ZEMONO, Ajdovščina. — V letu 1977 so bila opravljena še zadnja restavratorska dela v notranjščini dvorca Zemono, pred-vsem osveževanje originalne slikarije, v Ribji sobi in deloma v Ptičji sobi tudi primerna doslikava manjkajočih original-nih delov. Sočasno so bila na dvorcu opravljena tudi druga gradbena in pre-zentacijska dela po načrtih arhitektov, ki jih je angažirala Lipa Ajdovščina.

Strokovna komisija je dne 9. 12. 1977 na licu mesta ugotovila, da so doslikave stenskih slik uspešno izvedene. Komisija je nadalje menila, da je v nadaljnjem delu treba na ustrezen način dokumenti-rati vse posege in jih vključiti v današnjo podobo dvorca. Zapisniško pa je komisija ugotovila tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so nastale, ker se investitor ni posve-toval s spomeniško službo. — E. S.

ETNOGRAFSKI SPOMENIKI

A. B. — Ada Bar-Janša, LRZSV Ljub- E. S. — Emil Smole, ZSV Gorica ljana J. S. — Jelka Solarič, ZSV Maribor

Pregled akcij LRZSV Ljubljana na pod-ročju ljudske stavbne dediščine.

V okviru akcij za obnovo spomeniških etnoloških objektov je bilo doslej restav-riranih šest fasad, obnovljeno ostrešje s slamnato kritino, s kmečke hiše Hosta 1 so bile snete freske, v teku pa je obnova kašče na Verdu 45, ki je bila v letu 1978 odkupljena.

V primerjavi z drugimi spomeniki se je na področju kmečkega stavbarstva doslej storilo najmanj. V dokajšnji meri je temu vzrok dejstvo, da je stavbna dediščina zaradi slabših stanovanjskih razmer pod-vržena hitri in intenzivni preobrazbi, ker

SI. 1—3 Kamnik pod Krimom, hiša št. 55, fa-sada pred in med (1. 1973) obnovo; spodaj: detajl z letnico 1748 (vse foto A. Bar-Janša)

Fig. 1—3 Kamnik below Krim. House No. 55, its faoade before and during (in 1973) the restoration: a detail with the discovered date of the paintings. (Photo: A. Bar- Jan-ša)

gre za privatno dediščino, pa KS po po-sameznih občinah niso pripravljene pri-spevati svoj delež finančnih sredstev. Tu-di lastniki pogosto niso naklonjeni takim posegom. O tem priča majhno število ak-cij, ki so skromne po obsegu in finanč-nih sredstvih, saj gre največkrat le za obnovo fasad, oziroma fresk.

Mnenja smo, da je tudi to delo po-membno, saj so freske in drugo slikano okrasje tista pričevalna in likovna prvi-na naše stavbne dediščine, ki daje pečat regiji in časovnemu obdobju. Slikani ši-vani robovi in freske so poleg drugih de-tajlov (štuk, portali itd.) elementi, ki jih kljub preobrazbi naselja lahko še delo-

Si. 4—6 Leskovec nad Višnjo goro, hiša št. 2 pred obnovo in (spodaj) po koncu del, na desni detajl (foto A. Bar-Janša)

Fig. 4—6 Leskovec above Višnja gora. House No. 2 before and (below) after the resto-ration; on the right: a detail. (Photo: A. Bar-Janša)

SI. 7—9 Predmost pri Poljanah, hiša št. 3 pred obnovo in potem; spodaj s Subičevimi slikami (foto A. Bar-Janša)

Fig. 7—9 Predmost near Poljane. House No. 3 before and after the restoration; below: a detail with Šubič's paintings. (Photo: A. Bar-Janša)

SI. 10—12 Pugled nad Ortnekom, hiša št. 3 pred obnovo in (spodaj) potem; na desni detajl obnovljene fasade (foto A. Bar-Janša)

Fig. 10—12 Pugled above Ortnek. House No. 3 before and (below) after the restoration, on the right: a detail from the restored fagade. (Photo: A. Bar-Janša)

ma ohranimo »in situ«, tako ohranjamo likovno sporočilo preteklih dob in boga-timo prostor ali zunanjo podobo vasi. Sa-mo muzejska dokumentacija in prezenta-cija gotovo ne zadoščata vedno, saj je razmerje gledalca do predmeta povsem drugačno v razstavnem prostoru kot v konkretnem ambientu.

KAMNIK POD KRIMOM, Ljubljana Vič-Rudnik. — Skromna, pritlična kmeč-ka stavba št. 55 (str. 372), prenovljena v 19. stol. Izpod več plasti beleža, ki se je pričel luščiti, so se kazali sledovi posli-kave. Ob sondiranju fasade se je odkrila letnica 1748. (povsem enak ornamentalni motiv je bil najden na Zaplani 55, ki pa

ne obstoja več). V letu 1973 je ak. slikar Viktor Snoj restavriral fasado s sredstvi Kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rud-nik. Sistem obnovitve in dopolnitve je enak, kot je bilo opisano že zgoraj.

LESKOVEC, Grosuplje. — Nekd. mež-narija, hiša št. 2, je v času pred obnovo služila lastniku kmetije za gospodarsko poslopje oz. hlev. Letnica nastanka je bila znana že pred restavriranjem, izpisana pa je bila kar dvakrat: 1. v rimskih, 2. v arabskih številkah 1750. Restavriral je 1974 ak. slikar Viktor Snoj (si. str. 373).

PREDMOST, Škof j a Loka. — »Zupanov-še«, hiša št. 3, je za loško ozemlje znači-len baročni kmečki dvorec. Delno je na-stal v prvi polovici (strop v pritličju 1743), delno v drugi polovici 18. stol. (v pritličju kamra, nadstropje) o čemer pričajo arhi-tektonski detajli. V pritličju je fasada razčlenjena s slikanimi pilastri, v nad-stropju pa je troje fresk Štefana Šubica. Sredstva, ki jih je prispevala KSS, so zadostovala le za obnovo glavne fasade (KS Škof j a Loka ni soparticipirala). Re-stavratorska dela je opravila ALU, re-stavratorski odd. pod vodstvom ak. si. F. Kokalja, v letu 1972. (si. str. 374)

PUGLED PRI KARLOVICI, Ribnica. — Hiši št. 2 in 3 sta skupaj z gospodarski-mi poslopji sklenjen zaključen mikroam-bient. Večje poslopje, Pugled 2, z letnico 1732 je bilo prvotno pristava ortneškega gradu. Ker je podprla akcijo samo KSS (KS Ribnica ni soparticirala), je bila 1. 1972 (ak. slikar Viktor Snoj) obnovljena poslikava na fasadi manjše stavbe Pu-gled 3 (gl. str. 375), kjer so kot redek pri-mer pojavlja slikano okno s slikano zna-čilno zasteklitvijo. Na stavbi Pugled 2, kjer se izpod beleža prav tako kažejo posli-kave, je bilo v letu 1975 obnovljeno ostrešje in slamnata kritina s sredstvi KSS in lastnika.

ŠENTVID, Ljubljana-šiška. — Kmečka stavba iz 17. stol., Gunceljska 37. V os-novi je verjetno starejša, v 18. in 19. stol., vsakokrat v maniri svojega časa pa pre-novljena. V 1. 1967 so bile fasade obarva-ne temno rjavo, izpod odpadajočega be-leža so bili vidni fragmenti slikarij. Naše sondiranje je pod večplastnim beležem odkrilo letnico prve prenove stavbe 1769 in slikane okenske okvire. Svetlobne od-prtine so bile ob poznejših adaptacijah zazidane, zraven njih pa prebite odprtine za nova okna.

Prvo restavriranje v 1. 1967 se je sčaso-ma izkazalo za neuspešno zaradi higro-skopičnega kamenja, vzidanega v fasade, in meteorne vode, ki je začela zaradi dvignjene in asfaltirane ceste zatekati pod fasado. V 1. 1973/74 je bila opravlje-na drenaža, freske pa ponovno obnovlje-ne v letu 1976. — Fasade so restavrirane tako, da so ohranjeni fragmenti konser-virani, propadli ali manjkajoči deli slika-rij pa dodani v svetlejšem odtenku, ki pa je tako malenkosten, da ne moti celotne-ga vtisa. Freske je restavriral ak. slikar Viktor Snoj. Drenaža in obnova fasad je bila izvedena iz sredstev KS Ljubljana Šiška.

Restavratorska dela na fasadah hiše Gunceljska 41, ki ima letnico 1777, nava-jamo le kot dopolnilo. Izvedena so bila sočasno kot prva obnova Gunceljske 37, tj. 1967, ter bi bilo treba hišo iz istih vzrokov ponovno restavrirati. — A. B.

AJBA, Nova Gorica. — ZSV Gorica je 1977 izdal soglasje h gradnji prizidka in adaptaciji stanov, hiše št. 20 na pare. št. 3 in 101/3 k. o. Ajba. — E. S.

AJDOVŠČINA. — L. 1976 je dal ZSV Gorica naslednja soglasja: k adaptaciji stanov, hiše Cankarjev trg 42, ki stoji v ambientu III. kategorije s pogojem, da bo streha dvokapnica s korčno kritino, vsa okna morajo biti dvodelna in opremljena s polkni, uporaba rolet ni dovoljena, ogra-ja balkona mora biti lesena z vertikalnimi letvami, barva fasad pa je lahko bela, svetlo siva ali svetli oker, k adaptaciji stanov, hiše v Gregorčičevi št. 9, notranj-ščino je mogoče adaptirati tako, da pre-ureditev ne bo vplivala na zunanjo po-dobo objekta, ki je spomenik II. katego-rije, za adaptacijo j. fasade, ki je v za-prtem dvorišču, mora investitor predlo-žiti zavodu skico sedanjega stanja in predloga adaptacije; SSS Ajdovščina k stanov, gradnji na območju Ribnika s pogojem, da bodo strešne kritine korčne, vse okenske odprtine pa pokončno pravo-kotne in opremljene s polkni; k adapta-ciji in gradnji prizidka v Slomškovi 1 na pare. št. 830/1, 2 in 829 k. o. Ajdovščina s pogojem, da bo gradnja skladna z lo-kacijsko dokumentacijo in izvedbenim projektom; k vgraditvi garažnih vrat v Slomškovi 5, ki je spomenik III. katego-rije; investitor mora predložiti zavodu na-črt sedanjega stanja, ki bo za arhivsko varstvo, garažna vrata pa lahko vzidajo samo v j. steno s tem, da so lesena in oblikovana tako kot vrata »portonov« v