ZGODOVINSKIATLAS

Atlas v vaših rokah bo vaš kompas, ki vas bo vodil po potehrazvoja človeške družbe v različnih predelih sveta.

Zemljevidi, slike in preglednice vam bodo pomagale do odgovorovna vprašanja zgodovinskega razvoja človeške družbe.

Bojan Balkovec

ZGODOVINSKI ATLAS

Zgodovinski atlas - IZBRANA.indd 1 30/7/09 11:10:20

copyright MKZ

6

PRAZGODOVINA IN STARI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Življenje prvih človeških skupin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Slovenski prostor v prazgodovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Začetki znanosti, umetnosti in razvoj pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Stari Egipt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Območje Mezopotamije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Stara Indija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Stara Kitajska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Hetiti, Feničani, Judi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Stara Grčija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Perzijski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Obdobje klasične Grčije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Osvajanja Aleksandra Velikega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Obdobje helenizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Nastanek rimske države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Rimska država kot republika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Rimski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Propad rimskega imperija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Naši kraji pod rimsko oblastjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

SREDNJI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Vpadi barbarov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Evropa okrog leta 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Krščanstvo v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Bizanc in Slovani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Naselitev prednikov v Vzhodnih Alpah – Karantanija in Spodnja Panonija 54Nastanek in širjenje islama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Križarske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Mongolski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Religija in kultura v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Združitev Španije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Anglija v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Francija v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Rimsko nemško-cesarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Italijanske mestne države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Oblikovanje dežel na Slovenskem in srednjeveška mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Kultura in umetnost na Slovenskem v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

NOVI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Geografska odkritja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Umetnost in kultura v renesansi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Odkritje Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Reformacija in protireformacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Evropa v 16 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Habsburžani in Otomani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Azija od 16 . do 18 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

copyright MKZ

7

K AZALO

Evropa v 17 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Francija in Anglija od 16 . do 18 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Evropska širitev v 17 . in 18 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Evropa v 18 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Naši kraji v novem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

MODERNI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Evropa – gospodarica sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Industrijska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Nastanek Združenih držav Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Kriza starih režimov in francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Obdobje Napoleonovega vladanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Doba obnove v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Upori in revolucije v prvi polovici 19 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Nastanek združene Italije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Nastanek Nemčije in Avstro-Ogrske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Kriza in propad Osmanskega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Industrija ob koncu 19 . in začetku 20 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Slovenci ob koncu 18 . in v prvi polovici 19 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126Slovenci v drugi polovici 19 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

20 . IN 21 . STOLETJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Imperializem in tekma za prevlado v svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Prva svetovna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Fronte v prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Revolucija v Rusiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Prva povojna doba v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Finančna kriza zajame svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Evropa med obema svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142Razmere v svetu med obema svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Hitler začne drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Vojna sreča se prevesi na stran zavezniških sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Železna zavesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150Hladna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152Dekolonizacija in težave novonastalih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154Ustanovitev Izraela in bližnjevzhodna kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156Razpad Vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158Krize in konflikti v svetu po hladni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160Evropa in evro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162Slovenci med prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Jugoslavija in Slovenija med svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Slovenci med drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168Slovenci po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170

VIRI IN LITERATuRA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

copyright MKZ

14

STARI EGIPT

Stara egipčanska civilizacija se je poja-vila v dolini reke Nil pred več kot 5000 leti . Življenje v dolini reke Nil so omogočile po-plave, ki so s seboj prinašale rodovitno blato . Egipt je bil v tem najzgodnejšem obdobju razdeljen na Zgornji in Spodnji Egipt . Po-stopoma je ljudstvo Spodnjega dela spreje-lo običaje Zgornjega dela in nazadnje je kralj Menes oba dela združil . Za prestolnico Sta-re države je izbral mesto Memfis . Sledil je

hiter tehnični razvoj, ki je pospešil izdelavo predmetov iz kovine, obdelavo kamnov za gradnjo stavb in tudi razvoj hieroglifske pi-save . Pogoji za življenje so se izboljšali in šte-vilo prebivalstva je naraslo . Faraoni so gra-dili ogromne piramide, grobove spomenike, da so tudi tako pokazali na svojo moč . Za-radi nerednih poplav reke Nil je sledilo prvo vmesno obdobje – obdobje lakote in nemi-rov . Toda močna centralizirana oblast se je že

kmalu obnovila – sledilo je obdobje Srednje-ga kraljestva, čas gradnje namakalnih siste-mov, razcveta trgovine . Temu je sledilo dru-go vmesno obdobje, v katerem so Hiksi za več kot sto let zasedli dolino Nila . Nazadnje so jih pregnali in začelo se je obdobje Nove-ga kraljestva . Močni faraoni so razširili kra-ljestvo na območje Palestine, Sirije in daleč

1

Bazaltni kip faraona Tutmozisa III., ki je vladal med letoma 1504 in 1450 pr. n. š. Vpliv Egipta je razširil tudi na Palestino in Sirijo.

Rozeta, kamen s pomočjo katerega je Jean-François Champollion razvozlal egipčanske hieroglife.

copyright MKZ

15

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK

2 proti jugu na območje Nubije, današnjega Sudana . Nazadnje je Aleksander Veliki za-sedel tudi dolino reke Nil .6

Dogodki na časovni premici:ok . 3500 pr . n . š . nastanek prvih mest3150–2686 pr . n . š . čas zgodnje dinastije; kralj

Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt2686–181 pr . n . š . čas obstoja Starega kraljestva;

obdobje gradnje piramid2040–1782 pr . n . š . obdobje Srednjega kraljestva17 . stoletje pr . n . š . v Egipt se priselijo Hiksi

(zveza semitskih plemen, ki so se priselila iz Anatolije pred indoevropskimi ljudstvi)

1530–1520 pr . n . š . faraon Tutmozis I. osvoji Nubijo in deželo poimenuje Kuš; državo razširi do Sirije in Evfrata

1505–1450 pr . n . š . faraon Tutmozis III. osvoji še Sirijo in Palestino

1570–1070 pr . n . š . obdobje Novega kraljestva1372–1354 pr . n . š . faraon Amenofis IV. uvede

monoteistično vero v enega boga Atona 1354–1345 pr . n . š . faraon Tutankamon1298–1235 pr . n . š. Ramzes II. – gospodarski,

politični in kulturni razcvet1198–1188 pr . n . š. Ramzes III. 1070–332 pr . n . š . obdobje pozne dinastije332 pr . n . š . vojska Aleksandra Velikega zavzame

Egipt

Sfinga (v ospredju), za njo Kefrenova piramida v Gizi, Egipt.

copyright MKZ

20

1

STARA KITAJSKA

Kitajska je domovina najstarejše ne-prekinjene civilizacije, kar jih pozna svet . Prva dinastija, o kateri imamo zanesljive podatke, je dinastija Šang . Država je obsta-jala na območju spodnjega toka Rumene re-ke . Uvedli so upravo s stalnim uradništvom, za obrambo pred ljudstvi s severa, ki so stal-no vdirala na Kitajsko, pa so uvedli stalno vojsko . V tem času je bilo zlasti pomembno vlivanje brona . Največjo popolnost je dose-glo v obrednih posodah, ki veljajo za največ-je umetnostne dosežke Kitajske . To pa je tu-di čas nastanka pojmovne pisave . Prednost te pisave je bila, da je bila razumljiva vsako-mur, kdor je poznal pomen pismenk . Pisala se je od zgoraj navzdol in z desne v levo . Dinastijo Šang so spodrinila turška pleme-na, ki so prodirala z zahoda . Posledica tega je bila, da je sredi 11 . stoletja zavladala di-nastija Džou . Vlado dinastije delimo glede na njeno geografsko središče v obdobje Za-hodne in Vzhodne Džou . To obdobje ime-nujemo tudi obdobje klasične Kitajske, ki je trajalo do 3 . stoletja pr . n . š ., ko je bila Ki-tajska razdeljena na številne države . Stal-

Slavna vojska iz tera-kote šteje skoraj 10.000 kipov vojščakov. Ti so nekoliko višji od narav-ne velikosti. Najdeni so v grobnici prvega velikega kitajskega cesarja Ši Huangdija, pri mestu Šjan.

Zgoraj: obredni pred-met, ki izvira iz časa dinastije Džou.

ni spopadi med državami (čas vojskujočih držav) so se končali leta 221 pr . n . š ., ko je zavladala dinastija Čin . Ta dinastija je po-novno združila Kitajsko . Dinastija Čin se je obdržala le kratek čas, vendar jim je uspelo s številnimi centralističnimi ukrepi (enoten pravni sistem, kulturna poenotenost, stan-dardizacija pisave, mer in uteži) vzpostavi-ti močno osrednjo oblast . V času vladanja te dinastije so mnogo mejnih zidov Kitaj-skega zidu povezali in obnovili . Po vsem ce-sarstvu so gradili ceste, zase pa je dal cesar

Ši Huangdi zgraditi mogočno grobnico . Ki-pi iz terakote so znani kot kamnita armada cesarja Ši Huangdija . Že leto po smrti ve-likega vladarja je z vojaškim uporom zase-dla prestol dinastija Han . Obdobje vladanja te dinastije odlikuje bogastvo moči, kakršne prej niso poznali . Država se je razširila . To pa je tudi čas številnih iz najdb in odkritij .9

V času vladanja te dinastije so mnogo mejnih

copyright MKZ

21

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK

2

3

Pamir, gorata pokrajina, ki je razdeljena med Kitajsko, Rusijo in Afganistanom. Tukaj je potovanje s karavanami še vedno vsakdanji prizor.

zidov Kitajskega zidu povezali in obnovili . Po vsem cesarstvu so gradili ceste, zase pa je dal cesar Ši Huangdi zgraditi mogočno grobnico . Kipi iz terakote so znani pod ime-nom kamnita armada cesarja Ši Huangdija .Že leto po smrti velikega vladarja je z vojaš-kim uporom zasedla prestol dinastija Han . Obdobje vladanje te dinastije odlikuje bo-gastvo moči, kakršne prej niso poznali . Dr-žava se je razširila . To pa je tudi čas številnih iznajdb in odkritij .

Dogodki na časovni premici:1766 pr . n . š . dinastija Šang zavlada na območju

severne Kitajskeok . 1450 pr . n . š . začetek razvoja pisave1027–771 pr . n . š . obdobje Zahodne Džou771–221 pr . n . š . obdobje Vzhodne Džou605–520 pr . n . š . živi kitajski filozof Lao Ce,

utemeljitelj daoizma ok . 551–479 pr . n . š . živi najbolj znan utemeljitelj

kitajske misli, Konfucij480–221 pr . n . š . obdobje vojskujočih se držav221 pr . n . š . cesar Ši Huangdi se razglasi za prvega

cesarja dinastije Čin206 pr . n . š .–220 n . š . čas vladanja dinastije Han

copyright MKZ

34

NASTANEK RIMSKE DRŽAVE

Rimska civilizacija, ki je obstajala več kot tisoč let, ima skromne začetke . Prvi no-silci stare kulture na Apeninskem poloto-ku so bili Etruščani . Od začetka 1 . tisočlet-ja pr . n . š . so prihajali v Italijo s severa Itali

in se mešali s staroselci . Sredi 5 . stoletja pr . n . š . so na Apeninskem polotoku prebiva-la številna italska plemena . Najpomemb-nejši so bili Latini . Njihovo versko in poli-tično središče je bilo Alba Longa . Ob reki

Tiberi pa je nastalo najpomembnejše me-sto stare Italije Rim . Širjenje Rima na so-sednje pokrajine, odnos patricijev do ple-bejcev, razslojevanje stare rimske družbe v Rimu, vodstvo Rima v latinski zvezi – vse to je povzročilo, da se je rimska občina raz-vila v državo . Po izročilu je Rimu vladalo sedem kraljev . Ker so bila nasprotja med patriciji in plebejci vedno večja, se je kralj

1

copyright MKZ

35

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK

Servij Tulij lotil reform – prebivalce rim-ske države je, glede na njihovo premoženje, razdelil na pet delov . Rimska aristokracija se je ob koncu prvega obdobja rimske dr-žave spopadla z zadnjim kraljem, ki je sku-šal vladati neomejeno . Plemstvo je izgnalo kralja in zavladalo samo . Državo sta vodila dva konzula . Imela sta najvišjo vojaško in sodno oblast . Ko je bilo kraljestvo odstra-njeno, je rimska država postala aristokrat-ska republika .

Dogodki na časovni premici:ok . 1000 pr . n . š . prvotnim prebivalcem

Apeninskega polotoka se priključijo priseljenci indoevropskega izvora – Itali

ok . 1000 pr . n . š . na enem od sedmih rimskih gričev, na Palatinu, nastanejo prve manjše naselbine

konec 9 . stoletja pr . n . š . na severnoafriški obali nastane feničanska kolonija – Kartagina

ok . 8 . stoletja pr . n . š . Etruščani – nosilci kulture na Apeninskem polotoku

8 .–6 . stoletje pr . n . š . obdobje sedmih rimskih kraljev

753 pr . n . š . po pripovedki o Romulu in Remu nastane Rim

6 . stoletje pr . n . š . šesti rimski kralj Servij Tulij

vpelje reformo, s katero je izvedel teritorialno delitev države na tribuse

509 pr . n . š . odstavijo zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Superbusa (Ošabnega); tako se konča ok. 250-letno obdobje rimskih kraljev in s tem tudi etruščanska oblast nad Rimom

Znamenita Kapitolska volkulja, odličen primerek etruščanske umetnosti iz 5. stoletja pr. n. š.

2

copyright MKZ

54

NASELITEV NAŠIH PREDNIKOV V VZHODNIH ALPAH – KARANTANIJA IN SPODNJA PANONIJA

Karantanija predstavlja najstarejšo in najpomembnejšo plemensko kneževino v vzhodnoalpskem prostoru od 7. do začet­ka 11. stoletja. Spodnja Panonija predstav­lja ozemlje med Dravo, Donavo in Rabo, ki je bilo v času od 869 do 874 samostojna slo­vanska kneževina. 8

Dogodki na časovni premici:623 prvi znani karantanski knez Valuk623–658 Samova plemenska zvezaok. 740 se avarski pritisk toliko poveča, da Karan-

tanci prosijo Bavarce za pomoč772 Bavarski vojvoda Tasilo III. zatre zadnji pogan-

ski upor med Karantanci 772–820 so znana naslednja imena knezov:

Valtunk, Domicijan, Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar

1

copyright MKZ

55

SREDNJI VEK

819 knez Etgar (zadnji domači slovanski vladar v Karantaniji) se pridruži uporu Ljudevita Posavskega

ok. 840 v Spodnji Panoniji, zahodno od Blatnega jezera dobi fevd slovanski knez Pribina; ob izlivu Zale v Blatno jezero zgradi prestolnico Blatenski kostel in kolonizira območje v veliki meri s Karantanci

847 Ludvik Nemški Pribini njegova posestva pode-li v last in ga imenuje za frankovskega mejnega grofa v Spodnji Panoniji

860/61 Pribinov sin Kocelj kot mejni grof nasledi očeta

od 863 Ciril in Metod, brata, učitelja Slovanov, na prošnjo moravskega kneza Rastislava in po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odideta

Stran 54: Krnski grad nad Gosposvetskim poljem. Od 7. do 9. stoletja je bil sedež karantanskih knezov; do 1862 je na travniku severovzhodno od cerkve sv. Petra stal knježji kamen. Risba iz okoli 1860 je delo Marka Pernharta. Hrani jo Zgodovin­sko društvo iz Celovca.

Zgoraj: Čedajski evangeliar. Na sliki je stran z imeni Hotimir, Kocelj, Pribina, Trudopolk idr. Vpisana so bila v 9. in 10. stoletju, ko je bil evangeliar hranjen v enem izmed furlanskih samostanov, domnevno Štivanu. Hrani Narodni arheološki muzej v Čedadu.

na Moravsko, da bi Slovane poučevala o krščan-stvu; za ta namen sestavita pisavo glagolico

867 Ciril in Metod se na poti v Rim ustavita še v Spodnji Panoniji

868 v Rimu papež Hadrijan II. potrdi slovanske knjige in bogoslužje

869 Kocelj se z Moravani otrese frankovske oblasti in zavlada kot samostojni slovanski knez

869–874 Spodnja Panonija – samostojna slovan-ska kneževina

874 po sklenitvi miru med Moravani in Franki ti Koclja odstranijo kot izdajalca; s Kocljevim pad-cem izgine tudi zadnja samostojna kneževina prednikov Slovencev

2

Listina kralja Ludvika II. Nemškega iz 860. V njej je zadnjič omenjen slovanski knez Pribina. Hrani Bavarski glavni državni arhiv v Münchnu.

copyright MKZ

76

KULTURA IN UMETNOST NA SLOVENSKEM V SREDNJEM VEKU

Na Slovenskem je ljudska kultura za­živela z nastajanjem in prenašanjem ustne­ga izročila (pesmi, bajke, legende, pripovedi, kolednice in cerkvene pesmi.) Pravi razmah sta doživela ljudsko pesništvo in pripove­dništvo. Pripovedi so se navezovale na po­gansko obdobje in na čas pokristjanjevanja. Tem motivom so se pridružili tudi motivi kmečkega in grajskega življenja, boji s Tur­ki in legende o Kralju Matjažu. V 11. stole­tju zasledimo na fevdalnih dvorih ter v sa­mostanih in cerkvenih središčih tudi pisno in knjižno kulturo. Najlepši primer pisane slovenske besede je Stiški rokopis z doma­čimi molitvami in nabožnimi pesmimi. V 13. in 14. stoletju so delovale že prve meš­čanske šole v Ljubljani, Kamniku, Piranu in drugod.

Romanika se je pri nas razvila v 11., še bolj pa v 12. in 13. stoletju. To je čas nastanka na­

ših najstarejših še danes ohranjenih žup nij­skih in podružničnih cerkva, npr. na Ptuju

1

copyright MKZ

77

SREDNJI VEK

Sv. Jurij, Selo v Prekmurju, Sv. Primož nad Kamnikom. V romanskem slogu so gradili tudi velike samostanske cerkve (Krka, Žiča, Stična, Gornji Grad, Jurklošter). Kot umet­nostni slog pa se je romanika uveljavila tudi pri gradnji gradov. Romansko osnovo najde­mo npr. pri ptujskem gradu, pri gradu v Slo­venj Gradcu itd. Sredi 13. stoletja se je na Slovenskem pojavil novi slog, gotika. Got­sko zasnovo imajo tudi nekateri naši grado­vi. Izrazita primera gotskega gradu z značil­nim razpotegnjenim tlorisom predstavljata Celjski in Konjiški grad, ki sta se oba razvi­la iz romanskih gradov. Gotika pa se je uve­ljavila tudi pri gradnji meščanskih hiš, npr. beneška hiša iz Pirana, kot tudi v slikarstvu, predvsem v stenskih slikarijah.21

Dogodki na časovni premici:do leta 1156 zgrajena prvotna samostanska cer-

kev cistercijanskega reda v Stični na Dolenjskem 1160 kartuzija Žiče1173 kartuzija Jurklošter1260 kartuzija Bistra13. stoletje gotiko, umetnostni slog, prinesejo v

naše kraje dominikanci in frančiškani druga tretjina 13. stoletja Kostanjevica na Krki,

samostanska cerkev 1403 kartuzija Pleterjeok. 1410–1420 nastanek najlepšega okrasa ptuj-

skogorske cerkve Marija zavetnica s plaščem ok. 1440 v slikarstvu se uveljavi koroška smer

slikarja Janeza Ljubljanskega 14. in 15. stoletje nastanejo najlepši primeri pisa-

ne slovenske besede Rateški, Stiški in Starogorski rokopisi

1490 Janez iz Kastva dokonča Mrtvaški ples v cerkvi v Hrastovljah

Stran 76: Miniatura iz Turnirske knjige prika­zuje dvoboj Gašperja Lamberga in Vajkarda Turjaškega. Hrani Umet nostnozgodovinski muzej na Dunaju.

Zgoraj: Kartuzija v Pleterjih. Kartuzijo Prestol presvete Trojice je osnoval grof Herman II. Celjski. Desno: Stiški rokopis iz prve polovice 15. stoletja

Spodaj: Freska Mrtva­ški ples v hrastoveljski cerkvi Sv. trojice. Osnovna misel prizora je enakost vseh ljudi v smrti in njena za vse enako pravična neizbežnost.

copyright MKZ

84

1

REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA

Reformacija je skupno ime za razne smeri novega verskega gibanja, ki se je začelo v 16. stoletju v okviru krščanstva, usmerjeno pa je bilo proti Cerkvi in papežu. Začetnik gibanja Martin Luter je zapisal, da človek odrešitve ne more doseči z dobrimi deli (z odpustki), ampak le z vero v Boga in njego-vo odpuščanje. Zahteval je, da bi moral ves cerkveni nauk temeljiti na besedah iz Svete-ga pisma. Nastopil pa je tudi proti vsemo-gočnosti in nezmotljivosti papeža in sploh cerkvene tradicije. Bil pa je tudi prepričan, da je moč vere vseh ljudi enaka, zato ljudje ne potrebujejo duhovnikov, da jim razlaga-jo Biblijo, ampak lahko to počne vsak sam. S tem je postavil zahtevo po Svetem pismu v jeziku vernikov, ne le v latinščini, kot je to veljalo do takrat. Lutrove ideje so se začele

širiti po nemškem cesarstvu in že kmalu tu-di po vsej Evropi. To je sprožilo razkol v do takrat enotni krščanski Cerkvi.4

Dogodki na časovni premici:31. oktober 1517 Martin Luter v 95 tezah ob-

razloži svoj protest proti prodaji odpustkov in pozove k razpravi

1519 Karel, vnuk nemškega cesarja Maksimilijana, je izvoljen za cesarja kot Karel V.

1521 Cesar Karel V. na državnem zboru v Wormsu prepove luteranstvo in obsodi Lutra kot heretika

1522 upravo v avstrijskih dednih habsburških deželah prevzame brat Karla V. Ferdinand

1523 Ulrich Zwingli, švicarski reformator, začetek reformacije v Zürichu

1524 po južni Nemčiji se razširl kmečki upor

1531 angleški parlament razglasi kralja Henrika VIII. za vrhovnega poglavarja in varuha Angli-kanske cerkve in duhovščine

1536 na Danskem kralj Kristijan II. razglasi luteran-stvo za državno vero

Detajl s slike “Lazarjevo vstajenje”, ki jo je ustvaril Lucas Cranach. Na njej je prikazan tudi Luter z nekaterimi pomembnimi reformatorji.

copyright MKZ

85

NOVI VEK

1541 francosko-švicarski reformator John Kalvin uvede cerkveni red, ki ga je sam sestavil

1540 papež prizna novi meniški red – jezuite, ki ga je leta 1534 ustanovil Ignacij Lojolski

1545–1564 (1563) koncil v Tridentu1555 državni zbor v Augsburgu prizna knezom

versko svobodo; pravica verske svobode je p priznana le knezom, podložniki pa p morajo sprejeti vero svojih gospodov po načelu: »Čigar dežela – tega vera« (Cuius regio – eius religio)

2

V šentjernejski noči (24. avgusta 1572) so katoliški skrajneži, privrženci vojvode Guiškega, pomorili več kot tisoč hugenotov, ki so prišli na poroko Henrika Burbonskega in Margarete Valoiške v Pariz.

copyright MKZ

110

KRIZA STARIH REŽIMOV IN FRANCOSKA REVOLUCIJA

V drugi polovici 18. stoletja Evropo za znamujejo nemiri, politične in socialne napetosti. Upirali so se tako kmeti kot tu-di nižje in višje plemstvo. Zaradi stoletja ne-prestanih vojn in slabe letine je marsikate-ra regija doživljala pomanjkanje in lakoto. Nasprotniki starega režima so tako posta-jali vse glasnejši. Filozofi, navdahnjeni z raz-svetljenskimi idejami, so se vse glasneje za-vzemali za demokratične in liberalne ideje. Nove ideje so dobile zagon zlasti po uspešni vojni za neodvisnost Amerike. Prezadolže-na Francija, ki se je znašla na robu bankro-ta, je postala osrednje prizorišče boja med starim fevdalnim redom absolutistične mo-narhije in novimi, revolucionarnimi načeli, ki so stremela k politični enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic.Pred Bastiljo (zapor) v Parizu – simbo-lom kraljeve oblasti – se je zbrala množica razjarjenih kmetov, obrtnikov, meščanov in celo nekaterih gardistov. Njihov cilj je bil zavzetje Bastilje.4 Ta je padla še istega dne in Parižani so tako zasedli najbolj osovra-ženi simbol kraljeve oblasti.Revolucija je v Franciji zrušila stare temelje fevdalizma in postavila osnove ustavni mo-

narhiji. Ta bi naj slonela na temeljnih člo-vekovih pravicah.

Dogodki na časovni premici:1789–1791 prvo obdobje francoske revolucije1791–1795 drugo obdobje francoske revolucije5. maj 1789 Ludvik XVI. prvič po letu 1614 skliče

deželne stanove14. julij 1789 napad na Bastiljo v Parizu 20. julij–5. avgust 1789 vstaja kmetov proti

fevdalizmuavgust 1789 narodna skupščina odpravi fevdalni

red; 27. avgusta sprejetje deklaracije o pravicah človeka in državljana

1798–1791 prvo obdobje francoske revolucije1791–1795 drugo obdobje francoske revolucije1791 Ludvika XVI. in Marijo Antonieto aretirajo ob

poskusu pobega iz države1792 Francija napove vojno habsburški monarhiji,

Prusiji in kraljestvu na Sardiniji1793 usmrtitev kraljevega para1798–1802 druga koalicijska vojna

Zgoraj: Trdnjava Bastilja, ki je padla 14. julija 1789.

Spodaj: Kralj Ludvik XVI. in njegova žena Anto­inetta, ki ju je narodni konvent leta 1792 obsodil na smrt. Obsodbo so izvršili leta 1793.

copyright MKZ

111

MODERNI SVET

1

copyright MKZ

112

OBDOBJE NAPOLEONOVEGA VLADANJA

Državni udar je za Napoleona pomenil priložnost, da dokaže svoje vodstvene spo-sobnosti in Franciji ponudi to, kar je naj-bolj potrebovala – mir. Postal je konzul in kmalu začel z postopkom centralizacije bi-rokratsko urejene državne uprave. Velik do-sežek je tedaj pomenila izdaja Napoleono-vega zakonika leta 1804, ki še danes velja za temelj francoske zakonodaje. Istega leta se je dal okronati za dosmrtnega cesarja Fran-cozov. Močna želja po osvajanju in izjemen talent sta Napoleonu omogočila, da je fran-cosko cesarstvo razširil na ozemlje Nizo-zemske, Belgije, Italije in Nemčije. Kljub ca-rinski zapori, ki jo je uvedel Napoleon proti Angliji, je ta zaradi izjemno močne morna-rice skoraj nemoteno trgovala naprej. 5

Hkrati je podpirala upornike proti Franci-ji v Španiji in na Portugalskem. Napoleono-va diktatura je v ljudeh začela vzbujati upor. Ključni trenutek v vladavini Napoleona je bil hud poraz francoskih čet v osvajalnem pohodu na Moskvo. Smrt več kot pol mi-lijona vojakov je ljudstvu dala povod da se upre Napoleonu, dokončen poraz pa je do-živel v bitki pri Waterlooju.6

Dogodki na časovni premici:1769–1821 Napoleon Bonaparte1796–1797 Napoleon se uspešno bojuje proti

Avstrijcem; na območju Lombardije nastane Cisalpinska republika s sedežem v Milanu

1798 Napoleon premaga Mameluke in osvoji Kairo; admiral Nelson v pomorski bitki premaga Napoleona

1799 po državnem udaru Napoleon postane konzul

1802 Napoleon se razglasi za dosmrtnega konzula; čez dve leti pa se da kronati za prvega francoskega cesarja Napoleona I.; odpravi drugo republiko in ustanovi francosko cesarstvo

Zgoraj: Upodobitev bitke pri Waterlooju 18. junija 1815, slikarja Clément­Auguste Andrieuxa (1829–1880).

Spodaj: Upodobitev Napoleona na sliki Charlesa Verneta. Obe deli hrani Versajski muzej v Parizu.

copyright MKZ

113

MODERNI SVET

1812 Napoleonov osvajalni pohod na Moskvo, kjer doživi pravo katastrofo

1813 na bojnem polju pri Leipzigu v »bitki narodov« doživi poraz; bitka pri Leipzigu

bila največja bitka v vsem 19. stoletju in ena največjih v zgodovini človeštva; naslednje leto je izgnan na otok Elbo

1815 Napoleon zruši kralja in ponovno prevzame

oblast; sto dni po vrnitvi je v bitki pri Waterlooju dokončno premagan

1821 Napoleon umre v izgnanstvu na otoku Sv. Helena

1

copyright MKZ

132

PRVA SVETOVNA VOJNA

Balkanski polotok je postajal žarišče sporov, nesoglasij in interesov evropskih držav. Vse močnejša Nemčija je bila pri svojih načrtih neomajna in je tako v Evro-

pi vzbujala strah in nelagodje. Zaostrili so se tudi odnosi med Francijo in Nemčijo. Slednja je namreč Franciji v vojni 1870 od-vzela Loreno in Alzacijo, ki si ju je Franci-

ja prizadevala dobiti nazaj. Skrhani odno-si med državama so sčasoma razdelili svet. Države, ki so se povezale z Nemčijo, so predstavljale zvezo centralnih sil (Nemči-ja, Avstro-Ogrska, turški imperij). Tem so se nasproti postavile antantne sile (Fran-cija, Velika Britanija, Rusija, Italija, Zdru-žene države Amerike). Tekmovalnost med

1

copyright MKZ

133

20. IN 21. STOLETJE

državami se je odražala v povečanem ob-segu težke industrije na obeh straneh. Za-radi napetih razmer na Balkanu so države obeh strani začele z mobilizacijo in nevar-no akcijo oboroževanja, ki se je končala s katastrofalnimi posledicami prve svetov-ne vojne. »Sod smodnika«, kot so imeno-vali Balkan, je eksplodiral v Sarajevu 28.

junija 1914. Takrat je pod streli srbskega aktivista Mlade Bosne umrl avstrijski pre-stolonaslednik Franc Ferdinand. Avstrija, ki je bila pod močnim vplivom Nemčije, je brezkompromisno natanko mesec dni po atentatu napovedala vojno Srbiji. V njej je namreč videla krivca za atentat. Zavezni-ške pogodbe med državami so v nekaj me-secih v vojno potegnile večino evropskih držav. Kmalu se je v vojno na strani antan-tnih sil vključila še Japonska, ki je želela pod svoje okrilje dobiti nemška ozemlja v Aziji. Antantne sile so se okrepile ob vsto-pu Italije in Združenih držav Amerike v vojno, ki je tako dobila svetovne razsežno-sti. Fronte v prvi svetovni vojni so bile bolj krvave kot kadarkoli prej. Uporaba nove-ga težkega orožja je za seboj puščala nepo-pisno morijo.2 Letala, tanki, podmornice,

težko topništvo in kemično orožje so po-večali obseg bojevanja in za vedno spreme-nili način vojskovanja. Centralne sile so se novembra 1918 dokončno zlomile in pri-znale premoč antanti.3

Dogodki na časovni premici;1915 v vojno vstopi Italija1917 v vojno vstopijo Združene države Amerike

Levo: 28. junija 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda, kar je po avstrijskem posredovanju proti Srbiji sprožilo prvo svetovno vojno.

Spodaj: Prva svetovna vojna je bila drugačna od prejšnjih, saj so uporabili nova, močnejša orožja.

copyright MKZ

134

Vojaški spopadi prve svetovne vojne so se odvijali na šestih frontah. Te so bile: za-hodna fronta, vzhodna fronta (ruska), bal-kansko bojišče ( južna fronta), avstrijsko-italijanska fronta (soška), grška fronta in bližnjevzhodna fronta (kavkaška).4

Dogodki prve svetovne vojne1914 28. 6. Sarajevo; Gavrilo Princip, član Mlade Bosne,

umori avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo

28. 7. začetek prve svetovne vojne; Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji

1. 8. Nemčija napove vojno Rusiji3. 8. Nemčija napove vojno Franciji in že naslednji

dan vdre prek Belgije proti Franciji4. 8. Velika Britanija napove vojno Nemčiji; isti dan

z vzhoda na nemško ozemlje vdrejo ruske čete26. 8. slovenski 17. pešpolk se prvič spopade z

rusko vojsko na vzhodni fronti; več kot polovica polka »krajnskih Janezov« pade

september zavezniške sile uspejo zaustaviti prodiranje Nemcev na reki Marni; nemška podmornica U9 potopi tri britanske križarke

FRONTEV PRVI SVETOVNI VOJNI

2

1

copyright MKZ

135

20. IN 21. STOLETJE

1915april prvič v zgodovini za bojevanje uporabijo

strupeni plin Iperit; uporabijo ga Nemci3. 5. Italija izstopi iz zveze med Nemčijo in

Avstro-Ogrsko4. 10. Bolgarija napove Srbiji vojno

191621. 2. začetek verdunske bitkemaj Lawrence Arabski organizira uspešen upor

Arabcev proti Osmanski državi16. 5. sporazum Sykes-Picot; tajni dogovor med

Francijo in Veliko Britanijo o razdelitvi Bližnjega vzhoda

26. 8. Italija napove vojno Nemčiji15. 12. konec bitke pri Verdunu v korist nemških sil

19176. 4. ZDA vstopijo v vojnomarec–julij zadnja neuspešna nemška ofenziva

na zahodni frontiavgust papež Benedikt XV. neuspešno nagovori

vladarje vojskujočih se držav, da prenehajo z vojnimi akcijami

14. 9. po uspehu februarske revolucije v Rusiji (marca odstopi car Nikolaj II.) ministrski pred-sednik Aleksander F. Kerenski razglasi republiko Rusijo

december; z mirom v Brest-Litovsku pride do premirja med Nemčijo in Rusijo; v Rusiji prevza-mejo oblast boljševiki

19183. 3. dokončno sklenjen mir med Centralnimi

silami in Rusijo21. 3. Nemčija začne veliko ofenzivo na zahodni

meji; avgusta je ofenzive konec in Nemčija doživi velike izgube

28. 10. Avstro-Ogrski cesar Karel I. ponudi antant-nim silam mir; v Pragi razglasijo neodvisno Češkoslovaško republiko,

29.10. v Ljubljani razglasijo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov

3. 11. podpisan mir med antanto in Avstro-Ogrsko9. 11. odstopi nemški cesar Vilijem II.11. 11. Nemčija podpiše premirje pri Compiègnu12. 11. Združitev nemške Avstrije z dotedanjo

Nemško republiko, česar zavezniki ne priznajo

1919 18. 1. začetek pariške mirovne konference v

Versaillesu28. 6. Nemčija podpiše mirovno pogodbo

10. 9. podpis mirovne pogodbe v Saint-Germainu med Avstrijo in antanto

27. 11. podpis mirovne pogodbe v Neuillyju med Bolgarijo in antanto

4. 6. podpis pogodbe v Trianonu med Madžarsko in antanto

10. 8. podpis mirovne pogodbe v Sèvresu med Turčijo in antanto

3

Oddelek italijanske konjenice; v spopadih proti Avstriji v Alpah je padlo skoraj 600.000 vojakov, med njimi ogromno Slovencev.

copyright MKZ

136

REVOLUCIJA V RUSIJI

Nezadovoljno rusko prebivalstvo se je v začetku 20. stoletja začelo upirati despot-skemu načinu vladanja Nikolaja II., ki je kljub obljubljeni monarhično-parlamentar-ni ureditvi obdržal položaj samodržca. Pr-va svetovna vojna je Rusiji zadala hud uda-rec. Vse slabši gospodarski položaj kmetov in delav stva (proletariata) je povzročil mno-žične upore. Sledile so stavke delavstva in upori vseh slojev prebivalstva. Težke razme-re doma so s front priklicale mnogo dezer-

terjev, ki so tako kot večina čutili potrebo po spremembi političnega sistema. Revolu-cionarne ideje, ki so klicale po revoluciji, so dozorevale med boljševiki, ki so svoj navdih iskali v delih Karla Marxa. Ko je v Sankt Pe-terburgu prišlo do protestov lačnega in obu-božanega delavskega razreda, je vojska do-bila ukaz o streljanju na protestnike, a ga je zavrnila in se pridružila protestnikom. Spo-min na »krvavo nedeljo« leta 1905, ko so vojaki streljali na protestnike in jih več tisoč

Zgoraj: Napad na Zimski dvorec v Petrogradu 25. oktobra leta 1917, eden pomembnejših dogodkov v ruski revoluciji.

Stran 137, zgoraj: Lenin med Stalinom in Kalini-nom. Fotografija je nastala leta 1919.

Stran 137, spodaj: Vojak Rdeče armade na propa-gandnem plakatu, detajl, hrani Muzej svetovnih vojn v Parizu.

1

copyright MKZ

137

20. IN 21. STOLETJE

tudi ubili, je bil še živ. Uspešen protest je vzpodbudil množične vstaje po vsej Rusiji. Februarska revolucija je uspela. Cesarski re-žim je bil zrušen. A prišlo je do sporov med sovjeti (sveti delavcev, kmetov in vojakov) in začas nimi vladami, ki so se hitro menjavale. Temu je konec naredila oktobrska revoluci-ja.5 Boljševiki so pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina po napadu na Zimski dvorec v Sankt Peterburgu prevzeli nadzor nad sov-jeti. Lenin je začel izvajati temeljito prenovo Rusije – prve socialistične države sveta. S sporazumom med Belorusijo, Zakavkaško federativno republiko, Ukrajino in Rusijo je konec leta 1922 nastala Sovjetska zveza.6

Dogodki na časovni premici:1905 v Sankt Peterburgu je 200.000 delavcev

protestira proti neznosnim in težkim razmeram v Rusiji; vojska in policija sta streljata na demon-strante in pri tem pade okoli 500 delavcev

1917 izbruh februarske revolucije6.–7. 11. 1917 (24.–25. oktober po pravoslav-

nem koledarju) Lev Trocki ukaže zasedbo Sankt Peterburga

7. 11. 1917 oktobrska revolucija; boljševiki pridejo na oblast

8. 11. 1917 Vladimir Iljič Lenin postane predsed-nik nove vlade

1918 atentat na cesarsko družino1921 Rdeča armada zmaga v državljanski vojni

proti belogardistom; več kot 100.000 žrtevdecember 1922 ustanovitev ZSSR21. 1. 1924 umre Vladimir Iljič Lenin

2copyright MKZ

146

HITLER ZAČNE DRUGO SVETOVNO VOJNO

Hitler je kmalu po zasedbi položaja kanclerja uvedel enostrankarsko diktaturo in se še istega leta v t. i. noči dolgih nožev (30. 6. 1934) znebil vseh svojih političnih tekmecev. V skladu z vizijo o širitvi tretjega rajha je Nemčiji kot prvo priključil Avstri-jo, 1. septembra 1939 pa je v sodelovanju z Sovjetsko zvezo napadel Poljsko in tako za-čel drugo svetovno vojno, ki je bila še bolj pogubna in surova kot prva svetovna vojna. Japonska, Rusija in Italija, ki so z Nemči-jo podpisale zavezniške sporazume, so bile pripravljene na vojno. Večina preostalih dr-žav si vojne ni želela in se nanjo tudi ni pri-pravljala. Nemčiji sta vojno prvi napovedali Francija in Velika Britanija. Hitler je v desetih dneh okupiral Dansko in Nizozemsko. Junija 1940 je padel Pariz in z njim Francija. Kmalu je po zraku napadel Veliko Britanijo, Mussolini pa je odprl novo fronto v Afriki. Uspehi v Evropi, Afriki in na Balkanu so Hitlerja toliko opogumili, da je napadel svojo zaveznico Sovjetsko zvezo. Po Japonskem napadu na Pearl Har bour se je odprla azijska fronta. V vojno so se takrat vključile Združene države Amerike. Svet je zajela totalna vojna.10 Teht nica moči se je v drugi polovici leta 1942 prevesila na stran zavezniških sil. Nemčija je počasi začela

izgubljati vojno. Hitler ki je vojno videl kot maščevanje za ponižanje Nemčije po pr-vi svetovni vojni, je ob uspehih zavezniških sil dodatno stopnjeval množično pobija-nje vseh, ki niso ustrezali kriterijem arijske rase. Vrhunec je pobijanje doseglo s holo - kav stom.11

Dogodki na časovni premici:marec 1939 Nemčija okupira Češko in Moravsko,

Slovaška postane nemški protektorat april 1939 italijanska invazija na Albanijomaj 1939 Hitler in Mussolini podpišeta »jekleni

pakt«avgust 1939 nemško-sovjetski pakt o nenapa-

danjuseptember 1939 nemški napad na Poljsko; delitev

Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo; Velika Britanija in Francija napovesta vojno Nemčiji; začetek druge svetovne vojne

Znamenita fotografija Adolfa Hitlerja v Parizu. Nemške čete so Pariz zasedle 14. junija 1940.

copyright MKZ

147

20. IN 21. STOLETJE

april 1940 Nemčija okupira Dansko in napade Norveško

maj 1940 Nemčija okupira države Beneluksa in od tod napade Francijo

junij 1940 Francija podpiše premirje september 1940 Japonska se priključi silama osi

oktober 1940 Italija napade Grčijoapril 1941 Nemčija in Italija napadeta Jugoslavijo

in Grčijojunij 1941 Turčija z Nemčijo podpiše pakt o nena-

padanju; Nemčija napade Sovjetsko zvezoavgust 1941 Churchill in Roosevelt podpišeta

Atlantsko listinooktober 1941 Nemci pred Moskvodecember 1941 Japonci napadejo Pearl Harbour;

ZDA in Velika Britanija napovesta vojno Japon-ski, ZDA napovejo vojno še Italiji in Nemčiji

1

copyright MKZ

156

USTANOVITEV IZRAELA IN BLIŽNJEVZHODNA KRIZA

Po drugi svetovni vojni so se v Palesti-no začeli v velikem številu naseljevati Judi. Prepričani so bili, da jih ščiti ena izmed pr-vih resolucij Združenih narodov (1947), ki je spoštovala pobeg Judov v Jeruzalem pred antisemitizmom v Evropi. Problem naselje-vanja je razburil Palestince, ki so si z Judi že stoletja delili to ozemlje. Dolgoletni so bili tudi spori med Judi in Palestinci. Te je neuspešno reševala Velika Britanija, ki ji je po razpadu Osmanskega cesarstva pripadlo ozemlje Palestine. Kljub nasilnemu vedenju judovske ekstremistične skupine Irgun so predstavniki Združenih narodov predlagali ustanovitev dveh držav – Izraela in Palesti-ne. Arabci so predlog zavrnili, saj je število Arabcev na tem ozemlju krepko presegalo število Judov. V takšnem ozračju se je rodila

država Izrael. Začele so se izraelsko-arabske vojne, ki so v naslednjih letih pretresale svet. Izraelsko-palestinski konflikt je postal po-membno žarišče hladne vojne, ki je pripo-mogel k razdelitvi svet na dva pola. Sprte velesile so zavzele vsaka svoje stališče. Arab-ska liga je imela močno podporo SZ, Izra-elu pa so v bran stopile Združene države Amerike. Zaradi nemirov, ki trajajo še da-nes, je moralo svoje domove zapustiti pri-bližno milijon Arabcev, ki so se naseljevali v begunskih taboriščih v sosednjih arabskih državah.19

Dogodki na časovni premici:1947 resolucija združenih narodov razdeli

območje Palestine na dva dela, na Arabski in hebrejski del

copyright MKZ

157

20. IN 21. STOLETJE

1948 razglasitev države Izrael; ofenziva arabskih držav na Izrael (prva izraelsko-arabska vojna)

1956 druga izraelsko-arabska vojna1963 državni udar stranke Bass v Siriji vzpostavi

enostrankarski sistem in uvede diktaturo družine Al–Asad

1964 ustanovitev Palestinske osvobodilne organizacije (PLO)

1967 šestdnevna izraelsko arabska vojna (Izrael zavzame Sinaj in planoto Golan v Siriji)

1969 vodja PLO postane Jaser Arafat1975–1990 libanonska državljanska vojna1980 Izrael vrne Sinaj Egiptu1993 podpis mirovnega sporazuma v Oslu (sno-

valci sporazuma so bili nagrajeni z Nobelovo nagrado za mir)

1

2

Moše Dajan, izraelski general, zmagovalec sinajske vojne leta 1967. Takrat je Izrael hkrati napadel Egipt, Sirijo in Jordanijo in v šestih dneh zavzel Sinaj, Zahodni del Jordana z Jeruzalemom in Golansko planoto.

copyright MKZ