Želimo vam lepe počitnice ali dopust - domače...

BRODOLOM NA KOPNEM str. 5

SLOVENSKE GORICEPOŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

LETO XXX. ŠT. 6 (420) 1,80 € 29. JUNIJ - ROŽNIK 2013

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE NA SPLETU

OSREDNJA PROSLAVA str. 2 JEZERO KOMARNIK str. 4

INTERVJU str. 9

PASJI DNEVI

Pes naznanja v pratiki 23. malega srpna že od nekdaj začetek »pasjih dni«. Ko gleda v desno, se začno, ko pa 23. velikega srpna

gleda v levo, se končajo.Dandanes so pasji dnevi le še oznaka za najbolj

vroče poletne dni. Kaj pa v resnici pomenijo, komaj kdo ve. Po 20. malem srpnu začne vzhajati na jutranjem nebu s soncem vred zvezda Sirij (Sirius). Po nekdanji, že Rimljanom znani stari veri, prinaša ta zvezda nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Štirje tedni pasjih dni so veljali nekoč za nesrečno dobo, ko v srednjem veku niti službe božje niso obhajali. Zvezdo Sirij so imenovali tudi »pasjo zvezdo«; v tem času so imeli baje moč psom podobni zli demoni, ki so škodovali vsemu, kar na svetu živi. Po nekem drugem mnenju je bil to čas nekega podzemeljskega božanstva, Nehalenije, ki so ji žrtvovali pse, da bi naklonila dobro letino; vsaj upodabljali so jo s psom.

Gorje, ki naj bi ga prinašali pasji dnevi, se da pojasniti z naravno razlago. Huda vročina je zdravju nevarna: če razgret piješ mrzlo vodo, ki je morda celo okužena, ali če se vroč koplješ, je bolezen neizbežna. Izkušnje niso iskale bolezenskih vzrokov, ampak so kratko in malo prepovedovale pitje iz odprtih voda, kopanje in umivanje las, razširjale pa so prepovedi še na druga področja: v pasjih dnevih ne sklepaj zakona, v pasjih dnevih naj se zakonci izogibljejo drug drugega, da ne bo potomstvo prizadeto (»julij in avgust - vino pij in ženske pust«), v pasjih dnevih ne puščaj žile, da, v pasjih dnevih ne sekaj lesa in ne zelja ... V kostanjeviški okolici ne sme v pasjih dnevih nihče več v vinograd.

V hudi vročini je žejen pes nevaren, da se ga poloti steklina. Zato mora imeti zmerom posodo vode v bližini - znano je, da občuti vsako steklo bitje odpor do vode. Ko pasja zvezda Sirij na svoji nebesni poti vštric Sonca spet zatone, je pasjih dni konec. Z njimi je bilo svoje dni konec tudi – nepotrebnih – strahov. V Motniku so - po pripovedovaniu Gašperja Križnika – vsako leto pogledali, kako sta v pratiki postavljeni pasji podobi na začetku in na koncu (23. avgusta) pasjih dni. Če sta bili »proti eni drugi obrnjeni«, je pretila v pasjih dnevih huda ura s točo, ki je rada tudi pobila; »če sta pa pasje podobe obrnjene od jene druge«, se ni bilo hudega bati. Pomoto stavca so tako naprtili pratikarju.

Danes le redko kdo omeni pasje dneve, kadar pritiska »pasja« vročina. Tudi vremenski pregovori v zvezi z njimi so pozabljeni: Če je začetek pasjih dni moker, bo konec suh. Če je prvi dan pasjih dni dež, bo deževalo štirinajst dni.

Povzeto iz knjige Praznično leto Slovencev

Želimo vam lepe počitnice ali dopustUredništvo

Foto: RŠ

2 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2013

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: [email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 900 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

NA DRUGI STRANI

NA DRUGI STRANI

KAKO NAPREJ? – težko vprašanje

Prišel je čas, ko je bolje reči »Dovolj je« kot slepo vztrajati v početju, ki prinaša materialno izgubo in slabo voljo. Kljub temu, da trma in srce mislita drugače.

Domače novice so več kot dvajset let – od aprila 1991 redno izhajale vsak mesec. Izhajanje prejšnjih Domačih novic je bilo zaradi objektivnih pa tudi neobjektivnih težav, ki so jih imeli takratni založniki neredno.

Naročniki in tisti, ki ste »naš« in vaš časopis kupovali na prodajnih mestih v trgovinah, ste vsak konec meseca vedeli, da se bo nova številka gotovo pojavila na vašem naslovu ali prodajnem mestu.

Žal pa se časi spreminjajo in Domače novice gredo na »dopust«. Pričujoča številka je poletna, dvojna, tako, kot v času dopustov, tudi nekatere revije. Morda se jeseni ponovno vidimo, morda pa tudi ne. Zvesti naročniki ste menda zaznali, da položnic za drugo polletje še niste prejeli, drugi bralci boste konec julija morda opazili, da nove številke Domačih novic ni na prodajnih mestih. Razlogov za to je več.

Eden od glavnih razlogov je zagotovo cena. Izdelava časopisa je za nas postala izguba namesto dobiček – ko bi bilo vsaj pokrivanje stroškov pozitivna ničla. Višja cena izvoda bi na kratek rok lahko pokrila nekaj stroškov, bi pa zagotovo sprožila porast odjav, kar bi posledično zopet pomenilo, da bi časopis ponovno hitro utonil v rdečih številkah. V zadnjem času se je izdelava (papir, tisk, poštnina) podražila za več, kot je bila osnovna cena izvoda. Samo za poštnino se je od naročnine, ki je sedaj znašala 10,80 EUR za 6 številk odštelo 20%. 80% predstavlja barvni tisk in če dodamo še papir, pripravo za tisk in tisk smo že globoko pod omenjeno pozitivno ničlo. Da drugega dela, pisanja in lektoriranja ter prevoznih stroškov in honorarjev sploh ne omenjam.

In potem je tu še »brezplačnik«, ki to seveda ni. Nagrado bi si zaslužil tisti, ki bi danes odkril nekaj, kar bi bilo za davkoplačevalca brezplačno. Floskula, da gospodinjstva prejemajo (županski) časopis brezplačno, je nesramno zavajanje, ki se ponavlja že četrto leto. Če upoštevamo samo podatka, ki sta navedena na straneh tega časopisa, plačujejo »naši« župani zanj letno 130.968,00 evrov NAŠEGA denarja! (6420 izvodov po 1,70 € = 10.914,00 € x 12 = 130.968,00 €) Kljub temu, da sem od bralcev in drugih dobival informacije, da imajo Domače novice raje in, da so v prejemanje (in posredno plačevanje) »brezplačnika« prisiljeni, je prišlo tudi do tega, da so se prispevki začeli podvajati. To seveda nikomur ni všeč, še najmanj nam, ki Domače novice ustvarjamo. A takšno je dejstvo in povsem razumem ljudi – bralce, naročnike, ki se zaradi tega jezijo, saj vsiljenega »brezplačnika« ne morejo odpovedati.

Največ zaslug pri tem početju imajo tisti, ki lahko brezskrbno (ali res?) zapravljajo naš denar in »evropski« denar (EKSRP, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki je sicer namenjen za izobraževanje!), za plačevanje - kot sem zgoraj zapisal – propagandnega »brezplačnika«.

Naj dodam še zanimivost: Vsaj šest (od naših županov plačanih) zadovoljnih »glavnih« izdelovalcev »brezplačnika« je občanov drugih občin, tako tudi tiskarna. In naš denar veselo odteka za nakupe in v zvezi s tem tudi za dajatve, drugam. Da ne bom preveč skrivnosten, vsi so lepo omenjeni in popisani v »brezplačnikovem« kolofonu. V kolofonu tega časopisa omenjeni izdajatelj ne ustvarja financ in je le »Potemkinova vas« nekaterih županov.

In če se povrnem na vprašanje v naslovu. Kako naprej? Mnenje o vsem tem bi želel slišati ali prebrati predvsem od vas, cenjeni naročniki in redni kupci Domačih novic. Upošteval bi rad tudi vaše mnenje, cenjeni sodelavci. Želim slišati (prebrati) vsako mnenje, tudi če bo anonimno.

Vsem prijateljem, bralcem in sodelavcem želim prijetne počitniške dni!

Direktor Štrakl d.o.o. Romeo Štrakl

DOMAČE NOVICE SE SELIJO NA SPLET!

KAJ NAJ VSEBUJE TURISTIČNA PONUDBA

Tone Štefanec

Prebral sem publikacijo Lepo pozdravljeni pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ki jo je izdalo Turistično društvo Sv. Trojica. Zanimivo branje, ki priča o veliki prizadevnosti društva za razvoj turizma v kraju. Iz te in

drugih publikacij lahko razberemo, da je kljub uspehom turistična ponudba v osrednjih Slovenskih goricah kljub številnim akcijam še vedno preskromna, kar je mogoče pripisati objektivnim in subjektivnim razlogom, predvsem pa RAZUMEVANJU turistične ponudbe pri ljudeh, ki načrtujejo in izvajajo turistične akcije.

Zdi se, da se turistične akcije odvijajo predvsem znotraj posameznih krajev in za krajane. Premalo (ali skoraj nič Op.ur.)* pa segajo v širši slovenski prostor.

Delno izjemo v omenjeni publikaciji opisuje Peter Leopold, ki pravi: »Turistično društvo Gradišče v Slov. goricah je od leta 1981 do začetka leta 1983, ko ga je vodil Peter Leopold, vedno organiziralo prireditev Kmečki praznik in vsakič so se vključili številni krajani. Začeli smo organizirano turistično ponudbo na območju celotne (takrat velike) občine Lenart, vključno z dnevi kulinarike iz Krajevne skupnosti Gradišče v restavraciji Črni les. Vključili smo se v turistično transverzalo od Maribora prek Gradišča v Slovenskih goricah do Gornje Radgone. Pri Gradiškem (sedaj Trojiškem) jezeru se je z deskanjem, čolnarjenjem in pohodi okrog jezera začel razvijati turizem. Trudili smo se tudi za umestitev jezera in okolice v prostorski plan občine Lenart, kar je bilo sprejeto v Družbenem planu občine Lenart za obdobje od 1986 do 1990. Pomembno je tudi to, da smo začeli urejati lastništvo zemljišč in pridobivati zemljišča za gradnjo objektov, namenjenih turistični ponudbi ob jezeru. Še naprej smo spodbujali urejanje hiš in njihove okolice, saj smo sodelovali v slovenskem tekmovanju za najlepše urejeno hišo ali kmetijo. Omeniti velja, da smo naredili prve korake na področju kmečkega turizma, kajti evidentirali (?) smo prve tri kmetije, ki bi se lahko preusmerile v kmečki turizem. Na pobudo Marjana Fekonje in Ivana Frasa iz Oseka smo začeli postopek o ureditvi kamnoloma in tamkajšnjega spomenika kot turistične točke.«

Vse omenjeno podpišem in hkrati izražam negodovanje, ker se v aktivnosti ni bolj zavzeto vključila tedanja (»VELIKA«?) občina Lenart.

Opisano priča, da so tudi v Slovenskih goricah ljudje, ki turizem vidijo širše, ne zgolj lokalno.

Sam se pogosto sprašujem kaj sploh je turistična ponudba. Zagotovo vse, kar je opisano v omenjeni publikaciji in v drugih turističnih publikacijah, izdanih na območju osrednjih Slovenskih goric, pa še marsikaj drugega. Vse se začne že v posamezni družini, kar so z organizacijo prireditve Sosed sosedu spoznali tudi pri Trojici. Pravi (!) turisti si ogledajo izgled domačij in preverijo gostoljubnost domačinov. Širijo dober glas o kraju, kjer je veliko cvetja in kjer goste toplo sprejmejo tudi domačini, ne samo gostilničarji. Dobro je, da se tudi v osrednjih Slovenskih goricah usposabljajo turistični vodiči, ki naj obiskovalce seznanijo z vsem, kar je značilno za kraj. Ne bi se denimo smelo zgoditi, da obiskovalcev ne bi obvestili o pomembnih ljudeh, ki so se rodili ali živeli v kraju, kot se je to zgodilo na prireditvi ob 25 letnici slovenskega literarnega gibanja, ki se je začelo v Trojici. Ko sem tedaj nekemu obiskovalcu prireditve omenil kdo vse je deloval v tem kraju, tega skoraj ni mogel verjeti.

Pri seznanjanju turistov z zaslužnimi ljudmi seveda ni mogoče izhajati iz pravila »kdo je in kdo ni naš«. Vsi so naši in vsi so načeloma enako zaslužni.

Druga stvar, ki jo velja omeniti in se je v Trojici zavedajo, je sistematično spoznavanje šolskih otrok in odraslih z zgodovino kraja in z zaslužnimi ljudmi. Zgled za to je deloma lahko knjiga, ki jo je izdala Osnovna šola v Trojici pod naslovom Podobe Trojiške šole.

Turistična društva bi se morala vedno znova spraševati ali naši člani in krajani dovolj dobro poznajo svoj kraj? Lepo se sliši, ko ti recimo turist pove, da je bil na obisku nekega kraja prijetno presenečen zaradi tega, ker so mu domačini vedeli veliko povedati o zgodovini kraja.

Na videz se vrtim tudi sam v lokalnem okolju. Moram pa seveda reči, da je turistično ozaveščeno prebivalstvo lahko pravi magnet za privabljanje turistov tudi od zelo daleč.

29. junij 2013 I DOMAČE NOVICE I 3

OBČINE

OSREDNJA PROSLAVA 7. OBČINSKEGA PRAZNIKA SV. TROJICA

V petek, 24. maja 2013, je v Športni dvorani Sv. Trojica potekala osrednja proslava ob praznovanju 7. občinskega praznika občine Sv. Trojica.

Praznovanje občinskega praznika so zaznamovali številni kulturni, športni in drugi dogodki, ki so se vrstili v okviru praznovanja 7. občinskega praznika občine. Proslavo je zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so večinoma nastopali domačini. Na odru so se zvrstili Odrasla folklorna skupina Sv. Trojica, Orfika OŠ in vrtca Sv. Trojica, recitatorji OŠ in vrtca, harmonikarji in še kaj. Kot gost je prireditev s svojim petjem popestrila vokalna skupina Sonus iz Oplotnice.

Kakor je običaj, je goste in obiskovalce pozdravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras, ki je posebej pozdravil slavnostno govornico, državno sekretarko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Moniko Kirbiš Rojs. Župan je v svojem govoru nanizal številna dogajanja v občini in med drugim dejal: »Čas beži in leta minevajo. Še ne dolgo je, ko smo razpravljali ali potrebujemo in želimo svojo samostojno občino ali pa je morebiti bolje da ostanemo skupaj v večji. Mnenja o tem so bila vedno deljena. Skrbeli so nas številni pomisleki, predvsem pa ali bomo zmogli in ali bomo znali. Nekateri so v to dvomili. Skupno nam je bilo to, da smo želeli hitrejši razvoj in boljših pogojev za življenje za nas, še bolj pa za naše otroke.

Po sedmih letih delovanja lahko z gotovostjo rečem, da je bila odločitev za samostojno občino smela in pogumna in se nam iz leta v leto vedno bolj potrjuje kot pravilna. Veliko se je zgodilo v teh sedmih letih, zadnje leto pa je bilo zopet še posebej pomembno.

Kljub zaostrenim ekonomskim in gospodarskim razmeram in politični krizi kot rezultatom številnih neposrečenih poskusov reform in interventnih ukrepov, h katerim se je zatekala Vlada, nam je v občini uspelo v času od zadnjega praznika uresničiti veliko pomembnih projektov.« Župan je govoril tudi o razmišljanju, da bi manjše občine ukinili. Poudaril je, da bi bilo škoda ukiniti občine, ki so se s svojim delovanjem izkazale kot dobra rešitev za napredek okolja, ki jo občine predstavljajo. Pri tem je naštel številne pridobitve, ki jih je občina v času obstoja realizirala in so prispevale k razvoju občine. To so ceste, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, športna dvorana, čistilna naprava, kanalizacija in drugo.

»Obstoj občin, kot je naša je pomemben, ker je to bil edini način, da je prišlo do hitrejšega razvoja podeželja, ki se sicer nikoli ne bi zgodil, ker bi vedno prevladale prioritete in projekti urbanih središč. Še bolj pomemben pa je zato, ker so samostojne občine dale ljudem možnost, da postanejo bolj aktivni in kreativni pri razvoju svojega kraja in okolja.

Kaj je pravzaprav občina in kaj nam pomeni? Po definiciji je občina osnovna družbena skupnost v kateri njeni prebivalci uresničujejo svoje interese in zadovoljujejo svoje potrebe in pri tem sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. Občin torej ne moremo razumeti in obravnavati zgolj kot ekonomsko politične tvorbe in jih ocenjevati zgolj z vidika ekonomske upravičenosti. Vsega se namreč ne da meriti v denarju in tudi ne postoriti samo z denarjem. Projekti in programi, ki jih peljemo v občini so v veliki meri nastali na idejah posameznikov, društev ali organizacij v kraju in so ljudi ne

samo aktivirali, ampak jih tudi ustvarjalno povezali med seboj. Mnogi od teh projektov sploh ne bi nikoli nastali ali bili izvedeni. Vse to se zahvaljujoč prostovoljnemu delu, inovativnosti in kreativnosti posameznikov in društev organizira z zelo majhnimi sredstvi in na visokem, velikokrat tudi profesionalnem nivoju. Letos moram izpostaviti obnovo Poličeve kapele, ki jo je izvedlo Turistično društvo ob pomoči domačih obrtnikov in krajanov, ki so donirali sredstva. Zelo pomembni za dopolnitev ponudbe in našo prepoznavnost so tudi številni drugi projekti društev, od protokolarnega vina, ponudbe domačega kruha, peciva in drugih dobrot, kot tudi programi ljudskih pevk, pevskih zborov, dramske in gledališke dejavnosti, folklore in še in še bi lahko našteval. In prav to je naš kapital, naša dodana vrednost ni v stenah ali denarju, temveč v ljudeh, v njihovih idejah, kreativnost in iznajdljivosti, predvsem pa tudi pripravljenosti za aktivno sodelovanje.

Velikokrat slišimo, da so turizem ljudje. Gotovo je veliko resnice v tem. Vsa infrastruktura nam nič ne pomaga in ne bo prinesla rezultatov, če se ne bomo znali vključiti v to ponudbo, tako posamezniki, kot tudi podjetja, društva in organizacije. Ker še nimamo dovolj razvitega zasebnega sektorja, ki bi se ustrezno organiziral za promocijo in trženje turističnih programov bo občina morala vsaj za nekaj časa prevzeti še bolj aktivno vlogo na tem področju, dokler ne bo sposoben tega prevzeti zasebni sektor. To je eden izmed osrednjih strateških ciljev za bližnjo prihodnost. V izgradnjo turistične infrastrukture bo potrebno vključiti zasebni kapital v obliki javno zasebnega partnerstva, ki bo lahko hitreje in bolj učinkovito dalo želene rezultate.«

Fras se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k napredku občine, na vseh področjih družbenega dogajanja. Ob tem je čestital dobitnikom nagrad in priznanj občine.

Osrednja govornica je bila državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je v svojem govoru obravnavala aktualna politična in družbena dogajanja v Sloveniji.

Ob tej priliki je župan podelil občinske denarne nagrade dijakom, študentom in diplomantom na univerzitetnem študiju ter magistrom. Nagrade so prejeli: Kristijan Duh za odličen uspeh na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, Matija Rozman za uspešno zaključen 2. letnik na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, Nejc Jensterle za uspešno zaključen letnik in zaključni študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Matej Voglar za uspešno zaključen letnik na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter opravljen magisterij na Univerzi na Primorskem.

Župan je podeli tudi Priznanja župana, ki so jih prejeli: Turistično društvo Sv. Trojica za delo pri ohranjanju kulturne dediščine, Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Trojica za 30 let delovanja, Društvo Vinogradnikov Sv. Trojica za 10 let delovanja, Bine Ploj za dosežke na glasbenem področju, Jure Muršec in Tanja Vrabel za športne dosežke in promocijo občine ter Franc Rojko iz Oseka za dolgoletno prostovoljno delo v gasilstvu.

Ob koncu proslave je župan povabil vse udeležence proslave na pogostitev in druženje, ki je potekalo v Protokolarno-razstavnem centru Sv. Martina.

Tekst: Ludvik Kramberger, foto: Matej Emeršič

Vse drugo temu sledi.Za turizem je seveda potrebna infrastruktura, za

kar pa morajo biti predvsem odgovorne občine. (Table v rjavi barvi, ki označujejo turistične kraje in zanimivosti niso dovolj. Če bi nekateri župani in drugi politiki, ki pogosto potujejo v prestolnico, imeti odprte oči, bi lahko ugotovili kdo in kateri kraji so upravičeni do »rjavih« oznak.) Še tako dobro organizirane lokalne prireditve ne bodo privabile večjega števila turistov od drugod, če ti zlasti v poletnem času ne bodo imeli priložnosti tudi za rekreacijo. Seveda pa bazenov ne morejo graditi turistična društva. Zato je hvalevredna pobuda občine v Benediktu (Samo upamo lahko, da ne bo ostala samo na papirju, tako kot je ostala umestitev Trojiškega (Gradiškega) jezera v prostorski plan občine Lenart. Ob tem se ponovno postavlja vprašanje ali bi bilo res dobro priti pod »oblast« velikih občin-skih centrov?) za gradnjo rekreacijskega centra, kar bi morale podpirati vse osrednje Slovenske gorice. Pri Trojici, ki ima jezero, (in prostorski plan občine Lenart) žal verjetno še dolgo ne bo poskrbljeno za kopanje (v bazenu). Za zdaj kljub bližini Avstrije in Maribora (ter avtoceste in AC priključka Sv. Trojica s prečudovito »kuliso« Sv. Trojice in Trojiškega jezera) osrednje Slovenske gorice še nimajo bazena za kopanje, kar je nenavadno.

Druga stvar so etnološke, športne in druge prireditve. Seveda je tudi teh veliko v osrednjih Slovenskih goricah. Toda malokatera je širše znana. Morda velja delna izjema za pohod na Zavrh h generalu Maistru in za Maistrove dneve v tem kraju. Ni pa prireditve, ki bi pritegnila obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, recimo tudi iz Ljubljane z organiziranim obiskom upokojencev. Množice turistov v naše kraje ne bodo prihajale zaradi lokalnih prireditev in dobrih gostiln. Seveda pa bi še več gostov tudi od drugod pritegnile še bolj specializirane gostilne, zlasti pa turistične kmetije. Še dobro, da imamo Firbasovo turistično kmetijo, ki je znana po vsej Sloveniji.

Rastočega množičnega turističnega prometa tudi v osrednjih Slovenskih goricah ne bo brez možnosti kopanja, ponudbe tipične hrane, velikih in dobro zamišljenih prireditev in ne nazadnje celovite skupne propagande o lepotah Slovenskih goric in turistične ponudbe doma in v tujini.

* Opombe v oklepajih in poudarke, krepki tisk, vnesel odg. urednik Ivo Štrakl. Avtorju se opravičujem, če sem z vrinki njegov dobrodošel in koristen prispevek kakorkoli »pokvaril«.

Košnja v oseku Foto: M. Emeršič


GOSPODARSTVO

Spoznavanje ustreznega ločevanja odpadne elektronske in električne opreme tudi z E-transformatorjem

ODLOČUJ!odpadno električno in elektronsko opremo

Da je ustrezno ločevanje odpadne elektronske in električne opreme izrednega pomena se zavedajo mnogi, prav ZEOS pa se je tudi v tem letu lotil akcije, v okviru katere bodo pod sloganom “ODLOČUJ! Odpadno

električno in elektronsko opremo” še naprej ozaveščali ljudi o pomenu ustreznega ločevanja omenjenih odpadkov. Akciji so se pridružila komunalna podjetja in občine po vsej Sloveniji, od meseca junija naprej pa tudi občina Kidričevo, kjer so k projektu pristopili s podjetjem Čisto mesto Ptuj.

Namen t.i. osveščevalno-zbiralne akcije je zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (odpadne E-opreme) ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (odpadne baterije). E-oprema ter baterije postajajo stalnica v našem življenju, saj si le-tega brez pripomočkov, ki delujejo s pomočjo elektrike ali baterij, ne znamo predstavljati. Pomembno je, da znamo z navedenim pravilno ravnati, ko ne delujejo več in postanejo za nas nepotrebni. Takrat se moramo zavedati, da je odpadna E-oprema in odpadne baterije specifična skupina odpadkov, s katerimi moramo ravnati na način, da jih je možno pravilno obdelati in reciklirati.

Direktor Čistega mesta Ptuj, Janez Letnik je ob tem povedal:»Da bi okrepili zavedanje o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo smo se odločili, da v sodelovanju z Občino Kidričevo pristopimo k akciji “ODLOČUJ! Odpadno električno in elektronsko opremo”. Dolgoročni cilj akcije je namreč vzpostaviti trajno zbiranje tovrstnih odpadkov v ustrezne odpadkovne tokove. Naše izkušnje so namreč, da imajo ljudje doma veliko odpadne elektronske in električne opreme. Prav s to akcijo pa bomo ljudem pokazali, da so omenjeni elektronski in električni aparati odpadek, ki ne sodi med mešane komunalne odpadke, njihovo ustrezno ločevanje pa je izrednega pomena tako za ohranjanje narave kot razvoj našega planeta v bodoče.«

JEZERO KOMARNIKTERENSKO DELO III., II. IN PRVE GIMNAZIJE NA JEZERU

Jezero Komarnik pri Lenartu je akumulacijsko jezero, ki je bilo umetno narejeno v šestdesetih letih 20. stoletja ob melioraciji reke Pesnice. Zveza ribiških družin Maribor ga uporablja kot gojitveni ribnik.

V jezeru Komarnik so se izoblikovale dobre razmere za rast in razvoj makrofitov – vodnih rastlin. Jezero je popolnoma poraslo s pravimi vodnimi rastlinami. Pestra in raznolika je tudi obvodna vegetacija.

Zaradi bogate flore in favne je jezero Komarnik uvrščeno med naravne vrednote državnega pomena, hkrati pa predstavlja naravno učilnico za izkustveno, vseživljenjsko učenje številnih biologov, ljubiteljev narave in tudi za učence na vseh stopnjah izobraževanja.

Učiteljice naravoslovja III. II. in Prve gimnazije Maribor smo to leto že drugič organizirale in izvedle terensko delo in strokovno vodeni ogled jezera Komarnik. Koordinatorke izvedbe vaj na posamezni šoli smo profesorice biologije: mag. Helena Lonjak – Prva gimnazija, Katja Holnthaner Zorec – II. gimnazija in mag. Brigita Horvat – III. gimnazija. Z idejo smo navdušile še vse ostale mentorje in sodelavce.

Namen našega sodelovanja je, da se med seboj spoznamo in izmenjamo izkušnje dijaki in profesorji.

Vaje smo to leto izvedli v soboto, 15. 6. 2013 .Terensko delo je potekalo dve učni uri, 8.30–10.30. Sodelovalo je okrog 60 dijakov, ki

so bili razdeljeni v šest skupin. V vsaki skupini so bili dijaki vseh treh gimnazij. Pri delu na terenu smo sodelovali in raziskovali:

1. skupina: mag. Slavko Lapajne, Darja Kravanja, prof. kem. (II. gimnazija) in mag. Simona Posel Pečnik (III. gimnazija) – kemizem vode,

2. skupina: Katja Holnthaner Zorec, dipl. biolog, prof. biol. in Helena Rihtar dipl. biolog, prof. biol. (II. gimnazija) – analiza združbe vodnih nevretenčarjev,

3. skupina: mag. Helena Lonjak in Andreja Senčar, dipl. biolog, prof. biol. (I. gimnazija) – značilne rastline ob jezeru in travniku – metoda transekta,

4. skupina: mag. Brigita Horvat (III. gimnazija) – značilne rastline v jezeru in na obrežju – metoda transekta,

5. skupina: Erjavec Iztok, univ. dipl. biolog in Viktor Škof – vidra v Komarniku,

6. skupina: Tilen Basle, študent ekologije – ptice Komarnika.

Na fotografiji; učenci OŠ Kidričevo, v ozadju (z leve) župan občine Kidričevo g. Anton Leskovar in direktor Čistega mesta Ptuj g. Janez Letnik

Šole obiskal tudi E-transformatorGre za multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovoltaično elektrarno, ki

zadošča vsem porabnikom električne energije v vozilu. V notranjosti vam predstavljamo celoten proces zbiranja in ravnanja z odpadno E-opremo in odpadnimi baterijami. S pomočjo multimedijskih pripomočkov, razstavnih eksponatov se lahko posamezniki pobližje spoznajo s sestavo ter vplivi tovrstnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi.

Župan občine Kidričevo, Anton Leskovar, je ob tem dodal:»Zanimivo bo videti, koliko odpadne elektronske in električne opreme bomo v okviru akcije zbrali, saj so podatki iz ostalih občin skorajda neverjetni. Posebej ponosni smo tudi na vozilo E-transformator, ki bo med mlajšimi generacijami na zanimiv in zabaven način vpeljalo znanje prav iz področja ločevanja teh odpadkov. Transformator je v drugih občinah že obiskalo več tisoč otrok, in tudi naš cilj je, da prav vsak otrok, pa tudi starejši v naši občini, gredo na ogled omenjenega vozila. Ozaveščanje je nujno treba pričeti že pri mlajših generacijah, saj je prav to prava pot do lepšega, čistega in bolj zdravega okolja.«

Čisto mesto Ptuj

Od 10.30–12.30 je potekala evalvacija terenskega dela vodeni strokovni ogled jezera z znanstvenicami Biotehniške fakultete v Ljubljani: prof. dr. Alenko Gabrščik in prof. dr. Matejo Germ.

Med 12.30–13.00 smo se družili in spoznavali ob pikniku na Poleni.Ostalo nam je še poročanje skupin s terenskega dela in evalvacija dela z mentorji ter z

zunanjimi sodelavci, kar smo izvedli med 13.00–14.00 uro.Za avtobusni prevoz dijakov so poskrbele matične šole, za prijetno druženje na pikniku pa

Rotary klub Maribor grad, Rotaract Maribor, občina Lenart in Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric.

Vsem, ki so omogočili, da smo mentorji in dijaki preživeli lep dan ob Komarniku in kasneje ob druženju na Poleni se zahvaljujemo.

mag. Brigita Horvat

Nabiranje materiala, zoološka skupina


GOSPODARSTVO

REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI

CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽAUprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Maribor, občina Cerkvenjak in

RKS Območno združenje Rdečega križa Lenart so ob podpori Prostovoljnega gasilskega društva Cerkvenjak organizirali XIX. regijsko preverjanje ekip prve

pomoči, v soboto, 8. junija v centru Cerkvenjaka.

V znanju in spretnostih prve pomoči je tekmovalo deset ekip, med njimi tudi ekipa Civilne zaščite občine Cerkvenjak.

Preizkušali so se na treh delovnih točkah z dvanajstimi poškodbami, realistično prikazanih situacijah pri prometni nesreči, delovnih opravilih na kmetiji in nesreči z uhajanjem zemeljskega plina.

BRODOLOM NA KOPNEM

Kulturno društvo Erato Lenart (zanj Lana Mihelič) je v petek, 21. junija 2013 pri Elblu v Spodnjih Žerjavcih pripravilo srečanje s poslancem Državnega zbora mag. Ivanom Vogrinom. Na srečanju je Vogrin predstavil knjigo Brodolom na kopnem, ki je njegova

osebno doživeta zgodba in je v samozaložbi izšla leta 2012.

Na vabilu za srečanje je avtor zapisal: Marsikdo je v tem času brodoloma mojega podjetja dejal, da sem propadel. Vsem tistim sporočam, da nisem, samo bankrotiral sem. Ostal sem brez materialnih rezultatov svojega skoraj dvajsetletnega dela. Vendar me to ne žalosti preveč. Zaradi izkušnje, ki sem jo delil z vami, sem postal povsem drug, upal bi trditi, da tudi boljši človek.

Drugačne stvari so sedaj tiste, ki jih cenim. Drugačne lastnosti iščem in spoštujem pri ljudeh. Morda še od vsega najbolj cenim to, da sem preživel in da sem zdrav. Tako bom lahko še vse popravil.

Z gostom se je pogovarjala Darinka Čobec. V prijetnem naravnem okolju smo z zanimanjem sledili pogovoru, ki ga je z glasbenim programom popestrila Sara Špelec, ki je zapela tri pesmi.

Mag. Jovan Lukovac, direktor, je knjigo pospremil z naslednjimi besedami: „Knjiga Brodolom na kopnem je ena redkih knjig, če ne edina pri nas, ki zrcali osebno izkušnjo podjetnika, ki je spoznal in izkusil zgrešenost mikro in makroekonomskih politik, zlaganost osebnih interesov in poslovnega okolja. Vse to je postopoma, a brez vsakršnega usmiljenja, izničilo njegove dobre želje in trdo delo. Vsebina in jasnost sporočil je tako nazorna in pristna, da bi knjigo lahko uvrstili med obvezno čtivo vsakega podjetnika ali poslovnega izobraževalnega programa.

Avtor s svojim delom presega omejenost neuspeha in jasno pokaže, kako naprej. Ob tem tudi laže razumem, zakaj v okolju z dolgoletno poslovno tržno tradicijo ne cenijo podjetnika, če ni doživel neuspeha ali celo bankrota. Vodilni kader brez te izkušnje pomeni za podjetje preveliko tveganje.“

V druženju po predstavitvi in v pogovoru smo ugotavljali, da jih v teh časih ni malo, ki doživljajo svoj brodolom na »suhem«!

Pripravil: Slavko Štefanec

REGIJSKO PREVERJANJE EKIP PRVEPOMOČI CZ IN RK CERKVENJAK 2013

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izpostava Maribor, Rdeči križ Slovenije območna zveza Lenart in občina Cerkvenjak so bili v soboto, 8. junija organizatorji 19. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve

pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi ponesrečencev

na posameznik delovnih točkah v centru Cerkvenjaka. Sodelovalo je dvanajst ekip in namreč PGD Poljčane, RK Oplotnica, PGD Sp. Polskava, Stacionarij RKS Maribor, OZRK Maribor, PGD Makole, Vrtec Pobrežje – Maribor, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, CZ Hoče – Slivnica, CZ Cerkvenjak in izven konkurence še ekipi Policijske uprave Maribor in VZE Role 2 LM. Največ znanja je pokazala ekipa PGD Poljčane, druga je bila ekipa RK Oplotnica in tretja ekipa PGD Sp. Polskava.

Dogajanje je bilo obogateno še s spremljajočimi aktivnosti, v katerih so sodelovali gasilci, policija, slovenska vojska, zdravstvo in gorski reševalci

Tekst in foto: Franc Bratkovič

Tekmovalci iz različnih organizacij (Civilne zaščite, Rdečega križa, prostovoljci gasilskih društev, vzgojnih zavodov) so izkazali visok nivo znanja in veščin; med posameznimi ekipami ni bilo velikih odstopanj. Vsi so si zaslužili čestitke in pohvalo za prizadevnost in ukrepanje v nudenju prve pomoči. Prvo mesto so dobili člani Prostovoljnega gasilskega društva iz Poljčan. Ti se bodo jeseni (oktobra) udeležili državnega tekmovanja na območju Mestne občine Velenje.

Med delovnimi točkami so enote zaščite in reševanja, slovenske vojske, policijski enoti iz Maribora in Lenarta, mariborski poklicni in domači prostovoljni gasilci, Zdravstveni dom Lenart in Gorska reševalna služba prikazali svoje delovanje in opremo. RKS Območno združenje Lenart je na učni točki predstavilo oživljanje z defibrilatorjem in izvajalo zdravstvene meritve. Občina Cerkvenjak je prispevala informacijsko pisarno in ponudbo turistične in čebelarske kmetije.

Sodelujoče sta uvodoma pozdravila župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in generalni sekretar RKS, dr. Danijel Starman. Med tekmovanjem so se pridružili namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje RS, Branko Dervodel in ostali gostje, posamezni predstavniki slovenske policije in vojske, regijskih lokalnih skupnosti in gasilske zveze.

Namen preverjanj ekip PP je dejansko prikazovanje nudenja prve pomoči poškodovancem v naravnih, elementarnih in vsakdanjih nesrečah in ugotavljanje usposobljenost posameznih ekip. Hkrati se v takšna tekmovanja vključujejo vzporedne dejavnosti zaščite in reševanja.

Prvo pomoč, zaščito in reševanje izvaja RKS z javnim pooblastilom RS in Zakonom o Rdečem križu Slovenije. V RKS imamo danes že 80 ekip prve pomoči po Območnih združenjih. Tehnično opremljanje ekip izvajamo skupaj z URS ZR.

Vsako leto se v 13 regijah organizirajo regijska tekmovanja ekip prve pomoči, meseca oktobra je državno tekmovanje.

Ugotavljamo, da se število prostovoljnih ekip prve pomoči (Rdeči križ, gasilske, vzgojne in druge organizacije) iz leta v leto povečuje. Tako jih je v preteklem letu sodelovalo že 137.

Najuspešnejša ekipa v letu 2012 je bila ekipa PP RKS OZ Nova Gorica, ki bo letos zastopala Slovenijo na evropskem preverjanju v Avstriji.

Ob končanem regijskem preverjanju se zahvaljujemo vsem udeležencem, še posebej domačinom, članom prostovoljnega gasilskega društva, občinske organizacije Rdečega križin kulturnega društva Cerkvenjak za tehnično in strokovno pomoč ter vodenje in spremljanje ekip.

RKS OZ RK Lenart

Pred začetkom tekmovanja - zbor ekip prve pomoči (Foto - Tone )


DRUŠTVA

Končno smo dočakali

SANACIJO PLAZU na cesti Sv. Trojica – Lenart

Sreči se lahko zahvalimo, da ni prišlo do najhujšega – človeške žrtve. Že pred več leti smo v Domačih novicah nekajkrat poročali, kako uporabnikom stare ceste iz Trojice skozi Porčič proti Lenart grozi prepad. V bližini Gostišča Na griču je plaz

odtrgal skoraj polovico asfaltnega cestišča.

Gradnja ceste Sv. Trojica – Porčič – Sv. Lenart okoli leta 1937 Foto: arhiv Ivo Štrakl

Vztrajno prizadevanje Občine Sv. Trojica pri Direkciji Republike Slovenije za ceste je (zgleda pravočasno) le obrodilo sadove. Direkciji za ceste in predvsem gospe Karmen Cian, ki je dokaj hitro reagirala in pripravila dokumentacijo gre zahvala, da se je sanacija nevarnega odseka in plazu končno le začela.

Vlada R Slovenije je v proračunu za letošnje leto in deloma v letu 2014 zagotovila ustrezna sredstva. Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Slemenšek d.o.o. z Raven na Koroškem. Pogodbeni rok za dokončanje dela je 30. maj 2014. Predvidoma bo večina del izvedenih že v letošnjem letu. Narejena bo pilotna stena, delna zaščita brežine z mrežami ter rekonstrukcija ceste v dolžini 280 metrov. Cesta bo nekoliko širša, na zunanjem delu bo na pilotih izveden tudi pločnik širine 1,5 metra. Sanacija bo zaključena približno 95 metrov pred Gostiščem Na griču saj občina želi, da se v prihodnosti na tem prostoru izvede krožišče.

Zgoraj omenjena pogodba vsebuje tudi sanacijo plazu na odseku ceste Sv. Trojica – Cogetinci v dolžini 50 metrov.

Pogodbena vrednost del je 1.026.550,00 €. Pričakujemo, da bo sanacija plazov in rekonstrukcija potekala po planu, da bo cestišče

varnejše za šoferje in druge uporabnike in da ne bo prihajalo do novih škod tudi na stanovanjskih objektih.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

SPOMINJAMO SE JIH

FRIDERIK FRIC MURGL15.VII. 1902 – 5. II. 1963

Pred petdesetimi leti, 5. februarja 1963 je učiteljica pri Sv. Trojici Adelena Neuvirt v šolsko kroniko zapisala, da je na svojem domu pri Sv. Trojici (danes Trojiški trg 1) umrl Fric Murgl, zaveden član Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica.

Fric je sodeloval pri kulturno prosvetnem delu v kraju, tako je s kmetom Francem Pihlerjem s katerim je (kot sedlar) tesno sodeloval, redno pel v cerkvenem pevskem zboru. Bil pa je tudi ponosni »kapel mojster«. S pokončno palico v roki je ponosno korakal pred »Slavekovo pihalno godbo«, ko je ta nastopala v kraju in po širnih Slovenskih goricah.

Tudi starejši Trojičani se ne spomnimo več kako je postal poklicni sedlar. Je opravljal ta poklic, ker je bil ljubitelj konjskega športa in konj? Spomnimo pa se, da je ponosno kazal konjeniško sabljo, ki jo je nosil kot dragonar*, ko je služil v vojski kraljevine Jugoslavije.

S sedlarskim delom je seznanil Čuček Franca, ki je postal njegov pomočnik. Ob svojem delu je poznal tudi zelišča, ki jih je znal uporabljati.

Jesen življenja je bila za Frica še težja. Bil je reven, izčrpan in brez pokojnine. A za svoj »odhod« se je, za tiste čase nenavadno, pripravil. Na podstrešju je imel pripravljeno krsto in sveče.

Njegov pogreb je bi l vel ičasten. Osem parov konj je obkrožalo trojiško pokopališče, okrašeni kmečki voz z njegovo krsto pa so vlekli štirje konji.

Danes – po petdesetih letih se tisti, ki smo ga poznali sprašujemo: Je bil Fric res »droben« človek?Dragonarji = vojaki, ki so konje uporabljali kot transportno sredstvo, bojevali pa so se kot pehota.

Foto: arhiv Mimika Krempl, besedilo: Slavek Štefanec in Ivo Štrakl

Kot sedlar je bil zelo povezan s kmeti, ki so potrebovali njegove storitve. Ne samo sedlarske izdelke, tudi posteljne vložke je izdeloval ročno in kvalitetno. Nič kolikokrat je pokazal, kako sijoči morajo biti medeninasti deli konjskih »kamotov«. Bil je zelo ponosen na svoj poklic, ki ga je peš in s polno torbo orodja hodil opravljat h kmetom »formanom« na dom. Čeprav priden je težko vzdrževal mater in sebe, saj je bil prevečkrat izkoriščan in ogoljufan pa tudi okraden, kar ga je zelo žalostilo. Zgodilo se je celo, da so mu opravljeno delo in material »plačali« z odpadnim lesom, ko so zamenjevali trhla ostrešja. Mogoče je tudi zato ostal samski a se je kljub drobni postavi nosil ponosno, s klobukom postrani in z zataknjenim »koraž fedrom« iz konjske žime.

Murgl je bil velik ljubitelj konj. Pri Črepnjakovih (danes Slovenska ulica 5 pri Sv. Trojici) jih je imel »nastanjene« v hlevu. Dajal jim je imena kot je Nigra, Pilot … Fric se je tam tudi najraje zadrževal.

Dragonarji


V SLIKI IN BESEDI

Strelsko tekmovanje ekip društev upokojencev

Z ZRAČNO PUŠKO V VOLIČINIV ŠTEVILKAH

Statistične številke za vas išče Franci Klemenčič

Udeležilo se ga je 11 moških in 6 ženskih štiričlanskih ekip. Prvo mesto pri moških ekipah je osvojila ekipa

strelcev iz Benedikta pri ženskah pa ekipa strelk iz Voličine.

V četrtek, 20. junija je v organizaciji Društva upokojencev Voličina na strelišču pri lovskem domu potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovalce je poleg predstavnikov društva upokojencev Voličina in Zveze upokojencev prišel pozdravit tudi lenarški župan mag. Janez Kramberger.

V moški konkurenci je dosegla 1. mesto ekipa DU Benedikt z 624 krogi, druga je bila ekipa DU Sv. Trojica z 619 krogi in tretja ekipa DU Sv. Ana z 606 krogi. Najboljši strelec med moškimi ekipami je bil Rajmund Cvetko iz DU Benedikt z 175 krogi, drugo mesto je pripadlo strelcu ekipe Sv. Trojice Marjanu Feldhoherju z 170 krogi in tretje mesto z 163 krogi Ivanu Brezniku iz ekipe DU Sv. Ana.

V konkurenci ženskih ekip je zmagala ekipa DU Voličina z 624 krogi, druga je bila ekipa DU Sv. Ana z 619 krogi in tretja DU Lenart z 615 krogi. Najboljša strelka je bila Milena Štuklek iz DU Voličina z 174 krogi, druga je bila Ana Zarnec iz DU Sv. Jurij z 168 krogi in tretja Milica Škof iz DU Sv. Trojica z 166 krogi.

Tako kot pred kratkim organizatorji v Benediktu so se kot dobri gostitelji izkazali tudi organizatorji v Voličini. Svoje delo je dobro opravila sodniška komisija v sestavi: Pavel Markoli, Marica Klobučar in Ivan Černčec. Doseženi rezultati in udeležba pa

potrjujejo, da so med upokojenci in upokojenkami odlični strelci in strelstvo zelo priljubljen šport, ki je tudi na zavidljivi ravni.

Poleg tekmovanj, ki jih pripravljajo društva in je njihov namen ob streljanju predvsem druženje, kaže zapisati, da se je v sredo, 19. junija končal prvi del strelske tekmovalne lige, ki poteka pod pokroviteljstvom Zveze DU Slovenskih goric v moški in ženski konkurenci. V njej sodeluje 8 moških in 5 ženskih ekip.


Redni izlet Krajevne organizacije Rdečega križa Sv. Trojica v Slov. goricah

PO SLOVENSKEM PORABJUV soboto 22. junija smo se člani KORK-a že ob sedmi

uri, v lepem vročem jutru z avtobusom odpravili v smer proti Murski Soboti. To je bil eden rednih

izletov, ki jih KO tradicionalno organizira za svoje člane.

Ustavili smo se v majhni prekmurski vasici Renkovci, kjer smo si skozi vrata ogledali rastlinjak, kjer pridelujejo paradižnik Lušt. Gajbico paradižnika smo dobili za degustiranje in se tako prepričali, da je res zelo okusen.

Preko nekdanjega mejnega prehoda med Slovenijo in Madžarsko Mar tinje smo prispeli v Gornji Senik. Madžarska vodička nas je na kratko seznanila z značilnostmi Slovenskega Porabja, razkazala nam je cerkev Sv. Janeza Krstnika. Obiskali smo spominsko h i š o J a n o š a Ku h a r j a (slovenski duhovnik, nabožni pisatelj in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem) ter dve razstavi: cerkveno zgodovinsko in etnološko.

V Monoš t r u smo se sp rehod i l i po domač i tržnici, sledil je ogled tretje največje baročne cerkve na Madžarskem. Izlet smo nadaljevali v muzeju Avgusta

Pavla kjer je razstava o lončarstvu ter razstava o Slovencih na Madžarskem. Pred kosilom smo si še ogledali kratek film z naslovom: Porabje nekoč in danes ter se seznanili z dejavnostmi slovenskih organizacij.

Na izletu s krvodajalci in člani organizacije Rdečega križa Sv. Trojice, katere aktivnosti vodi prizadevna predsednica Zdenka Polanec je bilo prijetno. Za udobno vožnjo je poskrbela PE Turistična agencija LEZE.

Slavko Štefanec

755 iskalcev dela je bilo na območju Upravne enote Lenart, ob koncu minulega maja, Tako se je v letošnjem maju na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah v letošnjem maju, število nezaposlenih znižalo za 39. Leta 2011 je bilo ob koncu maja na »lenarškem« 766 iskalcev dela, leto prej pa 748.

480 odsevnih jopičev je v akciji nudenja odsevnih jopičev razdelilo osnovnošolcem Upravne enote Gornja Radgona (občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici) Združenje šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, ki šteje 132 članov.Na tem območju živi sicer 20.328 ljudi, med katerimi jih je vključeno v osnovne šole 1.532. Nabavo jopičev je podprlo preko 30 sponzorjev.

Učenci prvih razredov Osnovne šole Gornja Radgona ob nedavnem prejemu odsevnih jopičev. Na fotografiji so tudi vodstveni iz Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona

3.477 ljudi je lani prejelo pomoč – je bilo ugotovljeno na skupščini Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona. Vse več ljudi je na robu preživetja, zato se ti zatekajo po pomoč k Rdečemu križu v Gornji Radgoni. Skupno je bilo lani razdeljeno 18.291 litrov mleka, 5.368 kg moke, 8.576 kg testenin, 4.736 kg riža, 1.886 kg pšeničnega zdroba in 2.236 litrov olja.

19.159 ljudi živi na »Lenarškem« Po nedavno objavljenem podatku živi ta čas na območju Upravne enote Lenart vsega 19.159 ljudi. Podrobni podatki so sledeči:

• Občine Benedikt 2.430 ljudi, naselje Benedikt 1.015 ljudi;

• Občina Cerkvenjak 2.009 ljudi, naselje Cerkvenjaku 142 ljudi;

• Občina Lenart 8.169 ljudi, mesto Lenart 3.078 ljudi;

• Občina Sveta Ana 2.352 ljudi, v središču pri Sveti Ani 165 ljudi;

• Občina Sveta Trojica 2.100 ljudi, trg Sveta Trojica 737 ljudi;

• Občina Sveti Jurij v Slov. gor. 2.109 ljudi, v obč. središču Jurovski Dol 389 ljudi.

5793 naselij s prebivalci je v celi Sloveniji. 59 naselij je brez prebivalcev. Med kraji s prebivalci je 22 krajev samo z moškimi (največji tako naseljeni kraj ima pet moških) in 12 naselij samo z ženskami. V drugem polletju lanskega leta se je v vsej Sloveniji v kar 2520 naseljih število ljudi znižalo.


DOGODEK

V MDI LENART SE VEDNO NEKAJ DOGAJA

Rajmund Cvetko je na državnem prvenstvu invalidov v streljanju z serijsko zračno puško v Ljubljani osvojil naslov državnega prvaka.

V Medobčinskem društvu invalidov Lenart, ki združuje in povezuje invalide občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana v Slovenskih goricah, Sv. Trojica in Sv. Jurij v Slov. goricah se tudi letos v tem času odvijajo številne aktivnosti, je povedala Emilija

Šuman, predsednica društva, ki šteje skupaj s podpornimi člani krepko čez 400 članov. Tako so konec februarja v Centru Slovenskih goric organizirali strokovno izobraževanje na

katerem je članom invalidom predaval Igor Plohl, profesor geografije in sociologije, sicer tudi sam invalid na vozičku. Plohla je leta 2008 padec z lestve zaznamoval za vse življenje, saj je postal paraplegik. Po dolgotrajni rehabilitaciji je kljub invalidnosti znova samostojno zaživel. Ostal je veder in poln upanja. Zato mu je bilo zanimivo in poučno prisluhniti. Danes je klub svoji invalidnosti za štiri ure zaposlen kot profesor v bolnišnični šoli, enote OŠ Bojana Ilicha na Kliničnem oddelku za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Udeležencem predavanja je predstavil temo, doživeto na lastnih izkušnjah in tako ponazoril, da ne kaže obupati, z trdo voljo človek premore tudi najhujše. Predstavil jim je svojo slikanico Lev Rogi, namenjeno otrokom. Slikanica je pri otrocih doživela odličen sprejem. Še bolj je razveseljivo, da otroci dojemajo njeno sporočilo. Poleg slikanice je izdal pri založbi Pivec tudi knjigo z naslovom Ne domišljaj si!. Knjiga je avtobiografska pripoved, ki predstavlja dve leti življenja mladeniča, učitelja na pragu kariere, ki ga zaznamuje tragičen dogodek, po katerem je nenadoma postal paraplegik in je zato prisiljen temeljito preizprašati vse, kar človeka dela človeškega: odnos do telesa, do življenja in smrti, ciljev, prihodnosti in vrednot.

V sredo, 20. marca so se invalidi MDI Lenart sestali tudi skupščini društva. Ocenili so, da so delali dobro. Delo v MDI Lenart pa poteka v petih programih. V soboto, 23. marca so se strelci udeležili regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško v Ormožu, kjer je njihov član Rajmund Cvetko dosegel normo za uvrstitev na državno prvenstvo invalidov v streljanju z serijsko zračno puško. Uvrstitev na državno prvenstvo pa v soboto, 20. marca v Ljubljani potrdil z naslovom državnega prvaka. Pevski zbor se ta čas intenzivno pripravlja na vseslovensko revijo ZDIS, ki bo 18. maja v Brežicah. Zadnji teden v aprilu so sodelovali tudi na regijski razstavi ročnih del društev invalidov v Narodnem domu v Mariboru.

Svojega predstavnika oz. člana bodo imeli tudi na državnem prvenstvu v ribolovu, ki bo konec tega meseca potekalo na ribniku Prilipe v Ciglani pri Brežicah. Strelci z zračno puško sodelujejo v strelski ligi Zveze društev upokojencev

UE Lenart. V sklopu Medobčinskega društva invalidov Lenart se ukvarjajo tudi s pikadom, kjer imajo žensko in moško ekipo.

Še vedno pa je prvi cilj delovanja društva s za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov in pomoč invalidom pri ohranjanju zdravja.


POHOD DRUŠTVA DIABETIKOV LENART

Prvi ponedeljek v mesecu je dan, ko društvo diabetikov organizira pohod po poteh in gričih Slovenskih goric.Vsak mesec se pohoda udeleži od 15 do 25 članov in ljubiteljev narave. Naši pohodi

pa niso le hoja nekaj kilometrov, ampak nekaj več. Predvsem nas povezuje skrb za zdravje, dobro počutje in družabnost. Pri izbiri poti skoraj vedno vključimo ogled kakšne kulturne ali zgodovinske znamenitosti, obiščemo izletniške točke, ekološke kmetije in vinotoče, predvsem pa uživamo v slikoviti slovenjegoriški pokrajini, kjer pobočja gričev in hribov pokrivajo gozdovi, vinogradi, doline pa pašniki, njive in… Pohod v prvem tednu junija je bil po vsebini zopet nekaj posebnega. Odločili smo se, da za pohodno pot izberemo pokrajino Močne, Sp. Partinje in Zamarkovo. S parkirišča izpred gostilne Šiker smo se napotili na dom naših članov, Marije in Karla Vogrinčič v Močni, ki se ljubiteljsko ukvarjata z čebelarstvom in alternativnim zdravljenjem s tako imenovano apiterapijo.

Že sam sprejem v njun dom je bil presenetljiv. Dobrodošlica z medeno pijačo, domačimi češnjami, kavo in diabetičnim pecivom je vse prepričalo, da bo postanek pri njima nekoliko daljši.

Sledil je ogled njunih čebelnjakov z obširno razlago o njuni dejavnosti - čebelarjenju in zdravilstvu. Karl je predstavil pomen slovenske čebele, pripovedoval o čebelnem produktu - medu in o izdelkih, ki jih sama izdelata in tudi tržita.

Najpomembnejša je bila razlaga o zdravljenju različnih bolezni s pomočjo živih čebel oz. njihovih pikov na določene dele človeškega telesa. Zdravstvena znanost danes že priznava, da že okrog 10 seans zdravljenja z pikom štirih čebel lahko ozdravi marsikatero bolezen.

Polni novih spoznanj in hvaležni za dobrote smo pot nadaljevali preko tunela avtoceste v smeri Sp. Partinja. Nekaj metrov od hiše nas je spremljal velikanski »oblak« čebel, ki so tisti čas rojile in se selile nam neznano kam. Na poti iz Močne proti Sp. Partinju smo se ustavili še pri drugi članici društva Mariji Cafnik in možu Jožetu. Tudi ta obisk ni minil brez zaužitja dobrot, ki so slehernega pohodnika vabile k obloženi mizi. Hvaležni gostiteljema smo pot nadaljevali in se ustavili v Vinotoču Kramberger.

Ker je bila ura poldne, nas je sprejela Jožica Kramberger, znana kot predsednica Društva kmečkih žena in deklet Lenart ter dobra kuharica. Postregla nam je pristno kmečko jed in kapljico iz njihove kleti.

Ponovno podkrepljeni in zadovoljni smo s pohodom nadaljevali ter ga zaključili na parkirišču v Zamarkovi. Med organiziranim prevozom in vračanjem v Lenart smo že načrtovali smer naslednjega pohoda.

Stanko Cartl

Obpotna verska znamenja so okras Slovenskih goric, obenem pa dokazujejo, da so tod živeli in še živijo verni ljudje. Tako tudi v Zimici, ki sodi v občino Duplek, ob križišču asfaltnih cest, ki peljejo v občinsko središče Duplek in k župniji Zgornja Korena, že stoletja stoji Koroščev križ.

O njem sta nam Koroščeva povedala: »Križ, ki so ga ob naši hiši postavili nekdanji lastniki hiše, želiva ohraniti zanamcem. Kdo bi vedel, komu v spomin je bil postavljen. Gotovo je bil postavljen ob kakem pomembnem družinskem dogodku«, razmišljata lastnika križa, 88 letna Marija in 84 letni Ivan Korošec, ki sama živita in gospodarita na mali kmetiji. Kljub skromnim dohodkom sta našla denar za obnovo križa, katerega sta, ker je bil stari dotrajan, na novo postavila 2006. leta. Tedaj in danes je obnovitvena dela opravil 86 letni ljudski umetnik Jože Korošec iz Jurovskega Dola. Kdaj in v kak namen je bil križ postavljen ni znano. Kot je povedal Ivan Korošec, ki se je na tej domačiji rodil, bi naj križ na tem mestu, ob križišču nekoč blatnih, sedaj asfaltiranih poti, stal pred več kot 100 leti. Obnovitvena dela na križu bi naj blagoslovil duhovnik, ki bo opravljal tradicionalni novoletni blagoslov hiš.

Ludvik Kramberger

MARIJA IN IVAN KOROŠEC ŽELITA OHRANITI KRIŽ ZANAMCEM

Levo obnovitelj križa ljudski

umetnik Jože Korošec,

desno lastnika križa Marija in Ivan Korošec

Udeleženci izleta v Suho krajino kjer so si ogledali grad Turjak, Trubarjevo domačijo, Levstikov dom, Romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti, Ribnico in tamkajšnji Rokodelski center ter ribniški grad.


LJUDJE

KDO JE SARA ZEMLJIČ? Sara Zemljič je postala Miss casino Portorož in se s tem uvrstila v finale za tekmovanje

Miss Slovenije 2013. Sara prihaja iz Lenarta in z naslednjimi odgovori bo razkrila nekaj o sebi. Sara je rojena 26. 6. 1991, je študentka v 3. letniku razrednega pouka,

pedagoške fakultete Maribor.Uspehi: osvojila je naziv Miss casino Portorož, ob čemer je prejela nagrado: potovanje v

Las Vegas. S tem se je tudi uvrstila v polfinale, za katerega so izbrali 14 finalistk za laskavi naziv Miss Slovenije 2013. Finale bo 4. julija v Ljubljani, prenos pa lahko spremljate 7. julija na TV3.

Kako si vstopila v svet lepotnih tekmovanj, zakaj te je potegnil vase? Tokrat prvič tekmujem na lepotnem tekmovanju in sicer je bila to posledica

odziva na povabilo organizatorke tekmovanja za Miss Slovenije Jelke Šajn. Ko sem prejela povabilo, je sledil tehten razmislek, saj sem vedela, da če se odločim za, potem moraš vse svoje moči in trud uporabit za to, da dosežeš čim boljše rezultate, želen cilj.

Katera je tvoja vzornica med missicami v Sloveniji?V svetu mode in med missicami nimam vzornice, saj menim, da mora biti

vsak posameznik edinstven in strmeti za dosego svojih lastnih želja in ciljev.

Katera področja dela te še zanimajo? Aktivna sem, ter se želim preizkusiti na čim več različnih področij dela, tako

da bom kasneje lahko opravljala delo, ki mi bo čim bolj pisano na kožo. (od dela z otroci-kar tudi študiram, do ekonomije, marketinga, organiziranja in vodenja prireditev,…)

Sloviš kot prijetno dekle, ki je lepo tudi navznoter, ne le na zunaj. Katere lastnosti se ti zdijo pri človeku pomembne in jih tudi sama ceniš?

Toplina, iskrenost, komunikativnost, dostopnost, preprostost,…

Kaj te v Sloveniji najbolj jezi? Vsaka država ima svoje prednosti in slabosti. Živimo v času korenitih

družbenih in političnih sprememb, smo priče glasnih vzklikov po pravičnosti in si morda ne vzamemo dovolj časa, da bi jim prisluhnili. Morda preveč pozornosti namenjamo tistim, na katere so kritike usmerjene in premalo tistim državljanom, od koder prihajajo.

Če se preseliva še malo na 'ženske' stvari, kateri modni kosi so tvoja največja 'slabost'? Ali veliko zapraviš za ličila?

Moja največja slabost so čevlji, za katere sem pripravljena odšteti največ, če so mi res všeč. Za ličila, pa v primerjavi s drugimi puncami, zapravim malo, saj prisegam bolj na naraven videz, oziroma menim da je manj, več (pri vsakodnevnem make upu).

Vedno izgledaš zbrana in samozavestna. Ali imaš tudi dneve, ko nase kljub vsemu gledaš kritično?

Seveda se najdejo dnevi ko sem na tleh, vendar za njimi posije sonce. Srečo imam, da sem obkrožena z ljudmi, ki me v takih trenutkih, dnevih dvignejo in takoj vse lažje steče.

Ali najdeš čas za prijateljstva in koga spustiš med prijatelje? Se zlahka odpreš ali gojiš predvsem stike z ljudmi iz preteklosti?

Trenutno mi primanjkuje časa, saj je ob projektu in pripravah, ki sovpadajo, na tekmovanje, še ogromno obveznosti na faksu, kjer še moram opraviti nekaj izpitov. Tako prosti čas namenim družini, fantu in prijateljem. Ob sebi imam ljudi, ki jim zaupam.

Tvoja idealna poletna destinacija? Pomembne so le visoke temperature, morje in prava

družba, destinacija kot taka nima pomena.

Trenutno najljubši parfum? To častno mesto pa že nekaj časa zavzema parfum

Roberto Cavalli.

Kako potekajo priprave na finale? Na finalu želim biti v top formi, zato za svojo postavo

skrbim s športno vadbo, pravilno zdravo prehrano, ter s obiskovanjem medicinsko estetskega centra Perfect body, kjer bodo poskrbeli za moj perfect videz na finalu. Ob vsem tem pa ne vplivam le na postavo, pač pa tudi na odlično počutje.

Hvala za odgovore, in veliko uspeha v finalu.RŠ

Obiskali smo Frizerski salon Andreje Zrnec v Jurovskem dolu

FRIZERSKI POKLIC JE DEL MOJEGA ŽIVLJENJA,

saj veliko časa preživim v frizerskem salonu

Da bi kaj napisali iz Jurovskega Dola, kjer tudi berejo Domače novice, smo v kraju spraševali po obrtniku, ki bi bil voljan kaj povedati o sebi in svoji obrtni dejavnosti. Eden od domačinov je dejal: »Obiščite Frizerski salon Andreje Zrnec.

Tam vas bodo gotovo prijazno sprejeli.« Imel je prav. Ko smo povedali, kaj bi želeli, je stekla prijazna beseda. Kljub delu s strankami,

je nosilka obrti frizerskega salona z imenom Andreja, Andreja Zrnec našla čas za pogovor, ki je tekel ob delu, ko se je posvečala urejanju frizure stalne stranke.

Izvedeli smo veliko zanimivega. Ko smo ji dejali, da imamo navado vprašati marsikaj, se je nasmejala in dejala: »Vi me pa že ne boste vprašali kaj takega, na kar vam ne bi mogla odgovoriti. Nimam kaj skrivati, zato kar vprašajte«.

Izvedeli smo, da se je leta 1972 rodila zdomskim staršem v Nemčiji. Ko ji je bilo pet let, se je vrnila v Slovenijo in živela v Jurovskem Dolu pri Lenartu. Tu je obiskovala osnovno šolo, po kateri se je vpisala na Srednjo tekstilno šolo v Mariboru, smer frizerstvo. Zanimalo nas je, odkod veselje do tega poklica. »Že kot otrok sem se odločila, da bom frizerka. Kot mnoge deklice, sem tudi jaz urejala pričeske »pupam«, ki mi jih je oče Andrej Tomažič pošiljal iz Nemčije. Tudi v osnovni šoli smo se šle deklice za frizerke. Tako sem vzljubila frizerski poklic, ki je del mojega življenja. Moram pa reči, da sem hvaležna za osvojeno praktično znanje vsem, pri katerih sem opravljala obvezno šolsko prakso. Eno leto sem jo opravljala pri odlični in srčni mojstrici Mileni Ivnik, ki je imela frizerski salon v Lenartu. To leto, ki sem ga prebila v njenem salonu, je bilo odločilno, da imam ta poklic rada. Dala mi je veliko praktičnih nasvetov, obenem pa sem, čeprav mlada neizkušena, spoznavala vodenje salona. Nadaljnje praktično zanje sem osvajala z enoletno prakso v Frizerskem salonu Budja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah ter na devetmesečni praksi pri frizerki Cvetki Hedžet. S tem, da sem opravljala prakso v različnih salonih, sem se veliko naučila.«

Njena želja je bila, da bi imela svoj frizerski salon. »Res je. Želela sem biti sama svoj gospodar. Da bi uresničila željo, sem na domu staršev urejala salon. Toda doma se s zaposlitvijo v frizerstvu ni dalo veliko zaslužiti. Tedaj sem po zaslužek odšla v Avstrijo. Zaposlila sem se v gostinski dejavnosti. Vsak dan sem delala od 9.00 do 24.00 ure v kuhinji in na tak način dobro zaslužila. Vez zaslužen denar sem vlagala v ureditev lokala in leta 1992 odprla Frizerski salon. Nekaj let sem delala v tem salonu, nato pa se leta 2006 preselila v prostore, ki se nahajajo v središču Jurovskega Dola. Tukaj sedaj delava s sodelavko Ksenjo Berič, ki je pri meni zaposlena že 6 let. Čeprav v kraju delujejo trije frizerski saloni, imamo dovolj dela. Več ali manj imamo stalne stranke, ki se, zadovoljne z našim delom, vračajo v naš salon.«

Ob vstopu v Andrejin frizerski salon se pogled po prostoru ustavi na slikarskih delih. Zanimalo nas je, kdo je ustvaril slikarije, ki krasijo salon. »To so moja dela, ki jih ustvarjam v prostem času. Slikanje je moj konjiček. Ta talent sem podedovala po očetu, ki se prav tako ukvarja s slikarstvom. Delal je obnove notranjosti katoliških cerkva, kapel in slike na platno. Slikarsko je usmerjena tudi moja sestra Liljana. Slika tudi moja 21 letna hčerka Ines, ki se je kot dvojčica rodila s sestrico Lauro. Tudi 14 letnemu sinu Žanu ni slikanje tuje. Ob slikanju in frizerstvu pa je moja glavna skrb moja družina. Veliko mi pomeni tudi igranje odbojke, ki jo igram v ekipi Športnega društva Jurovski Dol. Najdem tudi čas za rože, ki krasijo lokal in dom, ter delo na vrtu, ki nam daje zdrave povrtnine.«

Za pogovor smo zaprosili tudi njeno sodelavko Ksenjo Berlič, ki nam je povedala: »Rojena sem 1989. leta v Mariboru. Otroštvo sem preživela v Spodnjem Gasteraju, kjer tudi živim, ki tudi sodi v občino Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Ker sem si želela čim prej svojega zaslužka sem se odločila za frizerski poklic, saj me je že kot otroka veselilo česanje punčk. Ugotavljam in ni mi žal, da sem izbrala ta poklic, ki ga opravljam z veseljem. Tukaj, v tem salonu kjer sem zaposlena, sem opravljala obvezno šolsko prakso v tretjem letniku šolanja na Srednji tekstilni šoli v Mariboru, smer frizerstvo, in se po opravljeni obvezni praksi redno zaposlila. Tu delam že šest let. Z mojstrico se dobro razumeva in je prijetno delati v takem delovnem okolju. Z njo sva povezani tudi prek športa, saj skupaj v Športnem društvu Jurovski Dol igrama odbojko. Ker stanujem pri starših - imama še starejšega brata Maria - v prostem času pomagam staršem pri delu na manjši kmetiji. Sem tudi članica PGD Jurovski Dol, kjer sem aktivno vključena pri delovanju društva.«-

Ludvik Kramberger

Prijetno vzdušje v Frizerskem salonu Andreja v Jurovskem Dolu, z leve »frizira« lastnica lokala Andreja Zrnec, ob njej pa je Ksenja Berič


PRAZNOVANJE

Zlatoporočenca Maksimiljan in Antonija Lešnik iz Maribora

POMEMBNA JE LJUBEZENV soboto, 8. junija 2013, sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko

Antonija in Maksimiljan Lešnik iz Maribora. Kakor pred 50 leti, tako sta tudi sedaj želela svojo zvestobo potrditi v cerkvi sv.

Antona v Cerkvenjaku. Civilni obred, ki je bil v Cerkvenjaku odkar je ta samostojna občina že 25. zlata poroka, je opravil župan Marjan Žmavc, ki je zakoncema čestital za njun zakonski jubilej ter jima izročil priložnostno darilo in zlatoporočno listino. Cerkveni obred je ob darovanju zahvalne maše opravil župnik Janko Babič, ki je zakoncem namenil nekaj lepih besed. Slavje so popestrili Atunjovški klenkarji ter pevka in organistinja Anita Kralj.

PROSTOVOLJSTVO PRI SV. TROJICISTAREJŠI STAREJŠIM ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA

Upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije so leta 1995 pričele razvijati projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. V sedanji obliki teče od leta 2004.

Društvo upokojencev Sv. Trojica se je v projekt kot prvo v Slovenskih goricah. vklopilo leta 2010.

Mnogi starejši si želijo preživeti starost doma, v svojih lastnih gospodinjstvih. Odhod v dom za starejše je v veliki večini primerov izhod v sili, ko doma ni več moč zagotavljati dovolj pomoči.

Bistvo programa medsebojne pomoči je v tem, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.

Poslanstvo prostovoljcevProstovoljci dajejo svoj čas, svoje sposobnosti in znanje, predvsem pa izkušnje,

brez pričakovane materialne koristi, prav zato da bi tudi drugi imeli več možnosti, da v življenju uspejo. Prostovoljci spoznavajo potrebe drugih, ščitijo njihove pravice in nas spomnijo, da je dajanje izredno pomembno, saj je tesno povezano s sprejemanjem, ki daje prostovoljcem novo energijo in mnogim smisel svojega življenja.

V letu 2012 je bilo v projekt vključenih 261 občanov, od tega 21 takih, ki so v tem letu dopolnili 69 let. Ponovnih obiskov je bilo opravljeno 581. Oseminštirideset oseb pa prostovoljke obiskujejo večkrat na teden (druženje, nakup v trgovini, sprehod itd.). To delo opravlja 8 prostovoljk. Da delo poteka nemoteno poskrbi koordinatorka Milica Škof. Ona pripravi gradivo, organizira izobraževanje in organizira ekskurzije z namenom, da je delo prostovoljk še boljše in da so dobro motivirane. Projekt se financira s strani ZDUS-a delno pa nam pri našem delu pomaga občina, saj imamo sklenjeno Pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.

Na sliki z leve: Fras Terezija,Neuvirt Adelena, Kacijan Marija, Škof Milica. Hojnik Dragica, Strajnšak Kristina, Sužnik Jelica, Plancutič Nada, Leopold Katica (ni na sliki)

Ugotovile smo, da je v našem okolju za starejše v glavnem dobro poskrbljeno, saj dobijo največkrat pomoč od otrok oz. vnukov. Vendar pa kljub temu starejši ljudje potrebujejo družbo vrstnikov. Ugotovile smo tudi, da nekateri ne želijo sodelovati v tem projektu a je velika večina sprejela to obliko pomoči z velikim veseljem. Lahko zapišem, da so naše prostovoljke velikokrat ganjene, ko vidijo kako jih ljudje z veseljem in nestrpno pričakujejo. Z našo prisotnostjo so se razmere v nekaterih družinah, kjer za starejšo osebo niso lepo skrbeli, izboljšale. Na sestankih, ki jih imamo vsak mesec, sproti ugotavljamo, kakšne so potrebe po pomoči, če pa je potrebno o stanju pri starejših osebah obvestimo ustrezne službe, da ukrepajo.

Izvedli smo tudi anketo iz katere je razvidno, da naši starejši občani v občini pogrešajo predvsem zdravnika, boljšo trgovinsko oskrbo, avtobusne prevoze in izrazili pa so tudi željo, da bi imeli CENTER DNEVNIH AKTIVNOSTI, kjer bi se lahko družili ter izvajali različne aktivnosti; od telesne vadbe, igranja družabnih iger, učenja računalništva itd.

O željah smo obvestili župana Darka Frasa in upamo, da nam bo prisluhnil in našel ustrezen način, da se kvaliteta življenja starejših občanov še izboljša. Menim, da je to zelo pomembno za ohranjanje dobrega počutja in zdravja ljudi.

V prostovoljstvu so ljudje, ki imajo radi druge ljudi. To so roke, ki tolažijo, opogumljajo in pomagajo soljudem. To so noge, ki obiščejo najbolj siromašne , osamljene ljudi. To so usta, ki širijo dobre misli.

Prostovoljstvo nas bogati, ker vemo, da nekomu pomagamo in tako koristno porabimo svoj prosti čas, izkušnje in znanje. Danes jaz pomagam tebi, jutri bo nekdo mlajši pomagal meni.

Zato se bomo potrudile, da bomo še naprej delale s srcem in pomagale tam, kjer bo potrebno. Zavzemale se bomo, da bo kar se da lepo poskrbljeno za naše starejše občane v naši občini.

Zapisala koordinatorka projekta Milica Škof in Slavko Štefanec

Antonija se je rodila 1933. leta v Andrencih pri Cerkvenjaku, Maksimiljan pa 1940. leta v Gočovi pri Sv. Trojici. Oba sta bila vseskozi zaposlena v Mariboru, kjer tudi živita. Antonija je bila zaposlena v Avtobusnem podjetju Certus, Maksimiljan pa v Tamu. V zakonu se jima je rodila hčerka Marjana, ki si je ustvarila družino in ju razveselila z dvema vnukinjama, Vesno in Vanjo. Ko smo ju povprašali, kaj ju je vezalo toliko let v skupnem zakonskem življenju sta povedala. »V zakonu je lepo, če se oba medsebojno spoštujeta. Seveda je pomembna ljubezen, pa tudi potrpljenje. Vse to in hčerka, ki se nama je rodila, nama je lepšalo življenje v dvoje.«

Foto: Ludvik Kramberger

Zlatoporočenca Maksimiljan in Antonija Lešnik iz Maribora s pričama

Zlati zakonski jubilej zakoncev Jolande in Štefana Vereš

SAJ ŽIVLJENJE JE LEPOV soboto, 25. maja 2013, sta zakonca Jolanda in Štefan Vereš iz Lenarta, v krogu

domačih in prijateljev, praznovala zlati zakonski jubilej. Trdnost njunega zakona sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom, ki sta potekala v cerkvi Sv. Lenarta

v Lenartu. Civilnega je ob pomoči občinske uslužbenke Brigite Rojs ter odsotnosti župana, opravil pooblaščenec občine Lenart, Stanko Kranvogel, ki je zakoncema ob izročitvi zlatoporočne listine čestital za njun zakonski jubilej.

Njuni življenjski zgodbi je ob civilnem obredu s sledečimi besedami predstavila Brigita Rojs: »Tečejo, tečejo nitke življenja in v te nitke je vtkana zgodba, dolga polnih 50 let, zgodba zakoncev Jolande in Štefana Vereš. Zgodba, ki jo je stkala medsebojna ljubezen, veselje ob spletanju skupnega gnezda, neskončna radost in sreča ob rojstvu otrok, pa tudi neveseli in trpki dogodki. V pisan mozaik življenja, kjer se prepletajo čustva in spomini, sta dodala svoj kamenček. Naj bo trajen in trden, kot je vajina ljubezen, ki je zmogla premagati vse ovire in ostala čista in neminljiva.«

Jolanda in Štefan sta Prekmurca. Anton Trstenjak pravi, da lastna gruda pomeni prekmurskemu človeku silno mnogo, tako materialno kakor čustveno, zanj je značilna delavnost in skromnost.

Jolandina življenjska pot se je začela 18. oktobra 1942 v Radmožancih v občini Dobrovnik. Štefan se je rodil 22. septembru leta 1940 v kraju Ivanci pri Murski Soboti. Skupno življenjsko pot pa sta začela 11. maja 1963. Delavnost zaznamuje njuno življenje. Jolanda je bila zaposlena v tovarni Žima v Ljubljani, po poroki pa v tekstilni tovarni Svila v Mariboru, vse do svoje upokojitve. Štefan je bil tehnolog v tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Vida, Silvo in Vesna. Življenje jima dodatno polepšajo še trije vnuki in dve vnukinji. V veliko veselje jima je, ko se zbere vsa družina, saj si imajo vedno veliko povedati. Sedaj, v pokoju, sta dejavna v Društvu upokojencev Lenart, Štefan je že od začetka v upravnem odboru društva, sedaj pa je tudi predsednik društva. Uživata v naravi, zelo rada gobarita, v veselje jima je delo na vrtu na Gregorčičevi ulici v Lenartu. Rada sta v družbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Na tej poti sta korakala skupaj v lepih in včasih tudi slabih trenutkih a želja je bila, da bi se ti koraki nadaljevali, saj življenje je lepo, če ga znaš ceniti in živeti.

»Najbrž nista vajena velikih besed, zato bomo to voščilo ob vajinem lepem jubileju strnili v eno samo veliko željo: še na mnoga skupna leta, tihe ljubezni, dajanja in odpuščanja, predvsem pa zdravja in dobrega počutja med vsemi, ki vaju imajo radi.«

Cerkveni obred je ob zahvalni maši opravil župnik in prodekan Martin Bezgovšek, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Kot zanimivost njune poroke naj omenimo, da sta bili priči zlatoporočencema brata zlatega ženina Ludvik in Martin, ki sta bila priči tudi ob poroki pred petdesetimi leti.

Tekst: Ludvik Kramberger


MED DRAVO IN MURO

DRVANJAJUROVSKI DOL

SVETA TROJICA

10 SINIČK V POŠTNEM NABIRALNIKU

Že lansko leto smo bili s strani Majde Baša povabljeni, da zabeležimo nenavaden dogodek. Na vogalu kmečke hiše Slavka Strmška na Drvanji pri Benediktu je pritrjen poštni nabiralnik, v katerem si je gnezdo naredila sinička.

O tem nam je 66 letni gospodar, ki živi in sam kmetuje na 20 ha veliki posesti, obiskali pa smo ga 31. maja povedal. »Ker vse življenje živim na kmetih, tukaj na Drvanji kjer sem se tudi rodil, imam priliko opazovati živali. Še več - z njimi tudi živim. Včasih je bilo okoli hiše in gospodarskega poslopja veliko starih jablan, ki so imela dupla za gnezdenje ptic. Sedaj je le še tu in tam kako staro drevo. Tako ni čudno, da si ptice iščejo gnezdišča v »modernih duplih«. Pri meni si je velika sinička zgradila gnezdo v poštnem nabiralniku. V njem se že deset let valijo mladiči. Letos jih je kar deset. Ptičja starša imata veliko dela, da nahranita 10 člansko ptičjo družino. Ptica v nabiralnik prihaja skozi dokaj široko odprtino poštnega nabiralnika. Zgodilo se je, da je poštar v režo zataknil časopis in jo zaprl. Da bi prišla do mladičev je sinica s trganjem Kmečkega glasu, sama uredila prehod do mladičev. Imela je kar precej dela, preden je raztrgala zajeten tednik in si utrla pod do mladičev. Naj povem, da se je ptička name tako navadila, da je moja prisotnost ne moti, saj mimo mene švigne s polnim kljunom k mladičem. Ker je nabiralnik na zidu, je varna tudi pred mačkami, ki jih imamo pri hiši.«.

Gospodar nam je odprl nabiralnik le toliko, da smo lahko v sliki zabeležili ptičjo zanimivost. Razumljivo je, da tisti čas na gnezdu ni bilo mame. Kako bi tudi bila, ko pa so celo ležišče zavzeli njeni mladiči. Zanimivo je tudi to, da je gnezdo podolgovato, zaradi oblike poštnega nabiralnika, saj je v naravi vedno okroglo.

LK

Slavko Strmšek ob poštnem nabiralniku z mladimi siničkami

Gasilci in gasilke iz Gočove

PGD Benedikt

PONOVILI USPEH Ekipa Slovenske ulice je postala četrtič občinski prvak v malem nogometu.

Po zmagah v letih 2007, 2008 in 2011 so bili najboljši tudi letos.

GASILSKO TEKMOVANJE in 42. dan gasilcev GZ Lenart

V soboto, 1. junija je v Jurovskem dolu potekalo gasilsko tekmovanje gasilskih desetin gasilskih društev vključenih v Gasilsko zvezo Lenart. S tekmovanjem so proslavili tudi 42. dan gasilcev Gasilske

zveze Lenart.V konkurenci pionirji so prvo mesto dosegli mladi gasilci iz Sv. Ane, drugo

mesto je pripadlo Cerkvenjaku in tretje Sv. Trojici. Ta skupina je bila tudi najštevilčnejše zastopana, saj se je v njej pomerilo devet ekip.

Pri pionirkah sta se pomerili le dve desetini Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Lenart. Uspešnejše so bile pionirke Sv. Jurija.

V mladinski konkurenci so zmagali Jurovčani, drugi je bil Osek in tretji Benedikt. Tudi pri mladinkah je zmaga pripadla desetini iz Sv. Jurija, drugo mesto Sv. Trojici in tretje Voličini.

Pri članih A je zmaga odšla v Benedikt, sledila jim je Sv. Ana in za njimi Sv. Jurij. V konkurenci članic A sta se pomerili desetini gasilk iz Gočove in Sv. Ane. Uspešnejše so bile prvo omenjene. Pri članih B sta se pomerili desetini Benedikta in Selc. Benedikt je bil uspešnejši. V konkurenci članic B so se zmage veselile gasilke iz Gočove, sledile so jim Selčanke in Benedičanke. Pri starejših gasilcih so zmagali Cerkvenjačani na drugo mesto so se uvrstili gasilci iz Voličine in na tretje gasilci iz Gočove. V konkurenci starejše gasilke so se tekmovanja udeležile le Cerkvenjačanke in razumljivo - osvojile prvo mesto.

Tekst in fotografiji: Franc Bratkovič


POPULARNA KULTURA

{ } Ureja: R. Štrakl

STRIPBURGER #61Blok se je tokrat razširil na sosesko!

Nova številka Stripburgerja je zares nekaj posebnega. Aha, pa smo spet tam. Zakaj pa tokrat, boste rekli? Ker Stripburger še nikoli v svoji dolgoletni zgodovini ni bil tako barvit! Kar je res, je res. Pred vami je

natisnjen dokaz.Namesto standardnih osmih barvnih strani, jih je tokrat kar triintrideset!

Razlog za to je norveški blok, ki predstavlja razvito in očitno barvito stripovsko žarišče, kjer dobrih striparjev ne manjka. Med njimi so tako stari kot novi znanci naše revije: Jason (strip pod tem tekstom), Bendik Kaltenborn, Lars Fiske, Kristoffer Kjølberg, Christopher Nielsen, Anna Fiske, Inga H. Sætre, Sindre W. Goksøyr in Martin Ernstsen.

Pomesti smo torej morali ostale stripovske prispevke v naslednjo številko in pustiti prostor severu. Blok se je razširil na sosesko in temu primerno dolg je informativni tekst o norveški stripovski sceni, ki ga je spisala novinarka in prevajalka Erle Marie Sørheim.

A ne skrbite, naše mesto je kljub temu še vedno multinacionalno: slovensko bero nosita Martin Ramoveš in David Krančan, britansko zastavo vihti Alex Potts, švedsko/nemško navezo zastopa naš stari znanec Lars Sjunnesson z že tretjim delom mini serije o barabi Åkeju.

Poplavi v mestu dobrih stripov so podlegli tudi teksti. Teh je manj, nadaljuje se teoretična rubrika Raz, dva, strip!, v čast nam je bilo intervjuvati norveškega stripovskega nomada Jasona.

Za nameček je tu, kot vedno še domačijsko-svetovljanski venček recenzij, ki so ga spletli naši redni recenzenti Ana Bogataj, Gašper Rus in Koco.

OSAMLJENI JEZDECThe Lone Ranger

akcijska pustolovska komedija

Scenarij: Justin Haythe, Ted Elliott in Terry Rossio, Eric Aronson / Režija: Gore Verbinski Igrajo: Armie Hammer, Johnny Depp, Tom Wilkinson, William Fichtner, Helena Bonham Carter, Barry Pepper,

Producent Jerry Bruckheimer in z oskarjem nagrajeni režiser Gore Verbinski - ustvarjalni par, ki je filmoljubom že postregel priljubljeno uspešnico v nadaljevanjih Pirati s Karibov - vam bosta to poletje spet ponudila nekaj posebnega: Osamljenega jezdeca

(The Lone Ranger), napeto, z akcijo in izbornim humorjem začinjeno avanturo, v kateri znani zamaskirani junak oživi skozi nove oči. Domorodni ameriški bojevnik Tonto (ki ga bo upodobil - tako kot to zna le on - Johnny Depp) vam bo pripovedoval do zdaj zamolčane zgodbe o tem, zakaj in kako se je John Reid (Armie Hammer), mož zakona, prelevil v legendarnega bojevnika za pravico. Ljubitelje filma in predvsem nikoli dolgočasnega Tonta/Johnnyja Deppa bosta popeljala na dirjajoči vlak epskih prigod, presenečenj in zabavnih konfliktov, ko se bosta povsem različna junaka morala naučiti sodelovati v boju proti pohlepu in skorumpiranosti.

V Osamljenem jezdecu bo zaigral tudi dobitnik emmyja in zlatega globusa Tom Wilkinson (John Adams) kot voditelj novo nastajajočega naroda Latham Cole; William Fichtner (Vitez teme) kot smrtni sovražnik Tonta in Osamljenega jezdeca, Butch Cavendish, dobitnik emmyja Barry Pepper (Kennedyjevi, Reševanje vojaka Ryana) kot strogi stotnik J. Fuller, James Badge Dale (Iron Man 3) kot teksaški ranger Dan Reid, Johnov starejši brat, Ruth Wilson (Luther) kot Danova žena in Johnova nekdanja izvoljenka Rebecca Reid in pa dvakratna nominiranka za oskarja ter šestkratna nominiranka za zlati globus Helena Bonham Carter (Kraljev govor, Charlie in tovarna čokolade) kot sijajna, enonoga lastnica salona Red Harrington.

V glasbeni založbi Akord Records pod okriljem zavoda Subkulturni azil Maribor je izšel novi CD:

Tamburaši iz Cirkulan – Kukafce(Akord Records / Subkulturni azil, ARCD 024 / FREE CD 046, 2013)

Ljudska glasba je tista glasba, ki jo ljudje ljubijo in pojejo v lastnem jeziku. Skozi čas se glede na trenutno družbeno klimo spreminja, odmira ali se prebuja. V sodobni družbi je tako več ljudskih glasb. Nekatere so zelo sodobne, vsekakor pa ni veliko

tradicionalnih. In kaj je tradicionalno? Ohranjevalci ljudskega izročila vsekakor niso turistična društva, kulturna društva, razni skladi in javni zavodi. Ohranjevalci ljudskega izročila ponavadi tudi niso narodnozabavni ansambli, saj zgodovinske ljudske elemente, če jih še sploh uporabljajo, prevrednotijo s sodobnimi medijsko pogojenimi prijemi. Niti niso ohranjevalci ljudskega t.i. etno in „cross-over urbane“ glasbene skupine.

Tamburaši iz Cirkulan igrajo ljudsko glasbo, ki je zelo blizu izročilom vzhodne Štajerske, hrvaškega Zagorja, in Prekmurja. Jasno je, da glasba in pogled na izvedbo, kot tudi sam odnos do posameznih pesmi in viž ne more biti identičen tistemu izpred dobrih 100 let, ko so se tamburaši na teh prostorih pričeli pojavljati. Izbor in priredbe so zasnova Boštjana Polajžerja, pesmi kot jih slišite na tem CD-ju, pa skupaj „aranžirajo“ na vajah.

Tamburaši iz Cirkulan so ena izredno redkih postav, ki opravičujejo sistem financiranja amaterskih kulturnih društev v Sloveniji. To dokazujejo z rednim izdajanjem nosilcev zvoka, ki imajo celo svoj konceptualni „vrstni red“, kar je sploh izjemno v Sloveniji in daleč okoli. Že

sami naslovi CD-jev dokazujejo in opisujejo tradicijo v pozitivnem pomenu, brez banalnih ali primitivnih primesi. Prvi CD „100 let“ so posneli v živo na Radiu Slovenija. Drugi CD „Hojladrija“ so snemali napol studijsko, pričujoči tretji CD „Kukafce“ pa so posneli

v Studiu na meji, kjer so producentsko zrelo in samozavestno vodili celoten projekt.

Tamburaši iz Cirkulan so ruralni in hkrati izredno sodobni muzikantje, ki jih je zelo prijetno poslušati, njihova glasba pa je obenem sodobna in tradicionalna. Veliko užitkov ob njihovih „Kukafcah“ vsem poslušalcem, njim pa še glasbeno plodnih naslednjih 100 let.


KULTURA

PODJETNIŠTVO V KULTURIDUŠAN HEDLSubkulturni azil, 2012

Dušan Hedl želi v kulturo pripeljati podjetništvo, reč, ki v marsikomu vzbuja najrazličnejše odpore. Dejansko Hedl govori celo o pravem

konfliktu med ekonomisti in kulturniki. Zapisal sem kulturniki in ne umetniki, saj je razlikovanje med obema pojmoma bistveno za razumevanje Hedlovega argumenta. Umetnik je tisti, ki umetnost proizvaja, kulturnik pa je človek zaposlen v kulturni ustanovi in je lahko tudi povsem običajen birokrat. Umetnik si želi, da bi dosegel javno prepoznavnost in s svojim delom tudi kaj zaslužil, kulturnik pa si želi predvsem obdržati svoj trenutni položaj. Zgodi se lahko torej, da bo kulturnik, ki deluje v kulturni ustanovi v imenu svojih interesov škoduje umetniku (umetnikom), ki to ustanovo zalagajo z umetnostjo. Hedlov odgovor na ta konflikt je predelava kulturnih institucij, ki jih financira država v kulturno-podjetniške institucije, ki živijo od lastnih finančnih virov. Namesto rigidnega sistema kulturnih zavodov s pripadajočo birokracijo in klikami je prostor kulturnega delovanja odprt za vse pod enakimi pogoji. Seveda bo marsikdo ugovarjal, da to vodi v komercializacijo umetnosti in njeno zlorabo za pritlehne pridobitniške namene, toda preden tak ugovor uporabimo, je treba pojasniti, kaj točno je s komercializacijo narobe. Večina t.i. visoke umetnosti iz časa baroka in renesanse je recimo nastala po naročilu, pa se nad tem nihče ne pritožuje. Prav tako je običajno, da državne ali občinske oblasti najamejo umetnike za počastitev pomembnih dogodkov in oseb s proslavami, koncerti, kipi itd. in ni mi znano, da bi se kdo pritoževal, da gre pri teh dogodkih za zlorabo umetnosti v ideološke namene (navsezadnje se z vsako večjo spremembo oblasti spremenijo tudi ljudje in dogodki, ki jih je treba slaviti). Zakaj bi torej bilo tako zelo grozno, če bi umetnost postala tržno blago, dostopno še drugim strankam?

Mnogi bi ob tem pomislili, da bi začela kvaliteta umetnosti strmo padati, če bi dovolili, da se umetnost spremeni v tržno dejavnost, v kateri se imajo pravico preizkusiti vsi, brez monopolov sedaj obstoječih kulturnih zavodov. Tukaj je moj odgovor, ki sem ga že večkrat ponovil, da taka reč, kot je objektivno določljiva kvaliteta umetnosti, ne obstaja. Čisto vsa merila za vrednotenje umetnosti, ki sem jim bil v življenju priča so se sklicevala bodisi na subjektivna občutja ocenjevalca, bodisi so zahtevala nekakšen skrivnostni proces »analize«, ki so mu bili kos le posebej posvečeni posamezniki. Govoriti o zniževanju neke objektivne kvalitete je tako neustrezno.

Dejansko izkušnje iz tujine potrjujejo določene aspekte pričujoče knjige. Hedl recimo postavi tezo, da lahko kulturno podjetništvo in sledeča komercializacija kulturo približata širši javnosti. To se zdi kontradiktorno, saj bi pričakovali, da bo komercialna kultura draga in posledično nedostopna. Toda Hedl opozarja na dejstva, da je kultura že sedaj draga zadeva (vstopnice za Pandurjevo predstavo, ki jo je izdatno financiral EPK, so bile recimo kar zasoljene), da podjetništvo prinaša tudi konkurenco, ki lahko cene zniža in seveda na to, da mora biti kultura uporabniku prijazna, če naj se ta sploh zanjo zanima. Sedanja oblika kulture je recimo marsikomu nezanimiva in nerazumljiva ter mu tako ni v korist, tudi če je zastonj. V tujini so to, posebej v muzealski in galerijski praksi že razumeli in začeli svoj program in ponudbo oblikovati po komercialnih principih, ki še dodatno širijo njihovo priljubljenost, hkrati pa ustanove pridobivajo še dodatna finančna sredstva. V zahodnih deželah je tako postalo povsem običajno, da je muzeju priključena obsežna muzejska trgovina, ki prodaja ne samo knjige, kataloge in drobne spominke, temveč tudi igrače, dokumentarne filme, modele, reprodukcije itd. Prav tako je običajno, da ima muzej ali galerija restavracijo, interaktivne razstave in podobno; kot značilne primere lahko navedem Deutsches Museum v Münchnu, National Science Museum in Natural History Museum v Londonu in galerijo Uffizi v Firencah. Vse omenjene institucije so izredno dobro obiskane in popularne tudi pri družinah z otroki, deloma tudi na račun opisane ponudbe. Druga pomembna zgodba o uspehu so glasbene založbe, ki so tekom 20. stoletja iz komercialnih vzrokov omogočile vzpon glasbenikov, ki jih danes pojmujemo kot pomembne in kvalitetne. Omeniti gre recimo založbe Chess (Bo Diddley, John Lee Hooker, Muddy Waters), Parlophone (The Beatles) in seveda The Sun Records (Elvis Presley, Jerry Lee Lewis, Roy Orbison, Carl Perkins, Johnny Cash). Če bi bila glasbena industrija prepuščena zgolj kulturnim zavodom z državno podporo in pod kontrolo posvečenih umetniških elit za te ljudi ne bi nikoli slišali.

Kaj naj torej rečemo? Kulturni zavodi danes porabljajo porabijo občuten del javnega denarja, pa vendar ni videti, da bi bila umetnost zaradi njih kaj cenejša, ali bolj dostopna, prej nasprotno, postaja čedalje dražja in čedalje bolj hermetična in to v obeh pomenih te besede. Če preberete seznam nominirancev za nagrado Večernica boste recimo ugotovili, da se neprestano ponavljajo ena in ista imena. V kolikor bo Hedlovo kulturno podjetništvo te kroge razbilo in omogočilo uveljavljenim umetnikom, da delujejo samostojno, brez »pomoči« politično upogljivih vodij, ljudem, da svobodno in brez obsodbe sami odločajo, kaj je zanje kultura in kaj ne ter mladim umetnikom, da se svobodneje in hitreje uveljavijo, potem je to lahko le dobro. Čas je torej, da stvar poskusimo.

Jure Aleksejev, iz Predgovora

»Extempore Eko Drava 2013« Jožici KERENC iz Jurovskega Dola 2. nagrada

Potapljaško društvo Maribor je letos pomladi organiziralo 3. likovni extempore EKO DRAVA 2013, ki je potekal v okviru letošnje že 21. ekološke akcije »EKO DRAVA 2013 – NI NAM VSEENO«. Na njem je sodelovalo kar 47 likovnih ustvarjalk in

ustvarjalcev, med njimi tudi članica in vodja likovne skupine Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol Jožica KERENC.

Na otvoritvi razstave likovnih del 29. maja, v prostorih Art kavarne mariborskega hotela Piramida, je strokovna žirija v sestavi Jerneje Hercog, Bogdana Č o b a l a i n Maria Berdiča, v kategoriji A – odrasli, dodelila 2. nagrado Jožici Kerenc za njeno likovno delo z naslovom »Zdravo z Dravo«.

Miroslav Breznik, predsednik društva

RAZSTAVA »LIKOVNI UTRINKI«V ponedeljek, 13. 5. 2013 je v Lenartu v Avli Jožeta Hudalesa potekala

otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ in vrtca Sveta Trojica.Na razstavi z naslovom » LIKOVNI UTRINKI« so se predstavili učenci od

6. do 9. razreda. Razstava je predstavljala to kar, nam pove že naslov; likovne utrinke, likovna dela, ki so nastala pri pouku likovne vzgoje pod mentorstvom učiteljice likovne vzgoje Metke Amon Beber, ki je tudi opravila izbor likovnih del in razstavo pripravila. Na razstavi smo si lahko ogledali risbe v oglju, lavirane risbe, slike v tehniki tempere, montažne plastike, reliefe iz mavca...

Razstava je potekala v času praznika Občine Sv. Trojica.Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je dejal, da je umetnost ogledalo življenja.

Tako tudi iz slik in kipov mladih umetnikov diha življenje, radost, mladost in energija.

Na otvoritvi so učenci nastopili z bogatim kulturnim programom. S svojim delom, izvirnostjo in znanjem dokazujejo, da ustvarjalnost in domišljija nimata mej. Na majhnih podeželskih šolah je veliko mladih talentov, ki ob spodbudi in pomoči mentorjev razvijajo svoje sposobnosti in znanje.

Razstavo je odprl ravnatelj OŠ Sveta Trojica Darko Škerget, ki je bil tudi pobudnik razstave. Mlade umetnike in udeležence razstave sta nagovorila župan Občine Sv. Trojica Darko Fras in podžupan Občine Lenart Franci Ornik.

Likovna mentorica Metka Amon Beber je vložila v pripravo razstave veliko energije, učenci pa so izživeli svojo ustvarjalnost in domišljijo. V prihodnosti bodo likovne izdelke ponovno postavili na ogled v lenarški občinski stavbi!? (klicaj in vprašaj postavil odg. ur.)

OŠ Sv. Trojica


KULTURA

LJUDSKA PESEM NAJLEPŠI ZVEN IMA KO JE ZAPETA

IZ LJUDSKEGA SRCALjudski godci in pevci so se srečali na Območnem srečanju v Radencih

KAJ MENITE VI

POSLUŠALCI : PEVCI = 1:1Naslov je zelo miroljuben, če ga pojmujemo s

športne strani. Je pomenljiv, ni pa zavidljiv! Družba, to smo ljudje s področja Slovenskih goric,

smo si 31. maja nehote nastavili ogledalo. Ogledalo pa vedno govori resnico. In resnica bode globoko. Ne mislim pisati o športnem dogodku na najvišji medobčinski ravni, temveč o kulturnem dejanju.

Ta dan ali ta večer je MoPZ (Moški pevski zbor) »Obrtnik« Lenart izvedel celovečerni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Še celo ena dalmatinska se je prikradla v program.

Da bi bilo tudi za poslušalce bolj zanimivo in bolj atraktivno, smo v goste povabili po starosti delovanja, drugi najstarejši zbor v Sloveniji - MePZ (Mešani pevski zbor) »Zvon« iz Šmartna pri Litiji.

Propagandni »stroj« je delal neutrudno več tednov: Predsednik zbora, je v kratki predstavitvi dvaintridesetletnega delovanja, povabil poslušalce preko radia Slovenske gorice. Vabilo ni bilo samo enkrat na radijskih valovih. Ponavljalo se je ves teden pred koncertom.

V vse bivše krajevne skupnosti ali po novem »male občine«, smo izobesili z občinske strani točno določene oglasne panoje vpadljive plakate. Tudi na lenarško občinsko spletno stran smo dali kratko vabilo. Ni manjkalo vabil v dnevnem časopisju. Da bi zagotovili, po dolgih letih vaj, nastopov, končno enkrat nabito polno dvorano lenarškega Kulturnega doma, smo s pomočjo lenarške pošte (pa to ni bilo zastonj, saj je znano, da mora pošta ravnati po pridobitniški logiki) razposlali 1400 vabil. Toliko je gospodinjstev v Krajevni skupnosti Lenart, ki šteje okrog 6000 duš. V resnici duš, kajti duše se ne vidi.

Smo si mislili in delali račun brez krčmarja. Če prištejemo še prebivalce KS Voličina, bi zadostovalo za polno dvorano le 3-4% poslušalcev. Če pa se ozremo na vse Slovenske gorice, s katerega področja izhajamo pevci edinega moškega pevskega zbora, bi zadostoval zanemarljiv odstotek prebivalcev in dvorana bi pokala po šivih.

Zakaj smo trošili denar in to ne malo davkoplačevalskega denarja, za prenovo Kulturnega doma? Zato, da je dvorana polna le na vsake« kvatre«?

V naši občini je toliko kulturnih in športnih prireditev kot v malokateri občini. Dragi »zapečkarji, gledalci malih ekranov, ljudje s tisoč in enim izgovorom«, kaj vam res ni do slovenske pesmi, ki nas je ohranjala skozi stoletja? Kaj je dobro le tisto, kar se poje v angleščini? Se moramo tudi podeželani obnašati kot »mestjani«. Kaj nas je televizija in njene oddaje tako zavedla, da se obračamo stran od slovenske biti? Nas zmore dnevna politika res zabiti v »blato« do vratu ali še več?

Res je bila na isti večer zaključna prireditev v športni dvorani Lenar t, v cerkvi pa zaključna maša ob izteku šmarnic. Vendar to ni opravičilo za porazen obisk.

V soboto 1. junija je potekalo v organizaciji JSKD Območna izpostava Gornja Radgona in Občine Radenci,v prostorih DOSOR –ja Radencih, Območno

srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom »Dere sen jaz mali bija.«

S svojim ubranim petjem in godenjem, ki se je z ustnim izročilom ohranjalo iz roda v rod vse do danes, se je predstavilo šest skupin iz Občin Gornja Radgona , Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Po pozdravnem nagovoru in dobrodošlici župana Občine Radenci Janeza Rihtariča, so se kot prvi, z tremi pesmimi predstavili KUD BUBKA Radenci, Ljudski pevci Večnica, sledili so Ljudske pevke DU Negova- Sp Ivanjci, njihov vodja je Vlado Maguša, Društvo ljudskih pevk Apače, njihov vodja je Vili Jaušovec, Tamburaška skupina KD »Peter Dajnko« Črešnjevci, njihov vodja je Danilo Banfi, KUD Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici z vodji Marijo Simonič ter na koncu še domačini iz Radencev, KD Pevska skupina VRELEC z vodjo Ivico Stolnik.

Celotni nastop je z budnim in ostrim ušesom spremljala strokovna spremljevalka in muzikologinja Jasna Vidakovič. Vse zbrane v prostoru je nagovoril še predsednik Sveta območne izpostave JSKD Gornja Radgona Milan Nekrep z besedami: »Najlepša in pristna ljudska pesem je pesem, ki jo izvajajo amaterske skupine pevcev in godcev, ki smo

jih imeli moč slišati danes. Ljudsko pesem je težko zapeti in zaigrati, poizkušajo jo izvajati profesionalni zbori, vendar včasih pride iz tega vse drugo kot pa to petje in godenje, ki ga izvajajo prav ljudski pevci in godci, katero petje se prenaša iz srca iz roda v rod.«

Na koncu srečanja se je vodja izpostave JSRS za kulturne dejavnosti Gornja Radgona Simona Pirc Katalinič vsem nastopajočim zahvalila z mislijo »Ljudska pesem najlepši zven ima, ko je zapeta iz ljudskega srca.«

Tekst Marjan Slavič, foto Simona Pirc Katalinič

Na odru nas je bilo ob skupni pesmi 60 pevcev in v dvorani ravno toliko poslušalcev, ki so uživali tudi namesto tistih, ki so ostali v toplem domu.

Dragi bralci! Vidite, da rezultat ni bil izmišljen. Vi ste tisti, ki ga lahko popravite.

Franc Meke

KONCERT ZASEBNE GLASBENE ŠOLE MUZIKLUB prvi v vrsti poletnih kulturnih prireditev LEN-ART 2013

Prepolna dvorana obiskovalcev, ljubiteljev kulturnih dogodkov v domu kulture Lenar t, je dne 18. Junija prisluhnila mladim glasbenim talentom

zasebne glasbene šole MUZIKLUB. Za izvajanje koncertnega sporeda je vela neizmerna požrtvovalnost, entuziazem zagnanih mentorjev, zaupanje staršev in njihovih mladih glasbenikov, ki so občuteno izžarevali v središču odrskega dogajanja v svojih izvrstnih nastopih. Obiskovalce je očarala prav posebna scena, v kateri so se mladi učenci odlično počutili z dodatkom bogate svetlobne tehnike, kakor igre mavričnih barv, ki so se prijetno ubrani zlivale z izvajanjem instrumentalno pevskega programa. V tej sodobni šoli kreativnih glasbenih projektov poučujejo kitaro, bas kitaro, klavir, bobne, diatonično harmoniko, indijsko glasbo - sitar, saksofon, klarinet ter moderno solo petje.

Mentorji, ki so vzorno z učenci izvedli celovečerni koncer tni spored so Peter Šenekar (vodja), Denis Čuček, Žan Serčič, Marko Furek, Rok Poštrak, Vanja Fekonja, Klemen Konrad, Simon Alatič, Marko Soršak z učenci Rok Nemeš, Jan Komperšak, Jurij Šuman, Lana Žvajker, Simon Špindler, Dalila Šuman, Ana Katarina Zelenko, Tomaž Hameršak, Andreja Ocepek, Nina Horvat, Jan Lipič, Jan Sernec, Vid Peršak, Črt Lorenčič, Miha Mihalič, Martin Zadravec, Živa Mlakar, Sašo Strelec, Jan Zorko ter Sandra Papež.

Kot gostja večera se nam je s pesmijo Verjamem predstavila tudi pevka Eva Boto. S srčno gesto so se starši in mladi talenti ob koncu glasbenega programa oddolžili svojim mentorjem s cvetjem, ki ga je podelil z zahvalnimi besedami g. Šuman. Mladim glasbenikom je zaželeti nadaljnjega vztrajanja in uspehov na glasbeni poti. Posebna zahvala gre Občini Lenart, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti in snemalni ekipi Toneta Konrada ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi tega enkratnega, čudovitega glasbenega spektakla. Iskrena hvala za nepozabni glasbeni dogodek.

Marija Dukarič CvetkoFoto: Tone Konrad


LJUDJE

OPRAVIČILO Sporočam, da je v prispevku Trojica kulturni in turistični kraj, ki je bil objavljen v moji knjigi Od Trojice do Ljubljane (januar 2013) prišlo do nenamerne napake pri pisanju o Trojiški kroniki, o kateri piše: Predlagal sem še, da naj bi ob 100 letnici kulturnega delovanja izšla brošura, kar se je leta 2001

tudi zgodilo. Pod naslovom Trojiška kronika in podnaslovom Življenje na odru je izšla zajetna knjiga z bogato vsebino, za katero sem pripravil okvirno vsebinsko zasnovo.Pravilno pa je o isti stvari zapisano v moji knjigi Pregled pisanja za medije (september 2011) v kateri piše: Ob 100 letnici kulturne dejavnosti v Sveti Trojici v Slovenskih goricah je leta

2001 izšla zajetna knjiga, izid katere je predlagal brat Slavek, sam sem pripravil okvirno vsebinsko zasnovo.Iz objavljenega v knjigi Pregled pisanja za medije je razvidno, da je avtor predloga za izid Trojiške kronike Slavko Štefanec, ne pa podpisani, kot je zapisano v knjigi Od Trojice do Ljubljane. Za neljubo napako se opravičujem. Tone Štefanec

Z 12. pohodom se nadaljuje tradicionalna

KRIŽEVA POT IN KONCERT PRI TROJICI

Ne le ob okroglih obletnicah, tudi vmes se spomnimo, kot je bilo zapisano v junijski številki Domačih novica leta 2001 na v naslovu imenovano prireditev, ki jo že leta dolgo pripravlja DU Sv. Trojica.

Takrat je avtor Franc Pučko zapisal: Križeva pot – upokojenci po poti romarjev. Dodal je: Vsak od nas gre po križevi poti, eden manj, drugi več a kdor v Boga veruje, mu nobena pot ni pretežka.

V nedeljo, 2. junija 2013 so se v okviru 7. praznika Občine Sveta Trojica udeleženci, ki so prihajali iz več strani odpravili na že 12. križevo pot od trikotne kapelice ob Trojiškem jezeru navzgor po stopnicah k cerkvi Svete Trojice. Organizirano so prišli člani pobratenega DU Rogoznica, iz Mačkovcev ter člani društev, vključenih v Zvezo DU Slovenske gorice Lenar, kot tudi iz DU Ceršak, Pesnica itd.

Številne zbrane je najprej pozdravila iniciatorka prireditve, predsednica DU Sv. Trojica Marija Klobučar v spremstvu podpredsednika DU Ivana Heriča. Na kratko je udeležence z besedami na pot pospremil in zaželel dobro počutje novi predsednik Zveze upokojencev Slovenske gorice Lenart, Stanko Kranvogl, ki ga je spremljal novi tajnik Zveze, Stanko Cartl. Pozdravne besede in besede dobrodošlice sta prispevala še: Janko Mlakar, predsednik DU Rogoznica in podžupan Občine Sv. Trojica, Peter Leopold.

Pod odprtimi dežniki je obred križeve poti izpeljal trojiški kaplan p. Jure Gorenc. Po končani Križevi poti smo se v cerkvi Sv. Trojice pridružili zbranim, kateri so prišli prisluhnit pevki in orgelistki Aniti Kralj. Anita je na orglah izvedla zahtevni koncert kar je odlično opravila. Zelo dobro je bil sprejet nastop Mladinskega pevskega zbora župnije Lenart kot tudi nastop Bineta Ploja s trobento. Na koncertu je bila prisotna Mira Cvetko (hči nekoč znanega trgovca pri Sv. Trojici), ki je kljub sedanjemu psihofizičnemu in telesno slabem stanju ter na invalidskem vozičku radostno spremljala izvajanja umetnikov. Tudi sama je svoje življenje posvetila glasbi, orglam in klavirju.

Prvi del prireditev se je zaključil z zahvalo župana Občine Sv. Trojica Darka Frasa umetnici Aniti za izvedbo enkratnega koncerta. Anita Kralj pa se je poslušalcem zahvalila za pozornost, ki so ji jo izkazali z množično udeležbo, Mariji Klobučar pa za posrečeno združitev dveh prireditev – pohoda in koncerta.

Zahvala je šla tudi organizatorjem in vsem, ki so ob drugem, zaključnem delu prireditve odprtih src prispevali sladke dobrote in pijače ter s tem, kot je Franc Pučko že pred leti zapisal, popestrili, olepšali in za nekaj prijetnih ur podaljšali naš vsakdan. Zaradi slabega vremena je drugi del potekal v Protokolarnem centru Martina Tourskega v samostanski kleti. Bilo je kot v čebelnjaku. Dobra ekipa je hitro postregla množico, ki je zasedla »gasilske« klopi in mize, obložene z dobrotami, ki so jih prispevali člani DU Sv. Trojica. Izkazalo se je, kako veliko množico lahko sprejme protokolarni prostor v samostanski kleti. Vsi prisotni smo izkoristili priliko, da smo nazdravili našemu patru Juretu Gorencu za njegovo šestdesetletnico.

Zapisal: Slavko Štefanec

Anita Kralj je trenutno študentka 1. letnika magistrskega študija pri prof. Renati Bauer ter glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot organistka in zborovodkinja deluje v župniji Sv. Trojice v Slov. goricah in župniji Sv. Benedikta

Bine Ploj je učenec šestega razreda trobente pri prof. S. Štelcerju na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor – podružnične šole Lenart. Kljub mladosti ima za seboj že lepo število nagrad in plaket s tekmovanj.

Mladinski pevski zbor Župnije Sv. Lenart že lepo število let prepeva pod vodstvom prof. Slavice Kurbos. Zbor poje pri mašah, na birmah, porokah … Zbor je že pripravil samostojni koncert.

20. ROJSTNI DAN SOŽITJA LENART

Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjo v razvoju je proslavilo dvajset let neutrudnega dela za dobrobit ljudi, ki jih je življenje prikrajšalo za samostojno, ustvarjalno poklicno pot. V društvo

so včlanjene osebe z motnjo, njihovi starši, bratje in sestre, sorodniki, prijatelji in znanci ter ljudje dobre volje z različnim strokovnim znanjem, ki lahko tako ali drugače pomagajo. Vsak izmed nas nekaj da, veliko pa tudi prejme.

Gonilna sila je izvršni odbor, ki ga v večini sestavljajo starši. Njihovi sestanki so nekaj posebnega. Prežeti so z ljubeznijo, dobro voljo, veliko zagnanostjo in stalno pripravljenostjo za delo. Rezultati tega dela pa so kot sonce, ki nam prikrade nasmeh na lica, kadar zasije in v nas prebudi občutke sreče. Da, največ nam pomeni nasmeh sreče na obrazih ljudi, ki smo jim uspeli polepšati dan. Ponosni smo, da nam to uspeva že polnih dvajset let.

Najdete jih v VDC MRAVLJA v Lenartu, kjer po svojih močeh ustvarjajo, ohranjajo v šoli pridobljena znanja, krepijo telesne in duševne zmogljivosti in utrjujejo prijateljske vezi, ki dajejo človeku potreben občutek sprejetosti in samopotrditve.

Poleti jih lahko srečate na letovanju na različnih turističnih destinacijah od toplic, morja in hribov. Septembra pa jih boste našli na športnem srečanju ob pikniku, kjer se sliši tudi glasba in je plesišče vedno polno veselih ljudi. Ob koncu leta se vedno napove Božiček, kar je razlog za novo veselje, darila in voščila pa objeme in posebno svetle iskrice v očeh.

Naš delovni program za tekoče leto je vedno bogat. Letošnji je zahteval še veliko več aktivnosti, saj je bilo potrebno pripraviti vse za dostojno proslavitev našega jubileja.

Na odboru je kar završalo od idej in navdušenja. Razdelili smo si delo in se vsi z rezultati tudi izkazali. Matere so pripravile obilno zakusko, drugi smo poskrbeli za program, za darila, sponzorje, protokol, svečani govor, priznanja in zahvale, zloženko. Najlepše pa je, da pri vseh naših naporih nismo ostali sami. Pomagala nam je Občina Lenart – še posebej Darja Ornik, Saša Lorenčič, ki je vodila program. Tega pa so nam popestrili benediški Klapovühi s svojim gostom, ki je zaigral na harmoniko, čeprav mu je ostalo samo malo vida. Duo Tandem proti toči je navdušil staro in mlado. Dve lepi pesmi je prispeval tudi MPZ MZI Lenart.

Piko na i so programu dali nastopajoči iz OŠ Lenart in VDC MRAVLJE. Bil je petek in padal je dež. Kljub temu je bila dvorana polna in vzdušje v njej neponovljivo. Med nami sta bili tudi direktorica Zveze Sožitje in predsednica iz Ljubljane, ki sta nam za izvedbo programa iskreno čestitali.

Ob pogledu na nastopajoče se je marsikomu orosilo oko od kulturnega užitka in lepote, od spoznanja, kaj vse zmoremo, če smo kot ljudje sprejeti, spoštovani in kakršnikoli že smo, tudi ljubljeni.

Z našim delom jim to dokazujemo in zato ni manjkalo pohval, zahval, daril. A najlepši je bil občutek, da smo vsi skupaj z roko v roki odlično opravili svoje delo in lahko gremo novim nalogam naproti.

Naši sponzorji in donatorji so bili: Občina Lenart, Birocenter Maksimiljan Potočnik, Dravske elektrarne Maribor

Zapisala: Lojzka Zemljič


ŠPORT

ROKOBORBA LOVSKO STRELSTVO

NOGOMET

DEČKI USPEŠNINaš rokoborski klub RK Lenart se je 1. junija udeležil močnega turnirja

v rokoborbi na Bistri pri Zagrebu - Hrvaška.Turnir je tradicijonalen in zelo močen, saj so na njem sodelovali klubi iz

Slovaške, Madžarske, BIH, Slovenije in Hrvaške. Uspešno so se borili tudi naši rokoborci. Najbolje se je izkazal naš mladi rokoborec Žan Perko, v kat. 49 kg je zasedel odlično 3. mesto. Zmagal je tri borbe in eno po nesreči izgubil. Četrto mesto je dosegel njegov mlajši brat Tinej, v kat. 30 kg. je dve borbi zmagal v dveh pa je bil poražen.Tekmovala sta v kategoriji dečkov. Čestitamo !

T. Jagarinec

13. SANDIJEV MEMORIALTrinajstica v Vitomarce prinesla kislo vreme a na vrhu ustoličila Carja

Na že 13. tradicionalnem Sandijevem memorialu v malem nogometu, kateri je potekal 31. maja in 1. junija na igrišču pri OŠ v Vitomarcih smo videli veliko kvalitetnega nogometa in udeležbo 38 ekip v vseh kategorijah.

Ogrevanje v dežju in mrazuNa petkov tekmovalni dan je potekalo tekmovanje v kategoriji do 12 let, ko smo na delu

videli najmlajše upe iz Vitomarcev in Destrnika, tokrat so bili boljši slednji. V kategoriji zaselkov občine Sveti Andraž je slavila ekipa Drbetincev. Prireditve je potekala v kislem vremenu, kljub vsemu so se prisotni zabavali od dobrem nogometu in skladbicah TRUBADURJEV še dolgo v noč. Vitomarci so ustoličili Carja, MVP turnirja Vojsk Matjaž

V soboto smo bili priča turnirju v mladinski, veteranski, ženski in članski konkurenci. Videli smo pravi festival nogometnih ekip, ki so prikazale veliko nogometnega znanja pa naj si bo od mladincev, deklet in pravih profesionalcev, ki so nastopali v članski konkurenci. V članski konkurenci za prehodni pokal je največ nogometnega znanja pokazala ekipa Car Mont Avtovleka Hana, katera je zmagala (pod raznimi imeni) že petič zapored, tokrat z dodatnim sponzorjem in imenom Car mont.

Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev iz vrha slovenskega futsala in nogometa. Za vremenske razmere veliko gledalcev je na prireditvi katere generalni pokrovitelj je bilo letos podjetje Plinarna Maribor, z blagovno znamko PLINDOM 080 -73-00. uživalo v pravem športnem vzdušju, Ni manjkalo vrhunskih potez mojstrov nogometa in zabave in zapišemo lahko, da je praznik malega nogometa, kljub vsem vremenskim okoliščinam, v Vitomarcih uspel.

Prva mesta po kategorijah:

U12 PIONIRČKI (2 ekipi) OŠ DESTRNIK – TRNOVSKA VAS

ZASELKI OBČINE SV. ANDRAŽ (6 ekip) DRBETINCI

U 18 MLADINCI (6 ekip) KMN MALA NEDELJA

VETERANI (6 ekip) PRIJATELJI

Rezultat finalne tekme: PRIJATELJI : KMN DOBOVEC TRGOVINE JAGER 3 :0

ŽENSKE (2 ekipi) ŽNK SLOVENSKE GORICE VOLIČINA

ČLANI (16 ekip) CAR MONT Avtovleka Hana

FINALE: CAR MONT Avtovleka Hana – TELE TEAM 4 :2Naj igralec turnirja: Matjaž Vojsk CAR MONT Avtovleka Hana. Naj strelec turnirja: Igor

Osredkar 11 zadetkov TELE TEAM. Naj vratar turnirja: Alen Mordej CAR MONT Avtovleka Hana

Zapis: Darko Rojs

Prvenstvo lenarškega LGB v lovski kombinaciji

LD DOBRAVA IN VLADO ŠTEINFELSER

PREPRIČLJIVO NAJBOLJŠINa strelišču lovske družine (LD) Velka v Slovenskih goricah je bilo letošnje

prvenstvo v lovski kombinaciji za naslove prvakov lenarškega lovsko - gojitvenega bazena (LGB). Tekmovanje je zgledno organizirala LD Sveti Jurij v Slovenskih

goricah, nastopilo pa je 30 lovskih strelcev iz LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Pomerili so se v streljanju glinastih golobov in v streljanju z MK puško na tarčo srnjaka in lisice.

V ekipni konkurenci je znova prepričljivo slavila lovska družina Dobrava (Vlado Šteinfelser, Dominik Slekovec, Vinko Kocuvan, Ivan Bezjak in Ivan Turčin), ki je zbrala 1272,67 točk in zmagala pred lovsko družino Benedikt (Branko Lončarič, Ivan Ketiš, Mladen Petelin, Marjan Perko in Zlatko Borak) s 1211,67 točkami in lovsko družino Lenart (Jože Perko, Mirko Šenveter, Marjan Šuman, Drago Korošec in Ferdo Majer), ki je zbrala 1106,00 točk.

V posamični konkurenci je že 12. zapored zmagal Vlado Šteinfelser iz LD Dobrava (349 točk) pred Brankom Lončaričem iz Benedikta (333,33 točk) in Dominikom Slekovcem iz Dobrave (331,33 točk). Na četrto mesto se je uvrstil Drago Korošec iz Lenarta in na peto predstavnik gostiteljev, Milan Bauman iz Svetega Jurija.

M.T.

KOSTANJEVEC, VUČKO IN MARHOLD JUNAKI DOBRAVE 2013

V počastitev dneva državnosti je bilo na strelišču Lovske družine ( LD ) Dobrava tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V ekipni konkurenci so slavili člani Strelskega društva Vitomarci pred

Lovsko družino Negova in domačini iz Dobrave. V pokalnem tekmovanju za pokal LD Dobrava ob dnevu državnosti je zmagal Gabrijel Vučko iz Apač pred Tadejem Kostanjevcem in Slavkom Gorencem, oba Vitomarci. V posebnem pokalnem tekmovanju za veterane je slavil Danijel Marhold iz Kungote pred Brankom Fidlerjem iz Šmartnega na Pohorju in Andrejem Marholdom iz Kungote. V nagradnem tekmovanju je prepričljivo zmagal Tadej Kostanjevec iz Vitomarcev pred klubskim tovarišem Slavkom Gorencem, Milošem Kocbekom iz Oseka, Danijem Marholdom in Andrejem Marholdom, oba Kungota. Med gostitelji je bil najboljši Vinko Kocuvan, ki je osvojil 11. mesto, Vlado Šteinfelser je bil 12., Ivan Turčin 14. In Jure Toš 16.

M. T.


NASVETI

KOLAČ »STRAČATELA«s hruškami, borovnicami in čokolado

Za 12 kosov potrebujete:2 jajci, 150 g sladkorja, 100 ml olja, 100 ml jabolčnega soka, 50 g čokoladnih ostružkov, 150 g moke, ½ zavitka pecilnega praška, 1 zavitek vanilin sladkorja, 2 zreli aromatični hruški, 150 g borovnic, 1 zavitek svetlega tortnega obliva

Priprava:Pečico segreje na 200 stopinj (ventilatorsko na

180). Dno in obod pekača za torte premera 26 obložite s papirjem za peko.

V skledo denite jajca in 125 g sladkorja ter jih z ročnim električnim mešalnikom penasto stepite. Na hitro umešajte vse sestavine, razen sadja, vanilin sladkorja in tortnega obliva.

S testom napolnite pekač, ga gladko poravnajte in pecite približno 20 minut. Pečen kolač vzemite iz pekača in ga na rešetki ohladite.

Hruške olupite, razrežite na četrtine, jim odstranite peščišče, nato pa jih narežite na tanke rezine. V pokritem loncu jih skupaj s 100 ml vode in vanilin sladkorjem dušite približno 4 minute. Nato jih odcedite in pri tem prestrezite sok. Borovnice operite.

Hruške kot luske položite na kolač in jih potresite z borovnicami.

BOB – POZABLJENA STROČNICA KAKO KREPIMO NAJPOMEMBNEJŠO MIŠICO?pasti ženskega srca

Še pred dobrim desetletjem so strokovnjaki bili mnenja, da so srčno-žilni zapleti težava moških, zato so tudi zdravniki opozarjali žene, kaj lahko storijo, da bodo EKG - zapisi njihovih mož še dolgo časa brez

posebnosti. Danes pa to ne drži več, saj so srčne bolezni tihe ubijalke tako moških kot žensk, še posebej po menopavzi, ko ženske ne varuje več spolni hormon estrogen.

Katere so največje pasti ženskega srca in kako jih lahko obidemo?Naše arterije so lahko videti sicer čiste, vendar niso.Napadi angine pektoris in občutek razbijanja srca so prve in najpomembnejše

težave, ki kažejo, da so se žile nevarno zožile, ženske pa na težave velikokrat pomislijo, še ob krčih v nogah. Na prizadetost možganskih žil opozarjajo vrtoglavice, občasne izgube zavesti in »luknje« v spominu.

Bolj so podvržene čustvenih pretresomKronični stres kar podvoji stopnjo ogroženosti

z boleznimi srca in ožilja, ker ženske pogosteje zbolevajo za depresijo in dolgotrajnim stresom, se morajo toliko bolj zavedati zdravilnih učinkov tehnik sproščanja in prijaznega odnosa do sebe, da si vzamejo dovolj časa za sebe, za prijatelje in dejavnosti, ki jih navdajajo z veseljem in znajo in zmorejo reči preprosto tudi – ne!

Zdravila pri ženskah slabše učinkujejoPribližno desetina žensk med 45 in 64 letom jemlje zdravila, ki preprečujejo

kopičenje slabega LDL-holesterola v žilah. Vendar pa so v zadnjem času ugotovili, da imajo ženske od zdravil manj koristi kot moški. Poleg tega veliko žensk toži tudi o stranskih učinkih, kot so bolečine v mišicah, prebavne motnje in težave s spominom. Razen tega pa ženske, bolj kot moške ogroža še sladkorna bolezen tipa 2. Po 60. letu vsako leto, prej pa na 2 leti je potrebno preverjati raven holesterola in sladkorja krvi ter krvni pritisk.

Ali ste vedeli, da ima kar 22 odstotkov 40-letnic povišan krvni pritisk, kar vsaka druga ima preveč holesterola, vse več žensk ima tudi preveč aktivno ščitnico, ki jo moramo ravno tako zdraviti, če hočemo srcu dobro.

LM

Te zanima, kako uspeti v življenju? Ravnaj se po

nasvetih, ki jih daješ drugim.

Prestrežen hruškov sok dopolnite z vodo, da boste dobili 250 ml tekočine. S to tekočino pripravite tortni obliv po navodilu na embalaži. Obliv enakomerno porazdelite po sadju in počakajte, da se strdi. Kolač po želji okrasite z lističi melise ali mete.

LM

Pripada družini stročnic in prihaja iz Severne Amerike in Azije. Nekdaj je bil v Evropi zelo priljubljen, saj ga je bilo mogoče osušiti za slabe čase in tudi zato, ker fižola še niso poznali.

Vsebuje veliko beljakovin, kalcija, vlaknin in kalija in je nasploh izjemno hranljiv. Bob se sicer seje zgodaj spomladi, lahko pa tudi poleti in celo jeseni. Poznamo tri poglavitne skupine boba. Zgodnje-pritlikave sorte, ki imajo majhne stroke in so primerni za gojenje v zaprtih prostorih in lončkih, sorte z dolgimi stroki, ki prenesejo precej nizke temperature in pozne sorte s širokimi stroki in zrni najboljše kakovosti. Najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. Bob, ki pozimi raste na prostem, potrebuje zavarovan prostor. Rad ima težka, ilovnata tla. Nikoli boba ne smemo gnojiti s svežim gnojem, saj bi pretirano bogata tla oslabila njegovo rast. Zraste v višino 60 -80 cm. Semena boba sejemo, in sicer po 2 skupaj v razmiku 10 – 15 cm. Pred saditvijo je priporočljivo, da jih namočimo v topli vodi, da nabreknejo. Stroki so mesnati, zreli merijo v dolžino 30 cm in imajo 4 do 8 velikih zrn. V začetku je bob mehak, pozneje pa otrdi in postane zelenkaste barve. Stroke začnemo trgati, ko so zrna opazna, torej še preden postanejo predolgi (in preveč žilavi), tako, da jih odlomimo ali pa odrežemo s škarjami.

Njegova uporaba je podobna fižolu, vendar je bolj sladek. Uporabljamo ga za pripravo raznih juh, paprikaša, jedi s krompirjem… Lahko ga kuhamo,

zmrzujemo, vlagamo. Zaradi svojevrstnega okusa, k i nekol iko spominja na lešnike je primeren tudi za pripravo peciva.

Bob je egipčanska narodna jed. Arabski pregovor pravi: »Bob je zadovoljil še faraone«, Zakaj ne bi še vas!

LM


MALI OGLASI

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171

PRODAM OGLASNO TABLO v Lackovi, Lenart (z dovoljenjem za oglaševanje) tel.: 041/674234

PRODAM STREŠNI KOVČEK za osebno vozilo, ter SPOJLER strešni za tovorno vozilotel 041-812754

PLINSKI ŽAR, velik, primeren za gostince, tel: 041/812754

EURO PRIKLOP za Renault 5 in za Lado Niva, kakor tudi mnogo rezervnih delov za Renault 5, tel: 041/812754

GROZDJE z obrajd, jurko in šmarnico prodam, tel: 051/203126

UGODNO prodam komplet USNJENO OPREMO moš. št. 52 in ž. št. 38, voznikom čoperjev z Nolan čeladami tip 102, rokavice, 2 usnjena brezrokavnika in klasično hobi čelado, tel.: 041/716028

Prodam več kosov okroglih ALUMINIJ ODLITKOV različnih fijev za strugarska dela (jermenice itd) po ugodni ceni. Tel.: 041/716028

Prodam BELO DOMAČE VINO, po sortah ali mešano, če kupite več kot 100 l je dostava brezplačna, tel.: 031/508856

Prodam eno sezono rabljene LETNE GUME NOKIAN dim. 185/ 60 R14 82H na platiščih 5,1/2J x 14 razmak vijakov 4 x 98 ET 37 od Fiata Bravo. Ustrezajo tudi fiatu Brava, Doblo, Marea, Punto in Panda. Cena 120 evrov. Tel. 031 240 599

Prodam LES, orehov, lipšov, hrastov, češnjev, jesen in drugo, cena po dogovoru, tel.: 031 390 042

2 OMARI za garderobo, mizo, 2 šivalna stroja, tel: 031/390042

Prodam PUJSKE od 100 kg in 250 kg, za zakol, možnost klanja pri nas. prodam tudi DOMAČE VINO (muškat) in SLIVOVKO - šnops, po ceni 1,5 EUR, tel: 02/7031139 ali 041/665486

PRODAM razne kmetijske stroje in FIAT TRAKTOR, brane, plug, škropilnico, prešo za grozdje... Simona in Zdravko, tel po 20. uri 041/976540

Prodam TRAKTORSKI VILIČAR višine od 3 do 7 m. Vinogradniški traktor vršičkar in stroj za pranje in namakanje vinskih steklenic. Tel.: 041/812237

Prodam OMARO za dnevno sobo (200 EUR) in OMARO za predsobo (100 EUR), tel.: 030/359204 ali 031/508856

Prodam domače sveže očiščene PIŠČANCE, 2,80 EUR za kg. Dostava na dom. Tel.: 051-800450

STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in razgledni legi v Vinički vasi, primerno za vinograd, tel.: 7207214

Oddam v najem stanovanje-garsonjera 58 m2 + 28 m2 terase, stanovanje je novo,je opremljeno ter je v Lenartu. Cena po dogovoru. 031 329 979

Zamenjam Občinsko neprofitno 2 sobno STANOVANJE, 56,7 m2 z balkonom z CTK, v Gornji Radgoni, blizu centra, za podobno v Lenartu, tel.: 031/635296

1 SOBNO STANOVANJE prodam v MB, za 55 T Evrov, 28 m2, kličite samo ob torkih, tel: 031 390042

V okolici Cerkvenjaka oddam trisobno STANOVANJE, Cena po dogovoru. Tel.: 031/764879

Kupim GOZD, do 1 ha, tel.: 7205575

Prodam 50% delež manjše kmetije (2,5 ha) v Cogetincih, št. 11 pri Cerkvenjaku, tel.: 7205575

Ugodno prodamo KMETIJSKO ZEMLJIŠČE

NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice"PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

Iščem OSEBO za pomoč v gospodinjstvu, tel.: 059 221 228 Iščem nekoga za PREVOZ na relaciji Vitomarci - Trnovska vas - Ptuj - Maribor. Plačam prevoz dva ali tri krat na teden. Sem invalid. Tel.: 070/378138

v občini Sv. Ana, v izmeri 90 arov, možnost gradbene parcele, tel.: 041/277760

Prodam HIŠO, 84m2 in posest, travnik, njiva, vinograd 1,17 ha. Hiša zazidana 1997 in obnovljena 2011, nbova sentralna na kurilno olje, zraven hiše hlev. Tel.: 040 229967

Ugodno podam urejen in popolnoma opremljen APARTMA v Pirovcu (Dalmacija). Apartma je klimatiziran in se nahaja v pritličju. Parkiranje je urejeno pod nadstrešnico. Od plaže je oddaljen cca. 150m. Slike apartmaja si lahko ogledate na: www.geofin.si. Telefon 041/716-406.

V najem dajem AVTO GARAŽO v bloku na Jurovski c. 14e, Lenart. Cena po dogovoru, tel.: 041/716028

V centru Lenar ta pri gostilni 29 (pod cerkvijo) brezplačno dam v NAJEM VRT, tel: 031 508 856

IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s kombijem, GSM: 041/900 050 Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, sem vam na voljo, tel 040/774090Lenar tčan, malo čez 50 išče ISKRENO PRIJATELJICO. Delam en teden dopoldne, en popoldne, pokliči med 8-10 uro ali 16-18 uro. lahko prideš živet k meni, tel: 041/947193 IZDELUJEM aluminij jermenice vseh vrst po naročilu, tel.: 041/716028 (Danilo)IŠČEM kopalno BANO, če jo želi kdo podariti. (Dimenzije D 167 x Š 67 x G41 cm), tel.: 040 909705 Zbiram in menjam SLIČICE KRALJESTVO ŽIVALI, manjkata mi št. 241 in 246, tel.: 040/271941 Nudim OSKRBO na domu, za starejše osebe, ki potrebujejo pomoč pri življenskih aktivnostih. Imam veliko izkušenj, tel.: 040/890987 ali 031/508856Iščem električarja, da mi naredi v sobi inštalacije in senzor, tel: 031 390042Če potrebujete novo kopito na čevljih, sem vam na voljo v Gornji Radgoni na avtobusni postaji, tel: 040774090

PREBLISKIŽenske ne bodo nikoli enakopravne moškim, dokler ne bodo sposobne hoditi po ulici plešaste in s pivskim vampom ter vseeno misliti, da so seksi.

Zakaj ljudje takoj verjamejo, če jim poveš, da je zvezd štiri bilijone, če pa rečeš, da se barva še ni posušila, pa morajo preveriti?

Golenica je naprava za iskanje pohištva v temi.

Čista vest je ponavadi znak slabega spomina.

Smej se svojim problemom, saj se tudi vsi drugi.

Umetna inteligenca se ne more kosati z naravno neumnostjo.

Vedno si sposodi denar od pesimista. Ne bo pričakoval, da mu ga vrneš.

Zakaj Američani izbirajo samo med dvema kandidatoma na predsedniških volitvah in med 50 kandidatkami za Miss Amerike?

Diplomat je tisti, ki te lahko pošlje k vragu na takšen način, da se že veseliš potovanja.

IMEL SEM PROBLEMČEK V ŠOLI - AMPAK SEM GA REŠIL. IN, EH, VRAČAM TITVOJOPIŠTOLO


NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz označenih polj, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 7. 2013 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade, ki jih tokrat podarjajo Domače novice

KRIŽANKA DOMAČE NOVICE

KUPON

Ime in priimek

Naslov

Rešitev

6/2013REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5/13

VROČE POLETNO BRANJE, DEBATA

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 5/2013Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade1. nagrada: Andreja Mihelič Fekonja, Ul. heroja Lacka 43, Lenart2. nagrada: Matic Kovačec, Kadrenci 13, Cerkvenjak3. nagrada: Jožef Oprešnik, Žice 32, 2233 Sv. Ane

Nagrade boste prejeli po pošti!

Slovar: traper, ameriški lovec na kožuharje; Arosa, mondeno letovišče v Švici; Violon, staro ime za kontrabas

OVEN (21. 3. – 21. 4.) Pred vami so čudoviti dnevi, polni lahkotnosti, neobremenjenosti in veselja. Počeli boste vse, da bi vaše življenje postalo vznemirljivejše. Odlično se boste razumeli z otroki in mladimi ljudmi.

BIK (22.4. – 21. 5.) Prihajajo ponudbe, izzivi, pojavila se bo želja po potovanjih, širjenju obzorja, po pridobivanju novih znanj. Marsikaj boste počistili, odpravili in se ločili od vsega, kar je že dolgo preživeto.

DVOJČKA (22. 5. – 21. 6.) Dogajanje v zadnjem času je pri vas razvilo mnogo večje obvladovanje materialnega sveta. Imeli boste občutek, da se vsega lotevate bolj zrelo, da ste sposobni večje praktičnosti in boljše organizacije.

RAK (22. 6. – 22. 7.) Z družinskimi zadevami se ne boste preveč obremenjevali. Poiskali si boste sprostitev, počeli stvari, ki vas veselijo, in ne boste dovolili, da bi morebitne težave metale senco na vaše življenje.

LEV (23. 7. – 23. 8.) Vso energijo usmerite v delo, v telesno aktivnost, kajti drugače bo destruktivna in vam bo zagrenila življenje. Dogajanje v odnosih bo še vedno intenzivno, veliko tega bo povezano z denarjem.

DEVICA (24. 8. – 22. 9.) Ne bi bilo dobro, da zavrnete nasvete prijateljev, saj vam bodo hoteli le dobro, vi pa boste reagirali arogantno. Marsikdo se bo zatekel v opravke ter se skrival za zahtevami in odgovornostmi službe.

TEHTNICA (23. 9. – 22. 10.) Primanjkovalo vam bo časa za vse, kar bi radi storili. Imeli boste ogromno aktivnosti, ki bodo vezane na sodelovanje z drugimi. Tako boste veliko komunicirali. Družabno dogajanje bo intenzivno.

ŠKORPIJON (23. 10. – 21. 11.) Jasno vam bo, kaj si se želite in kakšni so vaši cilji. Izžarevali boste privlačnost in simpatičnost. Za vsakega si boste vzeli čas in ga znali pohvaliti. Potreba po ljubezni, objemih bo velika.

STRELEC (22. 11. – 21. 12.) Intenzivno dogajanje v družinskem krogu vas bo delalo živčne. Nihče ne bo razumel, kaj bi sploh radi. A po drugi strani vam bo primanjkovalo varnega zavetja, ki naj bi ga dajala družina.

KOZOROG (22.12. – 20.1.) Dnevi bodo uspešni na poslovnem področju, saj boste z lahkoto opravljali delovne naloge in se dokazovali. Toliko bolj pestro pa bo na ljubezenskem področju.Veselili se boste življenja.

VODNAR (21. 1. – 19. 2.) Vleklo vas bo k ljudem, s katerimi se boste lahko pogovarjali, delili ideje in se od njih veliko naučili. Duhovna povezanost bo za vas pomembnejša od telesne privlačnosti. Čakajo vas presenečanja.

RIBI (20. 2. - 20. 3.) Vsak dan bo prinesel kakšno spremembo. Aktivni boste tako fizično kot mentalno, še posebno pri iskanju nove zaposlitve ali dodatnega zaslužka. Sobota bo stresna, ko bo odpovedala razsodnost.

BOG NE DAJ, DA BI CRKNIL TELEVIZOR...


SERVIS FRAMA

POPRAVILO VSEH VRST VRTNIH KOSILNIC, VRTNIH TRAKTORJEV, MOTORNIH ŽAG, MOTORNIH KOS,

SNEŽNIH FREZ …

Tel.: 02-7200488servisne delavnice

MOŽEN NAKUP NA 36 OBROKOV

KREDITIRANJE Nudimo kredit z odplačilno dobo od 3 do 36 mesecev, najnižji znesek kredita 75 EUR, najvišji znesek 4.000 EUR.Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli

Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor.Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA

IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH

UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.

Želimo vam lepe počitnice ali dopust - domače...

Documents