zračni tlak in gibanje atmosfere
TRANSCRIPT
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 1/42
6. ZRAČNI TLAK IN GIBANJE ATMOSFERE
6.1 ZRAČNI TLAK
Zračni tlak (pritisk):
- Teža ozračja od površja Zemlje do vrha atmosfere (Sila s katero delujejo
molekule in atomi ozrač ja na površje).- Enota: hektopaskal (1 hPa = 1 mb)- Povprečni zračni tlak na morski gladini: 1013 hPa (760 torov oziroma 760
mm živosrebrnega stolpca pri 0 0C na 450 GŠ).
- Spreminjanje zračnega tlaka z višino: Z naraš
č
anjem višine tlak pada, ker jezrak vse redkejši.
Zra č ni tlak kot teža stolpcazraka
Zniževanje zra č negatlaka z višino
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 2/42
- Odnos med tračnim tlakom in temperaturo
segrevanje zraka → zmanjševanje gostote zraka → padanje tlaka ohlajanje zraka → naraš č anje gostote zraka → naraš č anje tlaka
- Odnos med gibanjem zraka in zračnim tlakom
dotok toplega zraka → padanje tlakadotok hladnega zraka → naraš č anje tlaka
dviganje zraka → padanje tlaka
spuš č anje zraka → naraščanje tlaka
- Prikazovanje prostorske razporeditve zračnega tlaka:izobare – črte, ki povezujejo na morski nivo (0 0C, 450 GŠ) reducirane vrednosti
enakega izmerjenega ali izračunanega zračnega tlaka.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 3/42
- Oblike izobar
a. Območje nizkega tlaka (ciklon, depresija, minimum; C, N, L)b. Območje visoke tlaka (anticiklon, maksimum; A, V, H)
c. Sedlo (področ je med dvema C in A)d. Dolina (v določeno smer razpotegnjeno območ je C)e. Greben ( v določeno smer razpotegnjeno območ je A)f. Sekundarni ciklon (manj izrazit ciklon vdolini nizkega zračnega tlaka)
g. Sekundarni anticiklon (manj izrazit A vgrebenu visokega zračnega tlaka)
Shematski prikaz vetrovpri tleh v ciklonu inanticiklonu na severni in
južni polobli
Oblike izobar vbari č nem reliefu
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 4/42
Globalna razporeditev zračnega tlaka
Akcijski centri (Akcijska središča): Velika sklenjena obmo
č ja zra
čnega tlaka vdoločenih GŠ.
Permanentni (stalni) akcijski centri:
- Ekvatorialni pas nizkega zračnega tlaka (ekvatorialna kotanja): Posledica
močnega ogrevanja in dvigovanja zraka.- Subtropski anticikloni: Območ ja grezanja zraka nad oceani v subtropskem
pasu (Azorski oz. Azorsko-Bermudski A, Havajski oz. Severnopacifiški A,Južnoatlantski A oz. A Sv.Helene, Južnopacifiški A, Južnoindijski A ozMauricijski A).
- Cikloni v subpolarnem pasu: Posledica dviganje zraka v območ ju polarnefronte (Islandski C, Aleutski C, Subantarktični C.
- Anticikloni v polarnih predelih: Posledica grezanja zraka nad polarnimiledenimi pokrovi (Arktično in Antarktično območ je visokega tlaka).
Sezonski akcijski centri: Izmenična zimska območ ja visokega tlaka in poletnaobmoč ja nizkega zračnega tlaka nad kontinenti.
- Anticikloni: Sibirski, Kanadski, Avstralski (močno ohlajanje površja pozimi).- Cikloni: Severnoameriški, Južnoazijski oz. Tibetanski (močno segrevanje
površja poleti), Sredozemski (toplo morje pozimi).
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 5/42
- Sezonske spremembe v prostorski razporeditvi akcijskih centrov zračnegatlaka
Razporeditev povpre č negazra č nega tlaka januarja
Razporeditev povpre č nega
zra č nega tlaka julija
- Okrepitev subpolarnih C - Nastanek kontinentalnih A nad
Sibirijo in Kanado
- Pomik ekvatorialne kotanje na južno poloblo
- Oslabitev subpolarnih C - Okrepitev subtropskih A severne
poloble - Nastanek kontinentalnih C nad
Azijo in JZ S Ameriko
- Pomik ekvatorialne kotanje naseverno poloblo
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 6/42
6.2 GIBANJE ATMOSFERE
- Cirkulacija zraka: Krožno (celično) gibanje zraka.- Veter: Gibanje zraka v določeni smeri in z določeno hitrostjo zaradi razlik v
zračnem tlaku (veter imenujemo po smeri iz katere piha).- Sile, ki vplivajo na gibanje zraka:
- Gradientna sila zračnega tlaka (zrak se giblje od visokega proti nizkemu zračnemutlaku).
- Coriolisova sila (odklon vetra na desno v smeri gibanja na severni polobli oziromana levo na južni polobli).
- Sila trenja podlage (nasprotna smeri vetra, deluje do višine cca. 1 km nad površjem;nad to višino – geostrofski veter: veter je rezultat gradientne in Coriolisove sile).
Sila trenja upo č asni veter in ga usmeri pod kotom na izobare
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 7/42
6.2.1 Splošna cirkulacija atmosfere
Splošna cirkulacija atmosfere (splošno kroženje ozrač ja, globalna zračnacirkulacija, planetarno kroženje zraka):
- Izmenjava zračnih gmot nad površjem Zemlje zaradi razlik v prejeti energijiSončevega sevanja (in razlik v temperaturi in zračnem tlaku) med nizkimi in
visokimi geografskimi širinami.- Je mehanizem, ki uravnava razlike med toplimi tropskimi in hladnimi polarnimipredeli.
Enocelični model splošne cirkulacije atmosfere
Hipotetični model:- Zemlja je pokrita z vodo- Sonce je v zenitu nad ekvatorjem- Zemlja se ne vrti
→ severna in južna Hadleyeva celica
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 8/42
Tricelični model splošne cirkulacije atmosfere
Model, ki upošteva:- Vpliv kopna- Navidezno gibanje Sonca- Rotacijo Zemlje
→ Tricelično kroženje ozračja: Hadleyeva, Ferrelova in polarna celica
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 9/42
Hadleyeva celica
- Celično kroženje ozrač ja med ekvatorjem in povratnikoma v tropskem pasu.- Zaradi močnega segrevanja in dviganje zraka nad ekvatorjem je pri tleh nizek
zračni tlak (ekvatorialna kotanja) in brezvetrje (ekvatorialne tišine, doldrums).- Zaradi dviganja toplega in vlažnega zraka nastajajo veliki oblačni sistemi in
vsakodnevne plohe in nevihte.- Pod tropopavzo se ohlajeni zrak razteka (antipasati) proti subtropskim GŠ (300
S in JGŠ), kjer se greza, segreva in suši.- Pri tleh je zato območ je visokega zračnega tlaka s šibkimi vetrovi in brezvetrjem
(subtropske tišine, konjske širine).
- Iz območ ja subtropskih anticiklonov severne in južne poloble se zrak pri tleh(pasati) steka proti ekvatorju, kjer se združi v intertropski konvergenčni coni(ITCZ).
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 10/42
Ferrelova celica
- Kroženje zraka med povratnikoma in tečajnikoma v srednjih GŠ.- Od subtropskih A se zrak pri tleh kot zahodniki (Ferrelovi zahodniki, glavni
zahodniki) razteka proti tečajnikoma, kjer se sreča s hladnimi polarnimi zračnimigmotami (polarna fronta).
- Ob frontalni ploskvi se zrak dviga (nizek zračni tlak pri tleh) in v višinah raztekaproti povratnikoma oziroma poloma.- Ferrelova celica ni posledica razlik v ogretosti, ampak lege med Hadleyevo in
polarno celico (indirektna celica).
Polarna celica- Kroženje zraka med tečajnikoma in poloma v polarnem pasu.- Del zračnih gmot, ki se dviga ob polarni fronti, se na višini tropopavze giba proti
poloma.
- Nad poloma se greza (visok zračni tlak pri tleh) in se ob površju kot polarnivzhodniki razteka proti polarni fronti.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 11/42
Idealizirana shema površinskih vetrov
- Zemlja kot homogeno telo
Dejavniki, ki vplivajo nadejanski potek vetrov
- Rotacija Zemlje- Menjavanje kontinentov
in oceanov- Potek gorovij in ravnin
- Sezonske spremembeinsolacije- Morski tokovi
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 12/42
Glavne komponente splošne cirkulacije atmosfere
Intertropska konvergenčna cona (ITCZ)- Širok, vzporedno z ekvatorjem potekajoč pas nizkega zračnega tlaka, kjer se
stekajo SV in JV pasati (S in J tropske zračne mase).- ITCZ se premika v skladu z navideznim gibanjem Sonca.
Ekvatorialne tišine (doldrums)
- Območ ja brezvetrja (zelo šibkih vetrov) znotraj ITCZ.
Pasati
- Stalni in šibki vetrovi (3-6 m/s) vzhodnih smeri (SV, JV), ki pihajo izsubtropskih A proti ekvatorialni kotanji.
- Izrazitejši so nad oceani (trgovski vetrovi).- Ob V obalah oceanov so suhi (grezanje zraka), ob zahodnih obalah pa vlažni.
Obmo č je pasatov inekvatorialnih tišin
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 13/42
Ekvatorialni zahodniki
- Površinski vetrovi nizkih GŠ, ki nastanejo, ko pasati prečkajo ekvator in dobijozaradi Coriolisove sile zahodno smer (poletni monsun).
Subtropske tišine (konjske širine)
- Območ ja brezvetrja (šibkih vetrov) v središču subtropskih anticiklonov.
Zahodniki
- Vetrovi, ki prevladujejo (nad oceani) med 40 in 700 S in JGŠ kot posledicagibanja zraka od subtropskih anticiklonov k subpolarnim ciklonom.
- Vetrovno shemo pogosto porušijo potujoče depresije
- Močnejši so na južni polobli, kjer ni obsežnih kopnih površin (viharneštiridesete, besne petdesete, strašne šestdesete).
Polarni vzhodniki- Šibki vetrovi, ki pihajo iz polarnih A
proti subpolarnim C.
Kolumbova pot v Novi svet in
razumevanje splošnih vetrov vAtlantiku
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 14/42
Vetrovi v zgornjem delu troposfere
- Z naraščanjem višine postaja smer vetrov conalna (V-Z) in jim narašča hitrost.- Veter se približuje geostrofskemu vetru (rezultat gradientne in Coriolisove sile).
Višinski zahodniki
- Najmočnejši med 30 in 400 GŠ (v povp.: 125 km/h; v max.: nekaj 100 km/h).
- Višinski zahodniki S poloble: močnejši pozimi (več ja temp. razlika medtropskim in zmernim pasom).
- Višinski zahodniki J poloble: manjše hitrosti kot na S polobli (vodna polobla→ manjše temperaturne razlike med tropskim in zmernim pasom in med zimo in
poletjem.- Polarni jet stream (polarni vetrovni stržen): Območ je najmočnejšihzahodnikov na višini troposfere (12 km) v območ ju polarne fronte (v max.: do 800km/h) kot posledica velikega temp. gradienta med polarnim in subtropskimzrakom.
Položaj polarnega insubtropskega jet streama
Shema položaja
polarnega jet streama
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 15/42
Rossbyjevi valovi:
- Meridionalni tokovi v splošnih zahodnikih, ki nastanejo zaradi nehomogenostiZemljinega površja (velika gorstva, razlike kopno - morje, morski tokovi).- Tokovi omogočajo prenos toplote od ekvatorja proti poloma.- Ob majhni amplitudi valovanja (prevlada zahodnika), se temperaturne amplitude
med tropskimi in polarnimi predeli povečujejo, ob nastopu meridionalnih vetrov
pa se zmanjšujejo.- Na S polobli imajo Rossbyjevi valovi več jo amplitudo in krajšo valovno dolžino
(cirkumpolarni vrtinec J poloble je manj valovit).- Valovi večinoma potujejo v isti smeri kot piha zahodni veter, hitrost premikanja
valov pa je precej manjša od hitrosti vetra.- Bistveni so za oblikovanje anticiklonalnihin ciklonalnih območij pri površju (vzhodnood maksimuma vala – anticiklon; vzhodnood minimuma vala – ciklon).
Nastanek Rossbyjevih valov vvišinskih zahodnikih S poloble.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 16/42
- Subtropski jet stream (subtropski vetrovni stržen): Ozek trak močnihvišinskih zahodnikov nad subtropskimi anticikloni, posledica velikega temp.gradienta med ekvatorialnim in subtropskim zrakom (polarna stran Hadleyevecelice).
Shematski prikaz splošne cirkulacijeatmosfere in položaja glavnih jet streamov
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 17/42
Višinski vzhodniki:
- Med 300 S in JGŠ (šibki, maks. hitrosti do 20 km/h na 3 km višine).
- Meja med zahodniki in vzhodniki (višinskimi in površinskimi) se med letomspreminja, ni navpična (v tropih pri tleh pihajo vzhodniki, v višinah pa zahodniki).
- Vzhodniki pihajo na vseh višinah samo v manjšem območ ju Zemljine atmosfere.- Tropski jet stream (tropski vetrovni stržen, ekvatorialni vetrovni stržen):
Poleti nad cca. 100 SGŠ (J Azija, Indija, Afrika) kot posledica temp. razlik medvročimi celicami v teh GŠ nad kontinenti in nekoliko manj vročimi predeli obekvatorju (na ekvatorialni strani Hadleyeve celice).
Vloga tropskega jet streama pri poletnem monsunu
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 18/42
6.2.2 Ciklične spremembe v splošni cirkulaciji atmosfere
El Niño-Južna oscilacija (ENSO)
- ENSO: skupno ime za součinkovanje oceana in atmosfere v ekvatorialnemdelu Pacifika in podnebne posledice na južni polobli.
- El Niño: Periodič
en pojav toplega toka ob obalah Ekvadorja in Peruja (obič
ajnookoli božiča), ki je imel katastrofalne posledice za ribištvo ob obalah Peruja inEkvadorja.
- Južna oscilacija: Spremembe v Walkerjevi cirkulaciji zraka (cirkulacija zrakav Hadleyevi celici v vzporedniški smeri med anticikloni z grezanjem zraka nad
oceani in cikloni z dviganjem zraka nad kontinenti) in vremenskih značilnostih.
Obi č ajna atmosferska in oceanska
cirkulacija v južnem delu Pacifika
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 19/42
Hladna (normalna) faza ENSO
- V južnem Pacifiku poteka v vzporedniški smeri običajna zra
čna cirkulacija vWalkerjevi celici.
- Pasati pihajo iz področ ja visokega zračnega tlaka ob obali Južne Amerike protiobmoč ju nizkega zračnega tlaka nad Indonezijo.
- Vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti srednjemu delu Pacifika in Avstraliji,
kar povzroči dvigovanje hladne globinske vode ob pacifiški obali J Amerike inhladen Humboldtov tok (termoklina je blizu površja).
- V Z delu Pacifika je površinska voda do 8 oC toplejša od V dela → ogrevanjeozrač ja → nestabilna atmosfera → padavine.
- V V delu Pacifika suho podnebje zaradi grezanja zraka v anticiklonu.
Obi č ajne razmere v tropskem delu
Pacifika
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 20/42
El Niño (topla faza ENSO)
- Obrat v prevladujoči shemi zračnega tlaka, vetrov, površinske temperatureoceana, morskih tokov in vremenskih razmer.
- Zračni tlak nad Indonezijo in Z Pacifikom narašča (sušne razmere), pada pa nadosrednjim in V delom Pacifika (obilne padavine).
- Pasati oslabijo, namesto njih začno pihati zahodni vetrovi.
- Površinski oceanski tok dovaja k pacifiškim obalam Južne Amerike toplo vodo,termoklina se spusti do 150 m globine (Humboldtov tok oslabi).
Razmere v tropskem delu Pacifikaob El Niñu
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 21/42
La Niña
- Izrazita hladna faza ENSO.- Izrazito močni pasati, izrazito topla oceanska voda ob Indoneziji, močno dviganjeglobinske vode ob obalah Peruja in Ekvadorja.
Periodičnost ENSO
- 3 do 10 let, povprečno vsaka 4 leta.
- Pojav traja od nekaj mesecev do enega leta (izjemoma 2 leti).- Največ ja intenzivnost ob koncu leta (El Niño – deček, Jezušček).- Intenzivnost pojava je v zadnjih desetletjih več ja (globalno segrevanje ?).- Pojav poteka že vsaj 13.000 let (rekonstrukcija s pomoč jo rasti koralnih
grebenov).
Razmere v tropskem delu Pacifika
ob La Niñi
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 22/42
Posledice El Niña
Klimatske (zajamejo 60% Zemlje, večino J poloble):- Poplave ob pacifiški obali J Amerike in Z obali S Amerike.- Suše v Avstraliji in Indoneziji, SrednjiAmeriki in Braziliji, J Afriki.
- Povečano število tropskih ciklonov
v Pacifiku.Ekonomske- Velika škoda ribolovu in ribji industriji
v Peruju (zaradi tople vode izginejoobičajne vrste rib; prelov ob La Niñi).
- Velika materialna škoda zaradi poplavin suš.
Spremembe v biosferi- Migracije običajnih vrst rib in ptičev
v Pacifiku.
- Izumiranje koral zaradi pretople vode.- Uničenje gozdov zaradi požarov.
Podnebne posledice ob El Niñu
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 23/42
Severnoatlanska oscilacija (NAO)
- Nihanje v intenzivnosti azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Vzrok za velika vremenska nihanja pozimi v širšem območ ju severnega
Atlantika od srednjega dela S Amerike preko Evrope do S Azije.
Pozitivna faza NAO
- Povečana dejavnost azorskega anticiklonain islandskega ciklona.
- Povečana razlika v zračnem tlaku
povzroča globlje ciklone nad Atlantikom,ki se nad Evropo pomikajo severneje.
- To povzroča milejše in bolj vlažne zimev Evropi ter mrzle in suhe zime v severniKanadi in na Grenlandiji.
- V Sredozemlju je bolj sušno.
Posledice pozitivne faze NAO
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 24/42
Negativna faza NAO
- Zmanjšana dejavnost azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Zaradi zmanjšanega gradienta zračnega tlaka so cikloni nad Atlantikom manj
pogosti in plitvejši.- Prevladujoče poti ciklonov so južneje
in bolj v smeri Z→V.
- V Sredozemlju je bolj vlažno, v SeverniEvropi pa suho in mrzlo vreme.
Posledice negativne faze NAO
Indeks NAO
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 25/42
6.2.3 Regionalni in lokalni vetrovi
Monsuni- Vetrovi z izrazitim menjavanjem smeri glede na toplo in hladno obdobje
leta (mausim – arabsko, letni čas, sezona).- Značilni so za tropske in subtropske predele, kjer prihaja do sezonskih razlik
v zračnem tlaku med kopnim in bližnjimi oceani zaradi različnega segrevanjavodnih in kopenskih gmot.
- Povezani so s sezonskim spreminjanjem položaja intertropskekonvergenčne cone in z njo povezanimi pasati.
- Pri Indijskem monsunu imata pomembno vlogo tudi subtropski in tropski
(ekvatorialni) jet stream.- Območ ja z izrazito monsunsko cirkulacijo zraka: J in JV Azija, tropski in
subtropski del Afrike, Indonezijsko otoč je in S Avstralija.
Obmo č ja z monsuni
Monsunsko deževje
(Bombay)
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 26/42
Indijski (Azijski) monsun
- Zimski monsun: ITCZ in ekvatorialna kotanja sta J od ekvatorja, od območ javisokega tlaka nad Azijo in Gangeškim nižavjem pihajo čez J in JV Azijo suhi inhladni vetrovi severnih smeri (zimski monsun – SV pasati). Izpod J krakasubtropskega jet streama se zrak spušča in konvergira J od Himalaje (vzdržujeobmoč je visokega zračnega tlaka).
Zimski monsun
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 27/42
- Poletni monsun: Nad Azijo in J od Himalaje se oblikujeta območ ji nizkegazračnega tlaka, globoko v J Azijo se pomakne tudi ITCZ. Od območ ja visokega
zračnega tlaka iznad Indijskega oceana J od ekvatorja pihajo proti območ jemnizkega tlaka J pasati (poletni monsun – JV pasati, ki prestopijo ekvator →ekvatorialni zahodniki), ki se nad morjem navlažijo in prinašajo J Aziji obilnepadavine. Tropski (ekvatorialni) jet strem J od Himalaje pospešuje konvergiranjezraka v tem območ ju in vzdržuje območ je z nizkim tlakom.
Poletni monsun
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 28/42
Fenski vetrovi
- Suhi, topli vetrovi, ki pihajo na zavetrni strani gorskih pregrad.
- So posledica sprememb temperature (zvišanje temperature) in vlage(znižanje RV) zraka.
- Kot fen (foehn, fön) poznani v alpskem delu Evrope (S in J fen).- Pojavljajo se tudi v drugih gorstvih sveta:
– Chinook: zahodnik, V podgorje Skalnega gorovja od Mehike do Kanade
– Santa Ana: SV, v Kaliforniji pod Sierro Nevado,
– Zonda: SZ, vzhodno predgorje Andov v Argentini in Urugvaju
– Samun (Samoon): SZ veter s Kurdistanskega višavja v Iranu
Dva načina nastanka fena:
– Fen zaradi padavin na privetrni strani pregrade
– Višinski fen
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 29/42
• Fen zaradi padavin na privetrni strani gorske pregrade
1. Pregrada sili dotekajoč zrak kdvigovanju - adiabatno ohlajanje(10 /100m), ne nastajajo oblaki.
2. Zrak se ohlaja do temp. rosišča(kondenzacijski nivo prisilnega
dviga).- Vedno več vodne pare sekondenzira, nastajajo oblaki,padavine.
- Nižanje absolutne vlage,
relativna je 100%.- Sprošča se latentna toplota, kizavira ohlajanje (0,50 /100 m).
3. Zračne mase dosežejo največ jo višino – oblaki se začnejo razkrajati.
4. S padavinami na privetrni strani se del kondenzirane vode izloči, ostanek vode nazavetrni strani izhlapi do točke 4 – zrak je tu toplejši in lahko sprejme več vodnepare. Od tu naprej se nenasičen zrak spušča in ogreva za 1 0C/100 m.
5. Toplejši in bolj suh (manj vlažen) zrak kot na začetku.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 30/42
• Višinski fen
- Zajezen hladen zrak naprivetrni strani pregrade.
- Horizontalni gradient pritiskaprešibek, da bi hladen zrak
potisnil čez pregrado.- Hladen zrak obleži pred
pregrado.
- Zračni tokovi so le v toplejšem
zraku nad hladnim zrakom.
- Na zavetrni strani pregrade se toplejši zrak spušča, se segreva, vlažnost zrakase znižuje.
- Ob vznožju pregrade piha topel in suh fen.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 31/42
Vremenske razmere ob fenu na območju slovenskih Alp
• Severni (anticiklonalni) fen
– Ciklon (NZP) južno in vzhodno od Alp, anticiklon (VZP) pa SZ od Alp.
– V Sloveniji znan kot karavanški fen (karavanška burja) – zrak se ob SZvetrovih pretaka preko Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp
na drugo stran. – Najpogostejši pod Karavankami, v dolini Save Bohinjke in Dolinke, pod
Kamniško-Savinjskimi Alpami, v Logarski dolini, pod Pohorjem.
• Južni (ciklonalni) fen – Ciklon nad SZ Evropo, anticiklon nad Sredozemljem ali vzhodno od Alp.
– Ob južnih vetrovih nastane pri nas fen na zavetrni strani alpsko-dinarskepregrade (pod Gorjanci, Javorniki, v Bohinju,...)
– Ni tako izrazit
Fenski zid nad Kamniško- Savinjskimi Alpami ob severnemfenu
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 32/42
Vplivi in posledice fenskih vetrov
• Močan porast temperature (za 10 0C in več) – v Alpah pozimi južni fenprinese odjugo in pospeši taljenje snega (snežni plazovi).
• Čist zrak, odlična vidljivost (značilni lečasti oblaki na nebu).
• Izsuševanje zraka – povečana nevarnost požarov.• Povečana transpiracija – nevarnost fiziološke suše pri rastlinah.
• Lokalno lahko dosega velike hitrosti – poškodbe na vegetaciji in objektih(vetrolomi).
• Negativen vpliv na človekovo počutje (motnje koncentracije, glavoboli).
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 33/42
Katabatni (katabatični, padajoči, spuščajoči) vetrovi
- Ime se uporablja za močne spuščajoče vetrove (tehnično je vsakspuščajoč tok zraka katabatni veter).
- Nastanejo kot posledica odtekanja za gorskimi pregradami zajezenegahladnega zraka ali spuščanja hladnega zraka z gorskih planot.
- Katabatni vetrovi po svetu:- Antarktični in Grenlandski katabatni veter- Columbia Gorge wind (veter s Kolumbijskega višavja v ZDA)- Mistral (veter s centralnega masiva v Franciji po dolini Rhone)
- Burja (vzhodna obala Jadranskega morja)
Shemati č ni prikaz nastankakatabatnega vetra
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 34/42
Burja
• Suh, hladen, močan in sunkovit veter iz vzhodnega kvadranta (običajno SV),piha vzdolž jadranskega Primorja, od Tržaškega do Medovskega zaliva.
• Vzroki za nastanek so v meteoroloških in reliefnih razmerah jadranskegaprimorja.
• Dinarska pregrada ločuje topel primorski zrak od hladnega v notranjosti→ zajezen hladen zrak se preliva preko pregrade, spušča proti toplejšemu
morju ter se ob tem segreva (1 0C/100 m).
• Najmočnejša v zimskem času – zrak nad celino je hladnejši, nad morjemprecej toplejši.
• Ob spuščanju doseže hitrosti tudi do 200 km/h• V Sloveniji piha JZ od črte Snežnik – Javorniki – Nanos – Trnovski gozd –
Banjšice – Korada.
Prelivanje hladnega celinskega zrakač ez Trnovski gozd in razkrajanje
burjinega oblaka.
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 35/42
Tipi burje glede na vremensko situacijo ob nastanku:
• Anticiklonalna oz. vedra burja:
– Anticiklon nad V in JV Evropo, ciklonsko območ je nad Sredozemljem. – Razmere najpogosteje nastopijo pozimi, zaradi stabilnosti območ ja
visokega zračnega tlaka lahko taka burja traja tudi več dni. – Izredno močna in sunkovita.
– Prinese lepo, suho in mrzlo vreme, zato tudi ime vedra burja.
• Cikonalna oz. mračna burja:
– Anticiklon nad SV Evropo, čez Jadran potuje od SZ proti JV ciklon.
– Na JV Jadranu piha jugo, na SZpa mračna burja – prinaša padavinein tudi sneg do obale.
– Ne traja dalj od enega dneva,pogosto le nekaj ur.
Vremenska situacija ob
mo č ni burji (21.1.1992)
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 36/42
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 37/42
Posebne lastnosti burje
• Suh veter
– Posledica tega je manjša oblačnost nad primorsko, visoke kraške planote inhribovja so ostra ločnica med oblačnim in padavinskim vremenom zapregradami in jasnim vremenom nad primorjem.
• Padavine so redke
– Običajno le ob začetku burje (ko je proces pred burjo povzročal obilnepadavine)
– Močna burja iz zaledja prinaša dežne kaplje (snežinke) vse do morja –alohtone padavine.
• Ne sega višje od reliefnih ovir – pri nas redko nad 1400 m.
• Dolgotrajnejša in močnejša je pozimi – tekom dneva doseže najve
č jo mo
čobičajno zjutraj.
• Vpliv na življenje in pokrajino – vetrovne krošnje dreves, več ja sušnost(požari), arhitekturne posebnosti (kamenje na strehah, brez oken in vrat naburjini strani hiš, težave v prometu (zapore cest, zameti, ovirana hoja).
Vetrovna krošnja zaradiburje (Trnovski gozd)
Opozorilo na mo č no
burjo na primorski AC
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 38/42
Termični vetrovi
• Razvijejo se v anticiklonih, ob jasnem in stabilnem vremenu, ko so splošnivetrovi šibki in kot posledica specifičnih lokalnih razmer.
• Različno segrevanje in ohlajanje površja→ zračne mase različnihtemperatur in gostot→ horizontalne razlike v pritisku.
• Odvisni od dnevnega časa, imajo značilen dnevni hod.• Pihajo na kratke razdalje – zanemarljiva sta vpliva deviacijske in centrifugalne
sile.
• Pihajo v prizemni plasti ozrač ja – pomemben je vpliv trenja.
• Dosegajo majhne hitrosti – večinoma do 3 (5) m/s.
Ob l č i k l ij
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 39/42
Obalna zračna cirkulacija
• Gibanje zraka zaradi dnevnih in nočnih temperaturnih razlik med morjem
(jezeri) in kopnim.• Intenzivnejše ogrevanje in ohlajanje kopna (manjša toplotna kapaciteta
površja, slabša prevodnost toplote v nižje plasti, tanjši aktivni sloj - < 1m).
• Morje – velik rezervoar toplote – se počasneje ogreva in ohlaja (več ji
albedo, sevanje prodre do 20 m globoko – ogreva se več ja vodna masa).• Različno ogrevanje kopna in morja se kaže v dnevnem in letnem kolebanju
temperature zraka→ mešanje različno ogretih zračnih mas→ vetrovi.• Čez dan – veter z morja na kopno –
maestral (mornik, zmorec).• Ponoči – veter s kopna na morje –burin (kopnik).
Odnos med temp. zraka, hitrostjo vetrain ohladitvenim indeksom ob obalnizra č ni cirkulaciji (Letališ č e Portorož,22.-26.7.1992)
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 40/42
• Nad kopnim se zrak segreva indviga (nižji tlak)→ z morja (višjitlak) doteka hladnejši zrak.
• Segret zrak se vrača nad morje,ohlaja in spušča.
Maestral - mornik Burin - kopnik
• Kopno se hitreje ohlaja kot morje(višji tlak) → hladen zrak iznadkopna se začne stekati nad toplejše
morje (nižji tlak).
• Hladen zrak se nad morjem segrevain dviga.
Vzpostavi se krožno gibanje zraka
Vir: Vučetć, 2001 Vir: Vučetć, 2001
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 41/42
Pobočni in dolinski vetrovi
• Mehanizem nastanka podoben kot pri obalnih vetrovih.• Pomembno vlogo imata kratkovalovno sevanje Sonca, ki segreva poboč ja
in dolgovalovno sevanje, preko katerega se višje ležeči (osojni) predelipovršja ohlajajo.
• Pihajo v gorskih in hribovskih dolinah ob jasnem in stabilnem vremenu.• Čez dan – veter po s Soncem obsijanih poboč jih navzgor – dolnik (nad
vrhovi nastajajo kopasti oblaki).
• Ponoči – veter z ohlajenih grebenov navzdol – gornik.
• Ob stiku zračnih mas s tlemi se pojavi trenje, ki omejuje hitrost pobočnihvetrov - običajno so to šibki vetrovi.
• Podobno kot obalna zračna cirkulacija nakazujejo nadaljevanje jasnega instabilnega vremena.
Princip nastanka dolnika
8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere
http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 42/42
• Čez dan piha veter iz dolin –
zrak se ob prisojnih inogretih poboč jih dviganavzgor (dolnik – vzponskianabatski veter).
• Ob dovolj vlažnem zraku na
vrhovih nastaja kopastaoblačnost.
• Ponoči piha veter po pobočjihnavzdol – zaradi ohlajanjavišjih predelov se zrak nadpovršjem ohlaja.
• Hladen in težji zrak se spušča(gornik – spuščajočkatabatski veter).
Princip nastanka dolnika
Princip nastanka gornika