SLOVENSKE GORICEPOŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

LETO XXX. ŠT. 3 (417) 1,80 € 29. MAREC - SUŠEC 2013

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA APRILA

MATERINSKI DAN PRI SV. ANI

Zgoraj zapisanih besed ni potrebno nadaljevati, kajti mama je ena sama in nenadomestljiva. Mamam moramo včasi povedati, da jih imamo

radi, da jih pogrešamo, da jih potrebujemo… Vse to so skozi pesem, igro in besedo izrazili učenci OŠ Sv. Ana, ki so skupaj z delavci šole pripravili zabaven, v srce segajoč program. V dobri urici so mamam in ostalim obiskovalcem odprli svoje srce in jim podarili svoje najnežnejše misli in občutke. Zapeli so pesmice, zaigrali na instrumente in se pokazali kot dramski igralci. Otroški in mladinski pevski zbor sta zapela pesmi, šolski ansambel pa je zaigral nekaj skladb. Z lepimi verzi so program povezovali učenci šole, rojeni kot dvojčki, kar šest jih je na šoli.

Mamice, babice in druge obiskovalke so tudi obdarili s skromnimi darilci in lepimi mislimi. Želijo si, da bi si vedno vzele čas in prisluhnile njihovim lepim željam.

AR

(fotovir: sveta-ana.org)

REZ ČOLNIKOVE TRTE str. 9OBČNI ZBOR DV str. 6

ZIMSKA PRAVLJICAS PLANINSKIM DRUŠTVOM LENART ST

RAN

21

JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJEZA KULTURNE DEJAVNOSTI

OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBORIbodo nastopili 3. in 10. aprila 2013 v Lenartuna prvem terminu na Čričkovem gaju 2013 bodo nastopili otroški pevski zbori, v drugem terminu na Slavčkovem gaju 2013 pa mladinski pevski zbori.Nastopilo bo 16 pevskih zborov iz sedmih osnovnih šol, ki delujejo na območju UE Lenart. Strokovna spremljevalka bo Sonja Kasesnik. Letos se bo predstavil tudi zborček iz lenarškega vrtca in otroški zbor kulturnega društva Sveti Frančišek iz Svete Trojice.

ODRASLI GLEDALIŠČNIKI v letu 2013, bodo nastopili prvi vikend v aprilu, sporoča JSKD Lenart.To bo srečanje odraslih gledaliških skupin, ki delujejo v občinah Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana in v Sveti Trojici. Srečanje bo strokovno spremljala Aleksandra Blagojević, dramaturginja in režiserka.

2 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: strakldoo@siol.net Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 900 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

NA DRUGI STRANI

ZAKAJ NIMAMO NOBENE ŽUPANJETone ŠTEFANEC

Naj ta zapis začnem malce nenavadno. V Sloveniji najbolj znani in uveljavljeni etnolog dr. Janez Bogataj je v svoji knjigi Slovenija praznuje o čedalje bolj uveljavljenem ženskem prazniku Valentinovo zapisal tudi

tole: »Zasluge za Valentinovega in njegovo papagajsko prevzemanje imajo nekateri slovenski tiskani mediji iz konca 80. let 20. stoletja, ker so se v člankih zaskrbljeno spraševali ali ne bi bil zares že čas za uvedbo tega praznika in njegove »žlahtne« vsebine tudi pri nas. Dolgo smo na Slovenskem Valentinovo praznovali le kot pogansko dediščino čaščenja pomladi, zdaj pa smo mu nadeli tudi »sodobnejšo« obleko in se pohlepno pognali v čaščenje ljubezni. V enem večjih pekarskih podjetij že več let razmišljajo, da bi za Valentinovo ponudili »valentinove ptičke«.

To bi bilo bolj v skladu s slovensko tradicijo, ki govori o spomladi, ko se ptički ženijo.

Seveda praznujemo tudi 8. marec – dan žensk in 25. marec kot materinski dan.

Če ta dva praznika nista sporna, pa imata s praznovanjem Valentinovega vendarle nekaj skupnega. Tudi ta dva praznika sta se izrodila v podarjanje cvetja in materialnih dobrin ženskam, kar morebiti še najmanj velja za materinski praznik, ki vendarle obuja nekatere verske vrednote, medtem, ko smo osmega marca bolj ali manj pozabili na pravice žensk pri uveljavljanju njihovega družbenega položaja, kar je bilo značilno za praznovanje v prejšnjem družbenem sistemu.

Ženske bi naj bile v družbenem življenju enakopravne z moškimi, kar seveda v praksi ne drži. Mnogi, tudi ženske same, zreducirajo skrb za ženske na obdarovanje ob različnih praznikih in na delo v gospodinjstvu, čeprav se v zadnjih letih stvari spreminjajo na bolje, saj moški pogosteje opravljajo gospodinjska opravila in skrbijo za otroke.

Bistveno za današnji čas pa je, da imamo malo žensk na vodilnih mestih v politiki, gospodarstvu in družbenih dejavnostih, pri čemer je morda izvzeto osnovno šolstvo, kjer je tudi sicer zaposlenih največ žensk.

Tudi v slovenjegoriških občinah je malo žensk na vodilnih položajih v politiki in na drugih področjih. V osrednjih Slovenskih goricah nimamo niti ene županje, čeprav tod živi in dela veliko sposobnih in izobraženih žensk. Bil bi že čas, da bi na prihodnjih lokalnih volitvah izvolili vsaj eno županjo, ki so se tudi na tem območju v preteklosti uveljavile. Ta hip se spomnim uspešne predsednice občinske skupščine Lenart Vide Šavli, ki je na srečo še vedno zelo aktivna kot predsednica Društva za razvoj podeželja. Sicer pa je v osrednjih Slovenskih goricah na pomembnih mestih zaposlenih še več, čeprav premalo, žensk. Naj omenim uspešni Tanjo Hrastar, direktorico Razvojne agencije Slovenske gorice in Marijo Šauperl, direktorico Knjižnice Lenart.

V drugih slovenjegoriških občinah je stanje glede žensk na vodilnih mestih slabše, kar je deloma razumljivo, ker imajo premalo sposobnih in izobraženih žensk, pa tudi javnih ustanov skorajda nimajo.

Ob vseh teh ženskih praznikih velja vedno znova opozarjati na to, da je treba tudi v praksi hitreje uveljavljati enakopravnost žensk z moškimi, ki zmorejo in znajo opravljati tudi najbolj zahtevne naloge v družbi, ne pa samo doma med štirimi stenami, kjer so še vedno nepogrešljive.

Časopis vedno odprem na športnih straneh – tam so opisani človekovi dosežki. Na prvi strani ni nič drugega kot

človekovi spodrsljaji.

Earl Waren – (1891-1974) 14. vrhovni sodnik Združenih držav Amerike (nominiral ga je Eisenhower) in 30. guverner Kalifornije

Cerkvenjak

15. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA

Lani na območju občine Cerkvenjak zabeležen upad obravnavanih kaznivih dejanj. Prometnim nesrečam še vedno botruje alkohol. Na marčevski 15. redni seji občinskega sveta občine Cerkvenjak so svetnice in

svetniki obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Govorili in razpravljali so o pravilniku o upravljanju in uporabi športno-rekreacijskega centra, Pravilniku za vrednotenje programov športa v občini Cerkvenjak, o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2013, o letnem programu športa 2013 in 2014, letnem programu za dodelitev pomoči za programe razvoja podeželja v občini za letošnje leto, prisluhnili poročilu o delu nadzornega odbora občine Cerkvenjak za leto 2012, seznanili se s poročilom Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2012, obravnavali kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, predstavljeni so jim bili rezultati in aktivnosti Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in se seznanili z pregledom varnostne situacije na območju občine Cerkvenjak v letu 2012. Manjkala pa ni tudi ustaljena točka dnevnega reda pobude in vprašanja svetnikov.

Glede na dnevni red seje je ta gotovo bila pestra in zanimiva. Mi smo pr isostvoval i le dvema točkama dnevnega reda in namreč poročilu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2012 in pregledu varnostne situacije na območju občine Cerkvenjak. Pri teh točkah sta sodelovala tudi predstavnika omenjenih služb. Povedano je bilo, da se je nadzor vršil v skladu z letnim planom, kije bil sprejet na podlagi Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor. V preteklem letu je bil inšpektor na območju občine prisoten 2 krat mesečno, pri čemer je v sklopu rednih pregledov, pregledal celotno območje. V primerih podanih prijav ali drugih ugotovljenih nepravilnosti, je inšpektor občino obiskal glede na trenutno problematiko tu večkrat na mesec. Na posameznem območju se je nadzor vršil nad stanjem splošne čistoče kraja, pregledu občinskih cest in javnih poti, odlaganju odpadkov, odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter vseh ostalih nepravilnosti, nad katerimi nadzor vrši medobčinska inšpekcija. Občinski redarji pa so v letu 2012 obravnavali 14 prekrškov vse s področja ustavljanja in parkiranja na avtobusnem postajališču. V okviru varstva javnega reda in miru so izvajali nadzore, z namenom preprečevanja vandalizma. Tovrstni nadzori so se izvajali predvsem v popoldanskem in večernem času, v okolici šole, vrtca, igrišča v Cerkvenjaku in športnega parka v Kadrencih, kot tudi v okolici gasilskega doma in bencinskega servisa ter okolici Arheološkega parka v Brengovi.

Pregled varnostne situacije na območju občine Cerkvenjak, podal jo je Beno Matjašič, pomočnik policijske postaje Lenart, kaže za leto 2012 upad obravnavanih kaznivih dejanj. Žal ni tako spodbuden podatek raziskanosti kaznivih dejanj, kjer je bila policija leta 2011 uspešnejša. Večina kaznih dejanj, ki so bila obravnavana, sodijo v skupino kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo izstopajo kazniva dejanja lahkih telesnih poškodb in hudih telesnih poškodb. Raziskani so bili vsi primeri. Manj je bilo lani nasilja v družini. Največ kaznivih dejanj se zgodi ob vikendih na območju samega naselja Cerkvenjak, predvsem takrat, ko obratuje diskoteka. Upadlo je število kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Policisti so tudi obravnavali manj prometnih nesreč. Največ se jih na območju Cerkvenjaka zgodi na avtocesti. Razveseljivo je, da se nobena od njih ni končala s smrtnim izidom. Še vedno je pri nesrečah prisoten alkohol.

Spodbudna ocena varnostne situacije pa ne pomeni, da bodo policisti počivali. Tudi v letošnjem letu bodo sledili prioritetnim ciljem, predvsem si bodo prizadevali povečati število odkritih kaznivih dejanj in prekrškov ter njihovih storilcev s področja prepovedanih drog, omejiti porast premoženjske kriminalitete in izboljšati njeno preiskanost. Povečali bodo aktivnosti za umirjanje hitrosti v cestnem prometu, kjer bodo glede na ugotovljeno problematiko, pristopili k še bolj aktivnemu izvajanju ukrepov, povezanih s prekrški vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 3

AKTUALNO

30 DNIPo dnevih se je »sprehodil« Ivo Štrakl

OBČINSKI ODBOR DRŽAVLJANSKE LISTE SLOVENSKE GORICE

V Gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku je Državljanska lista dne 25. 2. 2013 ustanovila že dvaintrideseti lokalni odbor. Občinski

odbor Državljanske liste Slovenske gorice (OO DL Slovenske gorice) zajema vse občine iz upravne enote Lenart oz. nekdanje skupne občine Lenart. V občinski odbor so tako vključeni predstavniki občin Lenart, Cerkvenjak, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Benedikt in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Ustanovitve občinskega odbora sta se udeležila tudi dr. Janez Šušteršič, zdaj že bivši finančni minister, ter poslanec Branko Kurnjek. Pred ustanovnim zborom sta si ogledala nove objekte v razvijajoči se cerkvenjaški industrijski coni, vključno z moderno avtomehanično delavnico in manj kot mesec dni staro ročno avtopralnico.

Ustanovni zbor članic in članov Državljanske liste z območja Slovenskih goric, nekdaj združenih v skupni občini Lenart, je s pozdravnim nagovorom odprl pobudnik zbora Mirko Kozar.

Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora je zbor članov potrdil statut občinskega odbora in izvolil predsednika ter člane sveta. Občinski odbor Slovenske gorice bo vodil Mirko Kozar.

V nadaljevanju je zbrane nagovoril dr. Janez Šušteršič. Navzočim se je nato predstavil še Branko Kurnjek, ki je konec januarja sprejel poslanski mandat in se pridružil poslanski skupini Državljanske liste. Sledil je še zahvalni govor novoizvoljenega predsednika, ki je izpostavil visoko število neopredeljenih volivcev in tistih, ki sploh ne bi volili. Tem ljudem je potrebno dati upanje in predvsem zgled, in to s pravičnostjo, etiko in moralo, je prepričan. Poudaril je pomen usmeritve v zagotovitev delovnih mest, ki bi ljudem omogočala dostojno plačo in s tem dvig potrošnje, kar bi koristilo gospodarstvu.

Državljanska lista je nastala oktobra 2011 na podlagi ideje skupine posameznikov, ki so, tako kot mnogi volivci, zaznali željo po novi poti v politiki. Državljanska lista je stranka politične sredine z močno poudarjenimi liberalnimi vrednotami. DL zagovarja učinkovitejšo in hkrati socialno ter ekološko pravičnejšo družbo, kot jo imamo sedaj. Naša temeljna vrednostna občutja so želja po pravičnosti, enakopravnosti, solidarnosti in sočutju.

V Državljanski listi spoštujemo in se zavzemamo za uveljavljanje vsesplošnih človeških in družbenih vrednot, v našem delovanju pa še posebej

izpostavljamo naslednje vrednote: konstruktivnost in sodelovanje, strokovnost, verodostojnost, liberalnost, inovativnost, strpnost in predvsem odgovornost. Zavzemamo se za učinkovito državo, ki bo servis za državljane in podjetja. Država mora zagotoviti učinkovit sodni, upravni, zdravstveni, izobraževalni in socialni servis. Država mora delovati odprto in pregledno, njeni funkcionarji in uslužbenci, zlasti vodilni, morajo delovati odgovorno. Država mora delovati v korist državljanov in ne skritih omrežij, ki se napajajo na račun napredka vseh ostalih njenih prebivalcev. Vsi segmenti javnega sektorja morajo delovati profesionalno, učinkovito in prijazno do uporabnikov.

Na področju lokalne politike se DL zavzema za javno in dostojanstveno razpravo o vseh relevantnih političnih, gospodarskih in socialnih temah. Tudi občinska oblast mora predstavljati skupni servis za dobrobit vseh ljudi in se mora vsestransko odzivati na predloge in zahteve občanov. Javni denar je naše skupno dobro in občani imamo pravico, da soodločamo in smo obveščeni o tem, kako so ta sredstva porabljena.

Po tem ko je DL vstopila v vlado Alenke Bratušek, se je za vse nas v DL začelo novo obdobje, v katerem nas čaka veliko težkih preizkušenj in novih izzivov. In kot je dejal naš predsednik dr. Gregor Virant: »Ne slepimo se, da bodo že z imenovanjem nove vlade izginili problemi, ki so se v naši skupnosti kopičili in stopnjevali desetletja. Prepričan pa sem, da smo naredili pravilen korak k zastavljenim ciljem Državljanske liste in da premoremo dovolj znanja, izkušenj in preudarnosti za gradnjo temeljev boljše, uspešnejše in pravičnejše Slovenije«. To prepričanje predsednika DL delimo tudi člani Občinskega odbora Državljanske liste Slovenske gorice.

OO DL Slovenske gorice (Mirko Kozar)

KORISTNO JE VEDETI

OSEBNO IZKAZNICO JE MOČ DOBITI TUDI V TUJINI

Prav je, da spomnimo bralce Domačih novic o noveli slovenske zakonodaje, ki govori o osebnih izkaznicah. Po tej noveli je slovenskim državljanom s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini

omogočeno, da osebno izkaznico pridobijo v tujini. Tako zaradi zamenjave dokumenta ni potrebno prihajati dom in s tem imeti nepotrebne stroške. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice v tujini, je moč podati na diplomatskih predstavništvih ali konzulatih Slovenije v tujini. Doslej je bilo v tujini mogoče pridobiti le potni list. Slovenski državljani, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo vrniti v domovino, bodo poleg tega na slovenskih predstavništvih in konzulatih lahko tudi objavili morebitno pogrešitev, izgubo ali krajo osebne izkaznice v tujini. To morajo storiti v 30 dneh od pogrešitve.

F. Klemenčič

13. marec Skoraj cel svet je zrli v najbolj gledani dimnik na svetu. Kristjani in še kdo so čakali na bel dim iznad Sikstinske kapele, ki naznanja izvolitev novega papeža. Nekaj po 19. uri so ga dočakali. Ker je ceremonija izbire papeža tokrat potekala dokaj hitro, to lepo kaže, kako se stvari lahko hitro in drugače obrnejo od predvidevanj.

Na balkon je prišel argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki si je nadel ime Frančišek I. To je bilo kar veliko presenečenje. Kardinal z druge strani sveta, si je izbral ime po svetem Frančišku Asiškem, zavetniku narave in ubožcev, ponižanih in potlačenih. Novi papež je bil nekoč jezuit in je sploh prvi jezuit na papeškem prestolu, sicer pa imajo jezuiti v svojih konstitucijah zavezo, da se odpovedujejo vsem pomembnim službam znotraj Cerkve (razen, če za to obstajajo razlogi, kot v tem primeru). Poleg vsega se jeziti in frančiškani med seboj precej razlikujejo.Papež Frančišek je čakajoči množici zaželel dober večer. Preprosto, prijazno in brez vzvišenosti in vznesenosti ob zgodovinskem trenutku. Bilo je primerno sproščeno, domače, ljudsko. Novi papež se zaveda, da so pred njim trenutki, ko bo še kako potreboval podporo vernikov. Znano je, da je novi papež odličen evangelizator, odločen zagovornik družine, da je skromen, živel je v majhnem stanovanju in si je dolgo časa kuhal sam, najraje je potoval peš ali z javnim prometom.Ob prvem nagovoru ljudem je za novim papežem stal naš kardinal Rode. Poznata se, saj je Rode del življenja preživel v Argentini, na trgu sv. Petra pa smo ob tem dogodku videli tudi slovenske zastave.

13. marec Prvaki strank PS, SD, DL in DeSUS so v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo oziroma dogovor o sodelovanju v vladi Alenke Bratušek. Po podpisu so vsi poudarili, da je konec politične krize. Mandatarka kandidatov za ministre še ni razkrila. Izrazila pa je veselje, da so se stranke uspele uskladiti pri pogajanjih in našle skupni imenovalec za dobro ljudi in države.

Predsednik SD Igor Lukšič upa, da bo nova vlada uspela Slovenijo obrniti na bolje in je prepričan, da jim bo uspelo. Prvak DL Gregor Virant je poudaril, da je politična kriza končana in je čas, da zavihajo rokave in začnejo delati tisto, za kar so politiki plačani. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je poudaril, da Slovenija sicer s tem trenutkom ni več v politični krizi, a da je še vedno v hudi finančni in gospodarski

4 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

GOSPODARSTVO

30 DNIVINOGRADE OBNAVLJAJO Z LASTNIMI

TRSNIMI SADIKAM

I»KAR JE DOMAČE JE

Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija tr te in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči. Danes se to delo - cepljenje opravi strojno, nekoč pa je to delo potekalo ročno s cepilnimi noži. Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasuje mokra žagovina in postavi za en mesec v topel prostor. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativni visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni, ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že kot trsne sadike izrujejo iz zemlje, očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje.

Foto in tekst: Marjan Slavič

Težko je odpadke odložiti v za njih namenjene posode

Vse kaže, da nekateri še vedno nimajo doma posod za odvoz gospodinjskih odpadkov in jih dostavljajo na ekološke otoke.

Kar je sicer bolje kot bi jih vrgli v naravo. Toda ali je res tako težko odpadke odložit v za njih namenjene posode? Te so namreč ob nastanku posnetka bile prazne. Odložene odpadke ob posodah pa je raznašal veter.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

POZABILI NA UNIČENO CESTO IN DEPONIJOOd odprtja avtoceste Maribor - Lendava, katere dolžina je 79,50 km, je minilo že 5 let, a še

vedno ni saniran uničeni del cestišča na cesti Gornja Radgona - Spodnji Ivanjci - Lenart v Cogetincih.

Del cestišča od kapele v Cogetincih, do odcepa ceste v Komarnico, je bil v času gradnje avtoceste močno poškodovan. Takega so graditelji tudi zapustili. Še več. Ob tej cesti so imeli tudi deponijo za razne materiale, ki so jih vgrajevali ob gradnji avtoceste. Tudi te deponije doslej ni nihče očistil. Na njej so odloženi odpadni gradbeni elementi in še kaj. To nam pokaže tudi naš posnetek, ki smo ga naredili v soboto 9. marca 2013. Kdo bo zadevo, cesto in odlagališče saniral, nam ni uspelo izvedeti. Popolnoma jasno pa je, da gradbenih podjetij, ki so zapustile tako stanje, ni več.

Ludvik Kramberger

Pogled na del ceste in zapuščeno deponijo iz časa gradnje avtoceste Maribor - Lendava v Cogetincih

NAJBOLJŠE«V Radgonskih goricah se zanašajo na svoje znanje in izkušnje.

Da rek »kar je domače je najboljše« res drži, so prepričani v delniški družbi Radgonskih goric. V teh lepih, skoraj pomladanskih dneh so vrli proizvajalci

penine pričeli s cepljenjem vinske tr te. Po besedah tehnologa iz Radgonskih goric mag. Gorazda Kovačiča, ki meni, da kar se s svojim delom in iz izkušenj naučiš in pridobiš je veliko vredno ter plodno.

Z lastno pridelavo trsnih sadik so pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lasten trs. Pokazalo se je, da je kvaliteta doma vzgojene trte bistveno kakovostnejša, odpornejša na bolezni in da sta rast in razvoj trte boljša. Trsničar Radgonskih goric Robert Kreft je povedal, da so lansko leto zabeležili rekordno letino v smislu prirastka trsni sadik, saj so iz 120.000 posajenih cepljenk pridobili kar 84.000 novih trsnih sadik. Letos nameravajo s svojimi delavci »ceplarji« cepiti okrog 141.000 cepljenk, od tega največ sor te chardonnay (120.000), ostale sorte, ki jih je 11 pa nekoliko manj.

krizi. Prepričan pa je, da dobivamo dovolj močno vlado, ki bo kos tem izzivom.

Bratuškova“Očitno je z današnjim dnem konec groženj, izsiljevanja in žalitev v naši državi in obljubljam, da se začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja pozitivnih rešitev za vse naše državljanke in državljane,“ je dodala Bratuškova. Poudarila je, da ima kandidate za vsa ministrstva.

17. marca se je za Tino Maze, najboljšo smučarko vseh časov končala sezona podiranja rekordov 2012-2013. Začela jo je z veleslalomsko zmago v Söldnu, v isti disciplini sta ji sledili še dve in ena v superkombinaciji. V veleslalomu v Courchevelu je zmagala še četrtič zapored. Do novega leta je 11 krat stala na stopničkah (5x1, 2x2 in 4x3) in si s tem že privozila precejšnjo prednost v skupnem seštevku Svetovnega pokala. Podrla je rekord v številu osvojenih točk (2180) in stopničk (19) v koledarskem letu.

Njena prva zmaga v superveleslalomu, 13. januarja 2013 v St. Antonu, jo je uvrstila med majhno skupino smučark, ki jim je uspelo zmagati v vseh disciplinah. 26. januarja 2013 je veleslalom v Mariboru končala na drugem mestu ter že zagotovila svoj prvi mali kristalni globus. Dan kasneje je na istem prizorišču zmagala v slalomu. Dodala je še nekaj uvrstiev na stopničke in vseskozi povečevala prednost v skupnem seštevku (osvojila je več točk kot drugo in tretje uvrščeni skupaj). 24. februarja si je z drugo zmago v superkombinaciji že devet tekem pred koncem zagotovila Veliki kristalni globus. 1. marca 2013 je z 19 stopničkami v sezoni, ki jih je osvojila v superkombinaciji v Garmisch-Partenkierchnu, podrla rekord v številu stopničk v eni sezoni med ženskami. Z zmago v smuku se je pridružila dvema smučarkama, ki sta v eni sezoni dosegli zmage v vseh disciplinah. Na isti tekmi je padel rekord po številu osvojenih točk na sezono (2000), ki ga je držal Herman Maier. Po odpovedi smuka na finalu svetovnega pokala v Lenzerheideju 13. marca, je za točko zaostala za malim kristalnim globusom, ki ga je osvojila Lindsey Vonn. 14. marca je odpadel še superveleslalom, kar je pomenilo, da je osvojila še drugi mali kristalni globus v sezoni. Sezono je sklenila z 11 zmago (šesto v veleslalomu) in postavila rekord po številu osvojenih točk 2414.

20. marec »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« S temi besedami je nekaj po 20. uri prisegla »najboljša?« vlada po izboru Alenke Bratušek. Priseglo je enajst novih ministrov in dve novi ministrici: Uroš Čufer, Karl Erjavec, Tomaž Gantar, Uroš Grilc, Igor Maher, Roman Jakič, Tina Komel, Anja Kopač Mrak, Jernej Pikalo, Senko Pličanič, Stanko Stepišnik, Gregor Virant in Dejan Židan.

Peti dan, odkar je z najboljšimi nameni prišel do stolčka pa Igor Maher z dvignjeno glavo in grenkim priokusom že odhaja razmišljat v svojo črno gradnjo, iz katere bo opazoval sončne zahode nad Sečoveljskimi solinami. Maherjev mandat bo tako najkrajši ministrski mandat doslej. Kar hitro se je začelo »najboljša« vlada!?

21.- 23. marec - Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se je v Planici končala na najlepši možni način. Odličen slovenski športni praznik je v četrtek 21. marca z drugim mestom napovedal Prevc. 22. III. so slovenski orli slavili moštveno zmago.Na zadnji tekmi poletov je navdušil Jurij Tepeš, ki je prišel do svoje prve zmage v svetovnem pokalu (425,5 točke). Slovenski uspeh je s tretjim mestom dopolnil Peter Prevc (422,5), Robert Kranjec je končal na šestem mestu (406,5). Četrti slovenski predstavnik Andraž Pograjec je zaključno tekmo končal na 24. mestu (350,8).Glavni trener slovenske ekipe Goran Janus je že pred dnevi napovedal dve slovenski zmagi v dolini pod Poncami, njegove napovedi pa so se tudi uresničile.

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 5

DRUŠTVA

V ŠTEVILKAH

Cerkvenjak

POHVALNA UDELEŽBA NA KRVODAJALSKI AKCIJIV petek, 15. marca je potekala prva od treh

krvodajalskih akcij, ki bodo v Cerkvenjaku izvedene v letošnjem letu.

Kot je povedal Marjan Zorko, predsednik cerkvenjaških krvodajalcev se je odvzema krvi odzvalo kljub neprijetnim zimskim razmeram 119 krvodajalk in krvodajalcev, kar je vredno vse pohvale.

Cerkvenjaški krvodajalci in vsi tisti, ki prihajajo darovat kri v Cerkvenjak pa se bodo lahko naslednje krvodajalske akcije udeležili znova 17. julija in 15. novembra letos.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

Stanko Hozjan je na tokratni krvodajalski akciji kri daroval že osemdesetič

59. občni zbor LD Dobrava

LOVCEM IN OKOLJU PRIJAZNA ZELENA BRATOVŠČINA

Na 59. Občnem zboru LD Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah so sprejeli poročila o delu v minulem letu in letošnji letni lovsko - gospodarski načrt. Posebno skrb so namenjali upravljanju z loviščem, v katerem je gospodarsko pomembna vrsta divjadi

le srnjad. Uspelo jim je zaustaviti negativne trende pri mali - poljski divjadi, saj se številčnost poljskih zajcev in fazanov že rahlo povečuje. Obdržali so tudi nekaj redkih jerebičjih kit v dolini Drvanje in Pesnice, zadovoljni pa so s številčnostjo divjih rac - mlakaric. Staleži lisic in jazbecev so stabilni, še vedno pa ugotavljajo močno povečane staleže nekaterih ujed in predvsem sivih vran. Te marsikje že povzročajo škodo v kmetijstvu, najbolj na balah sena in silosa. Zato so se zavzeli za intenzivnejši odstrel. Rezultati gospodarjenja s srnjadjo so dobri, načrte odstrela so v celoti izpolnili. Tudi lani so zabeležili veliko povozov srnjadi na cestah in več primerov uničenja zaradi klateških psov. Zelo dobri so bili lani rezultati lovnega turizma. Skupni odvzem srnjadi je lani znašal 133 živali, zabeležili pa so tudi odvzem 24 lisic, 12 poljskih zajcev, 15 fazanov, 22 rac - mlakaric in 63 sivih vran.

Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi predsednik mariborske območne Lovske zveze Marjan Gselman, so govorili o skrbi za okolje in o izboljševanju naravnih razmer za malo divjad in posebej poudarili pomen znanja v lovstvu. Ocenili so, da so v LD Dobrava odprli prostor dialoga in zagotovili popolno transparentnost delovanja vseh organov LD. Informacijski pretek je tekoč, nova spletna stran pa izjemno dobro urejena in ažurirana. Tudi za občni zbor so pripravili vsa gradiva v pisni obliki, tako da so bili člani zelene bratovščine podrobneje informirani o vseh vidikih dejavnosti družine. Medsebojne odnose so postavili na visoko raven in poudarili, da bodo še

bolj utrjevali načelo do članov in okolja prijaznega kolektiva zelene bratovščine. Lani so sprejeli 4 nove člane – pripravnike, ki že obiskujejo tečaj strokovnega usposabljanja pri LZ Maribor. Prizadevali si bodo, da bi bili kot kolektiv še močnejši in z znanjem kos nalogam pri upravljanju z loviščem v skladu z veljavno zakonodajo in koncesijsko pogodbo. Dobro sodelujejo s kmetovalci in drugimi lastniki zemljišč, škod praktično ne beležijo, saj izvajajo preventive ukrepe. Zaradi tega tudi poudarjajo pomen strokovnega znanja, ki ga bodo bodoče od vseh članov terjali še več. Nenehno se zavzemajo za uveljavljanje visokih načel lovske etike in lovske kulture in za udejanjanje načel etičnega kodeksa slovenskih lovcev.

LD Dobrava dobro sodeluje z občinama Cerkvenjak in Sveta Trojica in z mnogimi društvi. Pobrateni so z LD Vurmat z Duha na ostrem vrhu, s katero razvijajo prijateljske odnose in pripravijo skupna srečanja in love. V uporabo daje Lovski dom Dobravi, ki postaja zbirališče tako članov zelene bratovščine kot tudi prijateljev narave. Dejavni so na področju strelstva, kjer dosegajo vrhunske rezultate. Na občnem zboru pa so poudarili, da bodo morali več storiti na področju kinologije. K temu naj bi pripomogel tudi novi Pravilnik o lovski kinologiji, ki so ga sprejeli soglasno. Med letošnjimi prednostnimi nalogami bo dokončanje nekaterih investicijsko - vzdrževalnih del na lovskem domu in priprave na praznovanje 60-letnice ustanovitve LD Dobrava. Ob tem visokem jubileju bodo prihodnje leto izdali foto monografijo in razvili novi družinski prapor.

M.T.

79,7 let so bile povprečno stare ženske, ki so umrle v slovenskem prostoru v letu 2011(takrat umrli moški so bili stari povprečno 71,2 leta). V primerjavi z letom 2010 je bila povprečna starost umrlih žensk v Sloveniji višja za 0,4 leta.V letu 2011 so bili najpogostejši vzroki smrti pri ženskah, bolezni srca in ožilja (45,6 odstotka) in rakava obolenja (27,7 odstotka).

36 sob s 106 ležišči je po podatkih Statističnega urada RS na »lenarškem« turistom in drugim na razpolago za prenočevanje. Gre za kapacitete z nad 10 postelj. Na območju občine Benedikt je 14 sob z 44 posteljami, na območju občine Cerkvenjak je 10 sob s 36 posteljami in na območju občine Lenart je prav tako 10 sob vendar le s 26. posteljami. Na območju občin Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, sodeč po statističnih podatkih ni tovrstnih kapacitet. Statistika prikazuje število nočitev v lanskem letu le za območje občine Benedikt. Na tem območju je lani prenočevalo vsega 336 gostov, od tega je bilo 195 nočitev domačih gostov. V naštetih zmogljivostih so vsi skupaj v lanskem letu opravili 1103 nočitve, od tega je bilo 416 nočitev domačih gostov.

887 iskalcev delaOb koncu minulega februarja je bilo po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na območju Upravne enote Lenart 887 iskalcev dela. Število nezaposlenih na »lenarškem« se je tako v minulem februarju po nekaj mesecih znižalo, vendar le za štiri. Po občinah je nezaposlenih sledeča: V Benediktu išče delo 127 ljudi; v Cerkvenjaku je 96 iskalcev dela, na območju občine Lenart išče delo 376 ljudi, kar je 12 manj kot je bilo teh ob koncu letošnjega januarja. Na območju občine Sveta Ana ta čas delo iščeta 102, na območju občine Sveta Trojica pa je 96 iskalcev in na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah 90 iskalcev dela. Ob koncu februarja lani je bilo na lenarškem območju 828 iskalcev dela, ob koncu februarja leta 2011 jih je bilo 823 in ob koncu januarja leta 2010 827 iskalcev dela.Sicer pa se je v minulem februarju število iskalcev dela v vsem slovenskem prostoru znižalo v primerjavi z letošnjim januarjem za vsega 786 ljudi. Tako je ta čas na območju vse Slovenije 124.066 iskalcev dela.

663.000 mater je trenutno v Sloveniji.Vsaka je v povprečju rodila 2 otroka. 80 % mater v družinah z vsaj enim otrokom, mlajšim od 15 let, je zaposlenih.Slovenija je edina država, ki praznuje materinski dan 25. marca. Praznovanje materinskega dne se je pri nas uveljavilo po letu 1991. V nekaterih drugih evropskih državah se dan mater praznuje že od konca prve svetovne vojne. Navada praznovanja materinskega dneva se je v Evropo razširila iz ZDA; tam praznujejo ta dan že od leta 1910. Mame v Sloveniji so bile v začetku leta 2011 v povprečju stare 54,8 leta. Zelo mladih mam je bilo razmeroma malo – samo 5 % je bilo mlajših od 30 let.

Statistične številke za vas išče Franci Klemenčič

6 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

DRUŠTVA

KD »VRELEC« BENEDIKT Prvi občni zbor

23. februarja so se članice in člani Kulturnega društva »Vrelec« iz Benedikta zbrali na Turistično – izletniški kmetiji Breznik v Komarnici pri Cerkvenjaku in tam opravili prvi občni zbor.

Pred enim letom so se zbrali ustanovni člani in oblikovali upravni odbor za novo kulturno društvo, ki so ga poimenovali Kulturno društvo Vrelec. Društvo Vrelec si je za svoje delovanje in kot cilj zadalo gojiti ljudsko kulturno izročilo, kot je ohranjanje ljudskih šeg in navad naših prednikov, še zlasti na območju osrednjih Slovenskih goric. Novemu društvu predseduje prizadevni predsednik Maks Potočnik.

22. decembra 2012 je Kulturno društvo Vrelec Benedikt v kulturnem domu v Benediktu pripravilo zanimivo etnografsko in kulturno obarvano prireditev »Zimski večer na kmetiji«. Prireditev sta dominantno vodila Saša Lovrenčič, kot gospodinja in Maks Potočnik, kot gospodar.

Poleg opisanega v društvu uspešno deluje skupina ljudskih pevk, ki na pristen način neguje to zvrst kulturne dediščine.

Na prvem občnem zboru so člani društva analizirali enoletno delovanje, pregledali finančno stanje in se ob tem zahvalili donatorjem, ki so omogočili izvedbo zastavljenega programa v minulem letu. Ob koncu so sprejeli program dela za leto 2013, ki je prav tako naravnan na negovanje in gojitev ljudskega kulturnega izročila, kar so si zadali za cilj svojega poslanstva.

Rudi Tetičkovič

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO SKRBI ZA IZOBRAŽEVANJE ČLANOV

Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak je prvi dan marca, opravilo redni letni občni zbor društva. Na zboru, ki je potekal v prostorih Turistične kmetije Breznik v Komarnici, se je od 70 članov, toliko jih društvo šteje, zbralo 55. Prišli so tudi

gostje: župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, društvena vinska kraljica Polona Čeh, predsednika Društva vinogradnikov Kapela in Društva vinogradnikov Sv. Trojica, Danilo Rihtarič in Peter Leopold.

OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SVETA TROJICA

V petek 22. 3. 2012 smo se člani Društva vinogradnikov Sveta Trojica zbrali na enajstem občnem zboru. Občnega zbora se je udeležilo 71 od 96 članov kar predstavlja 74 % vsega članstva. Pridružil se nam je župan Darko Fras, ki je v

pozdravnem nagovoru dejal, da naše društvo spada med najbolj aktivne in prepoznavne, kar dokazujejo naši rezultati.

Občni zbor je potekal po predlaganem dnevnem redu, največja pozornost pa je bila dana poročilu o delu društva v preteklem letu, ki sem ga podal kot predsednik društva.

Delo društva lahko razvrstimo v tri sklope. Največji poudarek je na usposabljanju članstva. Skoraj vsi člani, ki imajo zakonske pogoje za trženje vin, so opravili tečaj vinarstva in si pridobili dodatno znanje za stekleničenje vin.

Naslednje pomembno področje namenjamo turistični ponudbi. V društvu se povezujemo s sorodnimi društvi kot je Turistično društvo, Društvo kmečkih žena in deklet, Kulturno društvo Sveti Frančišek in Kulturno društvo Trojica. S skupnimi prireditvami popestrimo turistično ponudbo kraja. Prizadevamo si, da bi v turistično ponudbo pritegnili tudi domače gostince. Želimo si namreč, da bi v naših gostinskih lokalih ponujali tudi vina naših vinogradnikov, predvsem trojiško penino pod imenom MARTIN in rose penino MARTINA, ZVRST Trojičan in druga sortna protokolarna vina.

Druženje in medsebojna pomoč pa naše člane povezuje in pritegne k medsebojnem sodelovanju, kar se kaže na prireditvah: dan odprte kleti, postavitev klopotca, martinovanje in na drugih prireditvah, kjer naše članice prostovoljno poskrbijo za bogato kulinarično ponudbo. Tudi ubrano petje na druženjih je stalnica, katerim se pridružijo ljudski godci.

Maja lanskega leta smo posadili cepič potomke najstarejše trte, ki smo jo poimenovali po našem patru Ildenfonzu. V prvem letu je dobro zrasla, saj je presegla dolžino dveh metrov.

V Društvu vinogradnikov Sveta Trojica smo zelo ponosni, da iz naše občine izhaja priznani vinogradniški strokovnjak g. Franc KURI, ki je živel in deloval v Hercegovini in je v začetku dvajsetega stoletja s svojim znanjem rešil vinogradništvo pred popolnim uničenjem trte, ki jo je napadla trsna uš. Žal smo dokumentacijo prejeli precej pozno, vendar si bomo v društvu prizadevali, da zberemo še več gradiva o tem strokovnjaku.

O de lu dr uštva je poročal predsednik Janez Ivan Pučko. Kot je bilo razbrati iz poročila, je društvo v preteklem letu opravilo veliko aktivnosti. Posebno pozornost so namenili izobraževanju svojih članov. Pripravili so predavanja o rezi trte, gnojenju trte, negi vina, in o spomladanski zaščiti vinske trte pred škodljivci in boleznimi.

Ob svojem delovanju pa so s pomočjo občine, ki jim stoji ob strani, izpeljali tudi družabne prireditve ob Johanezovi tr ti. Teh prireditev se v velikem številu udeležujejo občani in gostje. Množično obiskane prireditve so: rez Johanezeove trte, postavljanje klopotca ob Johanezovi trti, trgatev Johanezove trte in tradicionalno martinovanje.

Društvo je pripravilo tudi društveno ocenjevanje vin, vina pa so člani pošiljali tudi na druga ocenjevanja vin na KŽS Agra v Gornji Radgoni in na Ptuj. Lani so izvedli tudi izbor društvene vinske kraljice. Izbrano Polone Čeh je na martinovanju, 17. novembra 2012, okronal župan Marjan Žmavc.

Predsednik se je ob koncu predstavitve poročila zahvalil članom upravnega odbora in drugim, ki so s svojim delovanje pomagali pri izvedbi programa. Posebno zahvalo je namenil občini in županu Marjanu Žmavcu, ki materialno in moralno podpira delovanje društva.

Predstavljen letošnji plan dela je posvečen podobnim aktivnostim kot je bil lanski. Udeležence zbora so pozdravili tudi zgoraj omenjeni gostje. Delo društva je posebej pohvalil gospodar Johanezove trte, župan Marjan Žmavc. Naj omenimo, da so zbor obogatili s predavanjem o sredstvih za zaščito vinske trte proti boleznim in škodljivcem.

Ludvik Kramberger

Na občnem zboru smo podeli srebrno priznanje Kristini Šalamun za izjemen prispevek pri krepitvi društva in za osebno angažiranje k povečanju števila članov. Bronasto priznanje je prejel Janez Breznik za pomoč pri izdelavi jaslic in stalni pripravljenosti pomagati pri prireditvah. Zahvalo za pomoč pri promociji naših vin v Razstavno protokolarnem centru Svetega Martina in s tem tudi za prepoznavnost našega društva je prejel Jože Žel. Gospod Žel ima pomembne zasluge za promocijo naših vin v samostanski kleti, je pa tudi pevec in ob kozarčku vina z obiskovalci tudi zapoje.

V letu 2013 nas zraven že tradicionalnih prireditev čaka izvedba proslave ob 10. obletnici društva. Ob tej priložnosti bomo izdali brošuro s kronologijo dogodkov in uspehov doseženih v desetih letih. Zbrati moramo dodatno dokumentacijo o vinogradniškem strokovnjaku Francu Kurijo, ter njegove dosežke posredovali javnosti i strokovnim institucijam. Gospodar in skrbnik cepiča potomke najstarejše trte pa bosta poskrbela za zdravo in primerno oskrbo trte, ter samostanskih brajd.

Pozabiti ne smemo na društveno ocenjevanje vin, izbor protokolarnih vin in na predstavitev, degustacijo naših vin kot turistično ponudbo v Razstavno protokolarnem centru.

Občni zbor je bil volilni, vendar se sestava organov skoraj ni spremenila, razen funkcije predsednika nadzornega odbora in častnega razsodišča. Tako bo še naprej vodil društvo Peter Leopold. Podpredsednik ostaja Milan Šalamun, tajnica Eva Horvat in blagajničarka Kristina Šalamun.

Ob koncu občnega zbora sem se članom in simpatizerjem zahvalil za dosedanje delo in pomoč pri razvoju društva, ob enem pa jih pozval, da tudi v bodoče ostanemo tako povezani in enotni.

Peter Leopold

Zbor je vodil Franc Kuri, o delu društva pa je poročal predsednik društva Janez Ivan Pučko

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 7

DRUŠTVA

Delovanje Občinske organizacije Rdeči križ Sv. Andraž v letu 2013

ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENSKE GORICE23. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA

O VOLILNEM ZAKONUPredsedstvo in člani nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenske gorice

so se zbrali v gostišču Špindler v Jurovskem Dolu. Na dnevni red svoje 23. redne seje so uvrstili devet točk. Vabilu na sejo se je odzval predstavnik Zveze društev

upokojencev Dušan Miščevič, kateremu je v svojem uvodnem, pozdravnem nagovoru zaželel dobro počutje, upravnemu odboru pa uspešno 23. sejo predsednik Društva upokojencev Sv. Jurij v Slovenskih goricah Jože Šinko.

Ker je bil župan Občine Sv. Jurij službeno odsoten se je seje UO Društva upokojencev udeležil podžupan Gregor Nudl.

Na dnevni red so bile uvrščene pomembne točke, kot na primer projekt »STAREJŠI ZA STAREJŠE« katerega nekatera Društva upokojencev, ki so povezana v Zvezo DU Slovenske gorice intenzivno izvajajo. Stekla je razprava in podpora predlogu volilnega zakona, ki ga je pripravila strokovna skupina ZDUS-a. nadaljevali pa so še z oblikovanjem in pobudami za priznanja, ki jih podeljuje ZDU Slovenske gorice.

Tajnik ZDU Slovenske gorice Ivan Črnčec je prisotne seznanil z uresničevanjem sklepov zadnje seje in s potrditvijo zapisnika, na katerega ni bilo pripomb.

BENEDIŠKI UPOKOJENCI OPRAVILI 25. REDNI LETNI OBČNI ZBOR

PRIZNANJE NAJSTAREJŠI OBČANKI

V nedeljo 3. marca 2013 so se članice in člani Društva upokojencev Benedikt zbrali na Turistični kmetiji Kaučič ter opravili svoj 25. redni letni občni zbor.Vabilu na občni zbor so se odzvali pomembni gostje: župan občine Benedikt Milan

Gumzar, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Slavica Golob, predsedniki drugih društev, ki delujejo na območju občine Benedikt ter predsedniki, oziroma predstavniki društev upokojencev, ki delujejo v okviru Zveze društev upokojencev Slovenskih goric.

Najprej je prisotne pozdravil in nagovoril predsednik DU Benedikt Stanko Kolar, potem pa se je odvil kratek kulturni program, katerega so oblikovale ljudske pevke Kulturnega društva Benedikt.

Delovno predsedstvo je izpeljalo občni zbor po zastavljenem dnevnem redu na koncu katerega so bila podeljena priznanja oz. zahvale. Eno od teh je bilo podeljeno najstarejši občanki Benedikta Zofiji Bernjak , katera bo v mesecu maju v tem letu stopila v 101. leto svojega življenja. DU Benedikt je podelilo zahvalo tudi županu občine Benedikt Milanu Gumzaru, kateri vseskozi moralno in tudi materialno podpira DU Benedikt. Ob prejemu zahvale je benediški župan dejal: »Tudi jaz sem že stopil v dobo, ki se ji reče jesen življenja, zato upam, da se bom med vami dobro počutil«.

Zahvala je bila podeljena tudi glasbeni skupini Klapovühi, katera že nekaj let na družabnih srečanjih s svojo domiselno glasbo razveseljujejo udeležence, poskrbijo pa tudi za primerno ozvočenje.

V nadaljevanju so sledile besede gostov. Najprej je podpredsednica ZDUS-a Slavica Golob pohvalila prizadevno aktivnost DU Benedikt, kritično pa je ocenila krizno situacijo v RS, ki je za upokojence še posebno zaskrbljujoča. S podobnimi mislimi je pogovor nadaljeval tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenske gorice Tone Kolman a je na koncu še dodal, da bomo s skupno dobro in pošteno vizijo tudi te težave premostili – saj upokojenci to znamo.

Člani DU Benedikt so na tem zboru sprejeli delovni program za leto 2013, ki upošteva želje članstva; to so: izletništvo, družabna srečanja, šport in rekreacija, ki zajema kolesarjenje, streljanje z zračno puško, igranje šaha, igranje kart in balinanje. Upokojenci niso pozabili na kulturo. V program dela so vključili skrb za ljudsko izročilo, kot je ljudsko petje , uvrstili so tudi prednovoletni božični koncer t, katerega že nekaj let domiselno pripravijo v benediškem kulturnem domu.

Foto in tekst: Rudi Tetičkovič

Predsednik ZDU Slov. gorice Tone Kolman je pozval gosta oz. predstavnika ZDUS-a Dušana Miščeviča, da upokojence seznani o njihovem stanju v državi. še zlasti z ozirom na krizni čas, ki ga živimo. Miščevič je v nekaj stavkih podal zelo mračno oceno glede gmotnega stanja upokojencev v naši državi, še zlasti za tiste z najnižjimi pokojninami. Ob tem je poudaril pomen humano naravnanih institucij, ki pomagajo v dani situaciji; kot so Rdeči križ, Karitas in ne nazadnje projekt »Starejši za starejše«. V zadnjem času smo pogosto priča medijskemu obveščanju, da te institucije resnično opravljajo svoje poslanstvo tam, kjer je najbolj potrebno.

V nadaljevanju je stekla razprava o kandidaturi v upravnem odboru ZDU Slovenske gorice, saj bodo v tem letu volitve organov vodenja Zveze. Na seji so imenovali tričlansko kandidacijsko komisijo in ji dali nalogo predlagati in izbrati kandidate za nov upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenske gorice. Ob razpravi o tem so dosedanji predstavniki Zveze menili, da ne bi več kandidirali za naslednji mandat, saj so funkcijo opravljali že nekaj mandatov zapored. Prav bi bilo, da poslanstvo vodenja prepustijo mlajšim upokojencem – menita dosedanji predsednik Anton Kolman in tajnik Ivan Črnčec.

Po končani seji so se udeleženci zadržali v prijetnem klepetu in pogostitvi.

Rudi Tetičkovič

Člani in članice OO RK Sv. Andraž smo se sestali na Občnem zboru v februarju, ko smo kot po navadi obravnavali delo društva v predhodnem letu, finančno stanje organizacije in poročilo Nadzornega odbora.

Kakor že vsa leta, smo se tudi tokrat spomnili na krvodajalce iz občine Sv. Andraž v Slov. goricah, ki so svojo kri darovali v lanskem letu ter tistim krvodajalcem, ki so se odzvali našemu povabilu na občni zbor, podarili manjšo pozornost. Zastavili smo si tudi plan aktivnosti, ki jih želimo letos izvesti. Tako smo v začetku leta že izpeljali prvo krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo kar lepo število krvodajalcev. Sledilo je predavanje o zdravilnih učinkih zelišč in zeliščnih pripravkov ter hkrati izvajali merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi.

Ob velikonočnih praznikih bomo obiskali starejše, bolne in onemogle, ki so našega obiska vedno zelo veseli in ga tudi pričakujejo. V septembru načrtujemo še drugo krvodajalsko akcijo in zatem še organizacijo predavanja, katerega tema še ni določena, zagotovo pa se bo nanašala na zdravje. Ob koncu leta bomo spet obiskali naše občane, ki živijo v zavodih in domovih.

Skozi vse leto bomo izvajali razdeljevanje paketov pomoči ter tudi druge storitve, ki jih potrebujejo socialno šibki. Naše poslanstvo v tem letu je, kakor že od vsega začetka, prisluhniti in pomagati po svojih najboljših močeh ljudem, ki se kakorkoli znajdejo v stiski in si ne znajo ali ne morejo sami pomagati.

Alenka Vršič

8 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

PGD

79. REDNI LETNI OBČNI ZBORProstovoljnega gasilskega društva Sv. Jurij v Slov. goricah

V soboto, 23. Februarja 2013 so se članice in člani PGD Sv. Jurij v Slovenskih goricah zbrali na Turistični kmetiji Škrlec v Zg. Partinju ter opravili 79. redni letni občni zbor.

Dnevni red zbora je vodil predsednik delovnega predsedstva Ivan Divjak. Najprej so se zvrstila poročila predsednika PGD, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora in poročilo društva »Mladi gasilec«. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je opravljeno delo društva bilo zelo dinamično in, da so gasilci z opravljenim bili zelo zadovoljni. Pohvalno je tudi, da v PGD Sv. Jurij posvečajo veliko skrb izobraževanju, še posebno je ta skrb opazna pri izobraževanju mlajših gasilcev. Ob tem velja omeniti, da v Sv. Juriju že nekaj let uspešno deluje sekcija »Mladi gasilec« v katero je vključenih 44 mladincev, vsled česar PGD tesno sodeluje z Osnovno šolo »Jožeta Hudalesa« Jurovski Dol.

Na vabilo na občni zbor so se odzvali in se ga udeležili predstavniki gasilskih društev Gasilske zveze Lenart; poveljnik GZ Lenart Leopold Omerzu ter predstavniki PGD Benedikt, PGD Cerkvenjak, PGD Gočova, PGD Osek, PGD Selce pri Voličini, PGD Sv. Trojica in PGD Voličina. Zbora so se udeležili tudi predstavniki društev iz sosednjih in bližnjih občin: PGD Zg. Velka – obč. Šentilj ter PGD Jakobski Dol in PGD Pernica – obč. Pesnica.

In ne samo to. Da cenijo delo in prizadevanja gasilcev so s svojo prisotnostjo na zboru dokazali tudi predstavniki drugih domačih društev in organizacij: predsednik KD Ivan Cankar Jurovski Dol Mirko Breznik, predstavniki Društva upokojencev, Krajevne organizacije Rdečega križa, Športnega društva in Društva kmečkih gospodinj.

Gasilcem in gostom je spregovoril domači župan Peter Škrlec, ki je pohvalil humano in prizadevno opravljeno poslanstvo gasilcev in izpostavil pomembno vlogo, ki so jo gasilske vrste odigrale ob zadnjih poplavah v Dupleku in Malečniku.

V nadaljevanju poteka zbora je bil potrjen in sprejet program dela za leto 2013 kakor

VZORNA DEJAVNOST RADGONSKIH PLANINCEV

Planinsko društvo Gornja Radgona je 8. marca opravilo svoj 52. redni letni občni zbor. Udeležili so se ga poleg članov društva (med temi je bil tudi ustanovni član Ivan Bombek) tudi predstavniki Planinskega

društva Hakl iz Svete Trojice, Planinskega društva Lenart, Lendave, Mure in Matice Murska Sobota ter iz Ljutomera. Drago Kuster, ki je sicer predsednik združenja vseh sedmih planinskih društev območja Pomurja in Lenarta, pa je na občnem zboru sodeloval kot delegat Planinske zveze Slovenije.Radgonsko planinsko

društvo, eno med 267 p l a n i n s k i h d r u š t e v, vključenih v Planinsko zvezo Slovenije, letos praznuje 120 letnico. V svo j ih vrs tah ima nekaj čez 300 članov. Prizadevni predsednik radgonskih planincev Tonček Mlinarič je v svojem poročilu povedal, da je v društvo vključenih kar 105 osnovnošolcev in 28 srednješolcev. Največ zaslug, da je podmladek tako številčen in dejaven ima Anita Mlinarič, tako se v društvu ne bojijo za nasledstvo. V letošnjem letu bo Planinsko društvo Gornja Radgona opravilo kar 36

različnih aktivnosti. Med temi velja posebej omeniti že 40. mladinski tabor, ki bo med 20. in 27. julijem v Dovjah na Gorenjskem. Tega se bo, tako kot lani, udeležila skupina otrok iz Planinskega društva Lenart.Zbrani gostje so poudarjali, da so radgonski planinci vzorni pri vključevanju

podmladka. Presenečeni pa so bili tudi nad ustreznim sofinanciranjem Občine Gornja Radgona, kar je v slovenskem prostoru prava redkost. Na občnem zboru so 11. mladim članom, ki so opravili planinsko šolo in

štirim, ki so na letošnjem državnem tekmovanju Mladina in gore osvojili tretje mesto, podelili posebna priznanja in zahvale. Naraščajnike so počastili še s čokolado. Dejavni planinski vodnik, Predrag Grujič, pa je ob tem prejel srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije.Radgonski planinci imajo ustrezne prostore v bivši osnovni šoli dr. Janka

Šlebingerja ob radgonski cerkvi. Te so dobili pred dobrim letom in tam imajo uradne ure vsak četrtek med 17. in 19. uro.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

SANJSKIH PET LET RADGONSKIH GASILCEV

Drugi petek v marcu je Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona, v katerega je vključenih 265 članov, opravilo svoj 131. redni letni občni zbor.

Šlo je za vo l i ln i zbor. D o s e d a n j i d e j a v n i predsednik Tomaž Munda, funkcijo so mu zaupali še za naslednjih pet let, je poudaril, da je bilo zadnjih pet let za radgonske gasilce sanjskih. Višek vsega je bilo lansko leto, ko je društvo praznovalo 130 - letnico in ko je dobilo gasilno vozilo, vredno kar 450.000 evrov.

Gre za najsodobnejše gasilsko vozilo izdelano v Sloveniji, ki je namenjeno predvsem pomagati v prometnih nesrečah na pomurskem kraku avtoceste, še posebno za reševanje v nekaj čez 600 metrov dolgem predoru Cenkova v občini Cerkvenjak. Tudi ekipa za reševanje iz vode in na vodi Gapora s svojimi 70. člani, ki ima koncesijo za širšo območje Pomurja in Slovenskih goric je lani opravila 27 različnih intervencij. Poveljnik Vladimir Cvetkovič, tudi temu je mandat zaupan za naslednjih pet let, je povedal, da so radgonski gasilci lani opravili 64 intervencij. Nekaj teh je bilo tudi na širšem lenarškem območju. Poleg tega so lani radgonski gasilci opravili 14 različnih gasilskih vaj in večje število varovanj.

Občnega zbora so se poleg članov društva, udeležili predstavniki pobratenih prostovoljnih gasilskih društev izven meja Slovenije in predstavniki gasilskih društev domačega okolja in iz lenarškega območja ter sosednje avstrijske Radgone. Med udeleženci zbora pa so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Gornja Radgona ter predstavniki služb območja Pomurja, ki so povezani z gasilstvom. Zbora se je udeležil tudi Anton Kampuš, radgonski župan.

Radgonski gasilci načrtujejo, da bodo imeli v letošnjem letu za svojo dejavnost namenjenih nekaj manj kot 100.000 evrov. To je sicer precej manj sredstev kot jih je društvo imelo v lanskem letu.

Ne glede na to pa bodo radgonski gasilci letos namenili veliko pozornost izobraževanju in izpopolnjevanju svojih članov. Društvo tvorijo člani A in B ter ekipa članic A in pionirji.

Na občnem zboru so podelili številna priznanja in zahvale članom. Posebej velja omeniti priznanja za 60-letno delo v društvu, ki so jih prejeli Janko Grajfoner, Karel Hojs in Jože Kos in za 50 letno delo, ki so jih prejeli Ivan Hibler, Antonija Ferš in Radoslav Krajnc.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

tudi finančni načrt za to leto. Opravili so tudi volitve organov PGD Sv. Jurij v Slov. goricah za obdobje 2013 – 2018. Sestava upravnega odbora se je le delno spremenila in to v nadzornem odboru in v disciplinski komisiji. Predsednik PGD Sv. Jurij v Slov. goricah še naprej ostaja Gregor Nudl, ki je tudi predsednik GZ Lenart.

Ob koncu velja omeniti, da bo PGD Sv. Jurij v letu 2014 praznovalo 80-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo izdali Kroniko – almanah v katerem bo zajeto delo jurovskih gasilcev od leta 1934 do leta 2014.

Rudi Tetičkovič

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 9

OSMIČ SO OPRAVILI REZ »ČOLNIKOVE TRTE«

Potomko stare »žametne črnine« so rezali kraljica, vitezi, župan, botri, viničar...

Kljub mrazu je bilo minulo nedeljo okrog poldneva pri Svetih Treh kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah, prijetno in veselo. Kako tudi ne, ko pa je potekala nadvse zanimiva »vinogradniška« prireditev, katere

se je udeležilo veliko domačinov in gostov. Na griču, tik nad Benediktom, kjer stoji tudi znamenita cerkev sv. Trije kralji, je namreč v organizaciji Društva vinogradnikov Benedikt in občine Benedikt, potekala 8. tradicionalna rez »Čolnikove trte«, potomke stare trte z mariborskega Lenta. Cepljenko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot 400 let raste na Lentu ob reki Dravi, so pri Svetih Treh krajih (v neposredni bližini rojstne hiše domoljuba Dominika Čolnika) zasadili leta 2005, sedaj pa so jo ob pestrem kulturnem in zabavnem programu, osmič obrezali. Vsekakor so jo tudi »zalili« z vrhunsko kapljico – Benedičanom, ter vinom, ki ga je v minulih letih dala tudi sama.

DEDIŠČINA

Zorkovi iz CogetinecNEGUJEJO LESENE BRAJDEHiše, domovi v Slovenskih goricah, so bili od nekdaj obdani s sadnim

drevjem in brajdami, na katerih je rastla samorodna trta. Sadno drevje je hišo varovalo pred močnimi vetrovi, dajalo pa je tudi

dragoceno sadje. Brajde so dajale grozdje iz katerega so pridelovali vino. Ker samorodne trte ni potrebno škropiti proti boleznim in škodljivcem, je bila pridelava vina cenejša od tistega, ki so ga pridelovali v vinogradih, zasajenih z žlahtno trto. Brajd okoli hiše je vse manj, pa tudi vse manj hiš obkroža sadno drevje.

V Cogetincih,ob cesti Brengova - Cerkvenjak, smo na vrhu hriba pri vezanju trte na brajdah, zabeležili zanimiv prizor. V oko so nam »padle« lepe lesene brajde in vezanje trte, ki jo je družno opravljala cela družina. Povprašali smo za dovoljenje, da naredimo posnetek in jih ovekovečimo v časopisu. Po prijazni besedi smo dobili dovoljenje, da posnamemo dogodek, ob tem pa izvedeli še veliko zanimivega o brajdah.

DRUŠTVA

Pri vezanju je sodelovala cela družina, gospodar Aloj Zorko, žena Danica in sin Mitja. Prava družinska »udarna brigada«. Pogovor smo razvili z gospodarjem Alojzom, ki je že nekaj let uspešen predsednik Turističnega društva Cerkvenjak. Mimogrede naj omenimo, da je njihova domačija, ki stoji tik ob cesti vzorna, poslopja imajo lepe fasade in okolje je urejeno.

Nas so predvsem zanimale brajde in njihova obdelava. »Kot vidite živimo na podeželju, na zemlji, ki je včasih dajala vse kar je bilo potrebno za preživetje družine. Imamo okrog dva in pol hektarja zemlje, katere del smo dali v najem. Na tej domačiji, ki so ji rekli Kocmutova domačija, so že od nekdaj gojili vinsko trto samorodnico. Največ te je na brajdah. Na teh brajdah, na katerih danes vežemo trto jn so dolge 60 metrov, široke pa sedem, pridelamo 400 litrov vina. Na vseh brajdah, ki obkrožajo hišo, pridelamo 1500 litrov vina, predvsem iz grozdja jorka, kvinto in izabela. Kot vidite imamo celotno konstrukcijo brajd iz lesa. Takšne so imeli v preteklosti, ko še ni bilo betonskih »soh«, takšne »originalne« hočemo in imamo tudi mi. Za brajde imamo dovolj svojega lesa, razen dela je vzdrževanje zastonj. Trdim, da so lesene brajde lepše za oko, nemalo pa velja tradicija, ki jo moramo negovati in ohranjati.

Do letošnjega leta je za brajde skrbela »babica«, tako smo klicali mamo žene Danice, po njeni smrti, pa smo prevzeli njeno delo vsi člani družine. Kot vidite, veseli poprimemo za delo, ob tem pa tudi malo »poklepečemo«.«

Poklepetali smo tudi mi in ob tem izvedeli še veliko zanimivega. Ogledali smo si tudi več kot sto let s kamnom zidano in »velbano« klet, v kateri hranijo vina in kmetijske pridelke. Kot so nam povedali, imajo v kleti ob vinu tudi tristo litrov jabolčnika, pridelujejo pa tudi domači jabolčni kis. V kleti, kjer je primerna vlažnost in konstantna (stalna) temperatura, smo lahko videli krompir, jabolka, korenček, solato in še kaj, vse svežo kot da bi bilo včeraj nabrano. Kot nam je povedal gospodar Alojz, bodo pri kleti, ki se nahaja pod staro hišo spremenili le vhod, ga uredili (prestavili) na severno stran, da bo klet tudi poleti bolj ohranjala potrebno »hladnočo«. Ludvik Kramberger

Družina Zorko iz Cogetinec pri vezanju trte na brajdah

Gospodar trte, benediški župan Milan Gumzar, občinski viničar Benedikta, vinski vitez Zlatko Borak, ter botra trte Janez Erjavec in Franc Škrobar, ki sta tudi viteza, predsednik Cerkvenjaških vinogradnikov Janez Pučko, tamkajšnja vinska kraljica Polona Čeh, vinski vitez Milan Kolarič... so ob tej priložnosti, poleg žametne črnine – modre kavčine iz Maribora, tokrat sedmič obrezali tudi cepljenko avtohtone sorte Radgonsko – Kapelskih goric, Radgonske ranine, katero so zasadili leta 2006 v tem času, ter domačega klintona, ki desetletja raste na tem mestu. Zanimivega dogodka, katerega se je ob desetinah domačinov udeležilo tudi kar nekaj gostov, katere sta ob voditeljici Larisi Pseit, pozdravila viničar Borak in župan Gumzar. Za kulturni program so poskrbele domače pevke ter harmonikar Janez Perko, prvi benediški viničar Zlatko Borak pa je napovedal, da bodo do avgusta letos generalno prenovili klet ob svojih trtah, kar bo nova turistična atrakcija za občino in širše območje.

Sicer pa ne gre prezreti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh bilo pridelalo ravno pri Čolniku v Benediktu, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali o Benediktu pa ni bilo govora..., mnogi pa tega, žal niti danes ne vedo!

O.B.

Rez Čolnikove trte (Foto: Igor Barton)

10 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

BOŠTJAN TREFALT - DIMNIKAR v občinah Cerkvenjak in Benedikt

Gotovo ni starejšega, ki bi ne poznal simbolike dimnikarja, ki po ljudskem verovanju prinaša srečo.To verovanje ima svojo

podlago. V preteklosti je bilo veliko hiš, v katerih se je kurilo v pečeh in odprtih kuhinjah, kuhinj kot jih imamo danes takrat niso poznali. To so bile »dimance«, lesene in s slamo krite hiše. Prav zato je ob kurjenju velikokrat prihajalo do požarov. S slamo pokrite so bile tudi nekatere mestne hiše. Takšen, nam bližji primer, je bilo mesto Bad Radkersburg, ki je bilo obdano z obzidjem, okoli njega pa je tekla Mura in njeni rokavi. To je še danes vidno. Prav zaradi vžiga saj je mesto v zgodovini popolnoma pogorelo, saj so hiše stale tesno druga ob drugi.

Še nekaj bi bilo vredno omeniti. Ljudsko izročilo pravi, da se mora tisti, ki sreča dimnikarja prijeti za »knof« (gumb), kajti to prinaša srečo. Zakaj za gumb? Ob obisku dimnikarja so nekoč dimnikarju podali roko. Ker so se mestne gospe bale, da bi si umazale roke, so si izmislile prijem za gum, kar je veljalo kot pozdrav dimnikarju. Ne vemo, kako bi ravnale danes, ko imajo namesto gumbov »vršluse«, kot pri nas pravimo zadrgam, tej zanimivi iznajdba za zapenjanje. Zgoraj napisano je le uvod v naše srečanje z dimnikarjem Boštjanom Trefaltom iz Slovenske Bistrice, katerega smo srečali, ko je na pragu hiše pozdravljal stranko, Ido Roškar v Grabonoškem Vrhu, ki sodi v občino Cerkvenjak. Radovedni kot smo, smo mu postavili nekaj vprašanj. Da je prijazen, so nam potrdile njegove stranke in tak je rad odgovarjal na naša radovedna vprašanja. »Sem rojen Mariborčan, pravzaprav v Kamničan. Rodil sem se 1979. leta. Po osnovni šoli sem obiskoval Srednjo tehnično šolo v Mariboru in jo uspešno končal. Ker nisem dobil službe, sem se na srednji gradbeni šoli v Mariboru prekvalificiral v dimnikarja. Zaposlitev sem našel pri Dimnikarstvu Klobasa v Lenartu, kjer imam dodeljen teren na področju občin Cerkvenjak in Benedikt. V sedanjem poklicu sem zaposlen že 11 let in sem srečen. Srečen sem tudi zato, ker me ljudje spoštujejo in prijazno sprejmejo. Kot vidim, si ljudje želijo lepe besede in naših uslug. S strankami se veliko pogovarjam ter ustrežem njihovim željam. Glavna moja skrb je, da so dimne naprave očiščene, po potrebi pa strankam tudi svetujem, če je na dimnih napravah treba odpraviti kako pomanjkljivost.«

Ludvik Kramberger

ZA VSAKO BOLEZEN ROŽICA RASTE

V nedeljo, 24. februarja 2013, smo člani Občinske organizacije Rdeči križ Sveti Andraž organizirali predavanje z naslovom Pomoč iz narave. Kljub slabemu vremenu je bil obisk predavanja kar dober.

Slušatelji so prisluhnili Vesni Forštnerič, mag. farmacije, ki je prisotne seznanila o zdravilnih lastnostih domačih zelišč in zeliščnih pripravkih. Predstavila je predvsem rastline, kot so poprova meta, žajbelj, navadni pelin, ognjič, materina dušica, netresk, majaron, navadni regrat, zlata rozga, ameriški slamnik, navadni rman, velika kopriva, navadna melisa, oves, hmelj, ajda, črna detelja in še druge, ki jih lahko najdemo na domačih travnikih in vrtovih in si z njimi lajšamo bolezenske tegobe. Vesna Forštnerič se je na temo zdravilnih učinkov rastlin izobraževala v Avstriji, Švici in Nemčiji in se posebej ukvarja s pripravo alkoholnih tinktur, kombiniranih izvlečkov, sirupov, čajev, balzamov za ustnice, mazil za oči, dezodorantov, zeliščnih soli in zeliščnih mil, vse na naravni bazi. Rastline nabira na domačiji svoje mame v Hvaletincih. Njene pripravke je mogoče naročiti po e-pošti: vesna.forstneric@gmail.com ali pa po telefonu 040/811-675.

Po predavanju smo člani Občinske organizacije Rdeči križ Sveti Andraž izvajali še brezplačne meritve sladkorja v krvi, holesterola ter krvnega tlaka.

BELA OMELA UNIČUJE DREVESA

Nekateri zdravilni učinki posameznih rastlin:listi velike koprive čistijo kri, imajo ogromno železa;oves je zelo dobra zdravilna rastlina, ki pomaga pri nestrpnosti, nespečnosti;regrat odvaja vodo, spodbuja izločanje žolča, izboljša prebavo;ameriški slamnik spodbuja imunski sistem, je koristen za zdravljenje in preprečevanje grip, prehladov, bakterijskih infekcij in vnetij sečil;ognjič pomaga pri vnetjih želodca in črevesja, odvaja žolč in vodo, lajša menstrualne težave, blaži tudi pike žuželk, pomaga pri aknah, bradavicah, vnetjih kože, ustne votline in očesne veznice…

Alenka Vršič

LJUDJE

V zimskem času, ko je zemlja pokrita s snegom, v sadovnjakih ne bi našli nič zelenega, če bi ne bilo nadležne zajedavke - bele omele, ki ji v nekaterih krajih v Slovenskih goricah pravijo tudi »lim«. Ime Lim je rastlina dobila po okroglih belkastih plodovih,

iz katerih so včasih pripravljali lepilo, kateremu so rekli »lim«. Beseda »lim« izhaja iz spačenke, ljudske, besede »limanje« ali po slovensko lepljenje.

Belo omelo danes največkrat najdemo na starih jablanah, pa tudi na gozdnih drevesih, zlasti na akaciji. Zanimivo je, da je ne najdemo na plantažnih jablanah. Verjetno je temu tako, ker so ta drevesa škropljena s strupi, ki preprečujejo rast te zajedavske rastline. Po vsej verjetnosti k razvoju te rastline na drevesih pripomorejo ptiči, ki v skorjo ali na njo odlagajo seme rastline. Starejši se še spominjajo, kako je povojna oblast skrbela za preprečevanje te, za drevesa škodljive, zajedavske rastline. Bela omela je bila ob ameriškem kaparju, največji škodljivec na jablanah. Takrat je bilo čiščenje dreves od tega zajedavskega plevela vsakoletna obveza. Vsak, ki ni omele odstranil z dreves, je bil kaznovan. Kmalu je bilo možno komaj kje videti to rastlino. Danes je drugače. Naša slika, podobnih »motivov« lahko vidite v vsakem opuščenem sadovnjaku, je nastala ob cesti Negova – Osek. Jablana je zaradi tega zajedavca, ki se hrani s sokom drevesa že popolnoma izčrpana.

Zelena krošnja drevesa, obraščenega z omelo, je najbolj vidna, ko je pokrajina pokrita s snegom, kot kaže naša slika.

Ludvik Kramberger Jablana, katero je »okupirala« in uničila bela omela ali lim

Dimnikar Boštjan Trefalt na terenu v Grabonoškem Vrhu pri Roškarjevih

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 11

LJUDJE

Zlatoporočenca iz Gočove

MARIJA IN ROMAN KRANVOGELNjun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, zaupanje, delo in družina

Tako sta nam povedala zlatoporočenca Marija in Roman Kranvogel, ob praznovanju zlatoporočnega jubileja, ki sta ga v soboto, 23. februarja, praznovala v krogu domačih in prijateljev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Oba zaltoporočna obreda, civilni in

cerkveni, sta se odvijala v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je, ob sodelovanju poslovne sekretarke Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras. Opravljanje civilnega obreda je zaznamovalo nekaj posebnega, zlatoporočenca sta županova sorodnika. Zlata nevesta Marija je sestra županovega očeta, ženin pa je županov birmanski boter.

O življenjski zgodbi in o družinskem zakonskem življenju slavljencev je spregovorila Barbara Cvetko. Ob obredu in predaji zlatoporočne listine ter čestitki pa je župan dejal: »Posebna čast mi je, da vama lahko kot petemu zlatporočnemu paru, odkar obstoji sedanja občina, čestitam ob vajinem zlatem zakonskem jubileju.« Po izročitvi zlatoporočne listine in darila, je župan odprl trojiško penino, s katero je nazdravil z jubilantoma.

Po opravljenem civilnem obredu je sledil cerkveni, ki ga je ob daritvi sv. maše, ob asistenci p. Mateja Papeža in p. Jureta, daroval župnik, pater Bernard Goličnik. Pater je zakoncema namenil lepo pridigo, v kateri je spregovoril o pomenu zakonske zveze, ki tvori družino. Med drugim je dejal: »Današnji dan se je začel temen in meglen a se je ob vajinem prihodu v cerkev pokazalo sonce. Tako je bilo tudi v vajinem zakonskem življenju. Bili so temni pa tudi sončni in lepi dnevi. Takšno je življenje, temno in sončno. Kot zakonca sta se razumela in spoštovala. Danes tukaj v cerkvi potrjujeta izrečene besede zvestobe, ki sta si jo obljubila pri sklenitvi zakonske zveze pred 50 - leti. S svojim zgledom, ob praznovanju zlate poroke, sta svetla lučka tistim, ki se obotavljajo skleniti zakonsko zvezo.«

Spomini matere Franca Veberiča o steklem človeku v Spodnjem Gasteraju

PRIVEZAN NA POSTELJOOd stekline okuženi bolnik je umiral v strašanskih mukah

Steklina je huda bolezen, ki jo prenašajo z virusom stekline okužene živali, na druge živali in na človeka se prenaša s slino. Največkrat pride do okužbe z ugrizom stekle živali.

Če pride do okužbe, virus nekaj časa miruje, nato pa potuje po perifernihživcih v možgane, kjer prizadene osrednji živčni sistem. V preteklosti je bila bolezen 100 odstotno smrtna. Bolnik pa je umiral v strašanskih mukah. Kot je znano je francoski učenjak, biokemik in zdravnik Louis Pasteur razvil cepivo proti steklini tako, da je sam na sebi preskušal njegovo delovanje. Danes obstojajo cepiva za preventivno cepljenje proti steklini, katero priporočajo zlasti tistim, ki delajo v gozdu, kjer se lahko potikajo stekle živali, predvsem lisice, ki so najpogostejše prenašalke stekline. Proti bolezni v Sloveniji iz zraka izvajajo »cepljenje« lisic z vabami, ki vsebujejo cepivo proti steklini,.

V preteklosti, ko še ni bilo toliko časopisov, radia in televizije, so se zgodbe o nenavadnih dogodkih, pa tako tudi o boleznih, prenašale od ust do ust. Spominjam se zgod, ki sem jih slišal od staršev, tako tudi zgodb o steklih ljudeh. Kot mi je pripovedovala mati, ki je bila rojena 1899. leta, so bolniku s steklino, ki je bil zaklenjen v sobi ali kakem drugem prostoru, dajali hrano in vodo skozi okno. Ker je takih pripovedi vedno manj, smo bili veseli srečanja z 72 letnim lovcem Francem Veberičem, ki je bil doma v Spodnjih Ivanjcih, sedaj pa živi na Cenkovi pri Cerkvenjaku. Je dolgoletni član LD Negova, kjer je bil včasih gospodar, predsednik ali starešina, sedaj pa je revirni lovski čuvaj. Z njim smo se srečali, ko nam je pokazal njegovo 114. lisico, ki jo je uplenil v lovišču Ivanjševska Dobrava pri Negovi. Zadovoljen je, da še na srečo nobena njegova uplenjena lisica ni bila stekla. Vedno, ko katero upleni pa se spomni zgodbe, ki mu jo je o steklem človeku povedala mati. Zato ni nič čudnega, da se uplenjene lisice vedno loti z zaščitnimi rokavicami. Njegova zgodba je zanimiva tudi za bralce teh vrstic.

»Rad bi najprej povedal, kašne so dobre in slabe strani lisice. Ko uplenim lisico in zbudim radovednost otrok to rad pripovedujem vnukom in drugim otrokom.

Lisice v naravi so koristne, ker lovijo miši in druge škodljivce, so tudi nekak sanitarni »inšpektor«, saj pospravijo tudi vso mrhovino, ki se pojavi v lovišču. Slabe lastnosti pa so, da uničuje mlade živali: zajce, fazane, race, mladiče srn in drugo. V sili, zlasti ko ima mladiče, lovi tudi podnevi.

Otrokom vedno povem, da je največja nevarnost lisic v tem, da prenašajo steklino. Če stekle lisice pridejo na dvorišče lahko okužijo domačega psa ali mačko. Seveda so s steklino okužene domače živali potem zelo nevarne ljudem« je povedal izkušeni lovec.

Omenili ste nam zgodbo o steklem človeku, ki vam jo je pripovedovala mati. Se še spominjate česa iz njenega pripovedovanja?

»Živo se spominjam njenih srhljivih pripovedi. Moja mati se je rodila 1898. leta v Srednjem Gasteraju. Pisala se je Julijana Podletnik in se je od tod, leta 1939, poročila na veliko kmetijo v Spodnje Ivanjce k mojemu očetu Alojzu Veberiču. Tam sem se leta 1941 tudi rodil. Pripovedovala mi je, da je pri nekem kmetu, bilo je med leti 1910 – 1915, v bližini njenega doma, na kmečko dvorišče, ki je bilo polno perjadi, pritaval majhen psiček s sklonjeno glavo, ki se je močno slinil. Tekal je med živalmi, ugriznil počasno raco ter jo ubil. Psa so domačini pregnali z dvorišča, nihče pa ni vedel, da je žival stekla in kakšne bodo posledice. Gospodar je pokončano raco pobral, gospodinji pa dejal, da naj tako debele race ne zavrže. Gospodinja je, kot da bi slutila možne posledice, gospodarju dejala, da race ne bo užila. Gospodar pa je raco pripravil za peko, pri tem pa se je okužil z virusom stekline.

Človek je po nekaj dneh zbolel. Tedaj se o tej bolezni ni govorilo. Ugibali so, kaj je človeku, ki je strašansko trpel. Šele zdravnik je posumil na steklino. Bolnika so po zdravnikovem nasvetu privezali na posteljo. Nemočen je od sile grizel »pate« postelje, dokler ni v velikanskih mukah privezan umrl. Kot mi je pripovedovala mati, so si ga ljudje hodili ogledovat. Tudi sama si ga je skozi okno večkrat ogledala. Videla je, kako se je slinil in grizel posteljo. Pokopali so ga z veliko previdnostjo, po navodilih, ki jim jih je dal zdravnik.

Ko mi je mati to pripovedovala še nisem bil lovec, zato nisem poglobljeno razmišljal o tej tragični zgodbi. Žal mi je tudi, da nisem našel več prič, ki bi potrdile pripoved moje matere. Morda so kaj o tem zapisali tedanji časopisi. To bi bila tema za študenta medicine, ki bi na ta način ugotavljal, kdo je bil tedaj žrtev te smrtonosne bolezni.«

Naj omenimo, da smo o tem dogodku spraševali Jožeta Zaletingerja, ki je rojen 16. marca 1922. leta in vseskozi živi v Spodnjem Gasteraju. Povedal je, da se ne spomni, da bi kdaj kdo govoril o steklem človeku v Spodnjem Gasteraju.

Ludvik Kramberger

Spomini matere lovca F ranca Veber iča o s t ek l em č loveku v Spodnjem Gasteraju

Cerkveno slavje je s petjem na koru obogatil cerkveni pevski zbor. Zakonca sta se vse življenje posvečala kmetijstvu. Marija se je rodila 1941. leta v Gočovi,

odkoder je obiskovala OŠ pri Sv. Trojici (tedaj Gradišče), nato pa 4 leta nižjo gimnazijo v Lenartu. Njena želja je bila, postati gostinska delavka, saj se je vpisala v Gostinko - kuharsko šolo v Naklo pri Kranju. A je na željo staršev misel na šolanje opustila.

Roman se je rodil 1940. leta v Gočovi, odkoder je obiskoval OŠ v Voličini. Oba sta se kot sovaščana poznala od malih nog. Za skupno življenje sta se odločila po Romanovi vrnitvi iz vojske. Poroka, civilna in cerkvena, se je tedaj odvijala v Voličini. Po poroki sta se na ženinem domu v Gočovi ukvarjala s kmetijstvom in pozneje prevzela posest. Bili so družina treh generacij. Roman se je ob kmetovanju ukvarjal s sadjarstvom in strojnimi uslugami. V veliko zadovoljstvo jima je, da danes njuno delo na kmetiji nadaljuje sin Branko z ženo Mileno. Sicer še vedno poprimeta za vsako delo, ki ga zmoreta.

V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: Roman, Marinka, Branko, Anka in Sandi, ki pa je kot dojenček umrl. V veliko zadovoljstvo jima je, da so ju otroci obdarovali z osmimi vnuki, in da so delavni ter ju spoštujejo.

Kljub težkemu kmečkemu delu sta našla tudi čas za družbene dejavnosti. Delovala sta v PGD Gočova katerega sta bila tudi ustanovna člana. Roman je bil veliko let član UO RK Sv. Trojica in 25 let član župnijskega pastoralnega sveta v župniji Sv. Trojica. Marija je vse od nastanka aktivna članica Aktiva kmečkih žena Sv. Trojica. Oba sodelujeta tudi pri Frančiškovi družini in v Društvu upokojencev Sv. Trojica.

Še veliko zanimivega iz njunega življenja bi lahko napisali. Naj naše pisanje zaključimo z željo, da naprej ostaneta zdrava in, da se vidimo na praznovanju biserne poroke.

Ludvik Kramberger

Zlatoporočenca s pričami, županom Darkom Frasom in poslovno sekretarko Barbaro Cvetko

12 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

MED DRAVO IN MURO

CERKVENJAK

CANKOVA

SVETA TROJICA

Turistično društvo Sv. Trojica sporoča,da dela pri obnovi »Poličove« kapele na Cesti Maksa Kavčiča pri Sv. Trojici lepo napredujejo. Kapelo, postavljeno v božjo čast Sv. križu je leta 1886 postavil, opremil in poslikal pozlatar, kipar in podobar Leopold Lavoslav Perko. Turistično društvo Sv. Trojica si je zadalo težko nalogo – nezadržno propadanje nekoč lepotice med kapelami je potrebno ustaviti in jo obnoviti – da so prizadevni člani TD in drugi uspešni, potrjuje sedanji pogled na kapelo, ki bo posvečena papežu Janezu Pavlu II.

REZ TRTE JE ZAHTEVNO IN ZAMUDNO OPRAVILO

je povedal vinogradnik Ivan Janez Pučko, ko smo se z njim srečali ob rezi trte v vinogradu, ki se nahaja ob njegovi hiši v Stanetincih pri Cerkvenjaku.

V njegovem vinogradu raste 6.000 trt. Obdelava vinograda in kletarjenje sta njegova zaposlitev. Janez je vinogradnik z dušo in telesom. O tem nam je povedal: »Že veliko let se ukvarjam z vinogradništvom, ki je sedaj moj glavni poklic. Ker sem po poklicu natakar, 26 let sem delal v tem poklicu, je moja želja bila, da bi doma točil svoja vina. V ta namen sem ob hiši zgradil večji gostinsko - turistični objekt, v katerem je vinska klet, zgornji prostori pa so namenjeni turizmu. V njih bomo v kratkem odprli vinotoč, kjer bomo obiskovalcem nudili ustekleničena in odprta vina. Po naročilu bomo sprejemali tudi skupne, ki bodo lahko štele do 45 oseb. Ob vinu bomo postregli tudi z dobrotami s tünke, po želji pa kot toplo jed, tudi enolončnico.«

Vinotoč Pučko, Stanetinci, tako se bo imenoval, se nahaja na robu občinskega središča, naselja Cerkvenjak, zato ga ne bo težko najti. Ker ima Janez bogate izkušnje iz gostinstva, bodo storitve vrhunske. Z dodatnim izobraževanjem je dosegel tudi poklicno kvalifikacijo someliera III. Kot predsednik pa že 11 let vodi Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak. Je tudi član Evropskega reda vitezov vin.

Ludvik Kramberger

11. JOŽEFOV POHODNA CANKOVI TUDI NAŠI BRALCI

V Cankovi stoji cerkev, katere zametki segajo v leto 1718. Posvečena je svetemu Jožefu.

V občini, ki leži na skrajnem jugozahodu Goričkega ob avstrijski meji na površini 30,5 kvadratnih kilometrov, ob Jožefovem, ta goduje 19. marca, pripravljajo občinsko praznovanje imenovano Jožefovi dnevi. Letošnje, že 16. Jožefove dneve so počastili v soboto 16. marca z 11. Jožefovim pohodom. Šlo je za okrog 13 kilometrov dolgo pot po neokrnjeni naravi. Okrog 150 ljubiteljev hoje v naravi iz širšega območja severovzhodne Slovenije, med katerimi je bilo tudi nekaj bralcev Domačih novic, si je med pohodom ogledalo številne znamenitosti.

Pot je vodila skozi učno gozdno pot Fuks graba. V Gerlincih so bili pohodniki v gosteh pri družini Štesl, kjer ponujajo bučno olje, domačo viljamvko, suho sadje, razne likerje ter med in medene izdelke. Sicer pa so pohodniki bili pred startom, dva krat med potjo in po povratku na Cankovo, deležni napitkov in prigrizka. Pohoda se je med drugimi udeležil tudi Drago Vogrinčič, župan Občine Cankova.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

»Sprehodi nama krepijo telesno in duševno zdravje...«... sta nam povedala pohodnika Ljudmila Katan iz Cogetinc in Franc Žunko iz Stanetinc

pri Cerkvenjaku, ko smo ju srečali ob njunem sprehodu v Ivanjskem Vrhu, ki sodi v Občino Gornja Radgona. Povedala sta, da sta vdovca, oba stara 71 let in živita vsak na svojem domu. Sta vneta planinca, zato so jima sprehodi njuna nujna vsakdanja aktivnost.

Franc se z avtomobilom pripelje v Cogetince, nato pa »odrajžata« na sprehod. Ob našem srečanju sta si zadala prehoditi kakih 10 km dolgo pot na relaciji Cogetinci, Cerkvenjak, Negovsko jezero, Negova, Kunova in nazaj do Ljudmilinega doma v Cogetincih. Povedla sta, da so jima sprehodi v veliko zadovoljstvo, saj se na poti pogovarjata, opazujeta naravo in dihata sveži zrak.

Besede in slika: Ludvik Kramberger

Blagoslovitev bo opravljena 12. maja 2013 popoldan. Po blagoslovitvi vas Turistično društvo Sveta Trojica v Slovenskih goricah vabi na prijetno druženje.

SŠ

Lepo pozdravljeni pri Sv Trojici

»Gasilski« posnetek pred cerkvijo svetega Jožefa na Cankovi pred začetkom pohoda«

Janez Ivan Pučko pri rezi trte v svojem vinogradu

Popotnika Milka Katan in Franc Žunko na sprehodu

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 13

MED DRAVO IN MURO

OREHOVCI OREHOVCI

PO IVANJŠEVSKO SLATINO TUDI IZ CERKVENJAKA

Ivanjševska slatina, ki se nahaja tik ob struge reke Ščavnice ob cesti Ivanjševci ob Ščavnici - Negova, je zelo obiskana. Po njo prihajajo bližnji domačini, najdejo pa jo tudi taki, ki prihajajo iz oddaljenih krajev.

KLÜČAJA VREDNA POGLEDAS snegom pokrita pokrajina pokaže marsikatero znamenitost. V snegu, ki daje pokrajini barvni kontrast, je marsikateri

objekt bolj viden. Poleti hiše v Slovenskih goricah krasijo rože, pozimi pa se popotnik ozre na druge posebnosti v pokrajini. Gotovo so zelo opazne stare zidane, še bolj pa »cimprane«, lesene hiše. Teh je na žalost vse manj, saj

smo Slovenci tudi pri tem varovanju kulturne oz. arhitektonske dediščine ravnali do skrajnosti nespametno. Danes se na podeželju bohotijo »moderne« hiše, ofarbane z divjimi barvami.

V preteklosti so imeli večji kmetje svoje viničarje. Te so predstavljale hišico s kletjo, vinogradom in sadovnjakom. V hišici so nastanili viničarja, ki je za to, da je imel bivanje, gospodarju opravljal dela v vinogradu, pa tudi na kmetiji, ki je bila največkrat oddaljena od viničarije. Nekateri gospodarji so ob vinogradih postavili le manjše objekte, ki so jih imenovali klüčaje. Verjetno zato, ker je bila klet in na njej postavljen objekt pod ključem. Rekli so, da je »zakljüčana«! A to je le domneva. V taki mali zgradbi ponavadi ni bilo stanovalcev. Na to kažejo ohranjeni tovrstni objekti, ki nimajo dimnika. Tak objekt, to je klüčaja, stoji v Grabonoškem Vrhu, v občini Cerkvenjak. (Foto) To je Golobova, Rožmanova, sedaj Šubečova ali Zemljičeva klüčaja. Stroji na robu vinograda, ki ga imajo lastniki iz Lokavec pri Negovi. Sedanja lastnica klüčaje je Ana Zemljič, njen sin Janko pa nam je o njej povedal: »Klüčaja je bilo nekoč pokrita s slamo. Gospodarjem je služila, da so se v njej zadrževali ob slabem vremenu. Dimnika ni imela. So pa nekdanji lastniki v sobo postavili peč, od katere so skozi »zimper« speljali odvodne cevi, da so lahko kurili, ko so pozimi opravljali dela v vinogradu ali pretakali vino in jabolčnik, kar so hranili v kleti. V njej so tudi prespali, kar kaže v njej postavljena stara postelja. Klüčajo si sedaj ogledujejo turisti in jo slikajo kot zanimivost. Tisti, ki se spoznajo na tovrstne stare objekte nam priporočajo, da bi jo spet pokrili s slamo saj bi bila tako bolj izvirna in zanimiva.«

Ludvik Kramberger

JUROVČANI NAVDUŠILI OBČINSTVO V OREHOVCIH

Že drugič letos je bilo v Orehovcih veselo

V organizaciji TD Majolka iz Orehovec, ki prireja letošnji abonmajski sklop treh komedij z naslovom »Z Majolko do smeha« je bilo prvo soboto marca v gasilskem domu v Orehovcih spet veselo. Drugo

komedijo po vrsti iz tega sklopa so uprizorili amaterski igralci Ljudskega dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici z naslovom Žalujoči ostali.

»Žalujoči ostali« so se v režiji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju, tako je bilo mogoče slišati veliko starih prleških besed, ki so do danes že in še izginjajo iz rabe. Roman Marič je tudi prevajalec tega dela , katerega je napisal pisatelj Branislav Nušić z naslovom Užaloščena porodica.

Zgodba govori o tem, kako je človek lahko pokvarjen in pohlepen, posebej ob situaciji ko je na vrsti delitev dediščine in denarja. »Žalujoči« privlečejo na dan vse še tako daljne sorodstvene vezi, vsi so zelo žalostni, o pokojniku vedo povedati samo dobro in vsi so upravičeni in upajo na delež pri dediščini. Ko pa jim je dediščina spolzela med prsti, je izginilo tudi njihovo spoštovanje do pokojnika.

Tudi tokrat je bila dvorana polna obiskovalcev, ob spremljanju hudomušne komedije je bilo polno smeha in dobre volje. Že naslednja in zadnja komedija abonmaja bo na sporedu 6. aprila ob 19. uri v Orehovcih . Kulturno - umetniško društvo Stane Sever iz Ribnice na Pohorju bo izvedlo bulvarno komedijo Toneta Partljiča PARTNERSKA POROKA v režiji Toneta Partljiča in Jožeta Zapečnika. Tudi tokrat vabljeni!

Foto: Ivan Simonič, tekst: Marjan Slavič

Klüčaja v Grabonoškem Vrhu je vredna pogleda

Dani Žižek pri nalivanju slatine iz naravnega slatinskega vrelca v Ivanjševcih ob Ščavnici

Ob njej smo v soboto, 16. marca, pri natakanju srečali 27 letnega Danija Žižka iz Stanetinc pri Cerkvenjaku. Povprašali smo ga, kako to, da prihaja po slatino tako daleč: »Sedaj, ko se pripeljemo z avtomobilom, ni več tako daleč. Že moj oče Štefan Žižek je hodil ponjo, takrat še s kolesom. Po slatino so hodili zlasti poleti, da so si v vročini z njo pripravljali »špiracarje« z jabolčnikom ter vinom. Sedaj prihajam po slatino celo leto in to vsak mesec enkrat. Da ostane sveža jo »žegnam« s »citronko« v prahu. Ta preprečuje, da bi se na steklenici ali plastenki prijemalo železo. Ponavadi je natočim po 40 do 50 litrov. Pri hiši jo pijemo vsi, največkrat jo mešamo z vinoma, se pravi, da si naredimo »špricer«, brizganec.« Dani nam je zaupal, da imajo doma kmetijo, kjer redijo živino, po 7 krav ter prašiče za svojo potrebo. Sam je zaposlen kot pleskar pri znanem pleskarju Branku Lorenčiču v Čagoni, v prostem času pomaga staršem pri delu na kmetiji. Ob nalivanju sva se pogovarjala o zgodovini te slatine. Ko smo mu povedali, da so jo nekoč, že pred prvo svetovno vojno, polnili v steklenice in jo prodajali v Murski Soboti ter celo v Gradcu, tega ni mogel verjeti. Ker so bila vrata na zgradbi v kateri je bila nalivalnica in ki stoji ob vrelcu odprta, smo mu pokazali, kje so točili slatino za prodajo. Tam se še sedaj nahaja napeljava od vrelca do mesta kjer so polnili slatino v steklenice. Zanimivo je, da je tedanji lastnik slatinskega vrelca Kirbiš iz Murske Sobote, ob vrelcu nameraval zgraditi manjši hotel, kar pa mu je preprečila prva svetovna vojna.

Za ureditev vrelca in okolice je sedaj poskrbela občina Gornja Radgona. Ob njem so postavljene klopi za počitek ter urejeni manjši parkirni prostori.

Ludvik Kramberger

14 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

POPULARNA KULTURA

{ } Ureja: R. Štrakl

Krudovi / The Croods animirana komična pustolovščina

Scenarij: Chris Sanders, Kirk De Micco

Režija: Kirk De Micco, Chris Sanders Glasove so posodili: Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Emma Stone, Catherine Keener,

Ustvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda se vračajo daleč v prazgodovino, kjer srečamo družino Krudovih. Glavno pravilo glave družine Gruga je, da razen za iskanje hrane nikoli

ne zapustijo varnega zavetja domače votline, kar gre močno v nos njegovi vedoželjni odraščajoči hčerki Ip. Toda tektonski premiki jih prisilijo, da si poiščejo nov dom, preko nepoznanih dežel pa jih vodi Ipin novi prijatelj, kar Grugu ni niti malo všeč. Ob spoznavanju številnih novih čudes in neprestanih nevarnostih se počasi vendarle zbližajo, toda premagati morajo še številne zabavne in boleče preizkušnje.

Zabavna pustolovščina o prvi sodobni družini na svetu, ki se poda na potovanje svojega življenja. Ko ostanejo brez strehe – oziroma votline – nad glavo in uničenje grozi tudi njihovemu celotnemu svetu, so se Krudovi primorani podati na prvo družinsko pot… Sredi medgeneracijskih spopadov in potresnih sunkov odkrijejo neverjeten nov svet, poln fantastičnih bitij, in prihodnost, o kakršni niso niti sanjali.

Čeprav se družinska dinamika Krudovih odvija pred nekaj milijoni let, se zdi, kot da se odvija pri nas doma. Kot večina očetov je Grug (glas Nicolasa Cagea; v slovenski sinhronizaciji mu glas posoja Štefan Kušar) je do svoje žene in treh otrok preveč zaščitniški. Resda se njegov trud obrestuje s tem, da je družina varna – a tudi dolgočasna. Njegova lepša polovica Uga (Catherine Keener oziroma Alenka Tetičkovič) je posvojila soprogovo miselnost, da je strah dober in kakršna koli sprememba slaba. Tudi njun sinko Klump (Clark Duke oz. Andrej Kušar) je zadovoljen s statusom quo. Vročekrvna tašča Oma (Cloris Leachman oz. Maja Končar) se zeta nikoli ne naveliča zbadati – včasih ga celo napade; kot kamen trpežna novorojenka Sonči pa je morda še najbolj vročekrvna Krudovka doslej.

A seveda se starševski avtoriteti po robu postavi uporniška (je sploh kakšna drugačna?) najstnica: Ip (Emma Stone oz. Ajda Smrekar) – edino, kar Gruga sploh žene v boj za preživetje – bi rada življenje resnično zadihala, a njeni radovednosti glede sveta zunaj njihove votline na poti stojijo očetova primitivna pravila.

Potem pa dogodek kataklizmičnih razsežnosti Krudove požene v neznano, in prilagoditi morajo svoj način življenja. Na poti srečajo Fanta (Ryan Reynolds; v slovenski inačici Aljaž Jovanović), čigar osupljiva odkritja novih reči – na primer ognja… čevljev! – Krudove pretrese na nepričakovane načine. Večina družine – predvsem seveda Ip – odprto sprejme Fantovo vizijo novega sveta, ki se imenuje »jutri«, a Grug v njem vidi zgolj najhujšo nadlogo doslej: očarljivega najstnika, pred katerim mora zaščititi Ip.

In Krudovi kmalu dojamejo, da bodo, če se ne razvijejo, (p)ostali del zgodovine.

Nelly FurtadoLjubljana / Hala Tivoli

Koncertnemu seznamu tujih izvajalcev, ki so prvič obiskali Slovenijo, se je v četrtek, 14. marca, pridružila svetovno znana pevka kanadskega rodu Nelly Furtado. Ljubljansko publiko je razvajala v okviru svoje turneje The Spirit Indestructible,

s katero se mudi po Evropi. Pričakovanja od koncerta in nje same kot vokalistke so bila velika. Ne le zato, ker se poigrava s toliko glasbenimi stili in smo se zato obetali pravo mešanico različnih žanrov, temveč zato, ker je z zavidljivim številom nagrad okronana glasbenica trenutno vroče ime na sceni.

Furtadova je, po pričakovanjih, svoj krstni slovenski nastop pričela z naslovno pesmijo zadnjega albuma The Spirit Indestructible ter nadaljevala z Waiting for the Night z aktualne plošče. Ker so med njenimi zvestimi poslušalci še bolj kot najnovejše stvaritve izpod njenih prstov znani njeni hiti starejšega datuma, so večjo evforijo povzročile Say it Right, Manos al Aire (kjer roke obiskovalcev seveda niso manjkale), Powerless (Say What You Want) in Try. Zagotovo najbolj pričakovana pesem večera I’m Like Bird, ki jo je z albumom Whoa, Nelly daljnega leta 2000 tudi izstrelila med svetovne zvezde, je med občinstvom požela slišno odobravanje. Ko je hitela iz pesmi v pesem, jih je kar nekaj zvenelo drugače od originala. Turn off the Light je preoblekla v povsem rokerski videz, High Life je začinila z raperskim vložkom, Big Hoops (Bigger The Better) je začinila s seksi norenjem, rumenim perjem okrog vratu in plesnimi gibi. Res, pravi kameleon!

Simpatična pevka ves čas ni pozabila na koketiranje, pozdravljanje in seveda manjkala ni niti (za)hvala v slovenskem jeziku, ki ji je dodala še nekaj dodatnih točk za trud. Glasbeno poslastico je zaključila z uspešnico Maneater. Škoda, da njen hit »turn off the light« ni učinkoval na luči, ki so se prižgale takoj po koncu in publiki niso dale možnosti Nelly ponovno priklicati nazaj na oder. Simpatična gospodična, ki zagotovo zasluži naziv ene boljših svetovnih pevk je v svojem uro in pol dolgem koncertu dokazala, da je profesionalka in njen nastop zagotovo vreden ogleda. Kratko, a sladko!

Nina Jenko

Workburger izvenserijski izdelek z brezhibno napako

Mednarodna stripovska antologija z naslovom "Workburger” predstavlja nekatere izmed največjih mojstrovin svetovno priznanih rokodelcev/rokodelk, mojstrov/mojstric stripovskega medija. Ta skrbno

sestavljena krpanka različnih stripovskih pripovedi, ki se vrtijo okoli tematike sodobnega dela, je umetelno izdelana iz mnogih resnih in duhovitih pa tudi izzivalnih in raziskovalnih umetniških pristopov k temi.

Sodelujoči umetniki, ki so črpali tako iz teorije kot osebne izkušnje, so se spopadli s tem izmuzljivim pojmom, obrzdali njegovo ustvarjalno silo in vpregli njegov velikanski, eksplozivni potencial: eno najbolj koristnih, a hkrati tudi nevarnih značilnosti dela.

Knjiga, ki lucidno odkriva in velikodušno razkazuje številne permutacije pomenov samega pojma, je tako dokument svojega časa, hkrati pa ostaja bodoča klasika, s tem ko pokriva eno že od vekomaj najbolj univerzalnih tem človeštva.

Stripburgerjeva manufaktura ponosno predstavlja približno 50 herojev delavskega razreda, ki so posvetili svoje misli, poglede, stripe, kri, znoj in solze konceptu dela.

Naše delo je opravljeno. Zdaj ste na vrsti vi, dragi bralci!

Opozorilo: Ko boste prebrali to knjigo, delo nikoli več ne bo to, kar je bilo.

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 15

PozdravAvtorica: Lucia Žitnik

Vsak dan se srečuješ z ljudmi, ki jih poznaš.A se ne ustaviš,tjavendan pozdraviš,pa vendar ti je včasih, da bi komurkoliod srca in iskrenoželel dober dan.

A vse prepogosto ljudje mimo gredo.In ko so že mimo, se ne ozrejo,pa vendar ti je včasih, da bi ti kdorkoli,od srca in iskrenoželel dober dan…

Mi vsi bi lahko si vsak dan podarili pozdrav, ki ne bil bi samo tjavendan.Ker vsak izmed nas je mogoče Včasih samVoščimokdaj prav zares si dober dan!

In vsi, ki jih žalost molče obiskuje,in vsi, ki samota pri njih domuje,Naj bi vsak dan vsaj za hip iz srca občutiliod ljudi res prijazen pozdrav:»Dober dan!«

KULTURNIKI KD PETER DAJNKO IZ ČREŠNJEVEC

S SRCEM IN OBČINI V PONOS

Na Občnem zboru KD Peter Dajnko iz Črešnjevec so pregledali delo v preteklem letu in si določili nove naloge in cilje za letošnjo leto.

Na zadnji dan v mesecu februarju se je zbralo v dvorani vile Hold v Črešnjevcih večina članic in članov Kulturnega društva Peter Dajnko ter vabljeni gostje. Pregledali so delo v preteklem letu, ki je bilo zelo pestro predvsem pa delavno. Društvo deluje že skoraj 50 let, v njo pa sta vključeni dve skupini, tamburaška, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo igranja na tamburice in otroško folklorno skupino, ki deluje četrto leto.

Po besedah predsednice društva Eve Banfi, je društvo v preteklem letu delovalo zelo uspešno, predvsem v okviru finančne zmožnosti, ki so je deležni iz donacije s strani občine . V ponos ji je uvrstitev na državna srečan ja , p redstav i tev d r u š t v a n a r a z l i č n i h prireditvah v občini kakor tudi širom naše domovine ter izven njenih meja.

Danilo Banfi, ki je vodja 13 članske tamburaške skupine, je pohvalil vse člane za vestno in marljivo delo . V preteklem letu so nastopili kar 27 krat. Med pomembnejšimi nastopi je izpostavil srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki je bilo v Negovi in Svečini, srečanje tamburaških skupin v Radencih, snemanja za radio Ognjišče ter nastop v Mariboru v projektu Evropske prestolnice kulture EPK Maribor 2012.

Simona Roškar, vodja otroške folklorne skupine je predstavila pomen in vizijo druženja otrok v plesu, igri, petju in ustvarjanju ter ohranjanju ljudskih plesov. Z osemnajstimi mladimi plesalci, ki so stari od 4 do 12 let so imeli kar 6 nastopov. Predstavljajo se predvsem s prekmurskimi in štajerskimi plesi, ki so prirejeni otrokom te starosti ter z otroškimi igrami in izštevankami.

Med govorniki je spregovoril občinski svetnik in pooblaščenec župana Milan Nekrep, predsednik Sveta OI JSKD Gornja Radgona. »To kulturno društvo je najaktivnejšo amatersko društvo v občini, ki dela s srcem, vsem ste lahko

vzor, občini pa v ponos«. Beseda je tudi tekla tudi o tem, da se na nivoju občine

pripravlja nov pravilnik o delovanju in financiranju amaterskih kulturnih društev . V njem je zajet večji kriterij ter pravila za izboljšanje in pravično razdeljevanje občinskih sredstev po načelu bolj si aktiven več sredstev bo društvu namenjeno.

V svojem nagovoru je društvo in vse prisotne pozdravil tudi predsednik KS Črešnjevci - Zbigovci Janko Kralj , pohvalil in izpostavil je, da sta obe skupini, tamburaška in folklorna zelo uspešni v svojem delovanju predvsem pa sta izvrstni promociji krajevne skupnosti in občine. Kralj pa je opozoril

na problematiko prostorov v Vili Hold, ki jih uporablja KD za vaje, razna srečanja ter nastope, predvsem na nevzdrževanje nekaterih prostorov in objekta od pristojnih inštitucij v občini.

Predsednica Eva Banfi je na koncu predstavila program ter vizijo za letošnjo leto. Želeli bi nabaviti ozvočenje za lastne potrebe in nastope, snemanje pesmi za dopolnitev zgoščenke, tako bi naj bila predstavitev zgoščenke že v sredini meseca junija v Negovskem gradu, nabaviti želijo nove inštrumente, pripravljajo strokovno ekskurzijo ter izobraževanje, predvsem pa nastope tamburašev in folkloristov na raznih srečanjih in kulturnih prireditvah. 16. marca so pripravili nastop v dvorani vile Hold v Črešnjevcih ob prireditvi praznika dnevu žena in materinskega dneva. Omeniti pa je vsekakor treba vsakoletni zaključni Miklavžev koncert, ki ga prirejajo vrli kulturniki in bo letos sedmega decembra že osmič. Foto in tekst: Marjan Slavič

Vrnitev štorklje

Drugi dan pomladi se je na dimnik OŠ pri Sv. Ani vrnila štroklja. Tukaj domuje že četrto leto.

A.R.

(foto

vir:

svet

a-an

a.or

g)

V ČREŠNJEVCIH SE JE PELO, PLESALO IN IGRALO Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec

je pripravilo prireditev za minuli praznik Dan žena in prihajajočemu Materinskem dnevu.

Vrli kulturniki iz Črešnjevec tudi letos niso pozabili na praznika, ki sta namenjen vsem materam, dekletom in ženam, predvsem pa družini in spoštovanju žensk. Tako so v soboto 16. marca v vili Hold v Črešnjevcih pripravili, kot nekaj let do sedaj, prireditev z naslovom Ta šopek je zate. Na sami prireditvi so nastopili otroci iz vrtca Manko Golar PE Črešnjevci, učenci Osnovne šole Gornja Radgona, v glasbeni točki so zaigrali učenci Glasbene šole Gornja Radgona in učenci Zasebne glasbene šole Maestro, z plesom pa so popestrili večer otroci Otroške folklorne skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevec in z poskočnima polkama tamburaši Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevec. S svojim lepim glasom pa je vse prisotne v zares nabito polni dvorani prevzela pevka Simona Fekonja.

Foto in tekst Marjan Slavič

16 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

ODLIČNI MLADI GLASBENIKI

Niko Peserl, doma iz Nasove pri Apačah, Bine Ploj iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah in Nejc Kuri iz Cerkvenjaka, so še zelo mladi in navihani fantje, ki veliko obetajo.

Večino prostega časa preživljajo zelo aktivno, saj obiskujejo Konservatorij za glasbo in balet Maribor - podružnično šolo Lenart v Slovenskih goricah. Niko obiskuje sedmi razred, Bine šesti in Nejc peti razred inštrumenta – TROBENTE, pod vodstvom profesorja Simona Štelcerja. Najmanj trikrat na teden imajo popoldne po osnovni šoli, še glasbeno šolo. Če se seveda ne bliža kakšno tekmovanje, kot jih je čakalo zadnja dva meseca. Takrat pa so vaje še večkrat in se začnejo pripravljati veliko prej, preden se tekmovanje začne. Skoraj vsak teden imajo nastop in vsak dan veliko vaje ali v glasbeni šoli ali pa doma, vključno s soboto, nedeljo in v počitnicah.

Ker pa se je treba tudi učiti, da bodo uspešno končali osnovno šolo je vso to delo velikokrat zelo naporno, saj prihajajo domov šele zvečer. A ker so vztrajni jim vse to uspeva nekako uskladiti.

Letos so spet dokazali, da njihov trud ni bil zaman. Najprej so se udeležili 16. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Štajerske in Pomurja, ki je potekalo v Mariboru na Konservatoriju za glasbo in balet. Prejeli so 95 od 100 možnih točk in ZLATO PRIZNANJE v Komorni skupini s trobili I. kategorije - TRIO TROBENT. Tako so si priigrali vstopnico na državno tekmovanje. V kulturnem centru Semič nad Črnomljem so se 14. marca udeležili 42. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer so tudi dosegli izjemen rezultat in uspeh. Prejeli so ZLATO PLAKETO za izvedbo treh skladb in prvo nagrado. Dosegli so 97,20 točk od 100 možnih.

Po doseženih uspehih se bodo še enkrat predstavili na zaključnem koncertu prvonagrajencev, ki bo v Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, 28. 3. 2013 ob 18.00 uri.

Trud, vaje in ure, ki so bile vložene v njihov uspeh so se obrestovale. V ta dosežek je še posebej veliko vložil njihov prof. Simon Štelcer . Vedno jih je budno spremljal na vseh vajah in tekmovanjih ter jih spodbujal in žrtvoval za njihov uspeh zelo veliko svojega časa. Predvsem njemu gre posebna zahvala in pohvala za dosežke, ki so jih fantje dosegli. Med njimi se je ustvarila velika vez prijateljstva. Tudi starši smo jih spremljali na nastopih, vajah in na tekmovanjih. Znajo se nasmejati in stopiti skupaj ko gre zares. Vse to je pomembno za toliko večji uspeh.

Zato Niku, Binetu in Nejcu iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepo in dobro zaigranih melodij. Da bi bili še naprej tako dobri prijatelji in bi bila njihova pot uspešna.

Starši

Od leve: Nejc Kuri, Niko Peserl, prof Simon Štelcer in Bine Ploj

Za domače po domače – glasbena prireditev pri Sv. Ani

V nedeljo, 17. 3. 2013, je že četrtič po vrsti, v športni dvorani pri Sv. Ani, potekala prireditev Za domače po domače. Domače

kulturno društvo je povabilo številne glasbenike, humoriste, pevce in druge goste na zabavno glasbeno popoldne, ki je letos privabilo veliko število ljudi iz domače in sosednjih občin. Na povabilo društva so se tako odzvali domači ansambli, pevci, plesalci folklornih skupin in mažoretk, domači humoristi in ljudski godci. Med nastopajočimi je bilo veliko mladih in obetavnih glasbenikov, kar je dobra popotnica za glasbeno udejstvovanje v naših krajih. Številne nastopajoče sta z besedami pospremila na oder in z njega domačina Sandra Šnajder in Gregor Lasecky. Za poslastico popoldneva pa so poskrbeli člani ansambla Spev, ki so bili tokrat posebni gostje prireditve. Ob glasnem ploskanju je skoraj tisoč glava množica skupaj z ansamblom Spev zapela kar nekaj skladb. Po triurni zabavi in druženju so se obiskovalci razšli zadovoljni in nasmejani. DIČI DIČI DIČA

revija otroških folklornih skupin

V četrtek, 14. 3. 2013, je v kulturnem domu v Cerkvenjaku, potekala že tradicionalno srečanje otroških folklornih skupin pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Lenart.

Na odru za nastopajoče so se zvrstile štiri folklorne skupine: OFS »Šleka pac« OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski dol, FS »Postrüžjeki KD in OŠ Sv. Trojica, FS OŠ Cerkvenjak in OFS OŠ Sv. Ana. Nastopajoči so prikazali zanimive splete in plese iz preteklosti, ki so jih dopolnili s petjem in igro. Strokovno je njihove nastope spremljala gospa Mojca Kmetec. S primernimi vsebinami je prireditev povezovala gospa Darinka Čobec.

Vse zbrane pa so pozdravili tudi župan občine Cerkvenjak, gospod Marjan Žmavc, ravnatelj tamkajšnje OŠ, gospod Mirko Žmavc in gospa Breda Slavinec, vodja JSKD Lenart.

Mladi plesalci ohranjajo našo plesno dediščino in jo tako prenašajo na bodoče rodove. Naj jim to postane lepa navada tudi za v bodoče.

AR.

Šolski plesni festival na OŠ Sv. Ana

V četrtek, 21. marca, so na šoli izpeljali tekmovalno plesno prireditev ŠPF (šolski plesni festival). Plesalci – učenci OŠ se vsako leto pomerijo v več

plesnih kategorijah in posameznih plesih. Tako posamezno zaplešejo HIP HOP, POP in Latino, v parih pa: standardne in latinskoameriške plese (dunajski valček, angleški valček, foxtrot, ča-ča-ča, rumba,…).

Učenci so razdeljeni v dve kategoriji glede na starost. V kategoriji A, do 3. razreda ni bilo tekmovalcev, v kategoriji B sodelujejo učenci od 4. do 6. razreda, v kategoriji C pa učenci od 7. do 9. razreda. Tekmovanje je spremljala komisija v sestavi: Nataša Petek, Mateja Kop in Boris Mlakar. Vsi finalisti se bodo pomerili še na področnem ŠPF tekmovanju.

Izbrali so naj plesalko oz. plesalca šole in naj plesni par v vsaki kategoriji. V posameznih plesih kategorije C je bila najuspešnejša Mojca Šauperl iz 8. razreda, v kategoriji B pa Julija Letnik iz 5. razreda. Pri plesnih parih sta slavili Mojca

Organizatorji so povedali, da gre posebna zahvala vsem prostovoljcem in članom kulturnega društva pri Sv. Ani, ki so pomagali prireditev izpeljati in pripraviti.

AR.

Šauperl in Rebeka Šnofl pri starejših učencih, pri mlajših pa so uspešno odplesali: Ben Šnajder in Lara Trojner, Domen Šnajder in Sara Pavlas ter Katja Ornik in Julija Letnik.

Vsi finalisti so prejeli tudi praktične nagrade, ki jih je prispevalo podjetje Saubermacher Lenart in kolajne, ki jih je izdelal učitelj Aleš Milošič.

Mentorica Ana Šnofl pa je ob zaključku vsem čestitala in zaželela uspešno nadaljnje tekmovanje.

(fotovir: sveta-ana.org)AR.

KULTURA

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 17

KULTURA

Lepo slovensko TRGOVINA URICAKo smo se neki dan potepali po Lenartu, da bi našli kaj zanimivega za

objavo v priljubljenih Domačih novicah, smo obiskali Lenarško tržnico. Kot je znano, na tržnici ne prodajo samo izdelkov, pač pa si prodajalci

in kupci izmenjujejo tudi novice. Ker se nam je tisti dan ustavila ročna ura, ki nam odmerja čas življenja, smo iskali urarja, ki bi nam zamenjal »pogonski agregat«, to je majčkeno baterijico. In prav ob tržnici smo naleteli na trgovino, ki nosi naslov Trgovina Urica. Ob vsemogoči poplavi nenavadnih imen trgovin, največkrat imenovanimi s tujkami, smo bili prijetno presenečeni nad tako lepim slovenskim imenom.

Ob menjavi baterijice, smo z lastnikom trgovine Vincencem Kolblom, izmenjali nekaj besed. Ugotovila sva, da sva oba nekoč delala v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. Jaz kot kotlar, nato lanser proizvodnje, on pa kot električar-vzdrževalec. Seveda sva veliko besed namenila »pogoreli«, beri propadli tovarni, ki je zaposlovala 4000 delavcev. Zanimalo nas je, kako je prišel med prodajalce. Kar veliko te zgodbe bomo izpustili. »Ko človek izgubi službo, je hudo. Kljub poklicu, ki je iskan, tedaj ni bilo nobene možnosti zaposlitve. Prav zato sem se odločil za prekvalifikacijo za trgovskega poslovodjo in odprl trgovsko obrt. Tukaj v Lenartu imam prodajalno ur, galanterije in bižuterije. Ker je prodaja pičla, tak je tudi zaslužek, sem dodal prodajo tekstila, ki ga prodajam na stojnici na tržnici v Lenartu. Ob odprtju sem računal, da se bo na tej lokaciji, kakor na tržnici je, vrtelo veliko ljudi, pa tako tudi kupcev. Toda ni tako. Glejte na tržnici sem edini prodajalec. Ljudi, kupcev, pa tudi ni. Po mojem je to nastalo z odprtjem trgovskih centrov, kjer ponujajo veliko tega, kar so v preteklosti kupovali na tržnici.«

Ludvik Kramberger

Vincenc Kolbl v svoji prodajalni z imenom Urica v Lenartu

Zasnežena cvetna nedelja Letošnja cvetna nedelja bo gotovo ostala dolgo v spominu, saj nas je vreme presenetilo s snežno odejo. Zapomnili si jo bomo lahko tudi po velikem uspehu naših smučarskih skakalcev v Planici.

Franc Bratkovič

Velika nočTako so ljudje pred desetletji v naših krajih v »krpačah« prinašali jedi velikonočnemu blagoslovu.Fotografija je nastala pred petdesetimi leti na območju Cerkvenjaka.

Franc Bratkovič

Velikonočna stojnica na OŠ Sv. AnaKadar storiš dobro delo, te preplavi čudovit občutek.Kakor, da bi se nekaj v tvojem telesu odzvalo in reklo:»da, tako bi se moral počutiti«. (Rabin Harold Kushner)

V času velikonočnih praznikov in že mnogo pred njimi nas vabijo izložbe in polne police k nakupu raznih izdelkov. Tudi učenci na OŠ Sv. Ana so pripravili številne izdelke ob pomoči učiteljev in staršev. V prostorih šole so od 18. do 22. 3. 2013 postavili

velikonočno stojnico, na kateri so ponujali številne čudovite izdelke. Učenci in njihovi starši so lahko tako kar na šoli poiskali ustrezne okraske ali dodatke za polepšanje in dopolnitev praznične mize ali prostora v hiši. Že pogled na same izdelke nas prepriča o spretnosti in iznajdljivosti ustvarjalcev. Same ideje za izdelke pa naj bodo kar skrivnost.

Učenci, njihovi starši in delavci na OŠ Sv. Ana že vrsto let pripravljajo pestro ponudbo izdelkov za stojnice tudi pred novim letom. Že nekaj tednov pred prazniki marljivo izdelujejo številne uporabne izdelke za gospodinjstvo ter razne okraske, nakit in ostale modne dodatke. Nekaj dni pred prazniki svoje umetnine ponudijo občanom, učencem in drugim naključnim obiskovalcem. Starši, učenci in delavci šole, ki prispevajo svoje izdelke, pa ves izkupiček namenijo šolskemu skladu. Poleg velikonočnih organizirajo še prednovoletne stojnice. Letos so bili tudi v Europarku, kjer je prostor priskrbela gospa Mojca Letnik, ki je skupaj s hčerko Julijo prispevala tudi številne izdelke. Pri prodaji na stojnici je učenkam na pomoč priskočila gospa Marina Ferlinc, za organiziranost pa je poskrbela predsednica šolskega sklada, gospa Julijana Merklin. Zbrani denar bodo uporabili za potrebe učencev, dokupili bodo kakšna igrala, smučarsko opremo, pa tudi za pomoč učencem v stiski.

(fotovir: sveta-ana.org)

Obiščite kdaj njihove stojnice in si izberite kak zanimiv izdelek. Hvaležni vam bodo slehernega prispevka. Vsem, ki ste kupili izdelke se zahvaljujejo za prispevek, prav vsem pa želijo lepe in mirne velikonočne praznike.

AR

18 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

ŠPORT

ROKOBORBA ŠD SVETA TROJICA

DRUŠTVA

NAMIZNI TENIS

PRVA DRŽAVNA LIGARK Lenart po dolgem času zopet tekmuje v prvi državni ligi. V Mariboru

je bil 9. marca prvi krog tekmovanja in naši tekmovalci so odlično začeli. Zasedli smo tretje mesto.

Prvi je bil ŽŠD Maribor in drugi RK Ljubljana. Drugi krog bo 4. maja v Murski Soboti. V jeseni, po šestih krogih bo znan ekipni državni prvak. Naš klub si je zadal za cilj osvojit tretje mesto, kar bi za nas v tem težkem finančnem stanju bil velik uspeh.

Tomo Jagarinec

NEGOVA – OBČINA GORNJA RADGONA

SKUPAJ ZA LEPŠO PRIHODNOSTPri Negovi v KS Ivanjci (občina Gornja Radgona) se obetajo boljši časi za preživljanje

prostega časa. Tamkajšnje medgeneracijsko Športno društvo dr. Antona Trstenjaka v mesecu aprilu odpira vrata primernih prostorov za športne aktivnosti in za ozaveščanje

ter vspodbujanje različnih generacij k dejavnemu in zdravemu načinu preživljanja svojega prostega časa.

Društvo bo imelo na razpolago 500 kvadratnih metrov pokritih in ogrevanih površin, v katerih se nahajajo igralni prostori za namizni tenis, družabne igre, šah na podu, pikado, ameriški in ruski biljard, ročni nogomet za odrasle, avtomatsko strelišče za zračno puško, kegljišče na vrvico in balinanje.

Športniki in rekreativci bodo imeli možnost igranja tudi na zunanjih površinah, kjer bodo igrišča za mali nogomet, odbojko, badminton ter strelišče za lokostrelce.

Predsednik medgeneracijskega društva Ludvik Fekonja je povedal, da bodo prostori na razpolago vsako nedeljo v aprilu in mesecu maju med 14. in 18. uro v prostorih njegove domačije v Negovi.

Poleg vsega že omenjenega se obetajo še nekatere druge dejavnosti in aktivnosti kot so npr. solidarno sožitje različnih generacij, implementacija gerontoloških spoznanj v praksi, socialna vključitev starejših in zmanjševanje osamljenosti ter veliko druženje mlajših s starejšimi generacijami kar bo tudi največji pomen te nove pridobitve v Negovi.

Tekst in foto: Janez Lorber

Pri Negovi želijo več medgeneracijskega druženja s pozivom SKUPAJ ZA LEPŠO PRIHODNOST

I. MRNTL 2012/2013V skupina za prvaka, Mariborske rekreativne namiznoteniške lige, v

sezoni 2012/13 se je ekipa iz Lenarta, Pizzerije Nona prebila tik pod vrh lestvice. Eno kolo pred koncem, si je ekipa, v postavi Bratkovič

Drago, Tomažič Stojan in Štrakl Romeo že priborila drugo mesto in s tem najvišjo uvrstitev v tem tekmovanju. To bo najvišja uvrstitev, od kar ekipa nastopa v tej močni, rekreativni namizno teniški ligi za Maribor in okolico.

1. TELEKOM 20 122. PIZZERIJA NONA 16 63. ATILA 14 144. LOOP 12 65. CAFFE INN 10 66. KMETING 10 67. ZAVAROVALNICA MB 10 28. DRAVSKI VETERANI 4 4

OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVAV prostorih gasilskega društva v Sveti Trojici je bil v soboto, 23. marca,

redni letni občni zbor Športnega društva Sveta Trojica, ki ga od lanskega leta uspešno vodi Valerij Zorko.

Udeležili so se ga mlajši in starejši člani društva, ki so zbor začeli z enominutnim molkom, v spomin na in poklon na preminule športnike, ki so preminuli v zadnjih štiridesetih letih.

Na zboru je predsednik društva poročal in ocenil uspešno delo v minulem obdobju. Najzaslužnejšim članom je podelil spominska darila. Sprejeli so tudi novi program dela, v katerem navajajo uspešno sodelovanje z drugimi društvi v občini in s svojim tradicionalnim delom (nogometni turnir veteranov, organiziranje izleta, sodelovanje pri tradicionalnem teku okrog trojiškega jezera ob občinskem prazniku, družabno srečanje z vleko vrvi, športnim piknikom,...) ter napovedali več sodelovanja tudi z mlajšimi na osnovni šoli v Sveti Trojici.

Ob koncu velja omeniti, da sta se občnega zbora udeležila tudi poslanec DZ RS Franci Breznik iz Lenarta in podžupan Svete Trojice, Peter Leopold. Oba sta pozdravila vestno delo društva in izrazila željo po uspešnem nadaljevanju, v športnem duhu - pozitivno, na dobrih objektih in s čim manj poškodbami. Za zaključek je društvo poskrbelo za prigrizek.

Janez Lorber

Poslanec DZ RS Franci Breznik se je v nagovoru zahvalil za povabilo in zaželel veliko uspehov društvu, tudi v prihodnje

PRVI STOLPEC = SKUPNO ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK / DRUGI STOLPEC = ŠTEVILO PRENESENIH TOČK IZ PRVEGA DELA

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 19

NASVETI

KAKO BOMO LETOSBARVALI PIRHE?Mali triki za barvaste pirhe:Za pirhe je najbolje uporabiti domača jajca.

• Če želimo dodati cvetlične vzorce, jih pred kuho oblečemo v najlonske nogavice z rastlinjem s travnika,

• če želimo vzorčaste pirhe, jih pred kuho porišemo z navadno belo svečo,

• da bodo zelenkasti z narezanim regratom, • da bodo modri z suhimi borovnicami, • če dodamo kurkumo, bodo lepo rumenkasti,• če jih skuhamo z zamrznjenimi višnjami, bodo

lepo rdečkasti,• in v čebulnih olupkih bodo tradicionalno kuhani

pirhi rjave ali rdeče barve – za mnoge najlepšiZ rastlinjem, ki ga že prej pokuhamo v vodi, jih

kuhamo deset minut, nato pa nekaj časa pustimo stati v barvi, da se močneje obarvajo.

LM

DROBNJAK KOT SPOMLADANSKA

PRVA POMOČDrobnjak je na zeliščnem vr tu znanilec pomladi.

Razlog, da o drobnjaku dandanes večina povprečnih ljudi ve tako malo, je ravno v tem, da je vedno veljal

za zelišče preprostih ljudi, kar pomeni, da lahko v njem uživamo, če nam raste na vrtu. Ni zahtevna začimbnica, raste vsepovsod. Je trajna čebulnica, ki se na vrtu hitro razraste. Drobnjak dobro uspeva na sončnih in pol senčnih rastiščih. Ne mara vlage, zato ga posadimo na odcedna tla. Ni občutljiv na mraz. Če ga redno režemo (vsakič odrežemo le polovico listov – ne vseh hkrati), bo vso sezono odganjal sveže in sočne liste. Praviloma nam je na voljo že od konca marca pa vse tja do oktobra. Za zimsko uporabo lahko del šopka presadimo v cvetlični lonček in ga, ko se začne prava zima, prestavimo v notranje prostore. Bodimo le previdni pri zalivanju. Če bomo drobnjak redno rezali, ne bo cvetel, čeprav so cvetovi drobnjaka ne samo okusni in zdravi, so tudi dekorativni. Ko šop rastline postane prevelik, ga z lopato enostavno razdelimo na več majhnih šopov in ponovno posadimo. Uporabljamo ga vedno svežega. Odličen je kot posip na juhi, okusen kot dodatek v skuti, maslu, majonezah, pa tudi na krompirju…

Ima pa drobnjak tudi zdravilni in čistilni učinek. Je odličen vir vitamina C in A. Čistilno učinkuje na kri, znižuje povišan tlak, spodbuja apetit, deluje kot blago odvajalo, odganja vetrove in razkužuje prebavila. Ker bi naj drobnjak preganjal utrujenost in brezvoljnost, lahko rečemo, da nam ga narava daje na pomoč ravno ob pravem čas.

LM

PEČENI MLAD KROMPIRČEKS ŠUNKO, MLADO ČEBULO, DROBNJAKOM IN LIMONO

Za 4 osebe potrebujete:4 pesti mladega krompirja, 4 rezine kuhane šunke, pol skodelice sesekljane mlade čebule, 2 žlici limoninega soka, pol žličke rjavega sladkorja, 1 dcl olivnega olja, 2 žlici sesekljanega drobnjaka, sol, poper.

Postopek:Krompir dobro umijemo in ga v slani vodi pokuhamo, vendar ne do mehkega; kuhamo ga približno 15 minut. Medtem zrežemo šunko na majhne trakove in jih prepražimo v ponvi na zelo malo olja, približno 5 minut.V posodo stresemo sesekljano mlado čebulo, sladkor, pol žličke soli in olivno olje.

Krompir odcedimo, če je večji, ga narežemo na kose v velikosti oreha in stresemo v ponev k čebuli. Premešamo in to še malo popečemo.Dodamo popečeno šunko, limonin sok, pol drobnjaka ter po potrebi še sol in poper. posujemo s preostalim sesekljanim drobnjakom in še toplo postrežemo. LM

KAJ PA ČE JE KRIVA ŠČITNICA?

Ste morda nerazpoloženi, počasni? Se redite, čeprav se izogibate sladkarijam? Morda pa je za vaše slabo počutje kriva žleza ščitnica, ki vpliva na delo prav

vsakega organa v vašem telesu.Poskusite najprej s strokovno preverjenimi nasveti za njeno

normalno delovanje:

Ne kuhajte v teflonski posodiTeflonskim posodam dodajo veliko škodljivih kemikalij. Ugotovili so, da z rednim uživanjem hrane iz takšne posode ogrožamo žlezo ščitnico, pa tudi ostale organe, kar trikrat bolj kot nekdo, ki kuha v običajni posodi.

Opustite kajenjeŽe pasivno kajenje prizadene ščitnico. Kemikalije iz cigaretnega dima namreč zaprejo receptorje žleze za jod, brez joda pa se delo ščitnice zelo upočasni.

Uživajte beljakovineNekaj pustih beljakovin prepreči največjemu sovražniku ščitnice, insulinu, da bi v prevelikih odmerkih zaokrožil

po telesu.

Ali zaužijete dovolj soli?Kar tretjini ljudi primanjkuje joda, ki je ključnega pomena za tvorbo hormonov ščitnice. Problem postaja, kljub veliki porabi soli, vse večji, saj je v našem okolju vse več klora in fluorida, ki zavirata absorpcijo joda. Vsak dan si eno jed dosolite s pol čajne žličke z jodom obogatene soli.

Počivajte!Kronični stres požene po telesu veliko stresnega hormona, kortizola, ki prizadene tudi žlezo ščitnico, organom pa prepreči absorpcijo hormonov, ki jih žleza izloča..

Vsak dan si vzemite pol ure zase: poslušajte glasbo, pogovarjajte se s partnerjem, pojdite na sprehod ali zadremajte.

LM

"Življenjski smisel ni večnost. Je ljubezen in spoštovanje. Kdor ju

zmore, je večen." (Rudi Kerševan)

20 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

DNEVI

APRILSKI DNEVI

Rudolf Maisternadaljevanje iz prejšnje številke:

Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju končal domobransko kadetnico in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa v pehotni polk v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika. Medtem je v Ljubljani obiskoval jahalno šolo za pehotne častnike in jo uspešno končal.

Kot častnik je služboval in spoznaval različne kraje ter dežele habsburške monarhije, kar mu je koristilo pri bojih za severno mejo ter pri določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1903 se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega častnika. Šolanje je leta 1907 nadaljeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika.

1. novembra 1908 so Maistra kazensko premestili v Przemysl v Galiciji in ga vključili v 18. domobranski polk. Leta 1910 je zaradi odločno izpeljanih vojaških vaj postal poveljnik 7. bojne čete, nato pa poveljnik podčastniške šole. Na napornih vojaških vajah je zbolel za močno pljučnico, zato so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v zdravilišče blizu Kaira v Egiptu. Po okrevanju so Maistra leta 1913 premestili v črno vojsko, postal je poveljnik izpostave v Celju.

Med vojaškim službovanjem se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika. Z znanjem francoščine je pomagala možu pri pogovorih s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj (1905) in Borut (1908). Sin Hrvoj je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, pozneje pa je končal ekonomsko univerzo na Dunaju. Sin Borut je končal realko in postal gradbeni inženir.

Obramba Štajerske7. decembra 1914 so premestili Maistra v Maribor in mu določili mesto referenta pri

okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru. 21. junija 1916 je postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so ga 8. marca 1917 premestili v Gradec; tam je bil povišan v majorja. Vrnil se je v Maribor, kjer so ga 1. julija 1917 imenovali za stalnega poveljnika številka 26. Tu je ostal do razpada monarhije.

30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da

April ali mali travenje 4. mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Ime meseca izhaja iz

latinske besede aperire, ki pomeni »odpreti« in se nanaša na pomladno prebujanje in rast rastlin. Po drugi teoriji ime izhaja iz imena Apro (za Afrodito) oz. iz indoevropske besede apero, ki pomeni naslednji.

Boginja Afrodita je ljubila tudi smrtnika - lepega mladeniča Adonisa. Venomer ga je v skrbi zanj prigovarjala naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal. Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem, se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo, so zrasle čudovite rože. Afrodita je prosila Zevsa, naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Persefoni in pol leta pri Afroditi. To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi).

Zanimivo. April se vsako leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa tudi na isti dan kot januar.

Izvirno slovensko ime za april je mali traven, hrvaško travanj, češko duben in poljsko kwiecien. Druga stara imena so: traven, veliki traven zelenar, deževni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, travnik, jurjevščak, štrtnik,ovčjider. V prekmurščini velki traven ali völki traven in tudi apriliš.

01. april • dan za norčije 02. april • mednarodni dan otroških knjig / svetovni dan zavedanja o avtizmu 04. april • mednarodni dan zavedanja nevarnosti min in podpori ukrepom odstranjevanja min 07. april • svetovni dan zdravja / dan slovenske zastave 08. april • svetovni dan Romov / Velika noč 09. april • velikonočni ponedeljek 12. april • svetovni dan lionizma 15. april • svetovni dan mladih prostovoljcev 17. april • svetovni dan hemofilije 19. april • dan spomina na žrtve holokavstva 22. april • dan Zemlje / svetovni dan brez avtomobila / dan slovenskih tabornikov 23. april • svetovni dan knjige in avtorskih pravic / svetovni dan veterinarjev 26. april • svetovni dan intelektualne lastnine 27. april • dan upora proti okupatorju 28. april •svetovni dan varnosti in zdravja pri delu / svetovni dan zaščite žab 29. april • mednarodni dan plesa

o podčrtanih dnevih smo v DN že pisali

je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo.

Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general. Presenečeni Nemci so si kmalu opomogli in so od Narodnega sveta ter generala Maistra izsilili ustanovitev varnostne straže. 3. novembra 1918 je nastala zelena garda ali t. i. Schutzwehr. General Maister se je odločil za vojaški ukrep. 9. novembra 1918 je razglasil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani. Slovenski fantje so se odzvali klicu generala Maistra, zelo veliko jih je prišlo iz Slovenskih goric. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4000 mož.

20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja v Ziljski dolini na Koroškem. Te pogodbe nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne. 14. januarja 1919 je prišlo do bojev štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano premirje.

Določitev meje z Avstrijo in Italijo27. januarja 1919 je prišla v Maribor ameriška vojaška delegacija pod vodstvom

podpolkovnika Shermana Milesa. Z generalom Maistrom so se pogovarjali o določitvi meja. Po nemških virih naj bi bil Maister odgovoren za smrt 13 civilistov, ker je istega dne pred prihodom ameriške delegacije ukazal odpreti ogenj na množico 10.000 Spodnještajercev, ki so z nemškimi in avstrijskimi zastavami izražali svojo voljo, da bi Maribor ostal nemško mesto pod avstrijsko oblastjo (t. i. Mariborska krvava nedelja).

O novih mejah je odločal Vrhovni svet (ZDA, Anglija, Francija, Italija, Japonska) prvič februarja 1919. Določil je obstoječo mejo na Štajerskem, priključitev Mežiške doline k jugoslovanski državi ter plebiscitni coni na Koroškem. Konec maja 1919 se je začela jugoslovanska ofenziva na Koroškem. General Maister je skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja.

18. septembra 1919 se je moral Maister skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita 10. oktobra 1920. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje in Maribora se je razočaran vrnil v Maribor in se vključil v delo oblastnega odbora Narodne odbrane. Postal je tudi poveljnik Maribora.

Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 so ga prisilno upokojili kot divizijskega generala in ga odlikovali z redom belega orla z mečem III. stopnje.

Na Uncu pri Rakeku je generala Maistra zadela kap, za njenimi posledicami je 26. julija 1934 umrl. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili tisoči Mariborčanov in okoliških prebivalcev. 28. julija 1934 so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru, kjer je še danes njegov grob.

Cerkev Sv. Petra v Rimu18. april 1506. V aprilu mineva 512 let, odkar so v Rimu začeli graditi baziliko svetega Petra, največjo krščansko cerkev na svetu. Papež Julij II., eden najbolj energičnih in najbojevitejših papežev v zgodovini, je temeljni kamen zanjo položil 18. aprila 1506. Cerkev so začeli graditi po Bramantejevih načrtih, dela so v začetku hitro napredovala, ko pa je leta 1514 Bramante umrl se je gradnja upočasnila predvsem zaradi težav s statiko in s tem v zvezi tudi z denarjem. Že 1513. Leta je papež Julij II. vernike pozval naj s kupovanjem odpustkov podprejo projekt gradnje. Po Bramantejevi smrti se je v naslednjih 120 letih pri gradnji cerkve zamenjalo več arhitektov (Rafael, Baldassare Peruzzi, Antonio da Sangallo) prav tako so se večkrat spremenili načrti, dokler ni leta 1546 delo prevzel Michelangelo, po njegovi smrti pa še Giacomo della Porta IN Domenico Fontana. Cerkev je 18. novembra 1626 posvetil papež Urban VIII.

PODATKI O BAZILIKI NA KRATKO:Dolžina notranjosti: 183mCelotna dolžina z zunanjim stebriščem: 213mŠirina prečnih ladij: 137mVišina kupole z lanterno: 138mPremer kupole: 42mŠirina glavne ladje: 25mŠirina zunanjega stebrišča: 71mŠirina Trga svetega Petra: 198mŠtevilo stebrov v kolonadi: 284

Pripravil: Ivo Štrakl

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 21

RAZNO

ZIMSKA PRAVLJICAS PLANINSKIM DRUŠTVOM LENARTV nedeljo, 3. marca, se nas je nekaj ljubiteljev zime in

zimskih pohodov ob 5. uri zjutraj, ko so na nebu še sijale zvezde in je pokrajina počasi že dobivala jutranjo

podobo in barve, iz Lenarta odpravilo v smeri Gorenjske, do vasi Srednji Vrh blizu Gozda Martuljka v občini Kranjska Gora. Ta vas je bila naše izhodišče za vzpon na Trupejevo poldne. Za Trupejevo poldne, ki leži na nadmorski višini 1931 m v Karavankah, na meji Slovenija - Avstrija, večina od nas še nikoli ni slišala. S tem se seveda nismo obremenjevali, saj vemo, da naš vodnik vedno izbere prave kraje, ki nas prevzamejo. Vsi izleti, ki jih pripravi, so zanimivi in ponujajo nekaj izzivov, kjer človek malo preizkuša tudi samega sebe.

Iz vasi smo se ob 8. uri odpravili proti »našemu« vrhu. Sonce je že sijalo, bil je jasen dan, brez oblačka. Po nekaj sto metrih pridemo do kažipota, ki nas usmeri na »Trupeja«, kot mu pravijo domačini. Na tabli piše: 2 uri. Spogledamo se in jo mahnemo naprej. Po dobrih tridesetih minutah hoje smo se že prvič ustavili, saj se je naša telesna temperatura, kar je ustrezalo našemu gibanju, dvignila na delovno temperaturo nekoga, ki hodi v hrib, in sicer po snegu. Nekaj požirkov pijače in v gosjem redu naprej. Na tej poti ni planinske koče, prav tako pot ni markirana, saj je tu brezpotje, zato smo si morali priskrbeti hrano in pijačo »iz nahrbtnika« za ves dan. Po dveh urah prispemo do lovske koče, ki se nam

prikaže sredi lesketajoče se beline. Tukaj se ustavimo in si privoščimo okrepčilo. Nekateri sede, drugi stoje. Po dvajsetminutnem odmoru se odpravimo naprej, v sneg, kjer si moramo utirati pot. Izmenjujemo se na čelu kolone, tako da vsak malo gazi, največ pa, kavalirsko seveda, prispeva moški del ekipe. Vsi smo tiho, vsak sam s svojimi mislimi, in varčujemo z energijo.

Pobočje se lesketa od sončnih žarkov, ki se odbijajo od snežne skorje, tu in tam je slišati rahel zdrs snežnih kristalov po pobočju, ki ga je sprožil prvi v naši vrsti. Opazujem naravo in občudujem skrivenčene macesne. Lahko si predstavljam, kako se zoperstavljajo severnemu vetru in snegu, ki je nedvomno tudi tukaj občasno prisoten. Počasi, a vztrajno se vzpenjamo proti vrhu. Ko premagamo vzpon in prispemo na vrh vzpetine ter se malo ogledamo okrog sebe, ostanemo brez besed. Samo aaa… Prikažejo se veličastni vrhovi Julijskih Alp, obsijani v opoldanskem soncu (ura je namreč poldne). Počutim se prav privilegirano, da sem lahko tu in zdaj prisotna. Seveda bi vsak rad ujel veličastni trenutek v objektiv, ampak sonce nas jezi tako, da zelo blešči, zato si vsak skuša čim bolj vtisnili to lepoto v svoj spomin. Ostalo nam je še kakih 1000 m do »našega« Trupejevega poldneva. Zgrešili smo ga za 20 minut. Počasi in previdno, saj se premikamo po grebenu, prispemo na vrh in si čestitamo. Na vrhu ni veliko prostora, za našo skupinico še, nekaj jih lahko sedi, ostali stojimo. (Gora je dobila ime po domačiji, ki leži severno pod goro v senci, nižje na Koroškem, na katero samo opoldne posije sonce). Po slabi uri razvajanja v soncu in občudovanja julijskih vrhov ter koroške pokrajine na drugi strani in okrepčila se odpravimo po isti poti nazaj, vendar samo 1000 m po isti poti. Tu nas naš vodnik preusmeri v nasprotno smer našega prihoda, v krožno turo, kar je seveda njegova specialnost.

Zagazimo v sneg, dol gre lažje kot gor, pa kljub temu sem sčasoma utrujena. Dolžina ture in visok sneg zahtevajo od pohodnika tudi nekaj moči, vztrajnosti, volje..…in tukaj smo na preizkušnji. Spuščamo se po zasneženem pobočju, strmo navzdol, ob deročem potoku, z občasnimi vdori v sneg do pasu. Temu sledi vsesplošen smeh.

Naš pohod se zaključuje in tudi dan se počasi poslavlja. Ko je ura 16.24, smo na našem izhodišču.

Zadovoljni in nasmejani smo vsi. Besede so nekako odveč… Ko dojamem, da sem se morala za doživetje lepote narave pošteno potruditi, začutim, da je svet lep. Pa še tak dan nam je bil namenjen! Lahko bi ga vikali.

Naš pohod na Trupejevo poldne si bo vsak pohodnik skoraj gotovo zapomnil do konca življenja. Kratka predstavitev pohoda:bruto čas: 8 ur in 24 min, neto čas: 6 ur 20 min,prehojena razdalja: okrog 13 km, celoten čas potovanja: slabih 15 ur, število udeležencev: 12 članov, od tega dve tretjini žensk. Predvidevamo, da bi v poletnem času za enak pohod potrebovali pol manj časa.

Vabljeni na spletno stran Planinskega društva Lenart, kjer si lahko ogledate tudi fotoreportažo z našega pohoda.

Svetlana Bogojevič, članica UO PD Lenart

MDI Medobčinsko društvo invalidov Lenart

Dvajsetega marca je veliko članov MDI Lenart zagotovilo sklepčnost zbora, katerega se je udeležil tudi član Zveze – predstavnik naše koordinacije Anton Kolar. Naš zbor je prišel pozdravit tudi župan

Občine Lenart, mag. Janez Kramberger.Franc Bratkovič, ki je podpredsednik MDI Lenart je v vlogi delovnega

predsednika dal besedo aktivni predsednici društva Emiliji Šuman, ki je podala obširno poročilo o delu in realizaciji programa za leto 2012. Sledilo je blagajniško poročilo Dušana Derganca, poročilo komisije za nadzorni odbor ter komisije za popis osnovnih sredstev. Zborovalci so nato sprejeli program in finančni načrt za leto 2013.

MDI Lenart sedaj šteje 320 članov, saj se je lansko leto število nekoliko znižalo zaradi zaostrenih pogojev ob vpisu v društvo, člani pa delajo v duhu skrbnega gospodarja in so se ob tem zahvalili občini Lenart in občini Cerkvenjak za veliko razumevanje ter za dotacijska sredstva. K podobnemu razumevanju bi društvo rado vspodbudilo tudi ostale občine na području UE Lenart.

MDI uspešno izvaja pet socialnih programov; deluje mešani pevski zbor, moška strelska skupina, pikado, športni ribiči… pohodniki pa se vključujejo v drugih društvih. Izvedli so izlete v Beograd, Višarje, Brezje, udeležili pa so se tudi enotedenskega bivanja v Poreču. Nekaj naših članov se je trikrat prostovoljno udeležilo trgatve.

Za Veliko noč društvo poskrbi za obdaritev okrog 56 socialno ogroženih. Z vrtnicami se ob 8. marcu spomnijo na svoje žensko članstvo. Na pravi dan pa so deležni čestitk vse Jožice in vsi Jožeti.

Na koncu uspešnega zborovanja MDI sta se je delovni predsednik in podpredsednik društva zahvalila za sodelovanje in udeležence povabila na druženje v Petovarovo gostilno. Oglasila se je harmonika, katere meh je potegnil g. Maguša.

Ta zapis pa želim zaključiti z besedami predsednice Emilije Šuman: Najbolj srečen je tisti, ki z mirno dušo nekomu pomaga in se mu v nekakšni obliki dobro vrača.

Foto: Franc Bratkovič, Besedilo: Slavko Štefanec

22 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

MALI OGLASI

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171

Prodam stropni nosilec za LCD/LED/Plazma TV, za velikosti ekrana 81-155 cm, nastavljiv naklon in vrtljiv, nosilnost 75kg. Cena: 35 EUR, tel: 041 704 395

Prodam par HiFi zvočnikov JBL, 2x500 Watov, črne barve za 600 EUR/par, tel: 041 704 395

PRODAM OGLASNO TABLO v Lackovi, Lenart (z dovoljenjem za oglaševanje) tel.: 041/674234

PRODAM STREŠNI KOVČEK za osebno vozilo, ter SPOJLER strešni za tovorno vozilotel 041-812754

PLINSKI ŽAR, velik, primeren za gostince, tel: 041/812754

EURO PRIKLOP za Renault 5 in za Lado Niva, kakor tudi mnogo rezervnih delov za Renault 5, tel: 041/812754

LESENE POLKNE, enokrilne z okvirji, dimenzije 96x136 cm (5 kos) in 44x208 cm (1 kos), ugodno prodam, Lenar t, tel.: 031/783312 BUKOVA DRVA prodam, cena 40,00 EUR, ter SVINJE težke okrog 30 kg, informacije: 02/7208156 ali 041/526982

GROZDJE z obrajd, jurko in šmarnico prodam, tel: 051/203126

Skoraj novo masivno USNJENO SEDEŽNO GARNITURO (3+2+1), I ta l i janskega proizvajalca, cena po dogovoru, tel. : 02/7201075

UGODNO prodam komplet USNJENO OPREMO moš. št. 52 in ž. št. 38, voznikom čoperjev z Nolan čeladami tip 102, rokavice, 2 usnjena

brezrokavnika in klasično hobi čelado, tel.: 041/716028

UGODNO prodam 3 kom KOLEKTORJEV 2000 x 1000 z raztezno posodo in tipali ter Grudfos pumpo, tel.: 041/716028

Prodam PREVIJALNO MIZO s 4 predalniki, z naslonjalom za kopalno kad. STOLČEK za hranjenje otroka, dobro ohranjeno, malo rabljeno, cena skupaj 150,00 EUR, tel.: 070999323

Prodam več kosov okroglih ALUMINIJ ODLITKOV različnih fijev za strugarska dela (jermenice itd) po ugodni ceni. Tel.: 041/716028

TRI LESENE SODE (2 x 120 in 1 x 60 l) kot novi, ugodno prodam, tel.: 7201075

Prodam BELO DOMAČE VINO, po sortah ali mešano, če kupite več kot 100 l je dostava brezplačna, tel.: 031/508856

Prodam eno sezono rabljene LETNE GUME NOKIAN dim. 185/ 60 R14 82H na platiščih 5,1/2J x 14 razmak vijakov 4 x 98 ET 37 od Fiata Bravo. Ustrezajo tudi fiatu Brava, Doblo, Marea, Punto in Panda. Cena 120 evrov. Tel. 031 240 599

Prodam tudi eno sezono rabljene letne gume Hankook dim. 195/ 60 R 15 88T za 80 evrov. Tel. 031 240 599.

Prodam LES, orehov, lipšov, hrastov, češnjev, jesen in drugo, cena po dogovoru, tel.: 031 390 042

2 OMARI za garderobo, mizo, 2 šivalna stroja, tel: 031/390042

Prodam PUJSKE od 100 kg in 250 kg, za zakol, možnost klanja pri nas. prodam tudi DOMAČE VINO (muškat) in SLIVOVKO - šnops, po ugodni ceni, tel: 02/7031139

STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in razgledni legi v Vinički vasi, primerno za vinograd, tel.: 7207214

Iščem za najem STAREJŠO HIŠKO za dalj časa, na relaciji MB - lenart z okolico, reden in pošten plačnik, tel.: 070/385970

Oddam v najem stanovanje-garsonjera 58

NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice"PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

(Dimenzije D 167 x Š 67 x G41 cm), tel.: 040 909705 Zbiram in menjam SLIČICE KRALJESTVO ŽIVALI, manjkata mi št. 241 in 246, tel.: 040/271941 Nudim OSKRBO na domu, za starejše osebe, ki potrebujejo pomoč pri življenskih aktivnostih. Imam veliko izkušenj, tel.: 040/899987

Prodam CLIO dizel, star 8 let, 1,5 motor za 2.000 Evrov, tel.: 031/390 042

KUPIM samico kunca Belgijski orjak, po možnosti brejo, tel: 070/715 058KUPIM TRAKTOR Tomo Vinkovič, lahko v okvari ali slabše ohranjen. Tel.: 051376775

m2 + 28 m2 terase, stanovanje je novo,je opremljeno ter je v Lenartu. Cena po dogovoru. 031 329 979

NJIVO ali TRAVNIK vzamem v najem, tel.: 041/672120

IŠČEM Enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Gornji Radgoni, možnost kasnejšega odkupa ali menjave za vikend, tel: 031/390042

Zamenjam Občinsko neprofitno STANOVANJE, dvosobno z balkonom z CTK, v Gornji Radgoni, blizu centra, tel.: 031/635296

1 SOBNO STANOVANJE prodam v MB, za 55 T Evrov, 28 m2, kličite samo ob torkih, tel: 031 390042

V okolici Cerkvenjaka oddam trisobno STANOVANJE, Cena po dogovoru. Tel.: 031/764879

Kupim GOZD, do 1 ha, tel.: 7205575

Prodam 50% delež manjše kmetije (2,5 ha) v Cogetincih, št. 11 pri Cerkvenjaku, tel.: 7205575

V najem oddam dve dvosobni STANOVANJI v Lenar tu na Jurovski cesti 14e, obe sta opremljeni s kompl. kuhinjo, kopalnico in hodniki, tel.: 041/716028

Ugodno prodamo KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v občini Sv. Ana, v izmeri 90 arov, možnost gradbene parcele, tel.: 041/277760

IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s kombijem, GSM: 041/900 050 Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, sem vam na voljo, tel 040/774090Lenar tčan, malo čez 50 išče ISKRENO PRIJATELJICO. Delam en teden dopoldne, en popoldne, pokliči med 8-10 uro ali 16-18 uro. lahko prideš živet k meni, tel: 041/947193 IZDELUJEM aluminij jermenice vseh vrst po naročilu, tel.: 041/716028 (Danilo)Če potrebujete pomoč pri izgubi KLJUČEV, vam pridem pomagat rešit problem in naredit ključe, tel 031/390042Delam NAPISE NA VRATA, da jih ne boste zgrešili, tel: 040/774090POTREBUJEM PREVOZ Lenar t - Gornja Radgona ob jutranjih urah, tel.: 031/390042 IŠČEM kopalno BANO, če jo želi kdo podariti.

PREBLISKIV soboto je ata zmagal na razstavi psov.

Jaz nisem krščen, sem pa cepljen.

Stric je odpeljal svinjo za hišo in jo zaklal skupaj z dedkom.

Moja teta je šla na aerobiko. Drugi dan so jo roke tako bolele, da jih ni mogla dvigniti nad glavo. Prav tako noge.

Pri nas imajo moški lahko samo eno ženo. To se imenuje monotonija.

Pri nas doma ima vsak svojo sobo. Samo ata ne, on mora spati pri mami.

Ne vem, koliko let imam. To se stalno spreminja.

29. marec 2013 I DOMAČE NOVICE I 23

NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz označenih polj, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 4. 2013 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja PIZZERIJA NONA, Zamarkova 20, Lenart. 1. nagrada: 2 x Školjke iz krušne peči, 2. nagrada: Piščančji zrezek "Signora", 3. nagrada: Gurmanski krožnik

KRIŽANKA DOMAČE NOVICE

KUPON

Ime in priimek

Naslov

Rešitev

3/2013REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2/13

GOSTILNA DEVETINDVAJSET

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 2/2013Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Gostilne 29 (Simon Fekonja s.p.) iz Lenarta1. nagrada: Olga VRABEL, Zg. Porčič 70, Sveta Trojica, družinska pica2. nagrada: Klaudija BRUMEN, Trg osvoboditve 9, Lenart, mehiške perutničke3. nagrada: Ljiljana Uroševič, Kremberk 31, Sv. Ana, srednja pica po izbiri

Nagrado lahko izkoristite v Gostilni 29, z osebnim dokumentom!

Slovar: Ann Blyth, ameriška igralka; Krakov, mesto ob reki Visli na Poljskem, Sklepnik, vez ki veže oba dela cepca

OVEN (21. 3. – 21. 4.) Veliko več časa boste morali nameniti družinskim članom. V tem boste uživali, še posebno v igri, in učenju z otroki, včasih pa si boste želeli tudi malo časa samo zase. Ustrezala vam bosta mir in tišina.BIK (22. 4. – 21. 5.) Čeprav boste v teh dneh ustvarjalni, komunikativni, nenehno v gibanju, boste imeli občutek, da bi lahko naredili še več. S to energijo boste ljudi potegnili za seboj in jih spodbujali, da dajo od sebe kar največ. DVOJČKA (22. 5. – 21. 6.) Vse česar se boste lotili, vam bo uspelo. Zavestno boste sprejemali odločitve, kreirali dogajanje ter iskali nove izzive, priložnosti in izkoristili dneve, ko boste blesteli na področju komuniciranja.RAK (22. 6. – 22. 7.) Vse boste počeli v dvoje: delovali, razmišljali, se odločali. Mnenje drugih ljudi bo za vas zelo pomembno, še posebno partnerjevo. Odnosi vam bodo dajali občutek, da ima življenje smisel.LEV (23. 7. – 22. 8.) Intenzivnost dogajanja bo velika, ves čas boste v akciji, saj ne boste dovolili, da bi vam kaj ušlo. Življenje bo polno presenečenj in vas bo gnalo, da sprostite avanturističnega duha in se podate v neznano.DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Glede službe se bodo zadeve končno začele odvijati v pravo smer. Motivacija za akcijo bo velika, prav tako želja po uspešnem sodelovanju in poslovni komunikaciji. V svetu informacij boste dinamični, iznajdljivi.TEHTNICA (23. 9. – 22. 10.) Dogajanje bo zelo pestro in vznemirljivo, vi pa mu boste zlahka sledili. Umsko boste izjemno dejavni in imeli nenavadne prebliske. Veliko se boste družili. Ves čas boste v pogonu.ŠKORPIJON (23. 10. – 21. 11.) Čeprav vam bo pomembno, kaj si o vas mislijo drugi, boste z veseljem in s svojim obnašanjem spodbujali ljudi okrog sebe, da bi se odzvali. Raje kot s svojimi problemi se boste ukvarjali s problemi drugih.STRELEC (22. 11. – 21. 12.) Sedaj je čas, da se posvetiti karieri, službenim dolžnostim in da se dokažite na vseh področjih. Potreba po uveljavljanju bo ogromna, zato pazite, da se na vrhu ne znajdete čisto sami.KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Energijo boste enakomerno porazdelili na različna področja življenja. Komunikacija v domu bo pestra, uživali boste v druženju z otroki. Veselili se boste življenja, uživali v malenkostih.VODNAR (21. 1. – 19. 2.) Imeli boste veliko idej, kako zaslužiti dodaten denar. Bodite potrpežljivi in ne silite z glavo skozi zid, predvsem pa ne tvegajte. Privlačile vas bodo lepe stvari, sedaj je čas za ugodne nakupe. RIBI (20. 2. – 20. 3.) Zaposleni boste vse dneve, in to od jutra do večera. Naredili boste dvakrat več kot po navadi. Tudi rutinske in dolgočasne zadeve vam ne bodo šle na živce. Celo uživali boste, ker bodo vidni konkretni rezultati.

24 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013

SERVIS FRAMA

POPRAVILO VSEH VRST VRTNIH KOSILNIC, VRTNIH TRAKTORJEV, MOTORNIH ŽAG, MOTORNIH KOS,

SNEŽNIH FREZ …

Tel.: 02-7200488servisne delavnice

MOŽEN NAKUP NA 36 OBROKOV

KREDITIRANJE Nudimo kredit z odplačilno dobo od 3 do 36 mesecev, najnižji znesek kredita 75 EUR, najvišji znesek 4.000 EUR.

Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli

Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor.Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA

IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH

UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.

S TEM KUPONOM VAMOB NAROČILU 4. JEDI,

NAJCENEJŠO JED PODARIMO MI.

Velja do 31. 8. 2013

) 729 22 22 ali 040 610 212

V prijetnem ambientu Vas bomo razvajali ob italijanski hrani.

Novo pri Noni:

ŠKOLJKE iz krušne peči!