ZPMS NOVIČKE

Vse najboljše TOM telefon®!

TOM telefon® svoj rojstni dan praznuje 20. novembra, na svetovni

dan otroka. Č e smo v lanskem letu 25-letnico TOM telefona®

praznovali druz abno, promocijsko in mednarodno, kot se za taks ne

obletnice spodobi, smo s estindvajseti rojstni dan prez iveli delovno.

20. november 2016 je bila nedelja. Kot vsak drugi dan, so

svetovalci tudi to nedeljo sprejemali klice od 12. do 20. ure.

Stoenkrat so to nedeljo otroci zaslis ali: »TOM telefon, prosim….?«

Delovna pa ni bila samo ta nedelja. Statistic ni podatki kaz ejo, da so

svetovalci na TOM telefonu® v letu 2016 prejeli kar 10.000 klicev

vec kot preteklo leto. Ocenjujemo, da je porast rezultat

promocijskih aktivnosti in okrepljene ekipe svetovalcev, ki

omogoc a vec je s tevilo odprtih linij. S e vedno pogosteje klic ejo

Glasilo Zveze prijateljev mladine Slovenije, št. 10 November 2016

Izpostavljamo:

20. november -

Svetovni dan otroka,

obletnica sprejetja

Konvencije o otrokovih

pravicah in rojstni dan

TOM telefona®

Uspes no zakljuc ena

akcija z Alpino

dekleta, med klicalci pa je najvec 12-, 13-, 14- in 15-letnikov. Pri vsebinah ni vec jih sprememb,

najvec klicev je povezanih z odras c anjem: ljubezen, telesno dozorevanje, vrstniki, druz ina in

prez ivljanje prostega c asa. Na z alost pa opaz amo porast klicev v zvezi z bullyingom, nasiljem

preko interneta ter nasiljem v druz ini.

Bullying je beseda, ki nima toc nega slovenskega prevoda, s e najbliz je je izraz trpinc enje.

Trpinc enje je nasilje, ki se dogaja dlje c asa in obic ajno vkljuc uje telesno nasilje do vrstnikov ali

njihove lastnine, socialno agresivnost (npr. obrekovanje) in besedne z alitve. V letu 2016 smo

skoraj vsak dan prejeli taks en klic, 280 od januarja do oktobra.

V druz ini, odnosih s stars i, sorodniki in sorojenci naj bi otrok c util varnost in zaupanje, kar pa

nasilje v druz ini grobo preprec i. S e vec , marsikdaj otroci zaradi sramu in obc utkov krivde ne

z elijo govoriti o tem, kaj se v druz ini dogaja, saj se nasilje v druz ini s e vedno prepogosto razume

kot zasebna, druz inska zadeva. Zato so svetovalci na TOM telefonu® pogosto prve osebe, ki jim

otrok zaupa svojo stisko. 19. 11. 2016 so zac ele veljati spremembe Zakona o preprec evanju

nasilja v druz ini, ki izrecno prepovedujejo fizic no nasilje in kaznovanje v druz ini.

Vse najboljs e in hvala vsem svetovalcem, vodjem, drus tvom, sekretarjem, predsednikom,

donatorjem, sofinancerjem ter ostalim podpornikom TOM telefona®!

Zdenka Švaljek,

strokovna sodelavka ZPMS, vodja NM TOM

ZGODILO SE JE

NUJNA CELOSTNA UREDITEV PODROČJA OTROKOVIH PRAVIC

20. novembra obelez ujemo svetovni

dan otroka in hkrati rojstni dan TOM

telefona®. Ob tej priloz nosti je Zveza

prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)

pripravila novinarsko konferenco in

jasno poudarila svoja prizadevanja za

ureditev podroc ij zakonodaje, ki

obravnavajo otroka in otrokove

pravice. S svojimi prizadevanji je ZPMS z e dosegla vkljuc itev otrokovih pravic v slovensko

ustavo, s e preden je bila 20. novembra 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah OZN.

Kljub temu pa pri ZPMS ugotavljamo, da so s e vedno prevelike vrzeli med ustavno, konvencijsko

in zakonsko doloc enimi pravicami ter prevec krat neuc inkovito in ne dovolj kakovostno prakso

zagotavljanja in uresnic evanja njihovih pravic. Na ta vpras anja vztrajno opozarja tudi Odbor za

otrokove pravice OZN.

»Skrajni čas je, da se v Sloveniji sistematično in celostno lotimo urejanja področja otrokovih pravic.

Opozarjamo na razvejano problematiko zagotavljanja posebne skrbi za otroke, kot je zapisana v

ustavi, na vseh področjih. Naj spomnimo na pomanjkanje pediatrov in pedopsihiatrov,

problematiko obravnave otrok na sodiščih, plačevanja preživnin, dostopnosti do zdravil in

zdravstvenih storitev, na dejstvo, da premoženjsko stanje družine določa izobraževanje otrok, da ne

omenjam problema revščine – delež otrok, ki jim grozi revščina, se je v Sloveniji povečal. Na vlado

ponovno naslavljamo predlog za ustanovitev Sveta za otroke pri Vladi Republike Slovenije, ki bi

budno spremljal pereča področja v povezavi z otroki, na njih opozarjal in jih ustrezno reševal«, je

opozorila Darja Groznik, predsednica ZPMS.

Svet za otroke

Svet za otroke bi vkljuc eval predstavnike ministrstev, nevladnih organizacij in ostalih institucij,

neposredno povezanih s podroc jem otrok v Sloveniji. Skrbel bi za medresorsko usklajenost pri

sprejemanju zakonov, ki obravnavajo otroke, pri pripravi nacionalnih programov (Program za

otroke in mladino 2006 – 2016 se iztec e v decembru), spremljanju in ocenjevanju poloz aja otrok

v druz bi, dajal bi priporoc ila in predloge glede financiranja dejavnosti za otroke in opravljal

druge naloge, skladno s pravili o njegovem delovanju.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini

Eno od podroc ij, ki je bilo nujno potrebno ureditve, je tudi zakonska prepoved telesnega

kaznovanja, ki je zdaj izrecno zapisana v noveli Zakona o preprec evanju nasilja v druz ini, ki je v

veljavo stopil v soboto, 19. 11. 2016.

ZPMS novelo Zakona razume predvsem kot napotilo k spremembi miselnosti in vzgojnih

principov stars ev, ki prepoved telesnega kaznovanja ne smejo enac iti s permisivno vzgojo,

ampak kot odgovorno stars evstvo. To pomeni otroka vzgajati na nac in, da mu postavljamo meje,

ga vodimo, mu postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega in mu pri tem nudimo stars evsko

ljubezen in skrb, ga vodimo, mu postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega ravnanja in mu

pri tem nudimo stars evsko ljubezen in skrb.

Predsednica Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok pri ZPMS, dr. Zdenka Č ebas ek – Travnik,

je pojasnila pomen razumevanja vzgoje otrok: »V Sloveniji so moc no zakoreninjena prepric anja

in stališča, ki "uspešno vzgojo" otrok povezujejo s telesnim kaznovanjem. Omeniti je treba izrazito

pomanjkanje znanja o vzgoji lastnih otrok. Ne gre za permisivno vzgojo, kot napačno trdijo

nekateri strokovnjaki, temveč za spoštljivo učenje discipline brez telesnega kaznovanja.

Izobraževalni sistem bi moral vključevati elemente uspešnih vzgojnih metod na vseh stopnjah

izobraževanja. Prepričana sem, da bi telesno kaznovanje postalo nepotrebno, če bi odrasli imeli več

dobrega znanja o vzgoji otrok.«

Dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mrez e TOM telefon®, pa pojasnjuje s irs i pomen vzgoje

brez nasilja: »Zavedanje, da lahko vzgajamo brez nasilja, je eden od korakov k zavedanju

odgovornosti za bolj povezano prihodnost človeštva. To je težja odločitev, ki vsebuje zavedanje

pripravljenosti za učenje drugačnih, bolj povezovalnih in varnejših načinov sobivanja med

odraslimi in otroki ter zlasti odraščajočimi mladostniki. To pomeni pot dela na sebi in na lastni

notranji trdnosti, iz katere smo lahko našim odraščajočim otrokom varna oporna točka, varna

odskočna deska in varno pristanišče v izkušnjah vsakdanjega življenja.«

Več klicev na TOM telefon®

S problematiko nasilja se vsakodnevno srec uje tudi TOM telefon®, edini splos ni telefon za otroke

in mladostnike v Sloveniji, ki je zanje tudi anonimen. S tevilo klicev je od lanskega leta naraslo za

vec kot 10.000. Toliks no povec anje je podpredsednik ZPMS in vodja svetovalne skupine TOM

telefon® Krs ko, Uros Brezovs ek, pojasnil: »Porast s tevila klicev pripisujemo predvsem temu, da

imamo več usposobljenih svetovalcev in več zaposlenih prek javnih del, zato imamo lahko hkrati

odprtih več linij, kar se je glede na število klicev izkazalo za zelo dobrodošlo. K temu pripomore tudi

svetovanje prek spletne klepetalnice in elektronske pošte, ki sta mladim po načinu komunikacije

zelo blizu. Prepoznavnost TOM telefona® se je še povečala zaradi promocijskih aktivnosti ob 25–

letnici v lanskem letu.«

V primerjavi z lanskim letom so na TOM telefonu® zabelez ili vec klicev na temo nasilja v druz ini

(iz 1,58 % v 2015 na 2,44 % v 2016), bullyinga (iz 2,45 % v 2015 na 3,43 % v 2016) in nasilja

prek interneta (iz 1,45 % v 2015 na 2,19 % v 2016).

Na TOM telefon® sicer s e vedno najvec krat poklic ejo dekleta, stara med 13 in 15 let. Med temami

pogovorov pa prevladujejo telesni razvoj in spolnost, ljubezen ter odnosi z vrstniki in druz ino.

Prostovoljcev, ki trenutno svetujejo na TOM telefonu®, v spletni klepetalnici in prek e-toma, v

okviru osmih svetovalnih skupin, je 145.

V ALPININI DOBRODELNI AKCIJI ZBRALI TISOČ PAROV OBUTVE ZA DRUŽINE

V SOCIALNI STISKI

V petek, 11. 11. 2016, se je zakljuc ila dobrodelna akcija »Podari svoj par«, v kateri smo, v

sodelovanju z Alpino, zbrali 1000 parov obutve.

Vsak, ki je imel doma kaks en par tople jesenske ali zimske obutve, ki mu je premajhen, prevelik

ali mu enostavno ni vec vs ec , je imel priloz nost, da c evlje prinese v Alpinino prodajalno, kjer so

c evlje zbrali, nato pa jih v tovarni skrbno pregledali, oc istili in zapakirali. Poleg posameznikov se

je odzvalo vec vrtcev, osnovnih ter srednjih s ol, ki so na lastno pobudo zbrali in v Alpinine

prodajalne prinesli veliko obutve.

Dobrodelnost pa se je dotaknila tudi slovenskih s portnikov, Teje Gregorin in Jakova Faka, ki sta

podarila vsak svoj par smuc arsko tekas kih c evljev Alpina.

V akciji zbiranja obutve, ki je potekala med 20. septembrom in 30. oktobrom 2016, so zbrali vec

kot 700 parov rabljene, a s e uporabne jesenske in zimske z enske, mos ke in otros ke obutve ter

dodali s e 300 parov novih Alpininih c evljev.

S pomoc jo donacije Alpine in posameznikov, ki so podarili svoj par c evljev, se je zbralo vec kot

tisoc parov tople obutve, ki bo v mrzlih dneh mnogim olajs ala socialno stisko in poleps ala dan.

»Odziv je presegel pričakovanja. Rada bi se zahvalila predvsem Alpini, ki je obutev skrbno

pregledala, popravila in vsak par zapakirala v svojo škatlo. Veliko nam pomeni, da bodo družine in

predvsem otroci dobili kakovostno toplo obutev za zimo. Načrtujemo, da bomo z zbranimi čevlji

lahko pomagali več kot 200 družinam,« je pojasnila Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS in

dodala: »Poskrbeli bomo za to, da bodo obutev prejele druz ine, ki pomoc resnic no potrebujejo in

tudi posamezniki, ki so se po pomoč obrnili na nas preko obrazca na naši spletni strani.«

Ob zakljuc ku dobrodelne akcije so nam predstavniki Alpine, na sedez u podjetja v Z ireh, predali

vso zbrano obutev. Mi pa bomo s svojimi c lanicami (drus tvi in zvezami) poskrbeli, da bo obutev

kmalu pris la v prave roke.

PODPORA NAŠIM PROGRAMOM IN PROJEKTOM

Programe in projekte ZPMS

lahko podprete z nakupom

nekaterih nas ih izdelkov.

Vse potrebne informacije

najdete na povezavi http://

www.zpms.si/podprite-nas/

nakup-izdelkov-zpms-spletni

-obrazec/, lahko pa nas tudi

poklic ete na 01/23-96-720.

INTERREG SLOVENIJA - HRVAŠKA

Prijava na javni razpis čezmejnega sodelovanja s

Hrvaško

Sredi novembra smo se kot projektni partner prijavili na javni razpis c ezmejnega sodelovanja s

Hrvas ko Interreg V-A Slovenija-Hrvas ka za obdobje 2014-2020. Gre za projekt ohranjanja in

trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov. Naslov projekta je »PlayČRAFT - Igra bez granica za

oc uvanje bas tine, odrz ivi turizam«. Osredotoc enost projekta bo na starih igrah in igrac kah.

Skupaj z ostalimi partnerji v projektu bomo opravili raziskavo terena in popisali stare igre, izvedli

izobraz evanje o igranju teh iger in izdali priroc nik, organizirali tabor za otroke in mlade,

pripravili druz insko transverzalo, gsm aplikacijo, »kliniko« za igrac ke, razstavo starih igrac k, itd.

Vsak od partnerjev v projektu bo izvedel nekaj od teh aktivnosti.

Vodec i partner in prijavitelj projekta je Etnografski muzej Zagreb, projektni partnerji pa so:

Slovenski etnografski muzej, ZPMS, Savez drus tava Nas a djeca Hrvatske, Turistic ka zajednica

podruc ja Donja Stubica i Gornja Stubica, RTV Slovenija. Pridruz eni partnerji so: Grad Donja

Stubica, Opc ina Gornja Stubica in Muzej novejs e zgodovine Čelje.

Rezultate projekta pric akujemo v roku 6 mesecev. Č e bo projekt odobren, se bo izvajal od 1. 9.

2017 do 29. 2. 2020.

MLADA PARLAMENTARCA V BRUSLJU

Kaja Petrovic , predsednica 26. Nacionalnega otros kega parlamenta in Čiril Čerovs ek, predsednik

25. Nacionalnega otros kega parlamenta, sta se od 15. do 19. 11. 2016 udelez ila simpozija o

participaciji otrok »Za otroke, z otroki: od idej do akcij«, ki ga je pripravila organizacija Eurochild

iz Bruslja. Kaja in Čiril sta bila predstavnika Slovenije med skupno 12 udelez enci iz 9 drz av.

Izbrana sta bila na podlagi motivacijskega pisma in izkus enj, ki jih imata pri sodelovanju v

otros kem parlamentu od s olske do nacionalne ravni.

V okviru simpozija so udelez enci obiskali tudi Evropski parlament in se srec ali z evro poslanci

drz av, iz katerih sami prihajajo. Kaja in Čiril sta se tako srec ala s Tanjo Fajon in dr. Igorjem

S oltesom. V pogovoru z njima sta izpostavila uc enje iz izobraz evalni sistem, za katerega sta

menila, da bi ga bilo potrebno posodobiti. Uc ence in dijake bi bilo treba bolj vkljuc evati v proces

podajanja snovi, vec bi se nauc ili z interaktivnejs imi metodami, s sodelovanjem in ne tako kot

sedaj, samo s poslus anjem. S olstvo in gospodarstvo bi morala delovati z roko v roki,

gospodarstvo bi moralo financirati s olstvo (s tipendiranje) z namenom, da bi se po zakljuc ku

s olanja lahko zaposlili v gospodarstvu. Po dogodku bosta Kaja in Čiril pripravila osnutek

dokumenta o predlaganih spremembah, ki ga bosta skupaj z ostalimi mladimi predstavila in

predebatirala z vsemi 8 slovenskimi evro poslanci, ti pa ga bodo posredovali naprej tako na

slovenski kot tudi evropski ravni.

Sicer pa so mladi udelez enci v programu medsebojno razpravljali o participaciji (sodelovanju)

otrok v zadevah, ki se tic ejo njih. Izpostavljena so bila tri kljuc na sporoc ila: kampanje za

prepoznavo pomembnosti participacije otrok, povec ana participacija otrok in informacijski

prorac un (za prevod dokumentov v otrokom prijazne razlic ice in jezike drz av c lanic EU). Glavno

sporoc ilo je bilo, da moramo otrokom in mladim prisluhniti in jim dati moz nost, da povedo svoje

mnenje.

Eurochild bo pripravil Strategijo o participaciji otrok, ki jo bo sprejel predvidoma aprila 2017, ko

bo zasedanje njihove skups c ine.

Kaja in Ciril v Evropskem parlamentu. Delo v delavnicah.

IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE

ZGODOVINSKIH KROŽKOV

Komisija za delo zgodovinskih kroz kov je 21.

oktobra 2016 v Muzeju novejs e zgodovine

Slovenije v Ljubljani, organizirala seminar za

mentorje zgodovinskih kroz kov z naslovom

»Prazniki in praznovanja v s olstvu nekoc in

danes – primerjava«. Seminarja se je udelez ilo

vec kot 40 udelez encev, ki so poslus ali

predavanja strokovnjakov na letos njem

razpisnem podroc ju. K sodelovanju smo povabili

Tomaz a Miklja, dr. Franca Rozmana, mag.

Marjetko Balkovec Debevec, mag. Moniko Kokalj

Koc evar, Vlasto Tul, Danico Lorber, Heleno

Pec nik, Judito Podgornik Zaletelj in dr. Simono

Klaus. Izdali smo tudi zelo obsez en zbornik

strokovnih prispevkov.

Po zakljuc enem seminarju so si udelez enci

ogledali razstavo »Nikoli jim ni bilo bolje?«, ki je

posvec ena modernizaciji vsakdanjega z ivljenja v

socialistic ni Jugoslaviji.

V prihajajoc ih mesecih se bo raziskovanje o

praznikih in praznovanjih odvijalo v

zgodovinskih kroz kih po osnovnih s olah, rok za

oddajo raziskovalnih nalog pa je 31. marec

2017.

Srec no pri izdelavi raziskovalnih nalog!

NACIONALNI ODBOR ZA PROSTI ČAS

IN LETOVANJA:

IZOBRAŽEVANJE ZA PEDAGOŠKE

VODJE V TRENTI

Nacionalni odbor za prosti c as in letovanja

(NOPČ L) pri ZPMS je z e c etrto leto v okviru

svojih nalog organiziral izobraz evanje za

vodje letovanj (pedagos ke vodje). V

novembru 2016 je potekal seminar v Domu

Triglavska roz a v Trenti, kjer nas je gostila

MDPM za Goris ko. V skladu z namenom

pridobitve novega znanja in izkus enj pri

organizaciji ter izvedbi letovanj, so se

udelez enci v petek, 14. 10., udelez ili

predavanja Tomice Dumanc ic a, prof.

sociologije, »Komunikacija znotraj

pedagos kega tima in zunaj njega«. V soboto,

15. 10., se je seminar nadaljeval s

predavanjem dr. Viljema S c uke, »S olar na

poti do sebe«, v popoldanskem delu pa z

moderirano delavnico »Izmenjava dobre

prakse in iskanje skupnih res itev«.

Seminarja se je udelez ilo 35 pedagos kih vodij

iz razlic nih drus tev in zvez prijateljev

mladine po Sloveniji ter generalna

sekretarka ZPMS, ga. Breda Kras na.

Za gostoljubje se zahvaljujemo MDPM za

Goris ko in se z e veselimo novih izobraz evanj

za vodje letovanj v enem izmed letovis c

mrez e ZPMS.

8

TRŽNICA PROSTOVOLJNIH DEL

V sredo, 9. 11. 2016, so se S pela Bavdaz , Sandra

Murk in Marinka Banic udelez ile Trz nice

prostovoljnih del Pedagos ke fakultete Univerze v

Ljubljani, ki jo je organizirala S tudentska

organizacija Pedagos ke fakultete UL. Dogodek je

s tudentkam in s tudentom omogoc il, da so spoznali

razlic ne organizacije, zavode in drus tva, pri katerih

lahko sodelujejo kot prostovoljci in si s tem v c asu

s tudija pridobijo nova znanja in neprecenljive

z ivljenjske izkus nje. K sodelovanju je vabil tudi

TOM telefon®. Predstavile smo najpogostejs e teme,

s katerimi se svetovalci srec ujemo, osnovno

izobraz evanje za nove prostovoljce, organizacijo

dela in prijetna nova poznanstva.

SEMINAR »DELO S PROSTOVOLJCI

IN PROSTOVOLJKAMI«

V Grand hotelu Union v Ljubljani je 15. 11.

2016 potekal seminar »Delo s prostovoljci in

prostovoljkami«, ki ga je organizirala

Socialna zbornica v sodelovanju z

Ministrstvom za delo, druz ino, socialne

zadeve in enake moz nosti (MDDSZEM).

Marjeta Ferlan Istinic (MDDSZEM) je

predstavila vlogo prostovoljstva v okviru

socialnega varstva. Erika Lenc ic Stojanovic ,

vodja sluz be za nevladne organizacije

Ministrstva za javno upravo, je predstavila

Strategijo razvoja nevladnih organizacij in

prostovoljstva. Splos en pregled

prostovoljstva v Sloveniji je podala dr. Anica

Mikus Kos. Primer dobre prakse sta

predstavili Tereza Novak s Slovenske

filantropije in Anka Ostrman iz Zveze

drus tev upokojencev Slovenije. Na temo

mentorstva in spremljanja dela prostovoljk

in prostovoljcev je predavala Tjas a Arko s

Slovenske filantropije. Seminarja sta se

udelez ili Zdenka S valjek in S pela Bavdaz .

2. KONGRES »V ODSEVU« - PREDSTAVITEV TOM TELEFONA®

V torek, 8. 11. 2016, smo na 2. kongresu V odsevu –

duševne motnje skozi primere, predstavili delovanje

TOM telefona®. Kongres je v veliki predavalnici

Medicinske fakultete organiziralo Drus tvo s tudentov

medicine v sodelovanju s Katedro za psihiatrijo

Medicinske fakultete v Ljubljani.

Predstavitev je izvedla Zdenka S valjek, vodja NM

TOM.

PROMOCIJA SAPRAMIŠKINEGA SKLADA V VRTCU PEDENJPED

V c etrtek, 24. 11., smo v vrtcu Pedenjped v Zalogu skupaj z Lutkovnim gledalis c em Ljubljana in

zdravstvenim domom Ljubljana Moste – Polje, izvedli promocijo Sapramis kinega sklada.

Za promocijo smo izbrali zalos ki vrtec, kjer smo pripravili zabavno – pouc ni program za otroke, ki

je zdruz eval tako legendarno pravljico, kot tudi uc enje pravilnega umivanja zob. Najprej je

dramska igralka in animatorka Aja Kobe v vlogi Sapramis kine tete Grizelde otroke pozdravila in

jim povedala pravljico. Nato jih je z lutko Sapramis ke nauc ila pesmico o zobkih ter napovedala

nadaljnji program pravilnega umivanja zob. Nadaljevanje je prevzela prof. pedagogike Mojca

Kroflic iz zdravstveno – vzgojnega centra Moste - Polje, ki je otroke pouc ila o zobozdravstveni

higieni in preventivi. Po kratkem uvodu smo skupaj s Sapramis ko razdelili zobne kreme Biodent

Sapramis ka Junior, s katero Ilirija d.d. del sredstev od prodaje namenja v Sapramis kin sklad. Po

fotografiranju s Sapramis ko so otroci nadaljevali s programom pravilnega umivanja zob.

REGIJSKO SREČANJE S PREDSTAVNIKI DRUŠTEV IN ZVEZ PRIJATELJEV MLADINE

Breda Kras na, generalna sekretarka ZPMS in Urs ka Vrtac nik, predsednica Nacionalnega odbora za

prosti c as in letovanja sta se novembra v Kranju sestali s predstavniki drus tev in zvez prijateljev

mladine s podroc ja Gorenjske. Udelez enci srec anja so bili iz DPM Kranj, DPM S kofja Loka, DPM

S enc ur, DPOM Kropa in ZDPM Jesenice.

Pogovor je tekel o sodelovanju med drus tvi/zvezami in ZPMS, o letovanjih otrok s tega obmoc ja in

o izvajanju socialno humanitarne dejavnosti. Prisotni so se dogovorili, da bi se lahko nekatera

drus tva/zveze prijavile na razpis za pridobitev sredstev za zdravstvena letovanja otrok s podroc ja

Gorenjske, saj z e vec let ugotavljamo, da se na tem obmoc ju nas a drus tva ne prijavljajo na ta razpis.

Razpis za zdravstvena letovanja, ki bodo potekala v letu 2017, bo objavil ZZZS, predvidoma v

decembru 2016 ali januarju 2017.

Ob koncu so prisotni ugotovili, da je bilo srec anje koristno in predlagali generalni sekretarki, da bi

se na tak nac in s e kdaj srec ali.

DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS

SIMPOZIJ 2016

Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji

22. november 2016, Cankarjev dom

Na letos njem, z e tradicionalnem simpoziju Drus tva Bralna znac ka Slovenije – ZPMS

(soorganizator: Mariborska knjiz nica; revija Otrok in knjiga), ki ga je pripravila in vodila dr.

Dragica Haramija, je bilo govora o bralni, multimodalni in informacijski pismenosti ter

odpravljanju tez av pri pismenosti. Predstavili smo tudi knjiz ne novosti ter organizirali aktualno

okroglo mizo z mladimi bralci (OS Selnica ob Dravi, Gimnazija in srednja kemijska s ola Rus e,

Srednja zdravstvena in kozmetic na s ola Maribor). Okroglo mizo je vodila Darka Tancer Kajnih

(urednica revije Otrok in knjiga).

Kot posebna gostja je pri okrogli mizi sodelovala Maria Parr (Tonja iz Hudega brega,

Vafljevi srčki, MKZ), večkrat nagrajena norveška mladinska pisateljica. Dogodek smo pripravili v

sodelovanju z Zaloz bo Mladinska knjiga.

Ker je simpozij potekal na dan odprtja Slovenskega knjiz nega sejma v Čankarjevem domu v

Ljubljani, so bili udelez enci povabljeni tudi na slovesnost ob odprtju.

Fotografijii: Ani A. Korošec

Program Drus tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS sofinancirata : Javna agencija za knjigo RS in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Podporniki Drus tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS so: Hofer, Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana in SVIZ Slovenije.

Drus tvo Bralna znac ka Slovenije - ZPMS je c lan Zveze prijateljev mladine Slovenije.

NAPOVEDUJEMO

VESELI DECEMBER

Prihaja veseli december! Veselijo se ga s e posebej otroci, veselimo pa

se ga tudi odrasli.

V prvih povojnih letih so poznali praznovanja »novoletne jelke«, s

c imer so z eleli izkazati »ljubezen in skrb druz be« za otroke. Dedka

Mraza prvic zasledimo leta 1948, zlasti v vec jih mestih. Leta 1953, ko

je bila ustanovljena Zveza prijateljev mladine Slovenije, so potekale

diskusije o tem, ali naj bo osrednji lik praznovanj domac ali uvoz en –

dedek Mraz ali kaj drugega. V Kranju naj bi npr. to leto uvedli »oc eta

Triglava«, na Dolenjskem »stric ka spod Gorjancev«, v Rus ah

»pohorskega drvarja«, … Ugotovili so, da se je dedek Mraz med

otroki z e tako priljubil, da lika ne kaz e spreminjati.

(povzeto po zborniku 60 let za dobro otrok)

Tudi prvi izmed treh dobrih moz , ki jih poznamo danes, Miklavz , ima

z e dolgoletno tradicijo, Boz ic ka pa smo postopoma uvozili iz ZDA.

Otroci se razveseljujejo vseh treh.

Nas a drus tva in zveze prijateljev mladine po Sloveniji bodo v decembru pripravila veliko

zanimivih, veselih dogodkov in obdarovanj za otroke. Vabljeni k spremljanju dogajanja v vas em

lokalnem okolju.

RAZŠIRJENO OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA SVETOVALCE NA TOM TELEFONU®

Osnovno izobraz evanje za nove svetovalce na TOM

telefonu®, ki v teh dneh poteka na Zvezi prijateljev

mladine Slovenije, je nekoliko spremenjeno oz. razs irjeno.

Zaznali smo namrec veliko zanimanje prostovoljcev za

svetovanje preko e-pos te in spletne klepetalnice in

dosedanjim delavnicam osnovnega izobraz evanja dodali s e

delavnici za e-Tom in spletno klepetalnico, v katerih bodo

svetovalci (tako novi kot z e aktivni) lahko spoznali

specifike dela teh dveh oblik svetovanja in se, poleg

svetovanja na TOM telefonu®, odloc ili za prostovoljno delo

tudi na e-Tomu in/ali v spletni klepetalnici. To razs irjeno osnovno izobraz evanje trenutno

poskusno poteka v ljubljanski svetovalni skupini.

UTRINKI S TERENA

DPM LAVRICA

5. bučarijada na Lavrici

DPM Lavrica je v petek, 28. oktobra, ob 17. uri z e

peto leto zapored organiziralo delavnico

izrezovanja in kras enja buc . Otroci, ki so se je

udelez ili, so lahko izbirali med najrazlic nejs im

naravnim materialom (semena, listje, roz e,

vejice...), svoje izdelke pa so obogatili s svec ko ali

suhim ledom.

Pridne roke prostovoljk so z e en teden pred glavno

prireditvijo izrezale tri promocijske buc e, ki so bile

razstavljene na treh lokacijah na Lavrici in zavzeto

vabile na buc arijado. S svojim trudom so se izkazali

tudi taborniki, ki so znosili buc e v dvorano, jih

oc istili in os tevilc ili, saj je bil tudi letos izbor buc e

prepus c en srec i pri z rebu. Novost letos nje prireditve je bila kulinarika, v okviru katere so bili

udelez enci povabljeni k pripravi specialitet iz buc . Vse tri kulinaric ne kreacije, ki so bile prinesene

na dogodek, so bile odlic ne.

Dogodka se je kot obic ajno udelez ilo veliko otrok s stars i. Slednji so pomagali pri izrezovanju,

dolbljenju in lepljenju ali pa z nasveti pri kras enju. Mize so bile polne buc , ki so dobivale razlic ne

podobe – ene stras ljive, druge prijazne. Vzdus je je bilo odlic no, otroci pa so bili navdus eni nad

dimom, ki je prihajal iz buc zaradi uporabe suhega ledu.

Otroci so se lahko po konc ani delavnici fotografirali s svojim izdelkom v foto kotic ku. Buc e so

lahko odnesli domov za okrasitev dvoris c in okenskih polic, imeli pa so tudi moz nost, da jih

razstavijo na razstavi v TPS Čentru Blatnik na Lavrici.

Donatorjem in prostovoljcem se za izvedbo dogodka najleps e zahvaljujemo.

Vec na: www.dpmlavrica.org/bucarijada-2016/

Pripravila: Simona Oberžan

Foto: Simona Oberžan

DPM KOPER

Kreativno med krompirjevimi

počitnicami 2016

V c etrtek, 3. novembra 2016, smo na sedez u DPM

Koper s skupino otrok izdelovali s krate iz

naravnih materialov. Spoznali smo hrastovo

s is ko, ki je bila ravno pravs nja za glavo na

borovem storz u izdelanega moz iclja.

Pripravila: Irena Morgan

MDPM AJDOVŠČINA

Športne jesenske počitnice, festival Hiše mladih, priprave na prihod

decembrskih dobrih mož, …

Mesec november smo na Medobc inskem drus tvu prijateljev mladine Ajdovs c ina zac eli z zelo

dobro obiskanimi delavnicami v c asu jesenskih poc itnic, ga nadaljevali s sodelovanjem na

Festivalu His e mladih, vseskozi pa smo zbirali pisma pridnih otrok in jih pos iljali dobrim moz em

na njihove severne naslove.

Č eprav so bile letos nje jesenske poc itnice bolj kratke, smo na drus tvu pripravili zanimive vsebine,

ki so privabile veliko s tevilo otrok. Na tradicionalen izlet v Vodno mesto Atlantis in na ogled filma

v Kolosej se je skupina otrok odpeljala z e prvi dan poc itnic. V okviru programa Hura, prosti c as!

pa smo veliko c asa posvetili s portu; lazenju, plazenju (c esar po besedah s portnih pedagogov

otroci sploh ne znajo vec ), lovljenju, s tafetnim igram, premagovanju ovir, osnovam igre z z ogo,

namiznemu nogometu, plesu. V lepem sonc nem vremenu smo se odpravili na pohod po Gozdni

uc ni poti proti izviru hudournika Hubelj, med potjo nabirali listke z ugankami, na vrhu pa z veliko

otros ke domis ljije iskali odgovore na vpras anja, ki nam jih je zastavila prostovoljka Ines.

Gozdna učna pot. Premagovanje poligona.

Na nepogres ljivih Mas inih ustvarjalnih delavnicah so otroci iz odpadnih materialov napravili razna

gozdna bitja, robote in druge zanimive moz iclje. Kar nekaj otrok je obiskovalo tudi brezplac no

poc itnis ko varstvo, ki smo ga, tako kot v c asu poletnih poc itnic, tudi tokrat omogoc ili s pomoc jo MČ

His a mladih Ajdovs c ina.

Na povabilo organizatorjev smo v novembru sodelovali na Festivalu His e mladih, in sicer smo pod

vodstvom Silve Čopic za otroke iz Čiriusa in PP NIS OS Danila Lokarja pripravili likovno delavnico,

udelez enci PUM-O pa so se z Loredano Binkar preizkusili v kvac kanju. Pripravili smo tudi srec anje,

na katerem smo z albansko govorec imi z enskami in Klementino Bajramaj naredili prve korake iz

albans c ine v slovens c ino, se nasmejali ob tez ki izgovorjavi in razlic nih pomenih enako zapisanih

besed. V drus tvu z elimo, da bi uvodni sestanek prerasel v redna srec anja albansko govorec ih z ensk,

saj opaz amo, da je v lokalnem okolju neznanje slovens c ine v priseljenskih druz inah albanske

narodnosti zelo velika tez ava. Najvec krat kot prevajalci sluz ijo starejs i otroci, ki pa velikokrat niso

kos svoji nalogi. Poudarek srec anj bo ne toliko na slovnici kot na besednem zakladu in razumevanju

postopkov (na ČSD, s oli,…)

V prihodnjem tednu, in sicer v sredo, 30. novembra, bomo na drus tvu organizirali z e prve delavnice

za letos nje mlade parlamentarce. Delavnice bodo vodili izkus eni predavatelji Zavoda Za in Proti ter

Ti povej na temi »Moji talenti, potenciali in omejitve« ter »Retorika in argumentacija«.

Obc ina Ajdovs c ina pripravlja Strategijo razvoja obc ine Ajdovs c ina od leta 2016 do leta 2030. V

sklopu strategije so bile oblikovane skupine za posamezna podroc ja (gospodarstvo, okolje in

prostor, druz bene zadeve in javna uprava), potekajo pa delavnice s posameznih podroc ji. Ena takih

se je s podroc ja druz benih zadev odvila sredi novembra. Delavnice se je vodstvo drus tva z veseljem

udelez ilo. Upamo, da bo Obc ina prepoznala potenciale, ki jih kot drus tvo v javnem interesu

premoremo in te potenciale primerno vkljuc ila v svojo vizijo razvoja obc ine.

Pripravila: Nevenka Brecelj Popović

ZPM LJUBLJANA MOSTE – POLJE

Projekt Botrstvo v Sloveniji dijakom pomaga pri plačilu dijaških domov

Znotraj projekta Botrstvo v Sloveniji smo letos jeseni

vzpostavili dijas ki sklad, ki je namenjen omogoc anju

izobraz evanja na z elenih programih otrokom iz

socialno s ibkih druz in. Ti svojo srednjes olsko

izobrazbo pogosto podredijo financ nim zmoz nostim

druz ine in izberejo pot, ki za druz ino predstavlja c im

manjs i stros ek. Da bi jim omogoc ili izobraz evanje na

smereh, o katerih sanjajo, smo letos 80 dijakom

pomagali pri plac ilu dijas kih domov.

Foto: Dijaški sklad

Anita Ogulin in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič opozorili na pomen sledenja otrokovim pravicam

Ob Svetovnem dnevu otroka sta Anita Ogulin in

dr. Gabi Č ac inovic Vogrinc ic opozorili na stiske

otrok iz socialno s ibkih druz in ter na potrebne

spremembe, s katerimi bi njihovo z ivljenje bilo

laz je.

»Vsi otroci bi morali imeti pravico do dostojnega

in zdravega življenja, žal pa mnogi živijo v

razmerah, ki tega ne omogočajo. Prikrajšanost v

otroštvu vpliva tudi na prihodnost otrok, ki bodo v

odrasli dobi nosili posledice pomanjkanja. Zato so

nujne sistemske spremembe, ki jim bodo

omogočile spodbudno odraščanje. Le tako bodo

lahko ustvarjali prijaznejšo prihodnost za vse nas,« je opozorila Anita Ogulin.

Dr. Gabi Č ac inovic Vogrinc ic je izpostavila pomen zagotavljanja temeljnega obc utka lastne

vrednosti otrokom. Meni, da je »revs c ina nesprejemljiva in nepotrebna, samo blaz enje revs c ine pa

ni dovolj, temveč jo je treba aktivno reševati.« Hkrati je opozorila na vlogo šole, ki lahko z aktivnim

pristopom do socialno s ibkih otrok za doseganje uspeha v s oli nadomesti tisto, c esar jim dom ne

more nuditi. »V socialno s ibkih druz inah si stars i najbolj z elijo to, da bi bili otroci v s oli uspes ni ter

s tem postavili temelje za lepšo prihodnost.«

Trije zimski botri bodo tudi letos razveseljevali z darili

Z e c etrto leto zapored bo v decembru

potekala akcija Trije zimski botri, ki s

pomoc jo dobrih ljudi otroke z vse Slovenije

razveseljuje z darili. Trije zimski botri

nadomes c ajo Miklavz a, Boz ic ka in dedka

Mraza ter otrokom izpolnjujejo z elje, ki bi se

jim brez pomoc i le stez ka uresnic ile.

V prvih dneh decembra bo pric ela delovati

spletna stran www.trijezimskibotri.si, kjer bo

lahko vsakdo, ki si z eli poleps ati praznike

otrokom, prebral njihove z elje ter jih izpolnil.

Foto: Aleksandar Domitrica

Krompirjeve počitnice za 60 otrok

Med krompirjevimi poc itnicami je ZPM Ljubljana

Moste-Polje pric arala nepozabne dogodivs c ine v

Vili S umici v Kranjski Gori. Rdec a nit tabora je

potekala pod naslovom »Vec znam, vec veljam«,

saj so otroci z razlic nimi nac ini usvajali tehnike

uc enja. Uc enje je temeljilo na prijetnih

delavnicah, kjer so se uc ili roc nih spretnosti,

utrjevali znanje angles c ine ter sodelovali pri

pogovornih delavnicah, ni pa manjkalo niti

s portnih aktivnosti.

Delavnica »Samomor – večplasten pojav«

V okviru Čentra za druz ine Skupen korak, se

je v sredo, 23. 11. 2016, odvila delavnica,

namenjena spoznavanju glavnih vzrokov za

samomor, opozorilnih znakov in oblik

pomoc i. Delavnico je vodila S pela Tratnik in

je potekala od 17.30 do 19.00 ure na Osnovni

s oli Ketteja in Murna. Ob delavnici za odrasle

in stars e, je v drugem prostoru potekala

likovna delavnica za otroke v starosti od 6 do

12 let, s poudarkom na likovni terapiji, kjer

so otroci v spros c enem in varnem okolju, ob

druz enju s sovrstniki, raziskovali meje svoje

domis ljije skozi likovni proces.

Božične in novoletne počitnice v Vili Šumici

Med 23. 12. in 26. 12. 2016 bodo v

poc itnis kem domu v Kranjski Gori potekale

boz ic ne poc itnice, med 26. 12. in 31. 12. 2016

pa novoletne poc itnice. Otrokom bomo

pric arali pester program, da bodo lahko

uz ivali v vseh radostih, ki jih prinas a

prednovoletni c as. Pripravili bomo obilico iger

s porta in zabave, pravljic ne vec ere, disko,

gledalis c e in s e in s e.

DPM METLIKA

Prometni kviz za šestošolce v Metliki

V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obc ine Metlika, Policijsko

postajo Metlika, Zvezo s oferjev in avtomehanikov Bele krajine ter osnovnima s olama Metlika in

Podzemelj, je Drus tvo prijateljev mladine Metlika letos organiziralo z e 19. prometni kviz »Na

cesti nikdar nisi sam«. V poznavanju prometno varnostnih predpisov so se pomerile tri ekipe

s estos olcev OS Metlika in ena ekipa s estos olcev iz OS Podzemelj. Odgovarjali so na vpras anja o

pes cih, kolesarjih, prometnih znakih in kriz is c ih. Med posameznimi skupinami vpras anj, so v

kulturnem programu nastopili uc enci obeh osnovnih s ol. Vsi tekmovalci so se na kviz zelo dobro

pripravili, zato je komisija s ele po dodatnih vpras anjih lahko odloc ila, da je zmagala ekipa OS

Podzemelj, ki so jo sestavljali: Kaja Kralj, Bor Muc in Tom S tampohar.

Vse ekipe so prejele nagrade, vsi uc enci 5. in 6. razreda, ki so spremljali tekmovanje pa odsevne

trakove. Nagrade in trakove so prispevali Agencija za varnost prometa in Svet za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu RS in SPV Obc ine Metlika ter DPM Metlika.

Darilca za starejše od 80 let

V Metliki se vsako leto enkrat srec ajo krajani, starejs i od 80

let, ki jih povabijo Drus tvo upokojencev, Mestna skupnost,

KO Rdec ega kriz a in Obc ina Metlika v metlis ki hotel.

Mladi c lani Drus tva prijateljev mladine Metlika pa za njih

izdelajo priloz nostna darilca. Po krajs em kulturnem

programu jim zaz elijo prijeten popoldan in jim darilca tudi

sami izroc ijo.

Tudi letos so se mladi c lani drus tva zbrali v zac etku Tedna

otroka in se dogovorili, da bodo izdelali vos c ilnice iz

kartona ter vanje nalepili ogledala in lepe misli.

Ogledalca nam je poklonilo Steklarstvo Kastelic, kartone so

strojno izrezali v Foleksu, skupaj smo poiskali lepo misel in

jo natisnili v nas i pisarni. Nato so mladi c lani zelo radi

prihajali po pouku v nas e prostore in z nas imi prostovoljci in tajnico skrbno izdelali 60 darilc ter jih

pripravili za podelitev.

Kot vsako leto so bili otros kih darilc in njihovega obiska vsi povabljeni zelo veseli in se prijazno

zahvalili. Na drus tvo smo prejeli celo pisno zahvalo od ene izmed udelez enk srec anja. Nas i mladi

c lani pa so bili ponosni na svojo akcijo.

Pripravila: Vladka Škof

Mladi izdelujejo darilca za starejše.

ZPM DOMŽALE

Pozdravljamo novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini

Roka, ki neguje, naj ne kaznuje.

Prepoved telesnega kaznovanja otrok je konc no postala zakonska norma, je najkrajs a ugotovitev

ob odloc itvi poslank in poslancev Drz avnega zbora RS, ki so oktobra sprejeli novelo Zakona o

preprec evanju nasilja v druz ini, ki izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otrok, za kar si je

Zveza prijateljev Slovenije – pa tudi ZPM Domz ale, prizadevala z e vec kot desetletje. Z omenjeno

odloc itvijo se namrec potrjuje odgovornost do otrok, ki so najbolj ranljivi del nas e druz be.

Z e leta 2004 se je namrec pri ZPMS oblikoval Forum zoper telesno kaznovanje otroka v druz ini, ki

javnost osves c a o telesnem kaznovanju kot neprimernem vzgojnem ukrepu in hkrati ponuja

napotke za pozitivno stars evstvo. Delo Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok je bilo v letu

2013 zastavljeno s irs e – prepoved telesnega kaznovanja otrok v druz ini je bila razs irjena na

splos no prepoved telesnega kaznovanja otrok v vseh okoljih in ustanovah, ki delujejo na podroc ju

otrok.

Nasilje v druz ini je namrec bilo in je v nas i druz bi velik problem, zato je pomembno, da je bila

novela zakona sprejeta in vsi iskreno upamo, da bo dosegla svoj namen. Druz ina bi namrec

morala biti za otroke najbolj varno zavetje, zato je zanje katerokoli nasilje - psihic no in fizic no, s e

toliko bolj bolec e, s e posebej, ker podatki kaz ejo, da nasilja v nas ih druz inah ni malo. To lahko

sklepamo tudi po klicih na TOM telefon®, ki je edini anonimni telefon za otroke in mladostnike v

Sloveniji. Podatki namrec kaz ejo, da so lani svetovalci TOM telefona po pogovorih kar v 123-tih

primerih otroke takoj napotili na policijo.

Nenazadnje je bila prepoved telesnega kaznovanja, ki je civilizacijska norma, tudi nas a obveza, saj

so Slovenijo na to z e leta opozarjale s tevilne institucije, predvsem pa Svet Evrope. Sprejeto novelo

moramo vsi razumeti kot napotilo za spremembo miselnosti in vzgojnih principov stars ev. Ti

prepovedi telesnega kaznovanja ne smejo enac iti s permisivno vzgojo, ampak odgovorno

stars evstvo. To pomeni, otroka vzgajati na nac in, da mu postavljamo meje, ga vodimo, mu

postavljamo okvir dopustnega in nedopustnega ter mu pri tem nudimo stars evsko ljubezen in

skrb.

»Roka, ki neguje, naj ne kaznuje,« je geslo ZPMS, ki naj pripomore k uresnic itvi novele Zakona o

preprec evanju nasilja v druz ini tudi na obmoc ju, ki ga s svojimi dejavnostmi pokriva Zveza

prijateljev mladine Domz ale.

Pripravila: Vera Vojska

MZPM VELENJE

»Buče, buče…« 28. 10. 2016

Rezljanje buc in buc kic na tradicionalen MZPM-

jevski nac in je opravljeno. Nastale so super

stras ne buc e, ki so odgnale zle duhove iz

Sonc nega parka. Zelene c arovnice so plesale svoj

c arovnis ki ples, c arovnis ki z abji napitek so

zvarile po starodavnem receptu in ponudile

dobre duhce na babic inih pis kotih, ki so potes ili

lac ne trebus c ke v otros ki kavarni.

»Šola za starše«

7. novembra smo pric eli z rednimi

srec anji stars ev v sklopu »Otroci so nas e

najvec je bogastvo«. Srec evali se bomo vsak

prvi ponedeljek v mesecu in vsakic

obravnavali drugo temo. Na prvem srec anju

je predaval Damjan Habe, univ. dipl. socialni

pedagog, ki je predstavil temo: »Kompetentni

otroci, kompetentni odrasli«.

Jesenske počitnice

Jesenske poc itnice so za nami. V Vili Roz le ni bilo dolgc as.

Organizirali smo tridnevno poc itnis ko druz enje otrok (od

2. do 4. novembra).

Prvi dan jesenskih poc itnic smo obiskali Konjenis ki klub

Velenje. Tam nam je S pela razkrila, kaj pravzaprav v

Konjenis kem klubu Velenje poc no in nam podala mnogo

zanimivih informacij o konjih. Spoznali smo se s ponijema

(S pic in Bac ), ki sta komaj c akala, da so nekateri otroci

prvic izkusili c ar jahanja.

Drugi in tretji dan smo »z urali« v Vili Roz le.

Plesali smo, peli, jedli palac inke, pokovko in predvsem

dodobra izkoristili zadnji dan za resnic no sprostitev in

pripravo na nove s olske izzive. Obiskali so nas tudi

novinarji.

Svetovni dan otroka

20. novembra smo praznovali Svetovni dan otroka.

Organizirali smo z e tradicionalno prireditev, kjer se

predstavijo Drus tva prijateljev mladine S ales ke doline in

MZPM Velenje. Letos smo se zbrali v Ravnah pri S os tanju

in sokrajanom pripravili bogat in kvaliteten program, v

katerem so otroci in mladi peli, plesali, igrali na

ins trumente in pripovedovali. Program je povezoval

Bos tjan Oder. V programu je sodelovalo 9 DPM-jev, z 19

toc kami (preko 80 nastopajoc ih). Prez iveli smo c udovito

popoldne v druz bi prijateljev, ki jim »ni vseeno«.

Napovedujemo in vabimo:

Veseli december: 25 prireditev z dedkom Mrazom in obdaritev 2000 otrok

17. novoletni darilni bazar: 3. december, od 8. do 13. ure, v dvorani Čentra Nova

Pripravili: Tinca, Simona, Dušan, Nika in Marjeta

ZPM KRŠKO

Zveza prijateljev mladine Krško je organizirala obisk mladih v

Državnem zboru RS

Mlade parlamentarce iz osnovnih s ol

obc ine Brez ice je v ponedeljek, 14.

novembra 2016, na balkonu velike

dvorane DZ RS sprejel in nagovoril

predsednik DZ RS dr. Milan Brglez.

Zahvalil se je organizatorju – ZPM

Krs ko, ki z e 22 let organizira obiske in s

tem spodbuja interes mladih za aktivno

drz avljanstvo. Mladi so predsedniku z

zanimanjem prisluhnili in mu postavili

nekaj vpras anj o delu DZ ter tudi o

aktualnih politic nih razmerah v drz avi. Strokovno vodenje po Drz avnem zboru s predstavitvijo in

pomenom prostorov parlamenta, predvsem dela, ki prikazuje zgodovino nas e drz ave na freski v

avli, so izvedli zaposleni iz sluz be Drz avnega zbora za odnose z javnostmi. V nadaljevanju so

mladim predstavil tudi delovanje parlamenta – Drz avnega zbora, Drz avnega sveta in ostalih

institucij oblasti v nas i drz avi.

Obisk Ljubljane so mladi zakljuc ili z ogledom stare Ljubljane in njenih znamenitosti, ki sta jih

predstavila vodic a.

Zmajček Jurček v vrtcu Senovo

Komaj smo čakali

ta dan!

Prihod Zmajčka

Jurčka!

V c etrtek, 10.

novembra 2016, so

Zmajc ka Jurc ka v vrtec

na Senovo prinesli otroci iz vrtca Bizeljsko. Vsi prisotni so za zac etek zapeli himno Zmajc ka Jurc ka,

nato je ravnatelj OS Senovo in predsednik ZPM Krs ko, Vinko Hostar, pozdravil goste in pohvalil

vse sodelujoc e v projektu Zeleni nahrbtnik.

Otroci iz vrtca Senovo so pripravili za goste igrico Vaz ic jez in pesmice o jeseni.

Otroci iz vrtca Bizeljsko pa so predstavili nalogo, ki so jo izvajali z Zmajc kom Jurc kom: »Kako so

spoznavali gozd v njegovi raznolikosti skozi ples in igro«.

V dar so jim prinesli smreko v lonc ku, ki jo bodo na Senovem spomladi presadili na prosto.

Zmajc ek Jurc ek je s sabo prinesel tudi nalogo z naslovom: »Lepa beseda lepo mesto najde«, ki jo

bodo izvajali z Zmajc kom Jurc kom do 15. decembra, v vrtcu pa potem s e skozi celo s olsko leto.

Druz enje so zakljuc ili s himno Zmajc ka Jurc ka in skupno fotografijo.

Zveza prijateljev mladine Krs ko je z e 11. leto koordinatorica projekta in ga izvaja v s tirih obc inah

Posavja v sodelovanju z osnovnimi s olami in vrtci. V letos njem s olskem letu je v projekt vkljuc enih

11 vrtcev, od tega preko 900 preds olskih otrok in vec kot 100 mentorjev prostovoljcev in zunanjih

sodelavcev.

Jesenske počitnice v Dnevnem centru

ZPM Krško

Zveza prijateljev mladine Krs ko je v c asu

jesenskih poc itnic 2016 v Dnevnem centru ZPM

Krs ko izvedla aktivnosti – delavnice in

ustvarjalnice za otroke.

V c etrtek smo pripravili ustvarjalne delavnice na

temo jeseni, kjer so otroci ustvarjali iz papirja in

kartona. V petek smo za njih pripravili

sprostitveno delavnico, kjer so z dotiki, vonjem in

okusom ostrili svoje c ute. Senzoric na delavnica je

navdus ila mlade obiskovalce, zato jo bodo v

mesecu decembru s e ponovili.

Delavnice so izvajali prostovoljci ZPM Krs ko vseh

generacij in otrokom popestrili jesenske

poc itnice.

Skupaj se je obeh delavnic udelez ilo 38 otrok in

mladostnikov.

Božiček za en dan

Tudi letos smo se odloc ili za sodelovanje v

projektu Boz ic ek za en dan, kjer je glavni

motiv obdariti otroke iz socialno manj

vzpodbudnih okolij. Strokovna sluz ba ZPM

Krs ko je z e pripravila seznam otrok za

obdaritev. Sezname smo posredovali vodji

projekta Savini Golic nik. Darila pric akujemo

v drugi polovici decembra, ZPM Krs ko bo 19.

decembra 2016 pripravila predstavo za vse

udelez ence s prihodom Boz ic ka in

obdaritvijo. Letos bomo obdarili 78 otrok iz

Posavja.

Strokovna ekskurzija za člane društev prijateljev mladine

V soboto, 19. novembra 2016, je Zveza prijateljev mladine Krs ko izvedla strokovno ekskurzijo za

c lane drus tev prijateljev mladine iz obc in Krs ko in Kostanjevica na Krki. Nas e potovanje smo pric eli

v Krs kem, od kjer smo se mimo Ljubljane napotili proti Gorenjski. V Kranju sta nas sprejela g. Franc

Krz an in prostovoljka Drus tva prijateljev

mladine Kranj. Najprej sta nas popeljala po

mestu in nam predstavila glavne

znamenitosti Kranja. Prijazno so nas

sprejeli tudi v Mestni knjiz nici Kranj in nam

predstavili prostore in njihovo delovanje.

Ob zakljuc ku so nam gostitelji predstavili

s e delovanje DPM Kranj, njihove programe

in tez ave, s katerimi se srec ujejo pri

izvajanju le-teh. Izmenjali smo primere

dobrih praks drus tev in povabili c lane iz

Kranja tudi na obisk v Krs ko.

Nato smo se odpravili proti Planici, kjer

smo si ogledali Nordijski center in muzej, ki predstavlja zgodovino razvoja doline Pod Poncami. Z al

nismo imeli srec e z vremenom, zato se nismo mogli povzpeti na vrh skakalnic. Ogled muzeja smo

zakljuc ili s preizkusom simulatorja smuc arskih skokov in malim tekmovanjem.

Pot nas je potem vodila do Begunj, kjer smo v Muzeju Avsenik spoznali pot enega od velikanov

slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika in dosez ke njegovega ustvarjanja z

Ansamblom Avsenik.

Z vec erjo v Lovskem domu pod Stolom smo zakljuc ili nas e spoznavanje Gorenjske.

Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, smo spoznali naravne in kulturne znamenitosti ter

izmenjali dobre prakse z Drus tvom prijateljev mladine iz Kranja.

Pripravila: Uroš Brezovšek in Darinka Kerin Killer

POMEMBNI DNEVI V MESECU DECEMBRU

ZPMS Novic ke s t. 10/2016 pripravile:

Strokovne sodelavke ZPMS: S pela Bavdaz , Iris Furlan, Sabina Kotar Roglic , Darja Lovs in, Neja

Markovic , Zdenka S valjek, Anja Vilotic Novak, Petra Zega in generalna sekretarka Breda Kras na.

Stik z nami

Zveza prijateljev

mladine Slovenije

(ZPMS)

Miklos ic eva 16

1000 Ljubljana

Tel: 01 23 96 720

Fax: 01 23 96 722

E-pos ta:

info@zpms.si

Spletna stran:

www.zpms.si

Najdete nas tudi na:

ISSN 2385-9482

december Svetovni dan boja proti AIDS-u

3. december

Mednarodni dan ljudi s posebnimi potrebami

4. december Svetovni dan invalidov

5. december Mednarodni dan prostovoljstva

10. december Svetovni dan c lovekovih pravic

18. december Svetovni dan migrantov

20. december Svetovni dan c loves ke solidarnosti

21. december Zac etek zime

25. december Boz ic

26. december Dan samostojnosti in enotnosti

31. december Silvestrovo

Dobrodošel