

stojnikovi smrti je odgovornost za nastajajočimisijon sprejel Ignacij, kimu jebilotakrat29let.Vmnogokratpeklenskihvremenskihrazmerah,hudihnaspro-tovanjihsstraniarabskihtrgovcevssužnjiinognjupolitičnihpreigravanjmedtakratnimievropskimivelesilamijevdesetihletihuspelzasejatiinvsajzagledati,čeženeobrati,prvesadovemisijonskihprizadevanj.Vevangelizacijskemsmislusudanskimisijonnipomenilposebnobleščečegadosežkakatoliškihmisijonskihprizadevanj.Dejstvo,dajeJužniSudandanespretežnomuslimanski,jezatozgo-vorendokaz.SejepaKnobleharmedelitoraziskovalcevčrnecelinezapisalssvo-jimraziskovalnimdelom.Pobelirekijenapredovaldljekotprednjimkaterikolidrugbeliraziskovalec,insistempridobilvelikugledvakademskihkrogih.

Namentegapredavanjanivpodrobnipredstavitvinjegovegadela,zatomido-volite,dasetuposvetimleenemuodeksperimentov,skaterimjeKnobleharželelutrditikatoliškozavestmedsudanskimljudstvom.OnjemvsvojiknjigiSudanskamisijaobsežnopišedr.MarkoFrelih.

Omenilismože,dasenarodovaidentitetaoblikujeobsrečevanjuzrazličnim.Ktemusokotrečenonedvomnovvelikimeripripomoglapismanašihmisijo-narjevtereksponati,kisosejimSlovencičudiliinjihobčudovalivtemalionemmuzeju. Na prav poseben način pa je narod zaznamovalo srečanje s povsemkonkretnimipredstavniki temnopoltihAfričanov.»Namenprihodaafriškihot-rokvLjubljano–patudidrugaevropskamesta–jebildelmisijonskeganačrta,«pišedr.Frelih.»Otrokenajbivzgojilizaduhovnike innunein jihnatoposlalinazajvAfriko.Todanačrtseniuresničil,kerotrocinisopreneslihladnihziminjihjevelikoumrlozapljučnico.Cerkevjespoznala,dajetakopočetjenekoristno,inmisijonarjiposlejotroknisovečpošiljalivsevernekraje.«

Stesekdajvprašali,odkodotroškapesmica»Inpetzamorčkovšloje«?Povsejverjetnostinistenikdarpomislilinato,dabiutegnilaimetisvojizvorvpovsemkonkretnihdogodkihsredi19.stoletja.Inkotvpesmicisetudivrealnostiusodazamorčkovterznjovesmisijonskieksperimentnipravposrečenoiztekla.Jepaostalazapisanavkolektivnemspominunaroda,apovsejverjetnostidrugače,kotsosisprvapredstavljalimisijonarji.Prihodpoganskihčrnihotrok,kibodomednamiprejelikrstincivilizirannačinživljenja,jemedljudmiprejkotsočutjebudiltriumfalizem.Krst teh izgubljenih in zdaj najdenihotrok je bil za pravovernekristjanemanifestacijazmagekrščanstvanadpoganstvom.Nekakšnapotrditevcivilizacijskevečvrednosti.ParadoksalnojitudipokrstumednamiživečiAfriča-ninisoušli.Tisti,kisejimjeuspeloprilagoditineugodnimvremenskimrazme-ram,sovseskoziostalizaznamovanizbarvokožeinsvojopoganskopreteklostjo:»Ljudjesojihpreziraliinjimzaradidrugačnostivzbujaliobčuteksramu,«šeza-pišedr.Frelih.

Taposkussejesicerizkazalzaponesrečenega,najbržzaEvropejcekakihstoletprezgodnjega,ajevendarletrebapriznati,dajenasvojstvennačinsoobliko-val slovenskonarodno identiteto.Znjimsmostopilinapot srečevanja,nevečlezrazličnimikulturamiinjeziki,pačpatudidrugimirasami,kismojihdotlej

Misijonskisimpozij

53

poznalileizpisemmisijonarjevinpripovedovanjredkihpopotnikov.Boljkosejeznapredkomtehnologijeinvišanjemživljenjskegastandardapovečevalamož-nostmednarodnihinmedcelinskihpotovanj,večjajepostajalatuditolerancadodrugačnih.

Kaj reči zakonec?Če se identitetanarodaoblikuje skozi srečanja zdrugimindrugačnim, jeočitno,dasoknjenemuoblikovanjuvvelikimeripripomog-li tudi našimisijonarji. Bili so in so še kot nekakšne tipalke, s katerimi narodzaznavasvet, sredikateregaživi.Danes,obpoplavielektronskihorodij, sevedadrugačekotpredstoletjemalidvema,vsekakorpanjihovavlogapritemtudida-nesnemorebitiprezrta.ČesovBaragoveminKnobleharjevemčasumisijonarjipredstavljali zlasti vir informacijo svetuonkrajnašihobzorij,potem sodanesnašimisijonarjivprvivrstidokaz,dakljubsvojimajhnostivširnemsvetunismonepomembni,sajpravprekonjihlahkosodelujemopriustvarjanjuboljšegasve-ta,panajsibotoskopanjemvodnjakovvBurundijualisprodajanjemkrofovmedpustnoSobotnoiskrico.

1.2.2.3.1 Razpravanapredavanjedr.Jezerška

• Komentar misijonarke s. Agate Kociper: »Lepo pozdravljeni. Prihajam iz Amazo-nije, iz severne Brazilije. Ko govorimo o identiteti, ki smo jo izoblikovali tukajle v Sloveniji in opazovali druge kulture, s katerimi smo se soočali v naši preteklosti, sem se spomnila tudi na identiteto naših indijanskih ljudstev. Sedaj, ko poteka si-noda o Amazoniji v Rimu in o novih poteh Cerkve v tem delu sveta, se spominjam tudi, kako živimo z našo identiteto tam med Indijanci in tudi kako mi v Evropi lahko gojimo različne vidike identite ter jo oblikujemo in to vedno na podlagi preteklih izkušenj.Glede identitete Indijancev smo skozi zgodovino imeli veliko različnih vidikov: kdo so Indijanci, kako so živeli pred kolonizacijo, kako živijo danes? Tudi v tem času – tam sem že 36 let – opažam spremembo in spreminjanja glede na to identiteto. Ko sem tja prišla, so bili še v tisti dobi, ko so doživljali pritiske s strani države, da bi bili priklju-čeni Braziliji kot člani Brazilije. V zadnjih desetletjih pa kot misijonarji delamo na tem, da ne bodo izgubili domačega jezika, domačih kultur, kar so v preteklosti pod pritiskom morali zapustiti. Tudi misijonarji sami so v preteklosti k temu pripomogli, saj so kot učitelji morali v šolah poudarjati, da je portugalščina pomemben predmet, da se je treba pogovarjati samo v portugalskem jeziku, saj se bodo s tem naučili tega jezika in bodo tudi oni priključeni in del družbe ter bodo tako – kot vsi drugi – imeli enake pravice in enako vrednost. Kar pa ni res, kajti vsak v svoji kulturi mora imeti svoje pravice in biti kot tak cenjen in valoriziran.V zahodnem svetu (Evropi) še vedno obstajajo predsodki o tem, kdo so naši prebival-ci Amazonije: ‚Kako da se jih ne bojiš, ali niso strašni …?‘ Ljudje pač ne vedo, kdo ti ljudje so, in zato takšni predsodki ostajajo. Tudi mi se danes spreminjamo, kot se spreminja Slovenija glede svoje identitete.


54

Moje vprašanje pa je sledeče: Kdo smo danes, kdo smo bili v preteklosti kot kristjani? Kajti misijonarji opažamo – ko pridemo domov –, da tudi tisti, ki so bili zavestni kristjani, in družine, vzgojene v trdnem krščanskem duhu, vidimo, da gredo zadeve v drugo smer, v druge ideale, cilje; da jim Bog ni več tisto, kar je bil prej.«

Dr. Jezeršekodgovarja:»Hvala lepa, sestra, zavašepričevanje. Identi-teta jenikoli zaključenproces.Dejansko se ves čas spreminja, inob sre-čevanju, ki ga je v zadnjem času dosti več kot prej, se narod spreminja.Nagibizatosolahkotudipolitičnenarave,sepraviinteresidržav,dane-kakozavestno spreminjajo identitetodoločeneetnije.Vsekakorpavsakosrečevanjepovzroča spremembo identitetenaobehstraneh.Čemipoši-ljamomisijonarje, recimovAmazonijo, senaneknačinSlovenciob temspreminjamo,kospoznavamoživljenjevtistemdelusveta,njihovokulturo.Hkratipanašimisijonarjitudispreminjajoidentitetotistegaljudstva.Vsa-kosrečevanjevplivanaobestraniinnasspreminja.Vprašanjepaje,kajjevozadjuoz.kajnasnagibaktemu,daodhajamokdrugemu.Alijetonekplemenitnagib,ki želipridrugemnekako spremenitinačinživljenja,dabokvalitetnejši,alipajetonagib,kijezgoljpolitičnenarave,češdabisedoločenaetnijasspremembosvojeidentitetenekakoprilagodilavečinske-munarodu?Gotovojevprašanje,kakšenjenagib,zelonamestu.Zagotovopavsakosrečevanjepovzročasprememboidentitetenaobehstraneh.To,kamgremoSlovencizdaj,jezelodobrovprašanje;vkaterosmerserazvijanaša identiteta?Vsekakor tako,kot jebilopred50 leti,nebonikoli več.To lahkopomeninekoresignacijo inslabovoljonanašistrani,podrugistranipaspetprinašanoveizzive,tudiCerkvi,danaimpulze,kivplivajonanašoidentiteto,začenjaodgovarjatinaprimerennačininskušaizkoristititepriložnostibodisizaevangelizacijobodisizautrditevkrščanstvavnašemprostoru.Jepazelonamestu,daseotemvesčassprašujemo,kotsterekli,sestra:Kamgremosedaj?«

• Komentar povezovalca simpozija: »Kot inženirju gozdarstva mi je ta tematika zelo blizu, saj smo na fakulteti veliko govorili o biodiverziteti, se pravi o različnosti dre-vesnih vrst. Različnost namreč omogoča stabilnost. Če gozdni sestoj tvori zgolj ena drevesna vrsta (monokultura), kot je to v primerih čistih smrekovih nasadov, in pride škodljivec (npr. lubadar), lahko le-ta uniči celoten gozdni sestoj. Če pa so gozdnemu sestoju primešane še druge drevesne vrste, se lahko uničenje zaustavi, saj nenapadena drevesa druge vrste že zgolj s svojo prisotnostjo pomagajo napadenim drevesom (npr. smrekam), saj fizično preprečijo škodljivcu (lubadarju), da bi poletel z drevesa na drevo. Zadeva se tako stabilizira in ohrani.Cerkev tako lahko smatram kot velik gozd, kot velik biosistem, tak – zelo širok.Hvala lepa.«

Misijonskisimpozij

55

1.2.2.4 KUSTOSINMISIJONAR(dr.MarkoFrelih)

Že dobrih petnajst let sem vSlovenskem etnografskemmuze-ju zaposlen kot kustos za afriškeinameriškezbirke.Medbogatimmuzejskim gradivom ima poseb-no mesto zbirka misijonarja dr.IgnacijaKnobleharja,kištejeoko-li230predmetov.Znanislovenskimisijonar je leta 1850 iz južnegaSudana v Ljubljano pripeljal večkottristopredmetovinvnekdanjemlicejupostavilnaogledprvojavnorazstavookulturnidediščinirazličnihljudstevobBelemNilu.Zrazstavoafriškihpredme-tovjehotelKnobleharrojakeseznanitiznačinomživljenjaljudi,medkaterimijesamživeldalečpročoddomovine.Poenistraniježelelpokazati,kakosema-terialnakulturaAfričanovrazlikujeodtiste,kijopoznajonjegovirojaki.Todazdoločenimipredmetijeopozoriltudinapodobnosti,sajsojihzaistinamenupo-rabljalitakoAfričanikotSlovenci(npr.zapestnice,pručka,žaga,posodeitd.).

ČasKnobleharjevegamisijonskegadelovanjavjužnemSudanusodivzeloza-nimivopoglavjezgodovineslovenskihstikovzdrugimiljudstvi.Vseskupajpaseje začelo z vizijomladega fanta, ki se jeodločil, dabonepredvidenimoviramnavkljuburesničilsvojoželjo,dapostanemisijonarinodpotujevneznanisvet.IgnacijKnobleharsejerodilleta1819vvasiŠkocjannaDolenjskem.Pokonča-nemštudijuteologijevLjubljanisejeodpravilvRiminsenaposebniustanovi,kisejeimenovalaUradzaširjenjevere(Propaganda),začelpripravljatizadelovkatoliškihmisijonih.TamsogadoločilizamisijonvAfriki,kjerjebilželeta1846

ustanovljen Apostolski vikariat za centralnoAfrikossedežemvKartumu.Jeseni1849sejeKnoblehar skupaj s sodelavci po Belem NiluodpravilvjužniSudan,dabipoiskalprimernekrajezamisijonskepostaje.

Natempotovanjusejeseznanilznilotskimiljudstvi, kot soDinke, Šiluki,Nueri, Kiki, Juriin Barijci. Povsod je bil sprejet z velikim zau-panjem,sajjebiloočitno,danamennjegovegaobiskanitrgovanjessužnjiinslonovino.Ogeo-grafskihrazmerahinoetničnihskupinahjužnoodKartumase ježemedštudijemvRimupo-učil iz literature.Todapravopredstavoo tam-kajšnjemprostoruinljudehsijeustvarilšelenaprvempotovanjuprotiekvatorju.Zletisijenab-Dr. Ignacij Knoblehar (1819–1858)


56

ralogromnoizkušenjinssproščeno,neposrednokomunikacijoterstekočimzna-njemjezikadomačinovsosemuodpiralepotidopoglavarjev.Izzapisovnjegovihsopotnikovjerazvidno,dajevzdolžBelegaNila,medKartumominGondokorom,uživalvelikanskiugledinjebiltamenanajboljkarizmatičnihosebsredi19.stoletja.

VKartumujebilatrgovinassužnjinavrhuncuinmladimisijonarsejemedbi-vanjemvSudanuodločnoupiralizkoriščanjuintrpinčenjuljudi.Njegovbojprotisuženjstvu jevelikoprispevalkdokončniprepovedi tekruteoblikečloveškegaponiževanja.MisijonarjisonamrečzačelinasuženjskemtrguvKartumuodkupo-vatipredvsemdečke,kisonatopostaliprvigojencivšolikartumskegamisijona.

PolegmisijonskegacentravKartumujeKnobleharssodelavciustanovilšemi-sijonskopostajoSv.KrižmedljudstvomKik(angl.Kyk)inpostajomedljudstvomBari v vasi Gondokoro.Misijonska postaja Sv. Križ je bila že v nekaj letih poKnobleharjevismrtizapuščena.Zadnjimisijonar,ki jeobčasnošeživelnanjej,jebil tirolskimisijonarFranzMorlang.PostajoSv.Križ sodomačini imenovaliKanisa,tj.cerkev,njenanatančnalokacijapaniznana;bilajeblizuzaselkaAbūKūka,mednaseljemaShambeinBor.MorlangjenekajčasaskrbeltudizapostajovGondokoru,todakmalujeobupal,sajizEvropenidobilnikakršnefinančneinmaterialnepomoči.Tudinovihsodelavcevnibiloodnikoder.

PoprihoduAngleževsejeGondokoropreimenovalvIsmailioinpostalvojaš-ko-trgovskosrediščeprovinceEkvatorija(Aequatoria),kijebilaleta1871priklju-čenaEgiptu.Knobleharjevapostajajenekočstalablizuobrežja,poznejepajeNilspremenilstrugo,ljudjesosledilirekiinkrajzapustili.Protijugusosenaselilinedalečodnekdanjegamisijonavkraju,izkateregajezraslomestoDžuba,kijedanesprestolnicaleta2011ustanovljeneRepublikeJužniSudan.

Knoblehar je ladjo z železnim trupom kupil v Kairu in jo imenoval Stella matutina (Zvezda danica). Na njej si je uredil bivalne prostore, saj je tam preživel večino svojega življenja v Sudanu. Ladjo je narisal Knobleharjev tajnik Jakob Šašel.

Na poti v Kartum se je Knoblehar s sodelavci leta 1853 ustavil v Filah blizu Asuana, kjer je na otoku

stalo svetišče boginje Izide. Risbo je narisal misijonar Josef Gostner s Tirolske.

Misijonskisimpozij

57

KnobleharjevopionirskomisijonskodelovanjevjužnemSudanusredi19.stole-tjasodimednajboljsvojevrstnapoglavjaafriške,evropskeinslovenskezgodovine.Priizpolnjevanjuprvotnegaposlanstvajebilmisijonpopolnapolomija,sajkato-liškaCerkevnidoseglaciljev,kisijihjezastavila.Misijonarjisoseznašlivneznos-nihokoliščinah,ki so jihkrojile težkebivalne razmerenaobrežjuBelegaNila,nevarnebolezniinsovražnitrgovcissužnji.TesoKnobleharinnjegovisodelavciuspešnoobvladovali,todavsiskupajsobilinemočniprotismrtonosnimalariji.

Zamiselosudanskemmisijonubiseverjetnouresničila,čebitakratžeimeliučinkovitozdraviloprotimalariji.Brezzdravilpasomladifantjedrugzadrugimumirali,nekaterisamonekajmesecevpoprihoduvSudan.Vslabihdesetihletihjevmisijonuumrlovelikoljudi,mednjimiskorajdvajsetduhovnikovinredov-nikov.Knobleharjepreizkušalrazličnenačinezdravljenja,tudihomeopatijo.Nasvoji ladji je tako imel vrsto zdravil, kimu jih je priporočil avstrijski zdravnikWenzelM.Streinz.Todajesenileta1857jezačutil,datudinjegovozdravjepeša,insetakojodpravilnapotvdomovino,kjernajbiseokrepilvdomačioskrbi.ZaradizeloslabegapočutjajemoralvNeapljuzapustitiladjoinvsamostanubo-sonogihavguštincevje13.aprila1858našelvečnimir.Starjebil38let.

KnobleharjeizKartumašestkratodplulvskoraj1600kilometrovoddaljenovasGondokoro in kmalu postal eden najboljših poznavalcevmogočne afriškereke.Potemkomujeleta1850GeografskodruštvonaDunajupriskrbelovsepot-rebnemerilneinštrumente,sejemedprvimilotilnačrtnihhidrološkihraziskav.V tistemobdobju v Evropi ni bilo pretiranega zanimanja za raziskovanje rekeNil,inpravsporočili,kijihjepošiljalvEvropo,jeKnobleharobudilrazpravoonjenihizvirih.Nasvojemprvempotovanjujepripluldo4°40‘severneširine,štiriletazatem,vmaju1854,paseješeboljpribližalekvatorjuinprišelskorajdotretjestopinje.Čepravsijezeloprizadeval,dabidosegelizvirNila,mutožalniuspelo.VelikoodkritjestaopravilaJohnHanningSpekeinRichardFrancisBurton,kistadobropoznalaporočilaoKnobleharjevihraziskavahvelikeafriškereke!

HKnobleharjevemuslovesujev19.stoletjušenajboljprispevalameriškipe-snik inpotopisecBayardTaylor, ki ga je v letih 1851 in 1852 večkrat obiskal vKartumu.KersejezanimaltudizajužniSudan,mujeKnobleharodstopilsvojepopotniškednevnikeinskice.Taylorjepokazalvelikonavdušenjenadraziskoval-nimiporočiliterjihopisalkotzelotemeljitainbistvenoboljpopolnavprimerjavizzapiskidrugihraziskovalcev.Leta1854jeTaylorvknjigiA Journey to Central Afri-ca: Life and Landscapes from Egypt to the Negro Kingdoms of the White Nile podrobnoopisalKnobleharjevoraziskovanjeBelegaNila,osamemmisijonarjupajeizre-kel:»Mož je nadvse učen, govori več jezikov in se odlikuje po poglobljenem znanju, zato bodo njegova prihodnja raziskovanja dragocena za ves svet. Med bivanjem v Kartumu sem ga večkrat obiskal; od njega sem veliko zvedel o deželah in prebivalcih Sudana.«

Taylorjevpotopis je vanglosaškemsvetu zeloodmeval.OnjegovieksotičnivsebinisoporočalištevilničasopisivEvropiinAmerikiinporočevalcisoneredkoopozorilitudinaraziskovalnedosežkeslovenskegamisijonarja.Miniloježeveč


58

letodsrečanjasKnobleharjem,kojeTaylor15.novembra1875pripravilpredava-njezačlaneAmeriškegageografskegadruštva(AmericanGeographicalSociety).Takrat jebilavakademskihkrogihrazpravaoizvirihNilaševednoživahnainTaylorjeobudilspominnaKnobleharjaterameriškegeografeopozorilnanje-govopionirskodelo.

PredenjezaslovelzgradnjoSueškegaprekopa,jeFrancozFerdinanddeLes-sepsraziskovalNil inpri temmu jebilKnobleharvvelikopomoč.TudiznaninemškinaravoslovecAlfredBrehmsejeustavilprinjemvKartumuterbilnav-dušennadbogatimarhivomzapiskov,meritevinskic,kijihjeKnobleharnaredilmedplovbopoNilumedKartumominGondokorom.

KnobleharjevslovesjesegeltudidofrancoskegapisateljaJulesaVerna,kigajeomenilvpustolovskemromanuznaslovomPet tednov v balonu.PrizorjepostavilvelitnipopotniškiklubTheTraveller’sClubnalondonskemPallMallu,kjersopriredilizdravicovčastnajslovitejšimraziskovalcemAfrike.Kozarce,napolnjenes francoskimvinom, so vzdignili tudi v spominnaKnobleharja. Zaradi zaslugpriraziskavahBelegaNilagajeGeografskodruštvonaDunaju13.oktobra1857imenovalozačastnegačlana.

MedSlovenci jeKnoblehar znankotpionirmedafriškimimisijonarji inponajstarejšiafriškizbirkinaSlovenskem.GlavninazbirkejedanesshranjenavSlo-venskemetnografskemmuzeju,medtemkojedelzbirkežesamleta1850odneselnaDunaj,kjersonačrtovalipostavitevNubijskegamuzeja.TegamuzejaDunajnikolinividel,65Knobleharjevihpredmetovpa jedanesshranjenihvMuzejusveta(WeltmuseumWien).

Afriškazbirkadr.IgnacijaKnobleharjajenavidezarhaična,naprvipogledzelopreprosta,brezmask,kipovali slikovitihbarvnihoblačil,ki jihpoznamopred-vsemizzahodnoafriškeumetnosti.Todavsebinosibogatovsebinskosporočilo,sajnaspovezujezrazličnimiljudstvi,kisejimježivljenjskookoljepredvsemzaradipolitičnihrazmerv20.stoletjumočnospremenilo.KnobleharjevazbirkavSloven-skemetnografskemmuzejuže170lettkenevidnovezmedSlovenciinkulturamivjužnemSudanu.Vzadnjemčasujevseboljaktualna,sajponujaizvrstnoizhodi-ščezaraziskavomedkulturnihpovezavinpreučevanjeslovenskeprevzetostinadKnobleharjevimživljenjemindelomvdeželiobBelemNilusredi19.stoletja.

Kovače pri delu je narisal nemški slikar Wilhelm von Harnier leta 1860. Risba prikazuje izdelavo sulične

osti s kamnitim kladivom.

Misijonskisimpozij

59

TudivKnobleharjevemjubilejnemletu2019jebilanjegovaafriškazbirkaizSlovenskegaetnografskegamuzejavečkratomenjenainpredstavljenajavnostivoblikirazstav,objavinpredavanj.Obtemzapisumiješeposebejdragocenspo-minnapredavanjevokvirusimpozijaoIgnacijuKnobleharjuvBaragovemdomuvNovemmestu.SamsemgovoriloKnobleharjevimuzejskizapuščini,todapredmenojjezagovorniškimodromstalasestradr.IvankaTadina,kiješiršojavnostvečkratspredavanjiinzapisiseznanilazbogastvomKnobleharjeveduhovneza-puščine.SestraTadinajebilanamrečizvrstnapoznavalkaKnobleharjevegaživ-ljenja,saj jevečletpreučevalanjegovoarhivskogradivovRimuinnaDunaju.Lastno raziskovalnodelo je strnila vdisertacijo,ki jebilaobjavljena leta 1991.Pokončanempredavanjusvassestrospregovorilanekajbesedinugibala,kjesebovanaslednjičsrečala,sajsvavletu2019sodelovalanatrehdogodkih,poveza-nihsKnobleharjem.Todanihčeodnajupanipomislil,dasevidivazadnjič.NadrugoadventnonedeljovKnobleharjevemletujesestraTadinazavednozapus-tilamejezemeljskegabivanja.

Kotmuzejski kustos šenaprej raziskujemdelonašega slavnegamisijonarja,sajsezavedam,daobstajaševelikoneznanihpoglavijiznjegovegaživljenja.TudiKnobleharjevduhovnisvetmijeslabopoznaninvtempogledusebommoralševračatikštudijubogateustvarjalnezapuščinesestredr.IvankeTadina.Vsismojilahkohvaležnizanjenoprizadevnodeloodr.IgnacijuKnobleharju!

Risbe Jakoba Šašla hrani Mestni muzej v Karlovcu. Drugo slikovno gradivo je iz dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja.

1.2.2.4.1 Razpravanapredavanjedr.Freliha

• Povezovalec simpozija in tajnik MSS: »Misijonska pisarna v Ljubljani hrani veliko misijonskih eksponatov. V tem kontekstu sprašujem, kako ocenjujete te eksponate, ki se nahajajo v naši pisarni, in če lahko poveste kakšno besedo več na to temo.«

Dr.Frelihodgovarja: »V sodelovanju zmisijonskopisarno semse sez-naniltudiznekaterimieksponati–tudizunajjihlahkonekajvidimo(času

Poglavarski stolček je izdelan iz enega kosa lesa Spiralno zavita železna zapestnica. V zarezah so sledovi rdeče okre, s katero so si domačini barvali kožo. V Knobleharjevi

zbirki prevladujejo železni izdelki, predvsem nakit.


60

simpozija je bila v avli Zavoda sv. Stanislava postavljena potujoča misijonska raz-stava – op.ur.).Zelopomembnosemizdi,dabidaljnoročnorazmišljalionekemt. i.muzejuslovenskihmisijonarjevoz.oslovenskemmisijonskemmuzeju,kjerbidejanskolahkopokazalitoizjemnoštevilomisijonarjevinmisijonark in kar je zunaj samokataloško omenjeno (na panojih potujoče misijonske razstave so kronološko predstavljeni tudi vsi slovenski misijonarji od za-četka 14. st. pa vse do danes – op.ur.).Takobibililjudjenaenemmestusez-nanjeninesamozmaterialnodediščino,ampaktudiskulturami,skaterimisemisijonarjisrečujejo.Ravnodanessmoslišali,kakososedoktrinemisi-jonskegadelaskozistoletjaspreminjale–kakojebiloodBaragedodanes.Tojedanestudivseboljaktualno.Česespomniteprvegapredavanja,lahkorečem,dajeKnoblehardelalravnovtemduhu.Onjebiltističlovek,kijessvojimvzorom,svojimnačinomživljenja,svojoveropristopildotehljudi–ničnibilonasilnegapokristjanjevanja,nitinajmanj.Ssobivanjemzdo-mačinijeustvarjalnekopozitivnoenergijo,inčeselahkotakoizrazim–biljevzornik.Biljevzorssvojimnačinomživljenja,pravtakojetozahtevalodvsehsvojihspremljevalcev,danajenostavnozvzoromdajejodrugimzgled,kakonajživijo–dajetotistapravapot.Mislim,dajedanašnjerazmišlja-njeomisijonskemdeluzelopodobnotistemudelovanju,kigajemisijonarKnoblehardejanskoprakticiral.Predvsempasemizdiprimerno,dabiserazmišljaloonekemtakemcentrupredstavitvemisijonskezgodovinevsmislumisijonskegamuzeja,predvsempato,dabinaenemmestupokazaliizjemnobogastvomisijonskezgodo-vinenaSlovenskem.VsvojihpredstavitvahBarageinKnobleharjavtujinimorampovedati,dajeodzivpublikezelopresenetljiv,kersplohnevedo,kakšneljudismoimeli,kajsonaredili.Zaentakmajhennarodsmolahkonamrečizjemnoponosninanašemisijonarjeinmisijonarke.«

(Tudi apostolski nuncij za Slovenijo msgr. Jean-Marie Speich je v svojem uvodnem nagovoru izrazil izjemno osuplost nad tem, da je naš narod, ki ni tako velik, bil sposoben imeti takšno zgodovino, da ima takšne osebe, o katerih ni nobenega spome-nika v Sloveniji. – op.ur.)

Potujoča misijonska razstava v avli Zavoda sv. Stanislava

Misijonskisimpozij

61

1.2.3 OMIZJE SLOVENSKIH MISIJONARJEVDrugidelsimpozijajebilboljkonkretnomisijonarski,sajjes.HerminaNem-

šak,bivšamisijonarkanaSlonokoščeniobali,vodilaomizjeosmihmisijonarjev,insiceraktivnih,bivšihtertudilaiških,kisopredstaviliizkušnjeinvidenjasvojegadelavmisijonih.Omizjasoseudeležilig. Jože Andolšek,salezijanskiduhovnik,kidejavnopodpiramisijonskeprojektevEtiopiji,s. Metka Kastelicins. Agata Koci-per,kidelujetavBraziliji,mlada zakonca Kaja in Janez Novljan,kistakotprosto-voljcaslaboletodnidelovalavZambiji,sežanskižupnik g. Aleksander Skapin,kijepredletidelovalnaSlonokoščeniobali,terzakonca Tantely in Alojz Gaberšček.AlojzjebillaiškimisijonarnaMadagaskarju,kjerjetudispoznalsvojoženoTan-tely,sedajpaživitavTolminu.

Omizje misijonarjev z voditeljico s. Hermino Nemšak

s.HerminaNemšak»Najprejpravvselepopozdravljam,posebejpapravvsetiste,kistevztrajali

dokonca,kervemo,dasešenismovsidovoljnavzeliteafriškevztrajnosti–teganammordamanjka(v Afriki nedeljske svete maše lahko trajajo tudi več ur – op.ur.).Malopogledamotjainmalotaminpotemhitimonaprej.Ampaksedajnambodospregovoriliosvojempogledunamisijonskotematikoinosvojemdeluvmisijo-nihpatudiosvojemmisijonarjenjudomanaslednji–tukajprisotni–misijonarji,insicer:

• G.JožeAndolšek,salezijanskiduhovnik,profesornagimnazijivCelovcu,misijonarnadaljavo.Zadnjih21letsejezapisalEtiopiji.‚Prisrčnostdoma-činov,‘pravi, ‚senedakupiti,darovanati je.‘ZaradinjihsevednoznovavračavEtiopijo.Velikokratježeprišelinodšel.Nikolinepridepraznihrok,vednodomačinerazveselizdarovi,kijihdarujejodobriljudjeizSlovenijeinavstrijskeKoroške.Pravi,dapomaganajmanjšakapljicapomočivocea-nurevščine.


62

• S.MetkaKastelic,salezijanka,aktivnamisijonarkavBrazilijiže5let,vmestuAraras(vnotranjostizveznedržaveSanPaolo).Njenoposlanstvojeevangeli-zacijavšolstvuinsocialnemcentru.Predčasomjeosebizapisala:‚Preprostosemnašla,karsemiskala.PravzapravjeBogmenenašelinobtemsrečanjusobilevseovireinodpovedineprimernomajhne.Našlasemzaklad,intomizadostuje.‘AlikakorjedejalaTerezijaVelika:‚Bogsammizadošča.‘

• MladzakonskiparJanezinKajaNovljan.Drugoletopoporokistapre-živelaprip.StankuRozmanuvZambiji.SsvojimdarovanjemodgovarjatapredvsemnaBožjiklic,kistagazačutilažeobsamemzačetkuzveze.Na-mreč, Jezus siboljkotvsegadrugegaželi,da se ljubimomedseboj, takokakorjeonnasljubil.Najprejsemoramosevedadarovatizadrugevdoma-čemokolju,natopasleditudiklicpotem,danepustimonacedilutistih,kinisoimelisreče,dabibilirojenivenemtakemobdobju,kotgaimamomi.Njunovodilojet.i.zlatopravilo:‚Storidrugemu,karželiš,dabidrugisto-riltebi.‘Zdise,dabibilovelikolepšenatemsvetu,čebigavsiuresničevali.Zatosiželitazdobrimzgledomprivabitišekogavnačinživljenja,kinaprvomestopostavljabližnjega.

• AleksanderSkapin,duhovnikizkoprskeškofije.Vletih1999–2008jede-lovalkotmisijonarnaSlonokoščeniobalivZahodniAfriki.Sedajježevečkot10letžupnikvžupnijiSežana.Znjegovopomočjoježupnijapoglobilaskrbzamisijonetakozmolitvijokotzdarovi.Intoposlanstvonadaljuješedanes.

• ZakoncaTantely inLojzeGabršček izTolmina.Žeobpogledunanjusevnasprebudimisijonskiduh.Lojze jekot laiškimisijonarodaprila1990doaprila1993delalvmizarskidelavnicivRanomeninaMadagaskarju.ObvrnitvivSlovenijijessebojpripeljalženoTantely.Tamjedelovalovelikolaiškihmisijonarjevinmisijonark.

• S.AgataKociper,salezijanka,mestoManaus–Amazonija.S.Agatajesiceržeimeladaljšikomentarnapredavanjedr.Jezerška,kisejedotikalnjenegamisijonskegadelavAmazoniji(op.ur.).

• JankoKosmač,duhovnikkijenekajčasadelovalnaMadagaskarju,potemnaSlonokoščeniobali,insedajseježevrnildomov.«

Misijonskisimpozij

63

1.2.3.1 G.JOŽEANDOLŠEK• S.HerminaNemšak:»Papredajambesedogostom,insicernajprejpova-

bim,daosvojemdelunagimnazijinaKoroškem,vSloveniji,zamisijonevEtiopijispregovoriJožeAndolšek.Zagotovojebotrstvotisto,kinajbinago-voriloinvključilovmisijonevsakegaizmednas?«V svoji predstavitvi je g. Andolšek omenil številne projekte, ki jih salezijanci izvaja-jo v tej deželi(op.ur.).G.JožeAndolšek:Najprejbiradpovedalveselonovico.Včerajob15.00jeJure Sešek na radiuOgnjišče povedal, da imaEtiopija nobelovega nagra-

jencazamir.JurejetakojdobilpovezavozmojimsobratomEstifanosomvEtiopiji,kijepovedal,da jeAbiAhmedpravičlovek,na pravem mestu (Abi Ahmed je sedanjipredsednik etiopske vlade - op. ur.). ZelopodpirakatoliškoCerkev,vsehumanitarneustanove,kijihimamoredovniki,redovni-ceinnasplohcelotnoCerkevvEtiopiji.Integasmovsizeloveseli.APLAVZSamsempahvaleženBogu,dalahkode-lamzarevnevEtiopiji.Pravtakosemhva-ležen,dalahkodelamzmladimi,posebno

stistimi,kijimnegrenajbolje.TomiomogočaMisijonskosrediščeSloveni-je(vnadaljevanjuMSS)inmisijonskapisarnavCelovcu.Polegtegasvasku-pajssobratomHanzejemRosenzopfomdejavnatudivAngoliinMozam-biku,prekot. i.IniciativAngola.Prekoteiniciativesemladepripravljanato,dakotprostovoljcigredovtidvedeželi.Tamobičajnoostanejomesecdni,lahkopatudidlje.ObenemimamovgimnazijivCelovcunajrazličnejšeskupinemladih,kipripravljajotudirazličnekoncerte.

Ravnovčasulanskegaoktobra(torejvčasuizrednega misijonskega meseca oktobra 2019,vsklopukateregajetudipotekaltamisijonskisimpozij–op.ur.)jepotekaladobrodelnaakcijaznaslovomTopelobrokzaotrokevEti-opiji.SHanzejemsvanamrečspoznala,kakozelopomembnoje,damladidobijopriložnost,danaredijonekajdobrega.Mladimdijakompouvodnipredstavitviakcijerazdelimolistzdvojezičnimopisomle-te,skaterimho-dijoodhišedohišepojužniKoroškiinvmesecuoktobruzbirajodarovezasvojevrstnikevEtiopiji.Nalogakatehetovnagimnazijipaje,dapriurahveroukazdijaki indijakinjamimolijozatiste,kibododeležnitegasadu.Hkratigimnazijcizučiteljiprizgodovini inzemljepisuobravnavajotemooEtiopiji.

Edenzelovidnihprojektov,skaterimsalezijancipomagamomladimvEtiopiji,jebotrstvo.(Botrstvo je projekt, ki se izvaja v okviru MSS in preko kate-rega se omogoči šolanje mladine in otrok, zlasti sirot in tistih iz velikih družin po ce-


64

lem svetu – op.ur.).SalezijanciimamonamrečpošolahvEtiopijikar12.000mladih,odtega1.500natehniškihšolah.

Ravnovelikoštevilomladihvšolahmejeprivedlodospoznanja,dajetrebagraditioz.delatinaodnosih.VtanamensempreddvemaletomašelnaŠtudijsko-raziskovalni center za družino (ŠRCD),kdr.KatariniErzar,injoprosil,čebivAddisAbebivokvirutegainštitutazavseredovnike,redov-nice inzavsedružbe(vEtiopijideluje68redovnihustanov)organiziraliseminaroteologiji telesa,o odnosih.ZaposlenizinštitutasozatopredletomdnišlivEtiopijoinssvojimdelomvzpostavili eno res močno gibanje, ki ga sedaj ni mogoče ustaviti.Posledicatega‚neustavljivega‘gibanjapaje,dasebodozaposleni z inštitutanaslednje letoponovno vrnili vEtiopijo.Ves avgustbodoposvetiliredovnikom,redovnicaminškofijskimduhovnikom,kidela-jozamlade(tehjepreko700ustanov),jimpredavaliodružini(predvsemomladini)terjihseznanilisštevilnimistranpotmi,nakateremladilahkozaidejo.Predvsemsemizdipomembno,damladim,kijihjevEtiopijiog-romno(Etiopijaje53-kratvečjaodSlovenijeinimapreko107mio.prebi-valcev),damo»hrano«.Topomeni,dajihusmerimonapravopot,napot,kako danes živeti kot mladi.

PravtakoimamotudiprojektBoscochildren,vokvirukateregadelamozotrokiinmladimi,kisonacesti.ObtejpriložnostisezahvaljujemravnateljuMSS-jag.MatjažuKrižnarju,dajeposlalPolonoDominik,kinadvse dobro dela s temi otroki.Mnogimladi,kivsakodnevnohodijovtadonBoskovcenter,spoz-najo,dajetopotnjihovegaživljenja,inseodločijo,dabodoponjejhodili.

Dejavnismotudinapodročjukmetijstva,kjerjedr.AntonIvančičkotstrokovnjakstegapodročjaprisestrahuršulinkah(severnoodAddisAbe-be)žezaključilzenimkmetijskimprojektom,naslednjeletopaboprisale-zijancih(južnoodAddisAbebe)izvedelšeenvelikkmetijskiprojekt.

Aktivnismovzdravstvu,vodimodvekliniki.Enokliniko imamoprižeomenjenihsestrahuršulinkah,kamordr.TadejaKotarvokviruMedicinskefakultete v Ljubljani (sekcija Tropskamedicina) pošilja svoje študente nausposabljanje.Sevedaštudentivokvirupraksenaredijotudivelikodobrega.Sedajpasotištudentižedveletiprisotniše360kmjužnoodAddisAbebe,prisestrahfrančiškankahvkrajuBuccama,kjerimajodrugokliniko.TusmotudiposnelifilmJunakinje iz vasi Buccama.Ravnovčeraj(misijonskisimpozijjepotekal12.10.2019–op.ur.)jeobogledutegafilmaendijaknacelovškigimnazijivprašal:‚Zakajsotesestretakovesele?‘Pokratkemskupnemraz-mišljanjupajenekivrstnikodvrnil:‚Jaz mislim, da zato, ker so pri Jezusu.‘

Naslednjiprojekt,kigavodimosalezijancivEtiopiji,jebotrstvozaštu-dente,predvsemzatiste,kištudirajomedicino.Osnovnaletaizobraževa-njasootrocioz.dijakifinanciranivokviruklasičnega,žeomenjenegabotr-stva(prekoMSS),kipasezaključiskončanjemsrednješole.Poopravljenimaturipasalezijanciiščemoljudi,kibibilipripravljeniteštudentespre-

Misijonskisimpozij

65

mljati takomolitveno kakor tudi gmotno.Trenutno imamo6 študentovmedicine,trijepasoštudijžezaključili.NajobtempovemprigodozmladodomačinkoShawith,kisemjopredletisrečalprisestrahMatereTerezijeinkimijerekla:‚Maturo sem končala, rada bi postala zdravnica.‘ ‚Zakaj pa?‘ jovprašam.Odgovorilaje:‚Ker so starši umrli – niso imeli zdravil, jaz bi jih pa rada pozdravila.‘Takojepostalazdravnica,innesamoto:specializiralasejeveniodvejpediatrije.VtemletubonaMedicinskifakultetivAddisAbebicelopredavalaenovejoizpediatrije.

Vsetosomajhniuspehi,kipasozamezelozelopomembni.Naslednjiprojekt,kismogarazviliprekoRadiaOgnjišče,jeDekletana

cesti.SkupajzdonBoskovimiprostovoljkami,kijihjetrenutno10,tade-kletaresničnonaredijosvoježivljenjenadvselepo.EnaodnjihjezaRadioOgnjiščepovedala,dasezahvaljujeBogu,dajenašlafanta,kijospoštuje,pravtakosetudizahvaljujebotru,kijijefinančnopomagaldopoklica,invsemtistim,kisozanjomolili.

NaslednjiprojektsoProstovoljci.Prostovoljcevjekarveliko.Vletu2019jihjeizKoroškebilo5–tosoštirjebivšidijaki–,kisespomočjotistih,kisožebilivEtiopiji,pripravljajoinresničnodosegajonekajneverjetnega.Tiljudje,kigredo,soresničnoslužabnikitehotrok,mladih.

Najzakonecpovem,danebomnikolipozabilmisijonskepustneSobot-neiskricepreddvemaletoma,kosejeprekotelefonskegazbiranjadarovzbiralozalačneotrokevEtiopiji–tistoletojenamrečvEtiopijibilahudasuša.Takratsem,kotjerekelradijskivoditeljRadiaOgnjiščeJureSešek‚leb-del med nebom in zemljo‘.Ganjensembilnadtem,kolikolepegaindobreganaredijoSlovencivdomovinizavsetiste,kisopomočipotrebni.«

• S.HerminaNemšak:»Takšnimisijonarjismolahkopravvsi.Nipomembno,alismovSlovenijialinaKoroškem,vAfrikialinaMadagaskarju,ampakpovsod,kjerkolismo.Pomembnoje,daimamosrceintudiočiodprtezapotrebeterdaznamopovezatimedsebojtiste,skaterimisesrečujemo.«

1.2.3.2 S.METKAKASTELIC• S.HerminaNemšak:»S.Metkopasedajprosim,

danamposredujenekajsvojihizkušenj,kijihdo-življaprisvojemposlanstvu,kijijezaupano,mor-da pove še, od kod črpamoč, kje se navdihuje,kakšneizzivepremagujeinkajpomenibitimisijo-nar,bitipoklicaninposlanvtemtretjemtisočle-tju…Kajpomeniakademsko,smovesdopoldanposlušali, sedaj pa prisluhnimo, kaj bo aktivnamisijonarkapovedala,kakopaonatodoživlja.«S.MetkaKastelic:»Zaseboj imampet letmisi-jonskegadelavBraziliji.DelujemvprovinciSan


66

PaolovkrajuAraras,kisenahajatriurevožnjevnotranjostodSaoPaolaprotiseveru.Delamvšolskemcentru,kjersevskladuzdonBoskovokariz-movelikoukvarjamozmladimi.Salezijancismonamrečvednomedotroki,medmladimiintudiučitelji,tertakopredstavljamonekakšno‚navzočnost‘mednjimi.

Najpričnemsvojopredstavitevsprigodo,kimijeseglaglobokovsrce.Obzaključkunekegašolskegadnemejenekiprvošolček‚pocukalzarokav‘,mepripeljaldosvojegaočetatermepredstavilssledečimibesedami:‚Oči,sestraMetkapavnašišolipredstavljaBoga.‘Obtemnajpovem,dasomi-sijonarji,kakortudivsiostaliinvsi,kismokrščeni,predstavnikiBoga.To, da si poklican, da si izbran in poslan, je nekaj najlepšega, kar si človek lahko želi. Misijonarjanamrečnedefiniranekontinent,nekraj,ne jezik,ampaktaBožjaljubezen,kitijevlitavsrce,inmisijonskagorečnost,kinasizdnevavdanžene,dasmopristni,dasmonjegovepriče,kjerkolismo.Intomoražeodzačetkabitimočnoprisotnovnašiidentiteti–dasmomisijonarji,kernasGospodkliče,kernasljubiinkernaspošilja.Spričevalooz.to,kakomiodgovarjamonaBožjiklic,naBožjeposlanstvo,pasebopokazalovsadovihnašegadela.

Salezijancismo,vskladuredovnokarizmoinpokorščino,zavezanipos-lanstvu v vzgoji, izobraževanju in evangelizaciji. Sicer večina redovnihdružb,ki sodejavnenapodročjucelotneLatinskeAmerike,delujev šol-stvuinzdravstvu,patudivžupnijskipastorali.Salezijankepasmošeboljglobokopoklicane,dazaznamujemo,dadamosvojdoprinosvvzgoji,šola-nju,izobraževanju,intopredvsemtam,kjerdržavaneposkrbizaosnovnestrukture.Našedelovanjejebodisizdružinamibodisizmladimiinotroki,kiizhajajoizrazličnihkontekstov,takoekonomskihkakorsocialnih.

MojaglavnaizkušnjaprideluzmladimivBrazilijije,dasemoramisijo-narznatiučitizljudmi,medkaterimidelujeoz.medkaterejeposlan.Pritehljudehpanajboljobčudujem,kakoizražajosvojovernost,kakojimničninerodno.Zvsopristnostjopokažejo,kdosoinkajso(karbilahkovsemnamvdomovinibilovvelikpoduk–op.ur.).Prispremljanjuotrokvšolipaimamvelikostikainstemvzvezitudipastoralnegadelatudisstarši.

Vkraju,kjerdelujem,imamosalezijankepolegšolskegacentranaskrbitudisocialnimladinskicenter.Dnevnosevanjzgrinjaskupinamladih,kijim z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi pomagamo pri celoviti vzgojinjihoveosebnosti.Tosootroci,kiobiskujejodržavnealiobčinskešole,prinaspaimajošedodatnomožnost,daprekovzgojnedejavnostidobijotisto,česarjimdružinaneomogoča.Strukturadružin,kjerdelujemo,jenamrečresničnozelošibka.

Vtemcentrujimtorejnudimotisto,česarnedobijodoma.Obvečerihvsocialnemcentruizvajamotudipoklicnetehničnetečajeza

osebe,kinikolinisoimelemožnosti,dabisipridobilekakršnokoliizobraz-

Misijonskisimpozij

67

bo.Srečujemosetudizosebami,kineznajonitipisatinitiračunatinkisezaraditegaprimanjkljajavživljenjuzelotežkoznajdejo.

Vvelikozadoščenjenam je zatogledati ljudi,koobkoncu letadobi-jospričevalo.Stemnamrečdobijopotrditev,dasodoseglinekotočkovizobraževanju.Tako salezijankepomagamo temdružinampri njihovemvsakdanjemživljenju tudina ‚uraden‘način, saj s temspričevalom lažjepridobijozaposlitev,kijimomogoči,dalahkomaterialnopreskrbijosvojodružino.

Pravtakopadajemovelikpoudarekdeluzženami,zmaterami,dabodoznaleinzmogleposkrbetizasvojodružino,sajvokolju,vkateremdeluje,ženskafiguraresničnopotrebujeposebnoskrb.

Zelozanimivojedejstvo,dajevtemokoljuinmedljudmi,kivbistvusamiševednozelopotrebujejomisijonarjeinnjihovopomoč,misijonskazavest zelomočna.Takov svojiprovinci skrbim tudi zadelo zmladimimisijonarjiprostovoljci,sajsem,predensemodšlavBrazilijovmisijone,delalatudinapodročjuspremljanjamladihštudentov,kisosemedpoči-tnicamiodpravljalinamisijonskaposlanstvaza1–2mesecaalipatudizaveččasa.

Vlanskemletupasmonaredilipravzanimivprojekt.Medzainteresira-nimiučitelji,kisozaposlenivnašihšolskihcentrih,smonarediliselekcijoinjimomogočilipripravo,dasoselahkojulijaodpravilivAngolo.Ango-la je namreč salezijanskaprovinca, ki je bila ustanovljena ravno s straniBrazilije,sajjevAngoliportugalščina,kakortudivBraziliji,uradnijezik.Učiteljisotakoneposrednospoznali,dalahkotemljudempomagajotudiprekoširjenjaznanja,torejprekopodelitvedobrin,kinisonujnomaterial-nenarave.Stemjimnamrečomogočijonekoformacijooz.usposabljanjeinposledičnolažjopotdozaposlitve.NataknačintudipomagajonjihovimdrugimmisijonomvAfriki–nesamosalezijanskim.Takosmolanisskupi-no12učiteljevnarediliseminar.Imamopaželjoinzagon,dastemdelomnadaljujemo.

Kotsemžepovedala,jevBrazilijimisijonskiduhzelomočan.Pošolahinsocialnihcentrihimamorazneskupineotrok,najstnikov,mladih,kiživijovtemmisijonskemduhu.Zanjeimamorazličneprostočasnedejavnosti,damedpočitnicamiodhajajonaperiferije,vfavele,vobrobjamestinsokotmisijonarjivtistihčetrtih.Meddrugimobiskujejodružine,prinašajoBožjiblagoslov,obvečerihpatudipripravljajosvetemašeindrugepobožnosti.

Želja,dabibilmisijonartuditisti,kijeizmisijonskegaobmočja,indabi prinašal Božje sporočilo drugim, je zelomočna. Logika, da prihajajomisijonarjisamoizEvropeinrazvitegazahodnegasveta,ježedolgostvarpreteklosti.Tamisijonskazavestjesedajživaoz.seprebujatudivLatinskiAmerikikakortudivAfriki.Mnogiiztehdeželzatoželijoširitiveseloozna-nilotudipodrugihkontinentih.«


68

1.2.3.3 MLADZAKONSKIPARKAJAINJANEZNOVLJAN• S.HerminaNemšak:»Kakostaprišlanaidejo,dagrestavmisijone?Kaj

mislita,dastatjaprinesla,oz.kajstatamdelalainkajstaposredovalalju-dem,skaterimistasesrečevala?Mordatudi,kajstaodljuditamprejelainkakšenjevajinpoglednamisijonepovrnitvivdomovinoterkakšnospo-ročiloimatazatiste,kirazmišljajo,dabizanekajmesecevaliletposvetililjudemvtretjemsvetu?«

Kaja:»ZJanezomsvaženazačetkuzvezenekakočutila,da želivapoma-gati ljudem tudi v tretjem svetu. Taželjajevnajuvednoboljrastla,vsedozaključkamojegadodiplomskegaštu-dija,kosejepojavilovprašanje,kamnaprej, kotneke vrstepriložnost, dabisimogočeenoletovzelaprostoodštudija.Taželjajenatonekakoprešlanavišjostopnjo,sajsvajovednoboljpričenjalačutitikotBožjiklic,innesamokotnekomladostnoželjo,dabiseenoletoimelalepo,dabipotovalaitd.,ampakboljkotleto,kibigadaro-valazadruge.ObrnilasvasenaMSS,kjersonajuleposprejeli.UslužbenciMSS-jasonamapomagaliiskatimisijonarja,kibinajubilpripravljenspre-jeti.Kljubštevilnimzapletominvelikiverjetnosti,datoneboizvedljivo,nismoobupali,nakarsejeizkazalo,danajubosprejelp.StankoRozman,kidelujevZambiji.VZambijisvatakoostala10mesecev.«

Janez: »Pravvsedo zadnjega tednanisva vedela, alibovadobila vizo.Kljubtemusvavesčaszaupalarekoč,dačejetoNjegovavolja,bovašla,čene,pabotuditakoprav. Kaj sva tja prinesla?Hm,glavnastvar,skaterosvasesoočalanazačetku, jebilo,dasvavsebisprejelaoz.razumeladejstvo,danisva‚dol‘prinesla‚ničesar‘.Vse,karsvaneslasseboj,jebilovnajinihsrcih.Bilasvamidvasama,najinoživljenje inBog,kiganosivassabo.Vsebisvamoralanarediti innatosprejetirazkorakmedlastnoželjo,dabikajdobregastorila,indejstvom,datampraktičnonemorevaspremenitiničesar,šeposebejnevtakokratkemobdobju.Nazačetkujebilotozelotežkosprejeti,šeposebejzato,kergreš, da bi konkretno pomagal – si pač imel nek namen, da greš dol.

Sčasomasvasevednoboljvključilavdelonažupniji,kijebilozelora-znoliko.Nisvaimelakakšneposebne,lastnevloge,sajkakršenkoliutečenprogramzaprostovoljce,kipridejovmisijone,neobstaja.Vsiskupajsmoorali ledino–ampak jebilokljub vsemu lepo.Župljani sonaju tudi leposprejeli insonamaobnajinemslovesupresenetljivopovedali,danajveč,karsoprejeliodnaju,nisobilematerialnestvari,ampakvzor.Vsakdan

Misijonskisimpozij

69

sonajuvideliprisv.mašiintosejimjezdelonekajreslepega,sajsostemtudinjihovimladiimelinekvzor.Mladihmedtednomresnibiloprimaši,čepravsoljudjeboljvernikotprinasdoma.

Bilasvaopažena!Akljubvsemusvavseenorazvilanekokonkretno,materialnostvar,zopri-

jemljivimipozitivnimiposledicami.Vesčassvanamrečnaspletupisalablog,skaterimsvaželelanavdušitiknačinu življenja kot prostovoljeczlastimlade,intopredvsemtiste,kineverujejo.Verujočioz.tisti,kisegibljemovcerkvenihkrogih,smogledeprostovoljstvaresničnonagovorjenistisočinenestrani,medtemkoneverujoči cerkvenim indrugimhumanitarnimorganizacijamnitinezaupajo.Kottakisoneaktivniinnedajosvojegadoprinosa,kibigamogočelahkodali.Želelasvajihnavdušiti,dalahkotudionikonkretnonare-dijokakprispevekzadobrobitljudi.Sp.Stankomsmosezatodogovorili,dasKajonebovazbiralaprispevkovzakakšnocerkevoz.zakajpodobnega–karjemogočenamisijonihustaljenapraksa–,ampakdasiželivanareditinekajtakšnega,kamorbilahkovključilitudiateiste.Takosvapričelazbiratidenarzavodnjake.Osnovniciljjebil,dasepostavidvavodnjaka.Sedajpasvaizve-dela,dajebilzgrajenceložešestiindasedelošenadaljuje.TospoznanjejebilenreslepBožjiodgovornanajinobčutek‚neuporabnosti‘.«

Kaja:»Večkratdanessmožeslišali,dačestadvekulturivstiku,zagotovopridedospremembevčlovekuoz.vljudeh,intonaobehstraneh.Takosvasespremenilatudimidva.Domovsenisvavrnilaenaka.Težkosicerpovem,kajvsesejespremenilo,ampakvidelasvapredvsemto,dačesedaruješ, ti je to stotero povrnjeno.Intolahkoresničnopotrdiva.«

Janez:»NajinobivanjevZambijijebilaresenaBožjapustolovščina.Bogže imanekplan, kako lahkonarediš resmaksimalno zadruge.Obenempastem,kosepredašvNjegoveroke,tudiOnvtebinekajspremeni.StoafriškoizkušnjobovazagotovotudivSlovenijilahkodostiboljšakristjanaindržavljana,kotsvabiladoslej.

SvojebivanjevZambijitežkoovrednotim,sajstvari‚niso za izmeriti‘,am-pakčejetoNjegovavolja,botadogodivščinagotovopravprišla.

Pravtakoprednamadolgočasanibilonobenegalaiškegamisijonarja,aželiva,dabisetudidrugimladiopogumilizaodhodvmisijone.Predtemsolaiškimisijonarjiodhajalivmisijonezatrileta,midvapasvaimelanarazpo-lagosamoenoleto.Meniva,dasovtemživljenjskemritmu,kiješehitrejši,kotjebilnedolgonazaj–vtežnji,davsakdoštudiraindasipri25-ihletihžepočasipričneustvarjatidružino–,triletaresdolgoobdobje.Sebezatodoživljavakotnekevrsteeksperiment inupava,danaju jeBoguporabiltudizato,dabiseuveljavilta‚novnačina‘pošiljanjaoz.odhajanjalaiškihmisijonarjevvmisijone.(Svetjenamrečdanesresničnopovezaninmisijoni


70

danesnisoisto,kotsobilimisijoninpr.vKnobleharjevemčasu–op.ur.)Želiva,dabivprihodnostimladidobilinekopodporo,patudičesamozaenoleto,kervidiva,dačejeBogznami,sorezultatividni–negledenačasovnoobdobje.«

• S.HerminaNemšak»IzKajineinJanezovepredstavitvejerazvidno,dasenačinmisijonarjenjaspreminja inda jepomembno,daznamotuditisti,ki smodoma,odpretiočiinsrceinsetemuprilagoditi.Pomembnoje,daseznamoorganizirati.Včasu,kosembilasamavmisijonih,smobilitegasposobni.Zorganiziralismose,sedobili(za2–3dnisenasjezbralocelo80misijonarjev),siizmenjevaliizkušnje inmnenja.Vzeli smosi čas, se spoznali, inposledično so se tudirodilenoveideje,kakonaprej…Sedajtegaenostavnoniveč.Tuditoomizjedevetihmisijonarjevjedalečpremajhno,pravtakopajenavoljosamodob-raurapogovora–absolutnonezadostno.Avseenoboljetokotnič.ZelosestrinjamzzadnjimJanezovimpogledomgledekrajšegačasadelova-njalaiškihmisijonarjevvmisijonih.Meddrugimsempovrnitviizmisijonov10 letdelovala v skupiniSLED,ki jepripravljala laiškemisijonarje. In žetakratsmoprotikoncutegadesetletnegaobdobjaverjetnorazmišljaliotejstvari.Podrugistranipajenegativnaposledicakrajšegaobdobjamisijo-narjata,dajeprecejtežjenajtilokacijo,kamorbipošiljalilaiškemisijonar-je.Čenamrečtimisijonarjineznajojezika(pastemnimišljenopoznavanjelokalnegajezika,ampakvsajgovorjenjeangleškega,francoskega,portugal-skegajezika),potemtakšnihmisijonarjevnimanikakršnegasmislapošiljatiza10mesecevvmisijone,kerbodo‚stalnim‘misijonarjemboljvbremekotpavpomoč.Sicerješenekajstalnihmisijonarjev,kidelujejonaangleškogovorečempodročju,kamorbisetakelahkoposlalo,sajmladidanesprak-tičnovsigovorijoangleško.Znanjejezikajenamrečosnovnipogoj,dalahkogrejovmisijone.Obenempapritehljudehnajboljobčudujemnjihovopripravljenost,to,dasevržejo v vodo in zaplavajo.Včasihsetudimalo‚utopijo‘,sajsomalorazočarani,ker se sevedaneodvijavse tako,kot so si zamislili,a iščejo in tudinajdejodruge,novenačineinponovnopridobijotistonavdušenje.Tudipisanjebloga–kotstatopočelaKajainJanez–nadvsenavduši,takonjijukottudiostale.Jepazatotrebaimetivsajnekajčasa,pačetudijetoponoči.Insevedamorabitiinternetnavoljoitd.Včasu,kosembilamisijonarkanaSlonokoščeniobali,smomoralinamrečdvakratmesečnoitipopošto120kmdaleč,okakršnemkoliradiu,telefonualicelointernetutakratsevedanibiloneduhanesluha.Danespasopopolnomadrugičasi,sajsmovsaktrenutek‚povezani‘.Akljubvsemutemusamavsebinamisijonskegapoklicaostajainbovednoista:pričevanje, oznanjevanje, ostaja vedno; način – tudi čas – pa je popolnoma drugačen.«

Misijonskisimpozij

71

1.2.3.4 G.ALEKSANDERSKAPIN• S. Hermina Nemšak nato nadaljuje:

»In sedaj bomo prisluhnili kakšnemuutrinkuizmisijonskegaživljenjabivše-ga misijonarja, ki je svoje misijonskoposlanstvo opravljal na Slonokoščeniobali. Približno 2 leti sva bila skupaj.Kaj je najboljmisijonskega, kar je os-talovtebi,Sandi?Včemsenajboljraz-likuje življenje, delo in oznanjevanjetukaj,nažupnijivSežani,kjersisedajpribližnotolikoalipaceložedaljčasa,kotsibilnaSlonokoščeniobali,inkajjetisto,kardajemisijonarjupogumda-rovatisebezaoznanjevanjeveselenovice?TapogumjepotrebenvAfriki,vJužniAmerikiinvSloveniji.Inkakojesstikizžupljanitukajinpatam?«

G.AleksanderSkapin:»Leta1999semkoprskegaškofaMetodaprosilzadovoljenje,dagremvmisijone,aganazačetkunisemdobil,vsedoklerniizSlonokoščeneobaleprišlaprošnjazanovegamisijonskegasodelavca.TakratstanaSlonokoščeniobalidelovalabrataPavelinIvanBajecterJan-koKosmač–vsisobiliduhovnikikoprskeškofije.Sstraniškofasemnatodovoljenjezaodhodkmalutudidobil.Aškofovaželjajebila,dabivsibilinaenemkraju,naskupnemmisijonu–dabibilipovezanimedseboj.Nataknačin jenamreč lažjeohraniti stike inpoiskatimorebitnopomoč,čebibilotopotrebno,kotčebiločenodelovalinpr.vdrugihškofijahalicelov drugihdržavah.Tudi samodogovarjanje gledeodhodamisijonarjev izeneškofijevdrugoškofijo(t. i.ekskardinacija in inkardinacija–op.ur.)jeprecejenostavnejše,sajjele-toškofPirihsklepalsamozenimškofom.Vnasprotnemprimerubibilotrebaiskatikontakteinsklepatipogodbesštevilnimidrugimiškofiizmisijonskihškofijširomposvetu.

VSlonokoščeniobalisemdelovalkotkaplanprig.PavletuBajcu.Delo-valismopoprincipužupnije.Nismodelovalikotklasičnimisijonarji.Sicersmohodilivmestainvasi,apravistikzljudmisopravzapravimelidoma-čini.Povasehsodomačinisamivabilisvojeprijatelje,svojesorodnikeitd.kmolitvi, v skupnost,kdelu za skupnost,hgradnji cerkve.Vmestihpasoglavnomisijonskodeloopravljalimladi.Mladi,kisoobiskovalisrednjošolo(prinjihsesrednjašolazačnemaloprej–pri13oz.14letih)inkisoprihajaliizvasiinširokihpodročijizzaledja,sosamipovabiliprijatelje,kiso si jihpridobili v srednji šoli.Takoso se tudi ti vključili raznemladin-skeorganizacijetervskavtskeinostalepodobneskupine. Minamisijonusamonekajorganizirali,dasosetimladiimelikjesrečevati.Pravtakosmojimtudipodajalivsebinosrečanj.Apravimisijonarjisovendarlebilimladi


72

sami.Inravnotojebilotisto,karjemladenajboljnagovorilo,dasoseznalimedsabopovabiti,sajsočutili,dajetonekajpomembnega.

Namisijonuvmestihsovglavnembiliprisotnimladi,insicertisti,kisoseodločilizakatehumenat.Osnovnošolcev jebilotudikarnekaj, tudiveroukasoseudeleževali,ampakvmanjšimeri.Največjebilomladihkate-humenov.Starejšihkatehumenovjebilotudiprecej,ampaknekolikomanjkotmladih.Povasehpasovglavnembiliprisotnisamostarejši.

Kmalu,kosemizkoprskeškofiješelvmisijone,pasejenekagospaizKo-prasamoiniciativnoangažirala,povabilešedrugeljudiinustanovilakopr-skomisijonsko skupino, zaobstoj katerena začetku še samnisemvedel.Poznejesembilstoskupinopovezan‚nadaljavo‘.Članiskupinesomolili,seskupajdobivaliingovorilinesamooSlonokoščeniobali,ampaktudiodrugihmisijonih.Tudikosemžeprišelnazajizmisijonov,sošekarvztrajalinatejpoti.IntamisijonskaskupinaizKoprajepodvajsetihletihšedanesaktivna.

Gledeohranjanjastikovzmisijonom,kjersemdeloval,palahkopovem,daševednoohranjamstikestremioz.štirimikatehisti.Sedaj,koimajotudionitelefon,komunikacijanepredstavljanobenegaproblemaveč.Pogovar-jamopaseočistoobičajnihstvareh–kakšnesorazmerevmisijonu,kakšnesonjihovedružinskerazmereinsituacije,npr.čejenjihovotrokzaključilšolo,dobilzaposlitev,seporočil…Včasihmesevedaševednovprašajo,čejimlahkopomagam,dabisilahkokupilikakšnostvar.Ševednojenamrečprisotentaelementnavajenostinaprejemanje(smeh) …Pajimdam!Og-romnosemprejelodnjih,inčenekajdamvtanamen,nivtemničslabega.Nataknačinpasevedatudiohranjamstikznjimi.

Misijonisonamenipustilivelikpečat.Pravtamisijonskazavestinživlje-njevmisijonihmijetudisamoSvetopismopredstavilovnekakšnidrugačniluči.Afričaninamrečvsepovedoskozizgodbe.Inravnotako–skozizgodbe–sedajtudijazdojemamSvetopismo.SkoziafriškoizkušnjozgodbesedajJezusoveprilikevelikoboljerazumem,kotčeteizkušnjenebiimel.Zaraditegami jeSvetopismobližje, in sicerravnozaradinačina,kiga je Jezusuporabljal.NekaterestvarivAfriki,npr.načinpekekruha,sonamrečšedanestakšne,kakorsobilevIzraeluvJezusovemčasuinkotsoopisanevSvetempismu.

VžupnijiSežana,kjersedajdelujem,semskupajznekimdekletomtudiustanovilmisijonskoskupino,kijosedajtodeklevodi.Dobivamoseenkratmesečnoinvsakičnaskupininekdoizmedudeležencevpripravienomisi-jonskotemo.Vteh10letih,odkarsemsevrnilizmisijonov,smotakoimeližepribližno80misijonskihtem,vkaterihpredstavijoalimisijonarjaalidr-žavoalipakakšnomisijonskopodročje.Natoseopredstavljenivsebinišemalopogovorimo.Sama tema trajapribližno30–45minut,nakoncupaskupajzmolimošemisijonskirožnivenec.

Misijonskisimpozij

73

Polegtegasevključujemotudivakcije,kijihorganiziraMSS.Trudimoseanimiratiljudi,predvsemzaAdventnoinTrikraljevskoakcijokakortudizadrugenabirke.Vseteakcijeinnabirkeskušammalo‚afriško‘obarvatissvojimmisijonom,ssvojomisijonskoizkušnjoterljudinavdušitizato,dačutijomisijone,damolijoinseveda,dadarujejo.«

• S.HerminaNemšak je natohudomušnopovzelaAleksandrovopredsta-vitevrekoč:»Karnekajnašihžupnikovbibilotrebazanekajčasaposlativmisijone.Nisicerpotrebno,dabiostalivmisijonihtakodolgo,kotjebilAleksander,ampaksamotoliko,dabisinabralinekajprepotrebnihmisi-jonskihizkušenj,dabipotembiloprinjihvečtegamisijonskeganavduše-nja.Pravtakovelikokratopažam,dajeprilaikihprisotnegavečnavdušenjazamisijonekotpapri kakšnemžupniku.To je verjetnoposledica tega, kerimajožupnikižessvojimdelomnažupnijidostioz.prevečdela,zatodelozamisijoneninjihovaprvenstvenaskrb.Ampak:Bogu hvala za tiste, ki so navdušeni, da potem navdušujejo. Če vržemo kamen, ne bo razburkal celega jezera, ampak samo tam okrog. In zdi se mi, da tisti, ki čutimo ta klic, smo poklicani, da tam, kjer smo, širimo in izžarevamo to navdušenje. Gospod pa je tisti, ki blagoslav-lja in daje rast.«

1.2.3.5 ZAKONCATANTELYINLOJZEGABRŠČEK• S.HerminaNemšak:»Sedajpastaz

namitudizakoncaGabršček.Sčimnasželitaobogatiti,kajželitaznamipodeliti?Gotovoživetizljudmidru-gačnekulture,običajev innavadnivedno enostavno. Pa vendar, kotsmo tudi danes slišali, je tisto, karnaspovezuje,obogati.Pavamadambesedo.«

Lojze:»Izviramšeiztistihčasov,košenibilonetelefonovinneosta-lihpodobnihstvari.Vmisijonesemodšelzatrileta,karjetakratveljalozakratekčas.Nazačetkusemverjetnobilmalovbremestalnemumisijonarju,kersemsesevedamoralnajprejprivaditinarazmere.Največjopreglavicomijepovzročalonepoznavanjejezika.Kljubtemudajepolegmalgaščineuradnijeziktudifrancoščina,sele-tanapodeželju,kjersemdeloval,zeloredkouporablja.Popoklicusemmizar,inzatosem–dasemlahkokorektnoopravljalsvojedelo–moralsevedatudikontaktiratizljudmi,vglavnemvzveziznabavolesa.Nazačetkumijepritempomagalstalnimisijonar,amijepopolletarekel:Oprosti, jaz se zdaj nimam več časa ukvarjati s tabo. Kje je denar, veš; koliko deske stanejo, veš – znajdi se.Nimipreostaloničdrugega,


74

kotdaplavam.Čezdobermesecmijemisijonardalspisekstvar,kisemjemoralnabaviti,inmirekel:Glej, tu imaš spisek. Fianarantsoa, 400 km severno – veš, kje je. Vse to imaš za opraviti, za nabaviti. Tu so ključi od avta. Adijo.

Zapomočpri jezikupase imamzazahvalitipredvsemotrokom,ki soprihajalinamisijon.Tosobilimojiprviučiteljiinodnjihsemsetudinajvečnavadil.Nazačetkujebilakomunikacijaprecejtežavna,sajslovensko-mal-gaškislovarneobstajainsijebilotrebapomagatizmalgaško-francoskiminnatošesfrancosko-slovenskimslovarjem,dasemsplohrazumel,kajmipravijo.Sevedajevsastvarpotekalavobratnemvrstnemredu,česemho-teltudisamkajpovedati.Začetkisobilitežavniinzamudni,aspoznalsem,daboljko se jimhočešpribližati,boljkohočešbiti znjimienak,bolj tesprejmejo.Tavzajemnost,tasprejetostsstranidomačinovjeizviralapraviztega,dasemjimželelbitipodobeninsemjimželelpomagati,tudissvojimzgledom.Sicersemkonkretnopomagalssvojimirokami,ssvojimzgledompasemdajalzgledkrščanskegaživljenja,karpasotudisprejemalikotnekajpozitivnega.Različnostsejenekakoizenačevalasamostem,kosemsejimhotelpribližati.Intojesedajmojažena,kisemjospoznalnaMadagaskar-ju,tuvSlovenijitudisamadobrospoznala.JazsembilmisijonarnaMada-gaskarjutrileta,onapasedajvSloveniji‚misijonari‘že25let.«(smeh)

Tantely:Pričelajeshudomušnoopazko:»MisijonarKnobleharjevdo-movinoprineselštevilneeksponate,Lojzepajeizmisijonskihdeželvdo-movinoprineselreskonkreten‚eksponat‘.(smeh)VSlovenijiživivaže26let.Karsemisijonarjenjatiče–zatipičnomisijonarjenješevednonekakovelja,dagredomisijonarjiizSlovenijeoz.EvropevAfrikooz.vdeželetret-jegasveta.Aobenemsmoskrstompravvsiprejeliposlanstvomisijonarja.Jaztakoopravljam»netipično«misijonarskodelo,kigauresničujemskupajzmožemssvojimživljenjem.Kerimavapetotrok,jenajinoposlanstvovglavnemvezanonadružino,sevedasštevilnimitežavamiinpripetljaji,kispremljajodružinskoživljenje.Otrocisosedajžemalovečji,nagajajo,tudiprovocirajoinnamasevedakravžljajoživce…Tuditoposlanstvoznabitiprecejnaporno.

ŽupnijaTolminpajemojdrugidom.Sprejelisomezelolepo.Mijepabilonazačetkuzelonenavadno,kerjebiloprimašitakotiho;kakojemo-goče,dajemašatakotiha?Zatosem,kosejemedmašopeloaleluja,pričelapetizelonaglas.Sedajvteh20letihsosetegažupljanižemalonavadili,mogočejihmalomoti,kervčasihprehitroinprevisokopojem.Obenemparečejo,dajeresmoralnekdoizAfrikepritiknjim,dajimohranitoljudskopetje.APLAVZ

Vcerkvisepočutimpravdomačeinvžupnijisenikolinisempočutilatuj-ka,ampakpravleposprejetoindomačo.VčasihsvazLojzetomtudivelikohodilanaokroginpričevala,potempasoprišliotrociinsvapričevanjedalamalona»mirovanje«.Sedaj,kosootrocižemalozrastli,parazmišljava,da

Misijonskisimpozij

75

sebovaponovnousmerilamaloboljnavzveninaktivnejeoz.boljerečenoboljvidnopričevala.«

Lojze:»Velikovlogopritem,daseženaTantelyvžupnijipočutidoma-če,jeimeltakratnižupnikDominikBizjak.Nažupnijosvaprišlanavelikičetrtekinnajprejnamaje–zanimivo–rekelsledečebesede:‚Zdaj, čez te velikonočne praznike, bosta v zakristiji, po veliki noči pa vaju bomo predstavili župniji, da ne bo vsa pozornost usmerjena na vaju, ampak naj bo velika noč le velika noč.‘PovelikinočipaježupljanompredstavilTantelyznaslednjimibesedami:‚To pa je naša nova župljanka.‘Stemjedobesednodalvedeti,dajenaša,tolminska.Intojenajboljprispevaloktemu,daseTantelyvžupnijipočutidomače.«APLAVZ

1.2.3.6 S.AGATAKOCIPER• S.HerminaNemšak:»Sedaj pa dajmo besedo še s. Agati.«

S.Agatajesiceržeimeladaljšikomentarnapredavanjedr.Jezerška,kisejedotikalnjenegamisijonskegadelavAmazoniji(op.ur.).

S. Agata: »Delujem v Amazoniji, na severuBrazilije. Delovala sem že v številnih različnihkrajihnaindijanskihpodročijinsem,pravtakokot s.Metka, v skladu znašo redovnokarizmodejavnanapodročjuvzgoje,sajimamonaskrbištevilnešole.Salezijanke–HčereMarijePomoč-nice smoprve in še vedno skoraj edine, ki de-lujemo v tehpredelihAmazonije.Drugih kon-gregacijpraktičnoni.Sicerjeenakongregacijaposkušala, da bi se uveljavila, pa se nekako niizšlo,kerjepotrebnaresvelikamočinpriprav-nost,davztrajašvtemokolju.Zizjemniminaporijenamrečtrebaopravlja-ti,čenecelopremagovatitistestvari,kisenamtukajdomazdijonajboljosnovneinsameposebiumevne.

Velikojevožnjesčolniinzladjami.Misijonarjismokotnekevrstepas-tirji,sajhodimonazelooddaljene,odročnekraje,kjerživijoindijanskaple-mena.Tamsmodejavni20dni,karpomeni,dahodimoodenegadodruge-gaplemena.Ssebojnenosimoskorajdaničhrane,sajračunamonato,karbomonašlispotoma.Vglavnemsezatoprehranjujemospoljskimipridelki,ssadeži,ki jihnaberemo,ribolovomitd.Samaprehranajesevedaprecejodvisnatudiodsezone,karpomeni,davčasihnenajdemoskorajdaničesarinsemoramoprehranjevatisamoznajboljosnovnohrano,kijeizmaniokeinkijevsakdanjikruhprebivalcevAmazonije.Mogočepatudizribami,kipajihjesedajzaradipretiranegaribolovaprecejmanj,kotjihjebilovčasih.


76

Natemamazonskempodročjusmodejavnenavzgojnem,pastoralnemintudisocialnempodročju.Napodročjusocialnegadelasmosvojodejav-nostrazširiletudivmestoSãoGabrieldeCachoeira,kijeedinomestovnašiškofiji.Tomestoje200–300kmoddaljenoodnašihcentrov,kjerima-mopetmisijonov.Vmestopridemotudi,danabavimoživež,insicerkarsčolni,sajvečjih ladij,kibipluleknam,ni. Intomnogimmisijonarjemneuspeva,karpomeni,dasoseštevilnimisijonarji,kisodelovalinatempodročju,enostavnopreselilioz.umaknili.Dol.2006smobiletudiedineučiteljicetehIndijancev,sedajpasmovodstvošolpredaledomačinominsodomačinitudidirektorjišol.Stemjeučniprocespostalšebolj‚indijanski‘.Pomembnojenamrečzavedanje,dasmomisijonarjitamzaradidomačinov,inneobratno.Vsesemoravrtetiokolidomačinov.Zelopomembnoje,dasidomačinivcepijovzavest,dajenjihovjezikvrednota,dajenjihovakulturavrednota,pravtakosovrednotatudinjihoviplesiinobredi.Vsetosejena-mrečdosedajzelozapostavljaloinposledičnotudiizgubljalo.Sedaj,vtehčasih,pasenjihovakulturaponovnooživlja.

LanskoletojevRimupotekalasinodaoAmazoniji.Najprejjebilomiš-ljeno,dabipotekalavBraziliji,naenemtakemsredišču,kamorbivsi izAmazonijeinPanamazonijelahkoprišli.AjepapežFrančišekodločil,dajetrebasinodoprenestivRim,daseboslišalapocelemsvetu.Stvari,kizade-vajotopodročje,namrečnisozgoljstvari,kibizadevalelelokalnoCerkev,ampak‚razmišljanje‘teCerkvezadevarazmišljanjecelotneCerkvepovsemsvetu.Vsklopupripravenasinodosmozatoponašihcerkvahinponašihmisijonih imeli številnepriprave.Nasinodi jeprisostvovalo tudi40žena–Indijank–iztehsedmihdržav,kisobilenasinodoizbraneoz.izvoljenekotpredstavnicesvojegaplemenaalipasobilecelopoklicaneodsamegapapeža.IznašeinšpektorijevManausu,kijipripadam,stasesinodeude-ležiliinšpektorica,kijojematipoklicalanasinodo,terenaIndijanka,kijehčerkaMarijePomočniceinjebilaizbranasstranipapeževekomisije.Takojelahkotasestravsvojemimenuinvimenudrugihplemenpričalaotem,kaj je Cerkev med njimi inkajjimpomenizgodovina;kajjimpomeni,dasoprišlidotega,dasodaneskrščeniindasoaktivni,enakopravniindalahkonasvojnačinizražajosvojovernost.

Namisijonarjihpajepredvsemnaloga,dateljudirazumemo,daseuči-monjihovihjezikov,darazumemonjihovnačinobredovinvsetistolepo,karsejevpreteklostizanikalo.Včasihsonamrečvsemetalivenkošrekoč,dajegrešno.Danesjezatonujnotrebaznatirazločevatitisto,karjeresničnogrešno,odtistega,česarmisijonarjipridomačinihdosedajnisorazumeli.

• S.HerminaNemšak:»Ševsvojemimenusezahvaljujemzavašapričevanja,zavašodgovornaBožjiklicinupam,datudivbodočevSlovenijinebozmanj-kaloljudi,kibibilipripravljeniitiizsebeintudiizdomovineteruresničevatiJezusovebesede:‚Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu.‘

77

2. USMERITEVŠteviloslovenskihmisijonarjev,kidelujejoposvetu(ad gentes),vztrajnopada

insejevzadnjih15letihprepolovilo.Trenutnojedejavnihtočno50našihmisi-jonarjev (takoposvečenihkot laikov).Trend zmanjševanja številamisijonarjevpazagotovosovpadazvsesplošnimtrendomupadanjavernostiprinastertudipovsodpozahodnemsvetu.

VtanamenvMSS izredni misijonski mesec oktober 2019boljkotpozivkevan-gelizaciji ljudstev,ki sez Jezusomšeniso srečala, razumemokot spodbudo inpovabilopapežaFrančiškakpoglobitviinokrepitviverskegaživljenjanasSlo-vencevvglobaliziraneminprepletenemsvetu.Prepričanismo,daseboletakotanegativnitrendslovenskih(adgentes)misijonarjevobrnil inbomoSlovencinadaljevalissvojimizjemnobogatimmisijonskimdelomposvetu,izpričanimžetekomnašezgodovine.

Smerniceoz.usmeritve,kijihnatemmestupredlagamo,sozatoizrazitopa-storalnenaraveinsedotikajomarsikateregapodročja,kipresegaožjiokvirMisi-jonskegasrediščaSlovenije.Zatosrčnoupamo,dabotazbornikspredlaganimismernicami služil kot spodbudaostalimcerkvenim institucijam in službam ternasplohživljenjuCerkvenaSlovenskem,da sebodo tudioneusmerilevmisi-jonskopastoralonašihvernikovinvsehprebivalcevSlovenije.

Predennanizamokonkretnesmerniceinpredloge,pamenimo,dasimoramopravvsi,predvsempatisti,kitvorimoinstitucionalniokvirCerkve,»nalitičistegavina«.Vprašanjetorejje:Ali si v resnici sploh želimo lotiti se jedra problema in slediti smernicam papežaFrančiška,ali pa želimo, da pride samo do dekorativnih sprememb v smislu ‚vse se naredi, da se nič ne spremeni‘?PapežFrančišeksitegagotovoneželi.Lepotnipopravkinamrečnepomenijoničdrugegakotprikritotežnjopoohra-nitviobstoječegastanja.

Najnatemmestuponovimopapeževebesede:»Sanjam o ‹misijonarski izbiri›, to je o misijonarskem zagonu, ki je zmožen preobli-

kovati vse, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor za njeno samoohra-nitev. Prenovo struktur, ki jo terja pastoralno spreobrnjenje, je mogoče razumeti v tej luči: kot del prizadevanja, da bi vse strukture postale bolj misijonarske in bi bila redna pastorala v vseh svojih zahtevah bolj odkrita in odprta. V vseh pastoralnih delavcih naj spodbuja trajno željo, da bi šli na delo, in tako pospeši pozitiven odgovor vseh tistih, ki jih Jezus kliče k prijateljstvu s seboj.«

papežFrančišek (Veselje evangelija 27)


78

StemibesedamipapežFrančišeknikakornemisli samospremembevsrcihposameznihinpreprostihvernikov,ampakpredvsemtistih,kitvorimoinstituci-onalniokvirCerkve.VoditeljmisijonskedejavnostiCerkvejeSvetiDuh,nemi.Bistvenojetorej,daohranimodržorazpoložljivostiinodprtostidelovanjuSve-tegaDuha.Podnobenimpogojemne smemosamovšečnozakrkniti svojih src.Drugačebomo,kotpravipapež,»vsi končali v muzeju«.

NajnatemmestuponovimobesedepapežaBenediktaXV.,izpostavljeneženazačetkuzbornika:»Kdor hoče obnoviti in poglobiti versko življenje v škofiji ali župniji, mora začeti z misijonskim delom.«

2.1 SMERNICE2.1.1 SVETOST ŽIVLJENJA KRISTJANOV

Papežnaszizrednimmisijonskimmesecem2019spodbuja,dabipoglobilisvo-jovero,šliglobljevaseinzaživelisvojekrstnoposlanstvo.Podajaglobljeinširšerazumevanjepojmamisijonarjevinmisijonstva.Misijonarjinikakornisozgoljiz-jemniposamezniki,možjeinžene,kiodhajajovneurejeninšenepokristjanjentretjisvetširitevangelijJezusaKristusa.Pravtakomisijoninisozgoljgeografskozaokroženopodročje,kjerkrščanstvošenipognalomočnihkorenin.

Papež zatopove,kaj jebistveno:da se zavemo,da smovprvi vrstimi sami misijon.Topomeni,dasmo istočasno misijonarji in misijon – in sicer ‚mobilni‘ misijon. Misijonarjismoinmoramobitipravvsikrščeni,insiceržetudomaoz.kjerkoližesmo.Misijonarjenamrečvsak,kinosivsebiJezusa.Stem,koimamovsebiJezusa,ganehoteizžarevamoinrazdajamodrugim.Takopostajaboljsvetovseokolinas–stvari,ljudje,delo.Svetopajevse,karobdajanašegaZveličarjaJezusaKristusa.ZJezusomvsrcusmotabernakelj,monštrancaintempeljSvetegaDuha(prim.1Kor9,19)–smoMISIJON.Lekottaki–sveti–bomolahkoresničnoposvečevali svet in že tu na zemlji gradili nebeško kraljestvo v smeri »novegaJeruzalema«ineshatološkedovršitvesveta.Kristjani–misijonarjinismopotem-takemničdrugegakotprinašalciin»prenašalci«Jezusa,»Kristonosci«,kakršenjebilnamvsemznanisvetniksv.Krištof.

Klick svetosti in svetemuživljenjusenammordazdipretiran.A taklicni-kakorninovost.PoklicanostvsehčlanovCerkveksvetostijetrajnainbistvenasestavinaCerkve.Vnovičjojepriklicalvspomin2.vatikanskikoncilinzanjimvsipokoncilskipapeži.Sv. JanezPavel II. jevčasusvojegapontifikatarazglasilkar482svetnikov,BenediktXVI.45,zdajšnjipapežFrančišekpaževečkot900.PredJanezomPavlomII.pajebilorazglašenihvsegale296svetnikov.JanezPavelII.je»nedvomnosledil2.vatikanskemukonciluinnjegovimsklepom.Trdnojebilprepričan,dabisizasvetostmoraliprizadevatipravvsiljudje,tudilaiki,injezatomnogeodnjihtudirazglasilzasvete.(…)JanezPavelII.jezatozablaženeinsvetnikerazglasiltudivelikolaikov,kisosvetostdoseglivnajboljvsakdanjihoblikahživljenja.«(Družina,2019)

Usmeritev

79

Vzavestvsehmorapriti,dajebiti svetdolžnostinnujazaslehernegakristjana.Zgoljformalističnoopravljanjekrščanskihdolžnostinikakornezadostuje.TojetudisporočilopraznikaVsehsvetih,torejvseh,kisovnebesih,nesamokanonizi-ranihsvetnikov.Zagotovovsiupamo,dasomednjimitudinašibližnjipokojni,kisejimbomoposmrtipridružilitudimi.

GlavniciljIMMO2019je,dabikristjanipoglobilisvojoveroinbisezačeliboljzavedatisvojegaposlanstva,kismogaprejeliskrstom.Kristjanismoposlani,karpomeni,dasmovsitudimisijonarji.Čenismomisijonarji,nismokristjaniinneopravljamosvojihkrstnihdolžnosti.Našadolžnostpaje,dasmosveti,kakornamnaročaapostolPeter:»Bodite sveti, ker sem jaz svet« (1 Pt 1,16).

Vnagovoru,nazačetkusimpozijavLjubljanijeapostolskinuncijzaSlovenijoJean-MarieSpeichposredovalželjopapežaFrančiška:dabirazumeli,dajemi-sijonprvenstvenonotranjastvar.Povedalpajetudi,dajedandanesvelikotežjepričevatioJezusutu,kjerživimo–sepravibitimisijonaržetudoma,vSloveniji.KtejoživitvimisijonskegaduhajepoklicanavsaCerkev,zlastiCerkevvrazvitemzahodnemsvetu,kiimakrščanskekorenineinzakateregasedaneszdi,dajekr-ščanskisamošenapapirju.

Pravijo,daEvropapočasipostajamisijonskadeželainsebomisijonskasmerkmaluobrnila,torejdabodomisijonarjiiztretjegasvetaprihajaliknamoznanjatevangelij.Azakajbipotrebovalitujemisijonarje,čejenaskristjanovtuvečkotdovolj?Ledejavnimoramopostati.Šezdalečniprepozno!StembomodoslednoupoštevalipapeževesmerniceinJezusovonaročiloobvnebohodu.

2.1.2 ANALIZA DUHOVNEGA OKOLJAVtemkontekstubibilozelosmiselno,dabinaredilipoglobljenoanalizooko-

lja,vkateremsedanesSlovenciinCerkevnaSlovenskemtertudisvetkotcelotanahajamo.

Globalizacija, migracije in s tem v zvezi spreminjajoča se demografska inverskasestavaEvrope,sekulariziranadružba,izjementehnološkirazvojitd.–vsetožezaznamujeporajajočosedružboprihodnosti.Zlastipasezdiproblematič-nodanašnje»uniformiranjedružbe«(podkrinkoglobalizacije)z ideologijo,kizelospominjanaideologijobivšegatotalitarnegasistema.Vtemkontekstuigraključnovlogodovršenainše»neregulirana«tehnologija(oz.tehnologija,kiNIvslužbičloveka).Izkoreninjanjeinraznarodovanjemanjšihnarodovjezatozeloverjetenscenarij.Položaj,vkateremsedanesnahajaSlovenija,sevštevilnihse-gmentihnerazlikujetakozeloodpoložaja,vkateremježivelLambertEhrlich,okateremjeimeldr.JanezJuhantnaSvetihVišarjahuvodnopredavanje.Podrob-nejšeproučevanjeEhrlichabizatolahkopomagalo,daboljespoznamodanašnjerazmere.

Ehrlichjenamrečizjemnopronicljivorazčlenilstanjetakratnedružbe.Zaznalintudiobelodanilještevilnadejstva,kisojasnokazalanato,dakomunizemin


80

takratna italijanskaokupacijska fašističnaoblastprikrito, adejavno sodelujetaprotislovenskemunarodu,kljubtemudasenavzvenprikazujetakotzagrizenanasprotnika.StemjeEhrlichpostalzeloosovraženaosebanaobehstraneh.Biljenamrečvelikdomoljub,kristjan,duhovnik,zavezanCerkviinnarodu.Pobese-dahdr.JuhantajeEhrlich»že zelo zgodaj zaznal povezanost izgube osebnostne identitete z izgubo religiozne identitete. Praksa pa tudi pokaže, da na izgubo nacionalne identitete vpliva izguba verske identitete, ki bistveno zaznamuje osebnost.«

Tamočnapovezavaobehtotalitarizmovšedanesvečiniljudini jasna,sajsenekaterinavsekripljetrudijo,dabijoprikrili.Verjetnojeravnotopronicljivopoznavanje srčike fašizma, zlasti pa komunizma, botrovalo, da je bil Ehrlich sstranikomunističnepartijel.1942tudilikvidiran.Kottakjenamrečutiralnovo,tretjopot,kibikotalternativakomunističnirevolucijilahkovodilavorganiziraninuspešenodporprotifašističnemuokupatorju.

Ehrlich je namrečnasprotoval revoluciji. Trdil je, da se resnična reforma včlovekuindružbilahkozgodisamoevolutivno,popotirazvoja.Pritemimami-sijonstvo,kibisesevedamoraloizvajatinaevangeljskinačin,najpomembnejšovlogo.Trdilje,kotnavajadr.Juhant,daje»misijonstvo nujno potrebna protiutež proti razkrajajočim silam materializma, modernega poganstva, laicizma, sekularizma, navide-zno znanstvenega ateizma, ki zastrupljajo kot najslabši evropski eksport dušo poganskih narodov in pripravljajo svetovno revolucijo«.Ehrlichuješlo»vedno za srž problema, kar bi danes lahko imenovali evangelizacija sodobnega sveta, ki se je bodisi odtujil kr-ščanski veri kot v razvitem svetu, bodisi je pri prvotnih narodih še niso spoznali. V Evropi gre za nasilno prevratniško odtujitev totalitarnih režimov, drugod se uveljavlja praktično poganstvo, v misijonskih deželah pa se pod temi vplivi preprečuje, da bi prvotni narodi mogli srečati prek zavzetih krščanskih poslancev pristno veselo oznanilo Jezusa Kristusa« (Ehrlich1930/31,114).

Vtemkontekstujezaevangelizacijodanašnjegasvetanujnažeomenjena»ana-liza okolja«–dasepridedosrži problema,kotjeoEhrlichuzapisaldr.Juhant.Letakosebomolahkoprinašemdeluevangelizacijepravilnoutiriliinsepogumno,predvsempauspešnosoočilizizzividanašnjegasveta.

2.1.3 PRIČEVANJESvetost,veselje,poguminpričevanje–tosolastnosti,kipritičejokristjanu.

Zanaskristjanejebistveno,dasmopričevalci, tj.dazživljenjemizpričujemosvojovero.Dr.MariOsredkarjevpovzetkusvojegapredavanja(objavljenemvletakuzaudeležencesimpozija–op.ur.)zapisal:»Koncilski dokumenti, na katerih temelji moderna misijonska dejavnost, namreč misijonarje usmerjajo prav k temu ‚nove-mu‘ (pričevanjskemu–op.ur.)načinu misijonarjenja. S tem, ko ljubimo in delamo dobro drugače verujočim, lahko le ti začutijo Božjo ljubezen preko našega spoštovanja, sprejemanja in bližine. S tako držo lahko kristjani pričujemo in svetu pokažemo, da je Kristus resnični odrešenik človeka oz. da samo evangeljski način življenja omogoča od-

Usmeritev

81

rešenje vsem. Evangelij z zapovedjo ljubezni do bližnjega, z naukom o odpuščanju in spoštovanju ter sprejemanju slehernega bližnjega omogoča preživetje posamezniku in člo-veštvu.«

Najboljšipričevalcismosevedatakrat,kosmosevglobinisrcasrečalizJezu-sominimamoznjimpristenosebniodnos.Tosrečanjejesicerposvojinaravipredvsemmilost,podarjenaodBoga,asrčnosiželimo,dabisetamilostvvečjimeri‹razlila›nanašeobčestvo.Pritemnamrečnikakornismobrezmoči–ravnonasprotno. Jezusnas imenuje celo za svojeprijatelje (prim. Jn 15,9-17).V temozirusmoNjegovisodelavciindejavniustvarjalcizemeljskerealnosti.S. MagdaBurgerje8.1.2020namednarodniznanstvenikonferenciznaslovom»Okatehe-ziinpastoralivčasuiskanjanovegazaupanjavCerkvi«povedala,daje»vsa kate-heza usmerjena v to, da bi posameznik skušal s svoje človeške strani oblikovati osebni od-nos z Bogom in ga nato živeti v rednem zakramentalnem življenju. Posameznikov pristni odnos z Bogom pa bo celotnemu občestvu prebudil zavest o odgovornosti za oznanjevanje in prizadevanje za svetost.«

2.1.4 POGLOBITEV VEREBistvenojetorejdelatinavsebini,innelenakvantitetioz.formalnemprak-

ticiranjukrščanskegaživljenja,kimukvalitetennotranjiosebniodnoszBogomnipomemben.

Kpoglobitviverenašegaobčestvabilahkoprispevalvzorecposlanstva,kigavZambijiopravljamisijonarp.JanezMujdrica.Predavapredmet»religijskavzgo-ja«,ki jeobvezenučnipredmet samovZambiji inAngliji, innikjerdrugjenasvetu.Religijskavzgojazarazlikoodreligijskeizobrazbe,kiponujaboljalimanjsamoinformativnividikrazumevanjareligij,omogočaformacijooz.oblikovanječloveka–predvsemmladostnika.Ponujatorejnekevrstevzgojo.Tapredmetbibilnadvsekoristentudivnašemprostoru,sajponujaodgovorenaosnovna,bi-vanjska,bistvenavprašanja,kisepostavljajovsakemučloveku:»Zakaj živimo? Kaj je naše življenje? Je naše življenje res zaklad? Kam gremo? …«

Težavadanašnjedružbejeravnovtem,dajeizrazitoplehka,inposledičnosiljudjetehvelikihživljenjskihvprašanjsplohnezastavljajoveč.Toplehkostna-črtno spodbujajomediji z raznovrstnimi resničnostnimi šovi in reklamnopro-pagando.Religija–vnašemprimeru seveda Jezus–namrečdajeodgovornavprašanje,včemjepolnostživljenja.Čenastosplohnezanima,potemJezusovodgovorpobesedahp.Mujdricenimanobenegasmislainpostanenepomemben.Dasi ljudjenezastavljajovečvelikihvprašanj,pa je tudiglavnirazlog,zakajvEvropinivečjegazanimanjazareligijoinkrščanstvo.Religijanamrečvplehkemokoljupostanenepomembna.

Gledenanašeokoljesejetorejnajprejtrebasplohzačetiukvarjatistemvpra-šanjem,dabisepričelispraševatiinrazmišljatiosmislunašegaživljenja,torejseukvarjatizodrinjanjem»odrinjanja na globoko«.


82

Predmet religijska vzgoja bi v našemokolju zato zagotovo prišel zelo prav.Vsebinotegapredmetabibilosmiselnoupoštevatinesamopriosnovnošolskemverouku,kjerjekatehezarelativnomočnaindobrozastopana,ampakpredvsemvmladinskihskupinah,kjersosrečanjadokajsproščenainzastopanostrelativ-nonizka.Nenazadnjepabi tavzgojazagotovokoristila tudi formacijiodraslihvernihvsmisluvseživljenjskekateheze.Mladinskakatehezaintudivseživljenjskakatehezazaodraslestanamrečpodročji,kistapomanjkljivozastopanivživljenjuCerkve.

2.1.5 KREPITEV NARODNE ZAVESTI IN LJUBEZNI DO DOMOVINEPripoglabljanjuverskega induhovnega življenjanaših vernikovnikakorne

moremomimokrepitvenarodnezavesti.Cerkevjevnašizgodovinivednopred-stavljalabranikslovenskeganarodainslovenskegajezika.ŽeLambertEhrlichjenamreč »zaznal povezanost izgube osebnostne identitete z izgubo religiozne identitete. Praksa pa tudi pokaže, da na izgubo nacionalne identitete vpliva izguba verske identitete, ki bistveno zaznamuje osebnost.«

Trdnosmozatoprepričani,dabiCerkevnujnomoralaohranitivlogobranika vtemglobaliziranemsvetuvsmisluohranitveinkrepitveslovenskeidentiteteinslovenskegajezika.

Posebnostkrščanstva jeravnovtem,da jerazvilopojemosebe, izhajajoč izdejstva,daBogneskončnoljubivsakegačloveka.Tosevedarazličnosttudipred-postavlja.Avendarlesmosivduhuvsibratjeinsestre.Zagotovoenotnostvsmis-ludanašnjegazgrešenegarazumevanjaglobalizacije,kizahtevazlitjevenovelikozbanaliziranoenotoinkisedanessilovitouveljavlja,nitisto,karbisiželelJezus.Onželienotnost,atojeenotnostvrazličnosti.Različnostjenamrečbogastvo–česevedapremoremodovoljpameti–,obenempatudigarantstabilnosti(vnašemprimeru)Cerkve,sajjestemneprimernoboljodpornananapade.SicerpajeraznolikostCerkve,njenihnalogindarovlepoopisanavPavlovemPrvempismuKorinčanom(prim.1Kor12,4-30).RaznolikostkulturvCerkvijezatoizjemnobogastvo.Inkulturacija,spošto-

vanješetakoneznatnihkulturterrazumevanje,daljudjelahkoizražajosvojovernostna svojnačin, jedanes zavsakegamisijonarjaosnovnipredpogoj zauspešno evangelizacijsko delo. Vsaka kultura predstavlja obogatitev za Cer-kev,sajizpostavimarsikateripomembenvidikvere,kidosedajmordanibilvospredju.Inkotjevdrugemdelusimpozijana»omizjumisijonarjev«povedalas.AgataKociper,misijonarka,kidelujemedamazonskimiIndijanci,»na misijo-narjih sloni predvsem naloga, da te ljudi razumemo, da se učimo njihovih jezikov, da razumemo njihov način obredov in vse tisto lepo, kar se je v preteklosti zanikalo. Včasih so namreč vse metali v en koš rekoč, da je grešno. Danes je zato nujno treba znati razlo-čevati tisto, kar je resnično grešno, od tistega, česar misijonarji pri domačinih do sedaj niso razumeli.«

Usmeritev

83

Vpodkrepitevteganajdodamošebesedeg.Kopeiniga,kijezapisal:»Misijoni ne pomenijo, da mi prinašamo Boga k ljudem doma ali v daljnih krajih, temveč da odkri-vamo Boga v njihovih srcih, kulturah in verstvih.«

Slovencinepredstavljamoštevilčneganaroda,zatojeprav,dasmovznaksoli-darnostidotehmalihinžalvelikokrattudiizginjajočihkulturšeposebejobčutlji-vi.Raznolikostpomenistabilnost,innašprispevekkstabilnostivesoljneCerkvejepotemtakemtudivskrbizalastnoidentiteto.TorejvskrbizatistidelvesoljneCerkve,kigapredstavljamomi,SlovenciinCerkevnaSlovenskem.VnasprotnemprimerubomozatajilisvojekorenineinstemhkratiosiromašilivesoljnoCerkev.

TejskrbilahkobrezdvomadodamošeskrbzazvišanjerodnostivSloveniji,negledenamnenjamnogih,kitrdijo,dajenasvetužetakoprevečljudi.»Namla-dihsvetstoji«indejstvoje,dasedeležprebivalcevSlovenije,kiizvirajoiznašeganarodnostnega,religijskegainkulturnegaokolja,zmanjšuje,medtemkosevečadelež tistih,kine izvirajo iz tegaokolja.TobozagotovovplivalonaprihodnježivljenjeCerkve.

Vrazpravipopredavanjujedr.BlažJezeršekdejal,dajevprašanje,kam gremo zdaj Slovenci, zelonamestu.Natojenadaljeval:»V kakšno smer se razvija naša iden-titeta? Vsekakor tako, kot je bilo pred 50 leti, ne bo nikoli več. To lahko pomeni neke vrste resignacijo in slabo voljo, po drugi strani pa lahko prinese nove izzive v Cerkvi, da na te impulze, ki vplivajo na našo identiteto, začenja odgovarjati na primeren način in skuša te priložnosti izkoristiti za evangelizacijo, bodisi za utrditev krščanstva v našem prostoru.«

Romanje k Mariji Zvezdi v Novo Štifto 14. avgusta 2019


84

2.1.6 MOLITEV»Alarmantni podatek kaže, da veljamo Slovenci v Evropi za narod, ki najmanj moli.«

(Ognjišče, 2013) ZelosporočilnesobesedeapostolskeganuncijavSlovenijimsgr.Jeana-Marie

Speicha,kijihjeizrekelnaotvoritvipotujočemisijonskerazstave,1.oktobra2019vZavodusv.StanislavavLjubljani.Slednjejecelovečkratponovil:»Prosimvas,molitezaCerkevvSloveniji!CerkevvSloveniji semoravrnitik Jezusu.« Inmolitev jepobesedahpapežaFrančiška»srcemisijonov«. Slovenijapa je,kotjepovedalškofmsgr.Štumpfnamisijonskonedeljo2019,žedolgo»misijonskapoljana«.

Zatojenujno,dasetanegativenslovenskimolitvenitrendobrne–molitvenoživljenjevSlovenijisemoraokrepiti!Zlastimolitevrožnegavenca,vkateremsozaobjetevseskrivnostievangelija.PoMarijinamrečprihajamokJezusu.KakorjeJezusnašOdrešenik,takojeMarijapot,kinasvodidoNjega.»Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpo-membnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti (Katoliška Cerkev, 2019).«

Molitevnamtorejpomaga,daseuravnamonaBožjofrekvenco,naBožježiv-ljenje.Prekomolitveinmolitvenegaživljenja–polegzakramentalnegaživljenja–vstopamovsamonotranježivljenjePresveteTrojice,kijeenasamadinamikaodnosovoz.dinamikaljubeznimedBožjimiosebami.

Vmolitvije,kotjenaSvetihVišarjahpovedalg.JožeKopeinig,»počelo in vir vseobsegajoče ljubezni in življenja vsega človeštva«.Pravtako»ni človek tisti, ki išče Boga, marveč je Bog, ki kliče človeka, naj bo deležen njegove ljubezni«.OčejeposlalSina,nezato,dabisvetsodil,temvečdabigaodrešil.Jezusjezatoprviinnajvečjimisi-jonar,intoposlanstvoširjenjaevangelijainvstopanjaljudivljubezenPresveteTrojicejesedajedinanalogaCerkve(prim.Mr16,15;Mt28,19–20).EdinanalogaCerkvejetorejzveličanje duš (salus animarum).Nebesasonašavečnadomovina–kipajeprihranjenasamozasvete.Asvetostnikakorninekajnedosegljivega.Jenašadolžnost,obvezainsmiselnašegaživljenja,obenempatudilepotaživljenjavobčestvuPresveteTrojicežetunazemlji.

G.Kopeinignatonadaljuje:»›Ecclesia natura sua missionaria est.› Misijoni niso ne-kaj obrobnega, slučajnega, temveč so notranja dinamika Cerkve./…/ Kakor je za ogenj bistveno, da gori, tako je za Cerkev bistveno, da je misijonska.«

A»misijonskoposlanstvoselahkobrezmolitveneosnoveizjalovivgolihuma-nitarniakcionizem,kisicerljudemvdoločenihstiskahinpotrebahpomaga,ašeneizpolnjujedocelaJezusoveganaročila«.Takoježedrugivseslovenskisimpozij,kijepotekalleta1986vTinjahnaavstrijskemKoroškem,predvideltudiustano-vitevMisijonskemolitvenezveze(MMZ)znamenom,damolivci,kisovčlanjenivtozvezo,vsakdanzmolijodesetkorožnegavencazamisijone,insicervsakdan

Usmeritev

85

zaenocelino.Po33letihtazvezaševednoživi.Trenutnojevčlanjenih1.285mo-livcev.

Vtemduhubibilozatoprimerno,čebisepodobnamisijonskamolitvenazve-zavzpostavilatudizanašodomovino.

Nasplohbibilovsakršnospodbujanjekmolitvenemuživljenju,insicertakoosebnemukot tudiobčestvenemu,večkotnamestu. Zlasti jepomembnadru-žinskamolitev.»Krščanskadružinajeprvikrajvzgojezamolitev.Vsakdanjadru-žinskamolitev je posebej priporočena, ker je prvopričevanjemolitveCerkve.Kateheza,molitveneskupineinduhovnovodstvonisonamrečničdrugegakotzgoljšolainpomočzamolitev.«(župnijaRogaškaSlatina,2017)

»Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve. Krščan-ska občestva naj postanejo ‚pristne šole molitve‘ v novem tisočletju.«

(JanezPavelII.,2002)

2.1.7 ZAKRAMENTI IN POZNAVANJE OSNOV VEREVpovezavizmolitvenimživljenjemnikakornemoremomimorednegainvred-

negazakramentalnegaživljenjakristjanov,zlastizakramentovsveteevharistijeinsvetespovedi.Vduhudanašnjegačasainmočnorazširjenegazunajzakonskegapartnerskegaživljenja– tudimedkristjani–bibila zelonamestupoglobitevrazumevanjazakramentasvetegazakona.Sevedapajenajprejtrebaljudemraz-ložiti,kajzakramentisplohsoinzakajsopotrebni.Natempodročjuje–žaltudimedverujočimi–velikavrzel.Velikavečinakristjanovnepoznanitiosnovnaševere,kijeveravPresvetoTrojicoinjoizpovedujemomedvsakonedeljskoinprazničnosvetomašo.RednojoizpovedujemotudivnajpogostejšimolitviSlava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,najpogostejepa,konapravimoznamenjekriža.Pravtakojenujnotudi,davemo,kdonašOdrešenikJezusKristussplohje–dasezavemonjegoveosebeinobehnjegovihobehnarav(Božjeinčloveške).Nenaza-dnjejetovsoočenjuzdrugačeverujočimiinneverujočimivtemglobaliziranemsvetunujnost.

Trebajeponovnoosmislitinašonajboljvsakdanjo–izvereizhajajočo–pra-kso,okaterisplohnerazmišljamo,sajjoimamozasamoumevno.

2.1.8 FORMACIJA LAIKOVŠtevilčno laikivkatoliškiCerkvi izrazitoprevladujejo.Posamezniki,ki sose

odločilizaposvečenoživljenje,predstavljajozgoljmanjšinskideležvsehkristja-nov.Krščanskousposabljanjeoz.formiranjevernihlaikovjezatonenadomestlji-vo,sajomogočaljudem,kisodejavninarazličnihživljenjskihpodročjih,dasevlučivereCerkvesoočijozizzivi,kijihpredstavljadanašnjisvet.Vtemkontekstulahkogovorimoožeomenjenivseživljenjski katehezi,kijezaradineizogibnegaso-


86

očanjazdrugačeverujočimi inneverujočimivdanašnjemsvetunujnost.ZanjevernilaikipredstavljajoprviinobenemtudinajpogostejšistikskrščanstvominJezusomKristusom.

Obtemnajpripomnim,dažeizrazalaik in klerikdajetaljudemmisliti,dasečlaniCerkvedelijonadvarazreda,namanjinvečvredne.Podpojmomlaikine-kateriševednorazumejoneukomnožico,kijojetrebausmerjati,jivladatiinjocelokontrolirati.Kottakismokristjanisstranidružbevelikokratožigosanikotposlušne, pohlevne inžaltudi nekompetentne ovčke–drugorazrednabitja.

2.1.9 OBČESTVENO ŽIVLJENJE CERKVE Preseganjepolarnostilaik–klerikponujaže2.vatikanskikoncil,kiCerkev

opredelikotobčestvo – communioinBožje ljudstvo.StemsokoncilskiočetježelelipresečidotakratveljavnoinvZakonikucerkvenegapravaformalnoopredelje-nostrogorazlikovanjemedkleriki,redovnikiinlaiki.DogmatičnakonstitucijaoCerkvisenamrečglasi:»Skupno je dostojanstvo udov po njihovem prerojenju v Kris-tusu, skupna je milost Božjega otroštva, skupna poklicanost k popolnosti, eno zveličanje, eno upanje in nedeljena ljubezen. V Kristusu in Cerkvi torej ni nikakršne neenakosti, kar zadeva rod ali narodnost, socialni položaj ali spol …«(čl.32)

Bistvenegapomenatorejje,»daseposlanstvoCerkveizvajakotsadinzna-menjeskupnosti,kotjepovedalJanezPavelII.vapostolskempismuObzačetkunovegatisočletja,skaterimjenameraval»odpreti«novotisočletje.Vnjemjeskupnostopredeljenakotdrugovelikoobmočje(prvoobmočjejeusposabljanjeoz.formacijalaikov–op.ur.),vkaterembotrebaizrazitiodločnoprogramskozavezotakonanivojuvesoljnekakortudilokalneCerkve,kiutelešainpredsta-vljasamobistvoskrivnostiCerkve(42).Topomeniživljenjevduhuskupnostiinljubezni,nadaljujeJanezPavelII.,daseCerkevkažekotzakrament,tj.kotzna-menjeinorodjetesnepovezanostizBogominpovezanostioz.občestvazvsemčloveštvom.SvetipoljskipapežjeintuitivnopredvidelbistvenovlogoskupnostiznotrajCerkve,posebno šenjenopomembnostpri zagotavljanju verodostoj-nostiinučinkovitostioznanjevanjatakosstraniposvečenihkakortudilaikov,alipašebolje,sstraniskupnosti,kjertakoenikotdrugiživijoBožjobesedovskupnostigledenasvojopoklicanost,zbraniokrogevharistije, izviraenotno-sti.Zatanamenjetrebavseskupnosti(takožupnije,škofije,skupnosti,spon-tane skupine,bazičnaobčestva in cerkvenagibanja)napraviti zahiše in šoleobčestva.Tukajsekažeresničenizzivzačetkatisočletja.Predentorejpostavi-mokonkretnepobude(iniciative),jetrebaspodbujatiduhovnostobčestva,dasele-tovzpostavikotvzgojnonačelopovsod,kjersepojavljačlovekinkristjan(43).(JanezPavelII.,2001)

Umestnosezdi,dabiteologija občestva,kisojokoncilskiočetjerazviližena2.vatikanskemkoncilu,prešlavvsakdanježivljenjeCerkve.Cerkvenoobčestvojeskupnost,kipredpostavljaenakostvsehkrščenih.Natemmestubitoobčestvo

Usmeritev

87

lahkorazširilišenavseljudi»dobrevolje«,tj.naljudi,kinepripadajoožjemukrogukatoliškeCerkve,aživijovskladuznravniminačeli,predvsempavskla-dussvojovestjo.SlednjisicerCerkvipripadajonanepopolnnačin,kotjeotemzapisalžedr.Osredkar,azveličanjezanjenikakorninedosegljivo.Stembina-redilinekakprehodiz»ekleziologijepripadnosti«k»ekleziologijiobčestva«.V16. členuDogmatičnekonstitucijeoCerkvi je zapisano: »Tistinamreč,kibrezlastnekrivdenepoznajoKristusovegaevangelijainnjegoveCerkve,aiščejoBogaz iskrenimsrceminskušajopodvplivommilostivdejanjihspolnjevatinjegovovoljo,kakorjospoznavajopoglasuvesti,morejodosečivečnozveličanje«(C16).Dr.Osredkarvsvojemčlankuzapiše:»Prvičvzgodovinikatoliškoučiteljstvoiz-recnoprizna,daBogdelujetudivnekrščanskihreligijahin‚nezametaničesarodtistega,karjevtehverstvihresničnegainsvetega‘.(N2)Poudaritimoramo,dacerkvenoučiteljstvonazadnjemcerkvenemzborunerazveljavljadvatisočletnegaučenja,dazunaj Cerkve ni zveličanja.Nikakorne.Dokumentinenasprotujejotejformuli.Dodajajo le, da so tisti nekatoličani, ki se trudijodelati dobro, kakorspoznajopoglasuvesti,naneknačin,recimonepopolnnačin,ževCerkvi,inzatosolahkodeležnivečnegazveličanja.Kristusjeodrešiltudinjih.«

Vtempogledubibilrazmislekoekleziologijipripadnostiinekleziologijiob-čestvazelonamestu.Zlastiotem,kdovsetvoriBožjeljudstvo.Sojenibomona-mrečpovesti,kinambovvečnostivpolnostirazkrita.GolaformalnapripadnostkatoliškiCerkvizneobrezanim srcemnamnebovnobenopomoč–prejnasprotno.»Otemjepisalžesv.CiprijanizKartaginev3.st.Cerkevuči,davidnapripadnostCerkvisamaposebišenezagotavljaodrešenja,kakorvidnanepripadnostCerkvišenepomenipogubljenja.Žesv.Avguštinjezapisal:‚kolikoovcjezunajinkolikovolkovjeznotraj‘(HomilijaoJn45,12).«(Vidmar,2020)

Zazveličanjejezatoključnegapomenaposlušanjenotranjegaglasuvesti,zanaskristjanepatudistalentrudkpoglobitvinaševereinnenehnovzpostavljanjepristnegaosebnegaodnosa zBogom,kar senavzven izkazuje vpričevanjskemživljenjuinsvetostiživljenja.

Kristjanevežedolžnost,dažetunazemljiživimokotkristjani,karpomenikotODREŠENI.Kristjaninamrečženazemljiokušamonebesa, insmozatovtemoziruneizmernoprivilegirani.

Ponudimotorejtaprivilegijtudidrugim!

LukaBiščak,tajnik Misijonskega središča Slovenije


88

REFERENCEDogmatičnakonstitucijaoCerkvi(C).1980.V:Koncilskiodloki,2.vatikanskicerkvenizbor.JanezPavelII.ObzačetkunovegatisočletjaCD91,2001.Družina,Ljubljana.JanezPavelII.RožnivenecDeviceMarijeCD98,2002.Družina,Ljubljana.KatarinaRopret.»Bitisvetnikdanes.«Družina,3.november2019,3.Frančišek.Veseljeevangelija.CD140,2014.Družina,Ljubljana.Vidmar,Bogdan,Zbornik,29.januar2020.OsebnosporočilozaLukaBiščaka.(pridobljeno29.

januarja2020).KatoliškaCerkev.Domačastran.1.10.2019.https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca

(pridobljeno15.novembra2019).MisijonskosrediščeSlovenije.Domačastran.http://www.missio.si/wp-content/

uploads/2019/09/LAIKI-IN-DRU%C5%BDINE-V-MISIJONIH-V-SVETU.pdf(pridobljeno18.decembra2019).

Ognjišče.Domačastran1.10.2013.https://radio.ognjisce.si/sl/147/slovenija/11777/(pridobljeno15.novembra2019).

Burger,Magda.Katehezaprizagotavljanjuzaupanja.Ljubljana,8.januarja2020.https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2020-01/mednarodna-konferenca-o-katehezi-in-pastorali-v-casu-iskanja-nov.html(pridobljeno22.januar2020).

ŽupnijaRogaškaSlatina.Domačastran.http://www.zupnija-rogaska.net/molitev.htm(pridobljeno15.novembra2019).

https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca

http://www.missio.si/wp-content/uploads/2019/09/LAIKI-IN-DRU%C5%BDINE-V-MISIJONIH-V-SVETU.pdf

http://www.missio.si/wp-content/uploads/2019/09/LAIKI-IN-DRU%C5%BDINE-V-MISIJONIH-V-SVETU.pdf

https://radio.ognjisce.si/sl/147/slovenija/11777/

https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2020-01/mednarodna-konferenca-o-katehezi-in-pastorali-v-casu-iskanja-nov.html



http://www.zupnija-rogaska.net/molitev.htm

Usmeritev

89

2.2 pREDLAGANE SMERNICE

Smernicesoobširnejepodaneževprejšnjempoglavju.Natemmestujihpred-stavljamvstrnjeniobliki.

• PRIZADEVANJEZASVETOSTŽIVLJENJA (zavedanjemisijonskegaposlanstvavsehkrščenih)

• POGLOBITEVVERE(odrinitinagloboko)

• POUDAREKNAPRIČEVANJSKEMŽIVLJENJUVSEHKRISTJANOV(ljubitiindelatidobro;posebnavlogapričevanjaredovnikovinredovnic)

• PRESOJADUHOVNEGAOKOLJA(SLOVENIJAINSVET) (praktičnopoganstvo,izkoreninjenost)

• UTRDITEVKRŠČANSTVAVNAŠEMPROSTORU (znovaodkritinašekrščanskekorenine)

• NOVAEVANGELIZACIJA(evangelizacijadrugačeverujočih,neverujočih,odživljenjaCerkveoddaljenihkristjanovvSloveniji)

• KREPITEVNARODNE(SAMO)ZAVESTIINDOMOLJUBJA(dejavnaljubezendodomovineinspoštovanjenjenekulture)

• MOLITEV(pospeševanjemolitvenegaživljenja:osebnega,skupnostnega,družinskega;samostanikotžariščain»učilnicemolitve«)

• ZAKRAMENTALNOŽIVLJENJE (cilj:zavedanjepomenazakramentovterrednoinvrednoprejemanjele-teh)

• FORMACIJALAIKOV (seznanjanjezosnovamivere;uvajanjeotrokinmladinevkrščanskoinmisijonskoposlanstvo;vseživljenjskakateheza;religijskavzgoja;formacijalaiškihmisijonarjev…)

• OBČESTVENOŽIVLJENJECERKVE (ekleziologijaobčestvanavsehravneh:škofje–duhovniki,duhovniki–vernilaiki;oblikovanježupnijekot»občestvaobčestev«;(spremenjena?)vlogalaikovvCerkvi;odnos:vernilaiki–sekulariziran/globaliziransvet)

• TEOLOŠKAFAKULTETAINBOGOSLOVJE (akademskoformiranjeininformiranještudentov/bogoslovcevvmisijonskemduhu)

• …


90

2.3 NEKAJ KONKRETNIH pREDLOGOV

Boljkotpodajanjekonkretnihpredlogovjezbornikusmerjenvpodajanjesmernic,kisovskladuzusmeritvijo,kijojezačrtalpapežFrančišek.Kljubtemupodajamnekajkonkretnihpredlogov,kisoseizkristaliziraliobsimpoziju:

• TEOLOŠKAFAKULTETA� poglobljenštudijoz.poudareknapredmetuNAUKOSVETITROJICI,

vkaterijetemeljinizvirmisijonstva� poudareknamisijonskemposlanstvuCerkve(študijoz.ponovna

uvedbapredmetaMISIOLOGIJA)

• POSTAVITEVSLOVENSKEGAMISIJONSKEGAMUZEJA (sstalnomisijonskorazstavo),kinajbovslužbiOZNANJEVANJAEVANGELIJA

• POSTAVITEVSPOMINSKEGAOBELEŽJALAMBERTUEHRLICHUNASTRELIŠKIULICIVLJUBLJANI

• SPODBUDAJANJELAIKOVKDEJAVNEMUOBLIKOVANJUDRUŽBENEGAŽIVLJENJAVSLOVENIJI

• USTANOVITEVNOVIHMOLITVENIHSKUPIN (zasvetindomovino)

• KARITATIVNADEJAVNOST(spodbujanjedelljubezni)

• OSTALIPREDLOGI (npr.izdelavaspletneplatforme,nakaterobilahkoduhovnikiinostaliverujočipodalisvojepredlogezaoživitevživljenjaCerkvenaSlovenskem…)

• …

Možnostiinpriložnostijeveliko.Namenpričujočegazbornikainpredlaganihsmernicje,daspodbudimokpogumnemumisijonskemuživljenjuCerkvenaSlo-venskem.VsetopavlučipravevereinvpravilnemumevanjudelovanjaSvetegaDuha,kivodiinpoživljavseživljenjeCerkve.

Srčnoupamo,dasebomoopredlaganihsmernicahkonstruktivnopogovarja-li,podajalimnenja,videnjainpredloge.Potrebnobibilo,dasevokvirurazličnihcerkvenihslužb,institucij(MSS,Katehetskegauradaoz.Pastoralneslužbe,Teo-loškefakultete,škofij,župnijitd.)organizirajorazličnasrečanja,dogodki,delav-niceitd.,kjerbiposameznesmernicedobilešedoločnejšoinkonkretnejšooblikoterpostaledelživljenjaCerkve.

91

SKLEp

Izrednimisijonskimesec oktober 2019 in dogajanje okoli njega sta doseglaliturgičnivišekvosrednjempraznovanjumisijonskenedelje20.oktobravMurskiSoboti.Molitvenouroinsvetomašojevodilmurskosoboškiškofmsgr.dr.PeterŠtumpf.

Vsebinsko jedromeseca pa je nedvomno predstavljalmisijonski simpozij, skaterimsmosepogumno lotili iskanja smernic inpobudzaprenovoCerkvevmisijonskemduhu.Avztrajnapotiskanjasmernic,pobudinpredlogovzapre-novoCerkve–kotsijezamislilpapežFrančišek–sešelezačenja.Tobozagoto-vodolgotrajenproces,prikateremnambo,pobesedahmsgr.PetraŠtumpfa,vvelikopomočkrepostpotrpežljivosti.Tajepotrebnavsakomur,kisepodajanapotmisijonarstva.VMSS-jusmozatomnenja,dabopotrebnihševečpodobnihdogodkov,srečanjindelavnic,obkaterihseboizkristaliziralanadaljnjapot.Mi-sijonskisimpozijsenamrečssklepomsrečanjavLjubljaninikakornikončal.Vresniciseješeledobrozačel.

92

ZAHVALA

Vse,ki stekakorkolipripomogli širitipobudomisijonskegamesecaoktobra2019vabim,dajoskupajnadaljujemo.TakozmisijonarjinarobovihkrščanskegasvetakotvnašilepiSloveniji,vključnosSlovenciposvetuinvzamejstvu.HvalapapežuFrančiškuzapobudo,našimškofominnuncijuzapodporo.Hvalapre-davateljemzapomenljivevsebineterzaposlenimvZavodusvetegaStanislavavŠentvidu, da sogostili takomisijonsko razstavo kot simpozij.Hvala tudi sode-lavcemMisijonskegasrediščaSlovenijezapožrtvovalnostpripripravidogodkov,posebnošeLukuBiščaku,kijihjezbiralinpredstavilvtemzborniku.Hvalatudidr.BogdanuDolencuinmag.BogdanuVidmarjuzakorektureindopolnitve.

MatjažKrižnarravnatelj Misijonskega središča Slovenije innarodni voditelj misijonov

Sončna ura na cerkvi Višarske Matere Božje

Misijonsko središče slovenijeKristanova 1, 1000 Ljubljana

tel.: 01/300-59-50E-naslov: [email protected]

Spletna stran: www.missio.si

zbornik - katoliska-cerkev.si · zbornik misijonskega simpozija ob izrednem misijonskem mesecu...

Documents