znaČilnostidelaprebivalstvaslovenije · pdf file1973 v kraju ljubljana, sem avtorica ¨...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE
ŠTUDIJE KOPER
Katja Klep
ZNAČILNOSTI DELA PREBIVALSTVA SLOVENIJE
(PRISELJENCI IZ BOSNE IN HERCEGOVINE) KOT JIH
KAŽEJO PODATKI ZADNJEGA POPISA PREBIVALSTVA
DIPLOMSKO DELO
Koper, 2010
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE
ŠTUDIJE KOPER
Katja Klep
ZNAČILNOSTI DELA PREBIVALSTVA SLOVENIJE
(PRISELJENCI IZ BOSNE IN HERCEGOVINE) KOT JIH
KAŽEJO PODATKI ZADNJEGA POPISA PREBIVALSTVA
DIPLOMSKO DELO
Mentor:
Dr. Stanko Pelc, izredni profesor
Geografija kontaktnih prostorov
Koper, 2010
II
Zahvala
Za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno
zahvaljujem mentorju profesorju dr. Stanku Pelcu. Izkoristila bi tudi priložnost in se
zahvalila Fakulteti za humanistične študije Koper ter profesorjem in profesoricam iz
oddelka za geografijo kontaktnih prostorov za zanimiva, poučna in dinamična štiri
leta.
III
Značilnosti dela prebivalstva Slovenije (priseljenci iz Bosne in Hercegovine) kot
jih kažejo podatki zadnjega popisa prebivalstva
Izvleček
Diplomsko delo predstavlja empirično analizo socioekonomskih značilnosti dela
prebivalstva Slovenije, priseljencev, rojenih v Bosni in Hercegovini. Besedilo temelji
na statističnih podatkih zadnjega popisa prebivalstva Slovenije 2002 in novejših
podatkih, ki omogočajo primerjavo značilnosti priseljencev iz obdobja
najštevilnejšega priseljevanja v letih 1970 – 1985 in priseljevanja v prvem desetletju
21. stoletja. Primerjava je potrdila pozitiven demografski vpliv priseljevanja,
predvsem za priseljevanje iz sedemdesetih in osemdesetih let dvajsetega stoletja.
Prostorski vidik priseljevanja smo analizirali na podlagi popisnega podatka o državi
prvega prebivališča in letu priselitve. Značilnosti prostorske razmestitve priseljencev
iz vseh držav kažejo na bolj enakomeren in razpršen vzorec kot pri podpopulaciji
priseljencev iz Bosne in Hercegovine, za katere je značilna večja koncentracija
(predvsem v občinah z industrijskimi središči) tako glede na populacijo priseljencev
iz vseh držav, kot tudi glede na temeljno razporeditev prebivalstva po občinah.
Ključne besede: meddržavne migracije, priseljevanje, prebivalstvo, Slovenija,
geografija prebivalstva
IV
The characteristics of a part of the population of Slovenia (immigrants from
Bosnia and Herzegovina), as shown by Census data of the last Census of
population
Abstract
This paper presents empirical analysis of socio-economic attributes of immigrants,
born in Bosnia and Herzegovina. The data are mostly elaborated on the basis of
Census of Population 2002 and more recent data, published by Statistical Office of
the Republic of Slovenia. The data enable comparison of immigration flows in the
period of 1970 – 1985 and immigration at the beginning of the21st century. The
comparison revealed positive demographic influence of immigration, especially from
the seventies and eighties (of the 20th
century). The territorial aspect was analysed
according to the census data »country of the first residence« and »year of
immigration«. Compared to Slovenian population distribution on spatial level of
municipalities, patterns of immigrants from all countries show more dispersed
distribution than immigrants from Bosnia and Herzegovina who prefer more often
municipalities with industrial centres and are less equally dispersed in the Slovenian
territory.
Key words: international migrations, immigration, population, Slovenia, population
geography
V
IZJAVA O AVTORSTVU
Študentka Katja Klep, z vpisno številko 92031018, vpisana na študijski program
Geografija kontaktnih prostorov, rojena 22. 7. 1973 v kraju Ljubljana, sem avtorica
¨ seminarske naloge
¨ seminarskega dela
¨ zaključnega seminarskega dela
¨ diplomskega dela
¨ magistrskega dela
¨ doktorske disertacije
z naslovom: Značilnosti dela prebivalstva Slovenije (priseljenci iz Bosne in
Hercegovine) kot jih kažejo podatki zadnjega popisa prebivalstva.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo
po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za
predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne 31. 3. 2010 Podpis avtorice:________________________
1
KAZALO:
1 UVOD ........................................................................................................................................... 3
1.1 ŠIRŠI PROSTORSKI IN ČASOVNI OKVIR ........................................................................................ 4
1.2 MODELI MIGRACIJ ..................................................................................................................... 4
1.2.1 »Klasične« migracije kot posledica demografskega prehoda ......................................... 5
1.3 PRELOMNA SEDEMDESETA V EVROPI ........................................................................................ 5
1.4 PRELOMNA SEDEMDESETA V JUGOSLAVIJI ................................................................................ 6
1.5 PRELOMNA SEDEMDESETA LETA V SLOVENIJI ........................................................................... 7
2 METODA IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ 8
2.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE ...................................................................................................... 8
3 OPREDELITEV PREDMETA OPAZOVANJA ........................................................................ 13
3.1 STATISTIČNA OPREDELITEV SELITEV ....................................................................................... 14
3.1.1 Meddržavne selitve ........................................................................................................ 14
3.2 STATISTIČNA OPREDELITEV PREBIVALSTVA ............................................................................ 17
3.3 MEDDRŽAVNE SELITVE Z VIDIKA DRŽAVE PREJEMNICE PRISELJENCEV .................................... 18
3.3.1 Priseljensko prebivalstvo iz Bosne in Hercegovine ...................................................... 20
4 PRISELJEVANJE V SLOVENIJO ............................................................................................. 24
4.1 PRISELJEVANJE GLEDE NA IZVORNO OKOLJE ........................................................................... 28
4.2 NAJNOVEJŠA SELITVENA GIBANJA ........................................................................................... 29
4.2.1 Meddržavne selitve državljanov Bosne in Hercegovine ................................................ 30
5 VPLIV PRISELJEVANJA NA ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA SLOVENIJE ................... 31
5.1 STRUKTURNE (NARODNOSTNO/ETNIČNE) SPREMEMBE V PRETEKLEM STOLETJU ..................... 32
5.2 SKUPNO ŠTEVILO PREBIVALSTVA ............................................................................................ 37
5.2.1 Tujci v Sloveniji............................................................................................................. 38
5.3 DEMOGRAFSKA SESTAVA PREBIVALSTVA ............................................................................... 39
5.3.1 Starostna in spolna sestava prebivalstva Slovenije 2008 .............................................. 40
5.3.1.1 Spolna sestava državljanov Bosne in Hercegovine ........................................................... 42
5.3.2 Starostna in spolna sestava priseljencev v Sloveniji leta 2002 ..................................... 44
5.3.2.1 Spolna sestava priseljenih iz Bosne in Hercegovine ......................................................... 45
5.4 NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA IN RODNOST ..................................................................... 48
5.4.1 Celotna stopnja rodnosti ............................................................................................... 50
5.4.1.1 Rodnost v izvornem okolju priseljencev iz BiH ................................................................ 51
5.4.1.2 Rodnost po narodni pripadnosti ........................................................................................ 52
5.4.1.3 Rodnost po maternem jeziku ............................................................................................. 53
5.5 SKUPNI PRIRAST ...................................................................................................................... 55
2
6 ZNAČILNOSTI DELA PREBIVALSTVA SLOVENIJE (PRISELJENCI IZ BOSNE IN
HERCEGOVINE) ................................................................................................................................. 57
6.1 IZOBRAZBA ............................................................................................................................. 57
6.2 DELOVNA AKTIVNOST ............................................................................................................. 58
6.3 POKLICNA STRUKTURA............................................................................................................ 59
6.3.1 Zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji ......................................................................... 60
6.3.2 Poklicna struktura priseljencev iz Bosne in Hercegovine ............................................. 62
6.4 SEKTORSKA SESTAVA DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA ................................................. 64
6.4.1 Sektorska sestava priseljenega prebivalstva iz Bosne in Hercegovine ......................... 67
6.5 ZNAČILNOSTI PROSTORSKE RAZPOREDITVE IMIGRANTSKIH POPULACIJ ................................... 69
6.5.1 Lokacijski količnik ........................................................................................................ 70
6.5.2 Koeficient lokalizacije ................................................................................................... 78
6.5.3 Ginijev koeficient .......................................................................................................... 80
6.6 INDUSTRIJSKA MESTA V SLOVENIJI IN ZGOSTITVE PRISELJENCEV ............................................ 81
7 UGOTOVITVE O POSTAVLJENIH HIPOTEZAH .................................................................. 84
8 ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 90
9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................. 92
9.1 SEZNAM PREGLEDNIC IN GRAFIKONOV .................................................................................... 96
3
1 UVOD
Velika večina ljudi prebiva v kraju oziroma državi rojstva. Selitev1 je tako prej
izjema kot pravilo, vendar pa ima lahko preseljevanje dolgoročne posledice, tako za
domače okolje, kot za priseljeno območje. Denar, ki ga je migrant privarčeval na
delu v tujini, lahko občutno pripomore k boljšem ekonomskem položaju. Po drugi
strani pa so pomembne tudi spremembe v gostujoči državi, kjer se priseljenci
navadno naselijo v mestih in v industrijskih centrih. Selitev tako ni samo
individualna izkušnja selivca, ampak tudi pomemben družben pojav (Castles, 2000,
5).
Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je ocenil število prebivalstva v letu 2009
na 6,8 milijarde. Od tega naj bi bilo v prebivalstvu sveta 3% migrantov. Število
migrantov na delu v tujini konstantno narašča (ZN, 2009a, 1 in ZN, 2009b).
Povhe (2007) navaja, da se je na račun selitvenega prirasta povečalo število
prebivalcev v večini držav članic EU (njihov naravni prirast je najpogosteje
negativen). Tudi v prihodnje se bo po osnovni varianti Eurostatovih projekcij
prebivalstva do leta 2025 število prebivalstva v državah članicah EU povečevalo
predvsem na račun selitvenega prirasta: število prebivalstva v EU naj bi se povečalo
s 458,5 milijona v letu 2005 na 470,1 milijon leta 2025. Posledično se bo delež
tujega prebivalstva v prebivalstvu držav še povečeval (Povhe, 2007).
Slovenija v luči demografskih trendov ni izjema. Po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je bilo konec leta 2006 med prebivalci
Slovenije 2,7% oseb s statusom tujca, medtem ko se je v tujini rodilo kar 11,3%
prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, rojenega v tujini se povečuje, hkrati pa se
krepi selitveno gibanje. Zaradi številčnosti podpopulacije 2 in posledične
pomembnosti za demografsko sliko Slovenije smo v nalogi posebej izpostavili
priseljene z območja Bosne in Hercegovine3.
1 Z izrazom selitev bomo imeli vedno v mislih meddržavno selitev.
2 Z izrazom podpopulacija bomo imeli v mislih obravnavane skupine priseljencev, ki jih povezuje
določena značilnost in katerih zajetje podatkov ni vedno enako. Za opazovanje značilnosti podpopulacij se nam je zdelo primerno uporabiti nevtralen izraz. 3 Ker so priseljeni iz Bosne in Hercegovine izrazito nehomogena populacija, se bomo izogibali izrazu
skupina, s predpono "pod" pa imamo v mislih prebivalstvo, ki je del prebivalstva Slovenije.
4
1.1 Širši prostorski in časovni okvir
Čeprav migracije niso nov pojav (v preteklosti so bile geografsko omejene ali pa
so bile posledica naravnih katastrof), so še posebej močne v zadnjih desetletjih kot
ena izmed posledic globalizacije (UMAR4, 2009, 73).
Globalizacija je proces, ki 'krajša' razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet
(dozdevno) manjši. Pomeni tudi ustvarjanje svetovne ekonomije, prepletanje
množičnih finančnih tokov in neprestano uvajanje novih tehnologij, zlasti na
področju informacij in komunikacij. Vpliv globalizacije se izraža tudi v naraščajočih
razlikah v standardu življenja in varnosti, ki sta na razpolago ljudem po svetu.
Pomemben rezultat naraščajočih razlik je bilo tudi povečanje obsega in dometa
mednarodnih migracij (število mednarodnih migrantov je dvakrat tolikšno kot pred
tridesetimi leti) (Medmrežje 1).
Vzroke za migracije delimo na eni strani na vzroke, ki ljudi privlačijo v drug kraj (ti
izhajajo iz želja posameznika ali družine po boljšem življenju v drugem kraju - torej
osebni vzroki), drugi pa pomenijo grožnjo njihovemu življenju ali standardu v kraju
prebivanja, v obliki nezaposlenosti, vojne ali lakote (družbeni vzroki) (UMAR, 2009,
73).
1.2 Modeli migracij
Gidens (2001, v: UMAR, 2009, 73) navaja štiri osnovne modele migracij. Prvi
je klasični model migracij, ki pomeni bolj ali manj množično izseljevanje v
čezmorske dežele, kot so ZDA, Kanada in Avstralija. Te države so postale države
priseljencev, število priseljencev pa so omejevale z letnimi kvotami. Drugi je
kolonialni model, za katerega je značilno, da so nekdanje kolonialne države, kot sta
npr. Francija in Združeno kraljestvo, spodbujale priseljevanje v matične države iz
nekdanjih kolonij. Tretji je model delavcev gostov5, ki je bil uveljavljen predvsem v
Priseljenci iz BiH so lahko podpopulacija tako v prebivalstvu Slovenije, kot tudi med priseljenci (iz
vseh držav) in tudi priseljenci iz vseh držav so lahko podpopulacija v prebivalstvu Slovenije. 4 Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR).
5 V literaturi smo zasledili tudi sopomenke kot so »delavci migranti« (npr. Čander, 2009), »migranti«
(npr. Povhe, 2007) ter »tuji delavci« (npr. Klemenčič, 2007).
5
Nemčiji, Švici, Belgiji in drugih zahodnoevropskih državah, ki so zaradi hitrega
gospodarskega razvoja potrebovale veliko novih delavcev. V teh državah so
podpirali predvsem začasno naseljevanje zaradi potreb trga dela. Zadnji pa je model
nezakonitih migracij (UMAR, 2009, 73).
1.2.1 »Klasične« migracije kot posledica demografskega prehoda
Pri vrednotenju vzrokov za migracije ne moremo mimo demografskega
prehoda, to je pojava zmanjšanja umrljivosti in rodnosti. Ker se je v prvi fazi mnogo
hitreje zmanjševala umrljivost kot rodnost, je visok naravni prirast omogočil močno
odseljevanje iz Evrope brez bistvenih demografskih posledic. Seveda pa je to
omogočilo hitrejši razvoj novih priselitvenih območij (držav priseljencev po
klasičnem modelu migracij). Odseljevanje je upočasnilo ekonomski razvoj Evrope,
hkrati pa je bilo tudi neka vrsta rešitev, ker Evropa v tistem času ni mogla zaposliti
številnega novega prebivalstva. V skrajnih primerih ga ni bila zmožna niti prehraniti
(Irska). Ko se je zmanjšala tudi rodnost, države niso imele več demografskih
presežkov. Posledično so se migracije bistveno zmanjšale in omejile na ekonomsko
migracijo - iskanje dela in/ali boljšega zaslužka (UMAR, 2009, 74).
1.3 Prelomna sedemdeseta v Evropi
Od šestdesetih let 20. stoletja naprej so Evropo zajele obsežne selitve delavcev
na začasno delo v tujino. Lahko govorimo o prehodu iz klasičnega v tretji model
migracij, model delavcev gostov.
Po Klemenčič, (2007) so tovrstne selitve dosegle svoj vrhunec v začetku
sedemdesetih let, ko je bilo v tedanji Zvezni republiki Nemčiji zaposlenih 2,1 milijon
tujih delavcev, v Franciji 1,8 milijona, v Švici 520.000, v Belgiji 330.000, na
Švedskem 230.000 in v Avstriji 180.000. Največ delavcev je v omenjene države
prišlo iz Italije (820.000), Turčije (770.000), Jugoslavije (540.000), Alžirije
(390.000) in Španije (320.000). V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je bilo v
zahodni Evropi zaposlenih okrog 6 milijonov tujcev, z njimi pa je živelo še skoraj
toliko družinskih članov (Klemenčič, 2007, 24). To naj bi bila le začasna migracija,
6
ki naj bi omogočila hitrejši zaslužek v tujini ter nato vrnitev v izvorno okolje.
Izkazalo pa se je, da je delo v tujini pomenilo predvsem stalno odselitev. Podobno
velja tudi za slovenske zdomce ter tudi za priseljence iz drugih delov nekdanje
Jugoslavije v Sloveniji (UMAR, 2009, 74).
Klemenčič (2007) navaja, da je naftna kriza leta 1973 povzročila gospodarsko
recesijo, katere posledica je bila tudi omejevanje priseljevanja v najrazvitejših
državah. Zlasti razvite zahodnoevropske države in Avstralija so zato začele
omejevati priseljevanje predvsem tujim nekvalificiranim delavcem, na drugi strani pa
so podpirale priseljevanje strokovnjakov. Velik del začasnih delavcev se je v
novonastalem položaju odločil za stalno naselitev. Ob tem je prišlo do pospešenega
združevanja družin, zato se je proti koncu sedemdesetih let 20. stoletja migracijski
saldo znova začel povečevati in število tujcev v zahodni Evropi se je do leta 1982
povzpelo na 14,5 milijona, do začetka devetdesetih let pa na okrog 18 milijonov.
Približno 13 milijonov se jih je naselilo v državah tedanje Evropske skupnosti. Kar
11 milijonov tujcev je bilo priseljenih iz držav, ki niso bile članice skupnosti. Z
omejevanjem priseljevanja v zahodnoevropskih državah je priseljenski val zajel tudi
nekatere južnoevropske države, ki so v preteklosti slovele kot države izseljevanja
(Italija, Grčija, Španija, Portugalska). Vzporedno so z omenjenimi selitvami potekale
tudi »klasične« selitve v čezmorske dežele, zlasti v severno Ameriko (ZDA in
Kanado) ter Avstralijo (Klemenčič, 2007, 25).
1.4 Prelomna sedemdeseta v Jugoslaviji
Razloge za obsežno izseljevanje v tujino z območja Jugoslavije Dolenc (2003,
46) vidi v tedanjih gospodarskih in družbenih razmerah ter v migracijski politiki
tedanje socialistične oblasti. Z gospodarsko in družbeno reformo leta 1965 se je v
SFRJ oblikoval model tržnega socializma, ko so namesto plansko-centralističnih
začeli delovati tržni mehanizmi. Posledica je bila med drugim tudi zmanjšano
zaposlovanje in s tem pojavljanje presežnih delavcev. Sočasno je na trg dela vstopila
prva povojna "baby boom" generacija. Pod pritiskom vse večje brezposelnosti in
socialnih napetosti se je državno vodstvo odločilo odpreti meje in brezposelnost
7
reševati z začasnim delom v tujini (t.i. zdomstvo). Drugo značilnost jugoslovanske
migracijske politike je predstavljalo dejstvo, da so zdomci veljali za sestavni del
delavskega razreda (in prebivalstva Jugoslavije - tako so jih obravnavali tudi vsi
jugoslovanski popisi prebivalstva). Kljub večjemu obsegu migracij
(»gastarbeitersko« delo) se je zdomce upoštevalo kot del prebivalstva in računalo na
''začasnost migracij''. V tem smislu je bila tudi migracijska zakonodaja naklonjena
selitvam. Kasneje se je izkazalo, da so mnogi zdomci ostali v tujini. Prvenstveno
pravico do odhoda na delo v tujino so imeli brezposelni. Za odhod na delo v tujino so
za visokokvalificirane delavce sicer obstajale omejitve, vendar se je kljub temu
izselil visok delež visokokvalificiranih oseb (Dolenc, 2003, 46).
1.5 Prelomna sedemdeseta leta v Sloveniji
Posledica omenjenih restriktivnih ukrepov pri zaposlovanju in priseljevanju v
razvitih zahodnoevropskih državah je, da je tudi Slovenija v sedemdesetih letih
postala neto priselitvena dežela (v okviru tedanje Jugoslavije). Po Dolenc, (2004,
66) je Slovenija v šestdesetih letih zaradi odhoda v tujino izgubila več kot 40 tisoč
prebivalcev, vendar je bil vsaj del odseljevanja nadomeščen s priselitvami
prebivalstva iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Skoraj polovica priseljenih iz
nekdanje Jugoslavije je v tem obdobju prišla s Hrvaške. Priseljenci s Hrvaške so
prevladovali do leta 1969, z letom 1970 pa je začela vodilno vlogo v migracijskih,
izrazito enosmernih tokovih s Slovenijo, prevzemati Bosna in Hercegovina (Dolenc,
2004, 66).
Leto 1970 je po mnenju strokovnjakov prelomno, saj pomeni začetek tridesetletnega
obdobja pozitivnega selitvenega prirasta Slovenije, ki se nadaljuje, kot bomo videli
kasneje, tudi v prvem desetletju 21. stoletja. Priseljevanje vse bolj postaja pomemben
element razvoja prebivalstva (tako prebivalstva Slovenije kot tudi drugih držav
članic Evropske unije).
8
2 METODA IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Mobilnost in selitve prebivalcev so zelo pomemben in kompleksen pojav. Tako
na ravni regije kot države imajo preko obsega in strukture pomemben vpliv na
demografski, gospodarski in širši družbeni razvoj (Bevc, 2000, 1095). Slovenci smo
demografsko, predvsem glede stanja in gibanja števila prebivalstva, na ravni razvite
Evrope. Sedanje število prebivalstva, njegova sestava in prostorska razporeditev so
posledica prepletanj številnih gospodarskih, političnih in socialnih dejavnikov, ki so
v preteklosti posredno in neposredno vplivali na demografski razvoj prebivalstva
Slovenije (SURS, 2001, 1). Deloma je na značilnosti prebivalstva vplivalo tudi
priseljevanje.
2.1 Raziskovalno vprašanje
Osrednje raziskovalno vprašanje diplomskega dela je, v kolikšni meri
priseljevanje vpliva na število prebivalstva in na morebitne druge (tudi demografske)
značilnosti prebivalstva. Znano je, da je priseljevanje v Slovenijo, kljub pristopu
Slovenije v EU, še vedno vezano na države z območja nekdanje Jugoslavije. Za
namen naloge smo torej izbrali najštevilčnejšo 6 podpopulacijo priseljenega
prebivalstva, priseljence iz Bosne in Hercegovine. Če želimo opazovati vpliv
priseljevanja, moramo poznati značilnosti podpopulacije (značilnosti dela
prebivalstva Slovenije) in osnovne demografske značilnosti prebivalstva Slovenije.
Obseg priseljevanja smo opazovali v časovnem obdobju od začetka pojava
priseljevanja iz Bosne in Hercegovine pa do leta 2008 (stanje na dan 31. 12. 2007).
Cilji in namen naloge:
- Metodološko opredeliti priseljeno prebivalstvo iz Bosne in Hercegovine.
6 Ob popisnem letu 2002 se je po državi prvega prebivališča v BiH izreklo največ oseb. Sledi država
Hrvaška itd. (SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti).
9
- Obravnavati tiste značilnosti prebivalstva Slovenije, na katere lahko vpliva
priseljevanje.
- Ugotoviti značilnosti priseljevanja iz Bosne in Hercegovine glede na čas
priselitve.
- Ugotoviti spolno in starostno strukturo podpopulacije obravnavanih
priseljencev ter njihove zaposlitvene značilnosti.
- Primerjati izobrazbeno strukturo rojenih v BiH in rojenih v Sloveniji.
- Ugotoviti značilnosti poselitve imigrantskih populacij.
- Kontekstualizirati priseljevanje iz Bosne in Hercegovine (odbojni dejavniki v
izvornem okolju in posledično »nenaravno« migracijsko dogajanje v
devetdesetih letih 20. stoletja).
- Preučiti vplive priseljevanja na številčnost populacije ter na elemente
naravnega gibanja prebivalstva Slovenije.
Hipoteze:
Glede na zastavljene cilje diplomskega dela smo oblikovali tri delovne
hipoteze:
H1: Priseljenci iz Bosne in Hercegovine so bili in so še vedno pomemben del
slovenskega prebivalstva.
H2: Kljub vojni v Bosni in velikemu številu beguncev iz BiH je večina priseljencev
iz BiH (še vedno) ekonomskih migrantov.
H3: Migracije prebivalstva z območja z višjo naravno rastjo (BiH) so v Sloveniji
pripomogle k počasnejšemu staranju prebivalstva.
10
Metoda:
V teoretičnem delu naloge analiziram priseljevanje iz Bosne in Hercegovine s
pomočjo pregleda domače in tuje literature. Pri zbiranju materiala sem dobila
občutek, da je na temo migracij in s tem povezano problematiko (integracija,
asimilacija), veliko napisanega. Leta 2004 je izšel obsežen zbornik Percepcije
slovenske integracijske politike. Gre za raziskavo mnenja priseljencev z območja
nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev (raziskava temelji na obsežnem
naključnem vzorcu - 3094 tistih oseb, ki so ob osamosvojitvi Slovenije zaprosile za
državljanstvo) o različnih aktualnih temah v zvezi z bivanjem v Sloveniji. Leta 2007
je Inštitut za narodnostna vprašanja izdal zbornik z naslovom Priseljenci: študije o
priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Zbornik je nadaljevanje dela v
okviru prej omenjene raziskave mnenja priseljencev z dodanimi poglobljenimi
analizami manjšinskih pravic in uspešnosti integracijske politike. Kot študentka
geografije sem iskala predvsem dela, ki bi obravnavala migracije s
socialnogeografskega oziroma demogeografskega vidika. Pri definiranju statističnih
pojmov in izbiri orodij za empirično analizo statističnih podatkov sem se naslonila
predvsem na dve magistrski deli geografa Danila Dolenca in demografinje Apolonije
Oblak Flander. K poskusu razumevanja položaja delavcev migrantov v Sloveniji in v
Evropi pa mi je bila zelo v pomoč publikacija Socialni razgledi Urada za
makroekonomske analize in razvoj z naslovom Mobilnost, v kateri je prav tema, ki jo
obravnavam v nalogi, nazorno razložena in podrobno raziskana.
Empirični del naloge je sekundarna analiza statističnih podatkov, ki so dostopni na
spletnih straneh Urada Republike Slovenije za statistiko in v njihovih publikacijah.
Tako v Sloveniji kot tudi v drugih razvitih državah viri informacij o vitalnih
dogodkih znotraj državnih meja temeljijo na sistemu registrov. Dokumentiranje
vitalnih dogodkov je izjemnega pomena za državo tako za ekonomski in socialni
razvoj države kot za varstvo človekovih pravic. Iz sistema sprotnega beleženja pa so
praviloma izvzete migracije in pridobivanje državljanstva s pomočjo naturalizacije.
V Sloveniji imamo od leta 2006 register tujcev, prej pa je področje prijave/odjave
11
stalnega/začasnega bivališča (in s tem priseljevanja in odseljevanja) pokrival register
stalnega prebivalstva (od leta 1995).
Po priporočilih Združenih narodov za prebivalstvo (ZN, 2001, 90) je tudi v primeru
zelo učinkovitih registrov prebivalstva neke države pomembno, da kot dopolnilo,
periodično izvaja raziskave in prebivalstvene popise. Popisi in raziskave omogočajo
zastavljanje specifičnih vprašanj, ki lahko pomembno pripomorejo k prebivalstveni
sliki države. Poleg tega pa morajo biti podatki tudi mednarodno primerljivi. Tako
lahko nek družbeni pojav opazujemo v mednarodnem kontekstu.
Popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake države pomembne mejnike, saj s
primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva skozi
desetletja in stoletja. Večina držav izvaja popis prebivalstva »samo« vsakih deset let,
ker so popisi najobsežnejša in zato pogosto tudi najdražja statistična raziskovanja.
Za analizo stanja-števila in struktur podpopulacije (priseljenci iz Bosne in
Hercegovine) smo uporabili popisne podatke (Popis prebivalstva, gospodinjstev in
stanovanj, 2002)7. Podatki zadnjega popisa (Popis 2002) po mnenju strokovnjakov
vsebujejo najbolj kakovostne informacije o narodni/etnični pripadnosti, maternem in
pogovornem jeziku ter veroizpovedi od vseh dosedanjih popisov na Slovenskem.
Popis omogoča tudi opazovanje demografskih značilnosti v različnih prostorskih
enotah. Za preučevanje poselitve podpopulacij smo izbrali občine.
Podatki rednih statističnih raziskovanj, ki jih izvaja Statistični urad in so dostopni
širši javnosti, so nam omogočili posodabljanje, torej prikaz stanja v zadnjih letih. Vse
publikacije Statističnega urada RS, ki izidejo v tiskani obliki, so objavljene tudi na
spletnih straneh urada. Napovedi izidov posameznih naslovov publikacij ter datume
izidov oz. spletnih objav lahko spremljamo v koledarju objav. Za demografsko
socialno področje, kjer so opisani podatki o prebivalcih, o njihovi življenjski ravni,
7 Popis 2002 je omogočil popoln vpogled v selitveno zgodovino vseh prebivalcev Slovenije, še zlasti
tistih, ki jih imenujem meddržavni selivci, ne glede na to, da je največji del teh selitev v času priseljevanja imel značaj notranjih selitev. To omogočajo odgovori na vprašanja o prvi priselitvi iz tujine in letu prve priselitve. Glede na težavnost beleženja in definiranja selitev je bilo to vprašanje zelo koristno, saj je med drugim SURS-u omogočilo tudi primerjavo med administrativno registracijo
priselitve in dejansko priselitvijo.
12
socialni in zdravstveni varnosti, aktivnosti in življenjskem slogu, so najpomembnejše
naslednje publikacije:
- Statistični letopis (letno)
- Statistične informacije (za prebivalstvo polletno)
- Rezultati raziskovanj, Prebivalstvo Slovenije (letno)
- Novice za demografsko socialno področje, prva statistična objava
Poleg naštetih rednih publikacij objavlja Statistični urad tudi posebne publikacije, ki
so prav tako zelo informativne (Slovenija v številkah, Statistični portret Slovenije v
EU, Slovenske občine v številkah, itd.) 8 . Najpogosteje pa smo za preučevanje
uporabljali SI-STAT. SI-STAT je podatkovni portal, iz katerega uporabnik lahko
poljubno izbira enote opazovanja, značilnosti spremenljivk in časovne vrste.
Osnovni postopki za dosego ciljev diplomskega dela in preverjanje hipotez so torej:
- pregled literature s področja preučevanja etničnih skupin/manjšin
- pregled razpoložljivih podatkovnih virov.
8 Za primerjavo Slovenije z drugimi državami smo v nalogi črpali tudi iz knjižic urada RS za statistiko
Prebivalstvo Slovenije se stara_potrebno je medgeneracijsko sožitje in Medkulturni dialog v Sloveniji.
13
3 OPREDELITEV PREDMETA OPAZOVANJA
Natančno definiranje predmeta opazovanja je pogoj za kakršno koli analizo. V
tretjem poglavju bomo navedli nekatere definicije, ki nam bodo v pomoč pri zajetju
podatkov in nadaljnjem delu. Videli bomo, da je selitev definirana kot registracija
spremembe bivališča in ne kot prestop državne meje, saj lahko državno mejo
prestopamo kot izletniki, turisti ali dnevni migranti. Nadalje je statistična definicija
priseljenega prebivalstva še vedno preširoka za okvir naloge, saj zajema načeloma
tudi prebivalstvo, ki se je selilo znotraj države. S tem razlogom uvedemo izraz
priseljensko prebivalstvo. Priseljensko prebivalstvo je predmet zanimanja mnogih
socioloških študij migracij. V to skupino prebivalstva štejemo poleg prve generacije
priseljencev tudi njihove potomce, ki se morda sploh niso (geografsko) priselili.
Razumevanje tipov priseljenskega prebivalstva v gospodinjstvih nam omogoča
tipizacija po Dolenc (Dolenc, 2003, 21), ki povzame vse tipe prebivalstva na lestvici
priseljeno/avtohtono prebivalstvo in poudari pomensko razliko med 2. generacijo
priseljencev in II. biološko generacijo priseljencev. Prvo generacijo priseljencev pa
lahko analiziramo po:
1. metodi prvega prebivališča
2. metodi rojstnega kraja
3. glede na narodnost (opredelitev ob popisu)
4. glede na posebno popisno vprašanje o prvi priselitvi in
5. glede na državljanstvo (tujci).
Slednja metoda se v mednarodni statistiki vedno bolj uveljavlja.
Ker je bil prvi kriterij pri izbiri predmeta preučevanja geografski (izvorno okolje
Bosna in Hercegovina), smo upoštevali tako tiste priseljence, ki že dolgo živijo v
Sloveniji in so v tem obdobju pridobili slovensko državljanstvo, kot tiste delovne
migrante, ki so v Sloveniji začasno (na podlagi delovnega dovoljenja).
14
3.1 Statistična opredelitev selitev
Šircelj (2006, 22) definira selitev kot prostorski premik, pri katerem selivec
spremeni kraj svojega prebivališča in prestopi administrativno mejo. Pri vsaki selitvi
se pojavljata dve osnovni selitveni območji, priselitveno (imigracijsko) in
odselitveno (emigracijsko). To omogoča, da lahko opazujemo posebej priselitve
(imigracija) in posebej odselitve (emigracija). Za statistično definicijo je značilno, da
upošteva samo prostorsko komponento definicije migracij. Trajanje bivanja pred
prijavo stalnega bivališča v naselju (en dan ali več) ni pomembno, bistvena je
formalna registracija (Šircelj, 2006, 22).
3.1.1 Meddržavne selitve
Selivci so ljudje, ki po definiciji spremenijo kraj stalnega bivališča, statistika pa te
dogodke spremlja na ravni ustreznih prostorskih enot. Za našo obravnavo so še
posebej pomembne selitve med državami ali meddržavne selitve (uporablja se tudi
izraz zunanje selitve). SURS (2009a) definira meddržavno selitev kot spremembo
države prebivališča. Poudarek je na spremembi države prebivališča, s čimer sicer
selivec prekorači državno mejo, kar pa še ne pomeni, da je vsak prehod čez državno
mejo tudi selitev. Glede na pogostost prehoda državne meje in status v ciljni državi
Dolenc (2003, 12 prirejeno po: Priporočila oddelka za prebivalstvo ZN (1998))
navede 11 kategorij prebivalstva.
15
Preglednica 1: Kategorije prebivalstva glede na pogostost prehoda državne meje in status v ciljni državi
Dnevni
migranti
Ciklično
Osebe, ki so na podlagi dovoljenja zaposlene v državi,
v kateri nimajo prebivališča, v državo prebivališča se
vračajo v rednih intervalih (dnevno, tedensko).
Izletniki
Občasno
Osebe, ki v državo vstopijo zaradi različnih vzrokov
in se isti dan vrnejo v državo prebivališča.
Turisti Osebe, ki v državo vstopijo zaradi različnih vzrokov
in tam vsaj enkrat prespijo v prenočitvenih
zmogljivostih.
Študentje Enkraten
prehod državne
meje -
Sprememba
države
prebivanja
Osebe, ki se na podlagi dovoljenj izobražujejo ali
usposabljajo v državi gostiteljici
Ekonomski
migranti
Osebe, ki na podlagi dovoljenja za delo v državi
gostiteljici opravljajo ekonomsko dejavnost, ki jo ta
država tudi plača
Vzdrževani
družinski člani
Osebe, ki so ožji sorodniki tistih, ki že prebivajo v
državi, oziroma nameravajo z njimi osnovati
družinsko skupnost
Naseljenci
Osebe, ki imajo na podlagi sporazumov med državami
pravico ali dovoljenje za neomejeno bivanje
Begunci
Osebe, ki jim je bil po vstopu v državo priznan status
begunca po mednarodnih konvencijah.
Diplomati,
Vojaško osebje
Enkraten prehod državne
meje - običajno se jih ne
šteje kot selivce
Osebe, ki jih običajno plačuje država izvora ali
mednarodne organizacije
Iskalci azila Osebe, ki so po vstopu v državo zaprosile za status
begunca po mednarodnih konvencijah.
Ilegalci Osebe, ki kršijo predpise o prebivanju oziroma
prihodu v državo in je njihovo prebivanje lahko
sankcionirano.
Vir: Dolenc 2003 po: Priporočila oddelka za prebivalstvo Združenih narodov (1998)
Migrant je v priporočilih ZN za statistiko (1998, 18) definiran kot oseba, ki spremeni
državo, v kateri običajno biva. Kratkotrajno potovanje v tujino z namenom
rekreacije, počitnic, poslovnih namenov, iz zdravstvenih razlogov ali verskih
potovanj se ne šteje kot meddržavna selitev. Da lahko ločimo med začasnim obiskom
neke osebe v državi in mednarodnim migrantom, moramo upoštevati trajanje bivanja
v gostujoči državi. Migranti imajo lahko v gostujoči državi namen prebivati manj kot
S
E
L
I
V
C
I
16
tri mesece (kratkotrajni migranti ali »short-term migrants«) ali vsaj eno leto
(dolgotrajni migranti ali »long-term migrants«) (Priporočila ZN, 1998, 18). Z vidika
države, ki sprejema priseljence, lahko enačimo populacijo priseljencev s:
1. številom tujcev (oseb s tujim državljanstvom)
2. številom prebivalstva, rojenega v tujini.
Kljub temu, da demografska statistika beleži selitev kot dogodek, pri katerem
trenutek odselitve sovpada s trenutkom priselitve, pa Malačič (2003) opozarja, da je
takšna predpostavka vsebinsko vprašljiva zaradi časovne in sociološke razsežnosti
migracij (Malačič, 2003, stran 156).
Mejo med začasnimi in trajnimi migracijami je težko določiti9. Migrant se po navadi
odloča za tako pomemben korak postopoma. Začasna delovna migracija mladega
prebivalstva se lahko s podaljševanjem bivanja po daljšem času prelevi v stalno
(trajno) naselitev.
Drugi razlog, zakaj je boljše meddržavne migracije razumeti kot proces in ne
dogodek pa je dejstvo, da je večina selitev povezanih z različnimi procesi
odtujevanja odselitvenemu okolju in prilagajanja priselitvenemu okolju. Za lažje
razumevanje globine procesa selitve Malačič (2007) izpostavi dodatno sociološko
kategorijo selitev, lokalno skupnost, ki predstavlja neko ekonomsko in družbeno
kategorijo. Znotraj lokalne skupnosti so prebivalci povezani s številnimi družbenimi,
ekonomskimi, psihološkimi, sorodstvenimi in drugimi vezmi in stiki. Selitve znotraj
te lokalne skupnosti takšnih vezi in stikov ne pretrgajo, zato so to lokalne selitve.
Selitve med lokalnimi skupnostmi pa takšne vezi pretrgajo, zato so to migracije
(Malačič, 2007, 156).
9 Migracijski proces je na individualni ravni težko tudi spremljati. Recimo, da je bilo izdano
dovoljenje za delo neki osebi, ki je na podlagi dovoljenja vstopila v državo in v njej tudi začasno prebivala. V nekaterih državah je podoben obrazec za podaljševanje dovoljenja kot pri prvi izdaji dovoljenja in tako ni jasno določeno, ali gre za novo osebo (delavca migranta) ali pa je bilo dovoljenje samo podaljšano. Tako evidence dovoljenj za delo niso vedno ustrezen indikator selitvenih tokov (Priporočila ZN, 1998, 30).
17
3.2 Statistična opredelitev prebivalstva
V metodoloških pojasnilih za prebivalstvo statističnega urada so navedene
naslednje pomembne razlike v definiranju prebivalstva po popisih v preteklosti. V
podatkih popisov prebivalstva pred drugo svetovno vojno je prikazano (de facto)
prebivalstvo, ki je ob popisu dejansko prebivalo na ozemlju Slovenije. V podatkih
popisov po drugi svetovni vojni (1948-1991) je bilo upoštevano prebivalstvo s
stalnim prebivališčem v Sloveniji (de ure). Upoštevane so bile osebe, ki so izjavile,
da imajo v naselju popisa stalno prebivališče, ne glede na to, ali so bile ob popisu
začasno odsotne. Med začasno odsotne so bile štete osebe, ki so bile odsotne za
krajši čas, in tudi osebe na delu v tujini ter njihovi družinski člani, ki so z njimi živeli
v tujini (zdomci), ne glede na trajanje dela oziroma prebivanja v tujini. V Popisu
2002 so bila upoštevana mednarodna priporočila za popise prebivalstva, po katerih
med prebivalstvo države štejejo samo tiste osebe, ki na njenem ozemlju dejansko
prebivajo. V Popisu 2002 kot prebivalci Slovenije torej niso bile upoštevane osebe,
ki v Sloveniji sicer imajo stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto
prebivajo v tujini.
Z letom 2007 se je definicija prebivalstva še spremenila. Novo definicijo naj bi
nacionalne statistike začele postopoma uvajati. Po tej definiciji so:
Prebivalci Slovenije - osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v
Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso
začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Za prebivalce Slovenije
štejemo vse osebe, ki so prisotne na ozemlju Slovenije eno leto ali več.
Državljani Republike Slovenije - osebe z državljanstvom Republike Slovenije, ki
imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče.
Državljani Republike Slovenije, prebivalci Slovenije - osebe z državljanstvom
Republike Slovenije, ki jih štejemo med prebivalstvo Slovenije.
Državljani Republike Slovenije, ki niso prebivalci Slovenije - osebe z
državljanstvom Republike Slovenije, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno
stalno in/ali začasno prebivališče, a jih glede na trajanje in namen njihovega
prebivanja v Sloveniji ne štejemo med prebivalce Slovenije.
18
Tujci s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji - osebe z državljanstvom
tujih držav, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče.
Tujci, prebivalci Slovenije - osebe z državljanstvom tujih držav, ki jih štejemo med
prebivalce Slovenije.
Tujci, ki niso prebivalci Slovenije - osebe z državljanstvom tujih držav, ki imajo v
Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče, a jih glede trajanja in namena
njihovega prebivanja v Sloveniji po statistični definiciji prebivalstva ne štejemo med
prebivalce Slovenije.
3.3 Meddržavne selitve z vidika države prejemnice priseljencev
Izraz tujerodno prebivalstvo, ki bi se lahko uporabljal za to skupino prebivalstva
kot prevod angleškega termina »foreign born population«, ima po Slovarju
slovenskega knjižnega jezika pomen, ki se smiselno nanaša predvsem na osebe tuje
narodnosti (drugega »rodu«)10. Pri zgoraj omenjenih definicijah prebivalstva bi torej
sem spadale naslednje kategorije prebivalstva:
1. Tujci s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji (osebe z
državljanstvom tujih držav, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno in/ali
začasno prebivališče).
2. Tujci, prebivalci Slovenije (osebe z državljanstvom tujih držav, ki jih
štejemo med prebivalce Slovenije).
Neposreden prevod v mednarodni statistični literaturi pogosto uporabljenega izraza
za priseljence (foreign born population) je v tujini rojeno prebivalstvo. Po navadi se
za državo rojstva, tako Dolenc (2003, 19), upošteva običajno prebivališče po rojstvu.
Običajno prebivališče osebe je definirano glede na običajno prebivališče matere ob
rojstvu in ne kot država, kjer je bila oseba slučajno rojena11.
10
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je priseljenec nasprotje od domačina, pa tudi nekdo, ki se je priselil od drugod. 11
Tudi prvo prebivališče popisane osebe je po mednarodnih priporočilih za popise prebivalstva opredeljeno kot dejansko/običajno prebivališče matere ob rojstvu osebe. Na ta način se reši problem rojevanja v porodnišnicah ter vplivov slučajnih dejavnikov, ki so lahko prispevali k rojstvu izven
območja, kjer je oseba sicer preživela prvo obdobje svojega življenja (Dolenc, 2004, 43).
19
Priseljeno prebivalstvo v načelu sestavljajo vse osebe, ki so se kadar koli v svojem
življenju »statistično« selile (spremenile naselje bivanja), lahko tudi znotraj države.
Ta koncept izključuje stanovanjsko mobilnost znotraj naselja. Nas je zanimalo
priseljeno prebivalstvo samo z vidika meddržavnih selitev.
Priseljensko prebivalstvo poleg priseljencev vključuje tudi njihove otroke, ki so
imeli prvo prebivališče v Sloveniji (ne glede na dejanski kraj rojstva)12
. V literaturi
se za otroke priseljencev običajno uporablja izraz priseljenci druge generacije.
Priseljenec prve generacije je oseba, katere odselitev je bila praviloma posledica
zavestne odločitve in ki se je odselila sama, kot zakonec ali kot starš. Med
priseljence prve generacije sodijo tudi osebe, ki so se v Slovenijo priselile zaradi
okoliščin, na katere niso imele vpliva (npr. razporeditev v službo, vojna sirota). Prav
tako med priseljence prve generacije sodijo otroci, ki so se priselili skupaj s starši, saj
so imeli prvo prebivališče izven Slovenije, čeprav glede na odnos do staršev v
biološkem pomenu sodijo v II generacijo (Dolenc, 2003, 20).
12
Dolenc uporablja pojem generacija, čeprav gre za biološke generacije ali/oziroma za rodove. Najprej govorimo o več generacijah priseljencev, ko dejansko gre za II. in naslednje rodove potomcev
tistih, ki so se priselili. Pri tem moramo biti previdni pri prvi generaciji priseljencev, kamor dejansko
lahko spadata dva biološka rodova, torej starši in otroci, če sta se oba rodova priselila.
20
Dolenc (2003, 21) je razdelil prebivalstvo v gospodinjstvih (sicer za namen ankete,
vendar pa razdelitev pride v poštev tudi za našo analizo) v naslednje skupine:
1. priseljensko prebivalstvo v priseljenskih gospodinjstvih:
1.1. priseljenci (prve generacije):
1.1.1. priseljenci prve generacije
1.1.2. priseljenci II. biološke generacije, katerih prvo prebivališče je bilo v
tujini - priseljeni skupaj s starši
1.2. priseljenci druge generacije
1.3. priseljenci tretje generacije
2. drugo prebivalstvo v priseljenskih gospodinjstvih:
2.1. povratni selivci (reemigranti)
2.2. nepriseljeno (avtohtono) prebivalstvo
3. prebivalstvo v gospodinjstvih brez priseljencev
3.3.1 Priseljensko prebivalstvo iz Bosne in Hercegovine
Od 7. stoletja naprej je bilo območje Bosne in Hercegovine poseljeno s
slovanskimi narodi. V 12. stoletju se je začela razvijati državnost, vendar je bilo
območje v drugi polovici 15. stoletja vključeno v turško cesarstvo. Po večstoletni
turški vladavini in vplivu islama je območje okupirala (1878) in anektirala (1908)
Avstro-Ogrska. Po prvi svetovni vojni je bila vključena v Jugoslavijo, leta 1945 pa je
postala ena izmed jugoslovanskih republik. Neodvisnost so razglasili leta 1992,
sledili sta srbska agresija, medetnični spopadi in večletna krvava vojna. Po
Daytonskem sporazumu leta 1995 je bila začasno oblikovana država z dvema
federalnima enotama: bošnjaško-hrvaška Federacija BiH in Republika Srbska. Po
popisu prebivalstva iz leta 1991 je v Bosni in Hercegovini živelo 44% Bošnjakov,
21
31% Srbov in 17% Hrvatov. Vojna je povzročila velike migracije in izseljevanje,
ogromne človeške žrtve in padec naravnega prirasta (Bertić, 2006, 60).
Izvorno okolje priseljencev je, kot lahko sklepamo iz navedka, izrazito
multikulturno. Posledica je pestra narodnostna struktura iz BiH priseljenega
prebivalstva v Sloveniji. Ob popisu leta 2002 so se v Sloveniji priseljenci iz Bosne in
Hercegovine po narodnostni pripadnosti opredeljevali sledeče:
Grafikon 1: Prebivalstvo po narodni pripadnosti in prvem prebivališču (BiH), popis 2002
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002.
Bosno in Hercegovino je kot državo prvega prebivališča ob popisu 2002 navedlo
69.279 prebivalcev Slovenije13. Od tega števila jih je kar 23% (15.612) navedlo
srbsko narodnost. 20% se je narodnostno opredelilo kot Bošnjaki (13.876) in 10%
kot Hrvati (7.120). Sledijo narodnostno opredeljeni kot Muslimani z 9% (6.332).
Visoka sta deleža tistih, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje o narodnostni
pripadnosti z 8% ter tistih, ki so obkrožili neznano s 7%. 8% je bilo narodno
neopredeljenih - opredeljeni kot Bosanci.
13
V kategorijo »drugi« smo združili ostale narode, za katere se je izreklo manj kot sto oseb (Madžari, Italijani, Romi, Albanci, Črnogorci, Makedonci, Nemci, drugi in regionalne opredelitve). Delež kategorije »drugi« znaša 1%.
Slovenci; 8%
Bošnjaki; 20%
Hrvati; 10%
Muslimani; 9%Srbi; 23%
Narodno
neopredeljeni -
Bosanci; 8%
neopredeljeni; 4%
Niso želeli odgovoriti; 8%
Neznano;
9% drugi; 1%
Prebivalstvo po narodni pripadnosti in prvem prebivališču (BiH), Slovenija
22
Pri uporabi podatkov o narodni pripadnosti (še posebej pri priseljencih iz Bosne in
Hercegovine) moramo biti pozorni na (povzeto po Dolenc, 2003, 33 in Šircelj, 2003,
148):
1. Veliko ljudi, ki so se rodili (ali so imeli prvo prebivališče) v Bosni in
Hercegovini, ob popisu prebivalstva leta 2002 na vprašanje o narodni
pripadnosti ni želelo odgovoriti, teh je bilo skoraj toliko kot opredeljenih
Muslimanov.
2. Priseljeni iz območja Bosne in Hercegovine ne predstavljajo etnično
homogene skupine.
3. Različne klasifikacije in pojavljanje novih opredelitev oziroma njihovo
izginotje (npr. Jugoslovan, Bošnjak14, Musliman).
4. Pri popisnem opredeljevanju bošnjaškega prebivalstva je značilno izrazito
prehajanje med opredelitvami Bošnjak-Jugoslovan-Bosanec - neopredeljen.
5. Vpliv aktualnih političnih razmer na opredeljevanje o narodnostni
pripadnosti.
6. Pridobitev slovenskega državljanstva in vpliv na spremembo narodnostne
opredelitve.
7. Odločitev za določeno narodno pripadnost je izrazito subjektivne narave.
Spremembo prvotne izjave o narodni pripadnosti (to je odločitve iz prejšnjega
popisa) lahko pričakujemo predvsem pri priseljencih, ki že dalj časa živijo v
novem okolju, pri njihovih otrocih in pri otrocih, katerih starša sta si po
narodnostni pripadnosti različna.
Pri opazovanju značilnosti priseljencev tako ne moremo enačiti prebivalstva,
priseljenega iz Bosne in Hercegovine s kategorijami Bošnjaki + Muslimani in
neopredeljenimi - opredeljeni kot Bosanci. Za obravnavo tujega prebivalstva iz
14
Oznaka Bošnjak je od leta 1994 v ustavi federacije Bosne in Hercegovine zapisana kot uradna
nacionalna oznaka za bosanske muslimane. Ta oznaka je zamenjala predhodno etnično oznako »Musliman«, ki je v Jugoslaviji od leta 1971 veljala za srbohrvaško govoreče muslimane v Bosni in
Hercegovini14. Do leta 1971 pa so se ob popisih opredeljevali kot »Jugoslovani« ali »Neopredeljeni«
(Kalčić, 2008, 12).
23
Bosne in Hercegovine smo izbrali kategorijo državljanstva15. V populacijo tujcev iz
BiH torej spadajo tiste osebe, ki imajo državljanstvo države Bosne in Hercegovine.
Vendar, če bi upoštevali samo podatke o državljanih Bosne in Hercegovine, bi iz
obravnave izpustili pomemben del priseljenskega prebivalstva, ki se je priselilo pred
tem letom. Zato smo se odločili, da analiziramo priseljevanje iz Bosne in
Hercegovine v dveh delih. Po letu 2002 glede na državljanstvo države Bosne in
Hercegovine (torej izgubimo tiste, ki so v tem obdobju pridobili slovensko
državljanstvo), pred letom 2002 pa glede na prvo prebivališče v Bosni in
Hercegovini.
15
Koncept državljanstva se veliko uporablja v mednarodni migracijski statistiki, zlasti v okviru Evropske unije, ki jo na področju statistike predstavlja Eurostat. Državljanstvo pomeni stalno pravno razmerje posameznika do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status. Osebe, ki prebivajo v državi, različni od države njihovega državljanstva, sodijo med tuje prebivalstvo (foreign
population), državljani države državljanstva pa predstavljajo avtohtono prebivalstvo (Dolenc, 2003, stran 20).
24
4 PRISELJEVANJE V SLOVENIJO
Po navedbah Urada za makroekonomske raziskave (UMAR, 2009, 79-80) lahko
iščemo zgodovinsko ozadje večjega dela (ekonomskih) migracij v evropskem
prostoru v potrebah posameznih držav po nekvalificirani ali nižje kvalificirani
delovni sili, ki bi prevzemala delovna mesta, ki jih večinsko prebivalstvo zavrača. V
sedemdesetih letih so evropske države, kamor so bili pretežno usmerjeni migracijski
tokovi s področja nekdanje Jugoslavije, postopno omejile število imigrantov. V tem
obdobju se je povečalo priseljevanje z območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo,
kjer je bilo prisotno pomanjkanje delovne sile (tudi zaradi migracij Slovencev v
evropske in čezoceanske države), predvsem pa je Slovenija doživljala gospodarsko
rast (UMAR, 2009, 79-80).
Slovenija je v okviru nekdanje skupne države SFR Jugoslavije veljala za bolj razvito
republiko in s tem za migrante iz drugih republik privlačno državo. Med priseljenci
in izvornim okoljem so obstajale t.i. neformalne vezi, ki so pripomogle k procesu
združevanja družin (sekundarnemu priseljevanju ženskega prebivalstva). Te vezi
delujejo tudi pri novejših migracijah. Tisti, ki so priseljeni že dalj časa, s socialnim
kapitalom pomagajo svojim sorodnikom, prijateljem. Če je možnost zaposlitve v
Sloveniji delovala kot privlačni dejavnik, je zaradi vojnih razmer na območju
nekdanje Jugoslavije prišlo do povsem nenormalnega razvoja migracijskih tokov.
Namesto pričakovanega vračanja priseljencev iz Slovenije v izvorna okolja, so se v
Slovenijo v devetdesetih celo priseljevali njihovi starejši sorodniki (pretežno prisilni
priseljenci) (Pezdir, 2004, 639-653).
Tako je Slovenijo kmalu po osamosvojitvi zajel begunski val16
iz BiH, na katerega
država ni bila pripravljena. Status prebežnikov v Sloveniji je bil urejen šele z
Zakonom o začasnem zatočišču v letu 1997 (Dolenc, 2004, 40). Značilnost migracij
po osamosvojitvi Slovenije je v primerjavi s prejšnjim obdobjem prenehanje rednih
in normalnih protitokov selivcev nazaj v izvorno okolje. Pred letom 1990 se je skoraj
vsak drugi priseljenec iz nekdanje Jugoslavije po krajšem ali daljšem bivanju v
16
Podatki o beguncih niso bili zajeti v selitveno statistiko, čeprav so bile z novo definicijo prebivalstva te osebe junija 1995 vključene v prebivalstvo Slovenije.
25
Sloveniji odselil v drugo republiko ali tujino (največkrat v izvorno okolje). Številni
priseljenci so prebivanje v Sloveniji imeli za začasno in so se nameravali vrniti v
svoja izvorna okolja, kamor so tudi vlagali prihranke (Dolenc, 2003, 195).
Medved (2004, 465) navaja, da so nekatere države, ki so bile priznane po razpadu
federacij, kot so bile Sovjetska zveza, Češkoslovaška in SFRJ, izkoristile politiko
»ničelne opcije« (»zero-option« policy), ki državljanstvo utemelji na prebivanju na
teritoriju v trenutku osamosvojitve17
ali uveljavitve novega zakona o državljanstvu.
Takšna politika je bila še posebej sprejemljiva za tiste države, kjer je bil delež
»nazivne« etnične populacije precej visok (Medved, 2004, 465).
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (UL 1/91-I.), ki je bil sprejet v okviru
osamosvojitvene zakonodaje – in pred sprejemom Ustave - je opredelil, da se
državljanstvo dobi po rodu na njenem ozemlju, z naturalizacijo in po mednarodni
pogodbi. Za tiste, ki so bili državljani drugih republik SFRJ, je 40. člen zakona
določil pogoj stalnega prebivališča, dejansko bivanje v Sloveniji in vložitev vloge v
šestih mesecih od uveljavitve zakona. Na podlagi zakona o državljanstvu je 8,7
odstotka stalnega prebivalstva, od katerega jih je bilo okrog 30 odstotkov rojenih v
Sloveniji, pridobilo državljanstvo republike Slovenije 18 (večina jih je ohranila
državljanstvo druge republike oziroma druge države, naslednice SFRJ, zato so imeli
dve) (Medved 2004, 465).
Vendar je bila odločitev o ureditvi statusa bivanja (stalno, začasno)19 v obdobju pred
osamosvojitvijo Slovenije prepuščena posamezniku. Razloge, ki so posameznikom
neposredno ob priselitvi v Slovenijo preprečevali prijavo stalnega bivališča v
Sloveniji, lahko po Šircelj (1992 v: Dolenc 2004, 39) razdelimo na:
1) razlogi sistemske narave:
17
Dan plebiscita o »samostojnosti in neodvisnosti« 23. december 1990. 18
Tisti stalni prebivalci Slovenije, ki v roku niso oddali vloge za državljanstvo ali pa so bile njihove vloge zavrnjene, so po izteku roka, predpisanega v 81. členu Zakona o tujcih, (bili) obravnavani kot
tujci. 19
Navezanost statistične definicije na stalno prebivališče, ki je čisto administrativna evidenca in je v marsičem deformirala sliko priselitvenih tokov, še zlasti tistih iz republik nekdanje Jugoslavije (Šircelj
1992 v: Dolenc 2004, 39).
26
a) prijava stalnega bivališča ni bila možna v objektih, ki so bili namenjeni
začasnemu prebivanju oziroma so imeli značaj skupinskega stanovanja (npr.
samski domovi);
b) prijava stalnega prebivališča ni bila možna v nelegalnih stanovanjskih
objektih (barakarska naselja);
c) za prijavo stalnega bivališča je bil potreben dokument, ki je potrjeval pravico
do prebivanja na določenem naslovu (lastništvo stanovanja, najemna ali
podnajemna pogodba, ožja sorodstvena zveza z osebo, ki je že prijavljena na
tem naslovu);
2) razlogi osebne narave:
a) ugodnosti, ki so jih posamezniki imeli zaradi stalnega prebivališča v drugi
republiki (npr. nižji prispevki iz osebnega dohodka v drugih republikah);
b) lastno prepričanje o začasnosti prebivanja v Sloveniji, ker so zlasti delovni
migranti iz manj oddaljenih krajev (Hrvaška, zahodna Bosna) ohranili tesno
povezanost z izvornim okoljem in so se tudi tedensko vračali domov;
3) drugi razlogi:
a) priseljevanje zaposlenih v zvezni upravi (predvsem v JLA), ki zaradi narave
svojega dela niso hoteli oziroma smeli biti registrirani (Dolenc, 2004, 39).
Po vojni so se v republikah nekdanje Jugoslavije politične in gospodarske razmere
začele počasi stabilizirati. Nove razmere v kraju/državi izvora so pospešile
ekonomske aktivnosti, predvsem skozi obnavljanje nepremičnin in ekonomskih
investicij (Pezdir, 2004, 639-653).
27
Grafikon 2: Priseljeni v Slovenijo po letu priselitve in državi prvega prebivališča (izbrane države/regije)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti.
Niz podatkov države nekdanje SFRJ (skupaj) skoraj popolnoma sovpada z vsemi
priseljenimi, kar pomeni, da je največ priselitev v Sloveniji izvorno iz nekdanje
Jugoslavije. Črta »države nekdanje Jugoslavije skupaj« ima izrazit vrh v drugi
polovici sedemdesetih let. V tem obdobju (od leta 1976 do vključno z letom 1980) se
je letno priselilo v Slovenijo povprečno 5.409 oseb. V osemdesetih letih se je krivulja
obrnila navzdol, konec osemdesetih let je povprečna letna stopnja znašala polovico
vrednosti s konca sedemdesetih. Nato se je v obdobju od leta 1991-1993 nekoliko
povišala (v enem letu se je v tem obdobju priselilo povprečno 3.120 oseb). V
naslednjih treh letih so vrednosti padle, v letih 1997 do vključno 1999 pa so se zopet
nekoliko povečale. V zadnjih dveh letih, pred popisom leta 2002, se je letno priselilo
še po 1.287 oseb. Tako je skupaj v Sloveniji ob popisu prebivalo 150.763 oseb,
katerih prvo prebivališče je bilo v eni izmed držav, nastalih na ozemlju nekdanje
SFRJ. Od teh jih je imelo prvo prebivališče v Bosni in Hercegovini 67.670.
Priseljevanje iz BiH je bilo intenzivno od začetka sedemdesetih do sredine
osemdesetih let (približno 2.500 oseb letno). V tem obdobju se je priselila več kot
polovica vseh priseljenih iz BiH, prisotnih ob popisu 2002. Drugi vrh, precej manjši,
torej z nižjimi letnimi vrednostmi, je priseljevanje iz BiH doseglo v letih 1991 do
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.0001
94
1-1
947
19
48
-19
52
19
53
-19
60
19
61
-19
70
19
71
-19
75
19
76
-19
80
19
81
-19
85
19
86
-19
90
19
91
-19
93
19
94
-19
96
19
97
-19
99
20
00
-20
01
Povprečno letno število priseljenih po obdobjih
države nekdanje SFRJ-SKUPAJ priseljeni skupaj
Bosna in Hercegovina HrvaškaJugoslavija Makedonija
28
vključno 1993. Nato se je priseljevanje s tega območja zmanjšalo in nekoliko nihalo
do leta 2002. Za priseljevanje s Hrvaške lahko rečemo, da je konstantno, vendar v
zadnjem času manj številčno. Leta 2002 je bilo priseljenih s prvim prebivališčem na
Hrvaškem 49.418 oseb. Najintenzivnejše je bilo priseljevanje s Hrvaške v šestdesetih
in sedemdesetih letih. Povprečna letna stopnja priseljevanja iz Hrvaške v tem
dvajsetletnem obdobju je bila 1.229 oseb. Do popisnega leta 1981 se je s Hrvaške
priselilo 25.658 oseb. V skupnem številu priseljenih iz držav nekdanje Jugoslavije je
bilo največ priseljencev s Hrvaške do srede sedemdesetih let, ko je vodilno vlogo kot
izvorno okolje prevzela Bosna in Hercegovina.
4.1 Priseljevanje glede na izvorno okolje
V obdobju med 1961 in 1971 se je v Slovenijo priselilo in ob popisu 1971 na
ozemlju Slovenije prebivalo 43.000 prebivalcev iz drugih republik nekdanje
Jugoslavije. Skoraj polovica priseljenih je v tem obdobju prišla s Hrvaške (Dolenc,
2004,66). Občine, ki so gravitirale proti Sloveniji, so večinoma skoncentrirane ob
slovensko-hrvaški meji in razen v primeru dela Bele krajine, ki meji na hrvaški
Kordun, gre za ozemeljski kontinuum (od 26 občin, katerim je bila Slovenija po
izbiri območja priselitve na prvem mestu, le dve ne ležita na ozemlju Hrvaške). Sicer
pa je v Slovenijo gravitirala skoraj vsa Istra razen Pulja, pa tudi območje Reke,
Gorskega Kotorja, nadalje območje Žumberka, Zagorja in Međimurja (Josipovič,
2006, 288). Priseljenci s Hrvaške so prevladovali do leta 1969, leta 1970 pa je, kot že
rečeno, začela v migracijskih tokovih s Slovenijo, prevzemati vodilno vlogo Bosna in
Hercegovina. Območji izseljevanja iz Bosne in Hercegovine sta bili Bosanska
Krajina (severozahodna Bosna)20
in Bosanska Posavina. V Srbiji je bilo območje
emigracije na vzhodu (Negotinska krajina) in na jugu Srbije ob južni Moravi. Ob
Kosovu so ta območja ostala glavni vir priseljencev v Slovenijo tudi v kasnejših
desetletjih (Dolenc, 2004, 65).
20
Cazin, kot etnično najbolj homogeno muslimansko-bošnjaško območje v Bosni in Hercegovini leži v neposredni bližini Slovenije, zaradi česar je v ospredju tudi geografski faktor razdalj. Kot gosto naseljeno, skoraj izključno muslimansko območje, bogato z mladim prebivalstvom je predstavljalo trg delovne sile, iz katerega so načrtno zajemala mnoga podjetja v Sloveniji. (Josipovič, 2006, 289)
29
4.2 Najnovejša selitvena gibanja
Po podatkih UMAR-ja (2009, 80) pozitivni selitveni prirast Slovenije do
vključno leta 2004 ni bil zelo visok, če ga primerjamo z migracijami v obdobju 1960-
1990. Zelo visok pozitivni saldo je bil v letu 1996 (6.510) in nekoliko nižji v letu
2000 (4.626), v ostalih letih pa je bil približno med dva tisoč in tri tisoč. Izrazito
izstopata zadnji dve leti (2007, 2008), ko je selitveni prirast presegel 6.000
prebivalcev. Na splošno so se povečali tudi vsi migracijski tokovi. Medtem ko do
leta 2000 število prebivalcev, udeleženih v migracijah, praviloma ni presegalo
10.000, pa je to število v letu 2004 že skoraj doseglo 20.000 in v letu 2006 celo
skoraj 35.000. Pri tem je pomen selitev tujcev vse večji. Ko se je leta 1995 selilo
približno 9.000 tujcev, je bilo pri selitvah udeleženih tudi 3.000 slovenskih
državljanov. V letu 2006 pa so selitve državljanov Slovenije predstavljale že manj
kot 15% selitev (UMAR, 2009, 80).
Grafikon 3: Odseljevanje in priseljevanje, Slovenija, izbrane regije (1982-2007)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: demografsko socialno področje, meddržavne selitve.
Iz grafikonov lahko razberemo, da leto 1991 predstavlja izrazito spremembo pri
migracijah. Tega leta se je odselilo veliko ljudi, predvsem v Srbijo in Bosno in
Hercegovino, pa tudi na Hrvaško, vendar tam skok krivulje ni tako izrazit. Po letu
1993 opazimo konstantno naraščanje (sicer neenakomerno) odseljevanja v druge
države.
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
19
82
19
83
19
84
19
85
19
86
19
87
19
88
19
89
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
štev
ilo p
risel
jeni
h le
tno
Priseljevanje v Slovenijo v obdobju 1982-2007(izbrane države, regije)
Hrvaška
Srbija
nekd. Jug.
(drugo)
BiH
Druge države0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
19
82
19
83
19
84
19
85
19
86
19
87
19
88
19
89
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
štw
vilo
ods
elje
nih
letn
o
Odseljevanje iz Slovenije v obdobju 1982-2007(izbrane države, regije)
Hrvaška
Srbija
nekd. Jug.
(drugo)
BiH
Druge države
30
4.2.1 Meddržavne selitve državljanov Bosne in Hercegovine
Grafikon 4: Selitveni prirast državljanov Bosne in Hercegovine (1996-2007)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, meddržavne selitve
Iz grafikona je razvidno, da so se selitveni tokovi državljanov Bosne in
Hercegovine z letom 2004 močno okrepili. Leta 2004 je bil selitveni prirast sicer
blizu tistega iz leta 2002, kljub večjemu številu priseljenih državljanov, saj je bil
močnejši tudi protitok. V naslednjih letih (do leta 2007) se je selitveni prirast
povečeval za skoraj 50% letno. Leta 2007, ko se je priselilo 12.000 državljanov BiH,
se jih je tretjina od tega števila tudi odselila. Če predpostavimo, da je protitok
usmerjen v izvorno okolje, je po našem mnenju povečanje migracijskih tokov
koristno. To bi namreč pomenilo, da se del prihrankov investira v izvornem okolju,
hkrati pa se v priselitvenem okolju zapolnijo delovna mesta v deficitarnih poklicih.
6.000 4.000 2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Meddržavne selitve, državljani BiH
Selitveni prirast državljanov BiH Odseljeni državljani BiH Priseljeni državljani BiH
31
5 VPLIV PRISELJEVANJA NA ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA
SLOVENIJE
Učinki selitev so zaznavni tako v območju odselitev kot priselitev. Migracije
lahko vplivajo na število prebivalstva, deloma pa tudi na rodnost in smrtnost. V
območjih odseljevanja se navadno zaradi odselitev najbolj vitalnega dela
prebivalstva (le-ta se namreč najpogosteje vključuje v selitvene tokove) poveča
umrljivost in upade rodnost, v območjih priseljevanja pa selivci praviloma
spremenijo rodnostno obnašanje. Navadno je rodnost pri priseljenih celo nižja od
povprečne rodnosti v območju priselitve. Izrazito lahko selivci vplivajo na
spremembe v strukturah prebivalstva tako v območjih izvora kot tudi območju
priselitve (Oblak Flander, 2007, 174).
Oblak Flandrova (2007, 174) navaja, da kot sestavina skupnega gibanja prebivalstva
selitve vplivajo na:
- velikost števila prebivalstva in njegovo prostorsko razmestitev
- sestavini naravnega gibanja prebivalstva (rodnost in umrljivost) in
- sestavo prebivalstva (demografsko, socio-ekonomsko, kulturno-antropološko
itn.).
Ko je bila v Evropi zaključena prva faza demografskega prehoda (t.i. eksplozija
prebivalstva), se je zmanjšala tudi rodnost. Ker pa se padanje rodnosti ni ustavilo na
demografskem pragu (število umrlih začne presegati število živorojenih), se je na
takih območjih (tako v Evropi kot tudi v Sloveniji) pojavila potreba po priseljevanju.
Govorimo lahko o drugi fazi demografskega prehoda, ko naravna rast postane
negativna, kar pa se ob hkratnem podaljševanju pričakovanega trajanja življenja
predvsem vedno bolj ruši ustaljeno razmerje med aktivnim in neaktivnim
prebivalstvom (UMAR, 2009, 75). Po navedbah strokovnjakov v Zeleni knjigi Sveta
EU21 , se Evropa danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem
obsegu in teži brez primere, ter pozivajo države članice EU v pospešeno reševanje
teh problemov (SURS, 2008a, 1-2). Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je
21
S polnim naslovom: Zelena knjiga Sveta EU - odziv na demografske spremembe: nova solidarnost
med generacijami, izdana leta 2005.
32
leta 2001 objavil poročilo z naslovom »Ali so migracije možna rešitev za staranje
prebivalstva?« (ZN, 2001)22. Izraz ''nadomestne migracije'' se nanaša na mednarodne
migracije, priseljevanje, obseg priseljevanja, ki bi bil potreben, da bi preprečili upad
števila prebivalstva in staranje prebivalstva kot rezultat nizke rodnosti in sorazmerno
višje smrtnosti. V prvi polovici 21. stoletja naj bi se prebivalstvo vseh razvitih držav
zmanjšalo in postaralo kot rezultat gibanja rodnosti pod mejo naravnega obnavljanja
prebivalstva ter podaljševanja pričakovane življenjske dobe. Za EU bi nadaljevanje
trenda, ki ga je bilo možno opazovati v devetdesetih letih dvajsetega stoletja,
zadostovalo za preprečevanje upada skupnega (absolutnega) števila prebivalstva EU,
medtem ko bi celotna Evropa potrebovala dvakrat več priseljencev kot se jih je
priselilo v devetdesetih letih. Imigracija, ki bi zadostovala za preprečevanje upada
delovno aktivnega prebivalstva, je večja od tiste, ki je potrebna za preprečevanje
upada skupnega števila prebivalstva. Če bi bil pritok priseljencev po letu 1995 dovolj
visok za preprečevanje upada delovno aktivnega prebivalstva, bi priseljenci in
njihovi potomci predstavljali nesorazmerno velik del prebivalstva leta 2050 (ZN,
2001).
V nadaljevanju obravnavamo mehansko in naravno gibanje prebivalstva Slovenije.
Ugotovili smo, v kolikšni meri je v zadnjih nekaj desetletjih selitveni prirast
pripomogel k skupnem prirastu števila prebivalstva ter vplive priseljevanja na
elemente naravnega gibanja prebivalstva Slovenije, demografsko sestavo
prebivalstva, kot tudi na narodnostno/etnično strukturo prebivalstva.
5.1 Strukturne (narodnostno/etnične) spremembe v preteklem stoletju
Slovenija ima pestro prebivalstveno preteklost. K razvoju so deloma pripomogle
tudi migracije, tako emigracija kot imigracija. Gosar (1995) ugotavlja, da tako
dinamične etnične evolucije, kot jo je doživela Slovenija v 20. stoletju, ni bilo
zaslediti v bližnjem sosedstvu. V dobrih devetdesetih letih, kolikor jih je minilo med
22
Replacement migration: Is it a solution to declining and aging populations? (United Nations
publications, 2002, Population studies, No. 206).
33
avstrijskim popisom leta 1910 in zadnjim jugoslovanskim popisom na slovenskem
ozemlju leta 1991, se je etnična struktura močno spremenila. Avstrijski popis
prebivalstvene sestave je leta 1910 registriral 916.967 Slovencev, 106.377 Nemcev
in 92.188 drugih narodnosti, predvsem madžarskega in italijanskega porekla. Leta
1910 zabeležena etnična sestava se je dramatično spremenila med in po obeh vojnah.
Že prvi popis v Kraljevini SHS navaja 61% manj Nemcev, ki so se tudi v naslednjih
dveh desetletjih intenzivno odseljevali. Kljub temu jih je bilo na začetku II. svetovne
vojne na Slovenskem še okrog 28.000. Leta 199123 je delež nemške etnične skupine
znašal le še 0,02%. Po drugi strani pa se je italijansko prebivalstvo na območju, ki je
pripadalo Italiji, v medvojnem času, številčno okrepilo. Neposredno po vojni jih ni
prizadel takojšen val čistk. Šele po dokončnem dogovoru o poteku meje med
Jugoslavijo-Slovenijo in Italijo, se jih je večina izselila ali bila pregnana. Še leta
1948 je bilo v Koprskem primorju 21.336 oseb italijanske narodnosti, leta 1991 le še
2.959. Madžarov je bilo v Prekmurju še sredi 30. let 20. stoletja okrog 14.000 ali
15% tamkajšnjega prebivalstva. Popis 1991 je v Prekmurju registriral 8.000
prebivalcev te narodnostne skupnosti (Gosar, 1995, stran 51, 52).
Grafikon 5: Delež Slovencev v prebivalstvu Slovenije in število Slovencev po popisih
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti.
23
Podatke, ki jih navaja dr. Gosar (1995), smo si dovolili posodobiti glede na podatke, ki so danes
dostopni na spletnih straneh statističnega urada. Do odstopanj v vrednostih je prišlo zaradi preračunov (SURSa) podatkov iz prejšnjih popisov po metodologiji popisa iz leta 2002, ki omogoča primerljivost med popisi. Kot že rečeno v uvodu ,se je pri nekaterih popisih začasno prisotno/odsotno prebivalstvo štelo v skupno prebivalstvo, pri nekaterih popisih pa ne.
Delež Slovencev v prebivalstvu Slovenije in število Slovencev po popisih (1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002)
88,31%90,77%
94,04%
96,52% 95,65%
83,06%
1250000
1300000
1350000
1400000
1450000
1500000
1550000
1600000
1650000
1700000
1750000
1953 1961 1971 1981 1991 2002
štev
ilo
75
80
85
90
95
100
dele
ž
Slovenci_število Slovenci_delež
34
Ob popisu leta 1948 je bil delež slovenskega prebivalstva 97,1%, leta 1953 se je
znižal na 96,52%. Tudi v naslednjih letih smo beležili padanje deleža Slovencev v
prebivalstvu Slovenije. Na zgornjem grafikonu lahko vidimo padajočo trendno linijo.
Izrazitejša padca deleža sta bila s 94,04% leta 1971 na 90,77% leta 1981 in z 88.31%
leta 1991 na 83,06% leta 2002. Vendar je število Slovencev naraščalo v vseh
povojnih popisih do leta 1991. Takrat smo na ozemlju Slovenije beležili 1.689.657
narodno opredeljenih Slovencev. Do leta 2002 je padlo na 1.631.363. V obdobju od
leta 1953 do leta 1991 se je delež Slovencev zniževal, kljub konstantnemu
povečevanju števila Slovencev.
V štiridesetih letih (od popisa 1953 do leta 1991) se je v Sloveniji naselilo več sto
tisoč prebivalcev iz drugih jugoslovanskih republik. Korenine priseljenih segajo
prednostno na Hrvaško, v severozahodno Bosno, na Kosovo in zahodno Makedonijo
ter v vzhodno Srbijo. Priseljenci so videli Slovenijo kot mostišče za delo v tujini, kot
strateško pomembno republiko jadransko-alpsko-panonskega prostora, kot
najrazvitejšo republiko nekdanje federacije (najboljši zaslužek za delo) - z
neomejenimi možnostmi za zaposlitev (Gosar, 1995, stran 51).
Etnična podoba na slovenskem ozemlju je bila leta 2002 sledeča (Popis 2002,
prebivalstvo Slovenije po narodni pripadnosti):
- 1.631.363 Slovencev (83,06%)
- 11.747 narodnostnih skupnosti (0,6%); (Italijani 0,11%, Madžari 0,32%,
Romi 0,17%)
- 35.642 Hrvatov (1,81%)
- 38.964 Srbov (1,98%)
- 10.467 Muslimanov (0,53%) in 21.542 Bošnjakov (1,1%)
- 0,34% drugih slovanskih narodov (Črnogorci 0,14%, Makedonci 0,2%)
- 6.186 Albancev (0,31%)
35
- neopredeljeni24
(1,13%), neznano (6,43%), niso želeli odgovoriti (2,47%),
drugi (0,22), kamor smo poleg drugih narodno opredeljenih prišteli še vse
ostale manj številčne narodnosti.
Grafikon 6: Republika Slovenija: narodnostno opredeljeni-najštevilčnejše narodnosti ob popisih
Vir: SURS (2009): Popis prebivalstva 2002, Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija.
Čeprav so Hrvati leta 1981 še vedno najštevilčnejša neavtohtona narodnost v
Sloveniji, se že kažejo prvi znaki njihove asimilacije ter zmanjševanje njihovega
deleža med celotnim neavtohtonim prebivalstvom. Dokaz za asimilacijo je delež
rojenih Hrvatov v Sloveniji, ki je relativno daleč najnižji, saj znaša le šestino celotne
populacije Hrvatov. Hkrati je to tudi posledica večjega števila hrvaško-slovenskih
mešanih zakonov, kjer se otroci večinoma opredeljujejo za Slovence (Dolenc, 2007,
83).
Število Srbov se je v desetletju med popisoma 1971 in 1981 podvojilo. Večji del
Srbov, ki so se priselili, prihaja iz Bosne in Hercegovine in ne iz Srbije. Povečanje za
dobrih 21.000 oseb v tem obdobju ni le posledica priseljevanja, tretjino je k
povečanju števila prispeval naravni prirast. V nasprotju s Hrvati se pri Srbih kaže
narodnostna homogenizacija srbskega prebivalstva v Sloveniji, ki se kaže v
narodnostnem opredeljevanju potomcev priseljencev (za Srbe) (Dolenc, 2007, 84).
24
Sem ob popisu leta 2002 sodijo tudi: opredeljeni kot Jugoslovani, opredeljeni kot Bosanci,
regionalno opredeljeni in drugi neopredeljeni.
36
Delež Muslimanov v Sloveniji je bil kljub prevladujočemu priseljevanju iz BiH
relativno nizek. Bošnjaško prebivalstvo muslimanskega etničnega porekla se je ob
popisih opredeljevalo različno (Bošnjak, Jugoslovan, Bosanec - neopredeljen). Iz
tega razloga je priseljevanje bošnjaškega prebivalstva težko ovrednotiti. V letih 1971
– 1980 se je povečalo število Muslimanov za dobrih 10.000, kar ne pokrijejo vsi
priseljeni in vsi v Sloveniji rojeni Bošnjaki skupaj, zato strokovnjaki (Dolenc, 2007,
Repolusk, 2006 idr.) sklepajo, da gre za prehajanje med opredelitvami.
V zadnjih letih pred osamosvojitvijo Slovenije so se selitveni tokovi treh največjih
neslovenskih narodnosti (hrvaške, bošnjaške in srbske) že obračali v nasprotno smer.
Selitveni prirast srbske narodnosti je bil celo negativen prvič po več desetletjih.
Skupno število narodnostno opredeljenih se je zmanjšalo pri opredeljenih Hrvatih.
Število priseljenih je bilo manjše od števila rojenih v Sloveniji pri šestih največjih
narodnostnih skupinah (z izjemo albanskega prebivalstva). Po letu 1988 se je začelo
naseljevati večje število Albancev (Šircelj, 1992 v: Dolenc, 2007, 87).
V popisnem obdobju se je spremenila struktura največjih narodnostnih skupin.
Podvojilo se je število bošnjaškega prebivalstva ter število Albancev. Če so Hrvati še
leta 1971 predstavljali polovico vsega priseljenskega prebivalstva, je leta 1991 njihov
delež manj kot tretjinski. Vedno manjše priseljevanje Hrvatov s Hrvaške so delno
nadomestile priselitve Hrvatov iz BiH. Tudi priseljevanje Srbov kaže isti trend -
povečanje deleža Srbov iz BiH in zmanjševanje deleža Srbov iz ožje Srbije (Dolenc,
2007, 88).
V obdobju po osamosvojitvi do popisnega leta 2002 se je najbolj povečalo število
bošnjaškega prebivalstva iz BiH25. BiH je kot država izvora povečala svoj delež med
priseljenci za 20% in ob popisu 2002 znaša 44% vseh priseljencev iz nekdanje
Jugoslavije. Priseljenci iz Bosne in Hercegovine pa so skoraj v celoti nadomestili
zmanjšanje števila priseljencev s Hrvaške in iz ZRJ v Slovenijo. Relativno najbolj se
je povečalo priseljevanje Makedoncev in Albancev. Število priseljencev drugih
25
V obdobju po osamosvojitvi do popisnega leta 2002 je bil najštevilčnejši priselitveni tok prihod prebežnikov iz Bosne in Hercegovine (Dolenc, 2003, 59), ki so se po umiritvah razmer v veliki meri
vračali v izvorno okolje.
37
narodnosti se je v primerjavi s preteklim medpopisnim obdobjem zmanjšalo za dve
tretjini in več (Dolenc, 2007, 90, 91).
V obdobju med 1971 in 1981 je prišlo do 83% povečanja deleža neslovenskega
prebivalstva. V obdobju med 1981 in 1991 je prišlo do 10,3% povečanja deleža
neslovenskega prebivalstva, kar je zanemarljivo v primerjavi s prejšnjim
medpopisnim obdobjem, povečalo pa se je število Slovencev za 1,3%.
5.2 Skupno število prebivalstva
Slovenija je država, ki ni le ozemeljsko majhna, ampak tudi skromna po številu
prebivalstva. V zadnjih sto letih se je število prebivalcev na njenem sedanjem
ozemlju povečalo za 57 odstotkov (Vertot, 2001).
Grafikon 7: Skupno (splošno) gibanje prebivalstva26
Vir:SURS (2008): Letopis 2008, Prebivalstvo, Število prebivalcev in naravno gibanje
Iz grafikona, ki temelji na podatkih iz letopisa 2008, je konstantna rast števila
prebivalstva lepo vidna. Očitna motnja v rasti je bila druga svetovna vojna. V štirih
26
Skupno (splošno) gibanje prebivalstva je posledica tako naravnega kot mehanskega gibanja
prebivalstva. Izračunavamo ga po formuli: , pri čemer je -nataliteta
(rodnost), -mortaliteta (umrljivost), -imigracija (priselitve) in -emigracija (odselitve).
0
500000
1000000
1500000
2000000
2500000
19
21
19
23
19
25
19
27
19
29
19
31
19
33
19
35
19
37
19
39
19
41
19
43
19
45
19
47
19
49
19
51
19
53
19
55
19
57
19
59
19
61
19
63
19
65
19
67
19
69
19
71
19
73
19
75
19
77
19
79
19
81
19
83
19
85
19
87
19
89
19
91
19
93
19
95
19
97
19
99
20
01
20
03
20
05
20
07
skupno (splošno) gibanje prebivalstva (1921 - 2007)
skupno število prebivalstva
)()( EIMND -+-= N
M I E
38
desetletjih je prebivalstvo Slovenije naraslo za približno 545.000 prebivalcev: od
1.447.550 leta 1948 na slaba dva milijona (1.989.462) leta 1987. Od tega leta naprej
se je rast umirila in do leta 2007 število prebivalstva niha okrog dveh milijonov
prebivalcev. Stanje števila prebivalcev na dan 31. 12. 2007 je bilo 2.025.866
prebivalcev.
5.2.1 Tujci v Sloveniji
S podatki iz Letopisa 2008 (stanje 31. 12. 2007) lahko sestavo prebivalstva
tujih državljanov v Sloveniji glede na državo državljanstva primerjamo s stanjem
sestave prebivalstva tujih državljanov po državi državljanstva leta 2000. Strukturna
razmerja v sestavi tujega prebivalstva, tistih tujcev, ki so leta 2007 prebivali v
Sloveniji, so se v primerjavi z letom 2000 nekoliko spremenila.
Grafikon 8: Tuje prebivalstvo v Sloveniji po državi državljanstva, (31. 12. 2007)
Vir: SURS (2008c): Prebivalstvo.
Leta 2000 je bilo med državljani EU največ državljanov Nemčije (369) in Italije
(364). Med državljani drugih evropskih držav je bilo leta 2000 največ oseb iz
Ukrajine (584) in Rusije (301), med državljani neevropskih držav pa je bilo več kot
100 le državljanov Kitajske in ZDA. Delež državljanov držav, nastalih na ozemlju
Bolgarija; 1,1%
Bosna in
Hercegovina; 47,3%
neznana država državljanstva ; 0,3%Hrvaška; 10,2%Italija; 0,8%
Nemčija; 0,9%
Ukrajina; 1,5%
Makedonija; 10,9%
Drugi - Evropa;
4,7%
Drugi - svet; 2,2%
Srbija; 20,1%
Tuje prebivalstvo v Sloveniji po državi državljanstva, 2007
39
nekdanje Jugoslavije, je znašal 92% od vseh tujcev, ki so leta 2000 prebivali v
Sloveniji (Vertot, 2001). Leta 2007 se je glede na leto 2000 omenjeni delež (delež
državljanov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije) v deležu tujcev
zmanjšal na 89%. Delež državljanov Bosne in Hercegovine v deležu tujcev iz
območja nekdanje Jugoslavije se je prav tako nekoliko zmanjšal s 55% leta 2000 na
53% leta 2007. Med državljani EU in drugih evropskih držav se je povečalo število
tujcev iz vseh držav, razen iz Albanije. Še posebej izrazito je povečanje državljanov
Bolgarije iz 66 oseb leta 2000 na 780 oseb leta 2007. Tako je državljanov Bolgarije
leta 2007 več kot iz katere druge države članice EU (SURS, 2001 in 2008c).
5.3 Demografska sestava prebivalstva
Starostno in spolno sestavo prebivalstva lahko prikažemo s pomočjo
prebivalstvene piramide, grafičnega prikaza demografske slike prebivalstva na
določen datum. Dolžina posamezne črte v grafikonu pomeni delež starostne skupine
v skupnem številu prebivalstva. Delež števila prebivalcev moškega spola je prikazan
na levi strani, delež števila prebivalcev ženskega spola pa na desni strani piramide. S
pomočjo dolžine črte (letne, petletne) lahko opazujemo nihanja števila rojstev.
Deloma lahko razberemo vpliv selitev, predvsem pa so iz piramide razvidni izredni
dogodki (vojne idr.). Posredno lahko ugotavljamo tudi spremembe v življenjskem
stilu prebivalstva (npr. na področju rodnosti in podaljševanja trajanja življenja).
Oblike prebivalstvenih piramid se v času spreminjajo in danes za marsikatero ne
moremo več trditi, da ima obliko piramide. Kadar predstavljajo najštevilčnejšo
skupino prebivalstva otroci, je piramida v spodnjem delu najširša, proti vrhu pa se
zožuje; s staranjem namreč verjetnost smrti narašča. Taka oblika piramide je značilna
za mlada prebivalstva, pri katerih je pričakovano trajanje življenja kratko. Za stara
prebivalstva, med taka danes štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika
piramide, ki spominja na vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanja
življenja in posledično večanja deleža prebivalstva v višjih starostih, postajajo vrhovi
piramid vse bolj kopasti. Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse
bolj ožijo (SURS: E objava, 2009).
40
5.3.1 Starostna in spolna sestava prebivalstva Slovenije 2008
Prebivalstvena piramida za leto 2008 (stanje prebivalstva na 31. 12. 2007) je
zaradi izrazitega zmanjševanja števila rojstev od sredine osemdesetih let 20. stoletja
naprej v spodnjem delu čedalje ožja. Dno piramide pa je nekoliko širše. Gre za
očitno povečanje letnega števila rojstev v zadnjih nekaj letih. Izrazita udorina je pri
starostnih skupinah od 63-67 let. Udorina je nastala zaradi zmanjšanja števila rojenih
med drugo svetovno vojno, katere vpliv se kaže tudi v porušenem razmerju med
moškimi in ženskami v generacijah, starejših od 63 let. Vzrok za porušeno razmerje
med spoloma je bila večja umrljivost moških v vojni kot umrljivost žensk. Do
starosti 59 let število moških v vseh starostnih skupinah presega število žensk. To je
posledica tako razmerja med spoloma novorojenčkov kot tudi spolne sestave
priseljencev. Nad starostjo 60 let začne število žensk presegati število moških, saj
ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Tudi skupno število žensk presega skupno
število moških v prebivalstvu Slovenije (moški – 1.000.624 in ženske - 1.025.242).
41
Grafikon 9: Prebivalstvena piramida, (31. 12. 2007)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Prebivalstvo, osnovne skupine prebivalstva.
V prvih letih po vojni se je v Sloveniji rodilo med 28.000 in 31.000 otrok letno, v
obdobju od 1949 do 1953 pa absolutno največ otrok po drugi svetovni vojni,
povprečno 34.000 letno. Strokovnjaki to razlagajo kot kompenzacijo (oz. prelaganje
števila rojstev iz časa vojne v čas po vojni) in kot posledico spremenjenih socialnih
in ekonomskih razmer, pojav pa so poimenovali ''baby boom''. Poleg izbokline
povojnih ''baby boom'' generacij (danes so ti prebivalci stari 51-55 let) je v piramidi
za leto 2008 razvidno še eno podobno povečanje, in sicer pri prebivalcih v starosti
26-32 let. To so potomci prve ''baby boom'' generacije (otroci, ki so jih rodile ženske,
stare povprečno 25 let) ter druga generacija priseljencev (otroci, ki so se rodili
priseljencem iz nekdanje Jugoslavije) (SURS: E-objava, 2009).
V prebivalstveni piramidi lahko ob vertikalni osi opazimo več svetlo modre kot
svetlo rdeče barve. Tujci v Sloveniji so glede na spol izrazito neuravnotežena
skupina z očitno prevlado moških. To nesorazmerje je razvidno tudi v spodnjem
grafikonu (grafikon 10). Izrazito številčne pri moških so starostne skupine od 25-55
let, medtem ko je pri ženskah največji delež v starostnih skupinah od 25-40 let.
1,0 0,5 0,0 0,5 1,0
..0 let
..10 let
..20 let
..30 let
..40 let
..50 let
..60 let
..70 let
..80 let
..90 let
100 + let
delež od skupnega števila prebivalstva v %
eno
letn
e st
aro
stne
skup
ine
Prebivalstvo Slovenije, 31. 12. 2007
tujci, prebivalci
Slovenije %
Državljani RS, prebivalci Slovenije %
tujke, prebivalke
Slovenije %
Državljanke RS, prebivalke Slovenije
%
Moški Ženske
42
Grafikon 10: Tujci, prebivalci Slovenije po starostnih skupinah in spolu, (31. 12. 2007)
Vir: SURS (2008c): Prebivalstvo.
Po navedbah UMAR-ja (2009, 81) je spolno nesorazmerje priseljevanja (ne glede na
državo odseljevanja) v Sloveniji povezano z naraščanjem potreb po delavcih v
gradbeništvu. Prevlada moških je izrazitejša kot je bila v šestdesetih letih prejšnjega
stoletja, ko se je Slovenija izrazito industrializirala in je zato v novih tovarnah
zaposlovala predvsem mlado moško delovno silo. Med pojavoma obstaja bistvena
razlika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila praktično vsaka zaposlitev tudi
že stalna zaposlitev (predvsem v tovarnah). To je pomenilo, da je kar pomemben
delež teh prebivalcev za stalno (zelo dolgo) ostal v Sloveniji. Danes pa v panogah, v
katerih zaposlujejo tujce (gradbeništvo, turizem), za stalno skoraj ne zaposlujejo,
zato je tudi intenzivnost selitvenih tokov zelo velika. Razlika je tudi v tem, da so bile
takratne migracije znotraj države (čeprav med različnimi republikami) in je bilo
preseljevanje lažje ter bolj odprto tudi za ženske (UMAR, 2009, 81).
5.3.1.1 Spolna sestava državljanov Bosne in Hercegovine
Tudi pri priseljenih državljanih Bosne in Hercegovine lahko pri spolni sestavi
priseljencev v zadnjih letih opazimo izrazito nesorazmerje. Še posebej opazna je ta
1.500 1.000 500 0 500 1.000
..0 let
..10 let
..20 let
..30 let
..40 let
..50 let
..60 let
..70 let
..80 let
..90 let
100 + let
Tujci, prebivalci Slovenije, sestava po spolu in starosti, 31. 12. 2007
ženske %
moški %
43
razlika po letu 2003 (grafikon 13). Hkrati lahko na grafikonu opazimo izrazito
povečanje letnega priseljevanja državljanov Bosne in Hercegovine po letu 2003.
Grafikon 11: Priseljeni državljani Bosne in Hercegovine po spolu, (1996-2007)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: demografsko socialno področje, meddržavne selitve.
Povprečen delež moških v skupnem številu priseljenih iz države Bosne in
Hercegovine v letih od 1997 do 2008 znaša 82%. Priseljevanje v prvem desetletju 21.
stoletja (novodobno) je torej izrazito spolno selekcionirano (tako pri podpopulaciji
tujih državljanov kot tudi državljanov le iz Bosne in Hercegovine), saj se priseljujejo
v veliki večini moški. Dolenc (2003, 193) ugotavlja, da se je za demografski razvoj
ugodno razmerje med priseljenci in priseljenkami porušilo šele v zadnjih letih in je
posledica razmer na trgu dela, ko se v Sloveniji zaposluje pretežno moška delovna
sila (Dolenc, 2003, 193). Popolnoma drugačna so starostno-spolna razmerja pri
priseljencih, ki že dalj časa živijo v Sloveniji. Najprimernejši vir za analizo
demografske sestave priseljenega prebivalstva, ki že dalj časa živi v Sloveniji, je
zadnji popis prebivalstva.
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
letn
e st
op
nje
pri
selj
evan
ja
Priseljeni državljani Bosne in Hercegovine po spolu
Moški
Ženske
44
15.000 10.000 5.000 0 5.000 10.000
0-45-910-1415-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475 +
Prebivalstvo po narodni pripadnosti opredeljeno kot (Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Srbi, neopredeljeni_opredeljeni kot Jugoslovani, neopredeljeni_opredeljeni kot Bosanci, popis 2002
ženske %
moški %
5.3.2 Starostna in spolna sestava priseljencev v Sloveniji leta 2002
Za analizo spolne in starostne sestave priseljenskega prebivalstva smo vzeli
podatke »prebivalstvo po maternem jeziku in narodni pripadnosti« 27 in se poskusili
čim bolj približati populaciji priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Pri obeh
podpopulacijah lahko opazimo izrazito zarezo v starostni piramidi, kjer je skupno
število priseljenega prebivalstva majhno. Po Dolenc (2003, 82) je udorina v starostni
piramidi priseljencev posledica prekinitve normalnih selitvenih tokov po
osamosvojitvi zaradi zakonsko omejevanega priseljevanja in specifične starostne
sestave novodobnih priseljencev. Opazimo tudi, da sta podpopulaciji bolj spolno
uravnoteženi. Prvi (večji) višek je pri moških od 40-50 let in predstavlja tiste, ki so se
priseljevali v sedemdesetih letih, to so priseljenci prve generacije.
Grafikon 12: Prebivalstvo po starostnih skupinah, spolu in izbrani značilnosti28, popis 2002
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti.
Pri ženskah je izrazit višek ob popisu starih 40-45 let. Izrazita zareza v starostni
piramidi v starostih od 25-34 let pri obeh spolih je posledica prekinjenih rednih
selitvenih tokov zaradi (po Dolenc, 2003, 82) zakonskega omejevanja priseljevanja v
devetdesetih letih. Drugi višek predstavljajo priseljenci druge generacije, leta 2002
mlajši od 25 let in večinoma rojeni v Sloveniji. Priseljenci so bili ob popisu spolno
dokaj uravnovešena skupina. Videli smo tudi, da sta viška v starostnih piramidah
27
Podatki po starostnih skupinah niso dosegljivi glede na državo prvega prebivališča, oziroma državo rojstva, zato smo izbrali podatke o maternem jeziku in narodni pripadnosti. 28
Bosanski, črnogorski, hrvaški, makedonski, srbski in srbsko-hrvaški jezik.
15.000 10.000 5.000 0 5.000 10.000 15.000
0-45-910-1415-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475+
Prebivalstvo po maternem jeziku (jeziki iz območja nekdanje Jugoslavije brez Slovenščine), popis 2002
ženske %
moški %
45
nekoliko zamaknjena med spoloma, iz česar sklepamo, da so se ženske priseljevale
nekoliko kasneje (to smo ugotavljali že pri poglavju o priseljevanju). Zaradi
enakomerne zastopanosti žensk med priseljenci in visokega deleža priseljenk v
najbolj rodnem obdobju (18-30 let), je priseljevanje ugodno vplivalo na demografsko
sliko prebivalstva Slovenije. Priseljevanje29
je nadomestilo izpad avtohtonega
prebivalstva zaradi začetka obdobja zmanjševanja rodnosti konec petdesetih let
(zatišje po večjem številu rojenih po II. svetovni vojni in demografskega prehoda) in
odhoda dela prebivalstva na začasno delo v tujino. Spolna sestava priseljencev vpliva
na demografsko sliko prebivalstva. Če se priseljujejo tudi ženske, se razmerje med
spoloma ohranja. Zato je neposreden vpliv, ki ga ima priseljevanje na število
prebivalstva, demografsko ugodnejši pri spolno uravnoteženem priseljevanju. V
zadnjih nekaj letih, kot že rečeno v prejšnjem poglavju, so priseljeni tujci v Sloveniji
spolno izbrana/selekcionirana skupina.
5.3.2.1 Spolna sestava priseljenih iz Bosne in Hercegovine
Grafikon 13: Priseljeni v Slovenijo po letu priselitve in spolu, država prvega prebivališča BiH
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002
29
Selitveni prirast je Dolenc (2007, 96) ocenil v obdobju od 1954-2000 (ob upoštevanju metodološke razlike med selitveno in popisno statistiko ter umrljivosti priseljenskega prebivalstva) na 160.000
oseb.
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.000
8.000
9.000
19
71
-19
75
19
76
-19
80
19
81
-19
85
19
86
-19
90
štev
ilo p
risel
jeni
h v
petle
tnem
obd
obju
Priseljeni po letu priselitve in spolu in državi prvega prebivališča BIH, popis 2002
moški
ženske
46
Po podatkih o letu priselitve ob popisu leta 2002 se je do leta 1971 v Slovenijo
iz Bosne in Hercegovine priselilo 11.265 oseb. Razmerje priseljenih po spolu do tega
leta je bilo 7.401 moških in 3.864 žensk, oziroma 66:34. Iz grafikona je razvidno, da
se je med leti 1971 in 1975 priselilo več moških kot žensk. Tudi med leti 1976 in
1980 se je iz Bosne in Hercegovine priselilo večje število moških kot žensk. Med leti
1981 in 1985 pa se je priselilo več žensk kot moških, prav tako v naslednjem
petletnem obdobju. Skupaj je bilo ob popisu leta 2002 prisotnih 67.670 oseb s prvim
prebivališčem v Bosni in Hercegovini, od tega je bilo moških 37.988, žensk pa
29.682. Razmerje med spoloma je bilo 56:44. Iz navedenega lahko zaključimo, da se
je razmerje po spolu priseljenih iz Bosne in Hercegovine do leta 2002 sorazmerno
uravnovesilo. Sprva so se priseljevali iz Bosne in Hercegovine predvsem moški, v
osemdesetih letih pa se je priseljevalo celo večje število žensk kot moških.
Dolenc (2003, 55) navaja, da so osemdeseta leta pomenila spremembo prevladujočih
tokov moške (pretežno ekonomsko motivirane) migracije iz nekdanje Jugoslavije, saj
so se v Slovenijo v večji meri priseljevale ženske (53% vseh), predvsem iz BiH
(56%), od koder se je priselilo več žensk kot vseh moških iz ostalih območij
nekdanje Jugoslavije. Ti sekundarni selitveni tokovi so bili delno pogojeni z
možnostjo zaposlovanja žensk, v glavnem na nekvalificiranih delovnih mestih v
zdravstvu in gostinstvu (Pak v: Dolenc, 2003, 55). Velik pomen pri sekundarnih
tokovih priseljevanja so imeli tudi procesi združevanja družin (koncept migracijske
verige), ki so bili značilni za žensko prebivalstvo (Dolenc, 2003, 55). Slednje lahko
opazujemo na spodnjem grafikonu.
47
Grafikon 14: Priseljeni iz tujine po vzroku selitve in spolu, Slovenija, popis 2002
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti prebivalstva.
Iz grafikona lahko razberemo, da so se predvsem moški priseljevali zaradi zaposlitve,
ženske pa različno, deloma zaradi zaposlitve, selitve vzdrževalca in zaradi poroke.
Velik delež žensk, 23,4%, se je priselil zaradi selitve vzdrževalca, kar je značilno za
migracijske verige. Velik delež pri obeh spolih zavzema razlog za meddržavno
selitev sprememba stanovanja, za katerega Dolenc (2003, 93) opozarja, da so
priseljeni šele z reševanjem stanovanjskega vprašanja reševali svojo administrativno
registracijo (prijava stalnega/začasnega prebivališča).
48
5.4 Naravno gibanje prebivalstva in rodnost
Grafikon 15: Naravno gibanje prebivalstva30
Vir:SURS (2008c): Letopis 2008, Število prebivalcev in naravno gibanje.
Iz grafikona 15 je razvidno, da ima krivulja umrlih stalna letna nihanja, izrazit
skok (porast števila umrlih) je med 2. sv. vojno. Po letu 1945 sistematično pada do
začetka 60-ih, nato se malo poveča in niha med vrednostjo 18-20 tisoč. Pri številu
živorojenih je slika drugačna, saj se v splošnem zmanjšuje. Gre za valujočo krivuljo,
ki ima svoje vrhove in padce. Izrazit padec števila živorojenih je med 2. sv. vojno.
Padcu sledi kompenzacijsko obdobje po vojni (baby boom). Naslednji val je
posledica velike rodnosti v 30-ih. Generacije, rojene v 30. letih imajo potomce sredi
petdesetih. Naslednji val je posledica tega, da ima otroke povojna baby boom
generacija. Visoka rodnost v sedemdesetih in povečana rodnost v zadnjih letih je
posledica tega, da imajo otroke tisti iz sedemdesetih – zdaj pri nekoliko višji starosti
kot prej. V prikazanem obdobju od leta 1921 – 2007 imamo dvakrat opravka z
30
Graf prikazuje naravni prirast prebivalstva, ki je razlika med številom živorojenih in umrlimi v koledarskem letu.
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
40000
45000
19
21
19
23
19
25
19
27
19
29
19
31
19
33
19
35
19
37
19
39
19
41
19
43
19
45
19
47
19
49
19
51
19
53
19
55
19
57
19
59
19
61
19
63
19
65
19
67
19
69
19
71
19
73
19
75
19
77
19
79
19
81
19
83
19
85
19
87
19
89
19
91
19
93
19
95
19
97
19
99
20
01
20
03
20
05
20
07
naravno gibanje prebivalstva Slovenije (1921-2007)
živorojeni_število umrli_število
19
75
19
77
19
79
19
81
19
49
19
51
19
53
19
55
19
61
19
63
19
65
19
67
19
23
19
25
19
27
19
29
19
31
20
05
20
07
49
odkrito depopulacijo. Med drugo svetovno vojno smo beležili izrazit padec natalitete
in porast smrtnosti. Leta 1945 je bil naravni prirast negativen (-8.333). Leta 1979 se
je začelo hitro zmanjševati število živorojenih. To število se je znižalo od 30.604 na
25.209 leta 1988. Vendar je bil takrat naravni prirast še pozitiven. V odkrito
depopulacijo smo zdrsnili leta 1997 in do leta 2005 beležili negativen naravni prirast.
Razlog za negativni naravni prirast je izčrpan pozitivni učinek številčne baby boom
generacije, ki je bila v rodnem obdobju v sedemdesetih in deloma v osemdesetih
letih. V obravnavanem obdobju smo največji naravni prirast beležili leta 1924, ko je
znašal 12,8‰. Povprečna stopnja naravnega prirasta je v obravnavanih 86. letih
znašala 6.1‰. V letu 1979 pade stopnja naravnega prirasta pod povprečje in
konstantno pada do, kot smo že omenili, leta 1997. Tega leta zdrsnejo vrednosti pod
nič. V letih 2005 in 2006 smo beležili pozitivni naravni prirast. V letu 2008 pa je
celo presegel eno promilno točko (1,7‰). Leta 2008 je tako število živorojenih
preseglo število umrlih za 3.509. Za celotno obdobje lahko povzamemo, da so nizke
vrednosti naravnega prirasta predvsem posledica zmanjševanja števila živorojenih.
Vmes so bila obdobja, ko je bilo generacijsko razmerje za naravni prirast bolj
ugodno, sicer pa je na dolgi rok problem predvsem v zmanjševanju rodnosti.
Malačič (1990, 231) opozarja na staranje slovenskega prebivalstva, katerega vzrok je
padanje rodnosti prebivalstva Slovenije, ki traja že dalj časa. Rodnost pada v
Sloveniji že vse od zadnjih desetletij 19. stoletja, podobno kot v drugih državah. V
okviru stoletnega padanja ločimo dve obdobji. Prvo je tisto, ki je del demografskega
prehoda. Označuje padec od visoke rodnosti pred demografskim prehodom na nizko
rodnost po končanem demografskem prehodu. V Sloveniji je to pomenilo padec s 5-7
otrok na eno žensko, na povprečno 2-3 otroke na žensko po končanem prehodu
konec petdesetih let 20. stoletja (Malačič, 1990, 231).
Šircelj (2006, 258) umešča nadaljnje nižanje rodnosti oziroma začetek drugega
demografskega prehoda v začetek 80. let 20. stoletja. Zanj je poleg nižanja rodnosti
značilno odlaganje rojstev v višje starosti, zniževanje poročnosti in povečevanje
deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Zniževanje rodnosti in podaljševanje
življenja sta postopoma privedla do negativnega naravnega prirasta (Šircelj, 2006,
258).
50
5.4.1 Celotna stopnja rodnosti
Tako kot v večini evropskih držav se tudi v Sloveniji danes rodnost giblje pod
ravnijo obnavljanja prebivalstva (2,08 živorojenih otrok na eno žensko v rodni
dobi)31, saj je za Slovenijo že vrsto let znano, da tako število, kot tudi vrednost
koeficienta celotne rodnosti upadata (Vertot, 2001). Padanje celotne stopnje rodnosti
se torej ni ustavilo na demografskem pragu (pri rodnosti, ki še omogoča obnavljanje
prebivalstva). Čeprav je Slovenija dobrih dvajset let držala nivo tik nad pragom
(šestdeseta in sedemdeseta leta dvajsetega stoletja z močnim porastom rodnosti na
2,48 leta 1966), je bila stopnja celotne rodnosti leta 1981 že pod pragom obnavljanja
prebivalstva. Od takrat se je začel dolgotrajen trend navzdol. Dno padca je Slovenija
dosegla leta 2003 z 1,20 otroka na eno žensko v rodni dobi. Dobra novica, kot pravi
citirana avtorica pa je, da se je trend že naslednje leto začel popravljati in v zadnjih
letih rahlo narašča (1,25 leta 2004, 1,26 leta 2005, 1,31 leta 2006 1,38 leta 2007 in
1,53 leta 2008) (Vertot, 2001, SURS, 2009b, 17). 32
31
Celotna rodnost (total fertility rate) je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Računa se tako, da se sešteje vse vrednosti starostnospecifičnih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu 32
Večanje celotne stopnje rodnosti v letih 2004-2008 je lahko tudi posledica odlaganja rojstev v
poznejše življenjsko obdobje.
51
5.4.1.1 Rodnost v izvornem okolju priseljencev iz BiH
Josipovič (2006, 237) ugotavlja, da je ob popisu leta 1971 Bosna in
Hercegovina zadnjič beležila višjo rodnost od Slovenije.
Po podatkih UNECE33
se je splošna stopnja rodnosti v Bosni in Hercegovini gibala
sledeče:
Preglednica 2: Splošna stopnja rodnosti, Bosna in Hercegovina
1980 1990 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
BiH 1,9 1,7 1,3 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2
Vir: UNECE: baza statističnih podatkov, podatki po državi in letu, rodnost.
Če primerjamo splošno stopnjo rodnosti BiH in splošno stopnjo rodnosti v Sloveniji
ugotovimo, da je bila v Sloveniji leta 1980 višja kot v Bosni in Hercegovini. V
desetih letih je v Sloveniji zdrsnila na 1,5 leta 1990, medtem ko je tega leta v BiH
bila 1,7. Tudi v BiH so vrednosti po letu 2000 stagnirale na nizki stopnji, 1,2 otroka
na žensko v rodni dobi. V Sloveniji, kot že rečeno, pa v letih 2005-2008 beležimo
porast. V Sloveniji, kot tudi v BiH, gre po letu 1980 za obdobje hitrega zniževanja
celotne stopnje rodnosti. Šircelj (2006, 116) navaja, da je val zniževanja rodnosti po
letu 1989 zajel celotno vzhodno Evropo kot posledica političnih in gospodarskih
spremembam v teh državah.
V uvodu smo postavili hipotezo, da so migracije prebivalstva z območja z višjo
naravno rastjo (BiH) v Sloveniji pripomogle k počasnejšemu staranju prebivalstva.
Pri primerjavi splošne stopnje rodnosti med BiH in Slovenijo smo ugotovili, da je
BiH kot izvorno območje za migracije beležila podobne stopnje rodnosti kot
Slovenija torej v obdobju, ko je bil višek priseljevanja izvorno območje že ni imelo
več višje rodnosti od priselitvenega območja.
33
United Nations Economic Commission for Europe.
52
5.4.1.2 Rodnost po narodni pripadnosti
Rodnost (končno potomstvo34) žensk lahko opazujemo glede na opredelitev po
narodni pripadnosti ob popisu. Za izračune je pomembna zadostna številčnost
skupine. Tako lahko po Šircelj (2006, 226) za generacijo žensk, rojenih med 1911-
1925, rodnost opazujemo za pripadnice petih narodov. Slovenke, Italijanke,
Madžarke, Hrvatice in Srbkinje, od katerih je bila najvišja rodnost Slovenk. Razlog
za višjo rodnost Slovenk v primerjavi s Hrvaticami in Srbkinjami je v dejstvu, da se
je rodnost na Hrvaškem in v Srbiji začela zniževati prej kot v Sloveniji in je tudi prej
dosegla mejo obnavljanja generacij kot v Sloveniji. Značilno je tudi, da so imele
Italijanke vedno nižjo rodnost kot Slovenke, tudi v generacijah, rojenih po drugi
svetovni vojni. V mlajših generacijah se, večinoma zaradi priseljevanja, število
pripadnic narodov, živečih na ozemlju nekdanje SFR Jugoslavije, veča, kar omogoča
izračune končnega potomstva tudi za Muslimanke, Bošnjakinje, Bosanke, Albanke in
Rominje. Vse naštete so imele višjo rodnost kot Slovenke. V najmlajših generacijah,
tistih, ki še niso zaključile rodne dobe, pa se je rodnost teh skupin približala rodnosti
Slovenk. Šircelj (2005, 226) jih razdeli v tri skupine glede na velikost končnega
potomstva. Daleč najvišjo rodnost imajo Rominje in Albanke, manjšo rodnost,
vendar še precej nad slovenskim povprečjem, imajo Bošnjakinje in Muslimanke, v
tretji skupini pa so vse ostale (Slovenke, Madžarke, Črnogorke, Hrvatice,
Makedonke, Srbkinje in Italijanke).
Na grafikonu 16 ni prikazano končno potomstvo, temveč splošna stopnja rodnosti po
narodni pripadnosti ob popisu leta 2002. Iz grafikona lahko razberemo, da imajo
daleč najvišjo rodnost Rominje in samo pri njih je splošna stopnja rodnosti nad
pragom obnavljanja skupine. Pri vseh ostalih skupinah je stopnja rodnosti pod 2,1
otroka na žensko v rodni dobi.
34
Pri popisu prebivalstva se zastavi vprašanja tudi o zgodovini posameznika (npr. število živorojenih otrok). Gre za retrospektivno opazovanje, ki omogoča opazovanje rodnosti posameznih skupin v kohortah (npr. kmetje, izobraženci, priseljenci) po različnih dejavnikih rodnosti (izobrazba,
veroizpoved, narodna pripadnost, ekonomski status žensk, kraj bivanja) (Šircelj, 2006, 306).
53
Grafikon 16: Ženske, stare 15 let ali več, po številu živorojenih otrok in narodni pripadnosti
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti.
5.4.1.3 Rodnost po maternem jeziku
Za potrebe analize rodnosti po maternem jeziku Šircelj (2005, 230) oblikuje 7
jezikovnih skupin: slovensko, italijansko, madžarsko, romsko, albansko,
makedonsko in srbohrvaško (v njej so všteti posamezniki, katerih materni jezik je
bosanski, črnogorski, hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški ali srbski jezik).
Slovenščini, kot največji jezikovni skupini po velikosti, sledi »srbohrvaška«
jezikovna skupina, ker osebe, ki so se priselile v Slovenijo, izvirajo pretežno iz
nekdanje Jugoslavije. Med omenjenimi jezikovnimi skupinami po rodnosti izstopajo
ženske z romskim in albanskim maternim jezikom. Njihova rodnost je bistveno višja
kot pri drugih. Med ostalimi jezikovnimi skupinami ni bistvenih razlik, razen pri
ženskah z italijanskim maternim jezikom, katerih rodnost je bila v vseh opazovanih
generacijah nižja od drugih (Šircelj, 2005, 230). Za našo analizo pa so še posebej
zanimivi podatki »srbohrvaške« jezikovne skupine po kraju rojstva. Ta primerjava
nam omogoča opazovanje rodnostnega obnašanja (prenašanje rodnega obnašanja iz
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
SKUPAJ
Slovenke
Italijanke
MadžarkeRominje
Albanke
BošnjakinjeČrnogorke
Hrvatice
Makedonke
Muslimanke
Srbkinje
Bosanke
Ženske, stare 15 let ali več, po številu živorojenih otrok in narodni pripadnosti, Slovenija, 2002
povprečno število otrok na žensko
54
prve na drugo generacijo) priseljenk. Šircelj (2005, 231) povzema ugotovitve takole:
rodnost žensk s »srbohrvaškim« maternim jezikom in z rojstnim krajem v Sloveniji
je v vseh opazovanih generacijah nižja od rodnosti žensk s »srbohrvaškim« maternim
jezikom in rojstnim krajem zunaj Slovenije. In še: da je končno potomstvo druge
generacije priseljenk s »srbohrvaškim« maternim jezikom za 3-10% manjše od
končnega potomstva prve generacije. Njihova rodnost je nižja tudi od končnega
potomstva žensk s slovenskim maternim jezikom.
Preglednica 3: Končno potomstvo žensk s slovenskim in »srbohrvaškim« maternim jezikom
generacije
1927-1966
slovenski materni jezik srbohrvaški materni jezik
rojstni kraj zunaj Slovenije rojstni kraj v Sloveniji
1927-1931 2,12 2,24 2,18
1932-1936 2,10 2,12 1,99
1937-1941 2,06 2,00 1,87
1942-1946 2,00 1,95 1,82
1947-1951 1,94 1,96 1,8
1952-1956 1,88 1,93 1,74
1957-1961 1,85 1,91 1,82
1962-1966 1,75 1,81 1,63
Vir: Šircelj (2006): Rodnost v Sloveniji od 18 do 21 stoletja.
Iz podatkov v tabeli lahko vidimo, da priseljeni (po maternem jeziku »srbohrvaški«)
rodnosti ne povečujejo tako, da bi imeli večje število potomcev (večje družine).
Kazalnik rodnosti končno potomstvo je sicer pri prvi generaciji priseljenk, tistih, ki
imajo kraj rojstva zunaj Slovenije, nekoliko, vendar ne bistveno, višji od končnega
potomstva avtohtonega prebivalstva. Zato pa je končno potomstvo žensk, katerih
materni jezik je »srbohrvaški« in so bile rojene v Sloveniji, za vse generacije nižji
kot pri avtohtonem prebivalstvu.
55
5.5 Skupni prirast
Vir: Vertot, 2001, SI-STAT podatkovni portal: Demografsko in socialno področje, prebivalstvo,
selitveno gibanje, podatki in kazalniki selitvenega gibanja.
Prebivalstvo Slovenije zelo počasi narašča. Najhitreje je naraščalo v
sedemdesetih letih, povprečno 0,9 odstotka letno. Takrat je k temu 70 odstotkov
prispeval naravni in le 30 odstotkov selitveni prirast. Najnižji povprečni letni prirast
smo zabeležili v devetdesetih letih, ko je bil naravni prirast le 35, selitveni pa 65
odstotkov. Selitveni prirast Slovenije, ki je bil vse do začetka šestdesetih let
negativen, nato pa večinoma pozitiven, je v tem obdobju (sploh pa v zadnjih nekaj
letih) bistveno prispeval k naraščanju števila prebivalstva Slovenije.
Od leta 1964 do leta 1990 je delež selitvenega prirasta v skupnem počasi naraščal z
vrednostmi (22% 1964, 27% 1974, 35% 1984 in 37% 1990). Leta 1991 smo prvič
beležili negativni skupni prirast, vendar le na račun selitvenega upada, ker je imel
-4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0
1964 1974 1984 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
skupni prirast selitveni prirast
naravni prirast
Grafikon 17: Skupni, selitveni in naravni prirast, Slovenija (1964-2007)
56
naravni prirast še pozitivno vrednost (1,1‰). Leta 1992 smo imeli minimalen skupni
prirast, in sicer 0,1‰ (naravni prirast je bil sicer manjši kot leto prej, vendar še
vedno pozitiven (0,3‰). Leta 1993 se je trend obrnil - naravni prirast negativen -
0,1‰, selitveni pozitiven 0,7‰. Leta 1994 sta bila oba kazalnika pozitivna - naravni
minimalno 0,1‰, selitveni 0,5‰. Naslednji dve leti je bil naravni prirast na
zaokroženi vrednosti nič (živorojenih 18.884 in število umrlih 18.794)35, kar se lepo
vidi tudi na grafikonu 15. Leta 1997 smo beležili negativni naravni prirast, ki je ostal
negativen vse do leta 2005. Skupni prirast doseže najnižjo vrednost v opazovanih 43
letih leta 1998, ko je vrednost skupnega upada -1,7‰. Od leta 1999 smo do leta 2007
ves čas beležili pozitivni skupni prirast. Do leta 2004 s povprečno vrednostjo 0,7‰,
potem pa je vrednost skupnega prirasta poskočila na 2,9‰ leta 2005. Tega leta, kot
že rečeno, je bila vrednost naravnega prirasta še negativna. Leta 2006 beležimo prvič
po letu 1996 (ker je bilo za leti 1994 in 1995 število živorojenih malenkostno višje
kot število umrlih), torej po desetih letih, zopet pozitiven naravni prirast 0,4‰, ki
zraste leta 2007 na 0,7‰. Selitveni prirast pa se poveča še za enkrat toliko kot je bila
vrednost leta 2006, torej je vrednost selitvenega prirasta leta 2007 znašala 7,1‰.
Tako visok skupni prirast smo poznali v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so
bile selitve najbolj množične. Vrednost skupnega prirasta je podobna kot v
sedemdesetih, vendar je bil takrat visok skupni prirast zaradi naravnega prirasta, leta
2007 pa zaradi selitvenega.
Po velikosti selitvenega prirasta s tujino se je Slovenija v letu 2007 uvrstila v zgornjo
tretjino evropskih držav (EU-27). Pred Slovenijo po selitvenem prirastu so bile
države Ciper, Španija, Irska, Luksemburg, Italija in Češka. Vendar pa se Slovenija
uvršča med države z najnižjim deležem tujega prebivalstva v EU-27. V letu 2007 je
bilo v državah EU-27 skoraj 6% tujcev. Delež tujega prebivalstva v Sloveniji je za
isto leto znašal 2,7% (SURS, 2008b, 68).
35
Vrednosti sta aritmetični sredini kazalnikov naravnega gibanja.
57
6 ZNAČILNOSTI DELA PREBIVALSTVA SLOVENIJE (PRISELJENCI IZ
BOSNE IN HERCEGOVINE)
Glede na zastavljeno hipotezo H2 nas zanima, v kolikšni meri so priseljenci iz
Bosne in Hercegovine delovno aktivni in kakšne so njihove socioekonomske
značilnosti, torej v katerih poklicih se najpogosteje zaposlujejo ter v katerih sektorjih
gospodarstva. Preučili smo izobrazbene značilnosti priseljencev iz Bosne in
Hercegovine, še posebej pa smo se posvetili značilnostim poselitve tako priseljenih
iz vseh držav kot tudi priseljenim iz BiH. Opazovane skupine smo oblikovali glede
na dostopne statistične podatke. Socioekonomske značilnosti dela prebivalstva
Slovenije – priseljenci iz BiH - smo zajeli po metodi države rojstva. Celotno
poglavje o prostorski razmestitvi imigrantskih pod/populacij pa temelji na podatku o
prvem prebivališču in letu priselitve.
6.1 Izobrazba
Grafikon 18: Aktivno prebivalstvo po stopnji dosežene izobrazbe (rojeni v BiH, rojeni v Sloveniji)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, socioekonomske značilnosti prebivalstva
0
10
20
30
40
50
60Brez izobrazbe
Nedokončana osnovna
Osnovna
SrednjaVišja
Visoka ali več
Neznano
Aktivno prebivalstvo (rojeni v Sloveniji, rojeni v BiH) po stopnji dosežene izobrazbe, 2005
delež dosežene izobrazbe (rojeni v Sloveniji)
delež dosežene izobrazbe (rojeni v BiH)
58
Leta 2005 je bilo v Sloveniji skupaj 56.594 aktivnega prebivalstva, rojenega v Bosni
in Hercegovini. Brez izobrazbe je bilo 436 oseb, 6.375 z nedokončano osnovno šolo,
23.545 z dokončano osnovno šolo, 23.893 s srednjo izobrazbo, 659 z visoko in 1.530
z visoko ali več ter 256 oseb z neznano izobrazbo. Če primerjamo izobrazbo rojenih
v BiH in rojenih v Sloveniji, vidimo očitno razliko v stopnji dosežene izobrazbe.
Delež rojenih v BiH, ki so dosegli osnovno izobrazbo, (41,5%), je bistveno večji od
deleža rojenih v Sloveniji z doseženo osnovno izobrazbo (13,5%). Obratno je s
srednjo izobrazbo. Delež rojenih v BiH z doseženo srednjo izobrazbo je 42,1%, med
rojenimi v Sloveniji pa 60% aktivnega prebivalstva. Dosti višji je tudi delež oseb z
visoko izobrazbo med rojenimi v Sloveniji (15,2%), medtem ko med rojenimi v BiH
ta delež znaša 2,7%. Opazne so razlike tudi med tistimi z nedokončano osnovno šolo.
Delež aktivnega prebivalstva, rojenega v Sloveniji, z nedokončano osnovno šolo je
4,1%, delež aktivnega prebivalstva, rojenega v Bosni in Hercegovini pa 11,2%.
6.2 Delovna aktivnost
V tabeli smo zajeli vse prebivalstvo Slovenije in tiste, rojene v Bosni in
Hercegovini.
Preglednica 4: Prebivalstvo po statusu aktivnosti in državi rojstva, Slovenija, 2006
Prebivalstvo -
SKUPAJ
Rojeni v BiH Prebivalstvo
SKUPAJ
%
Rojeni v
BiH
%
Prebivalstvo SKUPAJ 2.010.377 88.365 100,0 100,0
Prebivalstvo, staro 15 let ali več 1.729.298 87.391 86,0 98,9
Aktivno prebivalstvo (AP) 878.910 59.052 43,7 66,8
AP - Delovno aktivno prebivalstvo 802.331 54.488 39,9 61,7
AP - Registrirane brezposelne osebe 76.579 4.564 3,8 5,2
Neaktivno prebivalstvo 850.388 28.339 42,3 32,1
Prebivalstvo, mlajše od 15 let 281.079 974 14,0 1,1
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, demografsko socialno področje, socioekonomske
značilnosti prebivalstva.
59
Če primerjamo deleže obeh (tako populacije kot podpopulacije), vidimo, da so v
vseh segmentih aktivnosti med skupinama velike razlike. Povprečje Slovenije je
mlajše (tako v skupini starejših od 15 let kot tudi v skupini prebivalstva, mlajšega od
15 let), kar nakazuje na starostno specifičnost rojenih v Bosni in Hercegovini.
Priseljeni imajo torej tudi večji delež aktivnega prebivalstva in manjši neaktivnega
prebivalstva. Višji delež je tudi registriranih brezposelnih oseb (rojenih v BiH) v
deležu aktivnega prebivalstva. Za namen naloge pa je pomemben podatek, da so bili
rojeni v Bosni in Hercegovini leta 2006 nadpovprečno delovno aktivni. Razlika je
kar očitna: 39,9% je povprečje Slovenije, 61,7% pa je delovna aktivnost
podpopulacije za leto 2006.
6.3 Poklicna struktura
Komac (2003) navaja, da je priseljensko prebivalstvo možno najti v vseh
poklicih, razporeditev po poklicih pa je podobna kot jo poznamo v vseh imigrantskih
državah. Pripadniki večinskega naroda zasedajo pretežni del delovnih mest v
zakonodajni, sodni in izvršni oblasti, tvorijo sloj visokih uradnikov in so po večini
menedžerji v večini podjetij. Za slovenske razmere je značilno, da pripadniki
večinskega naroda tvorijo tudi sloj kmetovalcev, gozdarjev, lovcev in ribičev. Manj
je Slovencev, zaposlenih v poklicih za neindustrijski način dela, manj je upravljavcev
strojev in naprav, manj jih je tudi v poklicih za preprosta dela. Podobna razmerja,
ugotavlja avtor, je mogoče opaziti tudi pri ostalih »avtohtonih« skupnostih, razen pri
Romih. V nasprotju s temi trendi pa pripadniki »imigrantskih« populacij v veliki
meri opravljajo poklice, ki jih pripadniki večinskega naroda ne želijo opravljati. Tako
je skoraj polovica pripadnikov posamezne imigrantske skupnosti zaposlena v
poklicih za preprosta dela. Še posebej visoki so v teh poklicih deleži pripadnikov po
narodnostni pripadnosti opredeljenih Bošnjakov 67% Muslimanov 71% in Bosancev
67%. (Komac, 2003, 104)
60
6.3.1 Zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji
Zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji ureja Zakon o zaposlovanju in delu
tujcev, ki je začel veljati januarja 2001. Tujci se praviloma lahko zaposlijo v
Sloveniji le na podlagi delovnega dovoljenja in le izjemoma samo na podlagi potrdila
o prijavi dela. Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje
za zaposlitev ali dovoljenje za delo. Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali
stalna oblika delovnega dovoljenja, ki tujcu praviloma omogoča prost dostop do trga
dela. Izjeme so osebna delovna dovoljenja z veljavnostjo enega leta za zastopanje
osebne družbe ali za samostojno opravljanje dejavnosti. Dovoljenje za zaposlitev je
povezano s potrebami konkretnih delodajalcev. Izda se praviloma za obdobje enega
leta, in to le na vlogo delodajalca, če izpolnjuje pogoje, med katerimi je tudi ta, da
zaposlitev tujca ne vpliva škodljivo na domačo brezposelnost. Dovoljenje za delo
omogoča tujcu, da se začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji z vnaprej
določeno časovno omejitvijo, ki je odvisna od namena, za katerega se dovoljenje
izdaja. To je lahko: usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, sezonsko delo tujcev,
delo z napotenimi delavci, delo tujih poslovodnih delavcev in individualne storitve
tujcev. Dovoljenje za delo se izda tujcu na osnovi vloge delodajalca oziroma ustrezne
pravne osebe, določene z zakonom.
Omenjeni zakon ne velja za nekatere kategorije tujcev. Med njimi so tudi državljani
vseh držav članic EU. S tem so vsi državljani članic EU in njihovi družinski člani na
slovenskem trgu dela izenačeni s slovenskimi državljani.
Zakon je uvedel tudi kvotno in druge omejitve pri izdaji delovnih dovoljenj. Vlada
RS sprejema politiko zaposlovanja in dela tujcev, ki je podlaga za sklepanje
mednarodnih sporazumov o pogojih za gibanje delavcev in pretok storitev med
državami, sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela ter v skladu z imigracijsko
politiko in ob upoštevanju stanja in gibanj na trgu dela vsako leto določi kvoto
delovnih dovoljenj, s katero omeji število tujcev. Kvota ne sme presegati 5%
aktivnega prebivalstva Republike Slovenije. Vanjo se ne vštevajo: državljani držav
članic EU, tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana delovna dovoljenja, tujci z
61
osebnim delovnim dovoljenjem, zastopniki in tuji napoteni delavci na dodatnem
izobraževanju (UMAR, 2009, 83).
V letih 2006-2008 se je število delovnih dovoljenj za tujce močno povečalo. Največ
(več kot 95 %) delovnih dovoljenj je še vedno izdanih državljanom držav z območja
nekdanje SFRJ. Med temi prevladujejo državljani iz Bosne in Hercegovine. Povečuje
se tudi število državljanov Makedonije, Srbije in Črne gore. (UMAR, 2009, 83).
Priseljenci iz Bosne in Hercegovine so prišli v Slovenijo v letih 2005, 2006, in 2007
z naslednjimi z nameni.
Grafikon 19: Namen priselitve v Slovenijo državljanov Bosne in Hercegovine
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, selitveno gibanje.
Najpomembnejši vzrok za selitev državljanov Bosne in Hercegovine je bil v treh
opazovanih letih zaposlitev. Leta 2006 je bil vzrok selitve zaradi sezonskega dela
skoraj tako pomemben kot zaposlitev. Vsako leto se je več državljanov Bosne in
Hercegovine priselilo z namenom združitve z družino.
0
2000
4000
6000
8000
Priseljeni tujci po namenu priselitve in državi državljanstva Bosna in Hercegovina, Slovenija, letno
2005
2006
2007
62
6.3.2 Poklicna struktura priseljencev iz Bosne in Hercegovine
Leta 2007 je bilo vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije 816.857. Za
analizo poklicne36
strukture priseljenskega prebivalstva lahko glede na dostopnost
statističnih podatkov izberemo dve podpopulaciji: delovno aktivni prebivalci (rojeni
v BiH) in priseljeni delovno aktivni prebivalci (tujci), državljani BiH. Prvi so
državljani Slovenije, rojeni v Bosni in Hercegovini (skupaj 55.124 oseb), drugi pa
meddržavni selivci, državljani BiH (skupaj 9.846 oseb).
Najvišji odstotek oseb je bil leta 2007 v Sloveniji zaposlenih tehnikov in drugih
strokovnih delavcev, in sicer 18,72 odstotka. Sledijo poklici za neindustrijski način
dela 14,43%, nato skupina poklicev upravljavci strojev in naprav, industrijski
izdelovalci in sestavljavci s 13,50%. Zaposlenih, »kot strokovnjaki na nekem
področju«, je bilo leta 2007 13,26% vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije.
12,41% je bilo zaposlenih v poklicih za storitve in prodajalcev, 10,29% v poklicih za
preprosta dela in 9,41% med uradniki. 4,99% je bilo zakonodajalcev, visokih
uradnikov in menedžerjev, 1,76% pa kmetovalcev, gozdarjev in ribičev.
36
Skupine poklicev SURS določa na podlagi Standardne klasifikacije poklicev, ki je primerljiva z mednarodno klasifikacijo poklicev ISCO-88 (SURS, 2009c, 20).
63
Preglednica 5: Prebivalstvo Slovenije in priseljeno prebivalstvo po poklicu, 2007
Vir: SI-STAT podatkovni portal: demografsko področje, socioekonomske značilnosti prebivalstva in
socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev.
Ob primerjavi podpopulacij z osnovno razporeditvijo po poklicih opazimo največje
razlike v deležih pri poklicih za preprosta dela in pri poklicih za neindustrijski način
dela. Za neindustrijski način dela je pri skupini, rojenih v BiH, skoraj dvakrat večji
delež, pri državljanih BiH pa kar 3,53-krat večji od povprečja. Podobno je pri
poklicih za preprosta dela. Delež rojenih v BiH je skoraj trikrat večji od povprečja,
pri podpopulaciji državljanov BiH pa več kot 3 in pol krat. Pri upravljavcih strojev in
Delovno aktivno prebivalstvo po poklicu
Del
ov
no
ak
tiv
no
pre
biv
alst
vo
Slo
ven
ije
-
SK
UP
AJ
Del
ov
no
ak
tiv
no
preb
ival
stvo
(dr
žava
rojs
tva
BiH
)
Del
ov
no
ak
tiv
no
preb
ival
stvo
(dr
žava
drža
vlja
nstv
a B
iH)
Pri
mer
java
del
ežev
po
dpo
pu
laci
j s
tem
eljn
o
razp
ore
dit
vij
o p
o
po
kli
cih
število A % število B % število C % B/A C/A
Poklic - SKUPAJ 816.857 100,0 55.124 100,0 9.846 100,0 1,00 1,00
Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 40.790 4,99 1.002 1,82 91 0,9 0,36 0,19
Strokovnjaki 108.294 13,26 1.143 2,07 20 0,2 0,16 0,02
Tehniki in drugi strokovni sodelavci 152.905 18,72 3.643 6,61 177 1,8 0,35 0,10
Uradniki 76.853 9,41 2.210 4,01 0 0,0 0,43 0,00
Poklici za storitve, prodajalci 101.344 12,41 4.760 8,64 46 0,5 0,70 0,04
Kmetovalci, gozdarji, ribiči 14.340 1,76 311 0,56 70 0,7 0,32 0,40
Poklici za neindustrijski način dela 117.900 14,43 14.821 26,89 5.023 51,0 1,86 3,53
Upravljavci strojev in naprav 110.292 13,50 10.716 19,44 757 7,7 1,44 0,57
Poklici za preprosta dela 84.017 10,29 16.280 29,53 3.641 37,0 2,87 3,60
Vojaški poklici 6.190 0,76 64 0,12 0 0,0 0,15 0,00
Nerazvrščeni 3.932 0,48 174 0,32 0 0,0 0,66 0,00
64
naprav ter industrijskih izdelovalcih in sestavljavcih je več zaposlenih med tistimi,
rojenimi v BiH. Zanimivo pa je, da je delež med državljani BiH, zaposlenih v
omenjenih poklicih, manjši od povprečja. Pri vseh ostalih poklicih je delež
zaposlenih pri opazovanih skupinah manjši od povprečja. Izpostavimo še razlike med
rojenimi v BiH in državljani BiH. Pri poklicih v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu je
pri obeh skupinah manjši delež od povprečja, vendar je zaposlenih v teh poklicih
nekoliko več med državljani BiH. Sklepamo, da gre za sezonsko delo v kmetijstvu.
Pomembna je tudi razlika med skupinama pri poklicih za storitve in prodajalci. Tu je
delež rojenih v BiH precej višji od deleža državljanov BiH, ki se v teh poklicih
skorajda ne zaposlujejo.
6.4 Sektorska sestava delovno aktivnega prebivalstva
Značilnosti delovno aktivnega prebivalstva lahko opazujemo poleg poklicne
strukture tudi glede na zaposlovanje v gospodarskih oziroma negospodarskih
dejavnostih. SURS deli dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) iz
leta 2008. Na spletnih straneh pa so dostopni podatki po državi rojstva, tako da lahko
zaposlovanje priseljencev po sektorjih gospodarstva opazujemo glede na državo
rojstva. Zaradi preglednosti smo 18+2 dejavnosti združili v štiri sektorje
gospodarstva. V primarni/drugo smo prišteli dejavnosti, ki po SKD spadajo v A
(kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov). V sekundarni sektor smo zajeli dejavnosti:
rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrbo z električno energijo, zemeljskim
plinom in paro (D), oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami, odpadki in sanacija okolja
(E) ter gradbeništvo (F). V terciarni sektor pa smo dodali trgovino, vzdrževanje in
popravila motornih vozil (G), gostinstvo (I), promet in skladiščenje (H) ter druge
raznovrstne poslovne dejavnosti (N). V kvartarni sektor smo dodali finančne in
zavarovalniške dejavnosti (K), poslovanje z nepremičninami (L), javna uprava in
obramba, ter dejavnosti, ki zagotavljajo socialno varnost (O), zdravstvo in socialno
varstvo (Q), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R), informacijske in
65
komunikacijske dejavnosti (J), izobraževanje (P) ter strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti (M).
Razmerja med sektorji (zaposlovanje prebivalstva v gospodarskih oziroma
negospodarskih dejavnostih) kažejo na družbene značilnosti. Tako naj bi kmetijska
družba imela prevladujoče deleže zaposlenih v primarnem sektorju, industrijska v
sekundarnem in postindustrijska v kvartarnem sektorju (Bole, 2008, 59).
Ogrin (2006, 90) navaja, da so sedanje gospodarske razmere rezultat preteklega
razvoja, ko je Slovenija prešla nekaj pomembnih mejnikov. Do konca prve svetovne
vojne je večina prebivalcev živela od kmetijstva, kljub temu, da so industrijska
podjetja začela nastajati že v drugi polovici 19. stoletja, in sicer na osnovi starih
obrti. Med obema svetovnima vojnama je Slovenija postala industrijsko najbolj
razvito območje kraljevine Jugoslavije. Število tovarn se je podvojilo, vendar je od
kmetijstva živelo še okoli 60% prebivalstva. V socialističnem obdobju po 2. svetovni
vojni je imela industrija izrazito razvojno prednost, vse druge dejavnosti so bile
zapostavljene. Dobro so poslovala velika industrijska podjetja, ki so večino
proizvodnje prodala na manj zahtevnem jugoslovanskem tržišču. Ob koncu tega
obdobja so podjetja dobivala vse več samostojnosti in nekatera med njimi so se
začela vključevati v mednarodne gospodarske tokove. Izgubo nekdanjih
jugoslovanskih trgov ob osamosvojitvi leta 1991 je nadomestila s preusmeritvijo na
tuje trge in dokaj uspešno prestala ponovno uvedbo tržnega gospodarstva. Ob
propadanju nekaterih podjetij in upadanju industrijske proizvodnje je prišlo do
preusmeritve v storitvene dejavnosti, razmahnilo se je podjetništvo. Slovenija se je iz
industrijske spremenila v postindustrijsko državo, v kateri vse več prebivalcev živi
od storitvenih dejavnosti (Ogrin, 2006, 90). Slednje lahko razberemo iz grafikona, ki
prikazuje strukturo delovno aktivnega prebivalstva Slovenije leta 2007.
66
Grafikon 20: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih/sektorjih gospodarstva, (2007)
32.439; 4%
306.581; 37%
216.802; 27%
261.035; 32%
Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih/sektorjih gospodarstva, Slovenija, 2007
primarni
sekundarni
terciarni
kvartarni
Vir: SI-STAT podatkovni portal: demografsko področje, socioekonomske značilnosti prebivalstva.
Kljub temu, da je v sekundarnem sektorju še vedno največ zaposlenih (37%), se
pomen industrije po tranziciji zmanjšuje. Za družbenogeografske značilnosti je
pomembno predvsem razmerje zadnjih treh proti primarnemu sektorju, katerega
delež se, kot že rečeno, konstantno zmanjšuje od konca prve svetovne vojne.
Zaradi načrtnega odpravljanja razvojnih razlik so industrializirane vse slovenske
pokrajine. Nekoliko izrazitejša industrijska območja ležijo v industrijskem
polmesecu - veriga industrializiranih naselij od Gorenjske preko Ljubljane, Zasavja,
Celja do Maribora in Mežiške doline. Izrazitejša koncentracija je tudi v Velenjski
kotlini z rudnikom lignita v Velenju, ki ga za proizvodnjo elektrike uporablja
termoelektrarna Šoštanj (Ogrin, 2006, 90). Bole (2008, 109) ugotavlja, da je bila
industrializacija v Sloveniji specifična, in sicer policentrična. Do industrializacije
nekaterih agrarnih predelov je prišlo zaradi politike policentričnega razvoja, ki jo je
izvajala takratna socialistična oblast. Posledica takšne politike je poleg izrazite
monostrukturne usmerjenosti nekaterih manjših mest, ki so še danes nadpovprečno
industrializirana (Železniki, Žiri, Ljutomer), tudi načrtno ohranjanje industrije v
nekaterih starejših industrijskih središčih (Trbovlje, Jesenice).
67
6.4.1 Sektorska sestava priseljenega prebivalstva iz Bosne in Hercegovine
Glede na zastavljeno hipotezo H2 nas zanima, v kolikšni meri so priseljenci iz
Bosne in Hercegovine delovno aktivni in kakšne so njihove socioekonomske
značilnosti. V tabeli smo zajeli vse prebivalstvo Slovenije in tiste, rojene v Bosni in
Hercegovini.
Preglednica 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih (sektorji gospodarstva), 2007
Delovno aktivno
prebivalstvo Slovenije –
SKUPAJ
Delovno aktivno
prebivalstvo (rojeni
BiH)
Primerjava
podpopulacije s
povprečjem
skupaj 816.857 A % 55.124 B % B/A
primarni+drugo 32.439 3,97 940 1,71 0,43
sekundarni 306.581 37,53 32.426 58,82 1,57
terciarni 216.802 26,54 14.243 25,84 0,97
kvartarni 261.035 31,96 7.515 13,63 0,43
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Demografsko-socialno področje, socioekonomske značilnosti
prebivalstva.
Ob primerjavi podpopulacije (rojeni v BiH) in povprečjem Slovenije lahko opazimo
izrazito odstopanje v sekundarnem sektorju, kjer je delež en in pol krat večji od
povprečja. Prav tako je pomemben delež zaposlenih v terciarnem sektorju, kjer je
delež skoraj enak slovenskemu povprečju. Pričakovano je delež rojenih v BiH
podpovprečen v kvartarnem in primarnem sektorju. Ker so odstopanja najvišja v
sekundarnem sektorju, nas je zanimalo, v katerih panogah je največ zaposlenih.
68
Grafikon 2137
: Delovno aktivno prebivalstvo (rojeni v BiH) po dejavnostih/sektorjih
gospodarstva
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, socioekonomske značilnosti prebivalstva.
32.426 oseb, rojenih v BiH je bilo leta 2007 zaposlenih v sekundarnem sektorju
gospodarstva. Od tega največ v predelovalnih dejavnostih (16.039) in v gradbeništvu
(15.150). V rudarstvu je bilo zaposlenih 443 oseb, v kategoriji drugo pa 794 oseb.
Zaposlitveni strukturi priseljencev iz BiH kažeta izrazito prevlado poklicev za
preprosta dela, poklicev za upravljavce strojev in naprav ter poklice za neindustrijski
način dela in značilno zaposlovanje v sekundarnem sektorju gospodarstva, zato v
nadaljevanju predstavljamo, kakšne so značilnosti poselitve priseljencev iz Bosne in
Hercegovine.
Bole (2008) klasificira slovenska mesta glede na prevladujočo sektorsko usmeritev.
Kar 37 od 67 slovenskih mest38
ima izrazito usmerjenost v sekundarni sektor. 4
slovenska mesta so usmerjena v tržni (Ljubljana, Koper, Piran in Nova Gorica)39 in 4
37
V preglednici o poklicni strukturi priseljenega prebivalstva so nam podatki omogočali primerjavo dveh podpopulacij (tako rojenih v BiH kot tudi državljanov BiH). Žal so podatki o dejavnostih/sektorjih gospodarstva dostopni za priseljene državljane BiH (tujci) le za leto 2008, zato jih ne moremo neposredno primerjati. 38
Po Zakonu o lokalni samoupravi (UL RS 73/93) ima uraden status mesta 67 naselij. 39
Izrazito turistično funkcijo ima Piran, izrazito prometno funkcijo pa Koper in Nova Gorica.
primarni; 2%
terciarni; 26%
kvartarni; 14%
predelovalne
dejavnosti; 16.039
gradbeništvo; 15.150
drugo; 794
rudarstvo; 443
sekundarni;
32.426primarni
terciarni
kvartarni
predelovalne
dejavnosti
gradbeništvo
drugo
rudarstvo
Delovno aktivno prebivalstvo po zaposlenosti v sektorjih gospodarstva, rojeni v BiH
69
v javni sektor (Postojna, Brežice, Dravograd in Tolmin). Zmerno usmerjenost v
enega izmed sektorjev ima le 19 mest (Bole, 2008, 61). Predvidevali smo, da so
večje koncentracije priseljencev predvsem v občinah z industrijskimi središči.
6.5 Značilnosti prostorske razporeditve imigrantskih populacij
Za razliko od klasičnih narodnih manjšin, ki imajo razpoznaven poselitveni
prostor, je za imigrantske populacije značilna prostorska disperzija. Kraj njihovega
bivanja je primarno povezan z zaposlitvijo. Tudi v slovenskem primeru je mogoče
zaznati omenjeno značilnost. Pripadnike imigrantskih populacij (in njihovih
potomcev) je mogoče najti v vseh slovenskih občinah. Največje koncentracije so
opazne v večjih industrijskih in urbanih središčih. Poudariti je treba, da samo v štirih
občinah (Ljubljana, Jesenice, Velenje in Koper) živi kar polovica vsega
priseljenskega prebivalstva (Komac, 2003, 99).
Republika Slovenija je bila ob zadnjem popisu leta 2002 razdeljena na 192 občin, ki
so se med seboj zelo razlikovale po številu prebivalcev v občini. Za primerjavo lahko
vzamemo največjo (Ljubljana z 265.881 prebivalci) in leta 2002 najmanjšo občino
(Osilnica s 332 prebivalci). Ker so razlike v velikosti občin po številu prebivalstva
prevelike za uporabo absolutnih vrednosti40
(število priseljenih v občini), smo se za
prikaz poselitve priseljenskih skupin (podpopulacij) odločili za izbiro drugih
kazalnikov razpršenosti oziroma osredotočenosti pojava (Ginijev koeficient,
lokacijski količnik). Pojav, ki smo ga opazovali s sicer statističnimi/ekonomskimi
kazalniki, je poselitev priseljenega prebivalstva in njene značilnosti. Ugotavljali smo,
ali gre pri prostorskih značilnostih razmeščanja priseljenega prebivalstva za
razpršeno poselitev, za združevanje ali za decentralno koncentracijo.
40
Tudi deležu smo se izognili, saj nam omenjene mere omogočajo naprednejše izračune. Delež namreč lahko vzamemo na dva načina (npr: delež priseljenih v vseh priseljenih ali pa npr. delež priseljenih v prebivalstvu neke prostorske enote), lokacijski količnik pa nam v enem kazalniku združi oba deleža v eni vrednosti in ima tako višjo informativno vrednost.
70
6.5.1 Lokacijski količnik
Izračunali smo tri lokacijske količnike 41. Za prostorsko enoto smo izbrali
občine, ki so dovolj majhne enote, da lahko dokaj natančno prikažemo razporeditev
priseljenega prebivalstva. Lokacijski količnik priseljenih iz vseh držav skupaj in
lokacijski količnik priseljenih iz države Bosne in Hercegovine sta bila izračunana
glede na število prebivalcev v občini. Število prebivalcev v občini predstavlja
osnovno razporeditev, s katero primerjamo razporeditev omenjenih podpopulacij
priseljencev. Tretji lokacijski količnik nam kaže razmerje med dvema
podpopulacijama (priseljeni iz vseh držav – osnovna razporeditev in priseljeni iz
BiH), torej kakšna je koncentracija priseljenih iz BiH glede na vse priseljene (vse
države).
41
Pri izvornih podatkih o priseljenih iz Bosne in Hercegovine je bilo pri nekaterih občinah manjše število enot od 5 in večje od 3. Ti podatki so v tabelah na spletnih straneh SURSa označeni z »z« zaradi statistične zaupnosti. Pri priseljenih iz BiH gre za naslednje občine: Bloke, Cerkno, Cerkvenjak, Črenšovci, Destrnik, Dobje, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Juršinci, Kuzma, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Muta, Odranci, Osilnica, Podlehnik, Razkrižje, Ribnica pri Pohorju, Rogašovci, Solčava, Sveta Ana, Šalovci, Tišina, Turnišče, Vitanje, Zavrč. Povprečni lokacijski količnik za te občine je 0,15, skupno število prebivalstva v občinah je 67.307, kar predstavlja 3,43% delež prebivalstva Slovenije (ob popisu 2002).
71
Preglednica 7: Lokacijski količniki podpopulacij (priseljeni (vse države), priseljeni iz BiH)
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti, občine.
V preglednici so zajete le občine, ki imajo večjo koncentracijo priseljenega
prebivalstva iz tujine kot je osnovna razporeditev števila prebivalstva po občinah
(označeno na dnu preglednice – SKUPAJ). Največja koncentracija priseljenih (vse
države), glede na število prebivalcev v občini, je v občini Izola. Kljub temu, da je
Izola tudi po lokacijskem količniku priseljenih iz BiH med občinami visoko na
občina
LK
priseljeni iz
BiH
vrstni red
LK
priseljeni iz
BiH
LK
priseljeni iz
drugih
držav
vrstni red
LK
priseljeni iz
drugih
držav
LK -
priseljeni iz
BiH glede
na
priseljene iz
vseh držav
vrstni red
LK
priseljeni iz
BiH glede
na vse
priseljene
Izola 2,17 5 2,59 1 0,84 75
Jesenice 4,46 1 2,48 2 1,79 1
Piran 1,54 14 2,48 3 0,62 97
Koper 1,94 8 2,28 4 0,85 73
Velenje 3,39 2 2,04 5 1,66 4
Kostel 0,14 118 1,86 6 0,07 156
Ljubljana 2,12 6 1,84 7 1,15 31
Postojna 2,79 3 1,74 8 1,6 5
Metlika 0,47 68 1,7 9 0,28 132
Divača 1,93 9 1,66 10 1,16 29
Rogatec 0,2 106 1,63 11 0,12 154
Kočevje 1,82 10 1,59 12 1,15 33
Trbovlje 2,34 4 1,48 13 1,58 7
Hrastnik 2 7 1,36 14 1,48 11
Kranj 1,63 12 1,35 15 1,21 24
Celje 1,37 17 1,31 16 1,04 50
Hrpelje - Kozina 1,54 13 1,28 17 1,2 25
Maribor 0,74 43 1,25 18 0,59 100
Rogaška Slatina 0,3 86 1,23 19 0,24 137
Črnomelj 1,22 25 1,2 20 1,01 55
Brežice 0,38 81 1,17 21 0,33 127
Sežana 1,12 26 1,15 22 0,98 61
Lendava 0,15 114 1,13 23 0,13 152
Borovnica 1,49 16 1,09 24 1,37 15
Miklavž na Dravskem polju 0,24 100 1,06 25 0,23 141
Tržič 1,5 15 1,05 26 1,43 12
Kranjska Gora 1,1 27 1,05 27 1,05 48
Loška dolina 0,43 76 1,03 28 0,41 114
Medvode 1,24 24 1,02 29 1,21 23
SKUPAJ 1 30 1 30 1 57
72
petem mestu, pa je lokacijski količnik priseljenih iz BiH, glede na vse priseljene,
nizek. To kaže, da je glede na število prebivalcev v občini veliko priseljenih iz BiH,
glede na vse priseljene pa je število priseljenih iz BiH sorazmerno majhno.
Občini Izola po lokacijskem količniku priseljenega prebivalstva iz tujine sledijo
Jesenice. Jesenice imajo največji lokacijski količnik (4,46) priseljenih iz Bosne in
Hercegovine, kar kaže na največjo koncentracijo priseljencev iz Bosne in
Hercegovine tako glede na število prebivalcev v občini, kot tudi glede na vse
priseljene iz tujine.
Veliko koncentracijo priseljenega prebivalstva imajo naslednje občine: Piran, Koper,
Velenje, Kostel, Ljubljana, Metlika, Divača, Rogatec, Kočevje, Trbovlje, Hrastnik.
Pet od naštetih občin je posebej označenih z barvami, to so občine Jesenice, Velenje,
Postojna, Trbovlje in Hrastnik. Za te občine je značilno, da so po treh lokacijskih
količnikih visoko (prvih dvajset) na lestvici koncentracije priseljenega prebivalstva.
73
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti, občine.
74
Pri primerjavi kart lahko že na prvi pogled ocenimo, da je pri priseljenih iz vseh
držav manj zelene barve kot pri karti priseljenih iz Bosne in Hercegovine. To
pomeni, da je občin z zelo nizko ali ničelno koncentracijo manj kot pri karti
priseljenih iz BiH. Več je občin s svetlo zeleno barvo, ki predstavlja nižjo od
povprečne koncentracije (povprečna koncentracija pri obeh kartah je osnovna
razporeditev prebivalstva na občino oziroma delež prebivalstva občine v skupnem
prebivalstvu Slovenije).
Pri karti priseljenih (vse države) lahko sledimo območjem večje in zmerne
koncentracije od vzhoda proti zahodu. V celotni vzhodni polovici Slovenije je občin
z visoko in zmerno koncentracijo priseljencev (vse države) sorazmerno malo. Občine
z zmerno koncentracijo se nahajajo predvsem ob meji s Hrvaško (Razkrižje, Zavrč in
Rogatec, Metlika ter Kočevje in Kostel). Edina občina z izrazito koncentracijo
priseljencev (vse države) v celotni vzhodni Sloveniji, ki leži prav tako ob meji s
Hrvaško, je občina Osilnica. Gre za (leta 2002) po številu prebivalstva najmanjšo
občino v Sloveniji. Med priseljenci je (po Josipovič, 2006, 211) največ po
narodnostni pripadnosti opredeljenih Hrvatov. Možne vzroke za visoke koncentracije
priseljencev v nekaterih občinah ob Hrvaški meji lahko (po Dolenc 2007, 73) iščemo
v tesnih čezmejnih povezavah s sosednjo Hrvaško že iz obdobja pred drugo svetovno
vojno. Te povezave so potekale tako na ekonomskem kot širšem družbenem
področju, omogočale pa so jih jezikovne, kulturne in verske podobnosti slovenskega
in hrvaškega prebivalstva. Izmenjava prebivalstva je bila tako na južnem obmejnem
območju zelo pogosta (Dolenc, 2007, 73).
Z zmerno koncentracijo priseljencev (vse države) najdemo v vzhodni Sloveniji še
dva otočka (Trbovlje in Velenje). Občine z nekoliko nadpovprečno koncentracijo
(svetlo roza barva) najdemo v bližini prej omenjenih občin z visoko koncentracijo.
Tako občine Loška dolina, Črnomelj in Brežice nekako sklenejo jugovzhodni
obmejni pas z izrazito prekinitvijo koncentracije v občini Šentjernej. Nekoliko
nadpovprečno koncentracijo imata občini Rogaška Slatina (ob občini Rogatec) ter
Hrastnik (ob Trbovljah). V to skupino spadajo še nekatere občine, ki samevajo v
sicer sklenjenem območju podpovprečne koncentracije priseljencev (vse države) na
severovzhodu države. To so občine Lendava, Maribor ter Celje.
75
V zahodni Sloveniji najprej izpostavimo območja s podpovprečno koncentracijo
priseljencev (vse države). To so: sklenjeno območje v Cerkljanskem in
Polhograjskem hribovju, ki seže vse do mestne občine Ljubljana (zajema občine
Cerkno, Gorenja vas-Poljane, Žiri in občini z lokacijskim količnikom nekoliko bližje
povprečju Dobrova - Polhov Gradec in Horjul). Občine brez koncentracije
priseljencev najdemo še proti jugu (Bloke in Sodražica) ter na skrajnem zahodu ob
meji z Italijo, občina Brda. Sicer pa je poselitev priseljencev dokaj enakomerna
(podobna temeljni razporeditvi prebivalstva po občinah) v celotnem zahodnem delu
države. Večje zgostitve lahko najdemo v sklenjenem pasu od Ljubljane do Kranjske
Gore (Ljubljana, Medvode, Kranj, Tržič in Kranjska Gora) s prekinitvama Žirovnico
in Radovljico ter z izrazito zgostitvijo priseljenega prebivalstva v občini Jesenice.
Izrazito zgostitev priseljenega prebivalstva najdemo tudi v treh primorskih občinah
(Piran, Izola, Koper). V zaledju teh občin sta dve občini z nizko koncentracijo, to sta
občini Hrpelje-Kozina in Sežana. Nadalje lahko najdemo zopet zmerne koncentracije
priseljencev še v občinah Postojna in Divača. Razloge za izrazito koncentracijo na
južnoprimorskem območju lahko iščemo v dejstvu, da je bilo to območje po vojni v
določeni meri izpraznjeno zaradi odselitve dela italijanskega prebivalstva. Z
razvojem pristanišča in industrije se je sem priseljevalo prebivalstvo iz držav
nekdanje Jugoslavije, predvsem hrvaške in srbske narodnosti.
Pri karti priseljenih iz Bosne in Hercegovine so barve bolj kontrastne. Večje število
občin ima intenzivno vijolično barvo, ki predstavlja zelo visok lokacijski količnik.
Gre za občine: Jesenice (4,46), Velenje (3,39), Postojna (2,79), Trbovlje (2,34) in
Izola (2,17).
Zmeren do zelo visok lokacijski količnik priseljenih iz Bosne in Hercegovine imajo
občine: Ljubljana (2,12), Hrastnik (2,00), Koper (1,94), Divača (1,93), Kočevje
(1,82), Pivka (1,65), Kranj (1,63), Hrpelje-Kozina (1,54), Piran (1,54), Tržič (1,50),
Borovnica (1,49) in Celje (1,37). Najbolj vzhodni od omenjenih občin sta Celje in
Velenje. Na karti so razvidne zgostitve v zmanjšanem industrijskem polmesecu, ki se
razteza od Velenja preko Celja, Zasavja, Ljubljane na Gorenjsko do Tržiča z ločenim
skrajnim severozahodnim delom zgornje Gorenjske, kjer izstopa z največjo
koncentracijo industrijska oziroma jeklarska občina Jesenice. Južno-primorsko
76
zgostitveno območje, ki se razteza od Postojne do Pirana, ima dve občini z izrazito
nadpovprečno koncentracijo priseljenih iz BiH glede na razporeditev vsega
prebivalstva, in sicer občini Postojna in Izola. V južni Sloveniji imamo še območje
dveh sosednjih občin, ki tudi presegata povprečno koncentracijo. To sta občini
Kočevje in Črnomelj, a ne v eni ne v drugi ne gre za ekstremne vrednosti. V vzhodni
Sloveniji je prevladujoča temno zelena barva, kjer so deleži priseljenih iz Bosne in
Hercegovine močno podpovprečni. V razredu z minimalnim lokacijskim količnikom
(od 0 do 0,22) so zajete tudi občine, v katerih je število priseljenih iz BiH nižje od
števila, ki še zagotavlja statistično zaupnost. Povprečen lokacijski količnik teh občin
je 0,15. Izrazito podpovprečne vrednosti so v pomurski regiji; tu izstopa le občina
Veržej z lokacijskim količnikom 0,46. V Podravju so vrednosti prav tako
podpovprečne. Tu izstopa Maribor (z nekoliko višjo, a še vedno podpovprečno
koncentracijo 0,59) in okoliške občine (Ruše, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem
polju, Rače-Fram do Kidričevega). Osamljena otočka vzhodno od Celja z nekoliko
višjo od minimalne koncentracije sta še Zreče in Rogaška Slatina.
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti, občine
77
Karta lokacijskega količnika priseljenih iz Bosne in Hercegovine, glede na priseljene
(vse države), nam ne kaže dejanske zgostitve, ampak nam kaže razmerje med
deležem priseljenih iz BiH od vseh priseljenih iz BiH in deležem priseljenih (vse
države) od vseh priseljenih (koncentracijo priseljencev iz BiH v podpopulaciji vseh
priseljenih iz tujine). Lokacijski količnik večji od 1 pomeni, da je v občini delež
priseljenih iz BiH od vseh priseljenih iz BiH v Sloveniji večji od deleža priseljenih
(iz vseh držav) od vseh priseljenih (iz vseh držav) v Sloveniji.
Izrazite zgostitve (oblaki koncentracije) so:
1. Zasavska, ki se razteza od Litije do Hrastnika in jo sestavlja skupina
šestih občin z izrazito nadpovprečno koncentracijo (Zagorje ob Savi,
Trbovlje, Hrastnik, Šmartno pri Litiji, Litija, Radeče).
2. Šaleško-koroška - od Šoštanja pa vse do avstrijske meje (tu imajo bolj
izrazito nadpovprečno koncentracijo le občine Velenje, Šoštanj in
Nazarje).
3. Zahodnoslovenska - od Kozine preko Posočja do Gorenjske z bolj
izrazito nadpovprečnimi koncentracijami v občinah Postojna in Pivka,
Borovnica, Škofja Loka in Železniki ter Tržič in Jezersko.
4. Osrednje-južnoslovenska - od Ljubljane do Kočevja, Novega mesta in
Črnomlja, ki se stika z zahodnoslovenskim in zasavskim območjem in je
brez občin z višjimi lokacijskimi količniki.
Podpovprečno koncentracijo priseljenih iz BiH, glede na vse priseljene, lahko
najdemo v strnjenem območju severovzhodne Slovenije. Še posebej izrazita
podpovprečna koncentracija je v občini Lendava z zaledjem, ki zajema občine
(Črenšovci, Velika Polana, Turnišče, Dobrovnik, Kobilje ter proti zahodu, Razkrižje,
Ljutomer, Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi) ob meji s Hrvaško in sosednje
občine Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Podlehnik, Majšperk, Žetale, Rogatec, Hajdina,
bolj proti severu občine Sveti Jurij, Križevci, Juršinci, sv. Andraž v Slovenskih
goricah, Cerkvenjak, Trnovska vas, Destrnik, Radenci, Tišina, na Goričkem občine
Cankova, Rogaševci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, občine s
podpovprečno koncentracijo v Slovenskih goricah (Pesnica, Sveta Ana, Benedikt) ter
posamezne občine v severni Sloveniji (Muta, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na
78
Pohorju, Vitanje). Drugod po Sloveniji ležijo posamezne občine z izrazito
podpovprečno koncentracijo (Dobje, Solčava in Luče, Cerkno, Bloke, Kostel in
Osilnica). Vse naštete občine z izrazito podpovprečno koncentracijo so bile brez
oziroma skoraj brez priseljencev iz BiH (med ena do pet oseb na občino).
6.5.2 Koeficient lokalizacije
Koeficient lokalizacije je merilo sorazmernega osredotočenja enot populacije z
določeno značilnostjo v primerjavi z neko izhodiščno (temeljno) razporeditvijo. Kot
temeljno razporeditev za koeficient lokalizacije vseh priseljenih iz tujine in
priseljenih samo iz Bosne in Hercegovine smo vzeli razporeditev prebivalstva
Slovenije po občinah. Za primerjavo med razporeditvama priseljenih in priseljenih iz
BiH pa smo za osnovno razporeditev vzeli število priseljenih iz tujine po občinah.
Koeficienti nam pokažejo značilnost celotne opazovane skupine. Koeficient
lokalizacije za priseljene iz BiH znaša KL(BIH) = 0,36. To kaže na sorazmerno veliko
osredotočenost pojava v samo nekaterih občinah. Koeficient lokalizacije za
priseljene iz tujine znaša KL(vse države) = 0,26. Nižja vrednost koeficienta lokalizacije
kaže na večjo razpršenost enot s preučevano značilnostjo in hkrati večjo podobnost z
osnovno razporeditvijo. Grafično lahko omenjeni razporeditvi prikažemo z
Lorenzovima krivuljama42
(grafikon 22).
42
Lorenzova krivulja je grafični prikaz kumulativne razporeditve deležev (opazovane razporeditve v odnosu do osnovne razporeditve). Npr. v našem primeru je prva točka na krivulji Bosna in Hercegovina občina Jesenice, katere delež priseljencev iz BiH znaša 4,91% vseh priseljenih iz BiH, delež prebivalstva občine v vsem prebivalstvu pa 1,10%. Deležu te občine prištejemo delež občine, ki ima drugi največji delež in tako naprej. Krivulja vse države je manj usločena zato, ker so njeni deleži bolj podobni (bolj enaki) kot deleži prebivalstva občine v vsem prebivalstvu.
79
Grafikon 22: Lorenzovi krivulji priseljenih v Slovenijo glede na državo prvega prebivališča
Vir: SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti, občine.
Diagonala kvadrata pomeni popolno enakost razporeditve pojava z opazovano
razporeditvijo. V tem primeru je opazovana razporeditev, kot že rečeno, razporeditev
celotnega prebivalstva Slovenije po občinah. Bolj ko krivulja odstopa od diagonale,
večja je osredotočenost pojava. Iz grafikona lahko razberemo, da krivulja priseljenih
iz Bosne in Hercegovine bolj odstopa od diagonale kot krivulja priseljenih iz vseh
držav. Podpopulacija priseljenci (vse države) ima bolj podobno koncentracijo
poselitve kot vse prebivalstvo oziroma manj odstopa od razporeditve celotnega
prebivalstva kot podpopulacija priseljencev iz BiH. Iz navedenega lahko
povzamemo, da gre pri priseljenih iz Bosne in Hercegovine za večjo osredotočenost
v posameznih občinah, pri vseh priseljenih pa je ta osredotočenost nekoliko manjša
oziroma gre pri tej podpopulaciji za večjo razpršenost po občinah Slovenije.
Iz karte priseljenih (vse države) lahko, kljub še vedno ne popolnoma ustrezni
prostorski členitvi (občine), razberemo značilnosti vzorca poselitve. Za vse
priseljence je značilna prisotnost po celotnem območju Slovenije s posameznimi
80
območnimi koncentracijami. Pri priseljenih iz Bosne in Hercegovine pa lahko
zaznamo vzorec decentralne koncentracije (večji ekstremi med ni pojava in močno
koncentracijo).
6.5.3 Ginijev koeficient
Ginijev koeficient prikazuje območje od linije popolne enakosti do Lorenzove
krivulje. Če to območje poimenujemo območje A in območje, ki še preostane do
polovice kvadrata poimenujemo B, lahko Ginijev koeficient izračunamo po formuli:
Gini: A/(A+B).
Višji kot je Ginijev koeficient43 v razponu od 0 do 1, večja je neenakost v distribuciji.
Če bi bil Ginijev koeficient 0, bi šlo za popolno enakost v razporeditvi. Izračunani
vrednosti Ginijevega koeficienta za podpopulaciji priseljenih (vse države) in
priseljeni iz BiH sta:
Ginijev k.(vsi priseljeni) = 0,26
Ginijev k.(priseljeni BiH) = 0,32
Vrednosti Ginijevega koeficienta imata za obe podpopulaciji podobni vrednosti kot
koeficienta lokalizacije, kar je logično, saj oba kazalnika vsak na svoj način kažeta
stopnjo koncentracije.
Na tem mestu omenimo še koeficient lokalizacije priseljenih iz Bosne in
Hercegovine, izračunan glede na populacijo vseh priseljenih. Ta znaša:
KL (BiH glede na priseljene iz vseh držav) = 0,15
Pove nam, da je koncentracija priseljenih iz BiH znotraj podpopulacije priseljenih
(vse države) dokaj nizka, kar je posledica dejstva, da sta si razporeditvi precej
podobni in je podpopulacija priseljenih iz BiH nekoliko bolj osredotočena le v
nekaterih občinah.
43
Ginijev koeficient se najbolj uporablja v ekonomiji kot mera družbene enakosti/neenakosti.
81
6.6 Industrijska mesta v Sloveniji in zgostitve priseljencev
Bole (2008, 68) je s korelacijsko analizo gospodarskih dejavnosti v mestih
ugotavljal, da so nekatera slovenska industrijska mesta visoko specializirana naselja,
ki zaposlitve ne zagotavljajo le mestnemu prebivalstvu, ampak imajo tudi
regionalni44
pomen. Funkcijsko specializacijo omogoča dobra prometna dostopnost
in večja mobilnost prebivalstva. Prebivalstvo mest običajno zavzema večji, če ne
večinski delež vsega prebivalstva občine. Naključno smo izbrali štiri mesta in
izračunali deleže prebivalstva mesta v prebivalstvu občine.
Preglednica 8: Delež prebivalstva mesta v prebivalstvu občine, 2009
prebivalstvo % prebivalstva občine
Ajdovščina 6.572 34,92%
Cerknica 3.847 34,57%
Gornja Radgona 3.224 37,40%
Grosuplje 7.019 37,25%
Vir: SI-STAT podatkovni portal: prebivalstvo, število in strukture.
Iz preglednice je razvidno, da mesto zavzema približno dobro tretjino prebivalstva
občine.
V nadaljevanju v preglednici navajamo slovenska mesta, ki imajo (po Bole, 2008,
68) presežek nad 25% zaposlenih v dejavnostih industrija in gradbeništvo (glede na
slovensko povprečje). To so:
44
Zaradi te značilnosti menimo, da lahko iščemo povezave med občinami z večjo gostoto priseljencev in naselja, ki jih avtor navaja, kljub temu, da gre za različni prostorski enoti.
82
Preglednica 9: Mesta z nadpovprečno usmerjenostjo v industrijo in/ali v gradbeništvo
Vir: Bole (2008, 68): Ekonomska preobrazba slovenskih mest.
V 17 od 46 mest, kjer je zaposlenost nadpovprečna v industriji in/ali v gradbeništvu,
je tudi lokacijski količnik priseljenih iz Bosne in Hercegovine nadpovprečen. V 9 od
46 mest je koncentracija priseljenih iz BiH podpovprečna, a še vedno dokaj visoka
(LK priseljenih iz BiH je med 0,58 in 1). Nekatera mesta, ki so nadpovprečno
industrijska, nimajo visokega deleža priseljencev iz BiH (20 mest). Morda je razlog v
45
V preglednici so s P označene občine z nadpovprečnim LK priseljenih iz BiH, s p pa občine z nekoliko podpovprečnim (med 0,58 in 1).
mesto industrija gradbeništvo 145 mesto industrija gradbeništvo 1
Ajdovščina ++ ++ p Postojna ++ P
Celje ++ P Radenci ++
Cerknica + ++ p Radlje ob Dravi ++ ++
Črnomelj ++ + P Ravne na Koroškem ++ p
Gornja Radgona ++ Ribnica ++ p
Grosuplje + ++ p Rogaška Slatina ++
Hrastnik ++ P Ruše ++
Idrija ++ + Sevnica ++
Izola + P Sežana ++ P
Jesenice + ++ P Slovenj Gradec ++
Kamnik ++ p Slovenska Bistrica ++ +
Kočevje ++ P Slovenske Konjice ++
Kranj ++ P Šentjur ++
Lenart v Sl.g. ++ + Škofja Loka ++ + P
Lendava ++ Trbovlje + ++ P
Litija + ++ P Trebnje ++
Ljutomer ++ Tržič ++ P
Logatec ++ + p Velenje ++ P
Metlika ++ Vrhnika ++ P
Murska Sobota ++ + Zagorje ob Savi ++ P
Nova Gorica ++ P Zreče ++
Novo mesto ++ ++ p Železniki ++ p
Ormož ++ Žiri ++
83
tem, da nimajo dovolj velikega deleža od vsega prebivalstva občine. Možno pa je
seveda tudi, da se v industriji zaposluje lokalno avtohtono prebivalstvo. Iz
navedenega ne moremo z gotovostjo trditi, da je povezava (korelacija) med
priseljenim prebivalstvom in usmerjenostjo slovenskih mest v industrijo in
gradbeništvo pozitivna, kljub temu, da bi to pričakovali po poklicni in sektorski
sestavi priseljencev iz BiH. Za ugotavljanje te povezave bi bili potrebni natančnejši
izračuni, ki pa presegajo okvire naloge.
Vsekakor pa nam slednji izračuni potrjujejo predpostavko, da je koncentracija
priseljencev iz BiH nadpovprečno visoka v občinah z industrijskimi mesti. V 46
občinah, v katerih so mesta z nadpovprečnim deležem zaposlenih v industriji in
gradbeništvu, živi 45,33% priseljenih iz BiH. Delež vsega prebivalstva v teh občinah
je precej nižji - 39,57%. Če obema deležema prištejemo še delež priseljenih iz BiH,
ki živijo v MOL in prebivalstvu prištejemo še prebivalstvo MOL, je razlika še bolj
očitna.
Preglednica 10: Koncentracija priseljenega prebivalstva iz BiH v občinah z industrijskimi mesti
priseljeni iz BiH Prebivalstvo
Občine z mesti, ki imajo nadpovprečen delež
zaposlenih v industriji in/ali v gradbeništvu
45,33% 39,57%
MO Ljubljana 28,65% 13,54%
Skupaj 73,98% 53,11%
Vir: SI-STAT podatkovni portal: popis prebivalstva 2002, demografske značilnosti, občine.
Iz izračuna je razvidno, da skoraj polovica prebivalstva Slovenije živi v drugih
mestih in na podeželju, medtem ko na teh istih območjih živi le nekaj več kot četrtina
priseljencev iz BiH.
84
7 UGOTOVITVE O POSTAVLJENIH HIPOTEZAH
Prva postavljena hipoteza je bila H1: Priseljenci iz Bosne in Hercegovine so bili in
so še vedno pomemben del slovenskega prebivalstva.
Da trditev iz navedene hipoteze drži, utemeljujemo z naslednjimi argumenti. Po
našem mnenju je ena izmed sestavin celote pomembna takrat, ko lahko vpliva na
značilnosti oziroma sestavo celote. V nalogi smo ugotavljali, ali priseljevanje v
Slovenijo vpliva na demografske značilnosti prebivalstva Slovenije, kot so skupno
splošno število prebivalstva, skupni prirast, spolno strukturo prebivalstva, pa tudi
strukturne narodno/etnične značilnosti prebivalstva. Priseljenci iz Bosne in
Hercegovine znotraj skupine priseljencev iz vseh držav so ob popisu prebivalstva
2002 predstavljali najštevilčnejšo skupino. Delež priseljenih iz BiH v deležu
priseljenih iz vseh držav je ob popisu 2002 znašal 39,9% in znotraj prebivalstva
Slovenije 3,4%. Kljub temu, da je stopnja letne rasti števila podpopulacije nihala
(najvišja je bila konec sedemdesetih in do sredine osemdesetih letih), je bila vedno
pozitivna, kar pomeni, da je njihovo število postopno naraščalo. Še posebej po letu
2003 so se selitveni tokovi državljanov Bosne in Hercegovine močno okrepili. Leta
2008 je znašal delež državljanov Bosne in Hercegovine v deležu tujega prebivalstva
v Sloveniji 47,3%. Skupaj je bilo v Sloveniji konec leta 2007 68.621 tujcev, od tega
32.468 državljanov Bosne in Hercegovine.
Če je demografski vpliv podpopulacije posreden, preko vpliva celotne e/imigracije
na demografske značilnosti prebivalstva, pa je vpliv priseljencev iz Bosne in
Hercegovine kot delovne sile na zaposlitvene sestave prebivalstva neposreden. Več
kot polovica priseljencev iz Bosne in Hercegovine (rojeni v BiH) se zaposluje v
poklicih za preprosta dela (29,5%) in v poklicih za neindustrijski način dela (26,9%).
Velik delež priseljencev iz BiH se zaposluje tudi v poklicih upravljavcev strojev in
naprav (19,4%). Za primerjavo je v vseh teh treh tipih poklicev zaposlena komaj
dobra tretjina delovno aktivnega prebivalstva Slovenije. Podobno je pri zaposlenosti
po gospodarskih dejavnostih, kjer je pomen priseljencev velik v sekundarnem
sektorju, in sicer v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Slovenija se je iz
industrijske spremenila v postindustrijsko državo, v kateri vse več prebivalcev živi
od storitvenih dejavnosti. Ob primerjavi podpopulacije (rojeni v BiH) in povprečjem
85
Slovenije lahko opazimo izrazito odstopanje v sekundarnem sektorju, kjer je delež
priseljencev, zaposlenih v sekundarnem sektorju en in pol krat večji od povprečja
Slovenije. S tem pokrivajo področje v gospodarskih panogah, ki za večinsko
prebivalstvo niso privlačne. Priseljenci iz Bosne in Hercegovine, kot pripadniki
»imigrantskih populacij«, so v slovensko družbo vpeti preko pridobljenega
državljanstva in na podlagi delovnih dovoljenj. Tako tisti, ki so v Sloveniji že dalj
časa in so v migracijskem procesu že prišli v fazo, ko so se priselili za stalno in/ali
pridobili slovensko državljanstvo, kot tisti tujci (z državljanstvom Bosne in
Hercegovine), ki so v Sloveniji začasno, predstavljajo, po našem mnenju, pomemben
del prebivalstva Republike Slovenije.
Druga postavljena hipoteza je bila H2: Kljub vojni v Bosni in velikemu številu
beguncev iz BiH je večina priseljencev iz BiH (še vedno) ekonomskih migrantov.
Naše ugotovitve kažejo, da je bil poglavitni vzrok za selitev v času
najintenzivnejšega priseljevanja ekonomski (žal podatki o vzrokih selitve v Popisu
2002 niso dostopni po državi prvega prebivališča ampak samo na splošno o vseh
priseljenih, grafikon 14). Posredno lahko za obdobje pred letom 2002 sklepamo, da
so bile migracije iz BiH ekonomske narave:
1. iz literature (poglavje o značilnostih dela prebivalstva Slovenije - priseljenci
iz Bosne in Hercegovine);
2. glede na delovno aktivnost podpopulacije priseljencev iz BiH;
3. glede na zaposlovanje v poklicih za neindustrijski način dela, za upravljavce
strojev in naprav, ter v poklicih za preprosta dela;
4. glede na značilnosti prostorske razmestitve priseljenih iz Bosne in
Hercegovine v razmerju do značilnosti prostorske razmestitve priseljenih iz
vseh držav.
Obrazložitev: Zgodovinsko ozadje večjega dela migracij (ekonomske) v evropskem
prostoru lahko najdemo v potrebah posameznih držav po nekvalificirani ali nižje
kvalificirani delovni sili, ki je prevzemala delovna mesta, ki jih je večinsko
86
prebivalstvo zavračalo. V sedemdesetih letih so evropske države, kamor so bili
pretežno usmerjeni migracijski tokovi s področja nekdanje Jugoslavije, postopno
omejile število imigrantov. V tem obdobju se je povečalo priseljevanje z območja
nekdanje Jugoslavije v Slovenijo, kjer je bilo v takratnem obdobju prisotno
pomanjkanje delovne sile (tudi zaradi migracij Slovencev v evropske in čezoceanske
države), hkrati pa je Slovenija doživljala gospodarsko rast. Prav v tem času so v
migracijskih tokovih prevzeli vodilno vlogo priseljenci iz Bosne in Hercegovine
(prej so bili številnejši priseljenci s Hrvaške). Naseljevali so se predvsem v večjih
mestih in industrijskih središčih, na kar kaže poselitveni vzorec decentralne
koncentracije priseljenskega prebivalstva iz Bosne in Hercegovine glede na temeljno
poselitev prebivalstva po občinah. Izrazite zgostitve so bile (ob popisu leta 2002) v
občinah Jesenice, Velenje, Postojna, Trbovlje in Izola. Glede na podpopulacijo
priseljencev iz vseh držav pa smo ugotovili zgostitve priseljencev iz Bosne in
Hercegovine v območjih:
1. Zasavsko, ki se razteza od Litije do Hrastnika in jo sestavlja skupina šestih
občin z izrazito nadpovprečno koncentracijo (Zagorje ob Savi, Trbovlje,
Hrastnik, Šmartno pri Litiji, Litija, Radeče).
2. Šaleško-koroško – od Šoštanja, pa vse do avstrijske meje (tu imajo bolj
izrazito nadpovprečno koncentracijo le občine Velenje, Šoštanj in Nazarje).
3. Zahodnoslovensko – od Kozine, preko Posočja do Gorenjske z bolj izrazito
nadpovprečnimi koncentracijami v občinah Postojna in Pivka, Borovnica,
Škofja Loka in Železniki ter Tržič in Jezersko.
4. Osrednje-južnoslovensko – od Ljubljane do Kočevja, Novega mesta in
Črnomlja, ki se stika z zahodnoslovenskim in zasavskim območjem in je brez
občin z višjo koncentracijo priseljencev iz Bosne in Hercegovine.
Ker smo opazili, da so oblaki koncentracije v območjih s tradicijo industrije
(rudarstvo, težka industrija), smo izbrali (po Bole 2008) visoko specializirana
industrijska mesta v Sloveniji, v katerih se prebivalstvo nadpovprečno zaposluje v
sekundarnem sektorju. Preverili smo, ali se zgostitve priseljencev iz BiH po občinah
ujemajo z industrijskimi mesti (izvzeli smo tista mesta, kjer je bila sektorska
usmerjenost neizrazita ali kombinirana). Prišli smo do ugotovitve, da v 46 občinah,
87
kjer so izrazito industrijska mesta, živi 45% priseljenih iz BiH. Če temu deležu
prištejemo še število priseljencev iz BiH, ki živijo v mestni občini Ljubljana
(MOL46), je delež od vseh priseljenih iz BiH 73,98 odstoten. Za primerjavo je vsota
prebivalstva občin z omenjenimi mesti in številom prebivalstva MOL 53,11% vsega
prebivalstva Slovenije.
Delovna aktivnost podpopulacije je zelo visoka – 61,7%, medtem ko je delovna
aktivnost v Sloveniji za leto 2006 39,9%. Ti deleži so verjetno predvsem rezultat
starosti priseljencev (tudi tisti, ki so se priseljevali v sedemdesetih in osemdesetih, so
danes še vedno v aktivnem obdobju življenja, manj je mladih v podpopulaciji in tudi
starih ljudi). Glede zaposlovanja v poklicih smo sicer opazili zanimive razlike med
podpopulacijama (rojeni v BiH) in državljani BiH. Kljub temu, da se podpopulaciji
prekrivata (v kolikšni meri glede na dostopnost podatkov ne moremo vedeti), je
opaziti, da sta sicer v obeh nadpovprečno zastopani skupini poklicev za preprosta
dela, vendar pa je delež med državljani Bosne in Hercegovine mnogo višji. Podobno
velja za skupine poklicev za neindustrijski način dela, medtem ko so deleži pri
upravljavcih strojev in poklicih za storitve ter prodajalcih višji pri rojenih v Bosni in
Hercegovini. Morda je razlika v deležih podpopulacij v tem, da se priseljenci
(državljani iz BiH) priselijo na podlagi povpraševanja na trgu dela, kjer je v Sloveniji
manko predvsem v nizkokvalificiranih poklicih.
Če je Slovenija predstavljala za zaposlitev ugodno priselitveno območje, pa so se po
končani vojni in umiritvah razmer v Bosni in Hercegovini tam začele odpirati
priložnosti za slovenska podjetja v obliki investicij in prodaje slovenskih izdelkov.
Tako lahko gledamo na migracijske tokove z Bosno in Hercegovino kot na možnost
pozitivnega sodelovanja med dvema državama, od katerih imata lahko državi,
predvsem pa posamezniki, pozitivne koristi. Ekonomski vidik priseljevanja lahko
neposredno preverimo za novodobne priseljence, državljane Bosne in Hercegovine,
ki se v največjem številu priseljujejo z namenom zaposlitve in sezonskega dela
(grafikon 19) ter s številom izdanih dovoljenj za delo leta 2008 priseljenim
državljanom Bosne in Hercegovine (43.263 veljavnih delovnih dovoljenj).
46Število priseljenih iz BiH v MOL je daleč največje, vendar je MOL po lokacijskem količniku
priseljenih iz BiH od vse prebivalstvo šele na 6. mestu (LK = 2,12), po lokacijskem količniku priseljeni iz BiH od priseljeni iz vseh držav pa šele na 31. mestu (preglednica 7).
88
Tretja postavljena hipoteza je bila H3: Migracije prebivalstva z območja z višjo
naravno rastjo (BiH) so v Sloveniji pripomogle k počasnejšemu staranju
prebivalstva.
Hipoteza H3 se navezuje na osrednje raziskovalno vprašanje diplomskega dela.
Zanimalo nas je, v kolikšni meri priseljevanje vpliva na demografske značilnosti
prebivalstva (število, starostno/spolna sestava, poselitev in vitalnost prebivalstva).
Kljub temu, da smo prepoznali vplive priseljevanja na nekatere značilnosti
prebivalstva, hipoteze na podlagi opravljene analize ne moremo potrditi.
Obrazložitev: Odselitveno območje, Bosna in Hercegovina, je (po Josipovič, 2006,
237) ob popisu leta 1971 zadnjič beležila višjo rodnost od Slovenije. Ob popisu 1981
je bila rodnost v Sloveniji še zadostna za samoreprodukcijo, medtem ko je v BiH že
zdrsnila pod prag (leta 1981 je rodnost v BiH znašala 1,9 otroka na žensko v rodni
dobi). Nadalje smo s pomočjo podatkov o maternem jeziku (Šircelj, 2006) zajeli
podpopulacijo, ki predstavlja večino priseljencev v Sloveniji (materni jezik
»srbohrvaški«, preglednica 3) in ugotovili, da priseljenci hitro prilagodijo rodnostno
obnašanje priselitvenemu okolju (pri predpostavki, da je bila rodnost višja v
izvornem okolju). Za priseljenke, tiste, ki so zaključile rodno dobo, je rodnost
(končno potomstvo) nekoliko, vendar ne bistveno višja od končnega potomstva
avtohtonega prebivalstva. Zato pa je končno potomstvo žensk, ki imajo kraj rojstva v
Sloveniji in katerih materni jezik je »srbohrvaški«, za vse generacije nižji kot pa pri
avtohtonem prebivalstvu. Tudi po narodni pripadnosti je trend prilagoditve novemu
okolju podoben, s tem, da imajo starejše generacije priseljenk, ki so že zaključile
rodno dobo (po Šircelj, 2006), višjo rodnost (končno potomstvo) kot Slovenke,
mlajše generacije, ki pa sicer še niso zaključile rodne dobe. Rodnost teh skupin se je
približala rodnosti Slovenk (grafikon 16). Tako lahko rečemo, da priseljenci rodnosti
v Sloveniji niso neposredno zviševali zaradi rojevanja večjega števila otrok.
Z analizo nekaterih značilnosti prebivalstva Slovenije smo ugotovili, da selitveni
prirast igra vse večjo vlogo v skupnem prirastu prebivalstva in torej pripomore k
ohranjanju števila prebivalstva Slovenije. To potrjuje gibanje števila prebivalstva v
letih 1921 – 2007 (graf 7) ter razmerje med skupnim, selitvenim in naravnim
89
prirastom v letih 1964 – 2007 (graf 17). V obdobju najobsežnejšega priseljevanja
koncem sedemdesetih let (grafikon 2) in sekundarnega priseljevanja žensk po
principu migracijske verige (grafikon 14) je zaradi enakomerne zastopanosti žensk
med priseljenci in visokega deleža priseljenk v najbolj rodnem obdobju (18-30 let)
priseljevanje ugodno vplivalo na demografsko sliko prebivalstva Slovenije. Za
demografski razvoj ugodno razmerje med priseljenci in priseljenkami se je porušilo
šele v zadnjih letih, saj so priseljeni tujci spolno izbrana/selekcionirana skupina
(grafikon 10). Razlog za takšno sestavo so razmere na trgu dela. Zaposlovanje tujcev
smo opazovali na podpopulaciji državljanov Bosne in Hercegovine. Ugotovili smo
(preglednica 5), da se več kot tri četrtine (88%) državljanov BiH zaposluje v poklicih
za neindustrijski način dela in v poklicih za preprosta dela.
Da trditev v hipotezi H3 ne moremo potrditi smo dokazovali z zgoraj naštetimi
argumenti tako o rodnosti v izvornem okolju kot v prilagojenem rodnostnem
obnašanju priseljencev v priselitvenem okolju. Sicer smo zaznali neposreden vpliv
priseljevanja (vendar ne izključno iz Bosne in Hercegovine) na število prebivalstva
in starostno/spolno sestavo prebivalstva, vendar ne zaradi priseljevanja z območja z
višjo naravno rastjo, temveč zaradi spolno uravnoteženega priseljevanja in
starosti/mladosti priseljencev obeh spolov v obdobju, ko je bilo priseljevanje
najštevilčnejše.
90
8 ZAKLJUČEK
V začetku šestdesetih let 20. stoletja je Evropo zajel val priseljevanja delavcev
na začasnem delu v tujini. Višek je priseljevanje doseglo v sedemdesetih letih, ko je
bilo v zahodni Evropi zaposlenih okrog 6 milijonov tujcev, z njimi pa je živelo še
skoraj toliko družinskih članov. Tudi Slovenija je, sicer nekoliko s časovnim
zamikom, postala neto priselitvena država/republika. Začasna migracija je postala
stalna, kar velja tako za slovenske zdomce kot tudi za priseljence iz drugih delov
nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Osrednje raziskovalno vprašanje diplomskega dela
(v kolikšni meri priseljevanje vpliva na značilnosti prebivalstva) nas je pripeljalo do
sklepa, da je priseljevanje pozitivno vplivalo na demografsko sliko predvsem v
obdobju sedemdesetih, predvsem pa osemdesetih let dvajsetega stoletja. Takrat je
bilo priseljevanje spolno uravnoteženo. Priseljevali so se izrazito mladi ljudje, s
čimer se je povečevalo število žensk v rodni dobi. S tem, ko se je rodnost
avtohtonega ženskega prebivalstva zniževala od petdesetih let dvajsetega stoletja
naprej po inerciji demografskega prehoda (pospešeno zmanjševanje števila
živorojenih po letu 1979), je priseljevanje (iz sedemdesetih in osemdesetih let)
omililo zaključek demografskega prehoda. Devetdeseta leta dvajsetega stoletja so
pomenila pomembno ločnico tudi v migracijskih procesih (omejevanje priseljevanja,
vojna na Balkanu). Slovenijo je kot posledica vojne zajel begunski val iz Bosne in
Hercegovine. Prebivalstvo Slovenije je beležilo v letih 1997 – 2005 odkrito
depopulacijo. Sočasno so se postopoma od leta 1999 okrepili selitveni tokovi.
Vendar so novodobni selitveni tokovi izrazito starostno, predvsem pa spolno
selektivni (priseljujejo se predvsem moški), kar lahko opazujemo tudi pri
najštevilčnejši skupini tujih državljanov (državljani Bosne in Hercegovine).
Priseljevanje je pomembno vplivalo na gospodarske panoge, v katerih so se
zaposlovali priseljenci. Priseljeni iz Bosne in Hercegovine so se zaposlovali
predvsem v sekundarnem sektorju gospodarstva, na kar kažejo tudi prostorske
značilnosti razmeščanja priseljenega prebivalstva. Vzorec decentralne koncentracije
(kljub največjemu številu priseljencev iz BiH v mestni občini Ljubljana) potrjuje
ekonomsko motiviranost migracij v času razcveta slovenske industrije.
91
Podobno lahko rečemo za državljane Bosne in Hercegovine, ki se priseljujejo v
zadnjem času. Zanje je prav tako značilna ekonomska motiviranost ter zaposlovanje
v sekundarnem sektorju, predvsem pa zaposlovanje v poklicih za preprosta dela in
neindustrijski način dela, kjer so razlike, v primerjavi s povprečjem Slovenije,
najbolj izrazite.
Z letom 2008 se je spremenila definicija prebivalstva, ki naj bi jo nacionalni
statistični uradi držav Evropske unije postopno uvedli. Gre za skladno definicijo
znotraj vseh držav Evropske unije, kar omogoča meddržavno primerjavo značilnosti
prebivalstev držav članic. Ker je vezana na običajno prebivališče in ne na prijavo
začasno/stalnega prebivališča, omogoča natančnejše beleženje notranjih selitev (tudi
tujih državljanov) hkrati pa iz migracijskih tokov izključuje vse sezonske migracije.
Začasne migracije so neka vmesna stopnja med delovno migracijo in migracijo. Tako
bodo ocene o migracijah v prihodnje realnejše. Tudi pri državljanih Bosne in
Hercegovine, pri katerih smo v nalogi spremljali izrazito povečanje migracijskih
tokov po letu 2004, bomo v prihodnje lahko raziskali značilnosti
sezonskih/delovnih/dejanskih migracij.
92
9 LITERATURA IN VIRI
Bertić, I. (2006): Bosna in Hercegovina. V: Šehič, D.: Atlas Evrope (kartografsko
gradivo), Ljubljana, Dnevnik
Bevc, M. (2000): Notranje in zunanje selitve v Sloveniji v devetdesetih letih po
regijah. Migracije v Sloveniji in EU. V: Grizold, A.: Teorija in praksa, Letnik 37, št.
6/2000, str. 1095-1116. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, UL
Bilandžić, D. (1980): Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Ljubljana, Partizanska knjiga
Bole, D. (2008): Ekonomska preobrazba slovenskih mest. V: Perko, D., Kladnik,
D.: Geografija Slovenije. Založba ZRC, Geografski inštitut Antona Melika ZRC
SAZU
Castles, S., Miller, M.J. (2003): The age of migration. New York, Basingstoke, 3.
izdaja
Čepin Čander, M., (31. 1. 2009): Prej sem razmišljal, kako priti v Slovenijo, danes
razmišljam, kako bi pobegnil. V: Žerdin, A.: Objektiv, Dnevnik. Ljubljana,
Časopisna družba Dnevnik d.d.
Dolenc, D. (2003): Migracije iz območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in njih
socio-geografski učinki: magistrsko delo, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za
geografijo, UL
Dolenc, D. (2004): Priseljevanje v Slovenijo iz območja nekdanje Jugoslavije po
II. svetovni vojni. V: Komac, M., Medvešek, M.: Percepcije slovenske integracijske
politike. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja
Dolenc, D. (2007): Priseljevanje v Slovenijo iz območja nekdanje Jugoslavije po
II. svetovni vojni. V: Komac, M.: Priseljenci. Ljubljana, Inštitut za narodnostna
vprašanja
Gosar, A. (1995): Socialno-geografske značilnosti Slovenije in pogled v
prihodnost. V: Rus, V.: Slovenija po letu 1995, razmišljanja o prihodnosti. Teorija in
praksa, Ljubljana. Fakulteta za družbene vede, UL
93
Hanžek, M., Jakoš, A. (2009): Mobilnost – uvod. V: Hanžek, M. et.al.: Mobilnost.
Socialni razgledi 2008. Ljubljana, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/socrazgledi/2008/SR_mobilnost1.pdf
Josipovič, D. (2006): Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni.
Migracije #10. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU
Kalčić, Š. (2008): Življenje ni preprosta kemijska formula, Delo, Polet, (8. 5.
2008)
Klemenčič, M.(2007): Predavanja pri predmetu »Interdisciplinarni vidiki
slovenskega izseljenstva«, Koper, UP FHŠ, šolsko leto 2006/2007
Komac, M. (2003): »Nove« narodne skupnosti. V: Kržišnik-Bukić, V.: Položaj in
status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana,
Inštitut za narodnostna vprašanja
http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/Raziskava_Polozaj_in_status_
pripadnikov_narodov_nekdanje_Jugoslavije_v_RS.pdf
Malačič, J. (1990): Ali Slovenci izumiramo? Sodobnost (1963-) 1990, letnik 38,
številka 3, Ljubljana, Založba KUD Sodobnost internacional
Malačič, J. (2003): Demografija : teorija, analiza, metode in modeli. 5. izdaja.
Ljubljana, Ekonomska fakulteta, UL
Medmrežje 1: Wikipedija_migracije (2009): http://sl.wikipedia.org/wiki/Migracije
Medmrežje 2: Ginijev koeficient (2009): http://en.wikipedia.org/wiki/Gini_coefficient
Medved, F. (2004): Politična integracija, državljanstvo, politična participacija in
reprezentacija. V: Komac, M., Medvešek, M. ur.: Percepcije slovenske integracijske
politike. Ljubljana. Inštitut za narodnostna vprašanja
Oblak Flander, A. (2007): Demogeografsko proučevanje narodnih in etničnih
manjšin: magistrsko delo, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, UL
http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/mag_200710_apolonija_oblak_flander.pdf
Ogrin, D. (2006): Slovenija, gospodarstvo. V: Šehič, D.: Atlas Slovenije.
Ljubljana, Dnevnik
Pezdir, T. (2004): Stiki in vezi med priseljenci iz prostora nekdanje Jugoslavije in
njihovi potomci v Sloveniji z izvornim okoljem. V: Komac, M., Medvešek, M. ur.:
94
Percepcije slovenske integracijske politike. Ljubljana. Inštitut za narodnostna
vprašanja
Povhe, J. (2007): Mednarodni dan migrantov, posebna objava, Statistični urad
Republike Slovenije, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1342, 14. 12. 2007
SI-STAT podatkovni portal: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR
Sloveniji, 31. 3. 2002., Statistični urad Republike Slovenije
SI-STAT podatkovni portal: Prebivalstvo. Selitveno gibanje. Socioekonomske
značilnosti meddržavnih selivcev. Statistični urad Republike Slovenije
SI-STAT podatkovni portal: Prebivalstvo. Število in strukture. Statistični urad
Republike Slovenije
SI-STAT podatkovni portal: Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo.
Socioekonomske značilnosti prebivalstva. Statistični urad Republike Slovenije
SURS (2001): Prebivalstvo. V: Letopis 2001, 40. izdaja, Ljubljana. Statistični
urad Republike Slovenije
SURS (2008a): Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko
sožitje, Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije
SURS (2008b): Medkulturni dialog v Sloveniji. Ljubljana. Statistični urad
Republike Slovenije
SURS (2008c): Tuje prebivalstvo v Sloveniji po državi državljanstva in spolu, 31.
12. 2007. Letopis 2008. letnik XLVII, 47. izdaja, Ljubljana. Statistični urad
Republike Slovenije
SURS (2008c): Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva. V: Letopis
2008. letnik XLVII, 47. izdaja, Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije
SURS (2009a): Metodološka pojasnila. Naravno in selitveno gibanje prebivalstva.
Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije
SURS (2009b): Slovenija v številkah 2009. Ljubljana. Statistični urad Republike
Slovenije
SURS (2009c): Statistične informacije, Aktivno prebivalstvo 2009. Ljubljana.
Statistični urad Republike Slovenije
SURS: Statistične informacije; Trg dela (2009): http://www.stat.si/doc/statinf/07-SI-008-
1001.pdf
95
Šircelj, M. (2003): Verska, narodna, jezikovna sestava prebivalstva Slovenije.
Popisi 1921-2002. Posebne publikacije št/2, Ljubljana, Statistični urad Republike
Slovenije
Šircelj, M. (2006): Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Ljubljana, Statistični
urad Republike Slovenije
Združeni narodi, ekonomska komisija za Evropo (UNECE):
http://w3.unece.org/pxweb/DATABASE/STAT/30-GE/02-Families_households/02-
Families_households.asp (december, 2010)
Združeni narodi (1998): Recommendations on Statistics of International
Migration. New York, Združeni narodi.
http://unstats.un.org/unsd/publication/SeriesM/SeriesM_58rev1E.pdf
Združeni narodi (2001): Principles and Recommendations for a Vital Statistics
System, Department of Economic and Social Affairs, Statistic Division, New York,
2nd
revision. http://unstats.un.org/unsd/publication/SeriesM/SeriesM_19rev2E.pdf
Združeni narodi (2002): Replacement Migration: Is It a Solution to Declining and
Ageing Populations? United Nations publications, Population studies, No. 206. New
York.
Združeni narodi (2009a): Population Newsletter No. 87, June 2009, Oddelek ZN
za prebivalstvo http://www.un.org/esa/population/publications/popnews/Newsltr_87.pdf
Združeni narodi (2009b): 18. 12., mednarodni dan migrantov, posebna objava,
Oddelek ZN za prebivalstvo, http://www.un.org/esa/population/migration/Migrants.pdf
Vertot, N. (2001): Bolj optimistične številke o prebivalstvu Slovenije v letu 2000.
Ljubljana. 19.9. 2001, Delo
96
9.1 Seznam preglednic in grafikonov
Preglednica 1: Kategorije prebivalstva glede na pogostost prehoda državne meje in status v ciljni
državi .................................................................................................................................................... 15
Preglednica 2: Splošna stopnja rodnosti, Bosna in Hercegovina......................................................... 51
Preglednica 3: Končno potomstvo žensk s slovenskim in »srbohrvaškim« maternim jezikom ............. 54
Preglednica 4: Prebivalstvo po statusu aktivnosti in državi rojstva, Slovenija, 2006 .......................... 58
Preglednica 5: Prebivalstvo Slovenije in priseljeno prebivalstvo po poklicu, 2007 ............................. 63
Preglednica 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih (sektorji gospodarstva), 2007 ............... 67
Preglednica 7: Lokacijski količniki podpopulacij (priseljeni (vse države), priseljeni iz BiH) .............. 71
Preglednica 8: Delež prebivalstva mesta v prebivalstvu občine, 2009 ................................................. 81
Preglednica 9: Mesta z nadpovprečno usmerjenostjo v industrijo in/ali v gradbeništvo ..................... 82
Preglednica 10: Koncentracija priseljenega prebivalstva iz BiH v občinah z industrijskimi mesti ..... 83
Grafikon 1: Prebivalstvo po narodni pripadnosti in prvem prebivališču (BiH), popis 2002 _______ 21
Grafikon 2: Priseljeni v Slovenijo po letu priselitve in državi prvega prebivališča (izbrane
države/regije) ____________________________________________________________________ 27
Grafikon 3: Odseljevanje in priseljevanje, Slovenija, izbrane regije (1982-2007) _______________ 29
Grafikon 4: Selitveni prirast državljanov Bosne in Hercegovine (1996-2007) __________________ 30
Grafikon 5: Delež Slovencev v prebivalstvu Slovenije in število Slovencev po popisih ____________ 33
Grafikon 6: Republika Slovenija: narodnostno opredeljeni-najštevilčnejše narodnosti ob popisih __ 35
Grafikon 7: Skupno (splošno) gibanje prebivalstva _______________________________________ 37
Grafikon 8: Tuje prebivalstvo v Sloveniji po državi državljanstva, (31. 12. 2007) _______________ 38
Grafikon 9: Prebivalstvena piramida, (31. 12. 2007) _____________________________________ 41
Grafikon 10: Tujci, prebivalci Slovenije po starostnih skupinah in spolu, (31. 12. 2007) _________ 42
Grafikon 11: Priseljeni državljani Bosne in Hercegovine po spolu, (1996-2007) ________________ 43
Grafikon 12: Prebivalstvo po starostnih skupinah, spolu in izbrani značilnosti, popis 2002 _______ 44
Grafikon 13: Priseljeni v Slovenijo po letu priselitve in spolu, država prvega prebivališča BiH ____ 45
Grafikon 14: Priseljeni iz tujine po vzroku selitve in spolu, Slovenija, popis 2002 _______________ 47
Grafikon 15: Naravno gibanje prebivalstva ____________________________________________ 48
Grafikon 16: Ženske, stare 15 let ali več, po številu živorojenih otrok in narodni pripadnosti ______ 53
Grafikon 17: Skupni, selitveni in naravni prirast, Slovenija (1964-2007) ______________________ 55
Grafikon 18: Aktivno prebivalstvo po stopnji dosežene izobrazbe (rojeni v BiH, rojeni v Sloveniji) _ 57
Grafikon 19: Namen priselitve v Slovenijo državljanov Bosne in Hercegovine _________________ 61
Grafikon 20: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih/sektorjih gospodarstva, (2007) ________ 66
Grafikon 21: Delovno aktivno prebivalstvo (rojeni v BiH) po dejavnostih/sektorjih gospodarstva __ 68
Grafikon 22: Lorenzovi krivulji priseljenih v Slovenijo glede na državo prvega prebivališča ______ 79