МЕСТОТО И УЛОГАТА НА МАКЕДОНСКИТЕ ПАРТИЗАНСКИ ЕДИНИЦИ...

Prilozi (Contributions) III, 2005, 05–06 215

UDK 94 (497.7) „1944“

Aleksandar LITOVSKI1

МЕСТОТО И УЛОГАТА НА МАКЕДОНСКИТЕ ПАРТИЗАНСКИ

ЕДИНИЦИ ОД EГЕЈСКИОТ ДЕЛ НА МАКЕДОНИЈА ВО

ОСЛОБОДУВАЊЕТО НА БИТОЛА И БИТОЛСКО

(vtora polovina na oktomvri-po~etok na noemvri 1944 godina)

zvlekuvaweto na trupite na Tretiot Rajh od Balkanot i prib-liùvaweto na osloboduvaweto na Makedonija, otvorale per-spektivi za integralno re{avawe na makedonskoto nacional-

no pra{awe. Istovremeno, zaradi sudirot na interesite na balkan-skite dràvi, i {to e u{te pozna~ajno, sudirot na interesite na gole-mite sili na ovaj vaèn geostrategiski prostor, obedinuvaweto na raspokinatata teritorija na Makedonija, ostanuvalo i ponatamu ak-tuelno, no i komplicirano za realizacija. Vo seta taa geostrategiska „igra“ okolu obedinuvaweto na Makedonija, pred definitivnoto pov-lekuvawe na germanskite okupatorski voeni efektivi od Balkanot, Bitola i Bitolsko zazemale zna~ajno mesto, i zaradi svojata geograf-ska mestopolo`ba, i zaradi svojata zna~ajna voeno-politi~ka uloga vo op{testveniot ìvot na Vardarskiot del na Makedonija.

Vo po~etokot na oktomvri 1944 g. kako rezultat na nedoraz-birawata me|u gr~koto osloboditelno dvièwe (EAM) i makedon-skite borci od Egejskiot del na Makedonija vo negoviot sostav, do{lo do oddeluvawe na dvete makedonski voeni edinici vo sostavot na gr~-kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Na 12 oktomvri 1944 g., Lerinsko-kosturskiot bataljon popularno narekuvan „bataljon Go~e“, pred opasnosta od direkten vooruèn sudir so edinicite na ELAS, se

1 M-r po istoriski nauki

I

Aleksandar Litovski

Prilozi (Contributions) III, 2005, 05-06 216

prefrlil preku predvoenata granica, vo blizina na s. Qubojno2, na te-ritorijata na Vardarskiot del na Makedonija i se stavil na ras-polagawe na Glavniot {tab na Narodnoosloboditelnata vojska i par-tizanskite odredi (NOV i PO) na Makedonija3. Drug pomal del od ba-taljonot „Go~e“ se prefrlil preku granicata vo Bitolsko4. Batal-jonot vo celost, ve}e na 15 oktomvri 1944 g. od [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija dobil zada~a da sodejstvuva so Bitolsko-prespanskiot odred na komunikacijata Bitola-Lerin5. Zatoa, onoj del od Lerinsko-kosturskiot bataljon koj preminal kaj Qubojno, na 16 oktomvri 1944 g. pristignal vo bitolskoto selo Grae{nica, se spoil so delot koj direktno preminal na ova podra~je, i na 22 oktomvri 1944 g. se konstituirale kako Lerinsko-kosturska brigada6.

Sli~no na ona {to se slu~uvalo vo Kostursko i Lerinsko, se slu~uvalo i vo Vodensko, so tamo{niot makedonski bataljon koj bil vo sostavot na XXX polk od 10. divizija na ELAS i dejstvuval na pla-

ninata Kajmak~elan. Po prethodni dogovori so Na~o Angelkovski-Ro~ko, koj vo imeto na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija prestojuval na terenot na Meglensko7, borcite na ovoj t.n. Vodenski bataljon, predvodeni od Pavle Rakovski, pred opasnosta da izbie vo-

oruèn sudir so edinicite na ELAS koi trebalo da gi razoruàat, na 13 oktomvri 1944 g. se prefrlile vo Vardarskiot del na Makedonija vo reonot na s. Mreì~ko, a ottamu vo s. Vata{a, Kavadare~ko8. Tuka, na 15 oktomvri 1944 g. pristignal Boris Mu{manov, kako prestavnik na bataljonot „Go~e“, so barawe, delegacija na Vodenskiot makedonski bataljon da zamine na pregovori za obedinuvawe na dvete edinici so rakovodstvoto na Kostursko-lerinskiot bataljon. Sledniot den dele-

2 Vlado Ivanovski i dr., Hronologija na nastanite vo Prespa, 1912-1944, Bitola, 1995, 342 3 Ta{ko Mamurovski, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912-1978), Skopje 1992, 45. Sekako,

toa prefrlawe bilo napraveno po instrukcii na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Centralniot komitet na KPM. Instrukciite do rakovodstvoto na Lerinsko-kosturskiot bataljon bile prenesuvani preku {tabot na 7. brigada, a pred se preku nejziniot zamenik politi~ki komesar Peco Boìnovski-Ko~o koj prestojuval vo ovaj period na terenot na Prespa. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 1373, AE: 41-1/2. 4 [tabot na Bitolsko-prespanskiot odred vo svojot izve{taj do 7. brigada od 11 oktomvri 1944 g.

informiral deka vedna{ po negovoto pristigawe na terenot okolu patot Bitola-Lerin, pristignala i edna delegacija od „Kosturskiot bataqon“ na koj i bile preneseni instrukcii soglasno so stavovite dobieni od povisokite instanci. 5 DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 1373, AE: 16-9/4. 6 Risto Kirjazovski, vrskite i sorabotkata me|u antifa{isti~kite dvièwa vo Bitolsko i

Lerinsko-Kostursko 1943-1944 godina, Zb. Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944, kn. prva, 151. 7 DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, br. 716, AK. 233, AE:3-1/6 8 Pavle Rakovski, Avtobiografija ili moite stradawa, Skopje, 332.

Mestoto i ulogata na makedonskite partizanski edinici od...


gacijata vo sostav \or|i (Xoxo) Urdov, \or|i Atanasovski i Vangel Ajanovski-O~e zaminale za Bitolsko9.

Oddeluvaweto na makedonskite edinici od ELAS, se poklopuva so borbite na edinicite na NOV i PO na Makedonija za kone~noto osloboduvawe na Vardarskiot del na Makedonija. Vo takva situacija sosema bilo prirodno angaìraweto na Lerinsko-kosturskiot batal-

jon, odnosno na Lerinsko-kosturskata brigada vo zavr{nite operacii na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija10. Ovaa makedonska edinica, bila pod operativna komanda na Vtorata Operativna zona i 49. divizija na NOV i PO na Makedonija odnosno sodejstvuvala so edi-

nicite na 7. bitolska brigada i Bitolsko-prespanskiot partizanski odred11.

Vklu~uvaweto na edinicite na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo zavr{nite operacii imalo i specifi~na politi~ka teìna, bidej}i preku toa se istaknuvalo voeno-politi~koto edin-

stvoto na makedonskata osloboditelna vojna, {to pak bilo neophoden preduslov za baraweto za integralno re{avawe na makedonskoto na-

cionalno pra{awe. Golemoto zna~ewe na Egejskiot del na Makedonija vo op{tata makedonska nacionalno osloboditelna borba vo tie mo-

menti, direktno bilo potvrdeno od postapkata na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija, koj vo Bitolsko kako svoj pretstavnik za rabota so makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe od Egej-skiot del na Makedonija u{te na 20 oktomvri 1944 g. go ispratil Dime Bojanovski-Dize i istovremeno i naredil na Bitolskata voena oblast da mu dadat „deset dobro vooruèni i politi~ki podignati drugari

9 Vangel Ajanovski-O~e, Egejski buri, Skopje, 1975, 139. 10 Vlado Strezovski, \or|i Dimovski-Laskov, 7. Makedonska brigada i 49. Divizija na NOVJ,

Bitola, 1987, 146.; [tabot na 49. Bitolska divizija, soglasno naredbata na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija br. 11 od 6 oktomvri 1944 g. bil vo sledniot sostav: Komandant Vasko Karangeleski; politkom \ore Simakoski; na~alnik na [tabot Vladimir Strezovski. Vo naredbata bile nazna~eni i edinicite koi vleguvale vo sostavot na divizijata, no na 10 oktomvri 1944 g. so nova naredba 2. brigada koja vleguva vo formaciskiot sostav na 49. divizija, vo operativen pogled bila stavena pod direktna komanda na [tabot na Vtorata Operativna zona. (Vakvata situacija se zadràla do 6 noemvri 1944 g. koga oficijalno 2. brigada e odvoena od sostavot na 49. Bitolska divizija na NOV i PO na Makedonija) Vo sekoj slu~aj, vo po~etokot na oktomvri 1944 g. polo`bata na edinicite od 49. Bitolska divizija e sledna: 2. brigada na patot Prilep-Veles; 5. brigada na patot Ohrid-Resen; 7. brigada na pravecot Lerin-Bitola i @abjani-Bitola. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 1373, AE: 16-2/4; 16-3/4; 16-4/4. 11 [tabot na 7. brigadata NOV i PO na Makedonija vo tie momenti bil vo sostav: komandant

Peco Gudovski, zamenik komandant Boris Stojanovski, politi~ki komesar Ilo Mitrev Iliovski, zamenik politi~ki komesar Peco Boìnovski-Ko~o, na~alnik Vlado Strezovski. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 1373, AE: 25-1/1.

Aleksandar Litovski


koi moè da gi koristi za rakovoditeli“12. So toa, sosema jasni stanuvaat namerite na makedonskoto voeno-politi~ko rakovodstvo da ima aktivna uloga vo nastanite okolu obedinuvaweto na Egejskiot so Vardarskiot del na Makedonija. Zatoa, voop{to ne iznenaduva i faktot deka na 26 oktomvri 1944 g. Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija izdava „Naredba“ do [tabot na Vtoriot korpus na NOV и PO na Makedonija, za davawe na materijalna i sanitetska pomo{ na edinicite od Egejskiot del na Makedonija. Vo nea, se nareduvalo ved-

na{ da se organiziraat vo s. Mreì~ko, Gevgelisko, magacini so hrana i ostanati potrebi od koj bi se snabduvale partizanite od Egejskiot del na Makedonija, kako i bolnica za nivnite potrebi. Ponatamu, se nareduvalo nevooruènite partizani od Egejskiot del na Makedonija, organizirano da se prefrlat vo Berovo i tamu da se naoruàat, pa duri i da se odzemat 200 pu{ki od tamo{nite edinici i da se dadat na partizanite od Egejskiot del na Makedonija13. Naredniot den, se nare-

duvalo, punkt za prifa}awe na partizani od Egejskiot del na Make-

donija i za pomo{ na edinicite od tamu, da se otvori i vo s. Qubojno, Prespansko14.

Vo ramkite na intencijata da se podrì makedonskoto nacio-

nalno-osloboditelno dvièwe od Egejskiot del na Makedonija, bilo i angaìraweto na Lerinsko-kosturskata brigada vo borbite so ger-

manskite sili na patot Bitola-Lerin vo vtorata polovina na oktom-

vri 1944 g. Pritoa, oficijalnata granica voop{to ne bila pre~ka Brigadata da dobie naredba od [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija15 i da dejstvuva protiv germanskite sili i vo Lerinsko od-

nosno vo podra~jeto na selata Kalenik, Kle{tina i Kladorobi16. Vo ramkite na tie dejstva, na 28 oktomvri 1944 g., Lerinsko-kosturskata brigada gi zazela poziciite kaj s. Kalenik na patot Lerin-Bitola. Vo tekot na no}ta bile zabeleàni edinici na ELAS koi se gotvat da iz-

vr{at napad na Brigadata. Zatoa, najgolemiot del od nea se povlekol kaj manastirot „Sv. Petka“ vo blizina na s. Drago{, no eden nejzin ba-

taljon bil opkolen okolu s. Kle{tina, Lerinsko. Edinicite na ELAS

12 DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, f.br. 716, AK. 234, AE: 7-6/1. 13 Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, Beograd, 1954, tom VII, kniga 4, dok. 110, 197. 14 Vlado Ivanovski i dr., n.d., 342. 15 Egejska Makedonija vo NOB t. VII, kn.3, dok. 92, 259-260 16 Nareba br. 1 na [tabot na Lerinsko-kosturskata brigada od 28 oktomvri 1944 g. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, AK. 1378, AE: 1-8; Izve{taj na [tabot na Vtoriot korpus na NOV i PO na Makedonija do Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija od 2 noemvri 1944 g. za rasporedot na Lerinsko-kosturskata brigada na 28 i 29 oktomvri 1944 g. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, AK. 233, AE: 8-7.



otvorile ogan i vrz opkoleniot bataljon i vrz ostatokot na Brigadata kaj manastirot „Sv. Petka“. Borbata {to zapo~nala vo utrinskite ~asovi na 29 oktomvri 1944 g. traela cel den do ve~erta. Dime Boja-

novski-Dize koj go informira za nastanot [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija, tvrdel, deka zaradi ovie nastani, Le-

rinsko-kosturskata brigada ne moèla da ja izvr{i zada~ata posta-

vena od [tabot na 49. divizija i deka no}ta na 30 i 31 oktomvri 1944 g. po patot Bitola-Lerin pominale mnogubrojni germanski edinici {to se povlekuvale od Egejskiot del. Toj pobaral od [tabot na 9. divizija na NOV i PO na Makedonija da se organizira Lerinsko-kosturskata brigada „da go napadni Lerin i po mo`nosт da go prevzemi od Ger-

mancite“, vo toa da se vklu~i i Vodenskiot bataljon, no kako logis-

ti~ka poddr{ka da bidat angaìrani i drugi edinici na NOV i PO na Makedonija17.

Vo sekoj slu~aj, Lerinsko-kosturskata brigada od sredinata na oktomvri do po~etokot na noemvri 1944 g. bila vklu~ena i vo op-

se`nata operacija za osloboduvawe na Bitola. [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija, u{te na 18 oktomvri 1944 g. so pismo go povikal komandantot na bataljonot „Go~e“ vo svoeto sedi{te vo selo-

to Trnovo, Bitolsko i mu gi prenel potrebnite prvi~ni instrukcii okolu realizacija na planot za osloboduvawe na Bitola18. Ve}e na 20 oktomvri 1944 g. bataljonot „Go~e“ ispratil informacija deka no}ta na 19 oktomvri 1944 g. vo sorabotka so Bitolsko-prespanskiot odred bila napadnata golema germanska motorizirana kolona na patot

17 DARM-Skopje, fond: Glaven {tab na NOV i PO na Makedonija, k. 37/a2, br. 5645. Iako nema izvorni podatoci, najverojatno realizacijata na vakvite barawa bila onevozmoèna od Vrhovniot {tab na NOV na Jugoslavija pod ~ija komanda dejstvuvala Makedonskata vojska, zaradi mo`nosta od predizvikuvawe na krajno nepovolni me|unarodni implikacii. Imeno, Vrhovniot {tab na NOV na Jugoslavija na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija na 3 noemvri 1944 g. mu izdal naredba so slednata sodrìna: „Gonete gi i razbijte gi Germancite na jug se dodeka ne gi uni{tite i se sostanete so angliskata vojska. . . Nieden angliski vojnik ne smee da ja prejde granicata bez na{e odobruvawe. Zaposednete ja Gevgelija, Dojran, Valandovo i site premini na granicata.“ DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 653, AE: 3-2/3. Toa zna~i deka navleguvaweto na makedonski voeni edinici vo Egejskiot del voop{to ne bilo „nesfatlivo“ i „nemo`no“ za najvisokoto jugoslovensko rakovodstvo. Me|utoa, istiot den so ovaa naredba na Vrhovniot {tab, odnosno na 3 noemvri 1944 g., angliski voeni edinici pristignale vo reonot na seloto Kenali, Lerinsko odnosno do samata predvoena granica me|u Jugoslavija i Grcija. Isto, AK. 233, AE: 12-7. Vo takva situacija, navleguvawe na makedonski edinici vo Lerinsko ve}e bi pretstavuvalo otvoren vooruèn sudir so angliskite trupi i sigurno bi imalo nesogledlivi nepovolni implikacii i za jugoslovenskoto, no pred se za makedonskoto osloboditelno dvièwe i {totuku konstituiranata makedonska nacionalna dràva na Prvoto zasedanie na ASNOM. 18 Isto, AK. 1373, AE:26-1.

Aleksandar Litovski


Lerin-Bitola i pritoa i bile naneseni seriozni zagubi vo vojnici i materijal19.

Vo vrska so rasporedot na silite i planot za osloboduvawe na Bitola, [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija, na 20 oktomvri 1944 g., izdava posebna „Zapoved“ so koja, na toga{niot se u{te Lerinsko-kosturski bataljon, mu bila dodelena zada~ata da gi zatvora patnite pravci Lerin-Bitola i Mexitlija-Bitola. Tuka e precizirano, deka e potrebno „da se sru{at mostoj, iskopat protiv-

tenkovni rovovi i postavat mini. . . za da se zatvorat potpuno pravcite i oslobodat snagite opredeleni za zazemajne na gradot. . .“ Seto toa bilo proprateno i so nacrt karta za rasporedot na edi-nicite pri operacijata za osloboduvawe na Bitola, vo koja sektorot {to trebalo da go zatvori Lerinsko-kosturskiot bataljon e jasno i precizno odbeleàn20. Vklu~enosta na Lerinsko-kosturskata brigada vo operaciite za osloboduvawe na Bitola, bilo potvrdeno i so nared-

bite za taa namena na [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Ma-

kedonija od 26 oktomvri i 3 noemvri 1944 g21. Bitola imala i centralno mesto vo politi~koto fiziono-

mirawe na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe od Egej-skiot del na Makedonija vo ovoj period. Vo Bitola kon krajot na oktomvri 1944 g. bila formirana Privremena politi~ka komisija na Makedonija pod Grcija na ~elo so Paskal Mitrevski22. Sekako, toa bilo pod sugestija i so aktivna podr{ka na makedonskoto nacionalno

osloboditelno dvièwe od Vardarskiot del na Makedonija, koja bila ostvaruvana preku Dime Bojanovski-Dize koj bil prisuten vo rabotata na Komisijata vo Bitola23.

Od {totuku oslobodenata Bitola, Privremenata politi~ka komisija, na 4 noemvri 1944 g. ispratila „Proglas“ do makedonskiot narod vo Egejskiot del na Makedonija, i vo nego kako glaven motiv za preminuvaweto na makedonskite partizani vo Vardarskiot del se na-

veduvalo deka EAM i ELAS, Makedoncite ne gi „priznavat za narod-

19 „Izve{taj za situacijata“ od 20 oktomvri 1944 g. na [tabot na Lerinsko-kosturskiot bataljon do [tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII br. 716, AK. 1373, AE: 28-7/2. 20 „Plan i zada~i“ na {tabot na 49. divizija na NOV i PO na Makedonija od 20 oktomvri 1944 g. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, AK. 1373, AE: 4-1/1, AE: 4-1/2.(prilog br. 1) 21 DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, AK. 1373, 6-1. i 8-1. 22 Ta{ko Mamurovski, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912-1978), Skopje 1992, 48.; Spored Vangel Ajanovski bila formirana na 4 noemvri 1944 g. na sostanokot odràn vo Bitola. V. Ajanovski-O~e, n.d., 139-140.; Risto Kirjazovski naveduva deka na 6 noemvri 1944 god. vo Bitola e formirana „Komisija za re{enie na pra{aweto na Makedoncite pod Grcija“. R. Kirjazovski, n.s., Zb. Bitola i. . ., 153. 23 P. Rakovski, n.d, 77.



nost“ tuku gi „esapat kako malcinstvo“ i ne im davaat „istinska slo-

boda za samoopredelenie“24. Neposredno posle osloboduvaweto, Bitola ìvee vo atmosfera

na skore{no obedinuvawe na Makedonija, za {to sekako svoe vlijanie imalo prisustvoto na makedonskite borci od Egejskiot del. Taka, na 6 noemvri 1944 g. vo zgradata na teatarot vo Bitola se odràl sena-

roden sobir so cel da se agitira za mobilizacijata vo NOV i PO na Makedonija. Pome|u drugite zboruvala i Liljana âlovska koja povi-

kala: „Napred na Berlin za da dobieme slobodna i obedineta Makedonija“25. Na 7 noemvri 1944 g po povod godi{ninata od Oktom-

vriskata revolucija i osloboduvaweto na Bitola, pred zgradata na oblasnite i op{tinskite vlasti vo gradot, se odràl masoven miting, so prisustvo na vidni rakovoditeli na makedonskoto nacionalnooslo-

boditelno dvièwe i NOVJ. Na mitingot bila prisutna i komplet-

nata Lerinsko-kosturska brigada26. Osobeno vpe~atliv bil govorot na Svetozar Vukmanovi}-Tempo koj Solun go imenuval kako makedonski grad27. Toj zboruvaj}i od imeto na Vrhovniot {tab na NOVJ, istaknal deka „nikoj nema pravo da go deli makedonskiot narod protiv negovata voлјa“, a Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija spored nego bile se u{te „porobeni“ i „odeleni od majkata Makedonija“

28. Ulogata na Bitola i bitolskiot kraj vo nastanite svrzani so

Egejskiot del na Makedonija, pred se vo vrska so mo`nostite za even-

tualno obedinuvawe na Makedonija, vo periodot pred i neposredno posle osloboduvaweto na Makedonija se od prvostepeno zna~ewe. Vsu{nost, Bitola i Bitolsko bile pretvoreni vo voena i politi~ka baza za dejstvuvawe na makedonskoto nacionalnoo sloboditelno dvi-

èwe od Egejskiot del na Makedonija. Od druga strana, nedvojbeno e u~estvoto i pridonesot na makedonskite borci od Egejskiot del na Makedonija vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Bitola i Bitolsko, so {to nacionalnoto edinstvo na makedonskiot narod od dvata dela na Makedonija u{te edna{ bilo i prakti~no potvrdeno. So toa bil jasno manifestiran i stremeòt na makedonskiot narod za sopstveno nacionalno obedinuvawe.

24 Egejska Makedonija vo NOB t. I, dok. 187, 266. 25 DARM PO-Bitola, Fond: Mesten komitet na KPM-Bitola, 2.642.1. 124/1. 26 Vo izve{tajot na [tabot na II korpus do Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija doslovno stoi: „Na brigadata od Gr~ka Makedonija (Go~e) i e naredeno da dojde vo Bitolja i ke u~estvuvat, kako i IX brigada, na sve~enostite i mitingot na 7 o.m., koj se organizira vo gr. Bitolja“. DARM PO-Bitola, Zbirka AVII, f.br. 716, AK. 233, AE: 13-7. 27 Aleksandar Krstevski-Ko{ka, Bogoja Fotev, Skopje, 1998, 143. 28 „Nova Makedonija“ g. I, br. 2, Skopje, 14 noemvri 1944, 4.

Aleksandar Litovski


Nacrt karta za rasporedot na edinicite vo operacijata za osloboduvawe

na Bitola; Prilog br. 1 (Zbirka AVII, AK. 1373, AE: 4-1/2.)

РЕЗИМЕ

Ulogata na Bitola i bitolskiot kraj vo nastanite svrzani so Egej-

skiot del na Makedonija, pred se vo vrska so mo`nostite za eventualno obe-

dinuvawe na Makedonija, vo periodot pred i neposredno posle oslobo-

duvaweto na Makedonija se od prvostepeno zna~ewe. Vsu{nost, Bitola i Bi-

tolsko bile pretvoreni vo voena i politi~ka baza za dejstvuvawe na make-

donskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe od Egejskiot del na Make-

donija. Od druga strana, nedvojbeno e u~estvoto i pridonesot na makedon-

skite borci od Egejskiot del na Makedonija vo zavr{nite operacii za oslo-

boduvawe na Bitola i Bitolsko, so {to nacionalnoto edinstvo na makedon-

skiot narod od dvata dela na Makedonija u{te edna{ bilo i prakti~no potvrdeno. So toa bil jasno manifestiran i streme`ot na makedonskiot narod za sopstveno nacionalno obedinuvawe.

МЕСТОТО И УЛОГАТА НА МАКЕДОНСКИТЕ ПАРТИЗАНСКИ ЕДИНИЦИ...

Documents