SREDNJA ŠOLA JESENICE

Interno gradivo za predmet

INFORMATIKA

ZVEZEK Z VAJAMI

Gradivo je namenjeno dijakom 1. letnika usmeritve predšolska vzgoja za predmet Informatika

Gradivo pripravila:

Anuška Kokalj, dipl. org. dela

junij 2006

1

KAZALO OSNOVE DELA Z RAČUNALNIKOM..............................................................................2

KOMUNIKACIJA ČLOVEK – RAČUNALNIK......................................................................2 OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS ...............................................................................2

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE...................................................................................7

DELO Z OKNI .............................................................................................................8

DELI PROGRAMSKEGA OKNA .....................................................................................8 NAJPOGOSTEJŠA OPRAVILA NAD OKNI .......................................................................8 DELO Z VEČ OKNI....................................................................................................9

DELO S POGONI, MAPAMI IN DATOTEKAMI.............................................................12

KAJ JE V NAŠEM RAČUNALNIKU?.............................................................................. 12 RAZISKOVANJE MAP IN DATOTEK – PROGRAM MOJ RAČUNALNIK ................................. 13 USTVARJANJE MAP................................................................................................. 14 USTVARJANJE DATOTEK ......................................................................................... 14 KOPIRANJE DATOTEK ALI MAP................................................................................. 15 PRENAŠANJE DATOTEK ALI MAP............................................................................. 15 PREIMENOVANJE DATOTEK ALI MAP ......................................................................... 15 BRISANJE DATOTEK ALI MAP................................................................................... 15 OBNOVITEV IZBRISANIH DATOTEK .......................................................................... 16 PREMIKANJE DATOTEK ........................................................................................... 16 STISKANJE (KOMPRESIJA) DATOTEK ALI MAP ............................................................ 16 DEKOMPRESIJA DATOTEK ALI MAP........................................................................... 16

DIGITALNA FOTOGRAFIJA.......................................................................................27

DELO V LOKALNEM OMREŽJU...................................................................................29

DELO V GLOBALNEM OMREŽJU ................................................................................30

WWW – SVETOVNI SPLET ....................................................................................... 30 FTP ...................................................................................................................... 32 GLOBALNA ELEKTRONSKA POŠTA ............................................................................ 34

OBLIKOVANJE BESEDIL – MS WORD.......................................................................36

SPLOŠNO O PROGRAMU WORD................................................................................ 36 OBLIKOVANJE STRANI............................................................................................ 36 OBLIKOVANJE PISAVE, ODSTAVKOV......................................................................... 36 PRAVILA PRI VNOSU BESEDILA................................................................................ 36 KOPIRANJE OBLIKOVNIH ZNAČILNOSTI (PRESLIKOVALNIK OBLIK) ............................... 36 DELO Z VEČ DOKUMENTI ........................................................................................ 36 RISANJE V WORDU ................................................................................................ 43 IZDELAVA IN OBLIKOVANJE TABELE......................................................................... 46 OZNAČEVANJE IN OŠTEVILČENJE............................................................................. 48 OKVIRČEK ZA BESEDILO......................................................................................... 48 VSTAVLJANJE SLIKE V DOKUMENT ........................................................................... 52 VSTAVLJANJE DATOTEKE V DOKUMENT..................................................................... 52 PRELOM STRANI .................................................................................................... 52 ŠTEVILČENJE STRANI ............................................................................................. 52 GLAVA IN NOGA DOKUMENTA.................................................................................. 52 UPORABA IN OBLIKOVANJE SLOGOV ........................................................................ 55 OBLIKOVANJE V STOLPCIH...................................................................................... 55 DODAJANJE SPROTNE / KONČNE OPOMBE................................................................. 55 VSTAVLJANJE IN OBLIKOVANJE KAZALA.................................................................... 55

OSNOVE DELA Z RAČUNALNIKOM KOMUNIKACIJA ČLOVEK – RAČUNALNIK

SHEMA RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA

Matična plošča: CPE, RAM, ROM, zunanji pomnilniki (trdi disk, disketna enota, CD –enota...

Monitor (zaslon) Zvočniki, Tiskalnik

VHOD OBDELAVA IZHOD

Vnašamo podatkeDajemo ukaze

Izvrševanje ukazov (obdelava) Shranjeni podatki

Dobljeni rezultati Prikaz (predvajanje) shranjenih in obdelanih podatkov

Tipkovnica Miška

OPERACIJSKI SISTEMI (O. S.) Operacijski sistem je skupek računalniških programov, ki človeku omogočajo komunikacijo z računalnikom in skrbijo za pravilno delovanje računalnika.

OPERACIJSKI SISTEMI WINDOWS: (Windows 95, Windows 98, Windows

Millenium, Windows NT, Windows XP...

MS DOSLINUX

…

OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS

LASTNOSTI Večopravilnost (multitasking) - hkrati lahko delamo več opravil, delamo z več

programi

Enostavno delo – grafični vmesnik omogoča, da so najpogosteje uporabljani ukazi dosegljivi z enim samim klikom na ikono; ukazov ni potrebno tipkati

Enostaven dostop do datotek, elektronske pošte, javnih omrežij, telekonferenc

Možnost hitrega spreminjanja nastavitev

Pomoč uporabnikom (F1)

Vstavi in poženi (Plug and Play) tehnologija omogoča zaznavanje nove strojne in programske opreme ter odpravlja težave pri združevanju.

2

OPIS ZASLONA (NAMIZJE)

3

Ikone so bližnjice do: koša, map, datotek oz. programov, nastavitev za tiskalnik...

Opravilna vrstica

Nekatere stalne predmete postavi na namizje operacijski sistem sam, druge si postavimo nanj sami po svojih željah in potrebah.

IKONE in izdelava bližnjice na namizju: S programom Moj Računalnik ali Raziskovalec poiščemo predmet za katerega želimo izdelati bližnjico. Desni klik na predmet in ukaz Ustvari Bližnjico nam v isti mapi napravi ikono, ki jo kasneje z miškinim potegom enostavno prenesemo na Namizje. Seveda se mora del Namizja videti.

Videz Namizja in oken, barve različnih elementov, pisavo na njem, sliko ozadja, sličice ikon, predmetov itd., lahko nastavljamo po svojih željah. Vsak uporabnik si lahko nastavi videz okolja po svojem okusu ločeno od drugih.

Na namizju so že pripravljene naslednje ikone, ki jih operacijski sistem postavi sam:

a) Moj računalnik

Z dvoklikom na ikono imate dostop do vseh najpomembnejših elementov računalnika: diski (programi in datoteke na diskih), diskete, orodja za nastavitev okolja, tiskalniki itd.

b) Moja Omrežna mesta

Če je vaš računalnik priključen v računalniško lokalno omrežje lahko pridete tudi do podatkov na računalnikih, ki so priključeni v to lokalno omrežje. Tako imate hiter dostop do map in datotek na

4

računalnikih povezanih v isto skupino, lahko pa tudi tiste na ostalih računalnikih celotne mreže (do katerih imate dostop).

c) Koš

Ikona za brisanje oziroma odstranjevanje predmetov. Ikono oziroma predmet, ki ga želimo brisati, s pomočjo miške prenesemo v ta smetnjak, iz katerega lahko izbrisane predmete tudi ponovno prikličemo ali dokončno zbrišemo.

Ikono odpremo tako, da z miškinim kazalčkom pokažemo nanjo in dvakrat zaporedoma kliknemo levi miškin gumb.

OPRAVILNA VRSTICA IN GUMB START Opravilna vrstica in gumb »Start« se nahajata na dnu zaslona. Z gumbom »Start« prikličemo katerekoli programe, datoteke ali mape, ki so pripravljeni na računalniku.

Opravilna vrstica nam prikazuje vse trenutno aktivne programe. Aktivnih imamo lahko več programov (opravil) in na ta način dosežemo enostavno premikanje med njimi. Ko zapremo okno oziroma program, njegovega gumba v opravilni vrstici ni več. Na desni strani opravilne vrstice so sistemski programi in sistemska ura ter gumb za zamenjavo tipkovnice.

Privzeto je, da je opravilna vrstica vselej vidna in postavljena na dno zaslona, lahko pa jo po želji z miško povlečemo ob katerikoli rob zaslona.

UKAZI

VRSTE UKAZOV IN NJIHOV POMEN Oblika ukaza Pomen

Zamegljen ali neviden ukaz Ukaz v tem trenutku ni na voljo.

Ukaz, ki mu sledijo pikice (...) Pri takem ukazu se ob njegovem aktiviranju odpre POGOVORNO okno, kar pomeni, da računalnik potrebuje še dodatna navodila za izvedbo ukaza.

Ukaz, ki ima kljukico ( ) Tak ukaz se že izvršuje. Ko mu kljukico odvzamemo (s ponovnim klikom na tak ukaz), se ukaz zaključi.

Kombinacija tipk poleg ukaza Ukaz se lahko izvrši tudi s kombinacijo tipk (okrajšava).

Trikotnik poleg ukaza ( ) Ko ukaz aktiviramo, dobimo nov seznam dodatnih ukazov.

TIPKOVNICA ALFANUMERIČNE TIPKE IN POSEBNI ZNAKI

alfa tipke vse črke: SLO abeceda, X, Y, Q, W, Đ, Ć; numerične tipke v zgornji vrsti: 1234567890 BACKSPACE briše znak levo od kazalca in postavi kazalec na to mesto TABULATOR omogoči preskok večjega števila presledkov

5

ENTER služi za potrditev vnosa ukaza ali podatka, v urejevalnikih besedil pa omogoči zaključek vrstice pred njenim koncem

CAPS LOCK deluje kot stikalo za vklop ali izklop velikih tiskanih črk SHIFT nastopa v kombinaciji z drugimi tipkami: npr. SHIFT in 1 --> !

SHIFT in črka --> velika tiskana črka CTRL(CONTROL) nastopa v kombinaciji z drugimi tipkami, pomen je odvisen od programa, v

katerem delamo. Npr. CTRL in S pomeni v MS – DOS zaustavitev izpisovanja na ekran, CTRL in G v določenih programih pisk...

ALT velja podobno kot za CTRL ALT GR deluje v kombinacijami s tipkami, ki imajo na sprednji strani narisan znak (ali

spodaj) SPACE preslednica ostale ¨ ‘? +* <> ,; .: -_ SMERNE TIPKE HOME in END postavi kazalec na začetek oziroma konec vrstice PAGE UP in PAGE DOWN

premik za en zaslon po besedilu navzgor (nazaj) oziroma navzdol

<-- --> premik kazalca za eno mesto gor, dol, levo in desno INSERT deluje kot stikalo, s katerim preklapljamo med možnostjo pisanja čez

obstoječi tekst in možnostjo vrivanja DELETE briše znak nad kazalcem in kazalec se ne premakne. NUMERIČNI DEL TIPKOVNICE NUM LOCK - deluje kot stikalo; če je NUM LOCK vključen, potem na tem delu tipkovnice veljejo številke 1-9, 0 ter decimalna vejica, /,*,-,+, sicer pa tipke delujejo kot smerne tipke. FUNKCIJSKE TIPKE F1 do F12 so funkcijske tipke - pomen je odvisen od programa, v katerem delamo. F1 je običajno Pomoč. OSTALO

ESC = ESCAPE - ubežna tipka, ki v nekaterih programih omogoči pobeg iz neželene akcije. PRINT SCREEN - običajno omogoči tiskanje trenutnega zaslona na tiskalnik, ki pa mora biti vključen, sicer računalnik “zamrzne”. PAUSE - zaustavi trenutno dogajanje / - imenujemo desna poševnica ali slash (SHIFT + 7) \ - imenujemo leva poševnica ali backslash (ALT + Q)

CTRL (control) SHIFT (dvigalki) BACKSPACE

ENTER

ESC- escape TAB-tabulator

ALT

MIŠKA

Levi klik – označitev objekta ali potrditev ukaza

Desni klik – priročni meniji, ki prikažejo ukaze, ki jih lahko izvedemo nad izbranim objektom ali prikažejo njegove lastnosti

Poteg – (pridržan levi klik in poteg) premaknemo objekt na želeno mesto

Dvakratni levi klik – odpre mapo, dokument ali zažene program

Levičarji si gumbe na miški lahko prilagodijo – START/NASTAVITVE/NADZORNA PLOŠČA/MIŠKA/GUMBI.

VAJA 1 - Vaje za uporabo različnih ukazov (skupna) • PORAVNAVA IKON NA NAMIZJU – desni klik na namizju + Poravnaj ikone

• ZAGON PROGRAMA – Start/Zaženi

• LASTNOSTI OPRAVILNE VRSTICE – desni klik na opravilno vrstico + lastnosti

• NASTAVITEV SISTEMSKGA ČASA – dvakratni klik na uro v opravilni vrstici ali Start/Nastavitve/Kontrolna plošča/Datum in čas

• ZAMENJAVA TIPKOVNICE (SL/AN) – levi klik na gumb v opravilni vrstici

• PORAVNAVA PROGRAMSKIH OKEN NA NAMIZJU – desni klik na prazen del opravilne vrstice

• ZAMENJAVA SLIKE ZA OZADJE NA NAMIZJU – desni klik na namizju + Lastnosti/Namizje

• ZAMENJAVA IN NASTAVITVE OHRANJEVALNIKA ZASLONA - desni klik na namizju + Lastnosti/Ohranjevalnik zaslona

• NASTAVITVE SHEME OKEN in LOČLJIVOSTI ZASLONA - desni klik na namizju + Lastnosti/Nastavitve

• Vse ukaze, ki si jih uporabil v vaji poišči še z uporabo NADZORNE PLOŠČE! 6

7

Vprašanja za ponavljanje

1. Kaj je operacijski sistem?

2. Vrste operacijskih sistemov.

3. Najpomembnejše lastnosti operacijskega sistema Windows.

4. Kaj je namizje in kako spreminjamo lastnosti namizja?

5. Kaj so ikone?

6. Kaj moramo storiti, če želimo ikone na namizju razporediti po svoji želji?

7. Kako napravimo bližnjico na namizju?

8. Kaj je opravilna vrstica?

9. Kako spreminjamo lastnosti opravilne vrstice?

10. Kako razvrščamo opravila s pomočjo opravilne vrstice?

11. Kako zamenjamo tipke na tipkovnici iz SL (slovenščina) v AN (angleščina) in kaj to pomeni?

12. Kako nastaviš pravilen sistemski čas?

13. Kje nastaviš vse ostale nastavitve? (START / NADZORNA PLOŠČA)

14. Kaj moraš storiti, če želiš zamenjati funkcijo miškinih gumbov (levi, desni)?

15. Razloži rabo tipk: SHIFT, CAPS LOCK, TAB, INSERT, DELETE, HOME, END, PAGE UP, PAGE DOWN, CTRL, ALT GR, NUM LOCK!

16. Kaj moraš torej storiti, če hočeš natipkati nemško črko ä, ali ö ali â, é …?

17. Kaj pomenijo tri pikice (…) poleg ukaza?

18. Kaj pomeni znak poleg ukaza?

19. Kaj pa, če je ukaz zamegljen?

20. Kaj pomeni napis npr: CTRL+O poleg ukaza?

DELO Z OKNI

Naslovna vrstica

Vrstica z meniji

Orodna vrstica

Vsebina okna

Obroba okna

Orodna vrstica za risanje

Vrstica stanja

Drsnika

DELI PROGRAMSKEGA OKNA Naslovna vrstica se nahaja čisto na vrhu okna. Iz nje prepoznamo ime okna in ali je okno aktivno ali neaktivno. V naslovni vrstici je tudi nekaj gumbov, ki omogočajo delo z oknom.

⌧ Zapremo okno in zaključimo delo s programom.

Minimiramo okno. To pomeni, da je okno pomanjšano na najmanjšo možno velikost, nahaja pa se v opravilni vrstici. Program je še vedno odprt. Okno povečamo s ponovnim klikom nanj v opravilni vrstici.

Maksimiranje okna pomeni okno povečati na največjo možno velikost - čez cel zaslon. Gumbek za maksimiranje okna se spremeni v . Za vzpostavitev prvotnega stanja kliknemo na ta gumbek in okno se nam bo povrnilo v prejšnjo velikost.

Vrstica z meniji vsebuje ukaze, s katerimi izvajamo določene akcije nad elementi okna. Najpogostejši meniji so Datoteka, Urejanje, Pogled in Pomoč. Do teh izbir lahko pridemo tudi s kombinacijo tipke ALT in podčrtane črke iz menija.

Orodna vrstica: To vrstico po potrebi v oknu prikažemo ali pa jo odstranimo (meni POGLED). Ikone v orodni vrstici so bližnjice do najpogosteje uporabljanih ukazov.

Vrstica stanja je lahko vidna ali pa jo odstranimo (meni POGLED). Sporoča nam stanje o vsebini okna.

Drsnik se pojavi, kadar imamo veliko elementov, okno pa je premajhno, da bi videli vse. Vodoravni in navpični drsnik nam omogoča premikanje po vsebini okna, in sicer tako, da klikamo na puščico v želeno smer, ali pa da z miškinim kazalčkom enostavno pokažemo na kvadratek na drsniku, ki nam kaže, kje v oknu se nahajamo in ga potegnemo v želeno smer.

NAJPOGOSTEJŠA OPRAVILA NAD OKNI

8

1. Spreminjanje velikosti okna

a) Minimiranje - okno se pomanjša na najmanjšo možno velikost (gumb v opravilni vrstici).

9

b) Maksimiranje - okno se poveča na največjo možno velikost (cel zaslon).

c) Poljubno spreminjanje velikosti okna - to storimo tako, da pomaknemo miškin kazalček na eno izmed stranic ali kotov okna. Ko se puščica spremeni v dvoglavo puščico, kliknemo levi miškin gumb, ga pridržimo in potegnemo stranico ali kot okna do želene velikosti. Nato spustimo miškin gumb. Za poljubno spreminjanje velikosti okna mora biti gumb iz naslovne vrstice v položaju .

2. Premikanje okna po zaslonu

Miškin kazalček pomaknemo v naslovno vrstico okna. Kliknemo levi miškin gumb, ga pridržimo in z miško povlečemo okno na želeno mesto.

3. Zapiranje okna

okno lahko zapremo s pritiskom na gumb ⌧ ki je v naslovni vrstici.

ALT + F4 - s kombinacijo tipk ALT in F4.

izberemo meni DATOTEKA in ukaz ZAPRI.

Spreminjanje velikosti okna, premikanje okna po zaslonu ali zapiranje okna lahko opravimo tudi s pomočjo kontrolnega menija. Kontrolni meni nam je lahko v veliko pomoč, kadar nam odpove miška. Kontrolni meni odpremo z desnim klikom v naslovni vrstici okna ali z levim klikom na ikono kontrolnega menija, ki se nahaja levo od naslova okna. Kontrolni meni dobimo tudi, če pridržimo tipko ALT in pritisnemo PRESLEDNICO. Če imamo okno minimirano in se nahaja kot gumb v opravilni vrstici, pokažemo na to minimirano okno in kliknemo desni miškin gumb.

Vsa našteta opravila naredimo lahko tudi s priročnim menijem (desni klik) nad gumbom v opravilni vrstici.

DELO Z VEČ OKNI 1. Preklapljanje med okni in opravili

Kaj je aktivno okno?

Lahko imamo odprtih osem, deset, ali več oken, vendar naenkrat lahko delamo samo z enim. Za to okno rečemo, da je aktivno, vsa ostala pa so neaktivna okna.

Vsako okno nam predstavlja neko opravilo, ki se izvaja ali čaka na začetek izvajanja. Imamo naslednje možnosti preklapljanja med okni oziroma opravili:

s pomočjo izbire

Marsikdaj se zgodi, da za aktivnim oknom vidimo delček neaktivnega okna. Če hočemo preklopiti na to neaktivno okno, nam klik nanj omogoči, da se to okno postavi v ospredje in postane aktivno.

s pomočjo opravilne vrstice

V opravilni vrstici so vidni vsi gumbi trenutno odprtih oken. Klik na gumb v opravilni vrstici nam omogoči, da to okno postane aktivno.

10

s pomočjo tipk ALT in TAB

Pridržimo tipko ALT in pritiskamo tipko TAB. Ko se želena ikona okna uokviri, spustimo tipki ALT in TAB in to okno postane aktivno.

Zgodi se, da imamo minimiranih veliko oken. Temu primerno je v opravilni vrstici veliko gumbov in napisi na njih skorajda niso vidni. Pomagamo si tako, da pokažemo na želeni gumb, počakamo in pokazal se bo celoten naslov okna.

Ali lahko minimiramo več odprtih oken hkrati? Lahko! Če z desnim klikom na prazno mesto v opravilni vrstici prikažemo priročni meni in izberemo Pokaži namizje.

2. Ureditev oken na zaslonu

Kadar imamo odprtih veliko oken se lahko zgodi, da imamo na zaslonu pravo zmedo. Zmešnjave se znebimo tako, da pokažemo na prazen del opravilne vrstice in odpremo priročni meni (desni miškin gumb). Pogovorno okno nam ponuja več načinov ureditve oken na zaslonu: Drugo poleg drugega, drugo nad drugim ali v kaskado (kot kartoteka).

VAJA 2 - Samostojna vaja in vprašanja za ponavljanje

1. Kaj je operacijski sistem? Predstavi operacijski sistem Windows?

2. Razvrsti vse ikone, ki jih vidiš na namizju, v krog. Potem vključi samodejno razporeditev ikon na namizju.

3. Kaj je opravilna vrstica? Kaj vse vidiš v opravilni vrstici?

4. Čemu služi levi miškin gumb? Čemu služi desni miškin gumb? Kako priredimo gumbe na miški za levičarje?

5. Kaj so kaskadni meniji?

a) Kaj nam predstavljajo izbire v kaskadnih menijih?

b) Kaj predstavljajo tri pike ali črn trikotnik poleg izbire?

6. Odpri program SLIKAR (Start/Programi/Pripomočki). Kaj so padajoči meniji?

a) Na kakšne načine se lahko pomikamo po padajočih menijih?

b) Kako se vrnemo iz pogovornega okna v padajoči meni?

7. Ukazi v menijih.

a) Kaj pomeni, če je ob ukazu kljukica?

b) Kaj pomeni, če je ukaz zamegljen?

c) Kaj pomeni kombinacija tipk poleg ukaza?

8. V katerih primerih se nam odpre pogovorno okno?

11

a) Kateri so elementi pogovornih oken?

b) Razloži pogovorno okno ZASLON (priročni meni na namizju).

9. Odpri ikono MOJ RAČUNALNIK. Naštej in opiši dele okna!

c) Če imamo odprtih več oken, kako vemo, katero okno je aktivno?

10. Odpri ikono MOJ RAČUNALNIK.

a) Na katere načine poljubno spreminjamo velikost okna?

b) Kako okno povečamo na največjo možno velikost?

c) Kako okno pomanjšamo na prejšnjo velikost?

11. Odpri ikone MOJ RAČUNALNIK, SLIKAR in BELEŽNICA!

a) Kaj je minimiranje okna?

b) Minimiraj okno MOJ RAČUNALNIK, nato ga povrni v prejšnjo velikost.

c) Minimiraj vsa odprta okna hkrati.

d) Zapri okno BELEŽNICA. Kakšna je razlika med minimiranjem in zaprtjem okna?

12. Odpri ikone MOJ RAČUNALNIK, SLIKAR in BELEŽNICA.

a) Na katere načine lahko zaključimo delo z okni?

b) Na katere načine lahko preklapljamo med okni oziroma opravili?

c) Premakni okno SLIKAR po namizju.

13. Odpri ikone MOJ RAČUNALNIK, SLIKAR in BELEŽNICA.

a) Aktiviraj orodno vrstico Standardni gumbi v oknu MOJ RAČUNALNIK. Kako napraviš orodno vrstico vidno oz. nevidno?

b) Kako lahko spreminjaš pogled na vsebino okna (velike ikone, male ikone, seznam ...)?

c) Pomanjšaj okno MOJ RAČUNALNIK na velikost približno 5 x 5 cm. Na kakšen način se pomikamo med elementi okna, če ne vidimo vse njegove vsebine?

14. Odpri ikone MOJ RAČUNALNIK, SLIKAR in BELEŽNICA.

a. Uredi okna na namizju drug poleg drugega.

b. Uredi okna v kaskado.

c. Katero od odprtih oken je aktivno?

15. Na katere načine lahko urejamo okna? Poišči vse možne načine.

12

DELO S POGONI, MAPAMI IN DATOTEKAMI

KAJ JE V NAŠEM RAČUNALNIKU? Radi bi preučili organizacijo podatkov na našem računalniku. Zanima nas predvsem troje vprašanj: ⇒ Katere pogone imamo na voljo? ⇒ Kakšne mape so v katerem izmed pogonov? ⇒ Katere datoteke vsebuje izbrana mapa?

Pogon Trdi disk, disketni pogon, izmenljivi disk, CD-pogon (označujemo z velikimi tiskanimi črkami) Fizično napravo, ki se uporablja za vpisovanje in branje podatkov na pomnilniški medij imenujemo pogon. Tekoči pogon je tisti, ki ga računalnik v danem trenutku razpozna. Če ne določimo drugače, bo računalnik iskal podatke na trenutno izbranem pogonu. Mapa Vsak pogon ima korensko mapo, ki nastane ob formatiranju diska ali diskete. Ta mapa nima svojega imena, le oznako \ (leva poševnica, ki jo dobimo s kombinacijo leve tipke ALT in črke Q). Disk lahko vsebuje tisoče datotek. Več ko je datotek, težje najdemo tisto, ki jo potrebujemo. Zato je pametno sorodne datoteke zbrati skupaj. Za boljšo organizacijo datotek ustvarimo mape. Če postane skupina datotek v eni mapi sčasoma prevelika in nepregledna, lahko znotraj le-te ustvarimo nove mape (podmape) v skladu z našimi potrebami. Datoteka Vsako zaključeno besedilo, seznam, zvočni zapis, sliko ali preglednico, ki jo bomo na našem disku ustvarili, bomo shranili kot datoteko na disk ali disketo. Tudi vsak program je datoteka. Datoteka je torej organizirana celota podatkov shranjena na pomnilnem mediju. Vsaka datoteka ima svoje ime, ki je sestavljeno iz:

ime.končnica

Končnica (pripona) v imenu datoteke pove vrsto datoteke, oziroma s katerim programom je bila ustvarjena (.doc, .xls, .jpg, .mp3 …). Pri shranjevanju in poimenovanju datotek sami izberemo ime datoteke, končnico (pripono) pa program doda sam.

• KATERE VRSTE DATOTEK IMAMO NA NAŠEM RAČUNALNIKU lahko vidimo, če v programu MOJ RAČUNALNIK izberemo:

(orodna vrstica) MOŽNOSTI MAPE / VRSTE DATOTEK ali ORODJA / MOŽNOSTI MAPE / VRSTE DATOTEK.

• KAKO PRIKAŽEMO KONČNICO DATOTEKE?

(orodna vrstica) MOŽNOSTI MAPE / POGLED (v seznamu izberi SKRIJ PRIPONE ZA ZNANE VRSTE DATOTEK in odstrani kljukico pred izbiro ukaza) ali ORODJA / MOŽNOSTI MAPE / POGLED.

13

RAZISKOVANJE MAP IN DATOTEK – PROGRAM MOJ RAČUNALNIK Za brskanje po datotekah in mapah znotraj našega računalnika nam Okna ponujajo program MOJ RAČUNALNIK. 1. POGLED / ORODNE VRSTICE (izbira orodnih vrstic) 2. POGLED / ORODNE VRSTICE / PO MERI (nastavljanje gumbov v orodno vrstico po želji)

3.

RAZLAGA GUMBOV V STANDARDNI ORODNI VRSTICI

− NAZAJ- na prejšnje odprto okno

− NAPREJ – na naslednje okno, ki je bilo odprto

− GOR – za eno področje (v nadrejeno mapo) po drevesni strukturi nazaj

− MAPE – v levem oknu prikaže drevesno strukturo map na posameznih pogonih

• Priročni meni – desni klik na pogonu in izbira ukaza LASTNOSTI POGONA C: (KAPACITETA, ZASEDEN/NEZASEDEN PROSTOR NA DISKU)

• Priročni meni – desni klik na izbrano mapo ter LASTNOSTI MAPE: (MESTO MAPE, VELIKOST, ŠTEVILO DATOTEK V MAPI …) SKUPNA RABA, SPREMINJANJE VIDEZA IKONE

− PREMAKNI – premakne izbran element (Izreži)

− KOPIRAJ – kopira izbran element (Kopiraj)

− IZBRIŠI - briše izbrane elemente

− RAZVELJAVI – razveljavi zadnji ukaz

− POGLEDI – sprememba pogleda na elemente desnega okna (gumb v orodni vrstici, ali meni POGLED – Sličice, Ploščice, Ikone, Seznam, Podrobnosti ali desni klik v oknu in Pogled)

− ISKANJE datotek, map, računalnikov (lupa v orodni vrstici)

po vrsti, embe, po času sprem

, po velikosti po imenu, delu imena, po besedi ali besedni zvezi v besedilni datoteki.

Pri iskanju datoteke ali mape se lahko omejimo tudi samo na določeno mapo ali disk – v spustnem seznamu IŠČI V – določim področje za iskanje.

Meni POGLED / SLIČICE, IKONE, SEZNAM, FILMSKI TRAK, PODROBNOSTI…) - sprememba pogleda na elemente desnega okna (gumb v orodni vrs

4. tici, ali meni POGLED – Sličice, Ploščice, Ikone,

Seznam, Podrobnosti ali desni klik v oknu in Pogled)

14

8. Meni ORODJA / MOŽNOSTI MAPE / PREBRSKAJ MAPE – izbira načina prikaza izbranih elementov – vedno v istem oknu ali za vsak element svoje okno

DATOTEK IN MAP e hočem enovati … jih moramo najprej označiti. Načinov

ozn v

• klik – označim / 'odznačim' poljubne elemente in kliknem zadnji želeni

• CTRL + A – kombinacija tipk za označitev vseh elementov v oknu • meni UREJANJE / IZBERI VSE - označitev vseh elementov v oknu

US A

• Priročni meni (desni klik) v desnem delu okna MOJ RAČUNALNIK in NOVO / MAPA • Meni DATOTEKA / NOVO / MAPA

prvega shranjevanja se datoteka

kasneje ne bomo mogli več najti.

Datot

5. POGLED / RAZPOREJANJE IKON (razvrsti PO IMENU, VRSTI, ČASU NASTANKA)

6. POGLED / IZBERI PODROBNOSTI – nastavljanje podrobnosti v pogledu PODROBNOSTI

7. Meni ORODJA / MOŽNOSTI MAPE / PRIKAŽI OBIČAJNA OPRAVILA V OKNU – dodajanje levega okna (okno z opravili) v programu MOJ RAČUNALNIK

OZNAČEVANJEČ o datoteke ali mape kopirati, brisati preim

ače anja je več:

• levi klik – označim eno datoteko ali mapo • levi klik + poteg – označim več skupaj ležečih elementov

CTRL + • SHIFT + klik – označim prvi želeni element, pritisnem tipko SHIFT

element

TV RJANJE MAP

USTVARJANJE DATOTEK Datoteke so največkrat rezultat našega dela. Ne pozabimo, da datoteka nastane s pomočjo programskih orodij (urejevalnik besedil, preglednice, programi za risanje...). Datoteka je dejansko ustvarjena, ko jo shranimo na disk, disketo, CD ali magnetni trak. Do trenutkanahaja v delovnem pomnilniku računalnika (RAM). Če datoteke torej ne shranimo na trajni pomnilniški medij pred izklopom računalnika, je

eki, ki jo shranjujemo, moramo vedno določiti področje oziroma mapo, kjer naj bo shranjena in pa njeno ime . Postopek je sledeč:

V meniju Datoteka najprej kliknimo na ukaz Shrani. Prikaže se nam pogovorno okno Shrani kot. V pogovornem oknu najprej izberemo mapo

a. , kamor bomo datoteko shranili. V polju Shrani

t. Klik na to polje nam

b. Če

nje okence ne vsebuje iskane mape. S likanjem na rumeni gumb v orodni vrstici pridemo do korenske mape diskete in nato z dvojnim

čno tudi želeno mapo.

v vidimo trenutno izbrano mapo, ki je na voljo, da sprejme dokumenprikaže, kje v drevesni strukturi se mapa nahaja.

iskane mape ni v polju Shrani v, ukrepamo glede na trenutno stanje:

Iskana mapa je podrejena trenutno odprti mapi. V tem primeru mapo poiščemo v oknu, kiprikazuje vsebino nadrejene mape in jo z dvojnim klikom odpremo.

Iskana mapa ne pripada trenutno odprti mapi. V tem primeru spodkklikanjem podrejenih map odpremo kon

15

KO Rim

at• Priročni meni / PRILEPI ali • Gumb v orodni vrstici / PRILEPI ali

PRENAŠANJE DATOTEK ALI MAP im

at

knom je vseeno, ali kopiramo mapo ali datoteko. Pri mapi moramo vedeti le to, da se vključno z mapo . Enako velja tudi za premikanje map.

REIMENOVANJE DATOTEK ALI MAP čni meni (desni klik na izbran element) / PREIMENUJ

ri preimenovanju datoteke moramo paziti, da hkrati z novim imenom vpišemo tudi pravo končnico.

esto brisanje uporabili izraz sane datoteke in mape se

prostor novim brisanim .

Brisanje zb čih načinov:

risanje. Dobimo priročni meni in izberemo ukaz Izbriši.

e glede na to, kakšen način smo izbrali, nas Okna preko pogovornega okna vprašajo za potrditev brisanja rditvijo brisanja vržemo datoteke v Koš. Ikona brisane mape ali datoteke izgine.

PI ANJE DATOTEK ALI MAP Označ

• o in

Priročni meni / KOPIRAJ ali • Gumb v orodni vrstici / KOPIRAJ ali • Meni UREJANJE / KOPIRAJo N

• Meni UREJANJE / PRILEPI

Označ o in • Priročni meni / IZREŽI ali • Gumb v orodni vrstici / IZREŽI ali • Meni UREJANJE / IZREŽI o N• Priročni meni / PRILEPI ali • Gumb v orodni vrstici / PRILEPI ali • Meni UREJANJE / PRILEPI

Oprekopirajo tudi vse njene podmape in datoteke PPriroP

BRISANJE DATOTEK ALI MAP Hkrati lahko brišemo eno ali več datotek. Pri brisanju mape nam računalnik avtomatično omogoči

risanje vseh njenih datotek in podmap. Mogoče bi bilo bolje, da bi namb»vreči v koš«. Brisanje datotek ali map še ni njihovo dokončno uničenje. Bri

amreč prenesejo v Koš. Ko je ta poln samodejno briše stare datoteke in napravi ndatotekam Iz koša lahko datoteke in mape povrnemo nazaj v uporabo.

ranih predmetov izvedemo na po i dlagi enega izmed slede

• Z desno miškino tipko kliknemo na enega od izbranih elementov za b

• Odpremo meni Datoteka in izberemo ukaz Izbriši. • Ko imamo element izbran, na tipkovnici pritisnemo tipko DELETE.

Nizbranih elementov. S pot

16

Kaj pa ko je koš poln? Velikost koša lahko določimo sami. Na ikono koša kliknemo z desno miškino tipko, izberemo Lastnosti in s premikanjem drsnika določimo njegovo velikost. Ko se bo koš napolnil do vrha, bo samodejno začel

risati stare datoteke, da bo naredil prostor trenutno izbrisanim.

TOTEK

1. klikom odpremo ikono Koš na Namizju. Prikaže se nam okno, kjer vidimo izbrisane

2. o tisto datoteko, ki jo hočemo obnoviti. Med klikanjem na imena več datotek pridržimo tipko

3. čenem elementu odpremo priročni meni (desni miškin klik) in izberemo ukaz Obnovi.

b

OBNOVITEV IZBRISANIH DABrisane datoteke lahko obnovimo:

Z dvojnimelemente. OznačimCTRL. V meniju Datoteka kliknemo ukaz Obnovi ali pa na ozna

Element iz koša lahko dokončno uničimo s tem, da izberemo ukaz Izbriši v meniju Datoteka. Elemente lahko uničimo izven koša tudi tako, da pred izbiro ukaza Izbriši pridržimo tipko SHIFT. Tudi za

ko brisanje Okna potrebujejo našo potrditev.

tem, da tu original izrežemo oziroma remaknemo iz izvora na cilj. Postopek je podoben kopiranju.

1. Izbra

ta PREMIKANJE DATOTEK Premikanje datotek in map se razlikuje od kopiranja po p

no datoteko lahko prenesemo na enega od sledečih načinov:

b) z desnim klikom na označeno datoteko in v priročnem meniju izberemo ukaz Izreži.

2. Izrez

a) kliknemo na meni Urejaj in nato izberemo ukaz Izreži.

spustimo v označeno mapo na sledeče načine:

b) z desni miškinim klikom na ciljno mapo odpremo priročni meni in v njem kliknemo Prilepi.

) Izberemo format (RAR ali ZIP) ter po potrebi še ostale parametre za stiskanje ter potrdimo.

) Izberemo mapo, kamor bomo mapo ali datoteko 'dekompresirali' ter potrdimo.

a) kliknemo na meni Urejaj in nato Prilepi.

STISKANJE (KOMPRESIJA) DATOTEK ALI MAP 1) Priročni meni na izbranih elementih in ADD TO ARCHIVE 2 DEKOMPRESIJA DATOTEK ALI MAP 1) Priročni meni na izbranem elementu in EXTRACT TO 2

17

AJA 3 - Uporaba programa MOJ RAČUNALNIK – iskanje datotek (skupna) V

oizkusimo priti do programa SLIKAR, ki se nahaja na disku C: v maP pi WINDOWS. Ime zagonskega rograma je Pbrush.exe. Uporabili bomo program MOJ RAČUNALNIK.

Delo s pogoni, mapami (področji) in datotekami – ustvarjanje in kopiranje map

p VAJA 4 -(skupna)

Na svojem računalniku na pogonu D: in1. v mapi, ki jo določi učitelj ustvari svojo mapo. To mapo

. Z računalnika, ki ga določi učitelj kopiraj mapo DELOVNI ZVEZEK v mapo na svojem računalniku!

AJA 5 - Delo s pogoni, mapami (področji) in datotekami – raziskovanje map in datotek

poimenuj s svojim imenom in priimkom.

2

V 3. Naštej vrste pogonov (zunanjih pomnilnikov)!

4. Koliko pogonov je na tvojem računalniku? Kako se imenujejo in za katere vrste pogonov gre?

8. j operacijski sistem omogoča ugotoviti, ali področje vsebuje podpodročja? Opiši, kako to

9. izpiši ime prvega področja aslonu!

11. išči področje, katerega podpodročja segajo najdlje v globino! Nariši pot do najglobljega

13. ečja in kako najmanjša datoteka na področju Delovni zvezek? Kdaj sta bili

vni zvezek?

16. edajo po abecedi urejene tretja, peta, osma, deseta in enajsta datoteka na

19. ov datotek je na področju Delovni zvezek? Koliko prostora zasedajo datoteke

21. področju diska C: poišči vse tiste datoteke in tista področja, ki vsebujejo niz črk win. Koliko jih je?

5. Kako si pomagamo, da so datoteke urejene bolj pregledno?

6. Kateri izraz uporabljamo za področja v operacijskem sistemu s katerim delaš?

7. Preglej področja, ki so na disku tvojega računalnika tik pod korenskim (root) področjem. Koliko jih je?

Ali ti tvorazbereš!

Postavi se na vsakega izmed pogonov na tvojem računalniku in za vsakega in ime prve datoteke, pač v vrstnem redu, kot ga vidiš pri izpisu na z

10. Koliko datotek in podpodročij je na korenskem področju diska C:?

Na disku C: popodpodročja!

12. Kako se imenuje najstarejša in kako najmlajša datoteka na področju Delovni zvezek? Kako veliki sta?

Kako se imenuje najvnazadnje popravljeni?

14. Koliko prostora skupaj zaseda prvih osem po abecedi urejenih datotek na področju Delo

15. Koliko prostora skupaj zaseda prvih pet največjih datotek na področju Delovni zvezek?

Koliko prostora skupaj zaspodročju Delovni zvezek?

17. Koliko različnih tipov datotek je na področju Delovni zvezek?

18. Poskusi odpreti po eno datoteko vsakega tipa! Če ti to ne uspe, razloži, zakaj ti ni!

Koliko različnih tipposameznih tipov?

20. Poišči vse tiste datoteke in tista področja na celotnem disku C:, ki vsebujejo niz črk win. Koliko jih je?

Samo na korenskem

22. Poišči vse tiste datoteke in tista področja na disku C:, katerih ime se začne z nizom črk win. Koliko jih je?

23. Poišči vse tiste datoteke na disku C:, ki imajo končnico .EXE. Koliko jih je?

24. Poišči vse tiste datoteke na svojem računalniku, ki imajo končnico .EXE. Ali si dobil enak rezultat kot pri iskanju po disku C:? Zakaj?

25. Na korenskem področju diska C: poišči vse datoteke in področja, ki vsebujejo črko a. Koliko jih je?

26. Nekateri operacijski sistemi (ki ponavadi upravljajo bolj sposobne računalnike, kot so osebni računalniki) razlikujejo med velikimi in malimi črkami pri poimenovanju datotek in področij. Ali se pri tvojem operacijskem sistemu kaj spremeni, če pri imenu datoteke ali področja namesto a vpišeš A?

27. Na korenskem področju diska C: in vseh njegovih podpodročjih poišči vse datoteke in področja, ki vsebujejo črko a. Koliko jih je?

28. Poišči vse datoteke in področja na disku C:, ki so bile ustvarjene ali spremenjene v preteklem mesecu! Koliko jih je?

29. Poišči vse datoteke in področja z diska C:, katerih ime vsebuje črko p in ki so bile ustvarjene ali spremenjene v zadnjih 80 dnevih! Koliko jih je?

30. Poišči vse Wordove datoteke (končnica .DOC, Microsoft Wordov dokument) na tvojem računalniku! Koliko jih je?

31. Poišči vse datoteke področja Delovni zvezek, ki niso večje od 100 KB. Koliko jih je?

VAJA 6 – Ustvarjanje map in datotek, kopiranje, premikanje, brisanje Vse vaje delaš na svojem področju oziroma tako kot je navedeno v vaji. Področja drugih pusti pri miru!

VAJA 6. 1. a) Ustvari vsa področja z naslednje skice. Upoštevaj narisano strukturo!

Tvoje področje Vaja1 Spisi Vaje Matematika Fizika Igrice Pisma

b) Natančno opiši postopek ustvarjanja področij!

18

VAJA 6. 2. a) Doseži, da bodo na tvojem računalniku vsa področja z naslednje skice. Upoštevaj strukturo!

Tvoje področje Vaja2 Javno Privatno

b) Ustvari datoteko z besedilom. Vanjo vpiši svoje ime in priimek. Shrani jo pod imenom Jaz na

področje Javno!

c) Nariši sonce in ga shrani v datoteko z imenom Sonce, prav tako na področje Javno!

Večina programov (orodij, ki jih uporabljamo pri delu) samodejno dodaja končnice datotekam, ko jih ustvarimo. Končnica (pravimo ji tudi pripona) pove, za kakšen tip datoteke gre. o Ali je orodje, kjer si ustvaril datoteko Jaz oziroma datoteko Sonce, dodalo imenoma

datotek kakšno končnico? Če jo je, katero in kaj ta končnica pomeni?

o Naštej nekaj pogostih končnic ter razloži, kaj pomenijo in kakšne tipe datotek opisujejo?

d) V datoteki Jaz dopiši še svoj razred in jo ponovno shrani! Koliko datotek je zdaj na področju

Javno? Razloži zakaj!

e) Iz datoteke Jaz izbriši priimek in jo shrani pod istim imenom na področje Vaja2! Koliko datotek

Jaz obstaja sedaj? Ali se je pojavila kakšna razlika glede na prejšnjo nalogo? Če da, razloži zakaj!

f) Ustvari datoteko Strogo zaupno. Vanjo vpiši: »Tile podatki so tako tajni, da jih še sam ne morem

videti.« Datoteko shrani na področje Privatno! Kako velika je datoteka Strogo zaupno?

g) Ustvari še eno datoteko. Vanjo vpiši poljubno besedilo in ga shrani na področje Vaja2 pod imenom

Vaja2!

h) Zdaj obstajata področje in datoteka, ki imata isto ime – Vaja2. Kako ju ločimo med sabo?

i) Ponovno odpri datoteko Vaja2. Ničesar ne vpisuj in ne popravljaj, shrani jo na področje Privatno

pod imenom Tombola. Ali se datoteki Vaja2 in Tombola po vsebini razlikujeta?

j) Natančno opiši postopek ustvarjanja in shranjevanja datotek! Zapis primerjaj s sosedovim!

k) Preimenuj datoteko Tombola v Loterija in področje Privatno v Zaupno!

l) Natančno opiši postopek preimenovanja datotek in področij! V nekaterih operacijskih sistemih se postopka kar precej razlikujeta. Kako je s tem pri tvojem operacijskem sistemu? Poizvedi, ali je tvoj bližnji sosed opisal ista postopka kot ti! Če ni, preveri njegova postopka!

19

VAJA 6. 3. a) Na svojem področju ustvari naslednjo strukturo podpodročij!

Vaja3 Slike Programi Besedila

b) Na področje Slike kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke s končnicami .GIF, .JPG, in

.BMP!

c) Na področje Programi kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke s končnicami .EXE in .COM!

d) Na področje Besedila kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke s končnicami .TXT, IN .DOC!

e) Natančno opiši postopek kopiranja datotek! Ali je tvoj sosed opisal postopek na smiselno enak način? Če ni, preveri njegov postopek!

VAJA 6. 4. a) Na svojem področju ustvari področje Vaja4!

b) Vanj kopiraj s področja Delovni zvezek naslednje datoteke: najmanjšo, največjo, najmlajšo, najstarejšo ter prvo in zadnjo po abecedi!

c) Kolikšna je skupna velikost prekopiranih datotek?

VAJA 6. 5. a) na svojem področju ustvari področje Vaja5!

b) Vanj kopiraj vse datoteke s področja Vaja4!

c) Preveri, ali se pri kopiranju kaj zgodi z datotekami s področja Vaja4, torej s tistimi, ki si jih kopiral!

d) Koliko inačic teh datotek imaš sedaj? Ali se med sabo razlikujejo?

e) Ali je smiselno imeti veliko kopij iste datoteke? Zakaj? Kako to vpliva na prosti prostor na pogonu?

f) S področja Vaja5 kopiraj prvi dve datoteki nazaj na področje Vaja4! Razloži, kaj se je zgodilo in zakaj! Kako lahko ukrepaš?

g) Iz Vaja5 kopiraj v Vaja5 prvi dve datoteki. Razloži, kaj se zgodi in zakaj! Primerjaj s prejšnjo nalogo!

20

VAJA 6. 6. a) Na svojem področju ustvari naslednjo strukturo podpodročij! Vaja6

ABC A-ji B-ji C-ji

b) Na področje A-ji kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke, ki v imenu vsebujejo črko a! Koliko je teh datotek?

c) Na področje B-ji kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke, ki v imenu vsebujejo črko b! Koliko je teh datotek?

d) Na področje C-ji kopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke, ki v imenu vsebujejo črko c! Koliko je teh datotek?

e) Vse datoteke s področja C-ji kopiraj na področje B-ji!

f) Vse datoteke s področja B-ji kopiraj na področje A-ji!

g) Področje A-ji kopiraj z vso vsebino vred na področje Vaja6!

h) Skiciraj strukturo podpodročij področja Vaja6, ki si jo dobil na ta način! Skico primerjaj s sosedovo! Ali se je struktura področij glede na nalogo a sploh kaj spremenila? Razloži zakaj!

i) Opiši postopek kopiranja področij (naloga g). Ali se razlikuje od postopka kopiranja datotek? Opisani postopek primerjaj s sosedovim! Postopek preverita!

VAJA 6. 7. a) Pod svojim področjem ustvari naslednjo strukturo podpodročij!

Vaja7 Slike Zvok

b) Kopiraj vse datoteke s področja Delovni zvezek na področje Vaja7!

c) Premakni s področja Vaja7 na področje Slike vse datoteke s končnicami .BMP, .GIF in .JPG! Koliko je teh datotek?

d) Premakni s področja Vaja7 na področje Zvok vse datoteke s končnicami .WAV in .MID! Koliko je teh datotek?

e) Premakni s področja Vaja6 na področje Vaja7 področje ABC!

f) Področje C-ji premakni na področje B-ji!

21

22

g) Področje B-ji premakni na področje A-ji!

h) Področje A-ji premakni na področje Vaja7!

i) Natančno opiši postopka premikanja datotek in področij! Ali se med seboj razlikujeta?

j) Skiciraj strukturo podpodročij področja Vaja7! Primerjaj skico s tisto, ki si jo narisal pri Vaji6! Kakšna je torej razlika med kopiranjem in premikanjem? Ali se količina nezasedenega prostora na pogonu po operaciji premikanja spremeni? Kaj pa po operaciji kopiranja? Primerjaj tvoje odgovore s sosedovima!

VAJA 6. 8. a) Na svojem področju ustvari področje Vaja9 in pod njim področje ABC.

b) Vanj premakni vse datoteke s področij A-ji, B-ji in C-ji iz prejšnje vaje! Kaj se zgodi, če poskušaš doseči, da bi imel v istem področju več datotek z istim imenom? Ali se ti je v kateri od prejšnjih vaj že zgodilo kaj podobnega? Razloži, kaj se da ukreniti, da težavo odpraviš in tako končaš operacijo!

c) Premakni vse datoteke, ki so v seznamu datotek na lihih mestih, s področja ABC na področje

Vaja8. Koliko jih je? Koliko prostora zasedajo?

VAJA 6. 9. a) Zbriši vse datoteke, ki so na področju Vaja4!

b) Zbriši področje Vaja4! c) Natančno opiši postopek brisanja datotek in postopek brisanja področij! Ali je med njima kakšna

razlika? Primerjaj svoja odgovora s sosedovima!

VAJA 6. 10. Nekateri operacijski sistemi zahtevajo, da je področje povsem prazno, preden ga lahko zbrišemo, ali pa nudijo za brisanje v enem koraku drugačno metodo od tiste, ki smo jo spoznali pri prejšnji vaji. Pri uporabniku bolj prijaznih operacijskih sistemih razlik med tema postopkoma ni. a) Zbriši področje Vaja5 z vsemi datotekami vred!

b) Zbriši še področje Vaja6, ki ima bogato strukturo podpodročij! Ali je postopek kaj drugačen kot pri vprašanju a?

c) Ali je torej pomembno, kako bogata je struktura podpodročij in koliko je v njih datotek? Ali sosed meni enako?

23

VAJA 6. 11. a) Zapomni si, koliko prostora zasedajo vse datoteke, ki so na področju Slike pri vaji 3, in koliko je še

prostora na pogonu!

b) S področja Slike pri vaji 3 zbriši vse datoteke s končnico .GIF!

c) Koliko prostora so zavzemale? Ali se je na pogonu po brisanju sprostilo kaj prostora? Razloži! Razlago primerjaj s sosedovo!

d) Obnovi datoteko lila.gif! Preveri, ali se je res vrnila na mesto, s katerega si jo zbrisal!

e) Obnovi še vse preostale datoteke, ki si jih zbrisal pri nalogi a! Ali je mogoče obnoviti več datotek naenkrat? Kaj je sedaj s prostorom, ki ga zavzemajo datoteke na področju Slike, oziroma s prostorom, ki je še na voljo na pogonu? Razloži!

f) Natančno opiši postopek obnavljanja datotek!

VAJA 6. 12. a) Zbriši vse datoteke s področij Slike in Besedila, ki si ju ustvaril pri vaji 3!

b) Zbriši še področje Programi!

c) Obnovi datoteki Abstract.txt in Asciitab.exe! Bodi pozoren na to, da področje Besedila,

kjer je bila datoteka Abstract.txt še obstaja, področje Programi, kjer je bila datoteka

Asciitab.exe pa ne več!

d) Ali ti je obnavljanje v obeh primerih uspelo? Če ti je, ugotovi, ali je bil postopek v obeh primerih enak, in napiši, kaj se je zgodilo s področjem Programi! Ugotovitve primerjaj s sosedovimi!

e) Zbriši celotno področje Vaja3!

f) Obnovi vse datoteke s končnico .TXT, ki so bile na področju Vaja3 ali njegovih podpodročjih! Poglej, kaj vse se je obnovilo, in razloži, zakaj je do tega prišlo!

g) Zbriši področje Vaja3!

VAJA 6. 13. a) Zbriši področje Vaja2!

b) Obnovi področje Vaja2! Kateri trik je potrebno uporabiti?

c) Natančno opiši postopek obnavljanja področij! Opis primerjaj s sosedovim!

d) Oglej si vsebino podpodročja Pisma, ki je na področju Vaja1! Zbriši področje Vaja1 in nato

obnovi njegovo podpodročje Pisma! Ali si si lahko pomagal s trikom iz prejšnje naloge? Če ne, zakaj? Ali tvoj operacijski sistem to sploh omogoča?

e) Opiši, kaj mora veljati, da lahko na tvojem operacijskem sistemu obnoviš področje! Izsledke primerjaj s sosedovimi!

VAJA 6. 14. a) Zbriši področje Vaja7! Če tvoj operacijski sistem to omogoča, ga z vso vsebino vred

dokončno zbriši z diska! Poskusi ga obnoviti in ugotovil boš, da to ni več mogoče! Vsebina področja Vaja7 je sedaj dokončno odstranjena z diska!

b) Zbriši s svojega področja vse, kar si naredil pri vajah 1 – 8 in še ni zbrisano!

c) Dokončno zbriši prav vse, kar si naredil pri dosedanjih vajah. Tako boš na disku sprostil prostor.

POZOR! Vedi, da tako zbrisanih podatkov ne moreš več obnoviti.

VAJA 6. 15. a) Na svojem področju na disku izdelaj naslednjo strukturo področij:

Tvoje področje Opravila

Izvršne Podatki Slike

b) Na področje Izvršne prekopiraj s področja Delovni zvezek vse izvršne datoteke.

c) Na področje Slike s področja Delovni zvezek prekopiraj vse slikovne datoteke (končnica .GIF, .JPG., PCX, .TIF. .BMP)

d) Na področje Podatki prekopiraj s področja Delovni zvezek vse datoteke s kočnicami .TXT, .DOC., .C, .PAS, .HTML!

VAJA 6. 17. Doslej smo mesto področja ali datoteke narisali. Dogovorjeno pa je tudi, kako to tudi napišemo: skrajno levo je ime pogona, sledijo podpodročja, ki so med seboj ločena s poševnico (od operacijskega sistema je odvisno, v katero smer je nagnjena). Področja si sledijo od leve proti desni: od najbolj zunanjega navznoter.

Primer: A:\Jasna\Delo\Seminarji

Področje Seminarji je enolično določeno, če napišemo:

24

b) Izdelaj področja na svoji disketi, tako kot so na sliki:

Pot do določene datoteke: A:\Jasna\Delo\Seminarji\Porocilo.doc S tem zapisom je datoteka enolično določena.

A:\Jasna\Delo\Seminarji

področje Seminarji je na področju Delo, ki je na področju Jasna, ta pa je na disketi

ime pogona

ime datoteke s končnico

Korensko področje diskete Drugi Maja Referati Jasna Risbe Delo

Poročila

Seminarji Igre

c) Postavi se na vsako področje, preveri in napiši, kaj vidiš na njem:

A:\Drugi> A:\Maja> A:\Maja\Referati> A:\Maja\Risbe> A:\Jasna> A:\Jasna\Delo> A:\Jasna\Delo\Poročila> A:\Jasna\Delo\Seminarji> A:\Jasna\Igre

d) Na področje Drugi s področja Opravila prekopiraj (iz vaje 15) samo datoteke s podpodročij

Podatki, Izvrsne in Slike!

e) Koliko prostora so zavzele vse prekopirane datoteke? Koliko je še prostega prostora na disketi?

25

26

f) Datoteke s končnico .JPG, .GIF in .TIF premakni s področja Drugi na področje

Drugi\Maja\Risbe.

g) Datoteke s končnico .HTML premakni na področje Jasna\Delo.

h) Datoteke s končnico .DOC premakni na področje Jasna\Delo\Poročila.

i) Zbriši vse datoteke s končnico .C s področja Drugi!

j) Kopiraj vse datoteke z imenom Tulip5 s področja Drugi\Maja\Risbe na področje

Jasna\Delo\Seminarji. k) Preimenuj vse datoteke z imenom Tulip5 s področja Jasna\Delo\Seminarji v

Znak5! Končnico ohrani!

l) Koliko prostora so zavzele datoteke s končnico .TXT na področju Drugi?

m) Koliko je še prostega prostora na disketi?

n) Zbriši vse datoteke, ki se začnejo s črko a ali d s področja Drugi!

o) Poskusi obnoviti zbrisane datoteke! Kaj si ugotovil?

p) Koliko prostora so zavzele datoteke s končnico .COM na področju Drugi?

q) Koliko je še prostega prostora na disketi?

r) Prekopiraj na področje Maja\Referati iz diska D: s področja Podatki vse datoteke, ki imajo končnico .TXT!

s) Postavi se na naslednja področja in napiši, kaj vidiš na njih:

A:\Drugi> A:\Drugi\Maja\Risbe> A:\Jasna\Delo> A:\Jasna\Delo\Porocila> A:\Jasna\Delo\Seminarji> A:\Maja\Referati>

t) Zbriši področje Drugi!

u) Koliko prostora ja sedaj na disketi?

VAJA 7 – Stiskanje map in datotek

Vse datoteke, ki jih bomo stiskali (navedene spodaj v tabeli), najprej prekopiraj s področja Delovni zvezek na svoje področje na disku!

a) Stisni v tabeli navedene datoteke, ki so na področju Delovni zvezek. Stisnjene datoteke spravi na področje na disku! Ali program za stiskanje datotekam sam doda končnico? Če da, katero?

Ime originala Ime stisnjene datoteke Delure.jpg Ura1 Delure.gif Ura2 Delure.bmp Ura3 Minerali.doc Minerali Vse s končnico .exe Programi Kopdat.avi Video Vse datoteke in podpodročja svojega področja, tako da se struktura podpodročij ohrani

Vse

b) Izpolni tabelo in razmisli o rezultatih!

Ime datoteke Velikost pred stiskanjem Velikost po stiskanju Ura1 Ura2 Ura3 Minerali Programi Video Vse

Odgovori na vprašanji! 1. Zakaj datoteke stiskamo? 2. Ali lahko stisnjeno izvršno datoteko poženemo? Ali lahko pogledamo in spremenimo vsebino

stisnjene datoteke? Če da, kako?

DIGITALNA FOTOGRAFIJA Digitalni fotoaparati imajo na več področjih - od ideje do snemanja, od obdelave do uporabe, vrsto prednosti pred klasičnimi fotoaparati s filmom. Z njimi lahko posnamemo več fotografij kot za navadnim fotoaparatom, posnetke lahko takoj pregledamo na vgrajenem LCD- prikazovalniku, slabe ali nepotrebne slike izbrišemo in tako dobimo prostor za nove, izbrane posnetke si ogledamo po televizorju ali monitorju, fotografije pošiljamo po elektronski pošti, jih tiskamo, objavimo na spletni strani...

Vse te prednosti seveda niso vredne veliko, če posnetki niso kakovostni. Kakovost posnetka je pri klasičnih fotoaparatih odvisna od kakovosti optičnega sistema, filma in pravilnosti nastavitev.

DIGITALNE OSNOVE Osnovni način delovanja digitalnih fotoaparatov je podoben kakor pri klasičnih fotoaparatih. Tudi tu svetlobo zbirajo leče objektiva in jo skušajo čim bolj pravilno usmeriti, vendar ne na film, temveč na svetlobno (optično) tipalo. Svetlobno tipalo je sestavljeno iz majhnih za svetlobo občutljivih elementov (ponavadi fotodiod), kvaliteta fotografiranja pa je odvisna od števila teh elementov v tipalu. To število je tudi bistven podatek o digitalnem fotoaparatu – naveden kot ločljivost tipala v pikah.

Svetlobno tipalo je barvno slepo, kar pomeni, da znajo elementi izmeriti samo količino svetlobe, ne pa tudi barve. Zato je pred tipalom nameščena mreža, sestavljena iz majhnih filtrov različnih barv. Najpogosteje uporabljena vrsta mreže je tako imenovana mreža GRGB (Green, Red, Green, Blue). Pri tej 27

28

ima vsaka liha vrstica zaporedje zelenega in rdečega filtra, vsaka soda pa zaporedje zelenega in modrega filtra. To pravzaprav pomeni, da digitalni fotoaparat ne odčitava barvne vrednosti za vsako piko posebej, temveč to izračuna šele naknadno s posebnim algoritmom. Poleg omenjene barvne mreže poznamo še mrežo CYGM (Cyan, Green, Magenta).

Digitalni fotoaparati za širšo uporabo imajo vgrajenih od 1,2 do 3 milijone elementov v tipalu, digitalni fotoaparati za zahtevne uporabnike pa do 5 milijonov. Za primerjavo – človško oko ima približno 120 milijonov osnovnih vidnih celic (ločljivost 11 000 x 11 000 pik).

Še ena zanimivost. Digitalni fotoaparati, ki imajo v tipalu npr. 1,9 milijonov elementov, lahko izdelajo fotografijo z ločljivostjo 1 600 x 1 200 pik. Kako je možno, da lahko z njimi izdelamo tudi fotografijo v ločljvosti 2 000 x 1 500 pik? Zvijača za doseganje večje ločljivosti je, da imajo aparati vgrajen algoritem, ki enostavno računa povprečja vrednosti med osnovnimi barvnimi pikami in tako omogoči umetno raztegovanje posnetka na deklarirano ločljivost. Temu pravimo algoritemska povečava.

Resolucijo oziroma ločjivost (podajamo jo v dpi – dots per inch = število toč na palec) in velikost slik sta pri digitalnih slikah neločljivo povezani in ju ne moremo poljubno spreminjati. Iz vhodne digitalne naprave (digitalni fotoaparat ali optični čitalnik) dobimo namreč sliko z že določeno ločljivostjo in velikostjo. Pri tem sta ti dve vrednosti med seboj obratno sorazmerno povezani – če želimo ohraniti kakovost slike, moramo ob povečanju ločljivosti obvezno ustrezno zmanjšati velikost slike in seveda obratno.

Zaradi tega je pred obdelavo digitalnih slik dobro vedeti, kako jih bomo uporabili. Zakaj bi računalnik obremenjevali z nekaj 10 MB velikimi slikami, ki jih bomo nato uporabili za objavo na spletnih straneh, kjer velikost slik redko presega nekaj 10 kB. Digitalnim slikam že na začetku določimo format in jim, če je to mogoče, zmanjšamo ločljovost na najmanjšo dovoljeno vrednost. S tem zmanjšamo velikost datoteke. Za objavo na Internetu je predpisana ločljivost le 72 dpi, če pa želimo sliko objaviti v tiskanih medijih (revije ali knjige) pa mora biti ločljivost vsaj 300 dpi.

Po oceni strokovnjakov je za filmsko kakovost treba doseči ločljivost približno deset milijonov točk. Za najbolj kakovostne slike, primeljive z najbolj kakovostnimi filmi, ke potrebnih celo 26 milijonov točk.

Digitalna fotografija bo v naslednjih letih povsem zamenjala klasično fotografiranje s filmom.

VAJA – Uporaba digitalnega fotoaparata 1. Nastavitve za fotografiranje 2. Fotografiranje 3. Prenos slike na računalnik 4. Urejanje slike s programom za obdelavo slik 5. Urejanje albumov in pregledovanje slik

29

DELO V LOKALNEM OMREŽJU VAJA – Delo v lokalnem omrežju 1. Ugotovi, ali so računalniki v naši učilnici med seboj povezani! 2. S kakšnim vodnikom so povezani med seboj? Oglej si mrežni priključek! 3. Kateri operacijski sistem (ali program) v naši učilnici omogoča delovanje računalniškega omrežja? 4. Kako ločiš posamezne računalnike med seboj? Na list si nariši shemo povezav med računalniki. V

skico napiši imena računalnikov, da boš kasneje lažje komuniciral s sošolci s pomočjo računalnika. 5. Ali imaš dostop do vseh povezanih računalnikov in njihovih diskov? Od česa je to odvisno? 6. Katere vrste dostopa so možne do posameznih področij oz. datotek? 7. Ali lahko sam določaš, kaj sme uporabnik z drugega računalnika delati z datotekami na tvojem

računalniku? 8. Na svojem področju izdelaj novo mapo Izmenjava!

9. Omogoči, da področje Izmenjava uporabljajo za branje in pisanje tudi tvoji sošolci/ke. Ime za

skupno rabo naj bo Izmenjavaxx, pri čemer je xx tvoj razred (npr. Izmenjava1B)

10. Na področje Izmenjava od svojega soseda prekopiraj vse datoteke, ki so slike in vse datoteke z

besedilom. 11. Na svojem področju napravi področje z imenom Seminarska in vanj prestavi vse datoteke s

področja Izmenjava. Prepričaj se, da imajo na tem področju sošolci le pravico do branja! Ime

za skupno rabo naj bo Seminarskaxx.

12. Poskusi na sosednjem računalniku na področju Seminarskaxx narediti novo področje

Nizasciten in vanj prenesti vse datoteke s področja Seminarskaxx. Če ti je uspelo,

obvesti soseda o tem, kar si naredil. Če ti ni, razloži zakaj! Bodi pozoren na to na katerem

računalniku delaš! 13. Ali je mogoče področje Nizasciten na sosedovem računalniku ustvariti na področju

Izmenjavaxx? Zakaj? 14. Ali lahko pravice za uporabo diska, posameznih področij ali tiskalnikov dodeljuješ na sosednjem

računalniku?

30

DELO V GLOBALNEM OMREŽJU WWW – SVETOVNI SPLET V Internet je vključena množica računalnikov – strežnikov svetovnega spleta (angl.: WWW server, World Wide Web server), ki ponujajo podatke v obliki spletnih strani. Na strežnikih svetovnega spleta so shranjene datoteke, ki so napisane v jeziku HTML (angl.: Hyper Text Markup Language). Ta omogoča, da je v datoteki lahko narejena povezava z drugo datoteko. Naslov shranjene datoteke je enolični naslov vira: URL (angl. Uniform Resource Locator). URL izgleda približno takole:

http://www.miha.si/glasba/rock.html

Povezane datoteke so lahko shranjene na različnih strežnikih.

Poleg besedil vsebuje datoteka vrste HTML še ukaze:

• kako naj pregledovalnik prikaže to besedilo,

• povezave na slikovne, zvočne, video ali katere druge podatkovne datoteke, ki naj jih pregledovalnik prikaže oz. predvaja ob obisku spletne strani,

• povezave z drugimi datotekami vrste HTML,

• S klikom na »vroče mesto« (ki vsebuje povezavo), to je tam, kjer se miškin kazalec spremeni v znak roke, se povezava z novo datoteko vzpostavi samodejno. Preko teh povezav lahko »potujemo« od strani do strani po celem svetu, ne da bi sami vpisovali njihove naslove. Komunikacija med odjemalcem svetovnega spleta – programom, s katerim brskamo, in strežnikom svetovnega spleta poteka po protokolu HTTP (angl.: Hyper Text Transfer Protocol). S pregledovalnikom pa lahko podatke prenašamo tudi s pomočjo drugih protokolov, npr. FTP (angl.: File Transfer Protocol).

• kodo ali povezave z datotekami, napisanimi v drugih jezikih, ki jih svetovni splet podpira (Java, Javascript, VRML...).

Po spletnih straneh iščemo najrazličnejše podatke. Pri iskanju si lahko pomagamo s t.i. iskalnimi strežniki (angl.: search engines). To so Internetni strežniki, ki imajo shranjeno podatkovno bazo o vsebini Interneta, ki jo seveda dopolnjujejo in spreminjajo, in nameščen program za iskanje po njej. Iščemo s pomočjo ključnih besed, ki jih vpišemo v vnosno polje spletne strani iskalnega strežnika (napotke o kombiniranju ključnih besed in druge napotke za iskanje si preberemo na spletni strani iskalnika). Metode so lahko pri različnih iskalnikih različne). Nekateri strežniki iščejo samo po ključnih besedah iz naslova spletne strani (npr. Yahoo.com), drugi pa tudi po vseh besedah, ki se nahajajo v vsebini spletne strani (npr. Google.com, Najdi.si). Pri nekaterih iskalnih strežnikih lahko iskano temo omejimo na kategorije, po katerih imajo iskani strežniki razporejeno vsebino (npr. izobraževanje, šport, umetnost...).

Iščemo, na primer, spored prireditev v Dunajski operi. Če pod ključnima besedama Vienna opera ne dobimo nič, vpišemo v vnosno polje geslo Austria, nato Vienna, potem lahko izberemo kategorijo culture and art, itn.

Novejši iskalniki imajo možnost shranjevanja najljubših naslovov, zaznamkov (angl.: bookmarks). Ko izbereš ukaz Dodaj med priljubljene oz. Dodaj med zaznamke, se naslov strani na kateri si, shrani v seznam. Tega lahko organiziraš po področjih in podpodročjih, podobno kot datoteke na disku.

Ko iskalni strežnik konča iskanje, nam sporoči, koliko strani, ki vsebujejo iskano geslo, je našel. Strani so po navadi razporejene glede na odstotek verjetnosti, da vsebina strani ustreza našemu geslu. Na začetku so seveda izpisane strani, ki najbolj verjetno vsebujejo želeno vsebino.

VAJA – Delo v globalnem omrežju

1. Kateri spletni pregledovalnik uporabljamo v šoli?

2. Ugotovi, kaj pomenijo posamezni hitri gumbi z orodne vrstice pregledovalnika!

31

• Kako se premikaš na prejšnjo stran, kako se vrneš nazaj?

• Katera je tvoja začetna stran in kako se vedno znova vračaš nanjo?

• Postavi začetno stran na naslov, ki ti ga določi profesor!

• Kako lahko ustaviš prenašanje datoteke na svoj računalnik? Kdaj je to pametno storiti?

• Kam vpišeš naslov spletne strani? Ali lahko naslov vpišeš še kako drugače, z ukazi iz menija? Razišči!

3. Ali lahko gledaš s svojim pregledovalnikom tudi datoteke vrste HTML, ki so shranjene na disku tvojega računalnika? Odpri in oglej si datoteko slike.htm!

4. Kako je sestavljen URL? Natančno opiši enega od njih! Npr. http://www.arnes.si!

5. Kako določen naslov spletne strani shraniš za kasnejšo uporabo?

6. Ali lahko sam vplivaš na podobo spletnih strani, ki jih pregleduješ? Ali bi bilo to smiselno?

7. Katera sporočila se zapisujejo v vrstici stanja spletnega pregledovalnika? Opazuj vrstico stanja in si zapiši vsaj tri različna sporočila!

8. Poizvedi za naslove vsaj petih znanih iskalnih strežnikov in si jih zapiši!

9. Shrani jih med zaznamke!

10. Oglej si začetne strani vseh petih iskalnih strežnikov. Ali se način iskanja podatkov v njih razlikuje?

11. Ugotovi ali ima tvoja najljubša glasbena skupina svojo spletno stran! Shrani jo med zaznamke!

12. Preglej spletno stran naše šole!

13. Na spletni strani Hidormeteorološkega zavoda Slovenije si oglej vremensko napoved za danes in jutri! Poišči tudi satelitsko sliko za našim geografskim območjem! Naslov spletne strani shrani za kasneje!

14. Ugotovi, kako lahko besedilo kopiraš in shraniš na svoj disk in kako to narediš s sliko s spletne strani! Natančno opiši oba postopka!

15. Kateri polet proti planetom našega osončja je bil zadnji, kdaj in s kakšnim namenom so ga izvedli?

• Poišči vsaj tri različne slike površja Marsa in Lune!

• Poišči vsaj tri različne slike Zemlje z vesolja!

• Poišči sliko vzleta katerega izmed vesoljskih plovil!

• Poišči video posnetek pristanka vesoljskega plovila na tujem planetu ali na Zemlji

16. Kdaj bo naslednji teniški turnir za grand slam?

17. Katera teniška igralka je prva in katera je druga na svetovni računalniški lestvici najboljših igralk? Poišči njuni sliki!

18. Kateri teniški igralec je prvi in kateri je drugi na svetovni računalniški lestvici najboljših tenisačev? Poišči njuni sliki!

19. Na katerem mestu je najboljši slovenski predstavnik ali predstavnica?

20. Najdi stran ene od evropskih prestolnic! Naslov si shrani! Poišči odgovore na vprašanja:

• kako veliko je to mesto,

• ali ima univerzo in kako se imenuje,

• kako se imenuje reka, ki teče skozi mesto,

• poišči podatke o mestni katedrali, stolni cerkvi; kateremu svetniku je posvečena, koliko je stara in v katerem slogu je zgrajena.

32

21. Poišči spletno stran vsaj treh različnih slovenskih prodajalcev računalniške opreme in zapiši, koliko stanejo zasloni, ki jih posamezna trgovina prodaja! Sestavi lestvico najugodnejših trgovin!

22. Kdaj (dan in ura) so redni potniški poleti iz katerega od slovenskih letališč v London in Pariz?

23. V urejevalniku besedila odpri nov dokument! Vanj prenesi besedilo vremenske napovedi ter sliki vetrovne karte in satelitskega posnetka! Dokument shrani z imenom Vreme na svoje področje!

24. Poišči čimveč podatkov o mineralih in/ali športnih avtomobilih! Shrani slike vsaj petih mineralov (diamanta, rubina, cirkona, ametista in spinela) in/ali športnih avtomobilov! Ne pozabi si shraniti naslovov strani, ki si jih našel!

25. Ustvari si področja za svoje zaznamke. Najprej naredi področje s svojim imenom, na njem pa še podpodročja in jih smiselno poimenuj!

FTP V prejšnjem poglavju smo se naučili iskati podatke na svetovnem spletu in jih shraniti na svoj računalnik. Omejitev pri shranjevanju na našem računalniku je seveda ta, da smo to lahko počeli z datotekami s končnico .HTM, .HTML ali še nekaterimi drugimi, ki si jih lahko ogledujemo v spletnih pregledovalnikih (npr. s slikami). Kaj pa programi, stisnjene datotek, gonilniki za posamezne računalniške enote, zvočne datoteke, nasploh datoteke vseh drugih tipov?

Prenos datotek med računalniki omogoča protokol, ki mu pravimo FTP (angl.: File Transfer Protokol, protokol za prenos datotek). Z njegovo pomočjo lahko prenašamo datoteke v obe smeri: za našega računalnika in na naš računalnik, seveda če imamo za to potrebne pravice.

Prva možnost pride redkeje v poštev (na primer, ko postavljamo svojo domačo stran na Internetu ali napišemo program, ki ga želimo ponuditi tudi drugim uporabnikom), pojavijo pa se tudi problemi s pravicami za kaj takega. Upravitelj računalnika, kamor bi radi prenesli datoteke, nam mora pravice za to odobriti ter nam dodeliti uporabniško ime in geslo za dostop do prostora na strežniku.Gostovanje na strežniku moramo upravitelju plačati. Namesto dolgega URL-ja lahko registriramo svojo domeno. Domena je torej skrajšan URL naslov, ki pa mora biti unikaten.

»Download« je angleški izraz, ki pomeni prenašanje datotek na naš računalnik. Prenašanju v nasprotno smer se v angleščini reče »upload«. Datoteke, ki jih prenašamo na svoj računalnik, so velikokrat programi (imajo končnico .EXE), pogosto pa prenašamo tudi stisnjene datoteke, ki jih je potrebno pred uporabo raztegniti. Načelno je mogoče prenašati datoteke kakršnih koli tipov.

Kadar je datoteka dolga (recimo nakaj MB), je treba malo (ali pa kar dolgo) počakati, odvisno od hitrosti, ki jo omogoča povezava našega računalnika z Internetom. Čas prenosa se meri v kB/s (kilobajti na sekundo). Ocenjeni čas prenosa vidiš na zaslonu. Številka se spreminja v skladu z resničnim stanjem. Na spletnem naslovu http://www.shareware.com ponujajo pester izbor prostih programov (so zastonj).

Programi, ki jih prenesemo na svoj računalnik, se glede plačljivosti razlikujejo:

• Programi, ki jih ni treba plačati: »freeware« (zastonj programi), »public domain« (javni programi) in »sponsored edition« (sponzorirani programi, kjer se nam v delu okna vrtijo reklame);

• Programi, ki jih lahko za določen čas uporabljamo zastonj: »shareware« (preizkusni programi), testne in demonstracijske različice komercialnih programov (dokler jih ne plačamo ne moremo recimo uporabljati vseh funkcij ali pa se nam prikazujejo nadležni gumbi, ki jih je potrebno klikati, kar po plačilu ni več potrebno; tretja možnost je, da delujejo, kot da smo jih plačali, vendar le za določen čas, potem pa prenehajo delovati; četrta možnost pa temelji le na zaupanju, avtor nas le prosi, naj mu plačamo določen znesek, če nam je program všeč); cene takšnih programov so nizke;

• Komercialni programi (dokler jih ne plačamo – cene pa so lahko kar visoke – ne delujejo).

Nekateri pogosto obiskani naslovi so tako oblegani, da presegajo sposobnosti računalnika, na katerem so, zato dobimo sive lase, če na njih iščemo podatke ali z njih prenašamo datoteke. Taka je med drugim tudi

33

domača stran http://tucows.com, ki ima zato zrcalne (angl.: mirror) strežnike po vsem svetu – tudi v Sloveniji npr. http://tucows.siol.net. Zrcalni strežniki so torej strežniki s povsem enako vsebino, kot jo imajo originalni strežniki.

VAJA – FTP

Na svoj računalnik bomo prenesli par programov:

1. Veliko revij in časopisov danes objavlja tudi elektronske različice (pogosto so to skrajšane) svojih izdaj. To si oglejmo na primeru časopisa Delo!

• Poženi pregledovalnik, pojdi na domačo stran časopisa Delo (http://www.delo.si) in tam izberi možnost FAX ČASOPIS. Preberi navodila za prenos fax časopisa (zelo skrajšanega časopisa Delo v elektronski obliki). Ugotovil boš, da potrebuješ program Acrobat Reader (ki je brezplačen). Kaj sedaj?

• Program bomo seveda prenesli na svoje računalnike, pa čeprav je morda nanje že namešen! Klikni na njegovo ikono in preberi navodila za prenos! (V angleščini so zato, ker te je pregledovalnik, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, ponesel na ustrezno stran podjetja Adobe, ki je program napisalo.)

• Na spletni strani, ki se je odprla, v pregledovalniku nastavi ustrezen jezik in operacijski sistem, ki ga uporabljamo v šoli, nato pa izberi DOWNLOAD.

• Preberi navodila za namestitev programa! To vedno vžge!!!

• Pregledovalnik te vpraša, kam naj shrani datoteko, ki jo prenašaš. Izberi področje.

• Poženi pravkar prenešeni program in sledi navodilom za namestitev (program namesti na programsko področje).

• Med nameščanjem se tvoj pregledovalnik s programom Acrobat Reader samodejno usposobi za pregledovanje datotek s končnico .PDF (v takšni obliki je fax časopis)!

• Klikni na fax časopis in poglej, kaj vse najdeš v včerajšnji elektronski različici Dela!

2. Podobno kot časopisi in revije tudi nekatere TV in radijske postaje oddajajo del programa ali celoten program po Internetu (včasih sicer z zamikom, a vseeno). Takšne so recimo, CNN, kjer lahko v živo poslušaš zvok ali si ogledaš nekatere prispevke (http://cnn.com), Sky Radio (http://euro.net/skyradio), RTV Slovenija (http://rtv.slo.si) in še mnoge druge. Seveda je mogoče, da si je za ogled ali poslušanje na računalnik potrebno prenesti dodatne programe!!!

• S pregledovalnikom pojdi na naslov http://www.real.com! Poglej, kje je povezava do brezplačne različice programa Real Player. Real Player omogoča poslušanje zvoka in gledanje videa. Prenesi brezplačno različico na svoj računalnik. Ob tem boš moral napisati svoje podatke in povedati, kakšen računalnik uporabljaš ter še kaj.

• Namesti svoj novi program! Kvaliteta slike in zvoka je odvisna od hitrosti tvoje povezave z Internetom in trenutnega prometa v omrežju!!

• Pojdi na domačo stran RTV Slovenija in si oglej katero izmed oddaj!

• Pojdi na domačo stran Sky Radia in prisluhni glasbi!

• Če malo pobrskaš po menijih programa, boš ugotovil, da ti Real Audio omogoča poslušanje pesmi z različnih plošč, spremljanje nekaterih koncertov v živo, gledanje filmskih odlomkov, poslušanje radijskih internetnih postaj in še kaj.

34

GLOBALNA ELEKTRONSKA POŠTA Elektronska pošta je omrežna storitev, ki omogoča hitro in zanesljivo oddajanje in sprejemanje sporočil.

Deluje s poštnimi predali. Internetni strežnik, na katerem je nameščen program poštni strežnik, je »poštni urad«, na katerem imajo uporabniki svoje »poštne predale«. To je v resnici prostor na disku, ki ga lahko bere le uporabnik, ki mu prostor pripada, vanj pa program poštni strežnik shranjuje elektronsko pošto – datoteke, ki so naslovljene na uporabnika. Elektronski naslov je sestavljen iz dveh delov, ki ju ločuje znak @. Navadno je to:

ime.priimek@domena npr.: janez.novak@guest.arnes.si ali andrej.kranjc@uni-mb.si

Za to, da bi lahko prebrali svojo pošto, moramo na računalniku, ki ima dostop do Interneta, namestiti program poštni odjemalec. Takih programov je več, vsi pa omogočajo branje in odpošiljanje ter urejanje elektronske pošte po področjih. Ti programi pa skrbijo tudi za komunikacijo s poštnim strežnikom. Za to moramo vanje vpisati nekaj podatkov:

• naslov računalnika, na katerem imamo poštni predal (POP3 strežnik)

• naslov računalnika, preko katerega odpošiljamo elektronsko pošto (SMTP strežnik)

• svoje uporabniško ime na poštnem strežniku

• svoj elektonski naslov

• uporabniško geslo zaradi varnosti raje vpisujmo vsakič sproti.

Uporabniki elektronske pošte uporabljajo različne poštne programe, ki pa nimajo vsi nastavljene enake kodne tabele za prikaz znakov s tipkovnice. Če programa pošiljatelja in sprejemnika ne uporabljata iste kodne tabele, vidi sprejemnik na mestu šumnikov v sporočilu druge znake! Ne najbolj posrečeno, v praksi pa pogosto uporabljano, je zato pisanje brez šumnikov.

Za elektronsko pošto velja, da so lahko sporočila nekoliko manj formalno napisana, tudi če pišete uradna sporočila, in ne zasebnih. Biti pa moramo prav tako vljudni kot pri sporočanju s pomočjo klasične pošte in paziti na pravilnost jezika! Na koncu se vedno podpišemo, čeprav bo naslovnik iz sporočila, ki ga doda poštni strežnik, tudi brez podpisa ugotovil, kdo je pošto poslal.

Tako kot pravo pošto tudi elektronsko pogosto pošiljamo istim naslovnikom. Zato je pametno, da si naredimo svoj elektronski imenik. Tako se izognemo tipkanju in napakam pri vnosu elektronskih naslovov. Novejši programi si kar sami shranjujejo naslove, ki jih je uporabnik uporabil. Kadar pošljemo pošto, ki je program poštni strežnik ne more dostaviti naslovniku, nam pošlje sporočilo, v katerem navede, zakaj je ni mogel dostaviti.

S pomočjo elektronske pošte pa lahko pošlješ naslovniku tudi katero koli datoteko: sliko, seminarsko nalogo, program... To storiš tako, da svojemu sporočilu, ki ga napišeš v oknu za nova sporočila, »pripneš« (angl.: attach) še izbrano datoteko. Ko sprožiš ukaz za pripenjanje, samo še poiščeš želeno datoteko in potrdiš izbiro. Na ta način lahko pripneš na eno elektronsko pošto več datotek. Nerodno je le, če so te datoteke velike in bi naslovnik zato moral (pre)dolgo čakati, da se prenesejo na njegov računalnik! Datoteke zato navadno pred prenosom stisnemo.

Elektronska pošta s pripetimi datotekami vsebuje opozorilo. Pripete datoteke shranimo na izbrano področje na disku. Pregledujemo jih s programi, ki jih prepoznajo.

V programu odjemalec elektronske pošte si lahko zgradiš drevesno strukturo področij za shranjevanje elektronske pošte. Navadno poimenujemo področja po vsebini pošte, ki jo shranjujemo vanje. Zaradi lastne evidence je pametno shraniti tudi pošto, ki jo pošlješ drugim. Nekateri poštni programi to počnejo samodejno.

Zgodi se, da pošiljaš zelo pomembno sporočilo in da želiš vedeti, ali ga je naslovnik res dobil in prebral. Nekateri poštni odjemalci omogočajo, da dodamo pošti, preden jo pošljemo, posebno oznako. Zaradi nje pošlje strežnik sporočilo pošiljatelju, ko naslovnik pošto prenese na svoj disk. Lahko pa pošlje program poštni odjemalec sporočilo pošiljatelju takoj, ko jo naslovnik odpre.

35

VAJA – Globalna elektronska pošta

1. Ugotovi, kateri izmed hitrih gumbov pomeni odpiranje okna za pripravo novega sporočila, kateri pa je za branje pošte s poštnega strežnika! Preveri še funkcije preostalih hitrih gumbov in poišči gumbe za tiskanje elektronske pošte! Zapiši si pomen hitrih gumbov!

2. Preden napišeš svojo prvo elektronsko sporočilo, ugotovi, kaj pomenijo vsa vnosna polja in kaj vsi hitri gumbi okna za pripravo novega sporočila!

3. Pošlji elektronski pozdrav vsaj dvema sošolcema - sosedoma na računalnikih, podpišeš se seveda z lastnim imenom! Predmet (angl.: Subject) sporočila naj bo Vaja!

4. Preveri, ali imaš novo pošto v svojem poštnem predalu, prenesi jo na svoj računalnik in jo preberi!

5. Zapiši: kdaj je bila pošta odposlana, kdo jo je poslal in katero temo vsebuje sporočilo!

6. Ali pomočjo ukaza programa poštni odjemalec lahko uporabnik odgovori na sprejeto elektronsko pošto, ne da bi napisal naslovnikov naslov!

Odgovor pošlji dvakrat:

• z originalnim besedilom, spodaj odgovor le dopiši,

• samo odgovor, brez originalnega besedila.

7. Pošto, ki si jo prejel, odpošlji nespremenjeno naprej dvema sošolcema, ki sta trenutno v razredu! Uporabi ukaz, ki ti ga nudi program!

8. Napiši novo elektronsko sporočilo s temo (angl.: Subject) Test in jo hkrati odpošlji vsaj petim sošolcem!

9. Sestavi imenik (z imenom Sošolci) vseh, ki ste skupaj pri vajah iz informatike!

10. Na disku poišči katero koli sliko in jo z elektronsko pošto pošlji sošolcu, ki sedi poleg tebe! V okence za temo vpiši kar ime slike!

11. Na ta način pošlji sošolcu še tri druge slike in datoteko Dame.exe, ki jo najdeš na področju Delovni zvezek! Ali to lahko narediš naenkrat?

12. Preveri, ali si prejel novo pošto! Preglej pripete datoteke!

13. Zbriši vsa sporočila, ki v temi vsebujejo besedo test!

36

OBLIKOVANJE BESEDIL – MS WORD SPLOŠNO O PROGRAMU WORD OBLIKOVANJE STRANI OBLIKOVANJE PISAVE, ODSTAVKOV PRAVILA PRI VNOSU BESEDILA KOPIRANJE OBLIKOVNIH ZNAČILNOSTI (PRESLIKOVALNIK OBLIK) DELO Z VEČ DOKUMENTI

Pravila pri vnosu besedila

Vrstico Word zaključi sam na koncu vodoravnega ravnila.

Pritisk na tipko ENTER (¶) pomeni nov odstavek.

Za ločili (piko, vejico, klicajem …) je obvezen presledek.

Ravnilo – prikaži/skrij meni POGLED / RAVNILO

Pogled na dokument (POGLED in ZOOM)

Meni POGLED /

POSTAVITEV TISKANJA

ORIS

NAVADEN

SPLETNA POSTAVITEV

Orodne vrstice (dodajanje) POGLED / ORODNE VRSTICE in klik na želeno orodno vrstico

Tvorba novega dokumenta DATOTEKA / NOVA /DOKUMENT

Orodna vrstica in gumb (nov prazen dokument)

Prvo shranjevanje, drugo shranjevanje DATOTEKA / SHRANI KOT

Določimo mesto shranjevanja dokumenta (pogon, mapa)

Poimenujemo dokument

Določimo vrsto dokumenta (.doc, .dot, .rtf…)

Tvorba kopije dokumenta

DATOTEKA / SHRANI KOT

Določimo mesto shranjevanja

Poimenujemo dokument z drugim imenom

Zapiranje, odpiranje obstoječega dokumenta

DATOTEKA / ZAPRI

Zapremo trenutno odprti dokument, ne zapremo pa programa WORD

DATOTEKA / ODPRI

Odpremo že shranjeni dokument

37

Delo z več dokumenti V programu WORD imamo hkrati lahko odprtih več dokumentov. Med njimi preklapljamo v

meniju OKNO (klik na ime) ali

Klik na gumb dokumenta v opravilni vrstici

Priprava strani DATOTEKA / PRIPRAVA STRANI

Določimo:

širino robov,

usmerjenost lista (ležeče, pokončno),

razdaljo glave in noge dokumenta od roba lista, obrobe strani,

številčenje vrstic …

Pomikanje skozi dokument

Smerne tipke :

Drsnik

Page up, Page down

Home, End

Drsni gumb na miški

Hitro označevanje delov besedila Ena beseda: dvakrat klik na besedo

Ena vrstica: klik pred vrstico (območje za označevanje)

En odstavek: dvakrat klik pred odstavek (območje za označevanje)

En stavek: CTRL in klik v stavek

Celo besedilo:

- UREJANJE / IZBERI VSE

CTRL in A

Trikrat klik pred besedilo v območju za označevanje

Brisanje, vrivanje (insert) besedila, Znak pred kazalcem teksta – BACKSPACE

Znak za kazalcem teksta - DELETE

Označimo + DELETE

Razveljavljanje zadnjega dejanja UREJANJE / RAZVELJAVI

Gumb v orodni vrstici

Iskanje besed (znakov) in zamenjava

UREJANJE / NAJDI ali UREJANJE / NAJDI IN ZAMENJAJ

NAJDI – vpišemo iskani znak (besedo)

ZAMENJAJ Z – vpišemo želeni znak ali (besedo)

38

Zamenjava velikih in malih črk OBLIKA VELIKE / MALE ČRKE

Kot v stavku

Male za velike

Velike za male

Velike Začetnice Besed

Obrni velike in male črke

39

OBLIKOVANJE ZNAKOV OBLIKA / PISAVA

− vrsta pisave − slog − velikost − barva − učinki − razmik med znaki − besedilni učinki

ORODNA VRSTICA − vrsta pisave − velikost − barva − slog

UČINKI:

o Nadpisano: m2 m2

o Podpisano: H2O H2O

RAZMIK MED ZNAKI / RAZŠIJENO / ZA

o Razmik med znaki R a z m i k m e d z n a k i

OBLIKOVANJE ODSTAVKOV OBLIKA / ODSTAVEK

− Poravnava − Zamik − Razmik − Razmik vrstic − Posebno

PORAVNAVA

o LEVO – poravna besedilo na levi rob

o DESNO – poravna besedilo na desni rob

o NA SREDINO – poravna besedilo na sredino

o OBOJESTRANSKO – poravna besedilo na levi in desni rob

ZAMIK

o LEVO – zamik odstavka na levi strani

o DESNO – zamik odstavka na desni strani

RAZMIK – določanje razmika med posameznimi odstavki

o PRED – razmik pred odstavki

o ZA – razmik za odstavki

POSEBNO

o PRVA VRSTICA – zamik samo prve vrstice odstavka

o VISEČE – prva vrstica odstavka NI zamaknjena, ostale vrstice so zamaknjene

RAZMIK VRSTIC

Določen razmik med posameznimi vrsticami odstavka. Primerno za strokovna in težje berljiva besedila.

KOPIRANJE OBLIKOVNIH ZNAČILNOSTI

Več ukazov za oblikovanje (vrsta pisave, podčrtavanje, učinki, barve, oblike odstavkov …) lahko združimo v en ukaz, kadar hočemo

40

Gumb 'čopič' v orodni vrstici …) lahko združimo v en ukaz, kadar hočemo enake oblike uporabiti tudi nad drugimi deli besedila.

o En klik na čopič – lahko združene oblike uporabimo le enkrat.

o Dva klika na čopič - lahko združene oblike uporabimo poljubno-krat.

VAJA 1 – urejevalnik besedil WORD: splošno, priprava strani, pravila pri vnosu, …

KAJ SE BOMO NAUČILI?

PRIPRAVA STRANI, VNOS BESEDILA(osnovno o vnašanju in urejanju teksta), PREMIKANJE SKOZI BESEDILO POGLED NA DOKUMENT, OZNAČEVANJE BESEDILA, RAZVELJAVITEV ZADNJEGA UKAZA, BRISANJE BESEDILA, OBLIKOVANJE ZNAKOV, UREJANJE BESEDILA (vrivanje, brisanje, razveljavljanje) PRIPRAVA KOPIJE DOKUMENTA – SHRANJEVANJE POD DRUGIM IMENOM TVORBA NOVEGA DOKUMENTA, PRVO SHRANJEVANJE, ODPIRANJE ŽE

OBSTOJEČEGA DOKUMENTA, SHRANJEVANJE SPREMEMB DELO Z VEČ DOKUMENTI (OKNO), ZAPIRANJE DOKUMENTOV PRIKAŽI/SKRIJ ZNAKE, ISKANJE BESED, HITRO OZNAČEVANJE DELOV BESEDILA

1. Pravilno prepiši naslednje besedilo:

KAKŠNA NAJ BO NAŠA PREHRANA Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe, bolezni dihal in prebavil so med najpogostejšimi vzroki smrti v Sloveniji. Razen poškodb in bolezni dihal v zadnjih letih pri nas že opažamo tudi upad incidence prezgodnje umrljivosti pri boleznih srca in ožilja, kar kaže na uspešne preventivne akcije, podobno kot lahko to opazimo v državah Severne in Srednje Evrope. Obratno pa je še vedno veliko koronarne bolezni v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Poljska epidemiološka študija je pokazala, da lahko že znižanje treh dejavnikov tveganja: maščob, alkohola in cigaret, opazno vpliva na padec prezgodnje umrljivosti zaradi koronarne bolezni. Razmeroma zelo majhna incidenca koronarne bolezni v mediteranskih državah, v primerjavi s severnimi državami Evrope, je posledica mediteranske diete, ki temelji na ribah, sadju, zelenjavi, olivnem olju, česnu in črnem vinu. V naši državi pa lahko opazimo očiten padec porabe maščob in sladkorjev, pa tudi krompirja in jajc. Poraba mesa se stalno povečuje, pa čeprav je v zadnjih letih tudi že opazen rahel padec. Po letu 1986 opažamo ponovno večjo porabo mleka, od 125 litrov na 135 litrov na prebivalca na leto v letu 1988. Zelo visoko porabo žit smo imeli leta 1984, ki pa se je zniževala do leta 1987; zadnja leta pa je zopet v porastu, kar je ugodno za zdravje ljudi. Zaradi zelo majhne porabe sadja in zelenjave použijemo tudi premalo vlaknin.

Priporočena dnevna količina balasta je 30 g. Ker pa naši podatki ne vključujejo doma pridelane zelenjave in sadja, lahko domnevamo, da se vsaj del prebivalcev zadovoljiveje hrani z več rudninami, vitamini in dietnimi vlakninami. Maščobe so najbolj znani živilski aterogeni dejavnik tveganja pri nastanku koronarne bolezni. V zahodni Evropi je v zadnjih 15 letih samo Norveški uspelo znižati maščobe od 40 odstotkov na 35 odstotkov glede na celodnevno energijsko zaužito hrano. Visok padec koronarnih bolezni v zahodnih državah lahko pripišemo bolj spremembi kvalitete in kvantitete hrane, kot pa padcu porabe maščob in drugim dejavnikom (manj kajenja in več sadja in zelenjave v dnevni prehrani). Kljub manjši porabi maščob pa jih je v naši povprečni dnevni prehrani še vedno preveč. 2. Besedilo shrani v svojo mapo, ime datoteke za shranjevanje je KORONARNE

BOLEZNI.

VAJA 2 – oblikovanje besedila: oblikovanje strani, pisave, odstavkov, shranjevanje, vrivanje OBLIKOVANJE BESEDILA KORONARNE BOLEZNI

1. Pripravi si pogled na dokument tako, da bodo vidni robovi lista (pogled/postavitev

strani), velikost naj bo 100 % (zoom). 2. Odpri besedilo datoteke Koronarne bolezni.

3. Napravi kopijo datoteke, ime nove datoteke naj bo Naša prehrana. Koliko dokumentov imaš trenutno odprtih(okno?) Zapri vse dokumente, razen Naša prehrana.

4. Oblikuj besedilo v datoteki Naša prehrana na naslednji način (za označevanje delov besedila uporabi ukaze za hitro označevanje!!!):

a) Priprava strani:

a. odmiki od robov lista zgoraj 3 cm, spodaj 3 cm, levo 4 cm, desno 2,5 cm b. stran naj bo ležeče usmerjena

b) Oblikuj naslov: a. pisava Comic Sans MS 20 pik, male tiskane črke (OBLIKA-VELIKE/MALE ČRKE),

krepko, ležeče, barva – temno modra. c) Med odstavki naj bo ena prazna vrsta (tudi za naslovom). d) Pisava v ostalem besedilu naj bo Comic Sans MS velikosti 12 pik. e) Poišči vse besedne zveze »koronarne bolezni« v vseh sklonih in številih, ter jih

poudari s krepkim tiskom, velikost pisave 12 pik. Razmik med znaki naj bo 3 pt. f) Dvojno podčrtaj stavek »V naši državi pa lahko opazimo očiten padec porabe maščob

in sladkorjev, pa tudi krompirja in jajc.« g) Pisava v prvem odstavku naj bo zelene barve, pisava v drugem odstavku naj bo roza

barve, v tretjem pa nebesno modre barve. h) Pred naslov vrini vrstico, kamor boš napisal današnji datum, svoje ime in priimek. i) Pred zadnji odstavek vrini naslednje besedilo:

Maščoba navadno obsega 10 do 20 odstotkov teže odraslega moškega in 25 odstotkov teže odrasle ženske. Več kot to je nepotrebno in nezdravo. Spodnja razpredelnica teže kaže "zaželeno" težo za različne višine. Idealno bi bilo, če bi naša teža po 25. letu ostala bolj ali manj stalna. Ljudje se med staranjem večinoma redijo in dosežejo največjo težo okrog 50. leta. To se vam bo več kot verjetno zgodilo, če boste postali manj telesno aktivni v tem življenjskem obdobju, ko začenja telo počasneje sežigati hrano.

41

42

j) Izbriši stavek »Spodnja razpredelnica teže kaže "zaželeno" težo za različne načine.« k) Shrani spremenjeni dokument v svojo mapo na disku.

VAJA 3 – oblikovanje pisave, odstavkov, kopiranje oblikovanih značilnosti KAJ SE BOMO NAUČILI? KOPIRANJE OBLIKOVNIH ZNAČILNOSTI PISAVE OBLIKOVANJE ODSTAVKOV

- KAJ JE ODSTAVEK - OBLIKOVANJE ODSTAVKOV S POMOPJO GUMBOV ORODJARNE - OBLIKOVANJE ODSTAVKOV PREKO MENIJA - ZAMIKI IN RAZMAKI PORAVNAVA, ZAMIKANJE, RAZMIK, POSEBNO, RAZMIK VRSTIC

1. Zaženi program WORD.

2. Pripravi si pogled na dokument tako, da bodo vidni robovi lista, velikost naj bo 100 % (zoom).

3. Prepiši besedilo Pitagorov izrek.

Pitagorov izrek Bližnjica Poleg Tomaževega doma je velik pravokoten travnik: 30 m dolg in 10 m širok. Ko se Tomaž vrača iz šole, si krajša pot in gre po diagonali čez travnik. Za koliko metrov si je skrajšal pot? Pri reševanju tega problema nam pomaga pitagorov izrek. Širina, dolžina in diagonala travnika tvorijo pravokotni trikotnik. Pitagorov izrek pravi: (diagonala)2 = (kateta)2 + (kateta)2. Vstavimo števila: (10)2 + (30)2 = 100 + 900 = 1000. Če je (diagonala)2 = 1000, potem je diagonala enaka koren iz 1000; to pa je približno 31,6. Ta približek dobimo z metodo zaporednih približkov. Stranici travnika merita skupaj 40 m. Ker Tomaž uporablja bližnjico, si tako skrajša pot za 40 - 31,6 = 8,4 m. Zaboj Tomaž ima v starem zaboju shranjene športne potrebščine in igrače: kotalke, žoge, kij, legokocke, ladjice, itd. Poleg tega ima v zaboju razno polomljeno orodje, ki ga bo morda še rabil: staro slušalko, nekaj kosov lesa in dolgo železno palico. Ali bo šla železna palica v zaboj? Zaboj je 75 cm dolg, 30 cm širok in 45 cm visok. To so seveda notranje mere zaboja. Kako dolga je lahko palica, da bi še šla v zaboj? Dolžina te palice je kvečjemu enaka dolžini diagonale tega zaboja. Dolžino diagonale izračunamo s pomočjo posplošenega pitagorovega izreka: (dolžina)2 + (širina)2 + (višina)2 = (diagonala)2. Če vstavimo števila, dobimo: (diagonala)2 = (75)2 + (30)2 + (45)2 = 5625 +900 + 2025 = 8550; diagonala je kvadratni koren iz 8550 = 92,5 cm.

4. Shrani besedilo, ime datoteke naj bo Pitagorov izrek. 5. Oblikuj besedilo po naslednjih navodilih:

a. Priprava strani: b. odmiki od robov lista zgoraj 3 cm, spodaj 3 cm, levo 4 cm, desno 2,5 cm. c. Naslov naj bo oblikovan s pisavo Verdana 20 pik, velike tiskane črke (brez

brisanja)! d. Za naslovom naj bo razmik 1,5 vrstice ( razmik za 18 pik).

43

e. Podnaslove (Bližnjica, Zaboj) oblikuj s pisavo Verdana, 16 pik ležeče, krepko in dvojno podčrtano.

f. Za podnaslovi naj bo pol vrstice prostora (razmik za 6 pik). g. Pisava v odstavkih naj bo Curier New – velikosti 10 pik, obojestranska

poravnava. h. Med posameznimi odstavki naj bo ena prazna vrsta (razmik za 6 pt). i. Poudari vse besedne zveze Pitagorov izrek v vseh sklonih krepko, s pisavo

velikosti 14 pik. j. Stavek (diagonala)2 = (kateta)2 + (kateta)2 naj bo vedno svoj odstavek in

poravnan na sredino, poudari ga krepko in povečaj pisavo na 14 pt. Potence oblikuj nadpisano npr. (kateta)2.

k. Pred drugim podnaslovom naj bosta dve vrsti prazni (razmik pred 24 pik). l. Prvi odstavek besedila Zaboj naj bo zamaknjen levo 2 cm, razmik vrstic naj bo 1,5 vrstice

(posebno).

m. »Če vstavimo števila, dobimo:« - naj bo svoj odstavek. n. Pred naslov vrini svoje ime in priimek.

RISANJE V WORDU ORODNA VRSTICA ZA RISANJE

MENI POGLED IN √ PRED RISANJE

SAMOOBLIKE ČRTE OSNOVNE OBLIKE PUŠČICE DIGAGRAM POTEKA ZVEZDE IN TRAKOVI OBLAČKI

Na gumbu SAMOOBLIKE v orodni vrstici za risanje izberemo želeno obliko, ki jo lahko kasneje še dodatno preuredimo.

S klikom na samoobliko miškin kazalec postane križec. S klikom in potegom po delovni površini narišemo element.

OBLIKOVANJE SAMOOBLIK BARVE IN ČRTE

- POLNILO

- ČRTE

- PUŠČICE

Desni klik na risani predmet / OBLIKUJ SAMOOBLIKE

Določimo, kakšne barve bo predmet, če izberemo

UČINKE POLNILA, lahko predmet dodatno senčimo ali mu določimo drugačno teksturo.

S spreminjanjem črt risanemu predmetu določimo drugačno debelino, barvo črte …

Spreminjanje nastavitev za puščice, veljajo samo za risanje izbranih puščic iz samooblik. Zamenjamo barvo in lahko določimo tudi slog puščice – kakšna naj bo glava puščice.

Risani predmet zavrtimo tudi, če ga označimo nato kliknemo gumb PROSTO VRTENJE v orodni vrstici.

44

VELIKOST

POSTAVITEV

DODAJANJE BESEDILA RISANEMU PREDMETU

ZDRUŽEVANJE RISANIH PREDMETOV

VRSTNI RED

WORDART

3D oblike

Okrog risanega predmeta se postavijo zeleni krogci. Zadržan klik na ta krogec ter poteg v želeno smer nam omogoči predmet poljubno zavrteti.

V kartici velikost lahko natančneje določimo mere risanega predmeta, vrtenje – za koliko stopinj naj se risani predmet zavrti v levo ali desno.

Kartica postavitev določa pozicijo risanega predmeta glede na besedilo. Risani predmet lahko postavimo v ospredje (besedilo je prekrito), v ozadje (besedilo pred predmetom). Risani predmet lahko oblijemo z besedilom na različne načine.

Usmerjenost predmeta spremenimo lahko tudi če izberemo gumb RISANJE v orodni vrstici ter ZAVRTI IN ZRCALI.

desni klik na predmet in DODAJ BESEDILO

Risane predmete združujemo v en predmet, da jih kasneje lažje premikamo, večamo manjšamo, sicer bi morali vsak objekt spreminjati posebej. Združene predmete po potrebi lahko spet razdružimo.

Za združevanje več predmetov moramo najprej le-te označiti. Kliknemo na gumb IZBERI PREDMETE (puščica) v orodni vrstici za risanje in potegnemo čez predmete, ki jih želimo združiti, nato desni klik in ZDRUŽI.

Risani predmeti se lahko prekrivajo. Z vrstnimi redom določimo kaj naj bo v ospredju ali ozadju. Desni klik / VRSTNI RED

Že pripravljene oblike za besedilo, ki jih še naknadno lahko spreminjamo.

gumb v orodni vrstici za risanje VSTAVI WORDART.

Risani predmet označimo, nato kliknemo gumb 3D v orodni vrstici za risanje, ter izberemo slog.

BRISANJE RISANEGA PREDMETA

Označimo in DELETE

PREMIKANJE Risani predmet premaknemo tako, da nanj pokažemo z miško – štiriglava puščica in zadržan klik pomeni, da predmet lahko prenesemo kamorkoli.

SPREMINJANJE VELIKOSTI RISANEGA PREDMETA

Risanemu predmetu spremenimo velikost tako, da nanj levo kliknemo – predmet se označi, klik na oznako predmeta (dvoglava puščica) in poteg v želeno smer nam spremeni velikost predmeta.

VAJA 4 – risanje v WORDU KAJ SE BOMO NAUČILI? • PRIKAZ ORODNE VRSTICE ZA RISANJE • WORDART • RISANJE Z UREJEVALNIKOM BESEDIL, UPORABA SAMOOBLIK IN DODAJANJE

BESEDILA • RAZVRŠČANJE RISANIH ELEMENTOV (POSTAVI V OSPREDJE) 1. Napravi kopijo dokumenta Besedilo-05-06.doc, ki se nahaja v mapi BESEDILA.

2. Oblikuj stran: levi rob 3 cm, zgornji rob 3 cm.

3. Za naslovom naj bo 1,5 vrste prazne.

4. Oblikuj odstavke: obojestranska poravnava, med odstavki naj bo 1,5 prazne vrste, viseči zamik za 2 cm. Med vrsticami odstavka naj bo 1,5 vrstice prostora.

5. Pisava v celotnem besedilu naj bo Verdana, velikosti 10 pik.

6. Poudari vse besedne zveze »študijski prostor« krepko, oranžne barve, velikost pisave 16 pik, razmik med znaki 2 pt. Za iskanje besed uporabi ukaz NAJDI. Za oblikovanje si pomagaj s preslikovalnikom oblik.

7. Naslov oblikuj z uporabo WORDARTA.

8. Nariši shemo, miselni vzorec idealnega študijskega prostora glede na besedilo. Za besedilo uporabi samo ključne besede.

9. Miselni vzorec naj bo na zadnji strani. Ta list naj bo ležeče usmerjen. Robove lista oblikuj po svoje – glede na tvojo risbo.

10. Za izdelavo miselnega vzorca uporabi samooblike ter jih primerno preoblikuj (barva, sence, dodano besedilo, vrtenje …)

11. Vajo shrani v svoji mapo. Ime datoteke naj bo Študijski prostor.

Dodatna vaja: napravi kopijo še kakšnega dokumenta iz mape BESEDILA, ter ga oblikuj na enak način. Oblikovan dokument poimenuj in ga shrani v svojo mapo.

45

46

IZDELAVA IN OBLIKOVANJE TABELE IZDELAVA TABELE o meni TABELA / VSTAVI / TABELO

določimo število stolpcev in število vrstic ali

o gumb v standardni orodni vrstici VSTAVI TABELO

POMIKANJE PO TABELI o smerne tipke

o tipka TAB

o klik z miško v želeno celico

DODAJANJE VRSTIC o označi vrstico, nato:

o meni TABELA / VSTAVI / VRSTSICE ZGORAJ ali SPODAJ ali

o klikneš izven tabele za vrstico, kjer bi rad vstavil novo vrstico in ENTER

OZNAČEVANJE TABELE, VRSTIC, STOLPCEV

o Tabela - pomik na kot tabele, štiriglava puščica in levi klik

o ali meni TABELA / IZBERI (tabela, vrstica, stolpec …) ali

o Vrstico – klik pred vrstico

o Stolpec – klik nad stolpcem

BRISANJE VRSTIC, STOLPCEV, TABELE

izberemo element za brisanje, nato

TABELA / IZBRIŠI /

SPAJANJE CELIC in RAZDELITEV CELIC

Celice za spajanje označimo, nato

TABELA / SPOJI CELICE

Celice za razdelitev označimo, nato

TABELA / RAZDELI CELICE

MREŽNE ČRTE Mrežne črte nam pomagajo pri preoblikovanju tabele, če tabela nima obrob.

Mrežne črte lahko prikažemo ali skrijemo, vendar nikoli niso natisnjene, če tabela nima obrob.

TABELA / PRIKAŽI (SKRIJ) MREŽNE ČRTE

VIŠINA IN ŠIRINA STOLPCA ALI VRSTICE

TABELA / LASTNOSTI TABELE / VRSTICA (STOLPEC)

47

VSTAVLJANJE FORMULE o V celici, kjer naj bo izračun izberi ukaz TABELA / FORMULA / PRILEPI FUNKCIJO

o Obliko izpisa števila določimo z OBLIKA ŠTEVILA

SUM(ABOVE) – sešteje števila nad vstavljeno funkcijo

SUM(LEFT) – sešteje števila levo od vstavljene funkcije

COUNT(ABOVE) – prešteje celice nad vstavljeno funkcijo

MIN(ABOVE) ali (LEFT) – izpiše minimalno vrednost

MAX(ABOVE) ali (LEFT) – izpiše maksimalno vrednost

AVERAGE – povprečna vrednost …

RAZVRŠČANJE PODATKOV V STOLPCIH

Vsebino tabele v stolpcih lahko razvrstimo po različnih kriterijih (besedilo, število, datum) naraščajoče ali padajoče z ukazom

TABELA / RAZVRSTI / STOLPEC (1,2, …)

Če ima tabela naslovno vrstico, ki ni predmet razvrščanja, izberemo MOJ SEZNAM IMA NASLOVNO VRSTICO.

OBLIKOVANJE OBROB IN POLNILA

Označimo celice in OBLIKA / OBROBE IN SENČENJE

v predogledu lahko določimo katere obrobe bomo odstranili – klik na obrobo v predogledu. Predogled predstavlja vedno del označenega besedila.

Obstoječim obrobam določimo slog črte, barvo …

Polnilo določimo z ukazom SENČENJE.

Celotno obrobo tabele odstranimo tako, da celo tabelo označimo in OBROBE IN SENČENJE / OBROBE / BREZ.

Besedilo v tabeli oblikujemo tako, kot sicer (razmiki, odmiki od roba celice, razmik vrstic, poravnave v meniju OBLIKA / ODSTAVEK.

V celice tabele lahko vstavimo tudi druge elemente, npr. sliko (meni VSTAVLJANJE / SLIKA / IZ DATOTEKE)

VAJA 5 – izdelava in oblikovanje tabele KAJ SE BOMO NAUČILI? IZDELATI IN OBLIKOVATI TABELO

1. Vstavi tabelo s štirimi stolpci in šestimi vrsticami.

2. V tabelo vpiši podatke, kot na spodnji tabeli.

3. Če je potrebno dodaj nove vrstice.

4. Kjer je potrebno spoji celice.

5. Besedilo naj bo v stolpcih poravnano tako, kot je razvidno iz spodnje tabele.

6. Tabeli dodaj obrobo in polja senči tako, da bodo podatki čim bolj pregledni.

7. Besedilo tabele naj bo od robov posameznih polj odmaknjeno zgoraj in spodaj za 4 pt .

8. Pred prvo vrstico tabele vrini novo vrstico in napiši sledeči naslov: Razvrstitev krvnega tlaka pri odraslih

9. Popravi napisan naslov tako, da bo napisan z velikimi tiskanimi črkami, ne da bi ga predhodno brisal in ponovno tipkal. Uporabi WORDOV ukaz.

10. Tabelo shrani v svojo mapo; ime datoteke naj bo TABELA.

48

OZNAČEVANJE IN OŠTEVILČENJE OKVIRČEK ZA BESEDILO

OZNAČEVANJE IN OŠTEVILČENJE

Za boljšo preglednost v besedilu lahko uporabimo ukaze za označevanje in oštevilčenje

o OBLIKA / OZNAČEVANJE IN OŠTEVILČENJE

− VRSTIČNE OZNAKE (znaki za označevanje)

− ŠTEVILKE IN ČRKE (številke in črke za označevanje besedila, pri katerem je pomemben vrstni red)

− ORISNO (označevanje besedila po ravneh)

IZBIRA OZNAKE ZA OZNAČEVANJE IN OŠTVILČENJE

o oznako izberemo s klikom na ikono v predogledu

o PO MERI – vrstično oznako lahko zamenjamo tako, da jo označimo in izberemo gumb PO MERI. Dobimo 6 novih primerov. Več primerov dobimo, če izberemo gumb

tlak (mmHg) zgornji (sistolični) spodnji (diastolični)

optimalen do 120 do 80

normalen do 130 do 85

visoko normalen 130 do 139

IN

85 do 89

hipertenzija

1. stopnje (blaga) 140 do 159 90 do 99

2. stopnje (zmerna) 160 do 179 100 do 109

3. stopnje (huda) 180 ali več

ALI

110 ali več

49

OZNAKA. Odpre se tabela z novimi znaki. Navadno je to tabela SYMBOL, lahko pa dobimo še nove tabele, če kliknemo spustni seznam ob oznaki PISAVA (Webdings, Windings …)

SPREMINJANJE OZNAKE ZA OZNAČEVANJE IN OŠTEVILČENJE

o PO MERI / PISAVA (spremenimo barvo, velikost oznake)

o kadar želimo spremeniti slog številčne oznake izberemo PO MERI / OBLIKA ŠTEVILKE / PISAVA oz. SLOG

SPREMINJANJE POLOŽAJA OZNAKE

Določanje položaja oznake in pripadajočega besedila glede na začetek vrstice (levi rob)

o PO MERI / ZAMAKNI PRI (vrstične oznake)

o PO MERI / POLOŽAJ (številčne oznake)

ali

o POMIK GUMBKOV NA RAVNILU

− ZAMIK PRVE VRSTICE – položaj oznake

− LEVI TABULATOR – položaj besedila (prva vrstica)

− LEVI ZAMIK – položaj besedila (ostale vrstice)

NADALJEVANJE SEZNAMA PRI ŠTEVILČNIH OZNAKAH

o PONOVNO ZAČNI OŠTEVILČENJE

o NADALJUJ PREJŠNJI SEZNAM

VSTAVLJANJE OKVIRČKA ZA BESEDILO

Okvirček za besedilo vstavimo, kadar želimo v že pripravljeno besedilo vnesti dodatno besedilo ali sliko s podnapisom, ter ju dodatno oblikovati.

VSTAVLJANJE / OKVIRČEK ZA BESEDILO + klik + poteg na delovni površini

PREMIKANJE OKVIRČKA ZA BESEDILO

Okvirček označimo, z miško se pomaknemo na rob, da dobimo štiriglavo puščico, kliknemo in potegnemo okvirček na želeno mesto.

SPREMINJANJE VELIKOSTI OKVIRČKA ZA BESEDILO

Okvirček označimo, se pomaknemo z miško na rob, da dobimo dvoglavo puščico, klik zadržimo in potegnemo do želene velikosti.

BRISANJE OKVIRČKA ZA BESEDILO

okvirček označimo + tipka DELETE

zbriše se tudi vsebina okvirčka

DODATNO PREOBLIKOVANJE OKVIRČKA ZA BESEDILO

- ROBOVI

- VELIKOST

desni klik + OBLIKUJ OKVIRČEK ZA BESEDILO

BARVE IN ČRTE – spremenimo debelino ali barvo črte za okvirček. Če želimo, da okvirček sploh nima roba, izberemo BARVE IN ČRTE / ČRTA / BARVA / BREZ

Natančno določimo mere okvirčka (lahko zgoraj opisan postopek z miško)

50

- POLOŽAJ

- ODMIK BESEDILA OD ROBA

opisan postopek z miško)

Okvirček za besedilo lahko oblijemo s preostalim besedilom na različne načine.

OBLIKU OKVIRČEK ZA BESEDILO / OKVIRČEK ZA BESEDILO / NOTRANJI ROB

VAJA 6 – označevanje in oštevilčenje, okvirček za besedilo

KAJ SE BOMO NAUČILI? V DOKUMENT VSTAVITI SLIKO ALI OKVIRČEK ZA BESEDILO IN JU OBLIKOVATI UPORABITI RAZLIČNE OZNAKE ZA NAŠTEVANJE IZ OZNAČEVANJE V DOKUMENTU

______________________________________________________________________________________ 1. V mapi BESEDILA odpri datoteko Besedilo 07-04, ter dokument shrani v svojo mapo

na tvojem računalniku. Ime datoteke naj bo Znanost.

Oblikuj besedilo po naslednjih navodilih:

ROBOVI: zgornji rob, 2 cm; levi rob, 3 cm

GLAVNI NASLOV:

PISAVA: Arial 16 pik, krepko, na sredino

za naslovom naj bo 1,5 prazne vrste (18 pt)

PODNASLOVI:

− PISAVA: Arial 14 pik, krepko, leva poravnava

− za podnaslovom naj bo 1 prazna vrsta

− uporabi preslikovalnik oblik

OSTALO BESEDILO:

− PISAVA: Verdana 10 pik

− ODSTAVEK: obojestranska poravnava, zamik levo za 1 cm, razmik za odstavkom naj bo pol vrstice.

− OZNAČEVANJE IN NAŠTEVANJE: za naštevanje pri besedilu PSIHOLOGIJA izberi primerno oznako. Le-ta naj bo na tretjem centimetru vodoravnega ravnila. Besedilo naj bo 0,5 cm oddaljeno od oznake.

2. V mapi BESEDILA odpri datoteko Besedilo 05-09, ter dokument shrani v svojo mapo na tvojem računalniku. Ime datoteke naj bo Širno Sredozemlje.

Oblikuj besedilo po naslednjih navodilih:

ROBOVI: zgornji rob, 2 cm; levi rob, 3 cm

NASLOV:

− PISAVA: Arial 16 pik, krepko, na sredino

51

− Za naslovom naj bosta 2 prazni vrstici (18 pt)

−

OSTALO BESEDILO:

− PISAVA: Verdana 10 pik

− ODSTAVEK: obojestranska poravnava, odstavki naj bodo oblikovani z visečim zamikom – 1,5 cm, razmik za odstavkom naj bo 1,5 prazne vrstice.

OZNAČEVANJE IN NAŠTEVANJE: posamezni državi dodaj označevanje. Oznaka naj bo taka, kot je pri tem navodilu za delo. Barvo oznake določi sam. Položaj oznake naj bo na začetku vrstice (vodoravnega ravnila), besedilo pa oddaljeno 0,5 cm od oznake. Ime države poudari krepko in ležeče, velike tiskane črke. (Besedila ne briši, temveč uporabi Wordov ukaz). Uporabi tudi preslikovalnik oblik.

3. V mapi BESEDILA odpri datoteko Besedilo 07-03, ter dokument shrani v svojo mapo na tvojem računalniku. Ime datoteke naj bo Dejavniki učenja.

Oblikuj besedilo po naslednjih navodilih:

ROBOVI: zgornji rob, 2 cm; levi rob, 3 cm

NASLOV:

− PISAVA: Arial 16 pik, krepko, na sredino

− za naslovom naj bosta 2 prazni vrstici (18 pt)

− izbriši podnaslov Prepis

OSTALO BESEDILO:

− PISAVA: Verdana 10 pik

− ODSTAVEK: obojestranska poravnava, razmik za odstavkom naj bo 1,5 prazne vrstice, pri naštevanju naj bo brez razmika.

OZNAČEVANJE IN NAŠTEVANJE: dodaj številčno naštevanje za posamezne dejavnike uspešnega učenja. Številka za naštevanje naj bo zamaknjena za 2 cm, besedilo pa še 0,5 cm. Številčno naštevanje dodaj tudi pri razlagi posameznih dejavnikov. Številke za naštevanje naj se ujemajo z gornjimi.

POUDARJANJE: Poudari krepko in z drugo barvo posamezne dejavnike uspešnega

učenja. Pri tem uporabi preslikovalnik oblik. OKVIRČEK ZA BESEDILO

− dodaj okvirček za besedilo. Vanj vpiši stavek »Uspešno učenje je odvisno od fizičnih, fizioloških in socialnih dejavnikov.«

− Oblikuj PISAVO v okvirčku: PISAVA – Park Avenue BT, velikost 13 pik, sredinsko poravnano besedilo, barvo določi sam.

− Okvirček za besedilo naj ima enako barvo OBROBE.

− Okvirček za besedilo naj se drži desnega roba besedila. OBLIJ ga z besedilom v obliki kvadrata.

52

VSTAVLJANJE SLIKE V DOKUMENT VSTAVLJANJE DATOTEKE V DOKUMENT PRELOM STRANI ŠTEVILČENJE STRANI GLAVA IN NOGA DOKUMENTA

VSTAVLJANJE SLIKE Sliko v besedilo lahko vstavimo na različne načine:

o kot samostojen objekt (kasneje težave pri premikanju)

o v okvirček za besedilo, kadar želimo pod sliko vpisati komentar (pri premikanju slike komentar ostane zraven)

o v tabelo

VSTAVLJANJE SLIKE KOT SAMOSTOJNEGA OBJEKTA

VSTAVLJANE / SLIKE / IZ DATOTEKE / VSTAVI

BRISANJE SLIKE Sliko označimo + DELETE

OBLIKOVANJE SLIKE

- VELIKOST

- OBLIVANJE Z BESEDILOM

- OBREZOVANJE

- SVETLOST

- KONTRASTI

Sliko lahko povečamo, zmanjšamo, če kliknemo na rob slike in potegnemo z miško. Paziti pa moramo, da slike ne popačimo, zato je bolje, če uporabimo klik na vogal slike, še bolje pa je uporabiti ukaz OBLIKUJ SLIKO / VELIKOST / , kjer se višina slike spreminja skladno s spreminjanjem širine.

Desni klik / OBLIKUJ SLIKO / POSTAVITEV

Gumb XX v orodni vrstici Slika ali desni klik / OBLIKUJ SLIKO / SLIKA

Gumb v orodni vrstici Slika ali desni klik / OBLIKUJ SLIKO / SLIKA

Gumb v orodni vrstici Slika ali desni klik / OBLIKUJ SLIKO / SLIKA

VSTAVLJANJE DATOTEKE V DOKUMENT

Kadar želimo združiti dve datoteki, ni potrebno druge odpirati in uporabiti ukazov KOPIRAJ / PRILEPI.

VSTAVLJANJE / DATOTEKA

VSTAVLJANJE SIMBOLOV VSTAVLJANJE / SIMBOL / PISAVA (za več tabel)

PRELOMI

PRELOM STRANI

VSTAVLJANJE / PRELOM

Od vstavljenega preloma naprej bo besedilo vedno na novi strani. VSTAVLJANJE / PRELOM / PRELOM STRANI

53

PRELOM ODSEKA Prelom odseka uporabimo za drugače oblikovane glave in noge v dokumentu.

VSTAVLJANJE / PRELOM / PRELOM ODSEKA

GLAVA IN NOGA

PREKLAPLJANJE MED GLAVO IN NOGO

Ni bistven sestavni del besedila. Vsebuje številko strani ali naslov dokumenta, naslove posameznih poglavij (prelomi odsekov) …

Besedilo v glavi in nogi oblikujemo manj poudarjeno (manjša pisava, sive barve …)

Del besedila v glavi oziroma v nogi sicer oblikujemo kot drugo besedilo (razmiki, odmiki, obrobe …)

POGLED / GLAVA IN NOGA /

Pri dodajanju glave in noge nas Word avtomatično postavi v glavo besedila. Če hočemo napisati besedilo še v nogo v orodni vrstici GLAVA IN NOGA kliknemo gumb PREKLOPI MED GLAVO IN NOGO.

Besedilo že pripravljen glave in noge lahko spremenimo tudi z dvakratnim klikom v področje glave ali noge. Na isti način se vrnemo nazaj v besedilo.

ŠTEVILKE STRANI POLOŽAJ

PORAVNAVA

POKAŽI ŠTEVILKO PRVE STRANI

VSTAVLJANJE / ŠTEVILKE STRANI

NA VRHU –v glavi, NA DNU – v nogi

LEVO, DESNO, NA SREDINI

Kljukica – da, pokaže številko prve strani, sicer ne (uporabno za dokumente, ki imajo naslovnico) Če hočemo sami določiti s katero številko naj se številčenje strani začne, izberemo gumb OBLIKA in ZAČNI Z.

VAJA 7 – vstavljanje elementov v dokument, KAJ SE BOMO NAUČILI?

• VSTAVLJANJE SLIKE V DOKUMENT • OBLIKOVANJE SLIKE V DOKUMENTU

1. Odpri datoteko Znanost, ki je shranjena v tvoji mapi.

Na internetu poišči tematsko primerne slike (računalništvo, kemija, psihologija, geografija).

Slike najprej shrani v svojo mapo,

nato pa jih vstavi v dokument:

54

− slike vstavi tako, da bodo za besedilom, ki mu pripadajo, ter z besedilom oblite zgoraj in spodaj,

− od besedila, ki mu pripadajo naj bodo odmaknjene za 0,5 cm,

− slike naj bodo velike 9 cm po dolžini (višina se samodejno prilagodi),

− če je potrebno dodaj/odstrani več svetlosti,

− če je potrebno, slike tudi obreži.

Spremembe v datoteki shrani.

2. Odpri datoteko Širno Sredozemlje, ki je shranjena v tvoji mapi.

Na internetu poišči tematsko primerne slike (posamezne države).

Slike najprej shrani v svojo mapo,

nato pa jih vstavi v dokument:

− slike vstavi v okvirček za besedilo,

− okvirček naj bo velik približno 6 cm po širini in 6 cm po višini,

− v okvirčku spodaj naj bo prostor za napis (ime države, ki ji slika pripada),

− slika in napis pod sliko naj bosta v okvirčku sredinsko poravnana,

− okvirček naj bo brez obrobe,

− slika s podnapisom naj bo na desnem robu besedila, oblita z besedilom v obliki kvadrata,

− po potrebi slikam dodaj več/manj svetlosti, če je potrebno jih tudi obreži,

− slike naj ne bodo preblizu besedila, odmaknjene naj bodo vsaj 0,5 cm.

Spremembe v datoteki shrani.

VAJA 8 – vstavljanje elementov v dokument, številčenje strani, prelomi, glava in noga KAJ SE BOMO NAUČILI?

• VSTAVITI DATOTEKO V DOKUMENT • VSTAVITI IN OBLIKOVATI GLAVO IN NOGO • PRELOM STRANI • PRELOM ODSEKA • VSTAVITI IN OBLIKOVATI ŠTEVILKE STRANI

1. Odpri nov dokument.

2. Vanj vstavi datoteke Znanost, Širno Sredozemlje ter Dejavniki učenja (v tvoji mapi).

3. Vstavi prelom strani pred besedilo Širno Sredozemlje ter Dejavniki učenja. 4. Strani dokumenta oštevilči. Številka naj bo na dnu strani, sredinsko poravnana. Oblikuj

številko strani: pisava – Verdana, velikost 16 pik. 5. Dodaj glavo in nogo besedila. V glavo napiši svoj Ime in Priimek. V nogo pa napiši »VAJA

8«.

55

− Besedilo v glavi oblikuj: pisava – Verdana, velikost 8 pik, sive barve, ležeče, desna poravnava.

− Besedilo v nogi oblikuj: pisava – Verdana, velikost 8 pik, sive barve, ležeče, desna poravnava.

− Nad nogo in pod glavo besedila dodaj črto (zgornja oz. spodnja obroba).

6. Dokument shrani v svojo mapo. Ime dokumenta naj bo VAJA8.

UPORABA IN OBLIKOVANJE SLOGOV OBLIKOVANJE V STOLPCIH DODAJANJE SPROTNE / KONČNE OPOMBE VSTAVLJANJE IN OBLIKOVANJE KAZALA OPOMBE Za razlago posameznih besed uporabimo opombe.

Pri besedi, ki jo hočemo dodatno obrazložiti bo številka ali kakšna druga oznaka, obrazložitev pa bo na dnu iste strani (SPROTNA OPOMBA) ali na koncu dokumenta (KONČNA OPOMBA) pod enako številko ali oznako, kot smo jo izbrali.

VSTAVLJANJE / SPROTNE / OPOMBE

OBLIKOVANJE BESEDILA V STOLPCIH

Besedilo označimo in

OBLIKA / STOLPCI

Izberemo število stolpcev (nekaj primerov že pripravljenih v obliki gumbov).

Ločilna črta (da / ne) – nariše črto med posameznimi stolpci

Širina stolpcev – lahko določimo sami, sicer nam Word določi širino sam glede na število stolpcev in širino vrstice (ravnila).

Stolpci enakih širin – če odstranimo kljukico, posameznim stolpcem lahko določimo različne širine.

OBLIKOVANJE S SLOGI Slogi so vnaprej pripravljene oblike za oblikovanje naslovov, odstavkov …

OBLIKA / SLOG

IZDELAVA NOVEGA SLOGA OBLIKA / SLOG / NOV

o IME – vpišemo ime novega sloga

o TEMELJI NA – navaden

o OBLIKA – določimo vrsto pisave, obliko odstavka (zamiki, poravnave, razmiki)

o SAMODEJNO POSODOBI – povsod, kjer imamo besedilo oblikovano s tem slogom, bo Word upošteval spremembe

56

SPREMINJANJE OBSTOJEČEGA SLOGA

OBLIKA / SLOG / (Iz seznama obstoječih slogov izberemo tistega, ki ga hočemo spremeniti.)

SPREMENI / OBLIKA …

KAZALA Za izdelavo kazala vsebine moramo naslove in podnaslove oblikovati s slogi Naslov 1 (glavni naslov), Naslov 2 (podnaslov) …

IZDELAVA KAZALA Kazalo se vstavi na mesto kazalca teksta.

VSTAVLJANJE / KAZALA / KAZALO VSEBINE

Izberemo obliko kazala iz obstoječih predlog.

Izberemo število ravni za prikaz (Naslov 1, Naslov 2 …)

SPREMINJANJE KAZALA Že generiranemu kazalu lahko spremenimo vrsto pisave, velikost pisave, barvo, ne moremo pa spremeniti oblike kazala, ki smo jo izbrali ob izdelavi.

Če hočemo kazalu spremeniti zgoraj naštete oblike, ga moramo najprej označiti.

BRISANJE KAZALA Kazalo označimo + DELETE

Kazalo vstavimo vedno, ko smo besedilo dokončno oblikovali. Če smo karkoli v besedilu dodali, zbrisali, spremembe na številkah strani v kazalu ne bodo upoštevane, zato moramo kazalo v takem primeru brisati in še enkrat ustvariti.

VAJA 9 – slogi, stolpci, opombe, kazala KAJ SE BOMO NAUČILI?

• IZDELATI, UPORABITI IN SPREMINJATI SLOG • IZDELATI KAZALO VSEBINE • DODATI IN OBLIKOVATI SPROTNO ALI KONČNO OPOMBO • OBLIKOVATI BESEDILO V STOLPCIH

1. Odpri nov dokument.

2. Shrani ga v svojo mapo (ime in priimek), ime datoteke naj bo »Krvni tlak«.

3. Dokument med delom večkrat shranjuj.

VSTAVLJANJE DATOTEKE V DOKUMENT

4. V prvo vrstico vstavi datoteko »Kaj je krvni tlak«. Datoteka se nahaja na omrežnem računalniku v mapi BESEDILA.

57

5. Glavni naslov sestavka je KRVNI TLAK. Podnaslovi so: ZAKAJ NASTANE, ZAKAJ PREVISOK KRVNI TLAK ŠKODUJE, MERITVE IN ZDRAVLJENJE, KAKO LAHKO VPLIVAMO NA SVOJ KRVNI TLAK.

6. Glavni naslov in vsi podnaslovi naj bodo napisani z velikimi tiskanimi črkami. Naslovov ne briši, ampak uporabi Wordov ukaz.

VSTAVLJANJE IN OBLIKOVANJE SLIK IN TABELE

7. Oblikuj sličico, ki je že vstavljena na začetku sestavka tako, da bo oblita z besedilom v obliki kvadrata. Besedilo naj bo od sličice odmaknjeno za 3 mm.

8. Besedilo »Članek napisala Barbara Hrovatin, dr.med.« prenesi na konec sestavka. Prva sličica in besedilo v prvi vrstici naj bosta v isti višini.

9. Oblikuj telo besedila (označi odstavke) na sledeč način:

o Pred odstavkom (razen v prvem) naj bo 1 prazna vrstica.

o Poravnava besedila v odstavkih naj bo obojestranska.

o Pisava v vseh odstavkih besedila (označi vse) naj bo Times New Roman, velikosti 12 pik.

o Na označena mesta v dokumentu vstavi pripadajoče slike, ki se nahajajo na omrežnem računalniku v mapi BESEDILA.

o Pri vstavljanju slik »MASENJE ZIL 1, 2 in 3« si pomagaj s tabelo: vstavi tabelo s tremi stolpci in dvema vrsticama, v vsako celico prve vrstice tabele vstavi sličico. Sličice v tabeli naj bodo sredinsko poravnane.

o Celice druge vrstice tabele združi. Označi odstavek, ki sledi (Arterioskleroza...) in ga prenesi v to vrstico kot komentar k trem sličicam. Pisava komentarja k sličicam naj bo velikosti 9 pik, ležeče.

o Tabela naj bo brez obrob.

o Zbriši odvečni komentar (za vstavljanje slik) in odvečne prazne vrstice pred nadaljevanjem besedila.

10. Na označeno mesto vstavi datoteko »RAZVRSTITEV KRVNEGA TLAKA PRI ODRASLIH« (omrežni računalnik, mapa BESEDILA). Vstavljena tabela naj bo poravnana na sredino (označi tabelo), prav tako pripadajoči naslov tabele.

11. Vstavi še sliko »Krvni tlak« (omrežni računalnik, mapa BESEDILA). Sliko oblij z besedilom v obliki kvadrata.

12. Besedilo v tabeli »PRI MERJENJU KRVNEGA TLAKA JE DOBRO VEDETI« naj bo velikosti 11 pik, krepko. Dodaj označevanje, simbol za označevanje izberi sam/a. Med odstavki besedila v tej tabeli naj bo razmik samo 6 pt.

OBLIKOVANJE V STOLPCIH

Besedilo »Krčne žile pa sodijo med bolezni ven, ki jih arterioskleroza …« oblikuj v dveh stolpcih. Širina obeh naj se prilega širini vrstice.

VSTAVLJANJE SPROTNE / KONČNE OPOMBE

Dokumentu dodaj končno opombo, in sicer besedi arterioskleroza. Razlaga besede naj se glasi: »Arterioskleroza (poapnenje žil) je kronična degenerativna bolezen stene arterij, žil, ki iz srca dovajajo kri do vseh organov in tkiv.«

58

PRELOM STRANI

13. Pred podnaslov (Meritve in zdravljenje) in pred zadnji podnaslov (Kako lahko vplivamo na svoj krvni tlak) vstavi prelom strani tako, da se bosta začela na novi strani.

VSTAVLJANJE ŠTEVILKE STRANI

14. Vstavi številčenje strani: v nogi dokumenta, na sredino.

VSTAVLJANJE GLAVE IN NOGE DOKUMENTA

15. Napravi še glavo dokumenta. V glavi dokumenta naj bosta desno poravnana tvoje ime in priimek, pisava Times New Roman, 9 pik ležeče.

IZDELAVA, SPREMINJANJE IN UPORABA SLOGA

16. Glavni naslov naj bo oblikovan s slogom Naslov1, same velike tiskane črke.

17. Oblikuj slog Naslov1: Pisava Arial, 16 pik, krepko, leva poravnava.

18. Podnaslovi naj bodo oblikovani s slogom Naslov2.

19. Oblikuj slog Naslov2: Pisava Arial, 14 pik, krepko, leva poravnava .

KONČNO OBLIKOVANJE DOKUMENTA

20. Na začetku dokumenta (prva stran) po svoji želji oblikuj naslovnico primerno glede na vsebino. (Vstavi prelom strani pred glavni naslov).

21. Druga stran dokumenta naj bo prazna. Sem boš kasneje vstavil/a kazalo. (Še enkrat vstavi prelom strani).

22. Uredi številčenje strani tako, da naslovnica ne bo oštevilčena.

VSTAVLJANJE IN OBLIKOVANJE KAZALA VSEBINE

23. Vstavi kazalo vsebine, na drugo stran dokumenta, vsebina se začne na tretji strani.

24. Slog kazala si izberi sam.

Datoteko shrani v svojo mapo.

59

NAVODILO ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE TEMA: Po lastni izbiri. Besedilo natipkaš sam. Pri dobesednih navedkih dodaj vir. OBSEG: 6 – 8 strani ZGRADBA:

o NASLOVNICA (naslov, avtor, mentor, datum) o KAZALO (na 2. strani) o UVOD o JEDRO o ZAKLJUČEK o VIRI (natančno navedeni, npr.: avtor, naslov knjige, založba, leto izdaje, internetni viri

morajo vsebovati natančen URL, tudi za uporabljene slike je potrebno navesti vir) OBLIKOVANJE:

o PRELOMI STRANI (smiselno glede na vsebino)

o ROBOVI (levi rob 3 cm, desni, zgoraj in spodaj 2,5 cm)

o GLAVA IN NOGA BESEDILA (lahko oblikovana z odseki)

o USMERJENOST LISTA (vsaj en list mora biti ležeče usmerjen – uporaba preloma odseka)

o POTEK BESEDILA (obravnava osamljenih vrstic)

o SLIKE (pravilno vstavljene in oblikovane, lahko v tabeli ali polju za besedilo s komentarjem pod sliko)

o TABELA (oblikovana s senčenjem, robovi)

o OBLIKOVANJE ODSTAVKOV (razmiki, odmiki, razmik vrstic)

o OBLIKOVANJE PISAVE - velikost največ 12 pik (SLOG, RAZMIK MED ZNAKI PRI POUDARJANJU)

o OBLIKOVANJE V STOLPCIH (en del besedila je lahko oblikovan v stolpcih)

o NAŠTEVANJE IN OZNAČEVANJE (pravilna raba oznak)