ffiffiil_rueffi& i

f,}ffi ffiFq&W$

ffiffi",I " Hd"s{.\ dq d $t#StrEW_SAd'g&eJ iht#*ffe-dH"ktu$

':-i

w*# ds&.{P'%* *MMff r'p&S &&#&

H&$-}ffiru$ K iliffi 5{i-$-&,i'9"rugtjg

$-,#Y$Kfli f,}'$eqix$ru$1ssd"\.r,"r\** [*f ':"1 $\M$;$ $q iq \ "'-\ {*r t .Ey" ".i "' h ru "

I(,$_${r ${,sr*qi

Gr!*'-6t,TI

l= GRADBENISTVOI PETER LAMUT

IZVAJANJE GRADBEN I H, I NSTALACIJSKI H

IN

v

OBRTNISKIH DEL V VISOKI IN NIZKI GRADNJI

2352 Selnica ob draviOb potoku 26Tel.lfax: (062) 671 -353

Biro:Smetanova 75, MariborTelltax: (062) 221 -222Mobitel : (0609) 642-842

TIVOD

Lovci LD Bod na Kozjaku Zelimo v zbornikuSir5emu krogu ljudi zgo5deno prrkazati kraj5ozgodovino lovstva in obsega lovstva v zgodovinirazvoja ljudi. Podati nameravamo kratek opislovstva in lova v kraljevini Jugoslaviji, v Sloveniji, namariborskem in kobanskem podrodju in opisdelovanja nale LD od leta 1945 do 1997.

Ko boste zbornik prebirali, boste iz vsebinespoznali, da lovec in lov ni samo zelena obleka inpu5ka na rami ter uplenjanje oziroma streljanjedivjadi, temved je bistvo v veliki obveznosti dobregagospodarja z dobrinami narave in v njej Zivedih

Zivali, varovanje teh dobrin in skrb, da se ohranijoza naie zarramce kot Zivljenjska dedi5dina.

Menimo, da bomo s povedanim pridobilimnoge, da se nam bodo po svojih modeh prikljudilipri uresnidevanju na5e naloge. Tako bomo skupnopomagali ohraniti svet zdrav in primeren za

Zivlj enj e naslednjih rodov.

Zavedati se moramo, da je za vsako izumrlorastlino in Zival kriv dlovek. Z unilevanjem naravepa dlovek uniduje tudi samega sebe.

Tega ne Zelimo! Zato drxajmo in ohranjajmonaravo in njene dobrine, saj tako duvamo inohranjamo zdrave tudi sebe in svoje naslednike!

Joie Ziberna, avtor zbornika

SELNICA OB DRAVI - UPRA\TNO INGOSPODARSKO SREDISEEKRAJE\NE, SKUPNOSTI

Selnica ob Dravi leZi ob magistralni cestiMaribor-Dravograd. Na severu se naselje, ki so muletaL971, prikljudili Spodnjo inZgornjo Selnico terdel JanZeve gore, naslanja na prisojno stranobmejnega Podravskega hribovja, s kateregapritekata Logarjev potok in Bistrica, ki se izlivatavDravo.

V 9O0-letnem razvoju se je naselj e zaradiugodnelege ob glavni prometni cesti ter bllline Drave hitrorazvrjalo. V prvi polovici preteklega stoletja je vSelnici obratovala tovarna svindenega belila, ki jebila ustanovljena !822.leta. Po letu 1853 pa je vtovarni priSlo do teZav in po tem letu ni ved

obratovala.

Danes imamo v Selnici obrtno cono, ki jo Zeli

obdina RuBe 5e dograjevati. Tako obratujejo na tejlokaciji obrat TDR, in sicer obrat za proizvodnjopolnjenih iic, ter Tovarna opreme za proizvodnjotehnidnih plinov, in obrat Kristala.

Pomembna gospodarska panoga je tudikmetijstvo. Prst na terasi je prodnata, v globiniilovnata. Njive so v glavnem majhne, na pobodjih pa

so travniki in palniki ter skienjeni me5ani gozdovi.

V preteklosti razvito vinogradniStvo ne predstavljap omembne gospo darske p anoge. Precej Sen r azmahje opazitiv 60 letih v sadjarstvu, saj so zanj ugodneklimatske razmere. Tako je imela 1964. leta KZSelnica skoraj 240ha nasadov jablan in hruSk.

Stevilne Lage rnmlini ob potokih so propadli, le

nekaj posameznikov iaga hlodovino z elektridnimiZagami.

Fopis prebivalstva leta 1991je zabeleiilv naseljuSelnica ob Dravi 1391 prebivalcev v 403

gospodinjstvih ter 44 kmedkih gospodarstvih.

Staro jedro Selnice ob Dravi je Slovenski ttg zohranjeno staro podobo in Zupnijsko cerkvijo sv.

Marjete.

Selnica je zanimiva tudi na kulturnem podrodju.

Kulturna dejavnost se je odvijala v okviru KUD"Arnolda Tovornika". V preteklosti je tukajdelovalo bralno druStvo z javno knjiZnico in odrom.

V prejinjih letih je bilo pod vodstvom IvanaDobaja in Slavka Kranerja aktivno debelarsko

dru5tvo. Vidno vlogo predstavlja tudi gasilsko

dru5tvo.

V kraju je tudi osnovna Sola, ki letos praznuje

20O-letnico Solstva v Selnici. Delujeta 5e dvepodruZnidni 5o1i, in sicer v GradiSdu in na Duhu na

Ostrem vrhu.

H krajevni skupnosti Selnica ob Dravi spadajo

3e Zg.Selnica s 462 prebivalci, Sp. Selnica (Bistrica)

s 13L prebivalci, Janileva gora s 401 prebivalcem,ere5njevec ob Dravi z 231prebivalci, Fala s 413prebivalci, Sp. Slemen s 680 prebivalci, Spodnji Bod

z 200 prebivalci, Zg.Bo( 2287 prebivalci, Veliki Bod

s 119 prebivalci, Vurmat (Selni5ki del), ki ima97 inGradiSde na Kozjaku 216 prebivalcev. Zal Stevilo

stanujodih vrsto let upada v naseljih Zg. Bod,Vurmat in v GradiSdu na Kozjaku. V vedini naselij

ostajajo na manj5ih in srednjih kmetijah starejliljudje, mlaj5i pa odhajajo v dolino ter so v sluZbah vSelnici, Ru5ah in Mariboru. Tako podasi, avztrainopropadajo kmetije, saj se mladi le redko vraEajo.

Problem je pered, vendar Ea oblasti po vsej

verjetnosti 5e ne bodo hitro re5ile, saj bo potrebno

mnogo storiti za obnovo domadij, cestnih povezav

in konec koncev pravilno ovrednotiti vloZeno delo

na kmetijah.

ZGODOYINA LOVA

Koliko je star lov? Na to vpraSanje dolodenodgovor 5e ni mogod. Verjetno je najbolj5i odgovor

ta, da je lov toliko star kakor dlove5tvo. Izzgodovinepoznamo prazgodovinsko obdobje. Prazgodovinsko

obdobje se deli na kameno dobo, bronasto dobo in

starejSo Zelezno ali hal5tadsko dobo. To je obdobje

okoli 1.500.000 do okoli 400 pred na5im Stetjem.

Zemlja sama nam je dala do danes Ze mnogo

dokazov o razvoju dloveka. Tu mislim na ostanke

dloveka, njegovega orodja in drugih dokazov onjegovem Zivljenju, ki so jih na5li arheologi.

Vkamenih dobah, stari, srednji in mlaj5i kamenidobi ali neolitiku, se je podnebje mnogokratmenjavalo. Usodne za dloveka in Zivalstvo so bileledene dobe, saj je led prekril vedino zemeljskepovrline. Proti koncu mlaj5e kamene dobe, okoli15.000 let pred nalim Stetjem, pridne zadnja ledena

doba prehajati v toplej5e obdobje, kar je odlodilnovplivalo na rastlinstvo in Zivalstvo. Tako kot so vprej5njih ledenih dobah izumrli dinozavri, po

zadnji ledeni dobi izumrejo mamuti, jamski

medvedi, sabljasti tigri, pa tudi razne vrste ptic.

Nekatere vrste pa so se pred toplejlim podnebjemumaknile na sever (severni jelen), ki je bil glavniplen pradloveka v na5ih krajih. Zato se v mlaj5ikameni dobi (neolitiku) Ze pojavljata poljedelstvoin Zivinoreja.

Prva domadaiivalje bil pes. Lovska oprema pa je

5e vedno bila gorjada, kamnita sekira, noi.izkamnaali kosti, kopje in lok, za ribolov pa je dlovek Ze

uporabljal harpune iz rogov in kosti severnihjelenov. Stepski lovec je poznal ie frade in zanke,

podobne lasu, narejene izkolnih jermenov. Zankoso obteZiti s kamnito kroglo, da je bila sila

zadr gnj enj a ve dj a in j e liv al p o te gnila na tla. VelikeZivali, mamute in Merckove nosoroge, so lovili vj ame vdornice. Posebno p ozornos t p a zasluiij amskimedved. Pri nas so na51i ostanke na Herkovih pedeh

pri Rem5niku. Po velikosti in postavi je bil podoben

ameri5kemu grizliju. Dorasel samec je stojed merildo2,5 m. Bil je mirne narave, lerazdraZen ali ranjenje postal nevaren. Zaradi boiezni inneprilagodljivosti je izumrl. Njegovo mesto jeprevzel manj5i rjavi medved.

Severnegajelena, ki seje v velikih dredah pasel na

na5em ozemlju, je zamenjal jelen (CERVUS

ELAPHUS) in srna (CERVUS CAPREOLUS), ki sta

5e danes ponos gozdov. Prav tako so Ziveli v nalihkrajih kozorog in gams ter divji pra5id. Pri velikimnoZici velikih Livali se lovec tedaj ni posebno

zanimalza manj5o divjad, kot so poljski in planinskizajec, jazbec,lisica, kuna in divja madka.Izjema jebil v dobi koli5darjev bober, ki pa je v Evropi silnoredek. Nepomemben je bil tudi lov na pernatodivjad: droplje, jerebice, labode, pelikane, race, gosi

tn razrle ujede. Lovec pa je pernato divjad lovil vglavnem zmreLami, zankami in limanicami.

Z ramojem oroija in spretnosti posameznih

lovcev pa tudi ob stopnjevani potrebi po hrani jelovil lovec v druZbi in prirejal gonje. Lov v druZbi paje odpiral vpra5anje, kdo je uplenitelj. Tako so lovciprideli oznadevati svoje puldice in kopja in po tehspoznali, digavo oroZje je povzrodilo smrt.Uplenitelj si je izbral bolj5e kose mesa, redki pa Ze

rogovje ali dekane. Lovec je tudi spoznal, da bipotreboval tovorno ilivalza prenos plena in Zival, kibi preganjala divjad. Ker so divji psi kroZili okrogdlove5kih bivali5d oziroma votlin, v katere se jedlovek zatekel pred podnebnimi neprilikami, inpobirali ostanke hrane ter izgubljali strah preddlovekom, si je ta lahko prilastil mladide in jihodgojil. Dorasli psi so spremljali dloveka nanjegovih poteh, ko je hodil na lov. elovek je prinekatrih spoznal lovsko uporabnost in jo zadel

izrabljati. Vsaka ranrojna stopnja dloveka je tudi psu

omogodala nove spremembe glede telesa induSevnosti. Tako se je razvijal pes od volka, oddivjega psa do najrazlidnej5ih lovskih in hi5nihpsov.

Ker je velika divjad izginjala,se je dlovek posku5ai

na ta nadin preskrbeti z mesom, da je divjad Zivo

ujel, jo zapiral v ograde in jo sku5al udomaditi.Udomadene livali pa so bile dloveku izvor hrane, kije bil veliko bolj reden in gotov kot lov in ribolov.Tako postane v neolitiku stalno naseljenobdelovalec polja s primitivno Zivinorejo. elovek jezagospodaril naravi in tudi dloveku, saj je priSlo dodelitve dela po sposobnostih ljudi. Zato so manjsposobni delali na poljih, sposobnej5i so se znalibojevati in voditi ter misliti za druge. Pri5lo je doloditve ljudstva v svobodnjake in nesvobodnjake, v

plemenite in neplemenite. Lov tako postaja pravica

nekaterih plasti. Lov v bakreni dobi se od lova vmlaj5i kameni dobi ni razlikoval. Ko so baker zadelime5ati s kositrom in dobili bron, so dobili kovino za

orodje in oroZje. V tem dasu cca 2000 let predna5im Stetjem, je bilo glavno lovsko oroZje lok, saj jepuldica imela bronasto konico.

Temeljit preobrat znalaja lova se pokaZe v Zeleznidobi, ki se je zaEela uveljavljati pri nas okoli leta1000 pred na5im Stetjem. Zelezna doba predstavljamejnik v zgodovini lovstva. Zadne se lov za veselje,

za kratek das, za Sport. Krog imetnikov,svobodnjakov v zidanih hi5ah prevzame in irvaja1ov.

Stari vek ni poznal lovske zakonodaje. Divjad vnaravi ni bila nikogar5nja last, 5e1e po uplenitvi jebila last uplenitelja. Vendar je na svojem loviSdu

smel loviti samo lastnik zemlji5da oziroma oseba, kiji je lastnik to dovolil.

V obdobju fevdalne druZbene ureditve, ki jetrajalo do sredine druge polovice 19. stoletja, je s

svojimi znadilnostmi odlodilno vplivalo naoblikovanje lovnega reda, lovske stike in iovskenavade. V fevdalnem druZbenem redu niso ved

poznali absolutne pravice na zemljiSdu, ta pravica jepripadala samo vladarju, le izjemoma tudideZelnim knezom. Pravice zemlji5kih gospodov so

se s posebnimi darilnimi listinami prena5ale naniZje prebivalstvo. S tem je nastal REGALNI lovskisistem. Ko se je razvilo blagovno gospodarstvo in se

je povedala vloga denarja, so te lovske pravice

oddajali za dolodeno od5kodnino. Te pravice so bilesprva dasovno omejene, pozneje pa so postale

dedne in so se prenalale na dedide. Tako je pravica

do lova pripadala le plemstvu, le izjemomasvobodnjakom, medtem ko tladani niso imelinobenih pravic. Opravljati so morali celo tlako vmezi z lovom in trpeti Skodo, ki jo je povzrodala

divjad. Vtem dasu pa so vladarji ieizdajalipredpise,s katerimi so uvedli varstvo posameznih vrst divjadi.

Lov so v tedanjem dasu pojmovali predvsem kotvite5ki Sport, zato je zahteval nadin lova Stevilnegonjade in pse. Tako se je izredno razmahnlla

5

gojitev psov, kar je imelo pozitivne posledice na

ruzvoj lovske kinologije. Razvili so se tudi nadinilova s psi in konji, ki so 5e sedaj v modi v Angliji inFranciji.

Po razpadu fevdalne druZbene ureditve, ki jo je

leta 1848 zamenjala meldanska in kapitalistidna

druZbena ureditev, je fevdalni razred izgubil vedino

privilegijev, med njimi tudi lovske. V tem dasu je billov prost za vse. Takrat je priSlo do mnoZidnegapobijanja divjadi, nekatere vrste divjadi so povsem

izginile. V Sloveniji so izginili avtehtona jelenjad,

ris in kozorog. Novi oblastniki so tekom let uvideli,da tak5no pobijanje ne pelje nikamor, zato so s

posebnimi predpisi poskuiali zaldititi posamezne

vrste divjadi, tako da so dolodili viSino odstrelov po

loviSdih. Ker je pri me5danski revoluciji pri5lo do

modne drobitve zemlji5ke posesti in ni bilo mogode

na teh povr5inah loviti niti gojiti divjadi, so posesti

zdruZevali v tako imenovana obdinska lovi5da in jihdajali v zakup najbolj5emu ponudniku. Zakupni5kisistemje veljal do konca II. svetovne vojne'

Na naSem ozemlju je bil zakupni sistem z velikimkompleksom strnjenega zemlji5da; industrijalci,trgovci, bankirji, advokati so izdraZili lovi5da za

znatne vsote denarja, kakrlnih malo me5danstvo indelavstvo ni zmoglo. Vedina samostojnih inzakupnih lovi5d na Slovenskem je bilo tako v

nemskih rokah. V Ljubljani je bilo organizirano1909. leta ustanovljeno "Kranjsko druitvo za

varstvo lova", ki je Steio 204 dlane. To so bilipreteZno nem5ki lovci. Po5tni uradnik Karel Majerje skupno s pe5dico slovenskih ljubijanskih lovcev

1906 leta ustanovil lovski klub Sava. Po daljlihpripravah je bil na podlagi potrjenih pravil in vseh

drugih predpisov 16. oktobra 1907 ustanovni obdni

zbor Slovenskega lovskega kluba, ki je zdrul,eval vse

slovenske lovce. Prvi predsednik je bil ljubljanskiZupan Ivan Hribar, njegov namestnik pa dr. Ivan

Lavrendid.

Dne 19. 3. 1909 se je Slovenski lovski klubpreimenoval v Slovensko lovsko dru5tvo. Februarja

1910 je izilaprra Stevilka lovskega glasila LOYEC s

podnaslovom "List zalov in ribolov". Ustanoviteljislovenskega lovskega kluba so menili naj bo na

dru5tvenem znaku ZLATOROG. Slovenski lovci so

imeli precej tei.av z zdrul,evanjem lovcev iz vse

Slovenije, ko pa je kazalo, da se bodo v drultvovkljudili Stajerski in prekmurski lovci, je sredi 19L4.

leta izbruhnila prva svetovna vojna. Takoj po

kondani prvi svetovni vojni so se lovci ponovnoprideli zbirati okrog slovenskega dru5tva. Po

oblikovanju nove drZave so se s strani siovenskih

lovcev pojavile telnje po novih in izenadujodihpredpisih v Jugoslaviji oziroma Kraljevini SHS. Za

Dravsko banovino je bila taka uredba sprejeta 1.935.

leta, tako je L3. 3. 1935 za(,el veliati prvi lovski

zakon prve Jugoslavije. Zakon se je opiral na

zakupni sistem. Lovska pravica je bila zdruiena z

zemljiSko lastninsko pravico ter je pripadala

zemlji5kemu lastniku, ki pa jo je moral izvr5evati v

skladu s tem zakonom. Nadelo yezave lastninske inlovske pravice je bilo, da ima v posesti 200 ha

strnjenega zemlji5da. Druge povrline so zdruZili v

obdinsko lovi5de in ga dali v zakup. Del zakupnineje pripadal obdini, del pa lastnikom zemlji5da.

Lovi5da so se dajala v zakup za dobo 12let, in sicer

na javni drailbi. Licitant je bil lahko le oseba, ki je

imela veljavno lovsko karto. MoZen je bil tudipodzakup ali odstop zakupne pravice drugi osebi.

Zakonje divjad delil na za5diteno z lovopustom,neza5diteno divjad in zvernjad. Nadalje je zakon

urejal vpralanje lovske karte, ki jo je moral imetivsakdo, kije hotel vzetiv zakup lovi5de ali izvr5evati

lov. Zanjo je pladal letno pristojbino. Nadalje je

urejal vpra5anje Skode na divjadi in od divjadipovzrodene 5kode. ee upo5tevamo das, v katerem je

bil zakon sprejet, moramo ugotoviti, daie izhajal izrazmeroma sodobnih nadel, ki so pomenila veliknapredek za udinkovitejSo zaldito divjadi, ki je bila v

obdobju sprejetja zakorra modno zdesetkana, saj

vedina zakupnikov ni kaj prida skrbela za pravilen

odstrel, 5e manj pa za stalel. divjadi.

6

Leto 1930. Lovci iz lovi5ca Selnica ob Dravi, kiso lovili v lovi5du Geredja vas in Jan2eva gora,katero je imel v podzakupu od lgnaca Holcmanaiz Vurmata in pozneje v zakupu VincencSarman iz Selnice.Stojijo: neznani lovec, fantek Trojak, njegov odeTrojak, lovozakupnik Vincenc Sarman, AntonNamestnik, Valher sin in ode.Sedijo: Ignac Holcman, lvan Petar (Rop),Borovnik (iz RuS), Pavlek, Pecnik in MihaHolcman.

Med drugo svetovno vojno, to je ob okupaciji, jeprenehala domala vsa lovska dejavnost, tudizakonodaja. Z oblikovanjem ljudske oblasti v letih1943 in 1.944 je na novih temeljih nastajala lovskazakonodaja. Eden prvih dokumentov te dobe jeokroZnica upravnega odseka SNOS, ki jo je poslal22.3 .1944. leta vsem okroZnim odborom OF. Vnjejpriporoda, da uredijo izvrSevanje lova na svojemobmodju tako, da bi se lovilo v omejenem obseguoziroma le toliko, kolikor je zahtevala prehranavoja5tva in za5dite polj5din. Prav tako doloda, da jetreba redko divjad za5dititi. Priprava novegalovskega zakonaje med vojno in po vojni kasnila,saj je vlada imela kopico drugih neresenih vpra5anj,vaZnej5ih od lova. Zato je predsedstvo SNOS, 5. 9.1945 sprejelo Odlok o zadasnem izvr5evanju lova,ki doloda, da smejo lov izvr5evati le osebe z lovnodovolilnico. Odstrel je bilo mogode izvrSevati napodlagi odstrelnega nadrta, ki naj bi ga pripraviliokrajni izvr5ilni odbori NO, potrdilo pa ministrstvo

za gozdarstvo. Za pravico izvrsevanja lova je bilotreba pladati pristojbine, in sicer: za lov na fazana100 din, za srnjad 400 din, za gamsa, divjegapetelina in ru5evca 500 din, za lov na jelena 1000din in zalov na drugo divjad 100 din. Pristojbine sose porabile za povradilo Skode po divjadi.Zalasnemu odloku o izvrlevanju lova je sledilzadasni zakon o lovstvu, ki je bil objavijen v Ur. listuLRS, dne 24.7.7946.

RAZVOJ LOVSKE ORGANTZACTJENA SLOVE,NSKEM PO II. SVETO\TNIVOJNI

Po vojni so nastale v skladu zzakonodajo lovskezadruge,lovske druZine in lovska dru5tva. Lovskizakon, ki je iz5el 23.7.1946, ovrednoti divjad zaljudsko dobrino.

Pravico do lova ima vsak driavljan FLRJ,neodvisno od tega, de je lastnik zemlje. Uplenjenadivjad ne pripada ved posameznikom temved lovskidruZini.

Dne 3. L2. 1947 je bil sprejet Zvezni splo5nizakon o lovu.

Zaradi sprememb na politidnem ingospodarskem podrodju je bil 6. 5. 1949 sprejet novrepubliSki zakon.

Lovske organizacije delujejo po zakonu o

druStvih.

Lovske druZine so povezane v lovskih podzvezah,te pa v Lovski zvezi LRS. Divjad je sploSno ljudskopremoZenje. Lovske druZine pladujejo pristojbino vproradun Okrajnega ljudskega odbora.

Vtem dasu se je v drlaviranrilo samoupravljanje.Zato je ljudska skup5dina LRS 29. 6. 7954 sprejelanovi zakon o lovu. Novi lovski zakon uzakoninaziva; Okrajna lovska

^leza in Republi5ka lovska

zveza. Leta 1958 se republi5ka lovska zyeza

Slovenije preimenuje v Lovsko z\tezo Slovenije,okrajne lovske zueze pa v Lovske

^Ieze, saj dejansko

niso ved okrajne, ker so bili okraji ukinjeni.

Leta 1965 je bil sprejet novi zvezni Temeljnizakon o lovu. Zato je priSlo do sprejetja novega

zakona o lovstvu SRS, in sicer dne 30.6.1966. Dne20. 10. 1976 je skup5dina SRS na pobudo LZS invseh lovcev sprejela novi Zakon o varstvu, gojitvi inlovu divjadi ter o upravljanju lovi5d.

Tazakon, z manj5imi spremembami in dopolniliizleta 1993, velja 5e sedaj.

RAZVOJ LOVSKE ORGANTZACIJENA MARIBORSKEM OBMOETU

Po prvi vojni se je leta 192L na ustanovnemobdnem zboru v Mariboru zbraTo skromno Steviloljudi, ljubiteljev lova, in ustanovilo podruZnico SLDv Mariboru. Podruinica je Stela 80 dlanov. Po

desetih letih, 193L.leta, je podruZnica ustanovilapodruZne odseke v Lenartu, Slov. Bistrici in SlovenjGradcu ter 5te1a Ze okrog 800 dlanov. V obdobjumed leti 1930 in 1940 se je delo lovske organizacijev Mariboru bistveno razlirilo in zajelo strokovnapodrodja za kinologijo, strelstvo, gospodarstvo intajniStvo. Organizirali so tudi nekaj pomembnihprireditev v Mariboru kot: leta 1932 strelsko tekmo,1933 prvo veliko lovsko razstavo, 1938 pa drugolovsko razstavo.

6. 4. 1947 je z izbruhom II. svetovne vojnepredvojna lovska organizacija ukinjena. Lovstvo jebilo vkljudeno v nacistidni "Fuhrer sistem". Po

osvoboditvi je bila v novi Jugoslaviji, ustanovljenanova I ovsk a or gantzacij a.

Okrajna OF je 14. 8. 1945 odobrila obnovodru5tvenega delovanja lovskega druStva v Mariboruza obmodje Maribor-mesto, levi in desni bregDrave, Slovenj Gradec in Dravograd. Za prvimpovojnim obdnim zborom, ki se ga je 1945. letaudeleZilo 31 lovcev, jebil2l. decembra 1946 redniletni obdni zbor. Leta 1946 je dlanarino poravnalo

L466 dlanov.1947 .1eta so ustanovili tudi podzveze vSlovenj Gradcu, Slov. Bistrici, Ptuju in Radgoni.Del lovskega sveta se je kasneje od zgornjeradgonske podweze prikljudil okrajni lovskipodzvezi Murske sobote, del pa mariborskipodzvezi.

Tako je mariborska podzsreza zdruZevala 44

lovskih druZin z okoli 1500 dlani, slovenjegra5ka paje imela L4lovskih druZin s 405 dlani.

Avgusta 1955 sta se okrajni lovski podnreziMaribor in Slovenj Gradec zdruLili v novo okrajnolovsko zyezo Maribor. Nova zveza je povezovala 59

lovskih druZin s L702 dlanoma. Do leta 1976 se

organizacijska oblika mariborske lovske zNeze nispremenila. Pri zvezi lovskih druZin Maribor se jeleta L979 organiziralo samostojno kinolo5kodru5tvo. Glavne znadilnosti dela LZ Maribor so

bile:

- v obdobju do 1955. leta preteZno administrativnoposeganje v lovskih druZinah in podzvezah;

- po letu 1955 se formira gojitvena komisija, kipredstavlja jasno organizirato dejavnost pri gojitviin gospodarjenju z divjadjo;

- v obdobju po letu 1967 se modno prizadeva prigojitvi ditadi in gospodarjenju z divjadjo. Leta1968 se ustanovi odbor za gojitev gamsov naKoro5kem;

-leta1973 se ustanovijo gojitveni bazeni (L2), vanjeje vkljudeno tudi gojitveno loviSde Pohorje oz. GGMaribor;

- leta 1970 se pridnejo voditi statistidni podatki;

- L97t. se uvede zaidita velikega petelina v LD inGG Maribor;

- v naslednjih letih je LZ organizirala naselitevdamjaka na Pohorju in muflona na Koro5kem,stalno vlaganje fazanov v lovi5da, vzrejo fazaniihkepdkov v fazaneriji Vurberg, za5dito divjega zajca,

izobraievanje lovskih pripravnikov in leta 1972organizirala slovensko lovsko razstavo.

Lovska zNeza Maribor ima velike zasluge zanapredek lovstva na na5em obmodju.

ORGANIZACIJE LOVSTVA IN LOVANA KOBANSKEM

Kobansko je del Kozjalkega pogorja, ki serazteza od potoka eermenica , ki izvirana posestvuVidmar pod Tolstim vrhom, do Kamnice. Krajevnicentri obronkov Kobanskega so Duh na Ostremvrhu, OZbalt ob Dravi, Selnica ob Dravi, KriZ nadMariborom ter Bresternica in Kamnica. Mejelovskih druZin se ravnajo po zgoraj na5tetihobmodjih.

Po pripovedovanju starej5ih lovcev vseh LD, iniz podatkov, ki jih je v ZBORNIKU LOVSTVA INLOVA zbral g. Frandek pulnik, dlan LD Kamnica,vidimo, da je bilo lovstvo v stari Jugoslaviji naKobanskem dobro organizirano. Med zakupnikilovi5d je bilo dokaj lojalna konkurenca, lovili pa solovsko po5teno. Prav tako so posvedali precejpozornosti gojitvi didadi.

Po razpadu avstro-ogrskega cesarstva innastanku Jugoslavije je bil sistem regij v celotiukinjen. Na celotnem obmodju je nastal dominalniin zakupni sistem. Na Duhu na Ostrem vrhu soustanovili loviSde, ki je obsegalo katastrske obdine:Vurmat, Geredja vas in Ianleva gora.

Drugo lovi5de je obsegalo k.o. Bod in Zg. Slemen.Obe lovi5di je na draZbi pridobil Ignac Holcman, kipa si ni obdrZal vsega loviSda, ampak je del tega vk.o. Geredja vas in k.o. Jani,eva gora, dal vpodzakup Vincencu Sarmanu iz Selnice, ki je poletu 1929 postal samostojni zakupnik tega lovi5da

Naslednje 1ovi56e, ki je obsegalo k.o. Bod,Zg.in Sp.Slemen, Sober in Gaj pa je imel vsa leta v zakupu dr.Klandnik iz Maribora, ki pa je eno leto zamudil

dralbo in tako je v tem dasu postal zakupnik tehloviSd Durlenk izYurmata. pri naslednji draZbi jeponovno postal zakupnik dr. Klandnik, ki je polegteh vzel v podzakup od nekaterih privatnih lovi5d Ielov na perutninsko divjad, Kasneje je dr. Klandniksvoje loviSde razdelil na ved delov in jih dajal vpodzakup. Podzakupniki so bili : Franc Krampl(p.d. MoZid), Karel Harih-(Krmon), JoZe pajtler-(Tojzl), Franc Dobaj-(Brezner) in Adolf Verdonik.Skoraj vsi podzakupniki so bili pri dr. Klandnikuzapriseileni lovski duvaji. po letu 1933 dr. Klandnikni ved zakupoval lovi5d, zadrialje le lovilde Bod inga obdrZal do 1941.1eta. Na Kobanskem so bila tudiprivatna 1ovi56a, ki so jih imeli na Duhu. Mednajvedjimi zakupniki so bili: Alojz Strlec, AntonNamestnik in veleposestnik Ditinger.

Na obmodju Boda, Sp. in Zg. Slemena so imeliprivatna lovi5da: Jarc, Lampreht, Iglar (Karnidnik),Ivan Urbas-(Juder), Anton Hauptman- (Smolnik),na ViltuZu pa je privatno lovi5de upravljal MaksPipuS-(RuSnik). Znati lovci v lovi5dih Boda, Selnicein Slemena so bili : Ivan Krampl-(MoLid), peterGomivnik-(MoZidev Peter), dr. K1andnik, LovroKaube, Maks Pipu5, Urbas - (Juder), Skofovi sinovi,Fric, Weingerl, Edvard in Franc Iglar-(Karnidnik),Vincenc Sarman, Feliks in Ivan Slauer, Fric pednik,Vili Zunko, Anton Namestnik, Jakob Valher, MaksVodnik-(Lipjenk), Rudolf in Simon Zaucer, FricHolzl, Miha Lampreht in drugi.

Med okupacijo med leti 1941-1945 je imel lovi5de vzakupu nemec Jaeger iz Maribora, ki pa je dallovi5de v podzakup Ignacu Holcmanu. Lovilde Bodso imeli v zakupu Brudermanovi, njih lovci pa sobili Zunkovi iz Selnice.

9

* :;,l:l- ,to

:.*\{:?:p-

USTANOVITEV LOVSKE DRUZINESELNICA OB DRAVI IN BOE NAKOZJAKU

Ko so po drugi svetovni vojni lovci izvedeli zanovo lovsko zakonodajo, so prideli razmiSljati o

organizaciji lovske druZine. Na podrodju okraja so

takrat lahko lovili samo z lovsko dovolilnicoOkrajnega odbora NOB. S Sibrami je biloprepovedano streljati srnjad, gamse in jelene.Dovolilnica je proti pladilu veljala eno leto in takoso se takratni iovci dogovorili, da bodo vsi z

dovolilnico lovili na skupnih lovih. Del loviSd je bil5e vedno v lasti zakupnikov. Posledica teh razmer jebilo slabo gospodarjenje in gojitev divjadi in kotzadnje loviSda so bila prazna. Konec anarhije vlovstw se je zadel s sprejetjem zadasnega zakona o

lovu, ki je bil sprejet23.julija 1946.leta.

Na jesen leta 1946 sta bili ustanovljeni lovskidruZini: Bod na Kozjaku in Selnica ob Dravi.

Ustanovitelji LD 8o6 na Kozjaku so bili: LudvikVrhovnik, Franc Harih, Frandek Rumpf, Weingerl,Golob, Ludvik Madek , Ivan PokerZnik , LudvikRepolusk, ki so bili nato tudi funkcionarji LD.

Ustanovitelji LD Selnica ob Dravi pa so bili:JoZe Gomivnik - stare5ina, Feliks Slauer - gospodar,

Ivan Krdovnik - tajnik, Ivan Dobaj, Simon in RudiZaucer,Veber, Vili Zunko in drugi.

Lovska druZina Bod na Kozjaku je posedovala2327 ha lovnih povr5in. Zakupnaceruazalovi5de jeznaiala 2.327 dinarjev. V LD je bilo vdlanjenih 15

lovcev. Lovska druZina Selnica je posedovala 1.127ha lovnih povrlin. Zakupna cena je bila 904dinarjev.

NaI spoltovani dlan in lovski tovari5, g. MihaelTrabe, je v dopisu ob 30-letnicizdruZitve LD Bod naKozjaku in LD Selnica ob Dravi osvetlil spomin na1etoL950 in na leta, ki so sledila. Za opis tegaobdobja mi je pomagala prav njegova razlaga v temdopisu, saj mi je bil das okoli leta 1955 popolnaneznanka, inzato sem mu zelohvaleien.

Fotografija prikazuje lovsko slavje ob uplenitviprvega jelena 1952. Uplenitelj je bil LudvikVrhovnik. Jelena je nekaj dni pred uplenitvijo vKocljevem s strelom ranil v prednjo nogo lvanGradiSnik.

Prvi dokumenti o delovanju LD Bod na Kozjakuobstajajo Sele z letom 1955, ko je postal tajnik LDg.Mihael Trabe . V dopisu z dne 79.2.1982 je na5

lovski tovari5, g. Trabe, povedal naslednje:

LD Selnica ob Dravi je oznadevala svoje meje odBistrice (potok), Selnice do Fale (ob Dravi), poKoglarjevem grabnu do izpod Gru5ida, daljeJanZevo goro izpod Sojevega, Lipjenkovega,Graceja, Farausovega, mimo doha do Bistri5kegapotoka in ob potoku do Drave. Iniciator in gonilnasila LD je bii Ivan Dobaj s pomodjo pokojnega tov.lovca Ivana Volmajerja Predsedstvo LD je vodilprvi predsednik JoZe Gomivnik s pomodniki:Ivanom Kardovnikom, Karlom Zlahtldem,Feliksom Slauerjem, Simonom in RudijemZaucerjem ter Trojakom, Helclom,VilijemZunkom , Johanom Vebrom.

Lovska druZina Bod na Kozjaku je obstajala naobmodju severnih meja selni5ke LD, in sicer obDravi od Kobaleja do Bistri5ke grabe, naprej doeoha, severna meja LD pa je bila dri,avna meja zAvstrijo. V upravljanje je imela tudi lovi5de Vel.Bod, to je Pulnerjevo, Kali5nikovo in Selejevo (tapredel je sedanja LD 1956. leta odstopila LD Gaj).

t0

Predsednik LD Bod je bil Ivan PokerLnik ,

gospo dar Ludvik Vrhovnik, tajnik Ludvik Repolusk. Ostali dlani pa so bili: Ivan Jarc , Anton in FrancDajdman, Ivan Jerbid, Franc Harih in drugi.

Po zdruZitvi lovskih druZin LD Selnica in LDBod v letu 1950 je novoustanovljeni LD Bod naKozjaku predsedoval IoZe Gomivnik, LudvikVrhovnik je bil gospodar, Ludvik Repolusk pa

tajnik. Vodja duvajnih sluZb je bil Feliks Slauer,Karel Ztantrc pa blagajnik.

Pod predsedstvom tov. JoZeta Gomivnika, se jeLD Bod na Kozjaku pridela rarvijati s humano,etidno in pionirsko voljo v modno gojitveno Sportnoenoto z lovsko pravidnostjo.

Na fotografiji ustanovna dlana LD: Feliks Slaverin JoZe Gomivnik.

modno razmahnil. Leta 1,948 so lovci v Dobraviuplenili 1 1 lisic in 2 zajca. V lovski druZini se j e natoz dobrim in s pravidnim gospodarjenjem zadel

vedati stalei divjadi, gojiti so se zadeli lovski obidajiin navade, kot tudi prijateljstvo med lovci rz

razlidnih slojev.

Po izjavah nekdanjih in sedanjih starejlih61anov LD se je gams naselil v Zagozdt Sele popoZaru leta1943 (ki je takrat unidil velik del gozda).

Tudi staleZ divjega petelina se je v nekaj letih po

vojni ponovno dvignil, prav tako staleZ jerebov insrnjadi. Stalei zajca pa se je vedal predvsem po

vlaganjih teh v letu L966 - 1968. V loviSdu jebtlo za

osveZitev krvi izpu5denih 34 zajcev. StaleZ fazanovse je po vlaganju 1956. leta lepo povedal, tako je biloLe leta L963 uplenjenih okrog 120 livali. Ko so vletu 7963/64 zadeli ograjevati plartaile, se jepokazal negativen vpliv tega na staleZ fazanov rnzajcev v Dobravi. Prav tako je skoraj izginllaj erebica, zar adibolezni j e up adel tudi staleZ veveric.Pojavljati so se prideli divji pra5idi in posameznipredstavniki jelenjadi. V letu 1956 je tov. AntonPeterka uplenil prvega praSida pri nas. Prvi jelen paje bil uplenjen v letu 1952 na Vel. Bodu. Kotzanimivost naj omenim, da je bila zadnja dljamadka pri nas uplenjena v l. 1929, zadnji volk pa Ze

letaL9lT , ustrelil ga je uditelj Majcen na Sv. Duhu.Po pripovedovanju Rudija Zatcerja pa naj bigamsa uplenili v Zagozdl pred drugo svetovnovojno, kar je bilo takrat velika posebnost. Nadaljepripoveduje, da je imel Dobravo v zakupu skupaj z

g. Sarmanom tudi njegov ode Simon ter da so

zakupniki vabili na lov v svoja loviSda, ki je vdasih

trajal tudi po ved dni, to pazato,ker so bili zelo dolgizadnji pogoni. Posebno skrb so posvedali svojimStirinoZnim prijateljem, ki so jih spremljali na lovu.Obidajno so pred lovom dobili zajtrk najprej psi,

Sele nato lovci. Vedina psov ni bila diste pasme,

vendar so bili dobro iz5olani za brakade. Pa tudilovci naj bi bili drugadni kot sedaj, saj so pse

izpustili, sami pa dakali toliko dasa, da so jim psi

divjad prignaii do stoji5da. V vedini primerov so

gonili lisice in zajce, ker je bila srnjad bolj redka.

Lovi5da LD so bila med vojno opusto5ena,

modan je bil staleZ roparic, kot tudi divji lov, ki se je

il

Fotografija prikazuje "Lisidjo smrt" AntonaBosilja s pomo6nikom Bobijem. V tem letu je A.

Bosilj uplenil 23 lisic.

Obdobje Sestdesetih let je opisal takratni tajnik LD,lovski tovari5, g. BOGOMIR TRABE.

SPOMINI NA DELO V LD

Ze kot otrok sem obdudoval in Livel z naravo,poseben interes sem imel za Zivlienie divjadi. Kot12-letni dedek sem zahajal v lovi5de z botrom pok.

g.Janezom Urbasom kmetom rla Slemenu,

zakupnikom lovi5da na Slemenu ter dela Spodnjega

Boda. UdeleZeval sem se njegovih lovov kot gonid inobenem gojil Zeljo postati lovec.

Ta ielja se mi je uresnidila komaj leta 1960, ko

me je v svoje vrste sprejela LD Bod na Kozjaku. V

istem dasu nas je bilo kar pet pripravnikov: S

Dugonik izFale, jaz ter sedaj Ze pokojni FrancZau5ek , Ivan Rakovid in Janez Dolin5ek . V letu1962 smo vsi opravili lovski izpit pri LZ Maribor. Vpripravi na izpit nam je bil v veliko pomod pok. g.

Fridek Janko iz RuI s svojimi inltrukcijami.

Na obdnem zboru LD za lelo 1962 sem zaradipreobremenjenosti tajnika LD, brata Mihaela,prevzel mesto tajnika, ki sem jo opravljal do 1968.

leta.

V letu 1964 so nastale v lovstvu velikespremembe, in to:

1. Sprejetje poslovnika in pravilnika, ki sta delno 5e

sedaj v veljavi.

2. Ureditev in uvedba blagajni5kega poslovanja na

sklade (dohodek iz lovi5da: 60 % eoiitveni sklad za

zimsko krmljenje, nakup Zive divjadi, odlkodninskezahtevke, materialne stro5ke za lovske naprave,

ostalih 40 %paza poslovne stro5ke, nagrade dvema

duvajema, ostalo pazaflagrade dlanom za doseZene

todke za deTo v loviSdu in pri pokondevanju roparic.

3. Ukinitev t.i. deputata lovcem pri odkupuuplenjene divjadine za minimalno ceno (U2 srne -

500 din). Pri ukinitvi deputata je bilo med lovciveliko kritike, vendar je na5 takratni predsednik,

poZrtvovalni g. JoZe Gomivnik z dokazovanjem tougodno re5il (kdor je delal, je bil z dokazanimitodkami nagrajen).

Delo UO LD v tem dasu je bilo dobro, kar je

razvidno iz dokumentacije, ki verjetno 5e obstaja.

Funkcijo tajnika sem odloZil aprila 1968, prevzel joje g. Franc Ozanid.

Rad bi omenil lovske Sege in navade. Mednjespada tudi lovski krst. Iz moje generacije smo biliStirje krsdeni na Sv. Duhu, peti se je takrat izognilkrstu, a je v lovni sezoni opravil svoj krst kar na

dravskem robu.

Lovski krst se pri nas m izvajaT kot "burka"temved svedano. Vsa ta leta in tudi pozneje sem bil

12

I

doloden za toZilca. Zabavno je bilo zbirati podatkekrSdencev o napakah pri uplenitvi prve divjadi, kerje moral prekr5ek pri krstu zagovarjati. Krstnik je bilzmeraj (tudi pri meni) g. Rudi Zaucer,ki je s svojomogodno postavo, z velikimi dlanmi in z leskovko vroki zbujal strah, vendar ni bilo tako. Krstje 5e vsakprestal.

Naj navedem samo nekaj primerov obtolb, zakatere so se morali krSdenci zagovarjati;

Starelina LD je uplenil fazana, ki je bil nagadens Sibrami, tajnik LD je iz strahu ustrelil divjegapra5ida, gospodar LD lovil vrane s trajbarjem,predsednik LZ Maribor je ob avtocesti uplenilsrnjaka, ki je bil atrakcija in fotomodel turistom.

Omenil bi 5e primer pri krstu dlana, ko jepristopila njegova iena in ga z leskovko opomnila,da ne bo zahajal v tuja lovi5da.

S tem kondujem prispevek k na5i SO-letnici LD zZeljo dobrega gospodarjenja z lovi5dem in naravo, zmislijo "das mine, spomini ostanejo"!

Bogomir Trabe, dl. LD

Slika prikazuje dlane LD, ko je tov. Peterka 1955leta uplenil pri nas prvega divjega pra5ida.

Zbor dlanov pred obdnim zborom v Selnici1959.

Uplenitelj gamsa Rudi Zaucer (levo) in StankoDugonik, uplenitelj srnjaka 1961 leta.

Na skupnem lovu pri "Jugu" leta 1955.

!J

LOVSKA OBTOZNICA NASESLA\AIE LOVSKO . GOJITVENEDRUZINE BOE NA KOZJAKU

Na prijavo na5e tajne obve5devalne sluZbe moramopostaviti pred Visoko lovsko sodiSde Be enegazeletca bolje redeno krivolovca. Toda Visokolovsko sodi5de bo moralo ugotoviti, ali je takrivolovec mo5kega ali Zenskega spola, kar zadevo5e bolj zaplete. Tako si je lovsko sodilde najelo dr.pr. tov. IoLeta Cafa , ki bo po svojih izku5njahpoizkuSal ugotoviti, kakSnega spolaje ta krivolovec.

Tako imenovana Majda, po poklicu gostilnidarka, sije drznila na pobudo nekega lovca T. T., polno imein priimek nam 5e nista znana, napisati pro5njo zasprejem v naSo visoko cenjeno LD Bod na Kozjaku.Njena pro5nja je bila ugodno resena z namenom, dapostane dobra lovka, karje dotidna zelenka spretnoizrabrla.

1. Za mentorja se je dolodil tov. Anton Pedovnikkar sam, takrat je bil seveda 5e samski. Mentor tov.Anton Pedovnik, ljubitetj vseh neZnih stvari, jejamdil za sprejeto Majdo, da bo uspelna vnadaljnjem praktidnem usposabljanju. To pa je biloza v lovstvu neizkuSeno Majdo usodno, saj jenaredila na Zalost lovca mentorja ved teijihkaznivih dejanj in prekrlkov. Za tejo je slavna LDBod na Kozjaku poklicala na osebni zagovor predVisoko spoltovano in nadvse pravidno lovskosodi5de.

2. ObtoZnica jo nadalje bremeni, da je spretnonagovorila na5ega izku5enega lovca, tov. MaksaAbramenko , da je 5el z omenjeno krivolovko na lovnekam v Kodevje, kjer je uplenila kar dva divjapra5ida na en mah.

3. ObtoZena je 51a 5e dalje, tako je na enem odna5ih skupnih lovov nagovarjala nalega vestnegalovca, ker da jo zebe in da ji naj zmasira prsa in 5e

kaj, toda vestni lovec ni podlegel njenim sladkimbesedam in telesnim darom.

4. ObtoZena je pomorila ved madk v Bistrici inokolici, teh dudovitih lovstvu koristnih iivali, zakarpa so ji va5dani Bistrice nadvse zahvalni. Toda tazelenka je napravila LD nepopravljivo Skodo, saj temadke ne bodo ved pokondevale lovsko IkodljivihZivali, kot so mladi zajci, fazani, kebdki itd. Na vsosredo LD, se obtoZeni vendarle ni posredilo, da bipobila kakSno lisico, kuno ali klate5kega psa.

5. Skupnih lovov se je udeleZevala redkeje,predvsem pa kraj5i das. To pa gotovo iz strahu, kerjena5a slavna LD pismeno obvestila vse lovce, da sepri nas po novih ugotovitvah nahajajo tudi levi, nakatere bi bilo moZno vabiti tudi goste.

6. ObtoZena se je zmeraj pritoZevala, da so naiikobanski bregi zanjo prestrmi, kar se ji je tudiposredilo dokazati, saj se je na nekem lovu krasnozvalila v potok. Zato pa jaz osebno izrekam na5ilovski reSevalni ekipi vso pohvalo, ker je dotidnoMajdo re5ila gotove smrti.

7. Z nekaj srede je obtoZena Majda pregovorilana5ega izpra5anega lovca, tov. Albina Arnu5a, da jidisti in vzdrluje oroZje, seveda za dober honorar. Zomenjenim lovcem je Sla dakat srnjaka na visokopreLo, kjer pa je sled velike ielje, daupleni srnjaka,sladko zaspala. Znano je tudi, da je bila Se z drugimilovci na srnjaka, toda prej navedeni postopek je vceloti ponovila.

Teoretidni del lovske vzgoje je svojeglavno sprejelnaS nadvse dober in visoko cenjeni lovec, tov.Franc Ozanid. Moram priznati, da mu je to obpomodi 5e drugih lovcev uspelo. Saj obtoZena nimatako trde glave, predvsem pa ne srca, kot je tov.Franc Ozani(,predvideval,inzato menim, da se muje z dobrim znanjem obtoZene to obrestovalo.

Storjenih je bilo 5e ved kaznivih dejanj in prekrlkovniZje kvalitete, nekateri so se zgodili zunaj na5egarevirja.

Za yse storjene prekr5ke in kazniva dejanja paslavno Visoko lovsko sodiSde, po teLi storjenihkaznivih dejanj, dejansko zasluZene kazni niti ne

14

more izredi, ker bi blla za polno odsluZenje kazni,Zivljenjska doba obtoZene prekratka.

V letu 1966, je bil sprejet zakon o lovcih inlovstvu, zato smo 1967 sprejeli nova Pravila, ki smojih 16. 3. 1968 predloZili obdini. Odlodbo o vpisunale LD v register drultev smo sprejeli l. 4.1968.

V lovi3du je bilo takrat obilo divjadr, zato je bil 1.

1966 izvr5en odstrel: 28 kom srnjadi, 23 fazanov in60 zajcev. elani LD so divjad zelo aktivno krmili,roparice pa obdriali na minimalnem staleZu in so

tako v letu 1966 uplenili 42 lisic, od tega jih je 20ustrelil duvaj v LD, tov. Anton Bosilj. Y naslednjihletih se je staleZ fazanov povedal, ker so jih dlanipozimi vestno krmili. Leta 1,967 je umrl ustanovnidlan in dolgoletni vodja duvajske sluZbe FeliksSiauer. V letu 1968 so dlani sprejeli nove pogoje za

pripravnike. Pripravni5ko delo je trajalo tri leta,pristopnina pa 25.000 din. V tem dasu je LD priLZnarodila tri pare Zivrh zajcev in tri pare fazanov za

izpust v lovi5du. Izpust zajcev smo v preteklih letih vlovi5du 5e ponovili, da bi tako povedali staleZ.

Najved zaslug pri teh akcijah je imel tov. MihaTrabe. V tem letu je zalivelo streljanje na glinastegolobe. V lovi5du so se prehodno prideli pojavljatidivji pra5idi. Zima leta 1968 je bila ostra in bogata s

sneZno odejo, kar je modno izdrpalo srnjad. Zatosmo lovci skrbeli za krmljenje in pomodi potrebnosrnjad. Vdasih jo je bilo treba kar prenesti izvisokega snega in primerno oskrbeti. Bili so celoprimeri, ko so lovci srnjad prenesli kar na svoje

dvori5de in jo ob ugodnej5ih pogojih izpustili vnafavo.

Leto 1968. Lovci pred vrnitvijo srne in mladida vnaravo. Zleve: JoZe Gomivnik, Bogomir Trabe ,

Anton Bosilj in Albin Arnu5 .

V naslednjem letu je bilo na posvetu sklenjeno,da bo LD pridela aktivneje sodelovati nakinoloikem podrodju. Tako smo sklenili, da bo LDdlanu ob nakupu rodovni5kega psa vrnila 50 %

strolkov. Vodnik tega psa se bo dolZan 5 letudeleZvati skupnih lovov, po tem obdobju pa bopostai pes njegova last.

Sprejeti so bili tudi predlogi stare5ine,gospodarja in drugih dlanov o obvezni pristrelitvipu5k risanic. Streljati bo potrebno na tardo srnjakana razdaljo 100 m. Pravico do lova pa bo imel ledlan, ki bo od 3 strelov imel 3 zadetke.

Plan odstrela 1969 je bil naslednji:

32 kosov srnjadi, 2 kosa gamsov, 70 zajcev, 65

fazanov in 5 divjih pra5idev.

Diana se je posebno nasmehnila mlademudlanu LD JoZetu Ziberni, ki je na skupnem lovu vZagozdu uplenil me{asca, ki je odi5den tehtalrekordnih 183 kg. Trofeja je bila na lovski razstavi1972.leta ocenjena in razstavljena na razstavi. Natem lovu je dva pra5ida uplenil tudi Janko Strnad izRu5. Lovski uspeh pa bi bil 5e vedji, de bi prisotni na

t5

lovu upoStevali napotke tov. Antona Bosilja, ki jepra5ide izsledil.

Po lovu na pra5ide v Zagozdu leta 1969. Obpra5icu Jole ZiOerna in Janko Strnad (dlan LDRuSe). Stojijo: z leve Anton Motaln, MaksGarmut, Anton Bosilj, Rudl Pu5nik in FrancOzanid.

Leta 1970 je pridela druZinski proradun pestitiSkoda, ki so jo povzrodali divji pralidi, tako da so

lovci prideli razmiSljati, ali je pra5id pri nas zai,elenadivjad. Po dalj5ih prepridevanjih se je vedina dlanovodlodila za gojitev. O pravilnosti odloditve so se

dlani prepridali 5e kasneje. Ko smo na Kobanskempra5ide iztrebili, so ugotovili, koliko lepega lahkonudijo lovi nanje. Zalpasmo zadeli tudi ugotavljati,da pada staleZ divjega petelina, pa tudi poljskihjerebic. Vnaslednjem letu pa je LZ Maribor ffojkoPodgornik ) izdala napotke z naslovom Gojitevsrnjadi. Svoje zadnje porodilo je na obdnem zboru29. aprrla 1972 prebral dolgoletni starelina IoZeGomivnik.

POROEILO STARESINE LD BOE NA KOZJAKUZALETO 1977/72

Ko dajem porodilo o delu v preteklem letu,moram omeniti sledede:

Upravni odbor je imel trinajst sej in tri dlanskeposvete. Ugotovil je, da je potreben vedji nadzor vloviSdu. Za to so zadolZeni posamezti dlani za

dolodene rajone, ki urejajo krmi5da, solnike inugotavljajo staleZ divjadi in obenem opravljajoduvajsko sluZbo. Ti dlani morajo porodatiUpravnemu odboru o stanju dotidnega rajona, za

katerega so zadolZeni.

Lovi so bili planirani samo ob nedeljah, in sicer nazajca tn fazana. Plan odstrela zajca smo prekoradiliza polovico, kar ni bilo prav. Ta prekoraditevodstrela zajca je nastala v glavnem v plantai,ah.PreseZen je bii tudi odstrel gamsov, in to za trikomade. Jelenjadi nismo odstrelili.

Upravni odbor je na sejah vedkrat priSel donesoglasja, najved zaradi krmljenja in odstreladitadi. Moje mnenje je, da je treba dim boljza5dititi divjad in naravo, ker dlove5ka roka ie takopreved posega v naravno bogastvo. Zato smo mitisti, ki moramo sodelovati pri zalditi narave indivjadi. Mislim, da tisti lovec, ki hrepeni po dimvedjem plenu, ni ved lovec, ampak mrhovinar. Lovnaj nam bo Sport in v ponos, da se po revirju lahkosprehajamo s puiko in opazujemo divjad,odstrelimo pa le to, kar je odstrela potrebno.

V na5i druZini je vedno vedje trenje in prepirizaradi nekaj Elanov, ki hodejo uveljaviti samo svojemnenje, mnenj drugih dlanov pa ne upo5tevajo injih tudi podcenjujejo.

Predlagam obdnemu zboru, da temu napravikonec in si tukaj povemo vse, kar je nerazdi5denegamed nami.

Zelim, da bi v bodode bilo med dlani ved

razumevanja in bi zopet bili prava druZina.

S tem zakljudujem svoje porodilo.

StareSina

JoZe Gomivnik

t6

il,lilrr i :

Po obdnem zboru je postal stare5ina LD tov.Rudi Podgornik. Zaradi boljle kontrole lovi5da, patudi ureditve bolj5ih pogojev za gojitev divjadi smoloviSde razdelili na revirje. Ti obstajajo 5e danes. Vtem obdobju smo navezali prijateljske stike z LDStar5e. Od LD Star5e smo Zeleli kupiti odrasle(divje) fazane,vendar v dasu sodelovanja niso uspeliuloviti za na5e iovi5de Zelenih fazanov.

elani LD smo tudi aktivno sodelovali na lovskirazstavi v Mariboru, ki je nudila prikaz lovstva inkapitalnih trofej divjadi, uplenjene v Sloveniji.

Na obdnem zboru 7972. leta smo tov. loi.etaGomivnika imenovali za dastnega predsednikanale LD. V naslednjih letih 7973 in 1974 so se

zgodili naslednji pomembni dogodki:

- mandatna doba dlanov UO in vseh upravnihorganov se je podaljlala na dve leti.

- odpravili smo pladilo za delo v lovi5du s

todkami oziroma z denarjem. V bodode bo delo vLD vrednoteno s todkami: (1ura = 10 todk). Odstrelpos. vrst visoke divjadi se bo delil po opravljenemdelu;

- ukinili smo deputatno prodaj o fazana in zajca,tako se sedaj in v bodode vsa divjadina pladuje po

trZni ceni;

- uvedli smo vedjo pozornost pri diSdenju trofej(za slabo odi5dene bodo kazni);

- UO LD mora ved pozornosti posvetitirzobraievanju pripravnikov. V ta namen jeustanovljena prosvetna komisija, katere dlani so:

Zlberna, Podgornik, Bosilj in Ozanl(,;

- zadeli smo z iskanjem nove lokacije za streli5de.Referent za strelstvo, Maks Garmut, je zadolien za

nakup stroja, za spuidanje golobov. Dne 16. 9. 1,97 6

smo podpisali listino o pob,"rtenju zLD Lenart.Sestavni del listine narekuje gojitev divjacl obehLD in govori o sodelovanju na skupnih lovih.

20.3.7976 so prisotni na obdnem zboru potrdilinov Pravilnik LD Bod na Kozjaku, kot tudi pravilniko lovskih izpitih in izvedli novo bonitiranje loviSda.

16. 9. 1976 smo organizirali razvitje praporanale LD. Po razvitju smo v kulturnem domuorganizirali lovsko veselico, ki pa nam je zaradislabega vremena prinesla skromen izkupidek.

:'r, . :

i'- #. G#H.-*M. * ffi. ;;. *, ffi#

Sredna uplenitelja ob uplenjenem gamsu indivjem praSidu Franc Ozanid in Anton Bosilj.

Ob razvitju prapora.

17

Fotografiji prikazujeta dlane LD Boc na Kozjakuin pobratene LD Lenart ob razvitju prapora na5eLD dne 16. 9. 1976 .

Nekateri dlani so se posebno trudili ob razvitjuprapora, zato jih bom kar imenoval: Bosilj,Gomivnik, Ozanr(,, Podgornik in drugi. y 1977 .letusmo sprejeli poslovnik nale LD, ki ga je dne 3.2.1978 potrdil Oddelek zanotranje zadeve.

Stanje divjadi v lovi5du se spreminja. Opazilismo, da pada staleZ zajcev in fazanov. Modno padastaleZ divjega petelina, je pa v porastu staleZ srnjadi,divjih pra5idev in divjih rac. V lovi5du se je pridelanaseljevati jelenjad. Izvr5en odstrel divjadi v letu1978 je bil sleded: 38 srnjakov, 48 srn in mladidev,poleg tega 5e 12 srn, ki so kondale pod kolesiavtomobilov, dva divja pralida, 18 zajcev, 15fazanov in 2 gamsa. Iz odstrel a je razvidno, da padatudi staleZ divjih pralidev in tudi gamsov. Tako smosklenili, da za eno leto zaiditimo gamsa, v lovi5de pavloZimo 50 kom fazanjihkepdkov.

Maja 7979je kot zadnjiuplenil divjega petelinaTone Zupanid. Kljub temu, da smo trajno zalditilipetelina in deprav se je ukinil lov na to ilahtnodivjad, opaiamo, da se rastilde zmanjluje (odletal979 - 97), sajje v lovi5du le nekaj primerkov.

Na fotografiji zadnji uptenitelj velikega divjegapetelina v na5i LD 1g7g leta - Anton Zupanid,

Bilo je 4. maja 1980, ko je vedino Jugoslovanovpretresla Zalostna vest, da je umrl predsednikdriave Josip Broz-Tito. poleg delavskega razred.a jemodna Zalost pretresla tudi slovenske lovce, saj je vdasu njegovega predsedovanja lahko postal lovecvsak polten driavljan, ne glede na to, od kod izhaja.Vsak mali kmet ali delavec je lahko postal lovec.Imel je pravico enakopravnega korildenja v gojitviin lovu divjadi, ni bil ved le gonjad zakupnikov.

Na Zalni seji LD smo izrekli besede zahvale Titu insklenili, da bo najvedja zahvala, de bomo ostalipo5teni lovci in gojitelji divjadi kot tudi duvarjinarave.

V tem letu 1980 so prideli zvrtinamina Vel. Bodu,ker je Elektrogospodarstvo sklenilo, da na Jugovemin MatjaZevem napravijo zbiralnibazenza vodo, kinaj bi sluZilo za pretodno elektrarno. Sreda nam jebila naklonjena. Ker ni biio dovolj finandnihsredstev 5e sedaj vse miruje.

Medtem smo izvedeli, seznanil nas je tov. Motaln,da obstaja moZnost odkupa Sekirdnikovega od

IB

obdine RuIe. Zadollili smo tov. Podgornika inAlbina Arnu5a, da uredita vse potrebno glede

nakupa travnika in propadajodih hiS na temzemljiSdu.

Na fotografiji: slovo od JoZeta Gomivnika,3.11.1980.

Prvega novembra 1980, smo se dlani LD zopetstrnili ob Zalostnem trenutku; umrl je na5 cenjenilovec, velik po5tenjak in delaven dlan, na5

dolgoletni predsednik in dastni predsednik JoZe

Gomivnik.

"Spo5tovani loi,e Gomivnik", je ob zadnjemslovesu dejal govornik LD, >obljubljamo, da telovci ne bomo pozabili<. Pisec zbornika lahkotrdim, da je kljub 17- letni odsotnosti 5e mnogokratmed nami. Odetovo uspe5no lovsko pot nadaljujenjegova hderka Vera.

V letu 1982 smo kupili Sekirdnikovo. Pridobilismo lep sonden travnik z nekaj drevesi sadnega

drevja, ki je 5e kar nekaj dasa dajalo divjadipribolj5ekv sadju. Ko smo odstranili stare zidove inporavnali dvoriSde, smo uredili bivak, zarasle jase

posejali s travno melanico in do bivaka uredilicesto. Zaradi pomanjkanja finandnih sredstev smoseptembra 1982 v Selnici priredili veliko lovskoveselico. Kljub velikemu trudu organizatorjev invloZenemu delu vedine dlanov, je bil izkupidekskromen, in sicer 86.371, din. V letih 1983 in 84,

smo opaZali zmanj5anje staleZa gamsov in srnjadi.Modno pa je zopet v porastu staleZ divjih praSidev. Vletu 1984 smo jih 50 kom planirali za odstrel vbazenu.

Z vedjim staleZem divjih pra5idev je bila vmodnem porastu tudi Skoda oziroma odlkodninekmetom, ki so jim pra5idi unidili pridelke na njivah.Sklenili smo, da bomo kmetom za ograditevzemljiSd prideli dostavljati elektridne pastirje.

V lovskem letu 1983 smo opraviii naslednjiodstrel:

21kom divjih pra5idev, 6 kom gamsovin 78 komsrnjadi. Poleg tega pa 3e 17 zajcev infazarrov.

V tem obdobju se je pri nas stalno naselilajelenjad, zato smo prideli s stalnim krmljenjem(koruza, sadje in sladkorna pesa). Ved pozornostismo posvetili tudi krmljenju srnjadi, kar se nam je

kaj kmalu obrestovalo, saj je v teh letih postala

srnjad StevildnejSa.

V letu 1985 je bil sprejet tudi petletni nadrtgojitve in odstrela divjadi (1985-1990). Planiran jebil tudi vedji odstrel za inozemske goste. Prav takoje v tem dasu na5 dlan tov. Maks Abramenkoorganiziral sodelovanje na5e LD z lovci GL 1ovi56a

Medved iz Kodevja. Mnenja sem, da je vsaj tretjinidelovnih dlanov na5e LD bilo omogodeno spoznatiLlahtno divjad, kot so medved, jelen, damjak indivja madka, ki jih sicerv svojem lovi5du nikoli ne biimeli moZnost spoznati. Zal pa nismo znali cenrtinjegovih prizadevanj in je medsebojno sodelovanjekmalu zamrlo.

Kako smo gospodarili z divjadjo od leta 1985 do

1989 je razvidno iz porodila tov. Maksa Garmuta.

V letu 1989 je bil odstrel naslednji:

4 komadi jelenjadi, o pra5idev, 7 komadovgamsov, 103 komadi srnjadi, 4 komadov zajcev tn 6kom fazanov.

Iz odstrela je razvidno, da je biio dedalje manjzajcev in fazanov, kar je posledica raznihagrotehnidnih ukrepov (r azne kolnje, Skropljenj e,

veliki kompleksi monokultur), pa tudi velikegastaleia roparic (lisic in predvsem kun). V ioviSdu

smo praktidno uspeli iztrebiti divjega pra5ida, saj

t9

smo skupaj s Stevilnimi gosti, ki se niso spoznali napra5idji lov v bazenu in na5em loviSdu, "pobili"vodede svinje. Nekaj pa so k zginotju pralidevpripomogli tudi lovci sosedje iz Avstrije.

V 1989 letu smo prideli ponovno resnorazmi5ljati o lovskem domu, saj smo vsa leta imeliobdne zborc in posvete oziroma vse sestanke po

gostilnah. Dokondno smo na obdnem zboru LD, kije bil 17. 3. 1990, sprejeli dokonden sklep o

izgradnji lovske kode. Na obdnem zboru je bilsprejet sklep, s katerim je bil gradbeni odborpoobla5den, da takoj pridne z aktivnostj o v zxezi z

izgradnjo lovske kode. elani gradbenega odbora so

bili predsednik Albin Arnu5, podpredsednik AntonZupatld, dlani pa Anton Bosilj, Maks Garmut,Stanko Dugonik m1., Rudi Podgornik in AntonFike. Vsi dlani gradbenega odbora so dejansko takojprideli z delom na dolodenih podrodjih in bili tudizelo uspe5ni (ved o gradnji bom opisal v posebnemprispevku).

Dne 5. 4. 1,990 je bil na javnih volitvah izvoljenizvrini odbor v sestavi: Rudi Podgornik, FrancOzanid, Maks Garmut, Anton Pedovnik, StankoDugonik m1., Anton Bosilj, Vera Arnu5, IvanZupani(, in Joi.e Ziberna. Za starelino je bilponovno izvoljen tov. Rudi Podgornik, za rram.stareline in gospodarja pa smo izvolili tov. MaksaGarmuta.

Na lovskem posvetu 13. 5. 1990 tajnik LDporoda, da je tov. Rudi Podgornik da1 ostavkooziroma se je dokondno odlodil, da ne bo ved

opravljal funkcije stare5ine.

Tov. Rudi Podgornik pojasni, da se je za tonepreklicno odlodil in da je vzrok to, da s stranipredsednika gradbenega odbora ni bil seznanjen, da

se koda ne bo gradila v k.o. Geredja vas kot je bilodogovorjeno, temved je s1i5a1 novo verzijo o gradnjipri Pecu.

Tako je bil izvoljen za noyega stare5ino tov.Maks Garmut, za gospodarja pa tov. Franc Ozanid.

Navzodi smo se nekdanjemu stare5ini zahvahh za

dolgoletno uspelno in korektno vodenje LD,

novoimenovanemu stare5ini pa zai,eleli uspelnovodenje LD, pa tudi uspeha pri izgradnji lovskekode. V nadaljnjih nekaj letih je bilodelovanje v LD dejansko usmerjeno k urejanjulovske kode.

Leta 1991smo morali na zahtevo TO Slovenijena obmodju nale LD organiziratt.24-urno deZurstvo

opazovanja pomembnih todk in prehodov, da bipomagali odkrivati morebitne diverzante inpodobne sumljive osebe. Omeniti moram, da venem mesecu, kolikor je potekalo deZurstvo fiana5em podrodju ni bilo incidenta, pri katerem bilahko pomagali dlani na5e LD. Torej smo tudi lovciizvr5ili dolZnost, ki jo je med vojno od nas zahtevalaTO Slovenije. V jeseni 1991. leta smo opravilicepljenje lisic proti steklini (poloZili vabe s

cepivom). Tak5na akcija je bila ponovljena 5e

naslednjo jesen in pokazala je, da je bilo cepljenjeuspe5no, saj se je Stevilo steklih Zivali krepkozmanjialo.

Februarja 1992 so bile ponovno volitve v organe

LD. Dne 17 .8. t992je praznoval devetdeseti rojstnidan na5 najstarejli in zasluLni dlan LudvikVrhovnik - Blagojet. Ob njegovem visokem jubilejuga je obiskala delegacija nalih dlanov.

Seveda smo njegov jubilej objavili tudi v glasiluLovec.

20

Spomin na praznovanje 90-letnice LudvikaVrhovnika - Blagojeta. Delegati LD: z leve:

Stanko Dugonik st., Rado Podlesnik, Rudi

Podgornik, Anton Pedovnik, Jole liberna,Maks Garmut in Anton Gradi5nik. V sredini stojijubilant Blagojet.

V krogu lovskih tovari5ev je poln modi indobrega zdravia dne 17. 8. 1992 praznoval 90-

letnico na5 prijatelj Ludvik Vrhovnik-Blagojet,

soustanovitelj, mentor in starosta LD Bod na

Kozjaku. Starosta nabih dlanov in verjetno

kobanskih lovcev je po staZu najstarej5i lovec.

Ze v mladosti ga je pritegnila lepota narave;

pridruZil se je odetu lovcu in bil lovec Ze v stari

Jugoslaviji. Leta 7946 ie bil ustanovitelj in prvi

stare5ina LD Bod na Kozjaku' Leta 1959 sta se s

starelino LD Selnica ob Dravi, pokojnim JoZetom

Gomivnikom, dogovorila o zdruZitvi obeh druZin v

LD Bod na Kozjaku. Po zdruZitvi je bil JoZe

Gomivnik dolga leta vzoren starelina, Ludvik

Vrhovnik pa gospodar nale LD. Ob praznovanju 90-

letnega jubileja nam je na5 slavljenec Blagojet, ves

razvnet obudil vso svojo preZiveto lovsko pot inobudil precej pozabljenih lovskih spominov o lovih

na lisice in njemu najljublih lovih na zaice.

DoZivetij na nekdanjih lovih se spominja do

podrobnosti, pa tudi z veliko mero lovskega

humorja. Natandno se spominja nekdanjih rastiSd

velikega petelina, v kateri globadi je bilo najved

jerebov, kdaj se je v lovi5du pojavili pwi jeleni, divjipra5idi in gamsi. Zalpa,ugotavlja, se staleZ petelina

in jereba v loviSdu vsako leto manjla. S posebnim

veseljem in ponosom pa 5e, kljub visoki starosti,

zna prrjatelja lovca napotiti na lov na srnjaka, ki jihima v okolici domadije preltete. Kljub dastitljivi

starosti se vsa leta udeleZuje skupnega lova pri svoji

domadiji pri Blagojetu, kjer je tudi vsa leta lovo

vodja. Predvsem zaradi sredanja z njrm it zaradi

lepega sprejema na njegovi domadiji je udeleZba

naSim dlanom na tem iovu najljubla. Zbor lovcev innagovor jubilanta je za udeleiene na lovu vsako

leto nepozabno doZivetje.

Kljub temu, da je njegova prisotnost na posvetih

in skupldinah bolj redka, nam je ob svojem

praznovanju dal nasvete o gojitvi in krmljenjudivjadi, poudaril pa je tudi, da naj prijatelju lovcu

ne bomo nevo5dljivi ob uplenitvi, ampak moramo

biti pravi prijatelji, saj bomo le tako ohranili to, kar

so Le pokojni in sedanji starejBi dlani LDprigospodarili.

Dragi Ludvik!

Lovci LD Bod na Kozjaku zelo cenimo Tvoj

prispevek k lovstvu in Ti Zelimo 5e naprej obilo

zdravih let in dobrega podutja med nami.

Vnaslednjih letih smo ukinili obvezno udeleZbo

na skupnih lovih, vendar se ukinitev ni obnesla,

zato je bila v letu 1996 ponovno uvedena obvezna

udeleZba. Prav tako smo 1993 uvedli za jubilante

jubilejni odstrel. Prva leta so lahko jubilanti ob

visokih obletnicah izbraliza jubilejni odstrel, saj so

smeli odstreliti ali srnjaka ali gamsa ali jelena. Po

1995 letu pa ima jubilant pravico do odstrela

srnjaka.

21

Z bazenske razstave v Kamnici. clani oc.komisije; z leve'. Milan Perko, Mirko Vajngerl,Frandek Krajnc, Zoran LokoZic in Franc Ozanic.

Utrinek s skup5dine LD 1996 - podelitev znakovza zasluge LZS. Prisotni z leve: Garmut,Ziberna, Ozanid, De2elak, Kraner, Gradisnik,Majster, Kuhta, Kolarid in Vera Arnu5.

Ideja o gradnji lovske kode se je pojavila i.e7969.Leta, saj smo i.e takrat prideli z zbiranjem lesa.Zaradi pomanjkanja finandnih sredstev, ni pa bilajasna tudi lokacija, je bila akcija leta 1970 kondana.Dokondno in takrat z vso resnostjo je bilo naobdnem zboru 77.3.1990 sklenjeno, da se pristopik izgradnji lovske kode. V gradbeni odbor so biliizvoljeni Albin Arnu5 za predsednika, AntonZupani(, za namestnika, dlani pa so bili StankoDugonik m1., Anton Bosilj, Maks Garmut, RudiPodgornik in Anton Fike.

Predsednik Albin Arnu5 je bil zadollen zaurejanje dokumentacije, ostali dlani pa so bilizadolZeni za zbiranje lesa.

Za vehko vloZenega truda pri zbiranju lesa jepotrebno pohvaliti: Antona Bosilja, RudijaPodgornika, Antona Pedovnika in Antona Fiketa,Maksa Garmuta in Antona Motalna.

Pri izbiri lokacije so se dlani gradbenega odboranajprej odlodili za lokacijo v Geredji vasi. Po delnipridobitvi dokumentacije so naleteli nanepremostljivo oviro, saj je bllo za spremembonamebnosti zemlji5da treba pladati 640.000 din.

':#' ?{

ll., \t/:.... q*

t. *9-,,

Z bazenske razstave - napanoju s trofejami stojitaJanko Zupanic.

na5i lovski kociAnton Pecovnik

obin

22

J

Nato so iskali nove variante, in sicer JanZeva gora,

kjer je bll Le izdelan idejni projekt. Varianta bi bila

najbolj5a, de bi imeli podarjeno parcelo' Naslednja

ruzhdica, zakatero smo se dlani LD odlodili je bila

dolnarna pri Pecu, katere lastnik so bile Dravske

elektrarne. Dne 6. 4. 1990 je bil opravljen

komisijski ogled objekta, pri katerem so poleg

predstavnikov gradbenega odbora sodelovali 5e

predstavniki Dravskih elektrarn in drultva za

motonavtiko. Vzporedno z navedenimi aktivnostmipa je tekla akcija za pridobivanje materialnih

dobrin, ki so predstavljale znaten finandni inmaterialni prispevek za obnovitev lovske kode. Tako

smo pridobili precej podarjenega lesa s strani

gozdnih posestnikov, prav tako tudi gramoza. V tem

dasu je bilo opravlj enlh 1464 delovnih ur' Vedji del

odstrela srnjakov smo namenili za odstrel

inozemskim gostom.

Po sklenitvi pogodbe s HE Mariborski otok je

bilo na lokacijo pripeljano precej gradbenega

materiala: gtamoz, pesek, les za ostre5je, zidna

opeka in stre5na kritina. Na skladi5du pri Zupanidupa je bil zloZen rezan les. Ko se je pridelo

odkopavanje zemlje pri terreljih hi5e pri Pecu, se je

ugotovilo, da hi5a nima temeljev' Gradbeni

strokovnjak g. Lovrendid narn je ob pregledu

adaptacijo odsvetoval. Takoj nato se je naSla nova

lokacija. KZ Selnica nam je obljubila parcelo v

Geredji vasi. Ko je bil projekt kondan, nismo dobili

dovoljenja za spremembo namembnosti zemlji5da.

Na posvetu smo se odlodili za novo lokacijo na

parceli pri Sturmu, ki jo je nudil Mihael Mori. Po

nakupu parcele smo za gradnjo lovske kode na51i

soinvestitorja g. Ivana Stern, ki pa je dez nekaj dasa

sodelovanje odpovedal.

Dokondna odloditev o gradnji lovske kode je bila

sprejeta 23. 2. 1997, ko smo na pobudo dlana

Antona Gradi5nik sprejeli sklep o nakupu domadije

Zg. Kova(, katere lastnik je bil predlagateli. Za

izvedbo nakupa pa tudi za predsednika novega

gradbenega odbora je bil izvoljen stare5ina Maks

Garmut.

Tako je stare5ina na posvetu 15. 5. 1991 prisotne

seznanil, da je objekt Ze delno pladan in da daka na

sodno overitev pogodbe. Prisotni so sprejeli v zvezi

z adaptacljo lovske kode naslednje sklepe:

1. V letu 1991 bomo v hiSi obnovili elektriko.

2. Obnovili bomo streho in jo podalj5ali s dopom na

obeh straneh.

3. Delovna obveza 6lana LD pri hi5i je zaleto 7997

30 delovnih ur, ena traktorska ura velja 4 delovne

ure, prav tako se plada za vodenje tujih gostov, ure

za vodenje in plada se kilometrina.

4. Dela na kodi naj bi se udeleZevali vsi dlani LD,

obvezno pa morajo delovne ure opraviti dlani do 60

let starosti - 30 delovnih ur.

I

leto 1966 - izdelavaDraga Vaupotida, NaRado Podlesnik.

lovske preze po zamislisliki: Matej Pecovnik in

23

Uplenitelj srnjaka z gobastimi rogovi AntonBosilj .

Na redni letni skupSdini 14. 5. 1995 smo sprejelitudi sklep, da morajo novi dlani pladati prispevek za

enakovredno kori5denje lovske kode. Leta 1995 smoprenehali loviti zajce in fazane. Tega leta smo tudizmanjSali odstrel srnjakov inozemskih gostov.

Lovska koda je bila Ze skoraj gotova in v njej smo Ze

priredili sredanje z lovci LD Gaj in pobratene

druZine Lenart. Na skup5dini 8. 4. 7996 starelinaMaks Garmut poroda, da se uresniduje tudivedletna ielja vseh dlanov, to je izbolj5anjemedsebojnih odnosov dlanstva, ki so bili napetipredvsem zaradr neaktivnosti posameznikov.

Gospodar Anton Pedovnik je prisotnim povedal, da

bo zaradi neaktivnosti dlanov pri odstrelu srnjadiZenskega spola in mladidev v zadnjem obdobjuodstrel srnjakov, pa tudi na sploSno srnjadi, manj5ikot prej5na leta.

Kratek posvet pri obnovi(od leve proti desni):Stanko Dugonik, MihaelGarmut, Anton Fike.

lovske kode:Silvo Baloh,Kaiser, Maks

Praznovanje Abrahama Maksa GarmutaDru2ba pri praznovanju 50. rojstnega dnevaMaksa Garmuta. Od leve: Rado Podlesnik,Jole Zrberna, jubilant Maks Garmut, StankoKraner, Janko Zupanic in lvan Zupanic.

V letu 1997 je bi1 potrjen lovskogospodarskina(,rt za obdobje 7997-2002, ki sta ga sestavila

Anton Pedovnik in Vera Arnu5. Ta nadrt bo temeljza gospodarjenje in gojitev divjadi. Prav tako smo na

izrednem obdnem zboru maja letos potrdili pravilaLD.

Vsi lovci v Sloveniji pridakujemo v 1997. letusprejetje novega lovskega zakona. lJpamo, da bo

upoSteval 50 let vloZenega dela lovcev.

Dne 5. julija 7997 bomo na svedanostipraznovali otvoritev lovske kode.

24

LOVSKE KOCE OD LETA 1991 DO1997

Leta 1997, ko smo imeli urejeno dokumentacijoza obnovitev lovske kode, smo za(,eli z intenzivnimigradbenimi deli. Odstranili smo razne prizidke,odkrili streho in ostre5je v celoti obnovili, nato smostreho ponovno prekrili. Naslednje leto smoodstranili vse dotrajane notranje dele v kodi, takoda je ostal samo obod stavbe in streha. Na zidovihsmo odstranilistare omete in fasado. S ponovnimvzidavanjem oken, vrat in vmesnih sten pa smo

prideli zgodaj pomladi leta 1993. Tega leta smonaredili vso elektridno instalacijo in vodovod. Lotilismo se 5e vseh notranjih ometov in jih pozno jeseni

dokondali. Notranje prostore smo obloZili s

keramiko in ladijskim podom, obnovili fasado,

balkon in stopnice pred vhodom ter tako zakljudili zdelr zaleto 7994. Leta 1995 smo naredili centralnokurjavo in v kodi opremili vedji del prostorov.

Zaleto 1996 nam je ostalo 5e urejanje okolja LKin parkiri5(a za avtomobile. Uredili smo kletneprostore, na podstreSju pa velik pred prostor in dve

sobi. Okoli stavbe smo zbetonirali plodnik.

Leta 7996 so bila s tem glavna dela pri obnovilovske kode kondana. Menim, da je treba vedinodlanov pohvaliti vendar brez velike poZrtvovalnostirn zagnanosti Maksa Garmuta in Antona Fiketa 5e

dolgo ne bi mogli sanjati o otvoritvi lovske ko(,e. Za

obnovite lovske kode je bilo do 31. L2. 7996opravljenih 16.868 registriranih ur. Najveddelovnih ur sta opravila Anton Fike (1343 ur) terMaks Garmut (1198 ur). Kot priznanje za

opravljena dela pri obnovitvi lovske kode bodonajzasluZnej5i dlani ob otvoritvi kode dne 5. 1 .7991prejeli spominske plakete in sicer:

Kot priznanje za opravljeno delo na obnovitvilovske kode bodo najzasluZnejli dlani ob otvoritvikode, dne 5. 1. 7997 prejeli spominski plaketi insicer:

ZLATO PLAKE,TO:

1. ANTON FIKE2. MAKS GARMUT

SREBRNO PLAKE.TO:

1. FRANC ANTLOGA2. ANTON BOSILJ

3. VINKO BOSILJ4. DUSAN CEBE5. STANKO DUGONIK6. MAKS FIKE

Naslednje leto smo na obdnem zboru sprejelizvi5anje obveznih delovnih ur, in sicer na 50 ur, inpladilo neopravljenih ur.

Potek samih del je opisal predsednikgradbenega odbora Maks Garmut:

POTE,K DE,LA PRI OBNOVITVI

25

7. IVAN MAJSTER8. FRANC OZANIEg.RAJKO MIUC10. RADOSLAV PODLESNIK11. BOGOMIR TRABE12. DRAGO VAUPOTIE

CLANI LD BOC NA KOZJAKU7.1.7997:

1. MAKS ABRAMENKO2. JANKO ABRAMENKO3. FRANC ANTLOGA4. VERA ARNUS5. ALBIN ARNUS6. ANTON BOSILJ7. VINKO BOSILJ8. ANTON CAR9. DUSAN CEBE10. STEFAN CMREENJAK11. STANKO DUGONIK st.

12. STANKO DUGONIK ml.B, JOZE DEZE,LAK14. ANTON FIKE15. MAKS FIKE16. ANTON FELIE17. MAKS GARMUT18. VOJKO GARMUT19. ANTON GRADISNIK20. JANEZ GODEC21. STANE GRIENIK22. JANEZ IGLAR23. ANTON JARC24. IVAN JARC25. MIIIAEL KAISER26,YILI KOLARIE27. STANKO KRANER28. LJUBO KUNTA29. IVAN MAJSTER30. RAJKO MIUC31. MIHAEL MORI32. ANTON MOTALN33. BORIS MUSIC34. FELIKS OFIC

35. FRANC OZANIC36. ANTON PEEO\4.IIK37. RUDI PODGORNIK38. RADOSLAV PODLESNIK39. SRECKO PUSNIK40. SREEKO SLAUER41. BOGOMIRTRABE42. MARTINA TRABE D.43. MIHAEL TRABE44. DRAGO VAUPOTIE45. ANTON ZUPANIE46. IVAN ZUPANIE47. RUDI ZAUCE,R48. JOZEF ZIBE,RNA

od 1966 letaod 7975 letaod 1955 letaod 1983 letaod 1965 letaod 1968 letaod 1961letaod 1981 letaod 1951 letaod 1995 letaod 7967 letaod 1968 letaod 1949 letaod 1965 letaod 1957 leta

od 7972 letaod 1982 letaod 1963 letaod 1956 letaod 1970 letaod 1968 letaod 1995 letaod 1958 letaod 1958 letaod 1959 letaod 1987 letaod 797 6 letaod 1989 letaod 1970 letaod 7967 letaod 1985 letaod 1957 letaod 1973 letaod 1986 letaod 1957 letaod 1983 letaod 1949 letaod 1985 letaod 1980 letaod 1987 letaod 7992 letaod 1984 letaod 1982 letaod 797 4 letaod 1955 letaod 1980 letaod 1957 leta

NEKDANJI CLANI LD SELNICA INLD BOE NA KOZJAKU OD 7946LETA DO 1997 LETA

- SILVO BALOH- ANTON CAR, ml.- MILKO CILE,NSEK- TVAN DOBAJ. ANTON DAJEMAN- MARKO DOMIE- JANEZ DOLINSEK- MILAN FLAKUS- KRISTJAN FURH- IOZE GOMI\TNIK-TVAN GRADISNIK-TVAN GRUSO'\TNIK- MIRKO HARIH- FRANC HARIH- FRANC HARNIK. MAJDA HLADE- BOJAN HROVATIN- IVAN JARC- JANEZ KOVAEIE- IVAN KRAJNC- IVAN KAR.O\TNIK- FRANC KRENENIK- IVAN LAMPREHT. MIHA LE,P

- IVAN MAJSTER

26

- ALOJZ MAVRIC- DANILO MASILA- ADOLF MIKLUSIE- FERDO MAURIE- ANTON NAMESTNIK- Sren'aN NovAK- ANTON PETERKA- RUDr puSNrr- BocoMrn pRpBZ- rvAN naroue- LUDVIK REPOLUSK-WADO SABOLEK. rcZn SAKSIDA- ANToN Srnuc- FELTKS SrauBR- IVAN STRun,R- KARL SpRNBn- HINKO VODNIK- ouSaN wne- HERMAN VALHER- toZo rarNSBr- ryAN TROJAK. NIKO TRABE- FRANC zauSBr- JANKO ZUPRNIC- KARL Zr*inte- sIMoN Z.rucen

FUNKCIONARJI LD BOC NAKOZJAKU OD LE,TA 1950 DALJE,

STARESINE LOVSKE DRUZINB:

- Ioie GOMI/NIK 1946 - L971- Rudi PODGORNIK 7971- 7990- Maks GARMUT L990 dalje

GOSPODARJI LD:

- Ludvik VRHO\rNIK 1950 - 1970- Ivan CnattSNrc 1958 - 1970- Maks ABRAMENKO 1.970 - 1.971.

-Anton BOSILJ 1971- 1977

- Maks GARMUT- Franc OZANId- Anton PECO\rNIK

TAJNIKI LD:

- Ludvik REPOLUSK- Ivan KARCO\/NIK- Mihael TRABE- Bogomir TRABE- Franc OZANIC- Joief ZTBERNA

BLAGAJNIKI LD:

- Karel Z:r,It'flttte- Adolf MIKIUSIE- Karel Zrl.:ltte- Ivan ZUPANIC- Sredko SfauBR- Franc OZANIC- Vili KOLARIC- Vera ARNUS

- Bogomir TRABE- Franc OZANIC- Janko ZUPANIC- Franc OZANIC

PREDSEDNIK GOJ. KOMISIJE LD:

7977 - 19907990 - L9921992 dalje

19s0 - 19s4l9s4 - 19s91959 - 1963

7963 - 19681.968 - 19711971. dalje

19s0 - 19621962 - 1,964

1964 - 19761,976 -L978

1978 - 19801980 - 19821982 - 1983

1983 dalje

1977 -19801980 - t9921,992 - 79931993 dalje

zuNOLOSKI REFERENTI LD:

27

- Anton BOSILJ 1964 - 1.968

- Anton ZUPANIC- Stane KRAJNC- Vlado SABOLEK- Ivan ZUPANIC

- Maks ABRAMENKO-Anton BOSILJ- Rudi PODGORNIK- Maks GARMUT- Franc ANLOGA- Stanko DUGONIK

1.968 - 1969

1969 - 79771971 - 79801980 dalje

1.966 - L967t968 - 79711977 - 19721972 - 7977

1977 - 19781978 dalje

t969-79741974- 19881988 dalje

L972 - 1980

STRELSKI REFERENTI LD:

odbora, od leta 7952 - 1954 pa predsednik obdineSelnica ob Dravi in odbornik obdine Ruie. Nato jebil zaposien v TD RuSe . Vsa leta je bil aktivendelavec za dlovekove in socialne pravice. Kotspoitovan poStenjak in prodoren dlovek je bil primariborskem sodi5du dolga leta sodnik porotnik.

Bil je ustanovitelj LD Selnica ob Dravi, njen prvipredsednik, po zdruiitvi leta 1950 ponovnostare5ina nove zdruLene LD Boi na Kozjaku.Funkcijo stareline je opravljal do leta 1971. Vrstolet je bil delegat na LZ Maribor. Leta7977je bil s

strani LZ Slovenije odlikovan z redom za zaslugeIIL stopnje. Od leta 1972 je bil dastni predsednikLD Bod na Kozjaku. Vse, kar je lahko storil, jenaredil v dobro LD, lovcev in divjadi ter zavarstvonarave. Z mirnim zna(,ajem, bistro glavo in s

po5tenim srcem je tako vrsto let vodil LD.

Vzadnjih letih mu je ob druZini divjad pomenilavse. Redko je 5e1 v gozd s pu5ko z namenom iskanjatrofeje, bil pa je vesel, de je kdo opravil pravilenodstrel divjadi. Nikoli ne bomo pozabili, kako jeutrujen od zahrbtne bolezni, s teZkim korakomodhajal krmit fazane v Volmadev rob, kjer je dolgaleta imel fazanjo krmilnico.

Dragi JoZe!

Tak5nega smo Te imeTi za zgled in za to smo TihvaleZni vsi, ki nam divjad, narava in dlovek nekajpomenijo.

RUDI PODGORNIK

V Stevilni druZini je bil 15.

4. 1927 v Radvanju pdMariboru rojen na5

dolgoletni dlan in lovskiprijatelj Rudi Podgornik.Osnovno Solo je obiskoval vRu5ah. Od7942 do 1944 se jev Tovarni du5ika RuIe udil za

strojnega kljudavnidarja..

STATISTIEARII TN:

-Joilef ZIBERNA- Anton ZUPANIC- Radoslav PODLESNIK

PREDSEDNIKI LD:

- JoZe GOMIfNIK

TOZE, GOMNTNIK

Rojen je bil 15. 3. 1908 v

Zg. Selnici 83. Vsa leta

mladosti je preZivel na

kmetiji. Ker je bil iznajdljivje znal delati naLagr,biti

mlinar pa tudi sodar.

Med NOB .je aktivnosodeloval v OF kot aktivist. Po vojni je bi1 od leta7946 - 7952 predsednik Krajevnega ljudskega

28

Starega komaj 17 let so 1944. leta prisilno

mobilizirali v nemsko vojsko. Po kondani vojni se je

iz ujetni5tva 1945.leta vrnil iz ujetniStva. Ponovno

se je zaposlil v TD Ru5e, tam delal 2leti, se nato za2

leti zaposlil v TAM-u Maribor. Med leti 1949 do

1950 je sluZil vojsko v JLA in se po vrnitvi iz JLAzaposlil na Elektrarni Fala. Tam je bil Sestintrideset

let vodja strojnih naprav, ob zaposlitvi, pa je tudiopravil 5o1o za visoko kvalifikacijo.

Leta L954je postal dlan nale LD. Vsa leta je bilvzoren lovec in gojitelj, nekaj let pa vodnik lovskihpsov. Po vsej na5i regiji je bil tudi znan kot mojster

za popravilo pu5k, odliden strelec s kroglo, pa tudipevec, saj je lep das prepeval v znanem lovskem

oktetu LZ Maribor. Vrsto let je bil namestnik

stare5ine LD,l97l do 1972 strelski referent in od

leta\971do 1990leta delaven in uspelen stare5ina

na5e LD. Kot stare5ina se je trudil obdrZati med

lovci tovari5tvo in po zadrtanih smernicah gojitidivjad. Za dolgoletni vloZen trud pri lovstvu, ga je

LZ Sloven|je 1979 leta odlikovala z znakom za

lovske zasluge.

MAKS GARMUT

V znani lovski druZini na

Kapli, se je 8. 4 .1944 rodilna5 dolgoletni lovski prijateljMaks GARMUT. Osnovno

5o1o je obiskoval na Gradi5du.

Zev ranimladosti se je naudil

trdo delati, biti trmastovzlrajen in poSten. Ob delu na

domadiji, predvsem pa na

pa5i je spoznaval naravo in Zivalski svet. Malikratkohladnik Maks je vedno z tazurnevanjem

opazoval odeta Franca, lovca, ko je s psom hodil na

lov. Zato ni dudno, da je bila tudi njegova i.elja, pa

tudi njegovih bratov, da postane lovec. Po

kondanem Solanju na obrtni Soli v Ru5ah in srednji

kovinarski 5oli v Mariboru se je zaposlil v Alchromuv Ru5ah. Leta 1967 je postal dlan nale lovske

druZine. Dobrega in prizadevnega dlana so lovci

1972.Leta izvolili v IO LD, in dolodili za strelskega

referenta. To funkcijo je opravljal do leta 1977, od

tedaj do leta 1990. leta gospodarLD, po letu 1990

pa starelina na5e LD ter predsednik gradbenega

odbora zaLK. Obe funkciji opravlja z vso resnostjo,posebno poZrtvovalnost pa je pokazal pri adaptacijina5e lovske kode.

Vsa leta je bil vzoren lovec in vodnik lovskihpsov.ZavloZen trud pri lovstvu, ga jeLZ Slovenije v

letu 1996 odlikovala zznakom za lovske zasluge.

FELIKS OFIC

Dne 16. 5.1912 je bil na

Kapli rojen, na5 starosta

Feliks Ofid Osnovno 5o1o je

med leti 1918-1920 obiskovalv Oibaltu, nato je hodil v

"visoko 5o1o na Duhu", ker je

pad Duh na visoki nadmorskivi5ini, po letu 1922 jepreostali del Solanja opravil v

Gradi5du na Kozjaku. Med NOB je bil aktivist intudi udelei,enec NOB - borec Lackovega odreda.

Letat95L rn7952je bii tajnik Krajevnega ljudskega

odbora na Kapli. Konec leta 1952 se je zaposiil kot

logar v KZ Oibalt, delo je opravljal do leta 1956, ko

se je zaposlil pri KZ Selnica ob Dravi in 1965. letapri GG Maribor. Bil je logar na Sp. Kapli, delu

Slemena, Velikem Zg. in Sp. Bodu. Leta 1972 se je

kot vi5ji logar upokojil.

V zeleno bratov5dino se je vkljudil leta 7952 na

Kapli, nato pa je jeseni 1956 prestopil v naSo LD,

Vsa leta je bil vzoren lovec in predvsem dober

gojitelj divjadi, saj je njegova kot igrada majhna

pulka le nekajkrat izstrelila smrtonosno kroglo v

visoko divjad. Vsa leta je bil priljubljen Saljivec inzato posebno dobrodolel na zadnjih pogonih in pri

lovskih krstih. Dokaj redno se je udeleZeval

posvetov in obdnih zborov. Zalpa mu je v lanskem

poZaru zgorelo njegovo prevozno sredstvo, traktor.

29

Dradi Feliks!

Lovski kolegi upamo, da Ti bo kljub visokimletom zdravje 5e sluZilo in bo5 5e pri5ei med nas.

Spoltovani lovski tovari5, g. Ofid, ob Tvojemvisokem jubileju, 85{etnici Ti vsi dlani LD Zelimo5e veliko zdravih let.

KOZJASKI GOJITVENI BAZEN

Gojitveni bazeni so se zadeli ustanavljati naosnovi sklepa okroZnega zboraLZMarlbor dne 23.6. 7973. Prva seja je bila 29. 9. 1973 v Selnici.Kozja5ki bazen je zadel delovati leta L976 zocenitvijo in razstavo trofej, ki jo je organiziralaLDGaj na ViltuZu. V Kozja5ki bazen so zdruZile lovskedruZine: Bod na Kozjaku, Gaj nad Mariborom,Kamnica in Vurmat, obsega pa 72.792 ha.

Osnovne naloge bazena:- uskladitev Stevildnosti divjadi,- uskladitev odstrela divjadi,- organizfuanje letnega pregleda uplenjene divja-

di in razstave,- potrditev plana odstrela od 1982 dalje,- or ganizir anj e strelskih prireditev,- ocenjevanje trofej.

Do leta 7984 je bazen deloval na podlagidogovora. Leta1984 pa je bil podpisan sporazum opristopu LD v gojitveni bazen, ki je dolodil osnovnenaloge ter najviSji organ bazerra - Bazenski svet, kiga vodita predsednik in tajnik bazena ter trije dlaniiz vsake druZine, s priporodilom, rlaj bodo tostare5ina, tajnik in gospodar. Sporazum tudi dolodausklajevanje na celotnem podrodju varstva, gojitvein lova divjadi.

Bazenski svet je dobil kondno podobo zdolodenimi nalogami dlanov sveta, tajnika inpredsednika. Dolodil je stalno sestavo dvanajstihdlanov sveta, izvoljenih za dobo Stirih let.

V svetu GB so do leta 1993 delovali naslednji dlaniLD Boi:

Rudi Podgornik, Franc Ozanld, IoZe Ziberna,Maks Garmut, Anton Bosilj, Vili Kolarid in StankoDugonik.

Predsednikibazena pa so bili: do l9g4 - VinkoLovrendid (LD Gaj) od leta 1984 od 1993 JanezFluher (LD Kamnica), od 1993 dalje pa ZoranLakoiid (LD Vurmat). Tajnika bazena sta bila,ZoranLakoii(, (1980 - l9g3) in Vinko Lovrendid od1993.leta naprej.

Sedanji bazenski svet od 1993 dalje sestavljajo:

LD Bod: Maks Garmut, Anton pedovnik inRado Podiesnik.

LD Gaj: Du5an Hlade, Vinko Lovrendid inAnton Golob.

LD Kamnica: Milan Perko, JanezFluher in OtoFric.

LD Vurmat: Maks Holcman , ZorallakoZid inAndrej Holcman.

Letni odstrel pomembnejlih vrst divjadi je vzadnjih letih znaial povpredno:

jelen, 1o komadovgams, 16 komadovsrnjad, 420 komadovlisica, 110 komadovkuna, 45 komadov

Menim, da je bilo sodelovanje na5e LD indrugih sosednjih LD vbazenuzelo dobro, in upam,da bo takSno tudi ostalo.

30

VIRI IN LITERATURA

l. Zbornlk ob 900- letnici Selnice ob Dravi2. Arhivski podatki LZMaribor3. Mirko Su5ter5id, NaS lov, L95L

4. Fran6ek Pu5nik; Zbornik lovstva inlova, L9945. Arhiv LD6. Ustne pripovedi in podatki 61anov na5e LD: MihaTrabe, Bogomir Trabe, Anton Bosilj in RudiZaucer.7. Lektorirala prof. Vida Gomivnik - Thuma

Ob koncu na5ih 50 let se iskreno zahvaljujemovsem, ki ste nam pomagali pri gojitvi divjadi,ohranjanju narave in obstoju na5e lovskeorgantzaclje.

Vsem, ki ste darovali za lovsko kodo in za izvedbona5 e proslave ter omo godili izid te5a ZB ORNIKA se

iskreno zahvaljujemo.

Lovci LD Bod na Kozjaku.

3'l

BtISTROovEc

TIHA ULICA T5, BRE,T.JETeleton: ()62 / 5t .7o2

Otroikiboatlque

IAIVA

NJARI doo

VRTNAR'TVO

BOSILIPTUJSRA C, IIO

MARIBOR

Ljubo Zupanic

Cesta v Rogozo 7,2204 MiklavZTel.: (062) 691 102, Fax'. (062) 691 782

KMETIJSKA ZADffUGA RUSE z.o.o,Trg vstaje 4, 2342 RuSetel.: 062/662 059, tax:0621661 039

Trgovina "Zadrulnik'' Ru5e - tel. : 062/66 1 -205

Trgovina "samopostreZba" RuSe - tel.: 062/661-61 1

Mesnica "Ru5anka" Ruie - tel.:062/661-204Bife "Pri kmetu" RuSe - tel.: 062/661-61 1

Trgovi na " Pod gridem" Limbu5 - lel.: 0621 631 -221

Mesnica LimbuS - tel.:062/631-221Odkup kmetijskih pridelkov in Zivine - tel.:062/662-059Lastna proizvodnja

#*GHTI.OfiIIproievodnja prr:cesne <rprerne d.d.

2342 Ru5e, Mariborska 5, SI0VEMIA

Telefon: +386 (0)62 661120h.c.

Telefax: + 386 (0)62 661,290

Raiunovodstvo: (062) 661-390, 661,-499

M AR KET

DAJ DAM

t= ITIITIYYIIIIITII =EME

t=ffEE

E ffil=

l=

Darko ZILek s.p.

KnupleZeva 4,2342Ruie

avtbpralna tehnika tel:0621662-341bazenska tehnika tel.lfax:0621662-289elektroservis mobitel:zastopstva 06091638-704

\,

DAJCIWANMAJDA IN ANTONSv. Duh na Ostrem vrhu

PROIZVODNJA MLEI(A inAVTOPREVOZNISTVO

1FTRGOVINA

SERVTS

TRGOVINA IN SERVISMALE KMETIJSKEMEHANIZACIJE

SREEKO & DUSAN

HOJNIKPooblaiien servis in prodaja za:

HUSQUARNA SEPJONSERLD BRIGGSMUTA M+G ...

ROSPOH 81, 2351 KAMNICA, g (062) 621-425

AWOELEI(IRIKA

AWoORTHfrBER doo- ALARMNE NAPRAVE. CENTRALNO ZAKLEPANJE- elennrirur PoMtK STEKEL

- KLIMATSKE NAPRAVE- AWOAKUSTIKA. GSM IELEFONIJA- GRELCIVEBASTO

-.TF

ooeo5rn c. I, MARTBoR-TEzNo, TEL.:(062) 414-4oB CILKA PUSNIK

Iiiiiiiiriiiiiiiii riiiiiiiiiiiiiiiiiiii:

EHEI II ICi:iiiini Effii iiiiiiil

nlitd:rPtl.s*txl*ifiiSpt: elni i$:ii::::::::::

Tel.: (062)

671-745

CONEIRMontaZa in servis klima naprav,

prezracevanJe

SLAPNIK IZTOK s.p.

Nad reko 55, 2000 MariborTel.& fax: 062 32-326

sp. Selnica ob DraviSELNICA 2352Tel.lFax: (062) 671-747 Posredujemo vseMbt.:0609 632 602 VrSte ZaVarOVanj

Roino kovani izdelkiAvtomatska pomiina wata

Rudi Podgornik s.p.

2352 Selnica ob Dravi, Zg. Boi 6jTel. &fax: 062/670-118Mob.: 0609/630-i67

NfiZ,ARSTVOPETER

KIIKOVEC s"P"

IanZeva eesfa'ISelnica ob dravi

GreSnievec 3b, 2352 Selnica ob DraviTel.: 670-145

Tll-AURrcdnoSelnica ob Dravi, Siroka ulica 5

Tel.: 0621671-005

Zelnik 8I Co a.n.o.

Trg Revoluciie 1

2000 MariborTel.: 062/707-206

t"

TRGOVINArovEc

Tnoovlila z tov3xlM,rullxrrr tx aPorrttlm BL[ooll

Mirko SORGER s.p.Gregoriiieva I l, 2000 Maribor

TeL&fax:062/211-005

PilLJtI.ilMARJANA IN PETER BARLE

2OOO MARIBOR, PTUJSKA C. 110JEL.: 062/413-047, MOBITEL: 0609/61 1 -616

ffiffiffiffiffiW ffi.ffi.ffi.Zg. Selnica 13

Prodajalna

KOBANIKA

STEKLARSKI SERVISIYANKA MIHOLId

2241 SP. DUPLEK - Zavita 1

Tel.: (062) 681-136, Fax: (062) 681 - 700

PRODAJA IN MONTAZA

NARAVNEGA KAMNA

'11 .]N-{P 9P*-..'.. \-r0)oooo,oo xNN:,s)6)G)>ooD..'.N5- )'AAOolO6 OG)0J- r

SESTAVLJANJ E ELEKTRONSKI HSKLOPOV IN SERVISIRANJE KRS

BOSTJAN ARNUSDobravska c. 3, Selnica ob Dravi

telefon: (062) 671-043

SPLOSNO ZIDARSTVO INKERAMIOARSTVO

HENRIK HLADE2352 Selnica ob Dravi

Zg. Selnica 3 a, tel.:671-117

*#5*{o> LOVSKA DRUZINA

VURMAT

Vurmat 44

2353 Sv. Duh na Ostrem vrhu

telefon: (062) 671-840LD VURI\TAT

F+f Ff. 71 lrri=-rD9 O V [.l*i]x !-E w.o .. :-\

- I:t>l{o\) s1{ O\

= f,irii,lP\=',#or ^-I H' >Ij\o!(, >Io\PD ro)ul><{ fa})mvrDAEffiffiffi,ffi,ffiHffiffi

BIFE NADANADA HEIUC s.p.

@DPRIR@ VSAK DAEV

Sv. Duh na Ostrem Yrhu 47,2353 DUH NA OSTREM VRHUTel.: (062) 671-855

frffiffi

2211 PESNICA

PRI MARIBORU

Tel.: +386 062/653-139 ,653-311Fax: +386 062/653-253

frfrPlaf, eLuD)dprto od 21.0A do 3.00

2352 Selnica ob DraviPod kozjakom 6

Tel.: +386 062/671-565

Zarko SrRc s.p.

Poprovila osebnih in dostavnih vozil' izpuinih sistemov,

PVC in poliesterskih odbijoiev, menjava stekel,

menjava lepljenih stekel, poprovilo vozil no ravnalni mizi

Laznica 114, 2341 Limbui, tel.lfax: (062) 632-233

ffiffiffiffiffiMffi WffiWffi

Selnica ob DraviTel.: 062/671-051

plinske in investicijske Selnica ob Dravid,o,o,

SLOVENIJA, 2352 Selnica ob Dravi, Mariborska cesta 46a

Tel.:+386 62671-202, fax: +386 62 671-556

AvguStin SENIeAR, podjetnik

Podi eti e: lel.'. 062 I 67 1 -202, fax: 062/67 1 -556

Privat:Ajdova pot 5, Razvanje, 2103 Maribor, tel.:062/24-628, 34-230

MESARIJAANTON ZI/IPANIE

Cesta v Rogozo 7a tel.: 062/691-1032204 MiktavZ mobitel : 0609/612-234

0609/621-818

SLEMENTfgovina in bife

DARIA IN JANKO HLADE s'P'

2352 Selnica, SP. Slemen 44a

- TRGOVINA rel.: (062) 67t'238

. BIFE

. PRODAJNI PROGRAM GORENJA

PROTECT, FIT d.o.o.Sistemi varovanja PremoZenja

Gosposvetska c.86, 2000 MariborTel.: (062) 212489,222071,227 196

Telefax: (062\ 221 447

r

GEOCOMRoZna ulica 11, AIARIBOR

Prodaia kurilnega oliatel. : 062/51 0-841, 062/51 3-697

KRAJE,VNASKT]PNOST

ef 06 Ouailflvtoprcvoznistvo

vZ,lahti6 Joze s.F,Zg. Duplek l0/b

tel.lfcrx: 062 I 68 I - 55 I

PROTECT .INFRA d.o.o.

Varnostni inZeniring

Pesnica 68

2211 Pesnica pri Mariboru

PE sistemi varovanja Maribor

Gosposvetska c.86, 2000 Maribor

Tel.: (062) 212 489,222 071,227 196

Telefax: (062) 221 447

ffi KLJUGnvNTGnRSTV@FRANc nnruZElte

".r.Dornava 40 a, 2252 Dornava

Tel.: +386 62 755 010Fax: +386 62 755 31 1

Mobitel: 0609 647 965

Pruhqr d.o.o.

Josipdol 46,2364 Ribnico no Pohorju

tel./Fox: (062) 68 - 251 - komnolom

(062) 671 - 036 - uprovo

AYT* $TTKL*CHilTHTT

POPRAVILA, MENIAVA, PRODAIA, GRAVIRANIE, FOIIIE, GRETIE

Centrala & servis: NOVOMAT d.o.o.Titova c. 59, 2000 Maribor

Tel.: 062 - 38 - 170Fax: 062 - 34 - 857

NOVOMAT

ffiSELNCA 0B DRAVI, Mariborska c.51,, Tel.: 0621671-131

AVTOHISALA.CAR

MITSUBISHIMOTORS

SIOPCE 32 b, 3231 GROBET/VO

Telefon: 063 794-300, 794-310, Fox: 063 794-320

@HYUNtr HI

DREVESNTC!

ANKA DOLINSEKereinjevec 22,2352 Selnica ob Dravi

Tel.: 062 / 671-1 14

REGULAGIJ E GENTRALNEGA OGREVANJA

ZSELTRONs elektivna elektronika

Ruika c.962s42 RUSE

Tel,: 062 / 661-095

r/609 / 618 009

ALFRED BRUNNSTEINERpulkar

Izdelava oroiia in municiieOroije: 8430 Lipnica Augasse 5; tel.: 03425 82978, fax: 8319515

Pokali z brezplaino gravuro, ribiiki pribor

Lastna delavnica za popravila, izdelovanie novih izdelkov,

cevt po men

Efl

$ffi\9IIARTJA Sre,n,,Brr\t(o

2152 SELNICA OB DRAVI,YV

CRESNJEVEC OB DRAVI 20TEL.: o6t/b7a.4So

A&

o6ff%

Dravske Elektrarne Maribor

PE SREDNIADM2HE FAtTHEWIBORSKIOTOK

SATUBd.O.O.Proizvodno, trgovsko in storitveno podietje

*i:?J,x xl :3#' 6l::

y?w"tfx;t'j'Telefax: +386 (0)62 227-663

Celovite resitve na podrocju tehnik video inpodatkovnega prenosa v CATV sistemih

ter podatkovnih telekomun i kacij

s Ae

TROJA d.o.o.TRGOVSKO IN PROIZVODNO

PODJETJE

ffi

LZ34TRZIN, Blatnica 14

#=--.x ffiffim ffiffieH@ffi" d,@,@n( ^f Trgovlma & prorzvodmla

eLTg ;k kodajallma "KOIRIflOIRAN"a,r * - zna OrmoZ, Vrazcva 4

**

Henrik SAHORNIKdirektor

tel.: 0621702-088 ,702-044 - trgovina, fax:0621701-860mobitel: 0609-639-799

RElNARDd.o.oTRGOUINA, TRAIISPORT, PROIZUODNJA

BEZENA 502342 RUSE - STO

f oaelNA RUSr

' Kolodvorska 92342, RuSe

l.: (062) 661-338x: (062) 661-395

TeI

FA

E L E KTRO I N STALAT E RSTVO

Staian AntonSelnica ob Dravi, Nova ulica 1

tel./fax : (062) 61 I-065

Ze ved kot 25 let usPe5no n kvalitetno izvalavse vrste elektroinstalacij in strelovode

strankam se priPoroda !

mauta s.p.OBRTNA ULICAT2366 MUTA. SLOTEL./FAX: + 386 (0) 602 I 61 -343

v

H I D RAVLI CN E STI SKALN I CEza sfiskanje sadja

ilrl

,. 1!