ПРИРАЧНИК ЗА ОБУКА - doverba.org.mk · vo svetot i kaj nas najrasprostraneta i...

ПРИРАЧНИК ЗА ОБУКА

Прим д-р Славица Гајдаѕис-Кнежевиќ Асс. d-r Лилјана Игњатова Натка Пачоска, кл. психолог

ТРЕТМАН И НАМАЛУВАЊЕ НА ШТЕТИТЕ ОД ЗЛОУПОТРЕБА НА ДРОГИ

ВО ПРЕВЕНЦИЈА НА HIV/AIDS ВО ЗАЕДНИЦАТА

Скопје, 2005

2

Prim. D-r Slavica Gajdayis-Kne`evi}, Ass. d-r Liljana Igwatova i Natka Pa~oska, klini~ki psiholog

Centar za prevencija i tretman na zloupotreba i zavisnost od drogi i drugi

psihoaktivni supstanci vo Kisela Voda JZO Psihijatriska bolnica “Skopje” – Skopje

Tehni~ko ureduvawe Goran Sazdov

Dizajn na korica Marjan Yin

Laktura Bogdanovski Du{ko

3

Содржина: 1. Aktuelni sostojbi so koristewe na drogi i HIV/AIDS vo Republika Makedonija i vo svetot 2. Strategii i programi za re{avawe na problemi na upotreba na drogi 3. Multifaktorijalna analiza na upotrebata na drogi 4. Vidovi drogi i nivno dejstvo

4.1. Depresori na CNS 4.1.1. Opijati / opioidi (narkoti~ni drogi)

Morfin Heroin Metadon

4.1.2. Barbiturati 4.2. Stimulatori na CNS

4.2.1. Amfetamini Ekstazi

4.2.2. Kokain Krek

4.3. Halucinogeni drogi 4.3.1. LSD (Lysergic Acid Diethylamide) 4.3.2. Phencyclidin ( PCP) 4.3.3. Meskalin i Psilocibin 4.3.4. Tatula

4.4. Kanabinoidi 4.4.1. Marihuana (Cannabis sativa)

4.5. Volatilni (inhalacioni) sredstva 4.6. Anaboli~ki steroidi

5. Definirawe na termini i poimi 6. Adolescentna li~nost 7. Semejstvo so adolescent

7.1. Semejstvo i zloupotreba na drogi 7.2. Semejni protektivni faktori 7.3. Semejni faktori na rizik

8. Sredinski faktori i upotreba na drogi 8.1. Sociokulturni faktori 8.2. Aktuelen op{testven sitem 8.3. U~ili{na sredina 8.4. Grupa vrsnici

9. Tretman na lica zavisni od opioidi 10. Vidovi tretman za lica zavisni od opijati / opioidi

10.1.Detoksikacija 10.1.1. Detoksikacija bez primena na supstituciona terapija 10.1.2. Detoksikacija so substituciona terapija

10.2.Terapija so antagonisti 10.3.Terapija na odr`uvawe

10.3.1. So metadon 10.3.2. So LAAM 10.3.3. So buprenorfin 10.3.4. So Morfin koj poleka se osloboduva 10.3.5. So Dihidrokodein 10.3.6. So Heroin

11. Rastrojstva predizvikani od upotreba na drugi drogi / supstanci, kaj lica vo metadonski program – komorbidna zavisnost 11.1.Posledici od upotreba na pove}e supstancii za vreme na MMT 11.2.Tretman i klini~ki preporaki

12. Komorbiditet kaj lica zavisni od drogi 12.1.Komorbiditet so somatski zaboluvawa 12.2.Komorbiditet so psihi~ki rastrojstva

13. Motivaciono intervju 14. Prevencija na recidivot 15. Komunikacii i komunikaciski ve{tini 16. Konflikti i konfliktni relacii so lica zavisni od drogi i na~ini na nivno razre{uvawe 17. Programi za emocionalen razvoj na lica koi zloupotrebuvaat drogi 18. Individualna rabota so lica koi zloupotrebuvaat drogi 19. Grupa i grupna rabota so lica koi zloupotrebuvaat drogi 20. rehabilitacija i resocijalizacija na lica koi zloupotrebuvaat drogi

4

21. Programi za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi

5

АКТУЕЛНИ СОСОТОЈБИ СО КОРИСТЕЊЕ НА ДРОГИ И HIV/AIDS ВО РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА И ВО СВЕТОТ

Istoriski zapisi: Iako problemot na upotreba i zloupotreba na drogi i drugi psihoaktivni sup-stancii (vo ponatamo{niot tekst PAS) stanuva aktuelen i zagriùva~ki svet-ski problem poslednite decenii, istoriskite zapisi za druèweto na ~ovekot so drogite ne vra}aat na periodot od pred pove}e mileniumi (40 000 god., Petrovic, 1989). Istoriskite zapisi ne zapoznavaat so upotreba na ovie supstanci kaj sta-rite narodi vo le~ebni celi: afionot- kaj Sumercite, pred pove}e od 5 000 god.; ha{i{ot - e zapi{an vo farmakopejata na stara Kina; halucinogenite gabi - kaj Actekite, Majite i [amanite, pred pove}e od 9 000 god.; pejotl i kokain- kaj In-kite vo Ju`na Amerika. Evropa se zapoznava so opojnite drogi vo 13-ot vek, koga krstonoscite go prenele opiumot od Bliskiot istok. Prviot medicinski preparat na baza na morfium bil prepi{an vo 16-ot vek (Paracelzius). Heroinot bil komercijalno proizveden 1989, dodeka Metadonot bil sintetiziran vo tekot na Vtorata svet-ska vojna. Evropa beleì pomasovna primena na ha{i{ot duri vo XIX vek, vo in-telektualnite krugovi na pisatelite (Bodler, Gotie, Verlen, Rembo, Nerval). Spored toa, drogata bila i e prisatna, kako vo klasi~nite kulturi i vo moder-nite civilizacii, taka i me|u primitivnite narodi, od severnite tundri do ek-vatorijalnite pra{umi. Me|utoa, vo drevnite vremiwa drogata bila vklopena vo ùvotnata filozofija, kultura i tradicija na tie narodi i skoro sekoga{ bila vo funkcija na kolektivniot hedonizam, a nejzinata primena kako indi-vidualen ~in, samo i isklu~ivo poradi zadovolstvo i euforija, bila sporadi~na. Za razlika od toa, vo dene{no vreme nivnata upotreba su{testveno se razli-kuva, so toa {to ovie supstanci denes se zemaat na poseben na~in, taka da za nekoi lu|e tie ja gubat svojata prvobitna cel i stanuvaat cel samite za sebe.

Sostojbi na nacionalen, regiuonalen i globelen plan Op{ta konstatacija e deka e upotrebata na drogi globalen, seriozen i sloèn problem. I pokraj brojnite kulturolo{ki, socijalni i drugi razliki, mladite niz celiot imaat pomalku ili pove}e sli~ni ili identi~ni interesi, se izedna-~uva i dostapnosta kon raznite informacii, a so toa i dostapnosta kon raznite vidovi drogi. Vo tekot na 20-tiot vek se razvi globalniot sistem na kontrola na zloupotreba na drogi vo svetot, niz menuvawe i usvojuvawe na serija na me|una-rodni dogovori. Spored istraùvawata na op{tata populacija vo SAD okolu 2,5 miliona lu|e, od koi 1,3% na vozrast okolu 12 godini, imaat upotrebeno heroin barem edna{ vo svojot ìvot (NIDA,1992). Spored drugi izvori okolu 2.3 milioni Amerikanci (1% od vozrasnata populacija) se zavisnici od drogi i imaat potreba od lekuva-we, a okolu 115.000 opijatni zavisnici vo 1995 god bile na terapija na metadons-ko odrùvawe. I vo Evropa istraùvawata na op{tata populacija vo nekoi zemji gi davaat is-tite brojki: okolu 1% od op{tata populacija, ili ne{to pomalku, vo ìvotot imaat upotrebeno barem edna{ heroin, so pogolema zastapenost srede poladata populacija i so pogolema koncentracija vo golemite gradovi.

6

Spor5ed zvani~nite pretpostavki na programot za Kontrola na Drogi na Obe-dinetite nacii (UNDCP, 2004), okolu 3.1 % od svetskata populacija godi{no, ili 185 milioni lica upotrebuvaat nelegalni drogi. Me|utoa, neoficijalnite pretpostavki se dviàt duri i nad 4.1 % od svetskata populacija, ili zas-tra{uva~ki 246 miliona lica {to upotrebuvaat nelegalni drogi godi{no, {to e skoro celata populacija na SAD. Spored procenkite na UNDCP: Procenka na vkupniot broj lica {to upotrebuvaat i/ili zloupotrebuvaat drogi i drugi psihoaktivni supstanci vo svetot * - posledna dekada od XX Godi{na prevalencija - upotreba najmalku edna{ vo poslednite 12 meseci Vid droga

Vkupen broj

Procent od vkup-noto naselenie

Heroin i drugi opijatni drogi 8 milioni 0.14 % Kokain 13.3 milioni 0.23 % Kanabis (marihuana) 141.2 milioni 2.45 % Halucinogeni 25.5 milioni 0.44 % Stimulansi od amfetaminski tip 30.2 milioni 0.52 % Supstanci od sedativen tip** 227.4 milioni 3.92 % * Dadenite brojki ne ja odslikuvaat celosno pojavata. Vo golem broj zemji

ra{irena e pojavata na upotreba na pove}e vidovi drogi. ** Spored nekoi ova e preceneta brojka. Istata e dobiena so ekstrapolacija

na brojkite dobieni od maliot broj zemji {to dostavuvaat izve{tai do UNDCP.

Upotrebata na drogi negativno reflektira na sevkupnoto ~ove~ko ìveewe i funkcionirawe, na individualen, profesionalen, semeen i socijalen plan, predizvikuvaj}i golemi ~ove~ki stradawa i zagubi. Sostojbite se obeno se-riozni vo zemjite vo razvoj, koi se ranlivi na porastot na problemite na zlou-potreba na drogi, koi od svoja strana, seriozno negativno vlijaat na fragilnata zdravstvena i socijalna infrastruktura vo ovie zemji. Serioznosta na sosto-jbite se prodlabo~uva so faktot deka vo zemjite na Centralna i Isto~na Ev-ropa, a na koi pripa|a i Makedonija, imenuvani kako “zemji vo tranzicija”, dolnata vozrasna granica e vo postojano opa|awe. Vo svetot i kaj nas najrasprostraneta i najmnogu upotrebuvana droga e kanabis. No, gledano od zdravstven, socijalen i op{testven aspekt heroinot e, za na{ite prostori, verojatno najserioznata nelegalna droga koja se zloupotrebuva, pred se poradi intravenoznata zloupotreba koja e visoko rizi~na za {ireweto na vi-rusite na AIDS, òltica i drugi po krven pat prenoslivi zaboluvawa, kako i za rizikot od nagla smrt poradi predozir5anost. Od okolu 5.3 miliona lu|e vo svetot koi intravenski upotrebuvaat drogi, okolu 200.000 umiraat poradi broj-ni komplikacii povrzani so ovakvata upotreba. Spored posledniot izve{taj na UNAIDS pri SZO od dekemvri 2002, vkupniot broj zarazeni vo svetot so viru-sot na HIV iznesuva 42 miliona, od koi se 5 miliona novo zarazeni, a vkupniot broj smrtni slu~ai iznesuva 3.1 milioni lica. Spored odredeni procenki se smeta deka vo Evropa 40% od novite slu~ai na lica zarazeni so HIV bile povr-zani so intravenska zloupotreba na drogi, a deka duri 70% od site slu~ai na HIV inficirani bile vo nekakov kontakt so intravenski korisnici na drogi. Problemot na zloupotreba na drogite i PAS na stru~nata javnost vo Makedoni-ja i e poznat od 70-tite godini na XX vek, koga zapo~nuva lekuvaweto na prvite lica zavisni od opijatni drogi. Potoa, nivniot broj progresivno raste, dostig-nuvaj}i alarmantni dimenzii po 1995 god., koga e od stranskte eksperti voveden

7

terminot “heroinska epidemija”. Vo nedostig na Nacionalen registar za drogi vo dràvata, sostojbite so upotreba i zloupotreba na drogi se utvrduvaat vrz baza na raspoloìvite podatoci od MVR, bolni~kata statistika, podatoci od NVO, smrtnite slu~ai, kriminalnite dejstvija, anegdotalni podatoci i dr. Spored Nacionalniot registar na lica {to upotrebuvaat drogi pri MVR na Republika Makedonija prvite slu~ai bile registrirani vo 1969. Vo periodot 1990-2004 god. nivniot broj se zgolemil od 314 na 6.583, me|u koi se najzastapeni korisnici na marihuana (3.621), heroin (2.538) i drugi drogi. Spored istiot iz-vor najzastepeni se ìtelite na Skopje (3346), Kumanovo (649), Strumica (343), Bitola (322), Ohrid (248), a potoa sledat: Tetovo, Gostivar, [tip, Veles i dr. Podatocite od MVR, no i onie od bolni~kata statistika (Psihijatriska bolni-ca “Skopje”- 2004), ukaùvaat na faktot deka se naj~esto zastapeni lica na voz-rast pome|u 20-35 godini, no vidno e prisustvoto i na lica pomladi od 20 godini (spored MVR 248, me|u koi se 24 lica pomladi od 15 godini). Licata od ma{ki pol, spored dvata izvora, se daleku pove}e zastapeni od licata od ènski pol, vo soodnos 10:1. Nacionalnata zastapenost e, spored istite izvori, vo soglasnost so posledniot popis na naselenieto vo dràvata. Spored bolni~kata statistika (JZO Psihijatriska bolnica “Skopje”- Dnevna bolnica za preventiva i lekuvawe na zavisnosti od drogi) za periodot 1989-1998 brojot na lekuvani lica zavisni od drogi progrediral od 11 na preku 700; a vo isto vreme srednata vozrast na lekuvanite lica zavisni od heroin od 32 se spu{tila na 22 godini, vo krajno disperzirana mostra pome|u 14-42 godini. Pro-se~niot period od prvata upotreba do prviot kontakt so zdravstena institucija, vo analiziranata grupa, iznesuval 2-3 godini. Toa od svoja strana upatuva na po-datokot deka po~etocite na zloupotrebata, za del od mostrata, bile pome|u 12-15 godina. Vo Makedonija, vo 1998 registrirani se 9 , a vo 2000 godina 20 smrtni slu~ai po-radi predozirawe so heroin. Spored anedoktalni izvori, samo vo Skopje go-di{no ima okolu 150-190 slu~ai na predozirawe so heroin. So pomo{ na najednostavni epidemiolo{ki pretpostavki, multipliciraweto na spomenatite brojki go dava pretpostaveniot vkupen broj lica {to upotrebuvaat drogi vo Republika Makedonija, koja iznesuva 20.000-30.000 lica; a vo ramkite na koja se i 6.000-8.000 zavisnici od heroin so seriozni zdravstveni i socijalni problemi. Vo navedeniot broj ne se vklu~eni mladite {to pu{at cigari i kon-sumiraat alkohol, ili alkohol vo kombinacija so lekovi za smiruvawe, a ~ija brojka apsolutno bi gi nadminala navedenite. Naj~esto i najmasovno zloupotrebuvana droga i vo Makedonija e marihuanata, a poradi serioznosta na posledicite najmnogu zagriùva zloupotrebata na heroin. Na scena stapuvaat stimulativnite i dizajner drogite, povremeno ko-kain, LSD i dr. Serioznosta na ovoj problem se prodlabo~uva u{te pove}e po-radi soznanieto deka progresivno opa|a srednata i po~etnata vozrast na prviot kontakt so drogite (za najgolemiot broj mladi pome|u 14-16 godi{na vozrast).

Vo periodot 2001-2004 god. brojot na HIV/AIDS slu~ai vo Makedonija poprasnal od 59 - 69 me|u koi se 8 intravenski korisnici na droga.

8

СТРАТЕГИИ И ПРОГРАМИ ЗА РЕШАВАЊЕ НА ПРОБЛЕМИ НА УПОТРЕБА НА ДРОГИ

Vo obidot da se spravat so mnogubrojnite posledici od upotreba na drogi dr`a-vite vo svetot pravat razni strategii i programi koi se spored konceptot i pristapot grupirani vo tradicionalni i integrativno-sistemski. 1. TRADICIONALEN PRISTAP Tradicionalnata politika za re{avawe na problemot so drogite se bazira na veruvawata deka:

Dobro organizirani preventivni programi }e pridonesat mladite voop{to da ne zemaat drogi.

Zapla{uvawata preku javnite glasila pod parolite “Drogata ubiva” i “Drogata e smrt“, }e pridonesat mladite da ne zemaat ili da prestanat da

zemaat drogi. Onie pak {to zapo~nale da koristat droga }e prestanat, samo dokolku

sakaat i dokolku imaat cvrsta voqa da se lekuvaat. Apstinencijata e edinstven uspe{en rezultat od lekuvaweto. Edinstven na~in na re{avawe na problemot vo zaednicata se represivni-

te merki koi se potrebni vo {to e mo`no pogolem obem. Ovoj pristap, po odnos i prevencija i na tretman, opfa}a aktivnosti i nasoki na deluvawe naso~eni samo kon poedinecot i seu{te e naj~est pristap vo Ma-kedonija. Na tradicionalnite programi se sprotivstavuva realnata sostojba so upotreba-ta na drogi koja veli:

Upotrebata na drogi e neodminliva vo bilo koe op{testvo kade se tie dostapni, a poradi toa

Potrebni se koordinirani i kreativni preventivni programi za namalu-vawe na pobaruva~kata na drogata. No i pokraj toa

Drogite se upotrebuvale, se upotrebuvaat i }e se upotrebuvaat vo bilo koe op{testvo, bez ogled na toa dali nie toa go sakame ili ne; i bez ogled na kvalitetot na preventivnite programi.

Tokmu poradi faktot deka postojano }e ima lica koi }e upotrebuvaat i zloupotrebuvaat drogi, se javuva potreba od razni terapevtski programi prilagodeni na mo`nostite i potrebite na celnata grupa.

Upotrebata na drogi e slo`en i seriozen socio-medicinski problem i negovoto razre{uvawe bara organizirani i koordinirani aktivnosti na site op{testveni segmenti.

Upotrebata na drogi neizbe`no predizvikuva zna~itelna {teta po poe-dinecot i op{testvoto.

Poradi faktot deka se licata {to upotrebuvaat drogi integralen del na op{testvoto:

Neophodno e gradewe na edinstvena doktrina vo prevencijata i tretmanot na upotrebata i zloupotrebata na drogi, kako i kordiniranost i povrzanost na programite na lokalno, nacionalno, regionalno i internacionalno nivo.

Neophodno e obezbeduvawe na zdravstvena i socijalna za{tita na licata {to zloupotrebuvaat drogi na site nivoa, a pred se obezbeduvawe na uslugi na nivo

9

na lokalnata zaednica, so {to }e se namali stepenot na nivna marginalizacija, stigmatizacija i socijalna izolacija.

Za da se lekuvanite lica zavisni od drogi resocijaliziraat, rehabilitiraat i socijalno reintegriraat, neophodni se organizirani programi za reintegracija i resocijalizacija na lokalno i nacionalno nivo. Ispolnuvaweto na navedenite zada~i e mo`no samo niz sistemsko-integrativen pristap na organizirawe na programite za prevencija i tretman na zloupotreba na drogi. 2. SISTEMSKI PRISTAP Eskalacija na problemite povrzani so upotrebata na drogi nasekade vo svetot rezultira so organizirawe na sistemsko-integrativeni pristap, realiziran niz slednite merki i programi: 2.1. Programi za namaluvawe na dostapnosta na drogite i dr. psihoak-

tivni supstanci (kontrola na proizvodstvo, na pu{taweto vo pro-met, na nedozvolenata trgovija so drogi i dr.)

2.2. Programi za namaluvawe na pobaruva~ka na drogi i drugi psihoak-tivni supstancii (programi za prevencija, tretman i namaluvawe na {tetite od upotreba na drogi)

Programi za namaluvawe na dostapnosta na drogite i dr. psihoak-

tivni supstanci. Ovie programi opfa}aat aktivnosti vo vrska na kontrolata i namaluvaweto na proizvodstvoto na drogite, prekurzorite i dr, psihoaktivni supstanci; kontro-la na nivnoto pu{tawe vo promet, kontrola vrz nedozvolenata trgovija so drogi i dr. Iako vo svetot i na me|unarodno nivo se pravat razni programi za namalu-vaweto na proizvotstvoto na drogi, sepak toa se pove}e raste. Spored procenka-ta na Komisijata za narkoti~ni drogi na Ekonomskiot i socijalniot sovet na obedinetite nacii, godi{niot obrt na ilegalnata industrija na drogi vo pos-lednata dekada od minattiot vek se dvi`ela pome|u 400 - 500 milijardi dolari ({to pribli`no odgovara na 10 do 13 % od vkupnata svetska trgovija ) od koi okolu 350 milijardi dolari “se perat”. Nezakonsko steknatite pari vo ovakvata "trgovija" naj~esto se koristat za pottiknuvawe i odr`uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal, {to seriozno ja naru{uva socijalnata i politi~ka stabilnost na brojni zemji i regioni vo svetot. Nedozvoleno pu{tawe vo promet i nedozvolena trgovija so drogi se pod kon-trola na carinskite i policiski slu`bi i brojnite drugi me|unarodni agencii i organizacii. Ovoj tip na aktivnosti pred se opfa}a otkrivawe i odzemawe na droga nameneta za ilegalniot pazar, otkrivawe i zatvorawe na licata koi nee-dozvoleno trguvaat so droga (t.n. dilerite na droga). No, sepak treba da se istak-ne deka i pokraj ogromnoto zalagawe i postojanoto usovr{uvawe na programite na carinskite slu`bi i vo najdobro organiziranite zemji vo svetot, samo mal procent na ilegalno krium~arenata droga se otkriva i zaplenuva (vo prosek 20%). Isto taka treba da se istakne deka mnogu retko pri otkrivaweto i prive-duvaweto na licata koi nedozvoleno pu{taat vo promet drogi. t.e. koi u~estvuvaat vo nedozvolenta trgovija so droga, se priveduvaat ili zatvoraat tokmu “glavnite bosovi “.

10

Programi za namaluvawe na pobaruva~ka na drogi i drugi psihoak-tivni supstancii

Ovie programi opfa}aat organizirani aktivnosti naso~eni kon prevencijata, tretmanot i namaluvaweto na {tetite od upotreba na drogi. Poznato e deka vo mnogu zemji vo svetot, paralelno so zgolemenata dostapnost, zgolemena e i poba-ruva~kata za drogi, {to e potoa tesno povrzano so nivnata upotreba i zloupo-treba. Osobeno e zna~ajno deka pove}e op{testveni segmenti moàt da se vklu~at vo sproveduvawe na razni programi koi bi trebalo da dovedat do nama-luvawe na pobaruva~kata na drogi i drugi psihoaktivni supstanci, so {to }e de-luvaat na krajniot potro{uva~. Prednosta na preventivnite programi e vo toa {to moàt da deluvaat u{te vo ranata faza na razvojot na “idniot potro{uva~” na droga. Vo mnogu zemji vo svetot se smeta deka sproveduvaweto na ovie progra-mi treba da dade najgolem efekt. Ovie programi tradicionalno se narekuvaaat: Programi za primarna prevencija i treba da opfatat:

Nasoki koi ovozmoùvaat optimalni uslovi za rast i razvoj na mladite lu|e. Nasoki za za{tita i unapreduvawe na mentalnoto zdravje na mladite lu|e. Dobro organizirani Preventivnite programi treba da sodràt:

Strategii usmereni kon poedinecot Strategii usmereni kon roditelite Strategii usmereni kon edukativnite institucii Strategii usmereni kon lokalnata zaednica Angaìrawe na sredstvata za javno informirawe Specijalno preventivni programi usmereni kon zakonsko uslovena

zdrastvena za{tita Programi za tretman i namaluvawe na {tetnite posledici od

upotreba na drogi i drugi PAS Poradi faktot deka i pokraj najdobro organiziranite preventivni programi golem broj lica vo svetoto }e se dovedat vo sostojba da koristat i stanat zavisni od drogi, poitrebno e organizirawe na terapevtski programi i programi za na-maluvawe na {tetite od potreba na drogi. Tertapevtskite programi imaat za cel da bidat lesno dostapni, efikasni, ekonomi~ni, fleksibilni, prilagodeni na inidividualnite potrebi na licata koi baraat tretman i da ovozmoàt kon-tinuirana grià za licata {to koristat drogi, po principot na spodelena grià i odgovornost pome|u brojnite subjekti vo zaednicata. Celite na programi za namaluvawe na {tetite od upotreba na drogi se na licata {to upotrebuvaat drogi ili se zavisni od niv da im pruàt pomo{ i podr{ka preku {iroko dostapni, efikasni, fleksibilni i individualno prilagodeni intervencii {to }e go podobrat nivnoto zdravje i }e im ovozmoàt socijalno sozrevawe i funkcionirawe, bez nivno natamo{no stigmatizirawe i marginal-izirawe. Programite za namaluvawe na {tetite od upotrebana drogi ne go isklu~uvaat postignuvaweto na celosna apstinencija od drogi, kako vrvna cel na sekoj preventiven ili terapevtski pristap; no naprotiv, nivnata uspe{na pri-mena ja zgolemuva motivacijata za lekuvawe na zavisnicite od droga. Osven toa, ovie aktivnosti ovozmoùvaat namaluvawe na rizikot od zarazuvawe so viru-site na HIV, hepatit B i C kako i drugi po krven pat prenoslivi bolesti. Vidovi na programi za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi: Terapija na odrùvawe so metadon (MMT) Rabota na teren so korisnici na drogi (Outreach work) Obezbeduvawe i razmena na sterilni igli, {pricevi i oprema za injek-

tirawe za lica {to i.v. upotrebuvaat drogi.

11

МУЛТИФАКТОРИЈАЛНА АНАЛИЗА ЗА УПОТРЕБАТА НА ДРОГИ

Pri definirawe na pri~inite poradi koi lu|eto voop{to, a pred se mladite lu|e koristat droga, ~esto ovaa sostojba ja poistovetuvame so pri~inite poradi koi del od niv stanuvaat zavisni od droga. Imeno, kako pri~ini poradi koi mladite lu|e zapo~nuvaat so upotreba na drogi, a koi se brojni i raznovidni, moème da gi spomeneme: qubopitnosta, zdodevnosta, vremenskata neispolne-tost i neorganiziranost; buntovnosta, pritisokot na dru{tvoto, nezadovolstvo od svetot na vozrasnite i dr. Za vozrasnite toa e: poro~nost, zadovolstvo, “ba-rawe preku leb poga~a”, “terawe keifovi”, neblagodarnost i sl. Me|utoa, sostojba vo koja mladiot ~ovek pove}e pati koristi droga i so tek na vreme stanuva zavisen od nea e mnogu posloèn od navedenoto. Faktorite koi vo procesot na zavisnosta u~estvuvaat naj~esto se grupirani tri grupi faktori, koi se vo postojana me|usebna interakcija: a) biolo{ka

b) psiholo{ka v) socijalna celina Cigari/nikotin - Semejstvo Alkohol - U~ili{te Lekovi za smiruvawe - Rabotna sredina Drogi - Grupa vrsnici a) marihuana - Grupa prijateli b) heroin - Sosedi v) ekstazi - Lokalna zaednica lepila i inhalanti - Politi~ki partii d) sintetski drogi - Verski zaednici i dr. Ekosistemskiot koncept problemot na upotreba na drogi go razbira kako rezul-

tat na vzaemno premreùvawe na site navedeni faktori.

LI^NOST

SOCIJALNA SREDINA

PSIHOAKTIVNI SUPSTANCII

12

ВИДОВИ ДРОГИ И НИВНО ДЕЈСТВО

Postojat brojni definicii za toa {to e droga: Drogi1 koi predizvikuvaat opasnost se drogi koi imaat sposobnost da vleguvaat vo interakcija so ìvite organizmi, predizvikuvaj}i sostojba na psihi~ka ili fizi~ka zavisnost ili dvete (Dependence Producing Drug). Droga2 e sekoja supstanca od rastitelno ili sintetsko poteklo, so ~ija upotreba moàt da se sozdavaat sostojbi na zavisnost, {to moàt da predizvikaat o{tetuvawa na zdravjeto ili na drug na~in da go zagrozat ~ovekoviot integritet vo fizi~ka, psihi~ka ili socijalna smisla. Spored istiot Zakon, za opojni drogi se smetaat i site psihotropni supstanci. Droga e sekoja supstanca od rastitelno ili sintetsko poteklo koja, koga }e se vnese vo organizmot, moè da promeni edna ili pove}e negovi funkcii, a ako nejzinata primena se povtori, moè da dovede do sozdavawe na psihi~ka i / ili fizi~ka zavisnost. Podelbata na drogi e mo`na na razni na~ini, no edukativno najadekvatna se ~ini deka e podelbata na drogite spored psihofarmakolo{koto dejstvo vrz cen-tralniot nerven sistem (CNS), spored koja drogite se delat na:

1.DEPRESORI NA CNS (psihodepresori):

a) ALKOHOL

b) OPIUM i negovi derivati (narkoti~ni drogi)

v) SEDATIVI I HIPNOTICI

Barbiturati

Trankilizeri (nevroleptici, anksiolitici)

2.STIMULATORI NA CNS (psihostimulansi):

a) AMFETAMINI (benzedrin, deksedrin, metedrin), vklu~uvaj}i

ja i grupata na EKSTAZI drogi (MDMA,MDA,MDE i dr.)

b) KOKAIN i KREK

c) KHAT (od rastenie Catha edulis)

d) KOFEIN

e) EFEDRIN

f) NIKOTIN

1 Definicija na SZO, @eneva, 1974 2 Zakon za proizvodstvo i promet na opojni drogi, Slu`ben list na SFRJ, broj 13 od 22.02.1991, prevzemen kako republi~ki.

13

3. HALUCINOGENI DROGI (psihadelici):

a) LSD

b) MESKALIN (kaktus Peyote)

c) PSILOCIBIN (pe~urki Psilocyba species, najpoznata P. mexicana)

d) FENILCIKLIDIN (PCP) - angelski prav

e) TATULA (Datura stramonium)

4. KANABINOIDI (aktivni supstanci dobieni od Cannabis sativa)

a) MARIHUANA (se dobiva od listovi na ènskoto rastenie)

b) HA[I[ (se dobiva od cvetovite i smolata)

5. ISPARLIVI SUPSTANCI

a) LEPILA

b) AEROSOLI

c) RAZDREDUVAÎ, RASTVORUVAÎ

d) BENZIN

e) BUTAN

f) BOI

g) LAKOVI

6. ANABOLI^NI STEROIDI

a) DIANABOL

b) NANDROLON

c) PROVIRON

d) TESTOSTERON i dr.

14

1. DEPRESORI NA CNS (psihodepresori):

1.1. OPIJATI / OPIOIDI (Narkoti~ni) DROGI:

Opijati se grupa na psihoaktivni sup-stanci {to se dobivaat od rastenieto afi-on (Papaver somniferum). Opiumot e mle~en sok {to se dobiva od afionot i sodr`i oko-lu 25 alkaloidi, me|u koi: morfin (10%), kodein (0,5%), narcein i nekoi drugi. Vo Makedonija se odgleduva eden od najkvali-tetnite afioni, so duri 17% morfin vo opiumskiot ekstrakt. Terminot „opijati“ se koristi, isto taka i za polusintetskata droga-heroin, koja se proizveduva od afio-novite sostojki.

Terminot „opioidi“ se odnesuva na sinteti~ki dobienite supstancii kako {to se: metadon, fentanil, petidin-dolantin, piritramid, butorfanol, tramadol -trodon, fortral, tilidin-valoron ). Opioidite se supstanci {to sozdavaat za-visnost preku efektite nastanati so aktivirawe na opioidnite receptori vo mozokot (, i delta receptori). Opiodite se vnesuvaat vo organizmot so golta-we preku usta, v{mrkuvawe na nos, so injektirawe ili so vdi{uvawe na pareite sozdadeni so nivno zagrevawe. Pove}ekratna zloupotreba na opioidi doveduva do pojava na opioidna zavisnost. Medicinskite osobini na opiumot se opi{ani u{te vo tretiot vek p.n.e. Vo 1805 god. e sintetiziran morfinot, nekolku godini potoa kodeinot, 1898 god. e sinte-tiziran heroinot, meperidinot e otkrien 1939 god., a 1945 god. e sintetizi-ran metadonot. Podelba:

1. Opiumski alkaloidi i derivati: morfin, kodein i nivnite semisin-tetski derivati;

2. Fenilpiperidin derivati: meperidin i srodni sodinenija; 3. Difenilpropilamin derivati: metadon i srodni soedinenija; 4. Morfinanski derivati: levorfanol; 5. Benzomorfanski derivati: pentazocin i dr.

Morfinot i srodnite soedinenija kako i morfinanskite i benzomorfanskite derivati se pentacikli~ni alkaloidi, derivati na fenantrenot. So eterifikacija na morfinot se dobiva kodein, koj e so namaleni

analgetski osobini (dejstvo protiv bolka). So acetilacija na morfinot se dobiva heroin, koj ima silno potencirani

analgetski svojstva. So alkilacija se dobivaat zna~ajnite: Nalorfin i Nalokson, koi imaat

protivni dejstva na morfinot. Difenilpropilaminite se acikli~ni analgetici, niven predstavnik e

metadonot. Endorfan metionin: enkefalin (beta endorfin, met-enkefalin, dinorfin),

se prirodni mozo~ni opijati so mnogukratno posilno dejstvo od morfinot (dinorfinot i do 200 pati). Tie se vrzuvaat za opijatnite receptori vo mo-

15

zokot, kako i site ostanati od ovaa grupa, osobeno vo oblasta na sistemot za bolka (analgezija).

Na~in na vnesuvawe, apsorpcija, metabolizam, ekskrecija Opijatite moàt da se vnesat vo organizmot so goltawe preku usta (naj~esto vo terapevtski celi), vdi{uvawe na parei ili so inekcii: intramuskularno, intra-venski i supkutano (naj~esto od lica koi gi zloupotrebuvaat). So vekovi, na istokot, morfinot se vnesuval so inhalacija na negovite parei, bidejki negovata apsorpcijata preku di{nite pati{ta e mnogu brza i potpolna, kako i pri intravenoznoto injektirawe. Apsorpcijata preku organite za varewe e brza, no sledena e so brza metabolna razgradba vo crniot drob, pa zatoa ovoj na~in na upotreba zavisnicite od opijati retko go koristat. Apsorpcija: dokolku se zema preku usta apsorpcijata se odviva vo tenkoto crevo pri ph = 8. Morfinot se vrzuva za imunoglobulinite vo serumot (dokaàni se protivtela protiv morfinot kaj 40% od zavisnicite). Ovaa vrska kaj zavisni-cite ne se pokaàla kako reverzibilna (povratna), posle dijaliza na serumot (pretpostaven mehanizam vo nastanokot na tolerancija). Metabolizam: Opijatite se razgraduvaat (metaboliraat) vo mikrozomite na cr-niot drob, preku procesi {to gi kataliziraat enzimskite sistemi lokalizirani vo niv. Pri ovie procesi se sozdavaat i metaboliti koi gi zadrùvaat analget-skite svojstva. Heroinot se hidrolizira do 6-monoacetilmorfin, koj vleguva vo CNS i gi ima istite farmakolo{ki svojstva kako heroinot. Toj ponatamu se de-acetilira do morfin i prisuten e i potenten vo CNS dolgo po is~eznuvaweto na heroinot od organizmot. Okolu 80-90% od morfinot se izla~uva vo forma na metaboliti, a 1 do 10% vo nepromeneta forma. Mal procent se izla~uva preku òl~kata, 7% preku ekspiracioniot vozduh i 0,5 % preku izmetot. Vo mnogu ma-li koli~estva se izla~uva i preku plunka, solzi, pot i mleko. So dobri tehniki opijatite se otkrivaat vo urinata i po 3- 5 dena. Osnovni karakteristiki: Site opijatni/opioidni drogi imaat: mnogu silno analgetsko dejstvo (ja namaluvaat ili napolno ja smiruvaat

bolkata) sposobnost da predizvikuvaat tolerancija, fizi~ka i psihi~ka zavisnost Potencijalot za sozdavawe na zavisnost e pravoproporcionalen so analgetskoto dejstvo. Osnovnoto farmakolo{ko dejstvo na opijatite e analgetsko i sedira~-ko, efektot e depresiven, euforijata e prisutna no zanemarliva. Od psihodi-namski aspekt opijatite gi reduciraat primarnite potrebi ( glad i seksualni nagoni), ja smaluvaat bolkata i fizi~kite tegobi. Pretpostaveni mehanizmi za fizi~ka zavisnost: 1. Inhibicija na enzim < reakcioni produkti > na enzim = tolerancija; 2. Opijatite ja inhibiraat akcijata ili sintezata na nekoi

nevrotransmiteri; 3. Negativen-fidbek mehanizam preku stimuliranite opijatni receptori

doveduva do namaluvawe na sintezata na enkefalinite.

16

Kako posledica na seto navedeno potrebno e pogolemo koli~estvo na droga za da se zadovolat receptorite, {to vodi do razvivawe na tolerancija.

Pretpostaveni mehanizmi za psihi~ka zavisnost

Se smeta deka psihi~kata zavisnost nastanuva kako posledica na: 1. Blokada na sinteza na kateholaminite pod dejstvo na opijatite, a so toa i

promena na avtostimulacijata koja e pod kontrola na kateholaminite; 2. Prolongirawe na apstinencijata i drugite neprijatni simptomi

(anksioznost). A/ MORFIN Morfinot e priroden alkaloid vo afionot. Vo Makedonija se proizveduva eden od najkvalitetnite afioni, so duri 17% morfin. Se dobiva so zaseku-vawe na afionovata ~a{ka i se sobira vo vid na katranova plo~a. Pri prerabotka preminuva vo bel kristalen pra{ok koj te{ko se rastvora vo voda i alkohol. Vo organizmot moè da se vnese so gol-tawe, vdi{uvawe ili so inek-cii. Vo zvani~nata medicina se primenuva vo vid na ampuli, kako silen analgetik (lek protiv bolka), vo tretman na termi-nalni sostojbi na maligni zaboluvawa, traumi i sl. Dejstvo: - predizvikuva po~etna euforija, po koja sledi prijatna sonlivost, opu{tenost, otsastvo na griì, gubewe na strav, ~uvstvo na sigurnost, bezbed-nost i bezbolnost, koncentraci-ja se namaluva, a èlbata za aktivnost se gasi.

Morfinot brzo sozdava tolerancija, za samo 2-3 nedeli sekojdnevno zemawe, {to zna~i deka e mnogu adiktivna droga koja brzo sozdava te{ka fi-

zi~ka i psihi~ka zavisnost. Poradi visokiot potencijal za sozdavawe na tolerancija i psiho-fizi~ka zavis-nost se prepi{uva i izdava strogo kontrolirano, soglasno posebnata zakonska regulative. B/ HEROIN – (horse, chiva, joy powder) Heroinot e polusintetski derivat na morfinot. Prv pat e proizveden vo Germa-nija vo 1898 i bil upotrebuvan vo medicinata vo lekuvawe na ka{licata i bol-kata. Heroinot ima 20-25 pati pojako analgeti~no (protiv bolka) dejstvo od morfinot

i e dva pati posna`no adiktiven.

Negovata zloupotreba doveduva do razvivawe na te{ka fizi~ka i psihi~ka zavis-nost, za samo nekolku dena. Se nao|a vo vid na bel (po~ist, so pojako dejstvo) ili sivokafeav pra{ok.

17

Vnesuvawe: Heroinot moè da se vnese vo organizmot so pu{ewe na cigara vo

koja e staven heroin, so v{mrkawe preku nos, so vdi{uvawe na parei na zapalen heroin na folija i intravenski, so {pric i igla. Koga se vnesuva intravenski potreben e t.n. “pribor”: laìca, sve}a, limontus, celofan, pamuk~iwa, {rpi-cevi, igli, lastik. Po vnesuvawe vo organizmot heroinot ima vkupno dejstvo od samo 4-6 ~asa, za koe vreme se menuvaat fazite na negovoto dejstvo: Faza 1. Sostojba na “High” t.e. sostojba na visoka opijenost. Nastapuva neposredno po vne-suvawe na heroinot vo organizmot i trae prose~-no 10-15 min. Tipi~ni znaci se: usporeni reak-cii, ramnodu{nost kon okolinata, bezbolnost,

otapenost (“skamenuvawe” – “stoun”). Zenicite se stesneti, to~kesti, kako vrv od {penadla, ne reagiraat na svetlina. Faza 2. E sostojba na tn. prividna psihi~ka ramnoteà ili “preodna

sostojba na normalnost”, koga liceto {to zemalo heroin funkcio- nira nevpe~atlivo za okolinata, osobeno ako podolgotrajno zema heroin. Ovaa faza trae 3-6 ~.

Faza 3. E sostojba na prestanok na dejstvoto na heroinot, t.e. pojava na

apstinencijalni znaci (kriza). Nastanuva po 8-12 ~asa od zemaweto heroin, so znaci na: neraspoloènie, nervoznost, namalena tolerancija na frustracija i eksplozivnost, ~esto proyevawe, te~ewe na nos, solzewe, potewe, eèwe, nagli nevolni dvièwa na poedini grupi muskuli na raka/noga, nemiren son, {iroki zenici, bolki vo grbot i vo koskite, gadewe, povra}awe, moèn e proliv, poka~ena temperatura. Kulminacija na navedenite znaci nastanuva za 36-48 ~., a prestanok se o~ekuva za 7-15 dena.

Tipi~ni objektivni znaci na zloupotreba na heroin se:

stesneti zenici, svrbewe po koàta i ~e{ewe, sostojba na poluzaspanost, ~esto pati bledilo, podhranetost, mo`ni se tragi od ubodi od igla po racete, vospale-nie na venite na racete ili nozete, nagli promeni na raspoloènieto i dr.

Kako posledica na pove}ekratno zemawe hroin se razviva te{ka opijatna, psiho-fizi~ka, zavisnost, vo medicinata definirana kako Sindrom na zavisnost od opijati (Dg: F 11.2 po MKB 10).

V/ METADON (heptanon)

Metadonot e opioid, silen sintetski narkoti~en analgetik, proizveden vo Germanija za vreme na Vtorata Svetska Vojna.

Za razlika od morfinot i heroinot, Metadonot ima dolgotrajno dejstvo od okolu 24-72 ~asa. Se proizveduva vo zvani~nata farmacevtska indus-

18

trija, vo vid na tableti, kapki i ampuli i e del od zvani~nata farmakopeja.

Moè da se vnesuva preku usta ili parenteralno (so {pric i igla).

Moè da se upotrebuva (dokolku se upotrebuva na na~in i vo dozi prepi{ani od doktor za konkretnata li~nost), i/ili zloupotrebuva (samoinicijativno zemawe na metadon i/ili samovolno opredeluvawe na dozite i na~inot).

Negovata pove}ekratna upotreba doveduva do sozdavawe na tolerancija i psiho-fizi~ka zavisnost.

Se primenuva vo zvani~nata medicina, kako silen lek protiv bolki (analgetik), no i vo tretman na lica zavisni od opijatni drogi (heroin), vo ramkite na meta-donskiot program.

Poradi visokiot potencijal za sozdavawe na tolerancija i psiho-fizi~ka zav-isnost se prepi{uvaat i izdavaat strogo kontrolirano, soglasno posebnata za-konska regulative.

1.2. BARBITURATI

Barbituratite se lekovi koi se primenuvaat vo zvani~nata medicina vo razli~ni celi, me|u ostanato-to i kako lekovi za razre{uvawe na nesonicata. Se de-lat spored svoeto dejstvo na onie so kratkotrajno i onie so dolgotrajno dejstvo. Vo organizmot moàt da se vnesat preku usta, vo vid na tableti ili kapsuli, i ampularno (intramuslularno ili intravenski). Raz-izla~uvaweto preku urinata. Nivnata upotreba brgu doveduva do naviknuvawe i po-treba od zgolemuvawe na dozata (razvivawe na tole-rancija), kako i do psihi~ka i fizi~ka zavisnost. Nag-loto prekinuvawe ili namaluvawe na golema doza mo-è da predizvika gr~evi, delirium, pa duri i smrt.

Poradi visokiot potencijal za sozdavawe na tolerancija i psiho-fizi~ka zav-isnost se prepi{uvaat i izdavaat strogo kontrolirano, soglasno posebnata za-konska regulative. Dejstvo: Li~nostite koi zloupotrebuvaat barbiturati se pothraneti, so us-poreni dvièwa i so isprekinat i te{ko razbirliv govor. Odot im e teterav i nesiguren. Se javuvaat nenadejni i nesakani dvièwa ili kontrakcii na razli~ni grupi muskuli koi se vidlivi pod koàta. Reakcionoto vreme e pro-dolèno, taka da ~esto se povreduvaat, bidej}i ne se vo sostojba na vreme da iz-begnat razni prepreki. Pri naglo stanuvawe skloni se kon kolapsni sostojbi, poradi pad na arteriskiot pritisok. Mladite ~esto gi konsumiraat barbituratite vo kombinacija so alkohol pri {to se javuva mnogu te{ka klini~ka slika.

19

2. STIMULATORI NA C N S (psihostimulatori)

2.1. AMFETAMINI Amfetaminite se sintetski drogi za prv pat proizvedeni vo 1920 god. i kako silni psihostimulatori vedna{ vovedeni vo zvani~nata medicina, kako sredstva pro-tiv zamor i sonlivost. Podocna, poradi depresivniot efekt na apetitot bile

primenuvani pri lekuvawe na sostojbi so problemi vo ishranata (debelina). Vo tek na Vtorata svetska vojna masovno bile primenuvani kaj vojskata vo borba protiv zamor i iscrpenost. Postojat podatoci i za nivna masovna primena od strana na studenti, sportisti; voza~ite na dolgi pateki, a poradi nivnite os-novni svojstva.

Se proizveduvaat vo vid na : tableti, {e}erno prelieni tableti, kapki ili te~nost za inekcii, pra{ok i dr.

Vo organizmot se vnesuvaat preku usta ili na igla, {to e osobeno opasno, poradi silnoto i brzo stimulativno dejstvo vrz CNS. Dejstvo: Vneseni vo organizmot predizvikuvaat promeni na telesen i psihi~ki plan: Telesen plan: poka~uvawe na krvniot pritisok, zabrzana rabota na srceto i

di{eweto, usporena rabota na crevata, zgolemeno la~ewe na `lezdite, zgo-lemena muskulna aktivnost do nemir, tremor i dr.).

Psihi~ki plan: euforija, ~uvstvo na zgolemena psihi~ka energija, ~uvstvo na samodovreba, namalena potreba za son, zaguba na apetit i dr.

Pri upotreba na amfetamini mo`na e pojava i na vidni i slu{ni halucinacii, nemir, razrazlivost, nervoza, zamatena svest.

Pri pove}ekratno zemawe na amfetamini se razviva tolerancija i psihi~ka zavisnost. Kako najtipi~en, naj~esto i najmasovno primenuvana droga e

A/ EKSTAZI (MDA, MDMA) Ekstazi e sintetska droga, tableta, ~esto i masovno primenuvana kako droga za za-bavi, “rawy party” droga, vikend droga. Se narekuva i tableta na qubovta. Masovno se koristela vo 90 godini na minatiot vek, sledej}i ja urbanata kultura, odnosno tehno zabavite vo evropskite zemji. Se koristi vo forma na tableti koja se golta, poretko se v{mrkuva, a u{te poretko se vnesuva intravenozno, so {pric i igla.

20

Efektot nastapuva 30 do 60 min od zemawe na tabletata, najizrazen e pose 90 min., a trae 3 ~asa. Posledicite od ovaa droga se u{te se ispituvaat. Dejstvo: Osobena opasnost pretstavuvaat sostojbi na pregreanost na organizmot, poradi ekstremnata razdviènost, motorna aktivnost, nagloto poka~uvawe na krvniot pritisok i telesnata temperatura, obilnoto potewe; kako i mo`ni-ot kolaps na srcevo-krvonosniot sistem, po {to moè da nastane smrt. Mladite vo zemjite vo tranzicija se izloèni na visok rizik pri zemawe na amfetamini poradi prisustvoto na toksi~ni supstancii ili halucinogeni vo sostav na tabletata. Ovie rizi~ni kombinacii se proizveduvaat vo privatni laboratorii vo Isto~no-evropskite zemji. 2.2. KOKAIN

Pretstavuva alkaloid od lisjeto na Erytroxylon coca, rastenie koe raste i se proizveduva naj~esto vo Ju`na Amerika, a od koe se do-biva kokain (kokainhidro-hlorid) vo vid na bel do krem-kast pra{ok so gor~liv vkus.

Kokainot e poznat kako rekrea-tivna droga i se vnesuva preku us-ta (goltawe), nos ({mrkawe) ili na igla.

Vo medicina se primenuva kako lokalen anestetik.

Dejstvo: pri zemawe na kokainot preku nos dejstvoto zapo~nuva za 15-60 min. Se javuva silno telesno i seksualno stimulativno dejstvo, sledeno so ~uvstvo na mo} i superiornost, budnost i hiperaktivnost. Ja zgolemuva mentalna energija, predizvikuva euforija koja trae najmnogu do 45 min., vremeno podobruvawe na izrazuvaweto. Na telesen plan ovaa sostojba e sledena so poka~en krven priti-sok, zabrzana rabota na srceto i di{eweto, poka~uvawe na telesnata tempera-tura, ra{ireni zenici. Po prestanok na dejstvoto nastanuva sprotivna sostojba: silen zamor i sonlivost. Po pove}ekratno zemawe na koakin doa|a brzo do razvivawe na tolerancija i silna psihi~ka zavisnost. Hroni~nata zloupotreba na kokain sekoga{ vodi do pojava na: nesonica, nemir, anksioznost, namalen apetit i gadewe, slabeewe, nagrizena nosna pregrada, paranoja, i dr. seriozni du{evni rastrojstva. So prerabotka na kokainot, t.e. preobrazuvawe na kokainhidrohloridot vo baza (kokain so soda bikarbona ili amonium hidroksid)., se dobiva drogata

21

2.3. KREK Krek e droga koja se nao|a vo forma na mali òlto-beli kristali ili tro{ki. Vo organizmot naj~esto se vnesuva so pu{ewe na lule, inhalacija i dr. Dejstvo: Mnogu brzo dejstvuva na mozokot, pre-dizvikuvaj}i silna euforija, mnogu posilna od kokainot, a po prestanuvawe na dejstvoto se ja-vuva silna depresija.

Po samo 1-2 zemawa sozdava tolerancija so razvivawe na psiho-fizi~ka zavis-nost sledena so ekstremna agresivnost i violentnost.

Poradi toa se smeta deka navleguvaweto na krek vo zaednicata pretstavuva serizna zakana za socijalniot mir i sigurnost.

3. ХАЛУЦИНОГЕНИ ДРОГИ

3.1. L S D (Lysergic Acid Diethylamide)

LSD e tipi~en pretstavnik na grupata na golemi halucinatorni drogi. Ima silno dejstvo vrz procesite na mislewe, vrz percepciite i sostojbite na svesta. Na nelegalniot pazar se javuva vo forma na mini tableti, LSD impregnirana meka hartija, èlatinski folii, na koi se naslikani Betmen, Supermen,

Miki Maus i dr. Potoa, rastvoren vo voda se pie.

Dejstvo: Vnesen vo organizmot LSD predizvikuva niza telesni i psihi~ki promeni. Po~etnite efekti se so pojava na neprijatni ~uvstva na is~ekuvawe, nemotiviran strav so tresewe, nagon za povra}awe, vrtoglavica, glavobolka, srcebiewe, pro{ireni zenici. Potoa, se javuva celosna konfuzija na setilata, otsastvo na kontrola, nemo`nost volevo da se upravuva so postapkite; ~uvstvo na besteìnska sostojba. Kako najdominanten znak se promenite na setilata, ka-ko: vizuelni halucinacii vo forma na bogato kolorirani pejsaì, doìvuvawe deka e zvukot so boja, iskriveni doìvuvawa na vremeto, menuvawe na vrednos-nite sistemi i sl. Dejstvoto trae so ~asovi, a nekoga{ i so denovi.

Dejstvoto na LSD se sporeduva so “patuvawe” (trip) vo koj period se slu~uvaat site navedeni promeni i koe prose~no trae 8-12 ~asa, a moè da zvr{i kako “do-

22

bro” (celosno vra}awe vo predhodnata sostojba) ili “lo{o patuvawe” (pro-longirawe na znacite za psiho~ko rastrojstvo). Postefektite moàt da bidat mnogu seriozni i da dovedat do razvivawe na psi-hoza. 3.2. PHENCYCLIDIN ( PCP) Phencyclidin e sintetska droga so anesteti~ki i halucinogeni svojstva. Se nao|a vo proda`ba pod razni imiwa PCP, angelski pra{ak, magi~en pra{ok, HOG i dr., vo vid na tableti, pra{ok ili te~nost. Intoksikacija so PCP e najseriozen

sindrom pri zloupotreba na ovaa supstanca. Pa-ranoja, nepredvidlivo violentno odnesuvawe se naj~esti simptomi pri upotreba na PCP. Zaradi toa ~esti se samoubistva, nesre}ni slu~ai i na-silstvo kaj licata koi go upotrebuvaat. Naj~esto se vnesuva so pu{ewe, taka {to se me{a so mari-uana ili pak tutun, no moè da se vnese i intra-venski, intranazalno i oralno. Na crniot pazar ~esto se prodava kako zamena za LSD ili kako vid na marihuana, bez korisnicite da znaat deka stanuva zbor za PCP. Dejstvo: Vo zavisnost od dozata koja ja upotre-buva liceto doìvuva analgetsko, stimulira~ko ili smiruva~ko dejstvo, kako i halucinogeno dejstvo.

Farmakolo{ko dejstvo: Periferno simpati~ko i antiholinergi~no i cen-tralno psihotomimeti~ko, antiholinergi~no i adrenergi~no dejstvo. Poluì-votot pri upotreba na niski dozi iznesuva 45 minuti, a pri upotreba na mnogu visoki dozi poluìvotot na eliminacija moè da iznesuva i do 3 dena, zaradi toa {to PCP se deponira vo mozokot i masnoto tkivo. Pri upotreba na mnogu vi-soki dozi, PCP moè da se najde vo krvta i urinata i posle 1 sedmica, pa i pove-}e. Psiho-fizi~kata sostojba na liceto koe upotrebuva PCP zavisi od koli~inata na supstancata koja e vnesena. Klini~kata slika: spored navedenoto moè da bide so slednite simptomi: ni-stagmus, zamaglen vid, nekoordinacija. Pri povisoko dozi: hipertenzija, dizar-trija, ataksija, zgolemen muskulen tonus, hiperrefleksija, salivacija i potewe. Pri u{te povisoki dozi se javuva poka~ena temperatura, agitacija, gr~evi na ek-stremitetite, opistotonus, konvulzii, povra}awe, depresija na di{ewe, sopor, koma i smrt. Na psihi~ki plan prisutni se: nekomunikativnost, podocna zgolemena oset-livost na drazbi, "zabrzuvawe" na ~ustvata, euforija, vidni i auditivni haluci-nacii, depersonalizacija, a potoa depresija, razdrazlivost i paranoja. Dejstvoto na 2-3 mgr PCP se javuva posle 5 minuti, maksimum dostignuva posle 30 minuti i trae 4-6 ~asa, a posle 24-48 ~asa korisnikot potpolno se oporavuva.

23

Lekuvawe: Terapevtskite intervencii se naso~eni kon poddr{ka na vitalnite funkcii, proodnost na vozdu{nite pati{ta, zabrzuvawe na ekskrecijata na sup-stancata so zgolemuvawe na kiselosta na mokra~ata, izolirawe vo mirna soba, Diazepam od 10-30mgr. per os, dokolku e potrebno, zgolemeno vnimanie i kon-trola na urina da nema vneseno i depresor na CNS, zaedno so PCP. Se izbegnuva davawe na antipsihotici se dodeka liceto e vo sostojba na in-toksikacija. Dokolku nema znaci na psihoza sostojbata kaj pove}eto pominuva posle nekolku ~asa, no se do toga{ liceto treba da e pod medicinska kontrola. Dokolku se razvie psihoza taa moè da trae i nekolku nedeli. Psihoza se raz-viva po~esto kaj lica koi imaat osnovno zaboluvawe od tipot na psihozite, kako i kaj neiskusni, odnosno lica koi po prv pat zemaat PCP, za razlika od iskusnite korisnici. Lekuvawe na psihozata e so : stimulirawe na ekskrecija na supstancata so zgo-lemuvawe na kiselosta na urinata, smestuvawe vo mirna soba bez obidi da se smiruva pacientot so razgovori i tabl. Haloperidol a 5mgr, oralno ili intra-muskulno.

PCP ne predizvikuva fizi~ka zavisnost i apstinencijalen sindrom. Nekoi korisnici se àlat na depresija i glad za PCP. 3.3. MESKALIN I PSILOCIBIN

PSYLOCIBIN-ot go ima vo pe~urkata Psylocube cubensis (vol{ebni pe~urki) , koi se odgleduvaat i su{at i kako suvi se upotrebuvaat preku usta, intravenski, so pu{ewe ili intranazalno so v{mrkuvawe.

MESCALIN-ot Go sodrì pejotl kaktusot lophopfora williamsi. Se upotrebuva preku usta i intravenozno, a nego-voto dejstvo trae 8-12 ~asa. Go ima vo forma na na pra{ok, kapsuli, tableti i te~nost. Meskalinot i psilocibinot imaat sli~no dej-stvo so LSD, no se pomalku sna`ni. Fizi~ko dejstvo: Simpatomimeti~ki dejstva- tahikardija, hipertenzija, zgole-mena tempertatura, {iroki zenici. Psiholo{ko dejstvo: iluzii, perceptivni promeni, percepcijata na vremeto i prostorot e iskrivena, emocionalna labilnost, promeneto mislewe. Mo`ni se

24

podocne`ni efekti i nekolku meseci posle prekin na upotreba, takanare~eni fle{bek-ovi, kako i psihozi. Pri predozirawe nastapuva koma i smrt. Ne predizvikuvaat fizi~ka zavisnost i apstinencijalen sindrom, a ne prediz-vikuvaat nitu psihi~ka zavisnost, zatoa {to euforijata ne se javuva redovno i ~ustvoto sekoga{ e razli~no. Tolerancija na perceptivnite dejstva brzo se razviva, no i brzo se povlekuva, posle 2-3 dena apstinencija. Pomala tolerancija se postignuva na simpatomi-meti~kite dejstva, kako {to se tahikardija i hipertenzija.

Postoi vkrstena tolerancija pome}u LSD, Meskalin i Psilocibin. Lekuvawe: Za{tita na pacientot, smiruva~ki razgovor, kaj izrazena agiti-ranost, paranoja i pri fle{bek, niski dozi na Haloperidol 2-10 mgr, per os ili intramuskulno. Zaradi niskoto antiholinergi~no dejstvo Haloperidol-ot ima prioritet vo odnos na drugite antipsihotici . 3.4. TATULA (Datura stramonium ) Tatula e rastenie koe se nao|a ~esto okolu |ubri{tata. Zrnoto smesteno vo ~u{kata na rastenieto se vnesuva preku usta ili se pripreme kako ~aj. Tatulata ima antiholinergi~no dejstvo sli~ni so drugite halucinogeni drogi i vo zavisnost od vnesenata koli~ina dava razli~ni simptomi. Mo`ni se deliran-ti sliki so dezorijentacija vo prostor i vreme, agitacija, ansioznost, psihozi, perceptivni promeni. Pri predozirawe se javuva sopor, koma i smrt. Lekuvawe: Pri predozirawe so supstancii koi imaat antiholinergi~en efekt koj predizvikal nesvesna ili komatozna sostojba, potrebno e da se dava Phisostig-min a 1 mgr. intravenski poleka( 5 minuti), a dokolku treba mo`e da se povtori na sekoi 10 minuti do maksimalna doza od 4 mgr.

4. KANABINOIDI 4.1. MARIHUANA - Cannabis sativa (trevka, gras) Marihuanata pretstavuva droga od grupata na mali halucinogeni drogi, iako spored nekoi avtori kana-bisot se izdvojuva vo posebna grupa drogi. Se dobiva od listovi na `enskata Cannabis sativa (indisko ko-nopje); od ~ii cvetovi, t.e. od smolata na cvetovite, se dobiva ha{i{. Aktiven del na marihuanata pret-stavuva Tetrahydrocanabiol (THC) koj vo listovite go ima okolu 2-10%.

25

Se vnesuva so pu{ewe i po 15-20 min. aktivnite sostojki navleduvaat vo krvta. Se izla~uva od organizmot za 7 dena. Dejstvo: Posle pu{ewe cigara so marihuana mo`-na e po~etna voznemirenost, zapla{enost i vozbuda. Vrz mozokot marihuanata ima nadraznuva~ki i depre-sivni dejstva. Kako najtipi~en objektiven znak pri pu{ewe marihuana se javuva: zacrvenuvawe na o~nite kapaci i na kowuktivite, sledeni so pro{ireni zenici. Sluznicata na ustata i `dreloto stanuvaat suvi, a se javuva i zgolemen apetit za visoko kalori~na hrana. Mo`no e poremetuvawe na ramnoteàta i tremor. Seto navedeno e sledeno od psihi~ki manifestacii vo sferata na raspo-loènieto i percepciite: eufori~noto raspoloènie se javuva po 15-30 min, a trae 3-4 ~asa. Liceto e vo sostojba na prijatna opu{tenost, so ~uvstvo na bla-gosostojba, zborlivo i intenzivno komunicira so okolinata. Asocijaciite se ìvi, misleweto zabrzano, no vnimanieto ote`nato, a pameteweto o{teteno. Prostornata i vremenska percepcija se promeneti, poradi promeneta pretstava za sopstvenata li~nost se javuva sugestibil-nost. Me|utoa, mo`na e i pojava na voznemire-nost, strav i nejasna vozbuda. Na telesen plan se javuva poka~uvawe na krvniot pritisok, za-brzana srceva akcija i zabrzano di{ewe. Pointenzivno pu{ewe marihuana doveduva do naru{enuvawe na pove}e psihi~ki funkcii: pamtewe, vnimanie, mislewe i pojava na ~uvstvo na nerealnost. Mnogu golemi dozi na marihuana moàt da do-vedat do zaguba na kontakt so realnosta koja rezultira so fenomeni na depersonalizacija i derealizacija, pojava na vidni i slu{ni ha-lucinacii, promena na telesnata {ema, t.e. do pojava na psihoti~ni elementi. Pu{eweto marihuana doveduva do razvivawe na psihi~ka zavisnost, no so tek na vreme moè da dojde i do personalni promeni i zaguba na kontakt so realnosta i samonegrià. Istraùvawata predupreduvaat i za hromozomski naru{uvawa, naru{ena hormonska ramnoteà, naru{en kleto~en metabolizam i o{tetuvawa vo belite drobovi kako posledica na intenzivna i dolgotrajna upotreba na marihuana. Stru~nite lica predupreduvaat za pojava na

vkrestena tolerancija pome|u kanabinoidite i opijatite.

5. ВОЛАТИЛНИ (инхалациони) СРЕДСТВА (лепаци, органски растворувачи)

Volatilnite sredstva spa|aat vo grupata na delirantni drogi koi se ~esto koristeni od strana na deca pome|u 12-16 godini. Nivnite negativni prednosti se {to se: vo legalna proda`ba; lesno dostapni; {iroko primenuvani; ~esti vo doma}instvata; eftini. Vo proda`ba se nao|aat vo vid na: aerosoli, lepaci, doma{ni dezinficiensi, insekticidi, dezodoransi, sredstvo za polirawe name{taj, boi, aceton za nokti, rastvrouva~i, razreduva~i, benzin, plinski re-zervi za upaqa~i, laden sprej za rani i dr.

Naj~est na~in na primena e inhalacija, t.e so vdi{uvawe.

26

Dejstvo: Nivnoto dejstvo vrz CNS e depresivno i deliratno. Vo prvite 10 min. se javuvaat: promeni vo odnesuvaweto, eufori~nost, ~uvstvo na semp}nost, doìvuvawe na vizuo-auditivni halucinacii, zborlivost no so pote{ko izgova-rawe, pro{ireni zenici i dr. Osven toa, ~esto se javuvaat i dupli sliki, gr~evi, op{ta muskulna slabost, pomatena svest, vrtoglavica, smatenost vo glavata, gla-vobolka, nesiguren i tetarav od, dremlivost, tromavost i sonlivost, dezori-entacija, bledilo okolu usnite so tragovi od lepak, te{ka aplasti~na anemija i dr.

Edna od glavnite karakteristkiki e pojava na agresiva i violentno odnesuvawe.

Pri povtornata zloupotreba se javuva psiholo{ka zavisnost.

Inhalantite se drogi koi predizvikuvaat te{ki organski o{tetuvawa na mozokot.

6. АНАБОЛИЧКИ СТЕРОИДИ Vo anaboli~ki steroidi spa|aat: Dianabol, Proviron, Testosteron, metadienon, nandrolon i dr. Gi ima vo forma na tableti, kapsuli i inekcii i moè da se nabavat legalno no i na ilegalen pazar. Se upotrebuvaat naj~esto preku usta, no moè i in-travenozno ili intramuskulno. Dejstvo: Anaboli~kite steroidi ja zgolemuvaat muskulnata masa, fizi~kata sila i sportskite sposobnosti, go jaknat skeletot so vgraduvawe na kalcium vo koskite. Zaradi toa ~esto se zloupotrebuvaat me|u mladite, osobeno lica koi praktikuvaat bodibilding i sportisti. Predizvikuvaat razdrazlivost, agresiv-nost, a mo`ni se i paranoidni psihozi. Fizi~kite promeni se odnesuvaat na zgo-lemena telesna teìna i muskulna masa, impotencija, indirekno predizvikuvaat atrofija na testisi zaradi ko~ewe na produkcijata na gonadotropnite hormoni na hipofizata, potemnuvawe na koàta, otoci, neprijaten zdiv, a kaj ènskite i pojava na ma{ki crti so hipertrofija na klitoris, ma{ki glas, dlakavost, po-rast na libido kako i amenoreja. Dolgotrajna primena moè da dovede i do o{tetuvawe na crniot drob, òltica, zgolemena koncentracija na lipidi, holesterol i mokra~na kiselina vo krvta.

27

ДЕФИНИРАЊЕ НА ТЕРМИНИ И ПОИМИ Upotreba na drogi e termin koj se odnesuva samo na legalnite drogi (psihoaktivni supstanci). Koga se vo pra{awe lekovi, }e kaème deka se upotrebuvaat dokolku se istite prepi{ani od medicinsko lice (lekar) na odredeno lice vo za nego adekvatna doza, na~in i dolìna na zemawe. Me|utoa, koga taa supstanca (lek) }e bide upotrebena od istoto lice, no sega bez medicinska preporaka, po sopstvena odluka, na na~in i dozi za koi liceto samo odlu~uva, velime deka le-kot se zloupotrebuva. Ovakvite sostojbi se ~esti i neopravdano visoko toler-irani kako od odgovornite, taka i od {irokiot socijalen kontekst, iako pri nivna podolgotrajna upotreba, a osobeno zloupotreba doa|a do znaci na zavis-nost; nekoga{ psihi~ka, nekoga{ i psihi~ka i fizi~ka. Spored osnovnata definicija terminot droga ne se odnesuva samo na nezakonit-ite drogi (marihuana, ha{i{, kokain, heroin, LSD, ekstazi i dr.); tuku i na mnogu drugi supstanci koi legalno se proizveduvaat vo farmacevtskata i vo drugite granki na industrijata, legalno se plasiraat i legalno upotrebuvaat me|u gra|anite. Farmecevtskata industrija proizveduva lekovi so psihoaktivno dejstvo koi se del od paletata lekovi vo zvani~nata medicina i legalno se nao|aat vo aptekite. Tie, dejstvuvaj}i vrz ~ove~kiot organizam imaat sposobnost da sozdadat psihi~ka i/ili fizi~ka zavisnost. Se misli pred se na lekovite za namaluvawe na bolkata (analgetici: analgin, tramadol i dr.), nervozata i napnatosta (anksi-olitici, trankilizeri, sedativi: Diazepam. Leksilium, Ansilan, Traneks, Tavor, Demetrin i dr.), i za predizvikuvawe na son (hipnotici: Cerson, Fluze-pam, Benzosan i dr.).

Vo drugite granki na industrijata legalno se proizveduvaat proizvodi vo ~ij sostav se nao|aat supstanci za koi e jasno dokaàno deka se so psihoaktivno dej-stvo, a so toa i deka sozdavaat zavisnost, pa sepak se slobodno plasirani, pro-davani i kupuvani bez osobena kontrola: alkoholot i tutunot. Zloupotreba na drogi (nesoodvetna primena na drogata) e termin koj pred se´ se odnesuva na koristewe na razli~ni vidovi ilegalni, nezakonski drogi i drugi psihoaktivni supstanci, koi gi nema na legalniot pazar, ne se proizveduvaat nitu prodavaat legalno. Takvi se heroinot, krekot, kokainot i drugi. Me|utoa, kako {to e ve}e kaàno, zloupotreba e i koga legalno proizvedenata supstanca (lek) se koristi svoevolno, vo koli~ina, doza i na na~in za koj liceto samo odlu~uva, a bez preporaka na doktor po medicina. Terminot zloupotreba se ~ini najsoodveten vo imenuvaweto na ovie pojavi koi ~esto gi sretnuvame pod drugi imiwa: narkomanija, drogirawe, bolest na zavis-nost i dr., bidej}i ednovremeno go odreduva i op{testveniot karakter na ovaa pojava. Kako rezultat na upotreba ili zloupotreba na drogi i drugi psihoaktivni sup-stanci se javuva zavisnost, samo psihi~ka ili i psihi~ka i fizi~ka.

28

Zavisnost se javuva kako posledica na upotreba i zloupotreba na droga i moè da se javi samo kako psihi~ka ili i psihi~ka i fizi~ka zavisnost. Taa pretstavuva silna, neodoliva i nesovladiva èlba ili potreba, “glad za droga” koja: ja tera li~nosta da prodolì so zemawe droga i ja tera li~nosta istata da ja nabavuva po bilo koja cena li~nosta ima tendencija da vo tek na upotrebata postojano go nagolemuva

koli~estvoto na zemenata droga (promena na tolerancijata) , a bez ogled na {tetnite posledici od drogata po poedinecot i

op{testvoto. Pri sekoe li{uvawe od droga doa|a do pojava na apstinencijalni krizi (telesni i psihi~ki poremetuvawa i stradanija), koi se povtoren povod za sledno zemawe na droga. Zavisnost od drogi vo medicinskata terminologija se definira kako hroni~no, recidivira~ko poremetuvawe. Toa zna~i deka, kako i kaj site ostanati hroni~ni poremetuvawa poznati vo medicinata (revmatizam, {e}erna bolest i sl.), posle periodi na podobruvawe (apstinencija-prestanok na zemawe na droga) moàt da nastapat periodi na vlo{uvawe (recidiv- povtorno zemawe na droga). Spored svetskite statistiki, koga stanuva zbor za Sindrom na opijatna zavisnost, stap-kata na recidivnost se dviì pome|u 70-80%, bez ogled na vidot i na~inot na le-kuvawe. Tolerancija e adaptiven fenomen koj se karakterizira so smalena reaktivnost na isto koli~estvo droga, poradi {to e potrebno postojano zgolemuvawe na do-zata na zemenata droga, za postignuvawe na istiot efekt koj porano se postignu-val so pomalo koli~estvo od drogata. Se javuva pri upotreba/zloupotreba na mnogu vidovi drogi, a kaj nekoi od niv se razviva izrazito brzo, kako na primer kaj opijati ili amfetamini. Psuhi~ka zavisnost se javuva pri upotreba na site vidovi drogi. Taa pretstavuva

o silna emocionalna i psihi~ka potreba drogata da se zeme, o bilo da so toa se postigne zadovolstvo, o ili da se izbegne neprijatnoto ~uvtsvo zaradi li{uvawe od dro-

gata. Toa pretstavuva

eden vid poseben odnos pome|u drogata i ~ovekot i nabrgu stanuva uslov za normalnoto mentalno funkcionirawe

na li~nosta. Potrebata za droga stanuva vo tolkava merka neodoliva za li~nosta {to taa, za smetka na nejzinata upotreba po~nuva

o da gi zanemaruva svoite voobi~aeni aktivnosti, o go ostava semejstvoto i prijatelite, o ja napu{ta rabotata i o go svrtuva celoto svoe vnimanie kon zavisni~kata subkultura kade

site svoi interesi gi centrira kon pronao|awe i upotreba na dro-gata.

29

Fizi~ka zavisnost e sostojba koja se javuva kako rezultat na farmakolo{kite efekti na drogata vrz metaboliznot na ìvata kletka na li~nosta koja ja zima. Karakteristi~en znak pretstavuva apstinencijalniot sindrom (kriza) koj se razviva po prestanok na zemawe na drogata. Apstinencijalnata kriza poednostavno se manifestira so anksioznost, zgo-lemena potreba da se nabavi drogata, simptomi sli~ni na nastinka i fiziolo{ki simptomi, {to obi~no se sprotivni na onie {to gi predizvikuva drogata. Sekundaren apstinencijalen sindrom (Pseudoapstinencionalen sindrom) se javuva vo prvite 3-6 meseci od lekuvawe na zavisnosta od drogi kaj odreden broj zavisnici kaj koi, nasproti uspe{noto apstinirawe, vo odredeni situacii, se javuvaat znaci sli~ni na apstinencijalen sindrom, samo vo poblaga forma, iako nema povtorna zloupotreba na droga (apstinencijata uspe{na). Toa se naj~esto poizrazeni vegetativni znaci: potewe, eèwe, naleti na toplo-ladno, no i gr~evi vo stomakot, nesonica, nervoza, napnatost, eksplozivnost. Ovakvite sostojbi se javuvaat naglo, vo razli~ni situacii koi deluvaat provo-kativno na zavisnikot, bidej}i imaat sli~nost so nekoi predhodni sostojbi vo period na zemawe droga: gledawe na film so tema droga, povtorna sredba ili druèwe so zavisnici, prestojuvawe vo prostorija kade se priprema droga, sredba so blizok drugar - zavisnik i razgovor na tema droga, minuvawe niz teri-torijata kade {to nabavuval droga vo posebni emocionalni sostojbi itn. Pseudoapstinencionalen sindrom trae 15 do 30 minuti, i e od posebna va`nost bidej}i so sebe nosi visok rizik od recidiv (povtorno zemawe na droga). Naj~esto se javuva kaj opijatnite (heroinskite) zavisnici. Fle{bek (Flashback) se javuva po prekin na zemaweto na droga, duri vo 77 % od licata {to upotrebuvale LSD ili drugi halucinogeni drogi (marihuana). Se manifestira vo vid na blaga konfuzija, se do pojava na halucinacii, sli~ni na doìvuvanite pod dejstvo na droga. Spored toa,

Nema bezopasni drogi. Site drogi predizvikuvaat nekakov vid na zavisnost: samo psihi~ka ili i psihi~ka i fizi~ka.

Zavisnosta od drogi se sloèn sociomedicinski i op{testven problem, koj bara seriozno, multi i interdisciplinarno re{avawe so vklu~uvawe na stru~waci od pove}e oblasti, kako i op{testvoto vo celost. Spored MKB 10 ovakvite sostojbi se definiraat kako poremetuvawe vo odnesu-vaweto (obnosikete) predizvikani od zloupotreba na slednite vidovi psihoak-tivni supstanci: alcohol - F 10; heroin – F 11; kanabis – F 12; sedativi F – 13. Vo definiraweto i dijagnosticiraweto na sostojbite na upotreba / zloupotreba na drogi u~estvuva multiprofesionalen tim: doktor na medicina (psihijatar), psiholog, socijalen rabotnik, medicinska sestra.

30

Kako moè da se zabeleì upotreba na drogi? Ne e ednostavno, nitu mo`no na prv pogled so sigurnost da se utvrdi dali nekoe lice koristi droga. Nekoi znaci {to upatuvaat na koristeweto droga se pris-utni vo tekot na pubertetot i vo ponatamo{niot razvoj na deteto. Buntovnosta, oddale~uvaweto od roditelite, èlbite za sopstven stil vo oblekuvaweto, slu{aweto tehno ili rok muzika, èlbite za „sopstveno kat~e“, za izbor na drugari i za sloboda vo odlu~uvaweto po niza pra{awa, koi se svojstveni na zdraviot razvoj na mladiot ~ovek. Razli~i vidovi drogi, razli~no dejstvuvaat. Toa {to moè da se zabeleì e: Nagli i ~esti promeni na raspoloènieto; Dremlivost ili veselost, pregolema aktivnost; Postepeno gubewe na èlbata za u~ili{te (namalena efikasnost), hobi,

sport, prijateli; êsto laèwe; Postojano barawe pari, is~eznuvawe na vredni predmeti od domot; Druèwe so lica koi zemaat droga; êsto zaklu~uvawe vo toalet; Nosewe kop{uli so dolgi rakavi koga e toplo, posebno pri intravensko

zemawe droga; Nosewe temni o~ila nave~er ili koga e obla~no; êsti telefonski povici od nepoznati lica i druèwe so nepoznati

lica; Zapostavuvawe na li~na higiena; Odbegnuvawe odgovornost; Gubewe na telesna teìna i ~esti infekcii; Upotreba na narkomanski àrgon, bogat so ~udni i nerazbirlivi izrazi; Menlivo i nepredvidlivo raspoloènie, so nagli naleti na lutina, bes i

agresija Promena na ritamot son - budnost i otsustvuvawe od domot po celi no}i; Izrazuvawe na ~udni, nejasni, religiozni, politi~ki, filizofski i dr.

idei; Paket~iwa so somnitelna sodrìna, aluminiumska folija, potemneti

laìci, {pricevi i igli i drugo. Me|utoa, nema takvi objektivni znaci koi bi bile sosema tipi~ni i so koi pre-cizno i to~no bi se utvrdila upotrebata na drogi kaj mladite. Toa e bidej}i:

Razli~ni vidovi drogi razli~no deluvaat. Razli~ni se manifestiraat znacite zavisno od vremeto pred, vo vreme

ili po zemawe na drogata. Mladite zemaat drogi naj~esto vo period na pubertet i adolescencija, pa

nekoi znaci koi upatuvaat na zemawe na droga moàt da bidat del od ovoj normalen razvoen period na mladite i moàt da bidat pogre{no tolkuvani, ili zanemareni (promenlivo raspoloènie, buntovnost, izbuvlivost, raz-drazlivost, svoeglavost, sopstven stil na oblekuvawe, sopstven izbor na muzika, drugari i sl.).

31

АДОЛЕСЦЕНТНА ЛИЧНОСТ Adolescentniot period e specifi~en ìvoten period , koj se razlikuva od pe-riodot na detstvoto od edna strana i raniot vozrasen period od druga strana. Vo tek na adolescentniot period se slu~uvaat mnogu razvojni problemi koj se karakteristi~ni i pri toa normalni za nego. Tie promeni predizvikuvaat odre-deni emocionalni odgovori kaj mladite lu|e. Vo adolescencijata doa|a do: Burno biolo{ko sozrevawe na li~nosta, so nagli telesni promeni se javuva na samiot po~etok na adolescencijata. Skoro preku no} adolescentot go menuva svojot telesen izgled. Tokumu poradi toa ~esto e pred ogledalo, ~as e zadovolen so svojot izgled, a ~as potoa se quti poradi toa . Vo situacii na nezadovolstvo poradi svojot izgled mladite se nervozni, napnati, verbalno agresivni i tn. Se-koj mlad ~ovek ima svoja zamislena slika za toa kako bi sakal da izgleda na telesen plan. Kaj mladite taa idealna slika za svoeto telesno "Jas" se poklopuva so slikata t.e. telesniot izgled na nekoj niven idol. Kaj golem broj mladi lu|e doa|a do golem ras~ekor pomegu vistinskata slika na telesnoto “Jas” i ideal-iziranata slika za svojot telesen igled.. Tokmu toa gi doveduva do razo~aruvawe, nezadovolstvo, taga, ~ustvo na pomala vrednost, te`nenie kon socijalna izolacija , pa se do depresivni emocionalni sostojbi. Brzi promeni na raspoloènieto se sostaven del na adolescencijata. Od ovakvite promeni vo raspoloènieto ~esto pati se zbuneti i roditelite i mladite. Tie se ~as dobro raspoloèni, no samo malku im treba da se raspla~at. Novi doìvuvawa i ~ustva koi go sledat probudeniot seksualen nagon, vo mnogu se razlikuvaat od ~ustvata {to se prisutni vo porane{nite fazi na razvojot. Imeno, interesot za li~nostite od sprotivniot pol doa|a do silen izraz. Vo ovoj period se formira i poloviot identitet, {to pretstavuva prifa}awe na svojata biolo{ka polova dadenost. Promenlivo odnesuvawe : adolescentot e “so edna noga vo detstvoto, a so druga vo svetot na vozrasnite”. Tokmu takvo e i negovoto odnesuvawe. Povremeno li~i na malo dete, povremeno e preseriozen i uspeva da gi izvr{uva zadadenite zada~i kako da e vozrasen. Isto taka, toj na momenti ~ustvuva nostalgija i taga za periodot na detstvoto, kade {to se mu e poznato i kade vladeat jasni i ednost-vni pravila na odnesuvawe , a na momenti ~ustvuva intenziven strav od svetot na vozrasnite kade {to vladeat prestrogi pravila i visoki o~ekuvawa . Razvojni promeni: adolescentot gi otfrla dotoga{nite izvori na samovrednuvawe, ja doveduva vo pra{awe organizacijata na vremeto i preraspredelbata na energijata potrebna za zadovoluvawe na emotivnite i nagonskite potrebi od edna strana, i kulturnite i socijalnite potrebi od druga strana. Toj/taa gi napu{ta sistemite na vrednostite koi dotoga{ gi prifatil niz semejnite i vrednosnite sistemi na roditelite i traga po novi vrednosti i vrednosni sis-temi na vrsnicite. Adolescentite go proveruvaat avtoritetot na roditelot, go gledaat so skepti~nost, kriti~ki gi odbiraat vrednostite koi tie gi nudat i postepeno gi prifa}aat ili otfrlaat. Razvivawe na potreba za individuacija i separacija: Adolescentot te`nee da se osamostoi, da porasne i da se odvoi od roditelite. Za da go olesni odvojuvaweto

32

od roditelite adolescentot ~esto te`nee da go obezvredni dotoga{noto nivno zna~ewe za nego, {to e ~esto tolkuvano od roditelite kako nepo~ituvawe, omalovaùvawe i sl., iako se o~ekuva tokmu roditelite da go potiknuvaat svojot adolescent da se osamostojuva i odvojuva od niv. Me|utoa, vo pottiknuvaweto treba da se vnimava da ne se dojde do preterana nezavisnost (prebrzo da vleze vo svetot na vozrasnite) iliu pak preterano da ne dojde do vrzuvawe na adolescen-tot za roditelite (preterana zavisnost ), so {to bi se spre~il procesot na osamostojuvawe. Ovie i mnogu drugi burni promeni vo tekot na razvojot na adolescentot se nor-malen proces na sozrevawe i istite promeni ili krizi se narekuvaat norma-tivni krizi. Del od mladite lu|e razvojnite problemi gi nadminuvaat spontano, niz postojan proces na integracija na intrapsihi~koto i interpersonalnoto, osvojuva}i ja ~ekor po ~ekor ponudenata sloboda na izborot na li~en i profesionalen plan. Da se postane svoj i celovit, avtenti~en, “bitie za sebe i po sebe”, no i “bitie za drugite” e te{ka zada~a i proces koj se odviva vo tek na celiot ìvot, od po~etokot do krajot. Taka nie go steknuvame svojot identitet, a toj za vozvrat ni go dava smisolot na ìvotot. Mladata li~nost koja go ostvarila svojot identitet znae koja e taa, se ~ustvuva samoprifatena i sigurna, zadovolna e od svojata rabota i uspesi, se doìvuva celovita, donesuva odluki i znae kon {to se stremi vo ìvotot. Ponekoga{ se slu~uva mladiot ~ovek da zapadne vo kriza ili konfuzija vo ost-varuvaweto na identitetot. Takva kriza ili konfuzija predizvikuva emocion-alna bolka. Ne uspevaj}i bolkata da ja nadmine na zdrav i zrel na~in, a ed-novremeno ne moèj}i da ostane vo taa kriza ili konfuzija koja doveduva mu predizvikuva silna emocionalan bolka, moè da se slu~i mladiot ~ovek da usvoi negativen identitet. Verojatnosta mladiot ~ovek da usvoi negativen identitet e pravoproporcion-alna so sostojbite vo koi: Vozrasnite imaat pregolemi o~ekuvawa od nego; Vozrasnite se postojano nezadovolni od negovite postignuvawa; Nema dovolen kapacitet i sili da gi sledi svoite vrsnici; Mu e polesno da prifati da bide se ona {to vo tekot na vospituvaweto

mu zboruvale da ne bide, otkolku da se bori so realnosta koja ja ima; Ne postignal dovolna zrelost da gi ispolnuva barawata na op{tetsvoto

od nego; Ima negativni emocionalni iskustva vo tekot na razvojot; Se prisutni ~esti konflikti so roditelite; Ima nenadminati razvojni problemi; Ima konflikti na po{iroko semejno nivo Ima iskustvo za emocionalna, fizi~ka i seksualna zloupotreba.

Tokmu poradi ova mo`ni se golem broj na maladaptivni i socijalno neprifat-livi, se do delikventni odnesuvawa na mladite lu|e. Spored toa mo`no e:

Mladata osoba da prestane da kaùva vistina, t.e. da laè. Laèweto moè da se pojavi kako posledica na stravot od kazna od strana na roditelite ili drugi avtoriteti ako ja kaè vistinata, koga adolescentot smeta da nema da bide razbran. Vo drugi slu~aevi mladiot ~ovek laè za da bide dominanten vo

33

grupata t.e. postignuvawe na superiornost ili pak preku lagata da ja negira svo-jata nepodnosliva realnost.

Mladi lu|e po~nuvaat da kradat. Toa moè da bide so cel da svrtat vni-manie kon sebe od strana na roditelite. Vo drugi slu~aevi nekoi mladi lu|e na ovoj na~in se obiduvaat da se sprotistavat na rigidnite moralni pravila na nivnite roditeli. Vo nekoi situacii kradeweto kako sociopatolo{ka pojava se javuva kaj nekoi mladi lu|e kako rezultat na niska ekonomska mo} na nivnoto semejstvo, a so cel na nadminuvawe na ~ustvoto na inferiornost. No, ovaa pojava vo sebe nosi opasnost da se razvie i vo seriozen kriminal .

Begawe od u~ili{nite ~asovi, napu{tawe na u~ili{teto, begawe od doma i talkawe, se pojavi preku koi nekoi mladi lu|e nastojuvaat na negativen na~in da go postignat sopstvenoto osamostojuvawe i nezavisnost. Edana od osobeno ~estite sociopatolo{ki pojavi kaj nekoi mladi lu|e e

agresivno-destruktivnoto odnesuvawe so karakteristiki na vandali- zam, maltretirawe na svoi vrsnici, semejni ~lenovi, nastavnici i drugi sogra-|ani od svojata socijalna okolina. Konfuzijata na identitetot ja karakteriziraat: napnatost, depresivno raspoloènie, nisko samocenewe, niska samodoverba i socijalno povlekuvawe. Dokolku mladata li~nost e so tendencija brzo da gi razre{uva negativnite emo-cii, moè da se slu~i da pobara brzo rasteretuvawe i toa po hemijski pat, so upotreba na alkohol ili droga. Upotrebata na drogata samo privremeno ja rasteretuva emocionalnata bolka kaj mladite lu|e, za kratko vreme sozdava ~uvstvo na la`na mo}; kratok period gi pravi sre}ni i opu{teni, koga se im izgleda vozmo`no i dostapno. Naj~estite emocii koi inaku i normalno se pojavuvaat vo adolescencijata, no koi moàt da dovedat i do upotreba na drogi kaj mladiot ~ovek se strav i àlost. Pri~inite za stravot najmnogu se povrzani so strav od neuspeh vo u~ili{te, od fizi~ka agresivnost na vozrasnite, od bolest, od smrt moralno propa|awe i.t.n. Ank-sioznata sostojba, kako na pr. sostojba na voznemiranost, napnatost, o~ekuvawe i strav od nejasna opasnost, ako trae podolgo vreme go poremetuva socijalnoto funkcionirawe na adolescentot. @alosta, koja e normalen oblik na emocion-alno reagirawe pri gubitok na blizok ~len od semejstvoto ili gubitok na ne{to zna~ajno za li~nosta, kaj odredeni mladi moè da zavzeme enormni di-menzii. Emocionalnite reakcii na àlost i strav ako podolgo traat i ako se so silen intenzitet seriozno ja naru{uvaat homeostazata, osobeno ako adolescentot nema dobar sistem na podr{ka, pred se vo sebe i vo svoeto semejstvo, a potoa i vo po{irokata socijalna sredina. Dokolku se slu~i adolescentot da ne uspee na eden zdrav i adekvaten na~in da gi nadmine ~ustvoto na strav i àlost, moè da se slu~i toa da go napravi so upot-reba na nekoe hemisko sredstvo. Dokolku za toa ima i primer vo semejstvoto (na pr. roditelot upotrebuva leksilium koga e taèn ili voznemiren) dotolku polesno }e posegne po bilo kakvo psihoaktivno sredsvo za da gi nadmine nega-tivnite emocii. Najdominantni ~uvstva, karakteristi~ni za adolescentniot razvoen period, se ~ustvoto na dosada , otu|enost i taga. Tie vodat do negativni emocionalni sosto-

34

jbi kaj mladite koi se javuvaat kako rezultat na nemo`nosta da se vratat na poznatoto vo detstvoto i stravot od nepozsnatoto vo idninata.

Dosadata kaj mladite se manifestira niz soop{tuvawe deka se e glupavo i neinteresno. Na golem broj mladi im nedostasuva socijalna spretnost i ve{tina za da go nadminat toj moment.

Otu|enosta sluì kako mehanizam na isklu~uvawe od barawata na svetot na vozrasnite, me|utoa, nabrgu moè da dovede do osamenost. Poradi otu|enosta od svetot ne vozrasnite, no i od svetot na detstvoto, se sozdava praznina koja adolescentite te{ko ja podnesuvaat i nekoj od niv moè da ja popolnat so pripa|awe na subkulturata na lica {to zloupotrebuvaat drogi ili na pr. lica so delikvetno odnesuvawe. So pripa|aweto na ovie grupi mladite ja razre{uvaat potrebata za pripadnost, iako se ovie grupi so ponizok potencijal, bidej}i toa se grupi koi pomalku baraat i o~ekuvaat od nego. So tek na vreme mladiot ~ovek se otu|uva i od sebe i od celoto svoe opkruùvawe koe ne pripa|a na ovie grupi.

Tagata e ~est pratitel na periodot na adolescencija. Predizvikana e od ~ustvoto na praznina i doìvuvawe na bezperspektivnost, posebno vo situacii na te{ki socioekonomski i politi~ki prevrivawa. Tagata se javuva kako posle-dica na ma~noto ~ustvo na napu{tenost i nedostatok na roditelska za{tita i podr{ka. Del od mladite koi ne se vo sostojba da gi izdràt navedenite ~uvstva nastoju-vaat istite da gi razre{at po hemiski pat, t.e so pomo{ na upotreba na drogi, sedativi, alkohol i dr. Upotrebata na droga e ~est na~in nabarawe razre{nica za problemite vo adolescentniot period i za negativnite emocionalni doìvuvawa na mladite vo dene{nicata. Me|utoa, treba da se istakne deka upot-rebata na droga samo momentalno gi ispolnuva o~ekuvawata, no vsu{nost go zapira razvojot i sozrevaweto na adolescentnata li~nost. Sozrevaweto na mladata li~nost i nejziniot preod od adolescencija vo svetot na vozrasnite nema da se slu~i se dodeka toj/taa upotrebuva droga.

35

СЕМЕЈСТВО СО АДОЛЕСЦЕНТ

Semejni protektivni i rizik faktori i upotrebata na drogi Semejstvoto e predmet na izu~uvawe i tolkuvawe na brojni nauki. Razbiraweto na semejnata organizacija i funkcionirawe pretstavuva predizvik za teo-reti~arite i profesionalnite rabotnici od razli~na proviniencija, osobeno semejstvoto so adolescent, za koe se site soglasni deka e primer za sloèn i poln so predizvik sistem na semejna organizacija i funkcionalno povrzuvawe na negovite ~lenovi. Me|u brojnite teorii go izdvojuvame ekosistemskiot model koj ne pretstavuva samo posloèn model za razbirawe, tuku konceptualno nov pristap vo razbiraweto na semejnoto i individualno funkcionirawe. Pro-izleguva od op{tata teorija na sistemi i pretstavuva pro{iruvawe na horizon-tite na semejnata sistemskata teorija, pri toa vodej}i smetka za kultur-olo{kiot i po{iroko socijalen kontekst na semejstvoto, po princip na “vgnez-duvawe” na eden sistem vo drug. Vo centarot na ekosistemskata mapa se nao|a adolescentot so negovite sopstveni biolo{ki i intrapsihi~ki procesi. Site sistemi se vo postojana interakcija, vzaemno se preklopuvaat i nadopolnuvaat. Ekosistemskata teorija go prifa}a tolkuvaweto na adolescencijata (vo pona-tamo{niot tekst (A) kako intenzivna i burna faza na individualno bio-psiho-socijalno sozrevawe, formirawe i kristalizirawe na identitetot; no ja nado-polnuva so sistemskata semejna teorija koja adolescentnoto odnesuvawe go gleda vo kontekst na sevkupniot razvitok na semejstvoto, dodeka toa minuva niz svoite ìvotni razvojni fazi. Ekosistemskiot model toa go prezentira so postavenosta na semejniot sistem (vo ponatamo{niot tekst SS) kako neposreden prsten na opkruùvawe okolu adolescentot. Semeen sistem:

Roditelite i decata vo edna kultura se samo dve lica na edna ista pojava

SS ne pretstavuva prost zbir na negovite ~lenovi, tuku integrativna celina vo koja tie se ra|aat, rastat, razvivaat; vzaemno se povrzuvaat, podrùvaat, nado-polnuvaat i menuvaat. Semejnite ~lenovi se smesteni vo subsistemi koi se vo postojana interakcija, koi se odvivaat spored cirkularniot model, vo nepreki-nat proces na povratna sprega; pri {to promena kaj samo eden ~len ili samo eden del vo sistemot predizvikuva reakcija i promena vo celiot semeen sistem. Me|u brojnite zada~i na SS (biolo{ka, egzistencijalna, psiho-socijalna i dr.) za osobeno va`ni se smetaat u~eweto na ve{tinite na komunicirawe i dogova-rawe, gradeweto i po~ituvawe na semejniot sistem na vrednosti, na moralnite stavovi i normi, po~ituvawe na razlikite, podr{ka na kreativnite stilovi na funkcionirawe i dr. kako osnova za gradewe na samodoverbata i samopo~it kaj idnite generacii {to pak pretstavuva uslov za nivnoto idno uspe{no funk-cionirawe. SS, zaedno si site negovi ~lenovi postojano se menuva, raste i razviva, minu-vaj}i niz svoite razvojni fazi (ciklusi), postojano presretnuvan od razni o~ekuvani ili neo~ekuvani ìvotna nastani. Sekoj ìvoten ciklus pretstavuva predizvik za semejstvoto koj nekoga{ bara semejna reorganizacija, nekoga{ promena na na~inot na semejno funkcionirawe, a nekoga{ i dvete. Vo sekoj ìvoten ciklus SS e soo~en so brojni zada~i i predizvici od ~ie razre{uvawe

36

zavisi ponatamo{noto semejno funkcionirawe. Nerazre{enite semejni sosto-jbi od predhodnata ìvotna faza SS gi vnesuva vo slednata, so {to vleguva vo nov razvoen ciklus so namaleni adaptibilni kapaciteti za soo~uvawe so nov set zada~i i predizvici; istoto prodolùva i ponatamu a so toa se sozdava mo`nost za pojava na semejna disfunkcionalnost. Vo ìvotot na site semejstva postojat brojni i razli~ni te{kotii, problemi i predizvici. Funkcionalnite (t.n. zdravi) SS se razlikuvaat od disfunkcionalnite po na~inot na semejna or-ganizacija i funkcionirawe (hierarhiski vospostavenite ulogi, sozdadenite pravila, granici, dinamikata na semejni odnosi ostvaruvani niz komunikacii i relacii i dr.) {to reflektira i na na~inot na razre{uvawe na problemite. pridonesuva i za uspnegovite ~lenovi. Toa zan~i deka funkcionalnite SS raz-vivaat {iroka lepeza na ve{tini i kreativni potencijali za brzo, efikasno i navremeno razre{uvawe na problemite; dodeka disfunkcionalnite, ne uspevaj}i da gi razvijat ovakvite ve{tini i mo`nosti funkcioniraat taka {to gi odloùvaat, zanemaruvaat i/ili prikrivaat, a so toa i natrupuvaat problemite {to vodi do nivna semejna disfunkcionalnost. So ogled na faktot deka upotrebatai/ili zloupotrebata na drogi zapo~nuva naj~esto vo periodot na adolescencija, ovaa semejna ìvotna faza zasluùva posebno vnimanie: Semejstvo so adolescent Semejstvo so adolescent e semejna ìvotna faza koj zapo~nuva so vleguvaweto na deteto vo pubertet i trae se do negovoto napu{tawe na semejnoto ogni{te. Po-radi burnite i nagli promeni ovoj ìvoten ciklus brojni avtori go narekuvaat “semeen zemjotres”, potenciraj{i deka e toa najadramati~en, najburen, na-jrizi~en period, t.e. presvrtnica vo semejnoto ìveewe. Adolescentnata seme-jna ìvotna e isklu~itelno provokativna za pojava na problemi, pred se poradi svojata osobena sloènost vo odnosite koi vladeat. Toa se dolì pred se na vkrstuvawe na individualnite razvojni procesi na adolescentot so adolescent-nata semejna razvojna faza, i dvete optovareni so brzi, burni, nagli i ~esto nepredvidlivi promeni. Poznato e deka adolescentot, sporeduvaj}i go semejniot sistem na vrednosti so po{irokite op{testveni, gi isprava SS pred mnogu dilemi, izloùvaj}i go na postojana kritika i revizija. Toj ja ispituva roditelskata koalicija, mo} i is-trajnost, elasti~nosta na semejnite granici, fleksibilnosta na semejnite dogo-vori i pravila, povikuva na nova semejna reorganizacija. Niz proces na dol-gotrajno i istrajno zaedni~ko razgovarawe i pregovarawe ova neminovno vodi do restrukturirawe na postoe~kata relacija roditel-dete, koja iako i ponatamu se odrùva se menuva vo roditel-adolescent, vo nasoka na podgotovka za separacija. Separacijata ne pretstavuva prekin na emocionalnite odnosi, tuku gradewe na kvalitativno nov odnos na bliskost. Iako zvu~i normalno, o~ekuvano i posaku-vano, golem broj roditeli, poradi niza semejni sostojbi i problemi, ne izrazu-vaat spremnost nitu podr{ka za is~ekoruvawe na deteto i zaminuvawe od ro-ditelskiot dom. Razvojot na ovakvite nastani vo sekoe semejstvo zavisi od mnogu faktori, minati i sega{ni. Semejstvata koi se rigidni, nepodgotveni, pre-angaìrani so drugi aktivnosti, ili preplaveni so te{kotii, vo nepovolno us-lovi na opkruùvawe, pod stres, }e bidat iscrpeni od borbata so site tie ìvotni nastani, pa }e im ostane malku energija, volja i mo`nosti da se adap-tiraat na promenite koi nastanuvaat so rasteweto na dete-adolescent. Kako i da e, vo periodot na adolescencija nedorazbirawata na relacija adolescent-roditel, a koi vodat do konflikni situacii, se ~esti i neodminlivi; i vo funk-

37

cionalnite i vo disfunkcionalnite SS; koi me|usebno se razlikuvaat samo po na~inite i ve{tinite na nivno nadminuvawe. Funkcionalni SS Funkcionalnite semejni sistemi gi karakterizira:

Otvoren stav kon humani sredbi i bazi~na doverba; Otvoreni, jasni i topli komunikacii; Spontani interakcii, vo atmosfera na radost i humor; Visoko nivo na kreativnost i inicijativa; Jasna hierarhiska raspredelba na ulogite; Postojana roditelska koalicija, ramnopravna raspredelba na mo} me|u

roditelite; Konzistentni roditelski stavovi; Elasti~ni semejni granici {to ovozmo`uva protok i razmena na infor-

macii; Fleksibilna kontrola po pat na dogovor i sankcionirawe na

nepo~ituvawe na dogovorite, vo ramkite na osnovnata hierarhija ro-ditel-dete;

Vostanoven semeen sistem na vrednosti so jasni pravila i normi; Odbalansirani snagi na zaedni{tvo i individualnost; Izrazeno po~ituvawe kon odvojuvawe, individualnost, avtonomijata i

privatnost. Za razlika od funkcionalnite semejni sistemi, vo Disfunkcionalnite SS: Mo`ni se slednite disfunkcionalni obrasci i sostojbi:

Haoti~na raspredelba na ulogi i haoti~na struktura na mo}; Nejasni, nekonzistentni, neuedna~eni i neprilagodeni semejni pravila

na razvojnite potrebi na semejnite ~lenovi; Komunikacii koi se nejasni i indirektni, a porakite inpersonalni

(nikoga{ ne se imenuvaat licata i nikoga{ ne se razgovara vo prvo lice), maskirani, nedefinirani i ~esto nekongruentni( neuskladenost pome|u jazi~nata i telesna poraka), poradi {to komunikaciite se odbegnuvaat;

Granicite pome|u subsistemite vo semejstvoto, kako i nadvore{nite se-mejnite granici se neelasti~ni (prerigidni ili prepopustlivi);

Relaciite vo semejstvoto se ili umre`eni ili distancirani; Bra~nata uloga e ~esto zanemarena i podredena na roditelskata, pri {to Roditelskata dijada ja nema mo}ta na odlu~uvawe i vospituvawe; Otsastvuva zdrava roditelska koalicija koja e zameneta so gruba ro-

ditelska diskvalifikacija; Postojat disfuncionalni obrasci na emocionalno povrzuvawe pome|u

semejnite ~lenovi, pa ~esto dva semejni ~lena se silno emotivno vrzani, nasproti oddale~enosta od tretiot ~len;

Izrazita e disfunkcionalnosta vo kontrolata na odnesuvaweto, poradi nefleksibilnite semejni poravila, haoti~na kontrola, otsastvo na ve{tini na dogovarawe i dr.

38

Semejstvo i zloupotreba na drogi Vo dene{no vreme ~esto e pra{aweto na ulogata na SS vo pojavata, razvivaweto i odrùvaweto na zloupotrebata na drogi, pred se koga e vo pra{awe adoles-centnata zloupotreba na drogi. Iako semejstvoto ne e edinstven, sekako e eden od najva`nite faktori i vo odnos na ovoj problem. Poznato e deka se stravot, neraspoloènieto, nezadovolstvoto, neprifatenosta, nesigurnosta i dr. sosto-jbi ~esto prisatni kaj adolescentite. Vo na{eto op{testvo tie se nadopolneti i so ~uvstvo na egzistencijalna nesigurnost i neperspektivnost. So ogled na faktot deka SS, pokraj ostanatoto, ima zna~ajna uloga i vo ~uvaweto i unapre-duvaweto na du{evnoto zdravje na site svoi semejni ~lenovi, a osobeno na ado-lescentite; tie imaat uloga i vo efikasno razre{uvawe na opi{anite sostojbi na adolescentite. Dokolku toa ne se slu~i, neprijatnite doìvuvawa kaj adoles-centot prodolùvaat, se nadgraduvaat, go ma~at i pritiskaat. Adolescentot so niv nitu moè da se spravi, nitu da gi razre{i; no tie mu go ote`nuvaat sevkup-noto funkcionirawe. Po prviot qubopiten obid za eksperimentirawe so drogata, adolescentot brzo osoznava deka upotrebenata droga vlijae na site pogore navedeni neprijatni sostojbi, namaluvaj}i gi. Takvoto iskustvo }e bide pri~ina poradi koja go-lemiot broj mladi povtorno i povtorno }e posegne po drogata i }e ja upotrebi, nasproti soznanijata za negativnite i {tetni efekti od toa. Istraùvawata napraveni vrz semejstvata na zavisnici od droga pokaàle deka razvivaweto na ovoj problem vo golema merka zavisi od semejnite protektivni i rizik faktori: Semejni protektivni faktori: Semejstva koi se opi{ani kako funkcionalni, t.e. onie vo koi vladee atmosfera na biolo{ka, psiholo{ka i socijalna sigurnost, razbirawe, podr{ka i pomo{ vo razre{uvawe na problemite i planovite na adolescentot, se smetaat za seme-jstva vo koi se neguvaat i razvivaat semejni protektivni faktori. Vo ovie SS adolescentot ìvee vo atmosfera na:

Emocionalna podr{ka; Sootvetni razvojni o~ekuvawa; Po~ituvawe na razlikite i posebnostite; Po~ituvawe na individualnosta i privatnosta; Podr{ka i razvivawe na kreativnite kapaciteti; Podr{ka za soni{tata i zada~ite; Mo`nost za efikasno vklu~uvawa vo semejnite nastani; Elasti~nost na vospostavenite pravila i normi; Fleksibilnost na granicite vo i von semejstvoto; Jasni, otvoreni i direktni komunikacii; Odrùvawe na mre a na podr{ka vo pro{irenoto semejstvo i dr.

Nasproti ova se Semejnite faktori na rizik:

39

Iako licata {to zloupotrebuvaat drogi poteknuvaat od razli~ni SS, koi pome|u sebe se razlikuvaat po svojata organizacija i na~in na funkcionirawe, kaj golem broj od niv nao|ame semejni dusfunkcionalnosti koi moème da gi grupirame vo t.n. semejni rizik faktori koi pridonesuvaat za pojava, razvivawe i odrùvawe na zloupotrebata na drogi. Postojat semejnite rizik faktori koi se vo direktna korelacija so zloupotre-bata na drogi i gi narekuvame specifi~ni rizik faktori, kako {to e:

direktnata izloènost na dejstvoto na drogite vo prenatalnata i peri-natalna faza na razvitokot na deteto od strana na roditel koj zloupotrebuva drogi ;

pozitivniot odnos na roditelite kon upotrebata na drogi i nivniot per-misiven stav, pottiknuvawe, soglasnost, zgolemena dostapnost na drogite;

modelirawe vo pravec na upotreba na drogi niz sopstvenata upotreba, taka {to roditel {to zloupotrebuva PAS dava pomala emocionalna i soci-jalna podr{ka na svojot adolescent.

Pokraj ovie, postoi i golema grupa na Nespecifi~ni semejni rizik faktori:

naru{ena semejna struktura, semejna dezorganizacija; bra~na nesloga vo kombinacija so nedostato~no ili nesootvetno ro-

ditelstvo; ~esti konfliktni situacii vo semejstvoto; izloènost na stres, akuten i hroni~en, osobeno dolgotrajnite i kumula-

tivni stresni situacii; semejna psihopatologija: anksiozni i afektivni rastrojstva; roditelska negrià, kako socijalna deprivacija ~esto e zdruèna so roditelskiot alkoholizam i/ili zloupotreba na PAS; zloupotreba: fizi~ka, seksualna i emocionalna; èstoko fizi~ko kaznuvawe; dusfunkcija vo relacijata roditel- adolescentot; nedovolna roditelska kontrola, nedovolno nadgleduvawe i super-

vizirawe. Vo po{iroka smisla semejni faktori na rizik podrazbiraat i:

Nedovolni ve{tini na socijalizacija, kako i nedovolno promovirawe na pozitivnite moralni vrednosti;

Ekstremni, neefikasni i nekonzistentnosta pristapi vo disci-pliniraweto (bilo ekstremno ostra ili ekstremno labava disciplina);

Esktremni sostojbi na roditelska kontrola (namalena roditelska kon-trola vo povedenieto ili psiholo{ki pregolemata kontrola vrz deteto);

Nerealni o~ekuvawa za razvojnoto nivo na deteto; Nepo~ituvawe na individualnite razliki i potrebi; Semejna izolacija, nedostatok na pro{ireni semejni mreì za podr{ka i semejno socijalna tesnogradost; Razni ìvotni nastani, promeni i gubitoci.

Za visoko rizi~ni semejni faktori se smetaat:

Visoko rizi~ni semejstva vo koi se sobrani pove}e faktori na rizik;

40

SS so roditeli alkoholi~ari ili korisnici na drogi i drugi PAS; Mantalno bolni roditeli i roditeli so antisocijalni poremetuvawa na

li~nosta; Roditeli involvirani vo kriminalni dejstvija; Deca koi ìveat vo opkruùvawe ili sosedstvo so visok kriminalitet i

ekstremna siroma{tija; Fizi~ki i seksualno zloupotrebuvani deca; Deca begalci, raseleni deca i deca na emigranti koi iskusile stres od

akulturacija, a se vo postojan konflikt so svoite roditeli. Istraùvawata pokaùvaat deka licata {to zloupotrebuvaat droga vo golem broj doa|aat od semejstva koi neguvaat hedonisti~ki sistemi na vrednosti t.e. zadovoluvawe “tuka i sega”. Decata vo ovie semejstva ne se u~at da zado-volstvoto go steknuvaat niz trud i rabota, niz qubov, samocenewe, prijatelstvo i drugi va`ni ìvotni vrednosti. Na hierarhiskata skala na del od ovie seme-jstva visoko mesto zavzemaat materijalnite dobra: pari, brzi uspesi vo karier-ata, lesen ìvot, nadomestuvawe na roditelskata emocionalna neangaìranost kon decata so materijalni dobra i sl. Osven toa, poznato e deka pojavata na alkoholizam, kockawe, depresija, pani~ni sostojbi vo semejstvoto i dr. psihi~ki rastrojstva pridonesuvaat za po~esta pojava na zavisnost od drogi kaj adoles-centniot ~len. Vo semejstva na zavisnici od droga zabeleàni se pogolem broj na gubitoci i smrtni slu~ai. Ova e osobeno aktuelen problem vo na{ite semejstva vo sega{niot op{testveno-politi~ki moment: realni (smrt) i simboli~ni zagubi: dom, rabota, prijatel, mesto na ìveewe, doma{en qubimec i sl. Smrta i gubi-tocite samite po sebe se priroden proces i ne treba da se razberat kako isklu~itelno patogeni. Toa {to predizvikuva problem vo ovie semejstva e od-nosot kon smrtta i na~inot kako tie problemi se razre{uvaat, t.e. kako se od-viva procesot na odàluvawe. Vo ovie semejstva za smrtta ne se ni zboruva, a ~uvstvoto na taga i àlost ne se spodeluva me|u ~lenovite na semejstvoto. Zagubite vo minatoto, kako i drugi neprijatni nastani se ~uvaat kako dlaboka tajna, ne se spmenuvaat i za niv ne se zboruva. Seto navedeno, kako model na od-nesuvawe se prenesuva na adolescentot koj nau~uva da mol~i, malku ili voop{to da ne zboruva za svoite problemi, nadeì, o~ekuvawa, tajni. Toj go prifa}a od-nesuvaweto na vozrasnite i go povtoruva taka {to so niv malku ili voop{to ne spodeluva, {to potoa se povtoruva i koga }e se javi problemot na upotreba na droga. SS soo~eni so zloupotreba na droga se smetaat za najsloèno disfunkcionalni, t.e. SS vo koi se disfunkcionalnite obrasci multipli i prisutni na pove}e semejni novoa. Semejnite faktorite na rizik sami za sebe se od zna~enie za pojava, razvivawe i odrùvawe na zloupotrebata na drogi; me|utoa osobeno e va`no da se razbere deka verojatnosta da adolescentot razvie ovakov problem rapidno raste so po-rast na brojot na semejnite rizik vo odnos na protektivnite faktori; od edna i nivnoto umreùvawe so ostanatite nabrojani faktori (li~nost; sredina) od druga strana.

41

СРЕДИНСКИ ФАКТОРИ И УПОТРЕБА НА ДРОГИ Vo analizite na sredinskite faktori vo korelacija so upotrebata na drogi os-ven poznatite, vodeni sme i od faktorite na aktuelniot socijalen, ekonomski i opo{testven moment vo na{ata dràva. 1. Sociokulturni faktori

Vrednuvawe i tradicionalen odnos kon polovite. Vo na{eto op{testvo, kako vo mnogu drugi, vo odnos na vrdnuvawe na polovite, li~nostite od ma{ki pol se vo prednost, iako nekoi tradicionalni oblici na odnesuvawe se menuvaat. Vakvoto sociokulturno vrednuvawe na polovite prido-nesuva roditelite, pa i po{irokata socijalna sredina da ima razli~ni eduka-tivno-vospitni pristapi kon decata od razli~en pol vo tekot na nivniot rast i razvitok. Voobi~aeno e decata od ma{ki pol da se vospituvaat taka da pomalku zboruvaat za svoite emocii, a toa so tek na vreme doveduva do sostojbi tie da prestanat da gi prepoznavat emociite kaj sebe. Se vospituvaat da bidat pohrabri, poizdr`livi, se u~at sami da gi nadminuvaat problemite, vna-tre{nite konflikti, emocionalni prevrivawa i krizi. So ogled na toa {to ma{kite deca se podgotvuvat vo ìvotot da ponesat pogolema odgovornost vo odnos na formirawe i podigawe na semejstvo, barawata i op{testvenite o~ekuvawa od niv se pogolemi. Moè da se pretpostavi deka tokmu toa moè da gi upla{i i da gi stopira vo procesot na sozrevaweto i preminuvaweto vo sve-tot na vozrasnite.

Tradicionalna raspredelba na ulogi Tradicionalnata raspredelba na ulogite e vo golema korelacija so vrednu-vaweto na polovite vo edno op{testvo. Bidej}i vo na{eto op{testvo ma{kiot pol pove}e se vrednuva , maìte se po hierarhija i mo} na odlu~uvawe pred ènite i na semejno nivo, no i vo mnogu op{testveni sistemi. Ova povtorno povlekuva pogolemi o~ekuvawa od ma{kite deca. Mnogu mladi lu|e pla{ej}i se od pregolemite barawa od niv nastojuvaat da ja izmenat taa “ zastra{uva~ka realnost “ za niv so upotreba na nekoja psihoaktivna supstanca.

O~ekuvawa od mladite Vo kulturi vo koi se bara i o~ekuva brzo sozrevawe i osamostojuvawe na mladite stepenot na napnatost, strav i depresivno raspoloènie rastat kaj niv; pred se poradi neizvesnata idnina i konkretnata i frustrira~ka okolnost na ìvoten natprevar na vozrasnite. Vo kulturite kade {to se prodolùva i podrùva podolg proces na osamostojuvawe na mladite, vo uslovi na visoka ekonomska i psiholo{ka zavisnost od roditelite, moàt da se pojavat neadap-tirani oblici na odnesuvawe so infantilizacija i porast na zavisnosta na mladite od semejstvoto. Vo na{ata op{testvena organizacija i kulturolo{ka opredelba se nao|aat elementi na opi{anite sostojbi.

42

2. Aktuelen op{testven sistem

Op{testvo vo tranzicija Tranzicionite procesi vo na{eto op{testvo dovedoa do promeni na ekonomski i socijalen plan. Naglite i brzi promeni na mnogu op{testveni nivoa nosat ~ustvo na strav, nesigurnost i neizvesnost. Tokmu poradi toa lu|eto vo op{testvata vo tranzicija se pod postoen stres i postojano o~ekuvawe deka i toa malku {to ostanalo poznato moè i }e se menuva.

Ekonomska i egzistencijalna nesigurnost Promenite vo ekonomskiot sistem kaj nas dovodoa do visoka stapka na nevrabo-tenost, otpu{tawa od rabota, ekonomska nemo} na semejno nivo, egzistencijalna nesigurnost i mnogu semejstva se najdoa na rabot na egzistencijata.

Nagla promena na sietemot na vrednosti Sistemite na vrednosti koi gi imavme i koi se u{te verbalno i deklarativno gi zastapuvame naglo se promenija (u~ewe, studirawe, vrednuvawe na intelektual-niot trud). Nemoralnoto pa duri i kriminalno odnesuvawe na oddelnite struk-turi vo op{testvoto i nivno ne sankcionirawe, se pove}e ja izdignuva vrednosta na nemoralnoto i op{testveno neprifatlivo odnesuvawe. So takvoto odnesu-vawe na op{testvoto i celokupnata socijalna sredina samo go doveduva narodot, a osobeno mladite vo dilema okolu toa {to e dobro, a {to lo{o, {to treba, a {to ne treba da se pravi i t.n.

Slabeewe na socijalnata kontrola Socijalna kontrola e proces so koj se vospostavuva i odrùva red vo socijal-nata sredina. Taa obezbeduva odnesuvaweto na poedinecot da se prilagoduva so interesite i celite na odredeni grupi i so sredinata vo celina. No za àl vo na{eto op{testvo socijalnata kontrola e znatno oslabnata i poedincite na preden plan gi stavaat svoite interesi i potrebi, pred potrebite i interesite na grupata i op{testvoto vo celost. Na toj na~in solidarnosta i griàta za drugite, odnosno za napredokot vo op{testvoto se staveni na mnogu nisko nivo vo sekojdnevnoto funkcionirawe na poedinecot. So slabeewe na socijalnata kontrola se zgolemuva mo`nosta za upotreba na drogi me|u adolescentnata populacija vo op{testvoto.

Stresogeni nastani Anticipacijata na nemirite i vojnata vo na{eto neposredno opkruùvawe be{e prisutna desetina godini pred da istite nastanat. A potoa, vo poslednite godini bevme soo~eni so nemiri i voeni dejstvija i vo na{ata dràva. Toa zna~i deka site nie, vklu~itelno i na{ata mladite, pove}e od 10 godini ìveeme vo uslovi na hroni~en stres. Samo da se potsetime: Razvojot na zavisnosta od droga spa|a vo posttraumatskite stresni rastrojstva.

Izrazeno zna~ewe na materijalni vrednosti

43

Sovremeniot svet e svet na sprotivstavenosti i krizi, oblikovan so apoka-lipti~ni vizii. Od edna strana postojat tehnolo{ki uslovi celiot potencijal na materijalni i kulturni vrednosti da bide usmeren za dobrobit na ~ove{tvoto. Od druga strana postojano postojat zakani za vojna i destrukcija. Blagosostojbata e izraz na tehni~kiot i tehnolo{kiot napredok, no sledena e od prividi i surogati za su{tinskite ~ovekovi potrebi. Industriskoto, tehno-birokratskoto op{testvo, koe go istaknuva zna~eweto na materijalnite vred-nosti, pottiknuva na ve~en natprevar za materijalen presti . Toa e op{testvo so hedonisti~ka opredelba i so parola “ so pari moè da se kupi se “. Ovaa pa-rola dlaboko navleze vo sekoja pora na semejnoto ìveewe, pa taa po~na da se odnesuva i na vrednosti kako {to se blizina i qubov. 3. U~ili{na sredina Svetskite iskustva pokaùvaat deka ulogata na tradicionalno semejstvo vo vospitno edukativniot proces kaj decata se pove}e se namaluva i gubi, so ogled na: se pogolemata stapka na razvodi; se po~estata semejna insuficientnost vo vospituvaweto i ponaglasenata disfunkcionalnost. Tokmu poradi toa ulogata na pred{kolskite i {kolskite ustanovi stanuva se pova`na i pokompleksna vo vospitno obrazovniot proces na mladite ~lenovi vo op{testvoto.

Tradicionalna organizacija na u~ili{tata Tradicionalnata organizacija na u~ili{nata sredina e kruta i globalno postavena, o~ekuvaj}i site deca da se prilagodat na nea. Takvata organizacija ne ja podrùva razli~nosta i individualnosta na decata.

Nedostig na jasno definirani celi vo vospitnata, ponekoga{ i vo obra-zovnata, uloga na u~ili{teto

Se ~ini deka u~ili{teto poleka ja gubi svojata vospitnata uloga, no i tamu kade {to ja ima taa voglavno se sroveduva vo zavisnost od razbirawata i sva}awata na poedini nastavnici, a ne od jasno definiraniot na~in na rabota (Pr. : u~ewe na odredeni moralni normi , op{to prifaten na~in na odnesuvawe i t.n.).

Prose~nata niz ednosmerna komunikacija plasirana obrazovna rabota (apersonalen tip)

Pretstavuva pristap vo obrazovanieto koj od edna strana gi ograni~uva ka-pacitetite na nadarenite deca, a od druga strana e pregolemo barawe za deca so poniski kapaciteti. Taka, se slu~uva nadarenite deca brzo da go sovladat nastavnoto gradivo i da se dosaduvaat vo tekot na ponatamo{nata rabota na ~asovite; dodeka decata so poniski kapaciteti ili koi imaat posebni potrebi da ne uspevaat da go sovladat nastavnoto gradivo poradi {to se ~ustvuvaat po-malku sposobni, pomalku vredni i ja gubat doverbata vo samite sebe. ustvoto na dosada, ne potenciraweto na sposobnostite, kako i ne neguvaweto i razvivaweto niz kreativni programi gi ograni~uva i go stopira ponatamo{noto sozrevawe na nadarenite deca. Upotrebata na drogi moè da se javi i kaj dvete grupi mladi: kaj nadarenite - kako na~in za nadminuvawe na dosadata; a kaj decata so poograni~eni kapaciteti - za nadminuvawe na ~ustvoto na pomala vrednost i niskata samodoverba. Spored toa, nesootvetnata obrazovnarabota vo u~ili{tata namesto da im pomogne vo ospopsobuvaweto za ìvot na decata, moè da go zabrza procesot na nivnoto socijalno propa|awe.

44

Neuskladenost pome|u tradicionalnata organizacija na u~ili{nata

rabota i sovremenitem trendovi vo op{testvoto i vo semejstvoto. Mladite vo sovremenite semejstva se vospituvaat poliberalno i se pove}e se respektira nivnoto mislewe. Toa e vo sudir so prekrutite pravila vo vospitno obrazovniot sistem vo u~ili{tata {to doveduva do konfuzija kaj mladite i sozdava rizik za otvfrlawe na ponudenite pravila i normi.

Niska tolerantnost na u~ili{teto za razli~itosta vo odnesuvaweto kaj decata.

Koga e tolerantnosta na u~ili{teto za razli~itosta vo odnesuvaweto na u~enikot premala, toga{ u~enicite so problemati~no odnesuvawe (preaktivni, razdvièni, zboruvaat na ~as) brzo }e dojdat vo konflikt so nastavnicite. Zgora na toa, ako e kvalitetot na metodite i intervenciite vo takvite slu~ai prekrut t.e. ako se u~ili{tata so prenaglasen represiven pristap toga{ tie go zabrzuvaat svrtuvaweto ovie poedinci kon ulicata.

Otvorenosta na u~ili{teto za komunikacija so drugi op{testveni sis-temi i institucii, osobeno so roditelite

Dokolku e zatvorena organizaciska postavenost na u~ili{tata, t.e. dokolku u~ili{teto ostvaruva skromni kontakti so roditelite i ostanatite op{testveni sistemi, toa e na {teta na vospitno - obrazovniot proces, kako vo odnos na negoviot kvalitet taka i vo odnos na kontinuitetot.

Nedostig na kreativni, vonprogramski, aktivnosti vo u~ili{teto. Vo poslednite deset godini vo u~ili{tata ne se organiziraat sekcii, u~ili{ni sekcii od oblasta na literatura, dramaturgija, sport i drugi vidovi i oblici na organizirani slobodni aktivnosti, koi bi ovozmoìle pocelosno vremensko i kreativno strukturirawe na ivotot na mladite. 4. Grupa vrsnici Spored teorijata na socijalizacija, li~nosta steknuva odredeni obrasci na od-nesuvawe pod vlijanie na kontaktite so lu|eto od svojata potesna i po{iroka socijalna sredina. Grupata na vrsnici ima golemo vlijanie vo sevkupnoto ofor-muvawe na odnesuvaweto vo adolescencijata. Vo periodot na adolescencijata kontaktot so vrsnicite ima odlika na zaedni{tvo, lojalnost i bliskost. Za gru-pata vrsnici se misli deka ima najgolemo vlijanie vo usvojuvaweto samo na negativnite obrasci na odnesuvawe. Vo odredeni situacii toa e navistina taka. Na primer pri “ tehno i reve“ zabavite, kade mladite masovno upotrebuvaat ne-koi psihoaktivni supstanci, se pogolem e pritisok vrz onie koi do{le na za-bava, a ne upotrebuvaat nikakvi vidovi drogi. Masovnata upotreba na drogi od strana na vrsnicite e silen pritisok vrz mladata li~nost koja moèbi slu~ajno se na{la vo taa sredina. Masovnosta negativnata pojava, vo daden moment, moè da ja napravi socijalno prifatliva. Me|utoa, druèweto i odnosot so vrsnicite ima i svoi brojni pozitivni strain, dobivaj}i na kvalitet osobeno so vzaemno razbirawe, podr{ka i po~ituvawe na razlikite pome|u li~nostite.

45

ТРЕТМАН НА ЛИЦА ЗАВИСНИ ОД ОПИОДИ Tretmanot na licata zavisni od opioidni drogi e dolg i sloèn proces koj bara adekvaten profesionalen odgovor, no prilagoden na individualnite potrebi i mo`nosti na licata {to zloupotrebuvaat drogi. Vo tretmanot se vklu~eni razli~no stru~no profilirani lica: doktori na medicina (op{ti lekari), psi-hijatri, psiholoci, socijalni rabotnici, pedagozi, pravnici, duhovni voda~i, zazdraveni zavisnici (biv{i zavisnici) i dr. Vo svetot denes postojat razli~ni terapevtski koncepti i modeli. Spored medicinskiot model, zavisnosta od drogi ima predominantno neuro-biolo{kata osnova i se definira kako bolest koja se manifestira kako specifi~en set na znaci i simptomi. Me|unarodnata klasifikacija na bolesti i povredi, 10-ta revizija, terminot bolest go zamenuva so rastrojstvo, kako po-soodveten za pojasnuvawe na zdravstvenite problemi na lu|eto, definiraj}i gi problemite na zloupotreba na drogi i drugi psihoaktivni supstanci kako rastrojstva vo obnoskite predizvikani so nivna upotreba. So toa rigidniot medicinski model na bolest se zamenuva so integrativniot pristap so {to zlou-potrebata na drogi dobiva nova, posloèna dimenzija na dijagnosticirawe i tolkuvawe. Ovakvata ramka na razbirawe na problemite na zloupotreba na droga gi otvora i mo`nostite za razbirawe na celite, principite, modelite i vidovite na tret-man, no gi imenuva i u~esnicite vo tretmanot i ja locira nivnata odgovornost. 1. CELI VO TRETMANOT So ogled na osnovnata definicija na ovoj problem, “rastrojstvo vo obnoskite”, se o~ekuva tretmanot da rezultira so promeni vo odnesuvaweto na zavisnikot od droga. Idealno gledano, toa bi trebalo da bide sostojba na trajna apstinencija vo medicinski termini, “restitutio ad integrum” (celosno izlekuvawe). Me|utoa, idealnite sostojbi ne se taka ~esti nitu vo medicinata, a nitu vo ìvotot voop{to. Ottuka, i vo tretmanot na lica {to zloupotrebuvaat drogi posakuva-nata idealna sostojba, t.e. idealnite rezultati od tretmanot ne se slu~uvaat ~esto. Neispolnuvaweto na o~ekuvanite rezultati kaj odreden broj tretirani lica e naj~esto rezultat na neskladot pome|u profesionalnite barawa i o~ekuvawa od edna, i mo`nostite i potrebite na licata {to zloupotrebuvaat drogi od druga strana, {to vsu{nost zna~i deka se o~ekuvawata previsoki i po-radi svojata neuskladenost - nerealni. Za golem broj lica zavisni od droga, za nivnite ~lenovi na semejstvoto, no i za profesionalnite lica, prestanokot na upotreba na droga e definirana kako prva, ~esto i edinstvena cel vo tretmanot. No, nabrgu stanuva jasno deka e ovaa cel nedovolna i ne odgovara na sevkupnite potrebi na individuata i na se-mejstvoto, no i na po{irokata zaednica. Po relativno kus vremenski period stanuva evidentno deka osven prestanok na zemawe droga (apstinencija), kako rezultat od tretmanot, se o~ekuva i podobruvawe na op{tata zdravstvena sosto-jba, podobar kvalitet na ìveewe, novi ìvotni sodrìni, podobro profesion-alno, semejno i socijalno funkcionirawe.

46

Spored toa, tretmanot bi trebalo da bide naso~en kon slednite celi: Apstinencija (prestanok na upotreba na droga) i/ili Namaluvawe na {tetite od upotreba na droga Podobruvawe na zdravstvenata, socijalna i profesionala sostojba Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe

Va`no:

Apstiencijata e sekoga{ prva cel vo tretmanot.

Vospostavuvawe na celosna apstinencija e mo`no, no trajno (doìvotno) odrùvawe na vospostavenata apstinencija e nedosti`na,

a so toa i nerealna cel za mnogu lica {to zloupotrebuvaat drogi,.

Za niv sme dol`ni da ponudime drugi programi so realni i dosti`ni celi. Istraùvawata pokaàle deka 70-80% od site tretirani lica vo tekot na prvata godina od lekuvaweto povtorno zapo~nale da zloupotrebuvaat opioidna droga, bez ogled na vidot na tretmanot. Zatoa, pokraj razre{uvaweto na apstinencijalniot sindrom kako po~etna cel, osobena zada~a e stabilizacija i normalizacija na fizi~koto i na psihi~koto zdravje i na socijalnoto funkcionirawe na lekuvanoto lice. Od efikasniot tretman na opioidnata zavisnost kako i kaj golem broj drugi hroni~ni zabolu-vawa se o~ekuva toj da gi namali simptomite, da go podobri funkcioniraweto i da gi namali recidivite na bolesta, osobeno kaj onie {to imaat seriozni zdravstveni, socijalni i ekonomski posledici.

Glavna cel na tretmanot e da im pomogne na licata zavisni od opioidni drogi da revospostavat kontrola vrz nivnite ivoti.

Poradi faktot {to nitu eden vid tretman ne e efikasen za site lica so opioidna zavisnost, neophodna e dostapnost do dovolen broj razli~ni vidovi tretmani.

GLAVNI CELI na tretmanot i na rehabilitacijata na licata zavisni od opioidni drogi

1. Namaluvawe na zavisnosta od nezakonska opioidna droga; 2. Namaluvawe na morbiditetot i na mortalitetot predizvikani so zlou-

potreba na nezakonskata opioidna droga ili kako posledica od toa, kako na pr., infektivnite bolesti;

3. Podobruvawe na fizi~koto i psiholo{koto zdravje;

4. Namaluvawe na kriminalnoto odnesuvawe;

5. Ovozmoùvawe i poddr{ka za reintegracija na rabotnoto mesto i vo sis-

temot na obrazovanieto;

47

6. Unapreduvawe na socijalnoto funkcionirawe. Tretmanot na opioidnata zavisnost e va`na strategija koja treba da bide na-so~ena kon razre{uvawe na zdravstvenite i na socijalnite posledici na zavis-nosta od droga na individualno, semejno i socijalno nivo. Neuspehot vo obez-beduvaweto na adekvaten tretman za licata zavisni od opioidni drogi sekoga{ skapo go ~ini zdravstveniot sistem i op{testvoto vo celost. Kako i kaj drugite zdravstveni sostojbi, kako {to se: poka~en krven pritisok, {e}erna bolest, bolesti na srceto i dr., licata zavisni od opioidi moàt da ja stabiliziraat nivnata sostojba so razvivawe i so prifa}awe na promeni vo od-nesuvaweto, poddràni od soodvetnata primena na lekovi.

Koga e detoksikacijata organizirana i koga e cel sama za sebe, sledena e od vi-soka stapka na recidivnost.

Zatoa, vo tretmanot na opioidnata zavisnost detoksikacija ne e dovolna, tuku vaèn terapevtski proces vo koj detoksikacijata e prv ~ekor na brojnite oblici na dolgotraen tretman, baziran na apstinencija. Za dobro organiziran i efi-kasen terapevtski sistem za licata zavisni od opioidni drogi se smeta onoj vo koj se prisutni komponenti kako na detoksikacija sledena so baziran na apsti-nencija dolgotraen tretman, taka i na supstitucionen tretman na odrùvawe. Za da seto navedeno se razbere, potrebno e da se razbere slednoto:

Zavisnost od drogi e sloèn i seriozen socio-medicinski problem. Zavisnosta od drogi e hroni~na sostojba, so periodi na podobruvawe (absti-

nencija) i mo`ni periodi na vlo{uvawe (recidivi - povtorna upotreba na droga).

Vo planiraweto i realizacijata na terapevtskite programi pristapot treba da bide odbalansiran, pome|u ispolnuvaweto na profesionalnite pravila i standardi i po~ituvaweto na individualnite potencijali i potrebi na li-cata {to zloupotrebuvaat drogi.

Tretmanot na lica zavisni od drogi e dolgotraen, sloèn proces, koj se od-viva etapno i vo fazi.

Vo tretmanot na zavisnosta od drogi potreben e multimodalen terapevtski pristap, t.e. ednovremeno ili paralelno sproveduvawe na razni terapevtski modeli i metodi, razli~no kombinirani.

Vo tretmanot na licata zavisni od droga potrebno e vklu~uvawe na brojni profili stru~ni lica (multidisciplinarni timovi) vraboteni vo zvani~nite institucii; no i nivno umreùvawe so nevladinite i drugi or-ganizacii koi rabotat na ova pole.

Tretmanot na zavisnostite od droga pretstavuva zaedni~ka aktivnost na site relevatni subjekti, organizacii i institucii vo lokalnata i po{iroka zaednica, no i aktivna participacija na licata zavisni od droga i na niv-nite semejni ~lenovi.

Uspehot, no i neuspehot vo tretman na zavisnostite od drogi

e rezultat na seto navedeno. Koga zapo~nuva tretmanot?

48

Prviot kontakt na stru~noto lice so lice zavisno od drogi go ozna~uva po~etokot na tretmanot, bez ogled dali toa toa vedna{ }e odlu~i da gi prifati ponudenite terapevtski mo`nosti ili taa odluka }e ja odloì za isvesno vreme. Prviot konatkt moè da se ostari vo nekoe od sovetuvali{tata pri zvani~nite institucii (vklu~itelno instituciite i centrite za socijalna rabota), NVO ili vo ramkite na drugite slu`bi. Odlukata za tretman e dvostran proces vo koj u~estvuva stru~noto lice i liceto {to zloupotrebuva droga. Od odnosot na stru~noto lice pri prviot kontakt vo golema merka zavisi dali i koga liceto zavisno od droga }e donese odluka za tretman. Soznanieto za ogromnoto zna~enie i mo}ta na prviot kontakt, kako i mo`nosta da se iskoristi za donesuvawe na odluka za tretman, stru~nite lica gi obvrzuva istiot da go vodat so site pot-rebni znaewa i ve{tini, a spored principite na t.n. motivacisko intervju.

2. PRINCIPI PRI TRETMANOT 1. Postignuvaweto na celosna apstinencija od drogi e idealna i sekoga{ posa-

kuvana cel no, za àl, taa ne e mo`na za site lica zavisni od opioidni drogi, osobeno ne vo kus vremenski period. Nazna~enoto fokusirawe samo i isklu~ivo na postignuvawe na celosna apstinencija od droga kako o~ekuvana cel za site pacienti moè da go zanemari postignuvaweto na drugi va`ni celi, kako {to e HIV prevencijata.

2. Ne postoi eden edinstven pristap vo tretmanot koj e efikasen za site li~nosti. Licata zavisni od opioidni drogi imaat razli~ni obrasci na rizi~ni i protektivni faktori i razli~ni psiho-socijalni i socijalni problemi. Zatoa, potrebno e slu`bite za tretman da nudat razli~ni i flek-sibilni programi, dovolno rasprostraneti i dostapni, koi }e odgovorat na multiplite individualni potrebi na klientite, a ne samo re{avawe na niv-nata zavisnost.

3. Racionalnoto organizirawe na tretmanot na opioidnata zavisnost podraz-

bira integrativen pristap so odbalansirana kombinacija na farmako-terapija, sovetuvawe, bihevioralna psihoterapija, psihosocijalna reha-bilitacija i intervencii naso~eni kon namaluvawe na rizikot. Individu-alniot terapevtski plan treba kontinuirano da se sledi i da se prisposo-buva na menlivite potrebi na klientot.

4. Tretmanot treba da bide vistinski dostapen. Golem broj lica zavisni od

opiodi pokaùvaat silna èlba da prestanat so upotreba na droga, no ed-novremeno, pokaùvaat i ambivalencija vo vrska so tretmanot. Situaciite na kriza (finansiska, zakonska, zdravstvena, semejna i sl.) se ~est povod za epizoden tretman. Zatoa, dostapnosta na tretmanot moè da bide predizvik za motivecija vo vakvite krizni sostojbi.

5. Ostanuvaweto pri tretmanot za sootveten period vreme e krucijalno za ne-

govata efikasnost. Soodvetnoto vremetraewe na tretmanot za sekoja indi-vidua zavisi od negovite problemi i potrebi, no istraùvawata ukaùvaat na faktot deka za licata zavisni od drogi pragot na zna~ajno podobruvawe se postignuva po okolu tri meseca tretman, so ponatamo{no podobruvawe so prodolùvawe na tretmanot, poradi {to se potrebni posebni strategii koi }e bidat naso~eni na motivacija i zadrùvawe na pacientite vo tretmanot. Za golem broj pacienti se potrebni nekolku godini lekuvawe.

49

6. Za onie lica {to momentalno ne moàt ili ne sakaat da prestanat so zlou-

potreba na drogi terapevtskite intervencii bi trebalo da bidat naso~eni kon namaluvawe na morbiditetot, posledicite i smrtnosta predizvikana ili pridruèna so zloupotreba na psihoaktivni supstanci. Namaluvaweto na rizi~noto odnesuvawe pridruèno so zavisnosta od drogi e cel koja moè da se postigne.

7. Tretmanot na lica so “dual” dijagnoza (zavisnost od drogi i mentalno ras-

trojstvo) mora da se odviva paralelno i na integrativen na~in. 8. Za da bide efikasen tretmanot, ne mora sekoga{ da bide dobrovolen. Golem

broj lica zavisni od drogi go zapo~nuvaat lekuvaweto na barawe od se-mejstvoto, socijalnite institucii ili kako del od zakonska merka, za po-docna, vo tekot na lekuvaweto, da izgradat sopstveni motivi koi }e im poma-gaat da se zadràt vo programata.

Oporavuvaweto od zavisnosta od drogi e dolgotraen proces koj ~esto bara pov-toruva~ki epizodi na lekuvawe. 3. VODEWE NA TRETMANOT Tretmanot na licata zavisni od drogi zapo~nuva so: 3.1. Stru~na procenka na aktuelbnata sostojba t.e. dijagnoza, postavena od multidisciplinaren stru~en tim. Toa podrazbira:

Procenka na zavisnosta: vid droga, doìna i na~in na upotreba. Procenka na stepenot na funkcionirawe na zavisnikot od droga: indi-

vidualno, profesionalno, semejno, socijalno funkcionirawe. Procenka na semejniot sistem na zavisnikot od droga (slabi i jaki

strani). Procenka na sistemite za podr{ka (vrsnici, drugari, rodnini, u~ili{te,

rab.sredina, sosedi i dr.) 3.2. Planirawe i kreirawe na najsoodveten terapevtski program, so aktivno u~estvo na liceto zavisno od droga i negovoto semejstvo. 3.3. Realizacija, sroveduvawe, na tretmanot vo fazi. 3.4. Evaluacija po sekoja zavr{ena faza i planirawe na slednata faza. Ranoto otkrivawe na zavisnosta i raniot po~etok na lekuvawe dava podobri i podolgotrajni rezultati. 4. MESTA ZA TRETMAN Vo minatoto, tretmanot na licata {to zloupotrebuvaat drogi bil organiziran vo specijalizirani institucii i centri, naj~esto dobro izolirani od ostanatite medicinski institucii i prostorno distancirani od instituciite vo lokalnata zaednica. Toa od edna strana pridonelo za ponatamo{na margin-alizacija i stigmatizacija na licata zavisni od droga, no i za distancirawe na lokalnata zaednica i drugi profili stru~ni lica od u~estvoto vo razre{uvawe na ovoj sloèn problem.

50

Vo posledno vreme vo mnogu zemji vo svetot ovoj model postapno se napu{ta. Vodeni od principite na spodelena odgovornost i pristapot na razre{uvawe na problemite na gra|anite vo lokalnata zaednica, vo ovie sredini zapo~nati se procesite na deinstitucionalizacija i decentralizacija. Kako rezultat na toa golemite centri se zameneti so mali edinici za tretman, zbogateni so razno-vidni programi organizirani od vladinite institucii i brojnite nevladinite organizacii, koi se vzaemno umreèni i integrirani vo lokalnata zaednica. Vo Makedonija do neodamna medicinskiot model na tretman, vo uslovi na visoko izrazena psihijatriska centralizacija, be{e dominanten. Vratite na najgo-lemiot broj medicinski ustanovi, {irum zemjata, ostanuvaa zatvoreni za potre-bite na licata zavisni od droga. Poslednite godina dena intenzivno se raboti na procesite na disperzija na centrite za prevencija i tretman na zloupotreba na drogi niz gradovite vo makedonija kade e ovoj problem ostro izrazen. Ed-novremeno intenzivno se raboti na umreùvawe na site relevantni institucii i organizacii vo lokalnata zaednica, vo re{avawewto na ovoj sloèn i ~uvstvitelen problem. Sorabotkata i koordinacijata kako pome|u medicinskite ustanovi, taka i pome|u niv i ostanatite relevatni institucii e seu{te nezado-volitelna. Tretmanot na licata zavisni od drogi se organizira i vodi zavisno od prcenkata na sostojbata i potrebite za nejzino razre{uvawe, kako i vo soglasnost so posto-e~kite prostorni, logisti~ki i kadrovski potencijali. Tretmanot moè da se organizira vo: 1. Bolni~ki uslovi:

Stacionar (bolni~ko oddelenie) Oddelenija pri op{ta bolnica Specijalizirani oddelenija Psihijatriska bolnica Dnevna bolnica

2. Vonbolni~ki uslovi: dispanzer, ambulanta. 3. Doma{ni uslovi 4. Zatvorski uslovi 5. Centri pri drugi zvani~ni institucii ili NVO Prodolèniot tretman moè da se odviva vo:

Specijalizirani medicinski institucii Terapevtski komuni Centri za socijalna rabota Programi na NVO Religiozni institucii i dr.

Kontinuitet vo griàta i za{titata na licata {to zloupotrebuvaat drogi Bolni~ki Spec. centar Dnevna Intenziven Tradicionalen Podr{ka od Tretman za lekuvawe bolnica vonbolni~ki vonbolni~ki zaednicata tretman tretman vlezna vlezna vlezna vlezna vlezna vlezna to~ka to~ka to~ka to~ka to~ka to~ka

51

5. VIDOVI TRETMAN Tretmanot na zavisnosta od drogi nej~esto pretstavuva kombinacija na: 5.1. Farmakoterapija (biolo{ka terapija - lekovi)

Simptomatski lekovi: lekovi za smiruvawe na bolki, za podobruvawe na apetitot, regulirawe na raspoloènieto, sonot i dr.

Agonisti~ki lekovi: lekovi so sli~no dejstvo na drogata. Antagonisti~ki lekovi: lekovi so sosema sprotivno dejstvo na drogite,

t.e. blokatori na drogite (Nemexin). 5.2. Psihoterapija se sproveduva vo zavisnost od procenkata na potrebite na

zavisnikot i semejstvoto. Mo`na e : individualna psihoterapija grupna psihoterapija (mala grupa, psihodrama, ge{talt i dr.) semejna psihoterapija Naj~esto primenuvani se programi so biohevioralni metodi i tehniki.

5.3. Socioterapija - pretstavuva u~ewe na socijalni ve{tini za vozobnovu-

vawe ili podobruvawe na socijalnoto funkcionirawe, preku aktivno u~estvo vo: golema grupa terapevtska zaednica socijalna mreà grupi za podr{ka grupi za samopomo{ i dr.

5.4. Rabotna, okupaciona i rekreaciona terapija pomagaat ne samo za

fizi~ko kondicionirawe i rabotno angaìrawe, tuku i za odrùvawe na postoe~kite i u~ewe na novi profesionalni ve{tini, edukativna nadgradba, dnevna organizacija i vremenska struktura.

6. FAZI VO TRETMANOT Tretmanot na zavisnosa od droga se odviva etapno i vo nekolku fazi: 6.1. Po~etna (inicijalna) faza 21-30 dena

Cel: Razre{uvawe na akutna intoksikacija (trovawe), predozirawe i/ili apstinencijalen sindrom (kriza)

Pristap: Medicinski. Mesto: naj~esto medicinska ustanova.

6.2. Stabilizacija 6 - 12 meseci Podobruvawe i postapna stabilizacija na sostojbata (fizi~ko i mentalno zdravje); unapreduvawe na individualnoto, profesionalno, semejno i socijalno funkcionirawe; u~ewe na kontrola, novi ìvotni ve{tini; menuvawe na stilot na ìveewe...

Pristap: sloèn psiho-socio-medicinski. Mesto: specijalizirani medicinski i nemedicinski ustanovi, or-

ganizacii, doma{no opkruùvawe, NVO.

52

6.3. Normalizacija posle 6 - 12 meseci Odrùvawe na postignatata apstinencija, niz aktivno u~estvo vo programite za rehabilitacija i resocijalizacija, programite za prevencija na recidiv (pre-vencija na povtorna zloupotreba na droga), do postignuvawe na celosna soci-jalna reintegracija.

Pristap: brojni socijalni i psihosocijalni intervencii i programi, edukativno i rabotno angaìrawe, ponekoga{ potkrepeni so dolgotrajna farmakoterapija (agonisti i antagonisti).

REHABILITACIJA Terminot rehabilitacija e op{to prifaten vo razli~nite granki na medici-nata. Vo ramkite na psihijatrijata, a osobeno na poleto na zavisnostite, reha-bilitacijata e redovno prisuten proces vo tretmanot na licata zavisni od alkohol; i podrazbira terapevtski proces na vra}awe na rabotnite i drugi profesionalni sposobnosti i ve{tini koi se namalile ili zagubile poradi zavisnosta. Me|utoa, koga stanuva zbor za lica zavisni od drogi, golema e bro-jkata na mladi lu|e koi ne go zavr{ile svojot edukativen, a so toa nitu habili-tacionen proces, ne se okvalifikuvale profesionalno, pa poradi toa nivniot tretman nemoè da se imenuva kako rehabilitacija tuku pred se kako habili-tacija. RESOCIJALIZACIJA Se odviva niz aktivnostite koi pridonesuvaat za gradewe i/ili obnovuvawe na prethodno postignati znaewa i ve{tini na zavisnikot za socijalno ìveewe i funkcionirawe vo semejstvoto, sosedstvoto, srede vrsnici, na u~ili{te, vo rabotna sredina i vo po{irokoto socijalno opkruùvawe. Gradewe na sistem za podr{ka i prifa}aweto na lekuvani zavisnici od droga vo nivnata socijalna sredina, preku aktivnosti za menuvawe na op{testvenata percepcija i odnosot kon ovoj sloèn i seriozen problem, ednovremeno aktiv-nosti i na vladinite institucii i na nevladinite organizacii. Krajna cel na programite za rehabilitacija i resocijalizacija e celosna soci-jalna reintegracija na lekuvani zavisnici od droga. Toa moè da se postigne so aktivno angaìrawe na razni vladini i nevladini institucii vo lokalnata zaednica, preku organizirawe i vodewe na grupi za socijalna podr{ka, grupi za samopomo{, grupi za podr{ka, klubovi, semejni grupi i dr.

Optimalna dolìna na svekupniot tretman e 2 -5 godini.

Terapevtskiot proces e proces na sozrevawe i rastewe; odvojuvawe od staroto dru{tvo, menuvawe na starite naviki, vnesuvawe na novi ìvotni sodrìni, op-

timalno vremensko planirawe.

Da se trgne i da se zastane na pol pat zna~i deka se nema ideja kade ponatamu, pa voobi~aeno e vra}aweto od mestoto na trgnuvawe.

Uspe{nosta na tretmanot vo golema merka zavisi od stepenot na tolerancija, razbirawe, podr{kata, spremnosta za sorabotka i vzaemnoto po~ituvawe pome|u terapevtskiot tim, pacientot i ~enovite na negovoto semejstvo; kako i postap-nosta i istrajnosta vo realizacija na terapevtskite celi.

53

7. STRU^NI TIMOVI Vo tretmanot na zavisnostite od droga vklu~eni se brojni profesionalni lica, a timovite se multidisciplinarno orientirani: doktori na medicina, med. se-stri, psihijatri, psiholozi, socijalni rabotnici, pedagozi, defektolozi, rabotni terapevti, pravnici i drugi profili stru~ni lica koi se podr{ka za programite. Ulogata na sekoj ~len vo timot e jasno opredelena i ednakvo va`na; no vo golema merka zavisi od individualnite ve{tini i iskustvo. Vo rabota so licata {to zloupotrebuvaat drogi odnosot na stru~nite lica ~esto e od presudno zna~enie za ponatamo{niot razvitok na sostojbite; poradi {to e od isklu~itelna va`nost: Odnos terapevt (stru~no lice) - klient (lice {to zloupotrebuva drogi) da bide:

Individualen: za nekoi qubov i razbirawe, za drug red i odre-denost; nova smisla; za nekoi strogost, za drugi ohrabruvawe i podr{ka; za edni ograni~uvawe na slobodata, za drugi pove}e sloboda

Kreativen

Istraen

Emotivno topol, no ednovremeno i emotivno odbalansiran (optimalna

ekvidistanca)

So otvoreni i direktni komunikacii i so jasni poraki

So konkretni dogovori i plan za sankcionirawe na neizvr{enite dogo-vori

So plan za vremenska struktura i izvr{uvawe na zada~ite, nadopolnet so

plan plan za sankcionirawe na neizvr{enoto

Uspehot vo tretmanot zavisi od

vidot na terapevtskiot program,

od uslovite za lekuvawe,

no pred se od odnosot

terapevt-klient.

54

ВИДОВИ ТРЕТМАН ЗА ЛИЦА ЗАВИСНИ ОД ОПИЈАТИ/ОПИОИДИ

A./ ДЕТОКСИКАЦИЈА Detoksikacijata prestavuva terapiska metoda so koja se celi da edno lice koe hroni~no upotrebuva droga se detoksicira (is~isti) i se dovede vo sostojba bez droga, odnosno vo sostojba na apstinencija. Denes vo svetot postojat dve grupi na detoksikacioni programi: Detoksikacija so supstituciona terapija i Detoksikacija bez primena na supstituciona terapija.

Bez razlika koja terapija }e se primeni, za dvete e karakteristi~no {to traat kratko. Za uspe{ni detoksikacioni programi se smetaat onie koi se po ovaa prva faza nadopolneti so brojni programi za odrùvawe na postignatata apsti-nencija, prevencija na recidiv i dr. Imeno, detoksikacijata so koja se postig-nuva apstinencija ne se smeta za uspe{na ako e samata za sebe cel, bidej}i e poznat faktot deka e stapkata na reciedivnost (vra}awe kon drogata) osobeno visoka koga e vo pra{awe opijatna zavisnost. Spored odredeni svetski statistiki lica zavisni od opijatni drogi vo 70-80% od slu~aite se vra}aat na droga vo tek na prvata godina od lekuvaweto, bez ogled na vidot na tretmanot. Zatoa velime deka, iako golem broj uspe{no vospostavat apstinencija, t.e. uspe{no ja zavr{at detoksikacionata programa, odrùvaweto na postignatata apstinencija vo dolg vremenski period e za najgolemiot broj lica zavisni od opijati nedosti`na cel, od ednostavna pri~ina {to e za bilo koja hroni~na bolest potreben i hroni~en, odnosno dolgotraen tretman. Za da se postigne {to povisoka stapka na uspeh od ovoj vid tretman i da se iz-begne zgolemuvawe na {tetata so negova primena (sekoe povtorno vra|awe na drogata nosi visok rizik od smrten ishod poradi nagol pad na tolerancija), neophodno e licata koi se vklu~uvaat vo vakov vid na tretman da ispolnat {to pove}e od podolu nabojanite kriteriumi. Kriteriumi za priem vo detoksikaciona programa:

pomlada vozrast kratok sta na upotreba na droga upotreba na droga so pu{ewe, na folija, na nos, no ne po intravenozen

pat, dokolku e da e prisutno sosema kratko vreme da poteknuva od semejstvo vo koe nema drug zavisnik da nema partner koj e zavisnik da poteknuva od semejstvo so sreden ili visok socioekonomski status da nema ili dokolku ima da e so siroma{no kriminalno dosie da bide so {to pogolemo obrazovanie da nema istovremena upotreba na pove}e drogi (polydrug) da nema drugo psihi~ko zaboluvawe (dvojna dijagnoza) da nema seriozno somatsko zaboluvawe koe go onevozmoùva vakviot

tretman.

55

da ne e HIV pozitivno lice. za ènski lica, da ne se bremeni.

1. DETOKSIKACIJA BEZ PRIMENA NA SUBSTITUCIONA TERAPIJA

( drug- free ili “e`” terapija) Osnovna zada~a na ovoj vid terapija e razre{uvawe na simptomite na fizi~ka apstinencijalna kriza. Voo zavisnost od upotrebuvanata supstanca, so kratkok ili dolg poluìvot, ovie simptomi traat od 7 -15 dena, a potoa poleka is~eznuvaat vo naredniot period od edna nedela. Vo terapijata se koristat lekovi koi celat da pomognat vo razre{uvawe na ne-koj od prisutnite simptomi: za ~istewe na organizmot od droga i podobruvawe na apetitot (infuzii, vitamini vo visoki dozi), za smiruvawe na sindromot na bolka (analgetici), za predizivikuvawe na son (hipnotici) i psihofarmaci, za razre{uvawe na napnatosta, nervozata, neraspoloènieto i dr. Primenata na lekovi bez istovremena primena na psiho i socioterapija, koja treba da prodolì i po zavr{uvaweto na tretmanot so lekovi, ne gi dava o~ekuvanite rezultati. Po zavr{uvaweto na detoksikacijata treba da se prodolì so terapija so an-tagonist (Naltrexone chydrochloride), pridruùvan so psiho i socioterapija.

1.1. Detoksikacija so klonidin Klonidinot e alfa agonist, {to se upotrebuva za kontrola na poka~en krven pritisok kako i za kontrola na apstinencijalnata kriza predizvikana so prekin na upotreba na opijatni drogi, bidejki gi suprimira simpati~nite fenomeni {to se javuvaat vo fazata na apstinencija. Lica zavisni od opijatni drogi moàt da se prefrlat na oralen klonidin, po~-nuvajki so dozi od 0.1 - 0.3 miligrami 3 - 4 pati na den (do 2.5 mg. na den). Za dis-panzerska praktika, ne se prepoa~uvaat dozi na kloinidin povisoki od 1 mili-gram na den. Pad na krvniot pritisok (hipotenzija) i sedacijata se dva lim-itira~ki fenomeni za upotrebata na klonidin vo dispanzerski uslovi. Klonidinot iako gi namaluva vegetativnite znaci (znacite na zasilena sim-pati~na aktivnost) pri prekinuvawe na vnos na opijati, subjektivnite tegobi kako letargija, voznemirenost, nesonica i èd za droga ne sekoga{ uspe{no gi ublaùva. Klonidiniot moè da se upotrebi zaedno so Naltrexone (Nemexin) za da se zabrza pojavata na apstinencija kako i da se olesni zabrzanoto preminuvawe na leku-vawe so antagonist. Pacientite obi~no po~nuvaat ednovremeno so klonidin i mnogu niska doza na naltrekson. Klonidin se dava vo podeleni i prilagodeni dozi, spored ostrinata na apsti-nencijalnata kriza, vo vkupna dnevna doza do 2 -2.5 mg. Naltreksonot popoleka se zgolemuva do doza od 50- 150 miligrami na den, do pettiot ili {estiot den.

56

60 - 90 % od pacientite uspevaat da go ostvarat preminot na naltrekson za po-malu od edna nedela. I ovoj vid terapija ima povisoka stapka na uspeh dokolku liceto vedna{ se vklu~i vo razni formi na psiho i socioterapija. 2. DETOKSIKACIJA SO SUPSTITUCIONA TERAPIJA Op{to za supstitucionata terapija Supstitucionata terapija („agonisti~ka farmakoterapija“, „terapija na na-domestuvawe so agonisti“, „agonist-asistirana terapija“) se definira kako da-vawe prepi{ana psihoaktivna substanca, farmakolo{ki povrzana so onaa {to ja predizivkala zavisnosta i pod medicinska supervizija, na licata {to se za-visni od psihoaktivna supstanca, a za da se postignat definirani celi vo tre-manot. Supstitucionata terapija e {iroko primenuvana pri spravuvaweto so nikotinskata i so opioidna zavisnost. Supstanci pogodni za ovoj vid terapija se onie {to imaat odredeni osobini na opioidi i {to imaat kapacitet da spre~at pojava na apstinencijalen sindrom i da ja namalat „gladta za droga“. Ednovremeno, tie gi namaluvaat efektite na he-roinot ili na druga opioidna droga bidej}i se vrzuvaat za opioidnite receptori vo mozokot. Vo svetot aktuelno se koristat slednive farmakolo{ki supstanci za supsti-tuciona terapija na opioidnata zavisnost : metadon, buprenorfin, dihidroko-dein, morfin koj poleka se osloboduva, i samiot heroin. Skoro site zemji ~lenki na Evropska unija pretpo~itaat primena na eden vid supstituciona terapija, otkolku pove}e razli~ni, pri {to vo nad 90% od site slu~ai se primenuva metadonot, osven vo Francija kade {to dominira bupre-norfinot. Prepi{uvaweto na supstituciona terapija i administriraweto na opoidnite agonisti na licata zavisni od opioidi, koja se odviva vo ramkite na pri-fatenata medicinska doktrina i praktika, potvrdena od ovlasteni avtoriteti, e vo soglasnost so Konvencijata za narkoti~ni drogi i psihotropni supstanci od 1961 i 1971. Op{to zemeno, se o~ekuva: opioidnite substitucioni lekovi da imaat podolgotrajno dejstvo otkolku

drogata {to ja zamenuvaat, pri {to bi se prodol`ilo vremeto na pojava na apstinencijalniot sindrom i bi se namalila ~estotata na administrirawe, pa ottuka so zemaweto na neophodniot lek pomalo e naru{uvaweto na normalnite

`ivotni aktivnosti. Od druga strana, pak, za razlika od nelegalnite drogi koi licata zavisni od drogi naj~esto samoinicijativno gi injektiraat ili inhaliraat, prepi{anite lekovi za supstituciona terapija obi~no se administriraat preku usta, vo forma na tableti ili rastvor, so {to zna~itelno se namaluvaat infekciite kako posledica od injektirawe.

57

2.1. DETOKSIKACIJA SO METADON Vo 1990 godina SZO predloì standardna terminologija za metadonskata terapija, podelena vo dve, odnosno ~etiri kategorii: 1. DETOKSIKACIJA SO METADON 1.1. Kratka detoksikacija: primena na metadonot vo tekot na 1 mesec ili

pomalku, za koe vreme dnevnata doza metadon progre-sivno se namaluva.

1.2. Dolga detoksikacija: primena na metadonot za period podolg od 1 mesec, no najmnogu do 3 meseci, za koj period dnevnata doza metadon postapno se namaluva.

2. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO METADON 2.1. Kratko odrùvawe: stabilno prepi{uvawe na metadon vo tekot na 6 meseci ili pomalku. 2.2. Dolgo odrùvawe: stabilno prepi{uvawe na metadon za period podolg od 6 meseci. Zabele{ka!

Pod terminot supstituciona terapija naj~esto se misli za supstituciona terapija na odrùvawe.

Detoksikacija so metadon ozna~uva primena na metadon za nadminuvawe na ne-prijatnite fizi~ki i/ili psihi~ki simptomi kako del od apstinencijalniot sindrom, nastanati so prekinot na kontinuirana upotreba na opijatna droga. Toa e postapka so pomo{ na koja individuata, za odreden vremenski period, se doveduva vo sostojba oslobodena od dejstvoto na nelegalnite drogi. Koga e detoksikacijata organizirana i cel sama za sebe, sledena e so visoka stapka na recidivnost. Imeno, ovoj terapevtski metod sam za sebe, samo vo okolu 5% od slu~aite, vo odredeni socioekonomski uslovi, kako kraen rezultat dava trajna apstinencija. Zatoa, vo tretmanot na opioidnata zavisnost detoksikacijata so metadon, ~ija primarna cel e nadminuvawe na apstinencijalniot sindrom, ne e dovolna, tuku e potreben terapevtski proces vo koj taa e prv ~ekor na dolgotrajna i kompleksna terapevtska programa bazirana na apstinencija. Pri detoksikacija so metadon, a po zavr{uvawe so metadonskata terapija treba isto taka da se primeni antagonist ( Naltrexon) lek koj go blokira efektot na opijatite/opioidite vo mozokot, pridruèni od soodvetni psiho i sociotera-pevtski i drugi programski aktivnosti. Uspehot na detoksikacijata so metadon vo golema merka zavisi od po~ituvaweto na Protokolot za primena na metadon vo tretman na opijatnata zavisnost. Kriteriumi za vklu~uvawe na lice zavisno od opijatni drogi, vo programa na metadonska detoksikacija: Minimum uslovi za priem: Liceto zavisno od opijatni drogi da ne e pomlado od 18 godini na denot

na priemot;

58

Ako zloupotrebuva opijatni drogi najmalku edna godina; Ako e utvrdeno postoewe na izrazena forma na apstinencijalen sindrom

od opijaten tip; Ako e zabolen od poseriozni somatski, nevrolo{ki ili psihija-triski

zaboluvawa koi ja onevozmoùvaat nemetadonskata detok-sikacija; Liceto zavisno od opijatni drogi li~no, dobrovolno i so sopstvena pis-

mena soglasnost da prifati detoksikacija so Me (potpi{uva terapevstki dogovor - Prilog br. 3).

Isklu~oci: Vo programata na metadonska detoksikacija, osven gore navedenive, moàt da se vklu~at i Lica pomladi od 18 godini, samo dokolku gi ispolnuvaat site pogore navedeni kriteriumi i dokolku e dobiena i pismena soglasnost od strana na niven ro-ditel / staratel.

ТЕРАПИЈА СО АНТАГОНИСТИ Ovoj vid terapija se primenuva kaj lica kaj koi uspe{no e sprovedena detoksi-kacijata, t.e lica kaj koi e postignata apstinencija od opijati/opioidi. An-tagonistite gi blokiraat opijatnite receptori vo mozokot i so toa go onevozmoùvaat efektot na opijatite/opioidite, zaradi {to liceto gubi in-teres da gi zema. Takov lek e Naltrexone chydrochloride (Nemexin, Nalorex, Revia) koj se proiz-veduva vo tabletarna ili kapsularna forma od 50 mgr., a se zema preku usta na sekoi 24 ~asa. Se metabolira vo crniot drob i izla~uva preku mo~kata i izme-tot. Terapijata so agonisti se sproveduva spored jasno utvrden protokol (kriteri-umi za priem, postapka na voveduvawe na lekot, kontrola na piewe, dolìna na terapija). Neophodna e laboratoriska analiza na krvta so hepatalni probi i negativen naod na opijati/opioidi vo urina pred zapo~nuvawe na ovoj vid terapija. Potrebna dnevna doza e 50 mgr. sekoj den, ili 100 mgr. sekoj vtor den. Vo odre-deni situacii moè da se dadat najmnogu do 200 mgr. od lekot za slednite 4 dena. Se prepora~uva pove}emese~na primena na antagonisti (6-12 meseci). Se prepora~uva piewe na lekot na poln èludec, pod kontrola na ~len na seme-jstvo, za da se izbegne mo`nosta od neredovno piewe i incidentna paralelna zloupotreba na opioidna droga koja moè da ima seriozni posledici. Programi vo koi se vklu~uvaat antagonisti sodràt intenzivni programi za in-dividualen rast i razvitok, rabota so semejstva, grupna psiho i socioterapija, programi za edukativna i profesionalna nadgradba i rabotno angaìrawe, sport i rekreacija, prevencija na recidiv i dr. Uspehot na terapijata vo ovie i sli~ni programi se meri pred se so postigna-tiot progres i kvalitet vo individualnoto, semejno, socijalno i profesionalno ìveewe, a ne samo spored dolìnata na odrùvanata apstinencija.

59

B./ ТЕРАПИЈА НА ОДРЖУВАЊЕ 1. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO METADON Odrùvawe so metadon e moèbi edna od najproveruvanite terapevtski modeli na poleto na zloupotreba na drogi i seu{te prodolùva da bide predmet na bro-jni diskusii i da predizvikuva profesionalni i politi~ki kontraverzi, iako brojnite istraùvawa vo svetot pokaàle pozitivni terapevtski rezultati, gledani preku slednite parametri: namalena zloupotreba na opijatnata droga; namaleni kriminalni aktivnosti; finansiska isplativnost; podobreno fizi~ko, psihi~ko zdravje i socijalno funkcionirawe. Vo svetot 500.000 lica zavisni od opijatni drogi se na terapija so metadonsko odrùvawe, od koi 300.000 vo Evropa, 180.000 vo SAD i okolu 20.000 vo Avstra-lija. Vo Evropa se primenuva vo najgolemiot broj zemji, kako : V. Britanija, Finska, Danska, [vedska, Hilandija, Francija, Germanija, Portugalija, [pa-nija, Belgija, Italija, Luksemburg, Polska, Grcija, Bugarija, golem broj zemji na biv{iot SSSR i dr. Metadonot e najbaran tretman od strana na zavisnicite i e najpogoden da se pri-vle~at onie so mala motiviranost za promena i mala doverba vo svoite mo`nos-ti za promena. Tretmanot so metadonsko odrùvawe e najpogoden vo programite za namaluvawe na {tetata. Vo sekoj slu~aj, podobro e da se sproveduva metadonski tretman ot-kolku nikakov tretman. Metadonskoto odrùvawe dava podobri rezultati dokolku se sproveduva zaedno so intervencii za podr{ka od psiholo{ki i sociorehabilitaciski tip. Krajna cel e da se namalat zdravstvenite, socijalnite, ekonomskite i zakon-skite posledici od upotreba na opijatni drogi, za individuate i za op{testvoto. Metadonskoto odrùvawe celi kon:

1. namaluvawe na upotreba na nelegalni opijatni i drugi drogi, 2. podobruvawe na zdravstvenata sostojba,

3. spre~uvawe na {irewe na infektivni bolesti zaradi in-

travenozna upotreba na droga,

4. namaluvawe na smrtnosta,

5. namaluvawe na kriminalot i

6. podobruvawe na socijalnoto funkcionirawe Metadonskite programi na odrùvawe vo svetot se razlikuvaat spored na~inot na organizirawe i realizacija, no glavno se grupiraat na programi so nizok i programi so visok prag3:

3 Methadone Guidelines, june 2000

60

Programi so visok prag: Vo niv pote{ko se vleguva i moàt da imaat poselektivni kriteriumi za

priem na lica zavisni od opijatni drogi. Orientirani se kon potpolna apstinencija od drogi (vklu~uvaj}i i apstinen-

cija od metadon). Nemaat fleksibilni terapevtski mo`nosti. Vklu~uvaat redovna kontrola na drogi vo urinata. Nefleksibilna politika na ispi{uvawe na primenite lica (ne se tolerira

nelegalnata upotreba na opijatni drogi). Sovetuvaweto i psihoterapijata se zadolìtelni. Programi so nizok prag:

Toa se programi {to imaat tendencija maksimalno da go favoriziraat vklu~uvaweto na licata zavisni od opioidni drogi vo tretmanot, a koi ne se mo-tivirani da pristapat vo kakva bilo terapevtska relacija. Osnovnata karakteristika na licata {to se vklu~uvaat vo ovie programi e

nedostatok na èlba / namera / volja da prekinat so upotrebata na nelegal-nata droga. Orientacijata na ovie programi e naso~ena kon motivacijata na licata zavisni od opijatni drogi e da go promenat svoeto zavisni~ko odne-suvawe.

Intervenciite so nizok prag ne ja isklu~uvaat mo`nosta od ~ekorewe kon tretmanite so povisok prag, pa duri i kon programite od tipot na potpolna apstinencija (drug free).

Vo niv lesno se vleguva Orientirani se kon namaluvawe na {tetite od upotreba na drogi. Nivna osnovna cel e otstranuvawe na znacite za apstinencijalen sindrom i „gladta“ za droga i podobruvawe na kvalitetot na ìveewe na liceto zavisno od opijatni drogi. Uslovi za priem vo terapija na odrùvawe so metadon (MMT): 1.1. Minimalni uslovi za priem:

Lice zavisno od opijatni drogi moè da bide vklu~eno vo MMT ako: Ne e pomlad od 18 godini na denot na priemot. Zloupotrebuva opijatni drogi najmalku edna godina. Ima prethodno neuspe{en obid na detoksikacija, sprovedeni vo zdravst-

vena ustanova i spored odredena programa; Liceto zavisno od opijatni drogi li~no, dobrovolno i so sop-stvena pis-

mena soglasnost prifa}a terapija na MMT , t.e. potpi{uva terapevtski dogovor (Prilog br. 3).

1.2. Isklu~oci (specijalni grupi):

Nadvor od gornite kriteriumi vo MMT moè da se vklu~i: Lice zavisno od opijatni drogi pomlado od 18 godini, no samo

Ako e zavisen od opijatna droga najmalku edna godina, Ako ima prethoden neuspe{en obid za detoksikacija vo zdravstvena

ustanova i spored odredena programa

61

Ako li~no, dobrovolno i so sopstvena pismena so-glasnost prifa}a terapija na MMT (potpi{uva terapevtski dogovor - Prilog br. 3), no i

Ako ima pismena soglasnost od roditel / staratel, koj isto taka go potpi{uva Terapevtskiot dogovor,

I/ili ako e HIV pozitivno. Lice zavisno od opijatni drogi izlezeno od zatvor kade {to bilo treti-

rano so MMT Bremeni `eni so dokumentirana zavisnost od opijatni drogi HIV pozitivno lice Lice zavisno od opijatni drogi so dijagnosticiran hepatit i/ili so ci-

roza na crniot drob i drugi te{ki hroni~ni zabo-luvawa Lice zavisno od opijatni drogi so verificirana dijagnoza na maligno

zaboluvawe

Pravilnata orientacija na liceto zavisno od opijatni drogi {to se vklu~uva vo MMT e su{testvena za negovata celosna integracija vo terapevtskiot sistem. Za taa cel Zadol`itelni se slednite informacii i pojasnuvawa: a. Celi na tretmanot Na liceto zavisno od opijatni drogi detalno mu se objasnuvaat celite i o~ekuvawata od MMT i va`nosta od nivnoto postignuvawe:

prekinuvawe so upotreba na heroin ili druga opijatna droga, za{tita od zarazuvawe so HIV i hepatit, podobruvawe na telesnoto i na psihi~ko zdravje, ottrgnuvawe (oddale~uvawe) na pacientot od ilegalniot pazar, namaluvawe/prekinuvawe na kriminalnite aktivnosti povrzani so upot-

rebata na droga, i podobruvawe na kvalitetot na iveewe.

b. Informacii za metadonot Liceto zavisno od opijatni drogi treba da bide informiran za dejstvoto nametadonot, doziraweto, nesakanite dejstva, sozdavaweto na zavisnost, prispo-sobuvaweto na dozata, opasnosta od predozirawe, na~inot na izdavawe i zemawe na lekot, pravoto i uslovite pod koi e dozvoleno zemawe metadon za doma, ~uvaweto na lekot doma i dr. v. Pravo na liceto zavisno od opijatni drogi primeno na lekuvawe Liceto zavisno od opijatni drogi detalno se informira za negovite prava vo vrska so lekuvaweto, kako {to sledi: zdravstven tretman bez diskriminacija, po~ituvawe na negovata li~nost i doverlivost na informaciite za nego-

voto zdravje, pravo da bide sovetuvan, pravo da bide informiran za dijagnozata, za terapevtskiot plan, za tekot

na lekuvaweto, dnevnata doza i za te{kotiite {to se javuvaat pri leku-vaweto,

pravo da bide informiran za posledicite od lekuvaweto i pravo da odbie lekuvawe, doza, dijagnosti~ka ili terapiska postapka.

g. Obvrski na liceto zavisno od opijatni drogi Liceto zavisno od opijatni drogi detalno se informira za negovite obvrski:

o redovno da ja posetuva zdravstvenata ustanova,

62

o redovno i aktivno da u~estvuva vo programite za lekuvawe, o aktivno da sorabotuva so terapevtskiot tim, o da go po~ituva ku}niot red i o da se odnesuva neagresivno i nenasilni~ki.

d. Posledici od otstapuvaweto od obvrskite: Pri otstapuvawe od obvrskite doa|a do menuvawe na terapevtskiot reìm vo smisla na: - gubewe na pravoto na zemawe terapija za doma, - isklu~uvawe od programata i upatuvawe vo druga ustanova, vo slu~ai samo na avto i heteroagresivno odnesuvawe. 2. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO LAAM

( L-alfa-acetilmetadol) LAAM e mu agonist opioid kako i metadonost, no so podolgotraen efekt, blago-darenie na aktivnite metabolite, nor LAAM i dinor LAAM. Poluìvotot na LAAM pri ednokatna upotreba iznesuva 0,5-1 den, na nor LAAM 1-2 dena, a na di-nor LAAM 3-4 dena. Pri oralna primena vrv vo plazma postignuva posle 3 ~asa, a negoviot metabolit dinor LAAM posle 20-30 ~asa. Bezbeden e koga se primenuva pravilno. Se isfrla preku urina i izmet. Doza od 80 mgr LAAM e ekvivalentna na doza od 60-65 mgr Metadon. Za pacien-tite {to doa|aat direktno od programa za metadonsko odrùvawe, LAAM treba da zapo~ne so doza koja e 1,2 do 1,3 pati pogolema od metadonskata doza ( no da ne bide pogolema od 120 mg.). Se dava tri pati nedelno (Ponedelnik- Sreda- Petok) so toa {to najvisoka doza se dava vo Petok (na primer 100/100/140mg). Se prepora~uva, na pr., LAAM da se dade vo ponedelnicite i vo sredite, a dozata da se nagolemuva vo petocite za 15% do 40% za tridneven tretman. Isto kako i Metadonot, povisoki dozi na LAAM se poefikasni vo spre~uvawe da upotreba na opijati za vreme na tretmanot. Prakti~en e zaradi toa {to pacien-tite doa|aat tri pati nedelno vo klinikite, so {to se izbegnuva i davaweto na metadon za pove}e denovi, a so toa se namaluva i rizikot za uli~na trgovija so metadonot. LAAM se primenuva vo SAD, no vo zemjite na EU toj e povle~en od terapevtskata arena po preporaka na Evropskata agencija za procenka na medi-cinskite produkti (EMEA), a poradi somne` od mo`ni negativni efekti vrz srcevata funkcija sogledani kaj licata {to bile na tretman so LAAM 4.

3. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO BUPRENORFIN (Buprenorphine)

Najmnogu se primenuva vo Francija kade e poznat pod imeto Subotex. Buprenorfinot e me{an opioid agonist- antagonist. Dejstvuva na mu opijatnite receptori i go dava svojot parcijalen efekt na agonist, a preku dejstvoto na i na kappa opijatni receptori kade go dava svojot parcijalen efekt na antago- 4 EMCDDA- European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction

63

nist. Antagonisti~kiot efekt e poslab vo odnos na agonisti~kiot no ne i pri zgolemuvawe na dozata, koga ovaa razlika stanuva se ponezna~ajna. Zemen preku usta ne se absorbira dobro, poradi {to voobi~aeno se zema sub-lingvalno, vo dozi koi se zgolemuvaat se do postignuvawe na plato. Buprenor-finot ima subjektivni efekti sli~ni na morfinot i predizvikuva vkrtstena tolerancija so drugite opioidi. Toa e lek koj ima dolgotrajno dejstvo, slabo iz-razena fizi~ka zavisnost i sredno izrazen apstinencijalen sindrom pri prekin. Ima pomalo eufori~no i pomalo sedativno dejstvo, pomalku strani~ni efekti, a pokaùva i pomala depresija na respiratornata funkcija, poradi {to e po-mala mo`nosta od predozirawe, za razlika od metadonot i heroinot, duri i ako se zeme zaedno i vo isto vreme so drugi opioidi. Poradi antagonisti~kiot efekt na kappa opioidnite receptori, toj pokaùva antidepresivni efekti, pred se, vo smisla na stabilizirawe na disforijata. Dozvoluva lesen premin kon drugi vidovi lekarstva i e osobeno pogoden kaj li-cata so dvojna dijagnoza. Koga se primenuva kaj bremeni èni zavisnici na opioidi, pridruèn e so poniska incidenca na neonatalen apstinencijalen sin-drom. Istraùvawata pokaùvaat deka buprenorfinot, isto taka ima potencijal za zloupotreba, onamu kade {to se upotrebuva kako analgetik, odnosno tabletata se rastvara, a potoa se inektira (istraùvawa napraveni vo Avstralija, Francija, Finska, Nov Zeland, [kotska i [panija). Dokolku se injektira supkutano ili duri intravenozno, ili ako se v{mrkuva, pokaùva eufori~ni efekti i efekti sli~ni na opioidite. Zatoa postojat kombinirani tableti bu-prenorfin - nalokson (Suboxon) koi se primenuvaat za tretman na zavisnici. Odnosot e 4:1 za buprenorfin odnosno 2/0.5 mgr ili 8/2 mg. Naloksonot pak, e antagonist koj ne e efikasen pri oralna, no e efikasen pri parenteralna upot-reba. Taka, ako se injektiraat ovie tableti }e predizvikaat apstinencijalna kriza, zaradi antagonisti~koto dejstvo na nalokson pri parenteralna primena. So buprenorfin e mo`na i detoksikacija. Za da se izbegnat znacite na apstinencijalniot sindrom, buprenorfinot ne bi smeel da se zapo~ne dokolku ne se pominati najmalku 4 ~asa od poslednata doza heroin. Ako pacientot doa|a od metadonska programa, dnvnata doza metadon tre-ba da se namali do 30 mg/dnevno, pred buprenorfinot da se vklu~i vo terapijata. Efektite na buprenorfinot, vo adekvatna doza, se sli~ni od onie na metadonot vo smisla na namaluvawe na zloupotrebata na nelegalniot opioid i po-dobruvawe na psihosocijalnoto funkcionirawe, no negovata agonisti~ka aktiv-nost celosno zemena, poslaba e od metadonot, {to e edna od glavnite pri~ini za niskata stapka na zadrùvawe pri tretmanot. Pri voveduvawe na buprenorfin vo prvite tri dena se poka~uva dozata od 2 na 4 pa potoa 8 mgr dnevno na sublingvalen rastvor ili 4-6-12 mgr sublingvalna ta-bleta. Doza od 4- 16 mgr sublingvalen rastvor e dovolna da gi blokira efektite na opijatni drogi. Dozata na odrùvawe so buprenorfin moè da iznesuva od 1- 16 mgr sublingvalen rstvor. Sublingvalen rastvor buprenorfin od 8mgr dnevno e efikasen isto kolku i 40-60 mgr metadon dnevno. Vo sega{niov moment biprenorfinot e poskap od metadonot.

64

4. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO MORFIN KOJ POLEKA SE

OSLOBODUVA (Slow release morphine Morphini hydrochloridum)

Morfinot, poradi kratkiot poluìvot (4-6 ~asa) ne e pogoden za tretman na opioidna zavisnost. Me|utoa, denes postojat formi na t.n. morfin koj poleka se osloboduva (Slow release morphine) koj ima podolg poluìvot na eliminacija i se zadrùva vo stabilno plazma nivo 24 ~asa. Se dava oralno edna{ dnevno, a maksimalno nivo vo krvta se postignuva posle 4 - 7 ~asa. Po~etna doza e 120-200 mgr., a dozata se titrira, na sekoi 4-5 dena vo nar-ednite 2 sedmici. Doza na odrùvawe naj~esto iznesuva od 300-900 mgr. dnevno. Maksimalna dnevna doza iznesuva 1200 mgr. Ovaa forma se koristi vo Avstrija, [vajcarija, [panija, Francija, Slovenija, Bugarija i drugi zemji kako supstituciona terapija za odrùvawe.

5. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO DIHIDROCODEINE

Se primenuva vo nekoi zemji za detoksifikacija i za supstituciona terapija na

odrùvawe.

6. TERAPIJA NA ODR@UVAWE SO HEROIN (diacetylmorphine)

Heroinot e opioiden analgetik, koj vo najgolemiot broj zemji vo svetot e nele-galna droga. Poradi svojot kratok poluìvot pacientite bi trebalo da go ze-maat nekolku pati vo denot, so {to e skapa i neudobna alternateva. Do sega se napraveni samo mal broj istraùvawa za ovoj vid tretman. Prvoto istraùvawe doa|a od Obedinetoto Kralstvo kade {to psihijatrite bile vo sostojba podolgo vreme da prepi{uvaat heroin. Duri od neodamna e posistemati~no istraùvan vo kontrolirani obidi vo nekoi mesta vo Holandija i vo [vajcarija, kako al-ternativen vid tretman na odrùvawe5.Od neodamna se primenuva i vo Ger-manija, a negovata primena e predmet na diskusija i vo nekoi drugi zemji na EU, kako mo`na alternativa za odredena grupa ekstremno problemati~ni lica zav-isni od heroin, koi ne pokaàle dobri rezultati od drugite formi na supsti-tuciona terapija, pri {to nivnata droga na izbor, t.e. heroinot, se dava vo medi-cinski kontrolirani uslovi. 5 Uchtenhagen et al., 1999; Johnson, et al., 1999

65

РАСТРОЈСТВА ПРЕДИЗВИКАНИ ОД УПОТРЕБА БА ДРУГИ ДРОГИ / СУПСТАНЦИИ, КАЈ ЛИЦА ВО МЕТАДОНСКИ

ПРОГРАМ – КОМОРБИДНА ЗАВИСНОСТ

Pome|u lica vo MMT ( metadonski program za odrùvawe) upotrebata na drugi drogi i psihoaktivni supstancii ne e nevoobi~aena pojava, tuku naprotiv, rela-tivno ~esta. Zloupotrebata na hemiski supstancii od lica vklu~eni vo MMT vklu~uva zloupotreba na legalno dostapni supstancii - tutun i alkohol kako i drogi koi se nabavuvaat na ilegalniot pazar (heroin, kokain i drugi). Upotre-bata na prepi{ani lekovi za oralna upotreba osobeno benzodiajazepinita, no ne isklu~ivo i samo tie, e isto taka prisutno kaj lica vo MMT. Tuka gi opi{uvame: prisutnosta na ovaa pojava pome|u licata vo MMT, posledicite, metodite za otkrivawe na drogite koi voobi~aeno se upotrebuvaat od licata vo MMT. Posebno se fokusirame na heroinot, kokainot, benzodijazepinite, cigarite i alkoholot kako i na klini~koto razre{uvawe na sostojbite kaj lica koi upo-trebuvaat razni kombinacii na supstanci.

Va`no e da se znae deka najgolem broj na lica zavisni od opioidi imaat istorija na upotreba na pove}e drogi.

Lice koe e na tretman so metadon moè da upotrebuva i 4-5 supstancii ili da ima razvieno zavisnost kon niv. Za lica koi imaat pokraj zavisnosta i drugo psihi~ko rastrojstvo, vklu~uvaj}i antisocijalno poremetuvawe na li~nost, ovoj broj e i pogolem. Vo nekoi zemji na SAD kokainot se sretnuva mnogu ~esto kaj lica vklu~eni vo MMT, kako i alkoholot, kanabisot i sedativite, voobi~aeno benzodiazepinite. Kaj nas toa ne e slu~aj so kokainot, no drugite supstancii se isto taka prisutni. Pu{eweto na cigari, ~esto vo neumereni razmeri, e isto taka prisutno kaj golem broj na lica vo MMT. Vo nekoi zemji kade {to e toa is-traùvano, 92% od vklu~enite lica vo MMT se pu{a~i. Metadonot go blokira ili namaluva efektot na heroinot, no i pokraj toa okolu 60% od pacientite prodolùvaat da koristat heroin za vreme na tretmanot. Pa sepak, istraùvawata pokaùvaat deka koli~inata i ~estotata na upotreba na heroin e pomala otkolku {to bila pred tretmanot. Na upotrebata na heroinot za vreme na tretmanot vlijaat nekoi f-ri na lekuvaweto kako {to e:

o visinata na dozata na metadon, o dolìnata na traewe na tretmanot (so tek na lekuvawe upotrebata na

heroin e se poretka) kako i o tolerancijata od strana na personalot na ovaa pojava.

Ne e sosema jasno zo{to nekoi pacienti prodolùvaat so upotreba na heroin ili pak do koj stepen tie moàt da gi ~uvstvuvaat efektite na drogata koga ja upotrebuvaat paralelno so metadonskata terapija. Promeni vo vreme na traewe na tretmanot Nekoga{ se zabeleùva deka upotrebata na alkohol ili drugi drogi se zgole-muva vo MMT. Nekolku f-ri moàt da go objasnat ova. Taka na primer: Pacienti koi ja prekinuvaat ili ja namaluvaat upotrebata na heroin pri

vleguvawe vo MMT, moè sega da imaat pove}e vreme i pari koi }e gi tro{at na drugi supstanci.

66

Benzodiezepinite se lesno dostapni i ~esto se zloupotrebuvaat od pacien-tite vo MMT. I na kraj

Upotrebata na drugi supstancii moè da se zapo~ne ili da se zgolemi zaradi zaemnoto dejstvo me|u taa droga i matadonot, kako na primer benzodi-azepinite go zgolemuvaat efektot dobien od metadonot.

Vo tek na vreme namaluvaweto posebno se zabeleùva za prisustvoto na opijati -heroin, no isto taka i drugite supstancii kaj del od pacientite se poretko se prisutni. Vo nekoi istraùvawa koi se praveni vo svetot kaj pacienti vo MMT, najdeno e deka e kaj 50% od pacientite koi se vo MMT do 2 godini prisaten heroinot, no samo kaj 12-20% od pacientite koi se vo tretman pove}e od dve godini .

Posledici od upotreba na pove}e supstancii za vreme na MMT Ima medicinski, psiholo{ki i bihejvioralni posledici pri upotreba na bilo koja droga, no ovie rizici/posledici prodolùvaat koga pacientite upotrebu-vaat legalni i ilegalni drogi za vreme na tretmanot. Tuka }e stane zbor za rizicite i posledicite so koi pacientite vo MMT se soo~uvaat koga tie pro-dolùvaat da upotrebuvaat hemiski supstancii za vreme na MMT.

1. Metadon i HEROIN Edna od posledicite od prodolùvawe na koristewe na heroin za vreme na MMT, dokolku e negovata upotreba intravenska, e potencijalnata izloènost na HIV infekcija, B i C òlticata, apscesi i drugi infekcii kako posledica na zagadena oprema. Drug moèn rizik, koj se bazira pove}e na spekulacija otkolku na istraùvawe, e deka pacientite koi prodolùvaat so upotreba na heroin imaat tendencija da stanat pove}e fizi~ki zavisni so izloùvaweto na dodadeneta droga so kratko dejstvo-heroin. Ovaa zavisnost moè da rezultira so potencirawe na apstinen-cijalnite te{kotii i potrebata da se prodolì so opijati so kratko dejstvo -heroin koj pomaga za razre{uvawe na apstinencijalnite simptomi. Vo ovakov slu~aj poka~uvawe na dozata na metadonot moè da pomogne. Druèweto so istite lica- zavisnici i zadrùvawe na istiot stil na ìveewe ( drug-using lifestyle) e isto taka edna od posledicite od upotrebata na heroin za vreme na tretmanot. 2. Metadon i KOKAIN

Najseriozniot rizik e povrzan so intenzivna stimulacija na CNS i vazokon-strikcija koja moè da dovede do silno poka~uvawe na krvniot pritisok. Ova moè da dovede do seriozni posledici, kako na pr. ruptura na aorta ili namalen protok na krv vo organite {to moè da dovede do infarkt na srceto, o{tetuvawe na bubrezite, crevata i drugite organi. Bremeni zavisni~ki koi upotrebuvaat kokain moàt da doìveat spontan abor-tus. Najgolem broj smrtni ishodi, kako rezultat na upotreba na kokain, se nenadejni i se slu~uvaat pred da im se pruì pomo{. Upotrebata na kokain moè da bide povrzana so mnogu travmatski nastani, nesre}i, ubistva i samoubistva.

67

Intoksikacijata so kokain moè isto da predizvika mentalna konfuzija kako i drugi simptomi vklu~uvaj}i anksioznost, pani~ni ataki, agitiran delirium i paranoidni psihozi. Simptomite vklu~uvaat gradna bolka, mentalna konfuzija i se voobi~aeni pri~ini za poseti na slu`bite za itna med. pomo{.

3. Metadon i BENZODIAZEPINI

Problemite koi se povrzani so upotreba na benzodiazepini vklu~uvaat sedacija, problemi so memorijata, predozirawe i fizi~ka zavisnost. I pokraj toa {to se razviva tolerancija na sedativniot efekt na ovie lekovi upotrebata na benzo-dijazepini moè da bide faktor za soobra}ajni nesre}i, osobeno koga se upotre-buvaat zaedno so drugi sedativni lekovi i alkohol. Problemot so memorijata e edna od najzagriùva~ki efekt od benzodijazepini i ne e jasno kolku moè da se razvie tolerancija na ovie efekti. Klini~ki problemite so memorijata moè da bidat tolku silni {to moè pacientot da zaboravi va`ni informacii ili da vleze vo rizi~no odnesuvawe, dodeka e pod dejstvo na benzodijazepini. Iako predozirawe so benzodijazepini samo za sebe vo princip ne doveduvaat do smrten ishod, predozirawe so benzodijazepini kombinirani so drugi supstan-cii, vklu~uvaj}i go metadonot, moè da bidat fatalni. Taka benzodijazepini voobi~aeno se nao|aat vo toksikolo{kite analizi na `rtvite od samoubistvo i rizikot od samoubistvo moè da bide tesno povrzan i zabeleàn kaj pacienti na metadon koi zemaat benzodijazepini. Verojatno najdominanten i zna~aen rizik so benzodijazepinska upotreba kaj zav-isnicite e razvivawe na fizi~ka zavisnost i apstinencijalni simptomi koi se javuvaat kaj diskontinuirana upotreba na benzodijazepini. Koga regularnata upotreba na benzodijazepini e prekinata, pacientot moè da po~uvstvuvaat pov-torna ( rebound ) anksioznost, agitacija, nesonica, napnatost, potewe, treperewe, zvonewe vo u{ite, poja~ana ~uvstvitelnost kon zvuci i svetlina i senzitivni i perceptivni poremetuvawa. Vo slu~aj na silno izrazena zavisnost moèn e i de-lirium i gr~evi ( isto kako onie videni pri teòk alkoholen apstinencijalen sindrom). Ja~inata i traeweto na simptomite }e zavisi od koli~inata i traeweto na prethodnata upotreba i od vidot na benzodijazepinite koi bile upotrebuvani. Zaradi potencijalnite opasnosti koi moàt da se javat benzodijazepiniskata detoksikacija treba da bide vodena pod lekarski nadzor, najdobro vo bolni~ki uslovi.

4. Metadon i ALKOHOL

Upotreba na alkohol pome|u opioidninite zavisnici moè da bide povrzano so zdravstveni problemi i impulsivno agresivno odnesuvawe vo bolnicite kade se lekuvaat. Drug voobi~aen problem povrzan so upotreba na alkohol se povremeni stesnuvawa na svesta, agresivno ili nasilni~ko odnesuvawe, nesre}ni slu~ai, gubewe na rabota, naru{uvawe na semejniot ìvot, naru{uvawe na mentalno i fizi~ko zdravje. O{tetuvaweto na jetrata e najdobro prou~ena i najvoobi~aena komplikacija povrzana so piewe na alkohol. Dobro e poznato deka upotrebata na alkohol dava toksi~ni efekti i na drugite organi i moè da dovede i do akutni i hroni~ni kognitivni naru{uvawa kako i naru{uvawa na srceto, bubrezite i krvta.

68

Upotrebata na alkohol e vode~ka pri~ina za smrt kaj pacienti na metadon, vo zemji kade {to toa e istraùvano, kade duri 18-60% od smrtnite ishodi se rezul-tat na upotreba na alcohol kaj lica na MMT. Pacientite vo nekoi kliniki vo SAD mora da napravat test za prisastvo na alkohol pred da ispijat metadon. Ako koncentracijata vo krvta iznesuva 0,5 promili ili pove}e ne im se dava metadon se dodeka koncentracijata ne padne pod o,5. Ovaa merka e poradi toa {to pacientite {to se na metadon, a upotrebu-vaat i drugi supstancii, vo slu~ajov alkohol, se pod visok rizik od smrten ishod, poradi zaedni~koto dejstvo (sinergizam) na istite. Upotrebata na alkohol e f-r koj doveduva do predvremeno izleguvawe od tret-man i se procenuva deka okolu 25% od pacienti koi otpadnale od metadonskite programi imale problemi so alkohol, {to dovelo do odsutnost od tretman, neredovnost i agresivno odnesuvawe vo bolnicite.

5. Metadon i MARIHUANA

Nesakani efekti od upotreba na marihuana vklu~uva motorna diskordinacija i naru{uvawa na memorijata. Ovie efekti moàt da vlijaat na rabotosposob-nosta, a moàt da dovedat i do nesre}ni slu~ai. Upotrebata na marihuana moè da dovede do nesakani psiholo{ki posledici kako anksioznost, pani~ni ataki, setilni poremetuvawa i vo ekstremni slu~ai toksi~ni psihozi. Primarnite fiziolo{ki (na somatski plan) efekti na marihuanata se: povi{ena srceva akcija, zgolemen apetit i zakrvaveni o~i. Iako zabrzanata rabota na srceto moè da bide problem na lice so srceva bolest, opasni kardio-vaskularni reakcii od marihuanata se retkost. Dobro prou~ena i potvrdena e opasnosta od efektite predizvikani od marihu-ana vrz belite drobovi. Dimot od marihuanata sodrì isti kancerogeni materii kako dimot od cigarite, i toa naj~esto i vo pogolemi koncentracii. Marihua-nata se vdi{uva dlaboko i se zadrùva vo belite drobovi podolgo otkolku dimot od cigarite. Zatoa, pogolem e rizikot od belodrobni zaboluvawa kaj pu{a~i na marihuana, kako {to se: bronhitis, emfizem i rak na belite drobovi. Interesno e toa {to malku ispituvawa i podatoci ima okolu povrzanosta na upotrebata na marihuana kaj lica vo MMT, za razlika od istraùvawa napraveni za upotrebata na drugi ilegalni drogi i metadon, ili pak povrzanosta na ovie faktori so lo{iot odgovor kaj lica vo MMT. Sosema sprotivno e so istraùvawata i podatocite za pravoproporcionalnata povrzanost na upotrebata na kokain i benzodijazepini kaj pacienti vo MMT i lo{iot odgovor na tretmanot; odnosno so pogolema ~estota na upotreba na her-oin ili pak porizi~no odnesuvawe. Ulogata na pu{eweto na marihuana kaj pa-cientite vo MMT treba da bide evaluirana pove}e. 6. Metadon i CIGARI

Pu{eweto e povrzano so zgolemen rizik od bolest i smrt i kaj op{ata popu-lacija, odnosno okolu 400 000 lica umiraat godi{no od razni posledici povr-zana so pu{eweto, kako na pr. srcev udar, rak na belite drobovi, drugi hroni~ni belodrobni zaboluvawa i dr.. Podatoci vo vrska so pu{eweto i rizicite od bolest i smrt posebno za lica na metadon nema, no verovatno tie ne se razliku-vaat od podatocite vo op{tata populacija. Zatoa, dokolku lice na metadon pre-

69

kine so ilegalni drogi, pa i so alcohol, seu{te e pod rizik za mo`ni posledici od pu{eweto cigari.

Otkrivawe na drugite drogi( supstanci) kaj lica vo MMT

Otkrivaweto na toa koi supstanci liceto koristi vo tek na tretmanot e mnogu zna~ajno, kako za opredeluvaweto na najsootvetni intervencii, taka i za pravewe na individualen plan za tretman. Za utvrduvawe na postoewe na drugi supstanci vo tek na MMT postojat dva na~ina: preku raport na pacientot ili pak so laboratoriski analizi. Iako laboratoriskiot naod se smeta za objektivna metoda, sepak taa ne dava do-volno podatoci, pa zatoa sekoj naod treba da e potkrepen i so podatoci - raport od pacientot. Taka ne primer pacient koj zema heroin dva pati nedelno i pa-cient koj zema heroin dva pati dnevno imaat isti laboratoriski rezultati.

Tretman i klini~ki preporaki

1. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristiHeroin

Poka~uvawe na dnevnata doza metadon e prva terapevska merka, pri soznanie za prodolùvawe so upotreba na heroin ( opijati) kaj lica vo MMT. Osven ovaam i drugi terapevtski merki, kako psihoterapija, sovetuvawe, moàt da bidat mnogu efikasni. Ponekoga{ se potrebni nekolku nedeli od poka~uvaweto na dozata za da se dobie povolen rezultat. Ponekoga{ pacientite prodolùvaat so upotreba na heroin i pokraj dozata od 80-100 mgr. metadon dnevno. Bidej}i visokite dozi na metadon se bezbedni za pacienti koi ve}e imaat razvieno tolerancija kon metadon, se ispituva i toa dali povisoki dozi od 100 mgr. moàt da dadat pozitiven efekt vo sopirawe na koristewe na heroin. Klini~ki preporaki: Metadonskata doza se zgolemuva do onaa doza pri koja se vospostavuva apstinen-cija ili pak do maksimalno dozvolenata. Ako so toa ne se postigne efikasen odgovor toga{ se prezemaat psihoterapevtski intervencii. 2. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristi Kokain Metadonot direktno ne vlijae na upotrebata na kokain, no so samoto vklu~uvawe na liceto vo MMT, toj ima sekojdneven kontakt so terapevt. Za nesre}a, iako mnogu istraùvawa se praveni za da se najde korisen farmakolo{ki tretman za zavisnosta od kokain, do denes takov ne e pronajden. Zatoa, programite se ba-ziraat na sovetuvawe i bihejvioralni intervencii, no MMT zaedno so sovetu-vaweto ne se dovolno dobra metoda za da se prekine so upotrebata na kokain. Tokmu poradi seto navedeno neophodno e vo idnina da se bara efikasen tretman. Sovetuvaweto i intervenciite za motivacija se prv ~ekor pri tretman na konkurentna upotreba na kokain, no tie ne se dovolni metodi za efikasen odgo-vor.

Edna voobi~aena strategija, iako kontraverzna, e namaluvawe na dozata na metadon, ili pak isklu~uvawe od MMT za da se motivira liceto da sopre so upotreba na kokain. Ova uspeva kaj okolu 50% od licata koi upotrebuvaat ko-kain vo MMT. No mislewata se kontraverzni. Edni smetaat deka dokolku ni{to

70

ne se prezema za licata da soprat so upotreba na kokain tie gi podrùvaat vo toa, dodeka drugi smetaat deka vo era na porast na HIV infekcijata, bitno e {to pogolem broj lica da bidat vklu~eni vo programi pa i pod bilo koi uslovi, {to e stav i na timot vo Centarot za zavisnost vo Kisela Voda.

Klini~ki preporaki: Upotrebata na kokain vo MMT e seriozen problem zaradi {tetnite posledici povrzani so upotrebata na kokain. Da se otkrie toj koj upotrebuva kokain za vreme na MMT e va`na i prioritetna zada~a, a intenzivno sovetuvawe moè da bide dobar prv ~ekor. Treba da se znae deka onie koi upotrebuvaat kokain i.v. za vreme na MMT se pod rizik za HIV infekcija , zatoa treba vnimatelno da se odlu~uva za isklu~uvawe na ovie pacienti od programa, odnosno dali isklu~uvaweto e vo interes na lekuvanoto lice, ili vo interes na programata. Za golem broj lica vklu~uvaweto vo MMT doveduva do namalena upotreba i na kokain. 3. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristi Benzodiazepini

i drugi sedativi- hipnotici Benzodiazepinite, za razlika od drugite drogi i supstancii, se vo legalna upotreba za tretman na fizi~ki i psihi~ki pote{kotii, osobeno anksioznosta. Tie se edni od na{iroko prepi{uvanite i najprimenuvanite lekovi kaj nas i vo svetot. Pritoa, ~esta e i nivnata zloupotreba (svoevolno zapo~nuvawe na koristewe na nekoj od lekovite, svoevolno zgolemuvawe/namaluvawe na dnevnata doza i sl.).

Kako i da e zna~itelno pove}e se koriostat od lica vo MMT, vo odnos na op{tata populacija, a ovaa upotreba pove}e e forma na zloupotreba na droga, otkolku samolekuvawe na psihijatriski problem. Lica koi zloupotrebuvaat benzodiazepini za vreme na MMT se so poizrazeno rizi~no odnesuvawe (i.v. upotreba na heroin/ metadon kombinirano so benzodiazepini, pogolema upot-reba na amfetamini, kokain, razmena na igli). Zatoa, e mnogu va`no da se otkrie upotrebata na benzodiazepini kaj licata vo MMT, zaradi zgolemeniot rizik od zloupotreba, nebezbedniot na~in na koristew i nesakanite posledici povrzani so hroni~nata upotreba/zloupotreba na ovie lekovi.

Koga lica vo MMT upotrebuvaat benzodiazepini odreden period vreme i koga upotrebata ne e medicinski vodena, koga se zabeleùva zloupotreba i zavisnost (upotreba na se pogolemi koli~ini, periodi na intoksikacija, funkcionalni o{tetuvawa i bezuspe{ni obidi da se namali ili prekine upotrebata na benzo-diazepini), toga{ e potrebna detoksikacija.

Detoksikacijata na lice zavisno od sedativi- hipnotici bara vnimatelna super-vizija zaradi serioznosta na apstinencijalnite simptomi.

Detoksot se odviva so postepeno namaluvawe, odnosno zamena na sedativi so kratko dejstvo so sedativi so dolgo dejstvo, koi davaat poblagi simptomi od se-dativite so kratok poluìvot. Detoksot najdobro e da se odviva pod supervizija vo bolni~ki uslovi (stacionarno lekuvawe). Vo nekoi situacii bolni~ko leku-vawe ne e mo`no, ili ne e prifateno od strana na pacientot, pa toga{, dokolku detoksot se pravi vo ambulanta ili dnevna bolnica, sledeweto na pacientot e nemo`no, a i uspehot e pomal. Taka, pri detoks od benzodiazepini vo von-bolni~ki uslovi, prisutnost na benzodiazepinski recidivi, posle tretman e moèn i kaj 95% od tretiranite( spored istraùvawa koi se praveni vo svet).

71

Klini~ki preporaki: Vo nekoi situacii benzodiazepini moàt da bidat medicinski indicirani, kako pri nesonica i anksioznost, {to se ~esti simptomi kaj lica vo MMT. Ako se ima vo predvid visokiot rizik za zloupotreba na benzodiazepini pome|u opijatnite zavisnici, nivnoto prepi{uvawe pretsavuva problem za klini~arite koi treba da gi tretiraat ovie simptomi.

Eden pristap e da se upotrebuvaat benzodiazepini so dolg poluìvot, a drug pak da se upotrebuvaat nebenzodiazepinski lekovi. Pri toa, sekoga{ treba da se vodi smetka i da se meri dobivkata vo odnos na rizikot od zloupotreba.

Ako liceto ima istorija na upotreba na benzodiazepini, sedativi ili alkohol, toga{ benzodiazepini se prepi{uvaat samo vo strogo opredeleni uslovi i za kratok period.

Za onie koi upotrebuvaat regularno benzodiazepini, nivniot prekin treba da e sekoga{ predviden so terapevstki plan.

Ako e mo`no bolni~ko lekuvawe za detoksikacija, toa treba da bide organ-izirano, sledeno so intenzivna grià i tretman, a potoa da se sprovedat pro-grami za da se preveniraat recidivi. Otkako e pacientot detoksiciran pot-rebno e da se ispita psihi~kiot status kaj istiot, zaradi otkrivawe na ank-sioznost i depresija koi moàt da bilat maskirani so upotrebata na benzodi-azepinite.

Poradi faktot deka op{to zemeno onie koi upotrebuvaat benzodiazepini isto taka upotrebuvaat i drugi drogi i imaat lo{a prognoza vo lekuvaweto, treba da se insistira na nivno vklu~uvawe vo bilo kakva forma na intenziven tretman {to e dostapen vo ustanovata kade se lekuvaat.

4. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristi Alkohol Visok stepen na alkoholna zavisnost, kako i visok rizik za fatalen ishod e za-beleàn kaj lica vo MMT, {to zboruva za neophodnosta na tretman na alko-holizmot vo ovaa grupa. Lica koi pijat alkohol moàt da se impulsivni i agre-sivni koga se pri doa|awe po metadonska terapija intoksicirani so alcohol. Za personalot pretstavuva osoben problem procenkata i odlukata za toa dali dnevnata doza metadon }e bide bezbedna ako se dade kaj lica koe e intoksicirano so alkohol. Sekojdneven kontakt so ovie lica e neophoden. Za niv treba da se obezbedi psi-hosocijalen tretman (individualen ili grupen), no toa moè da dade i slab odgo-vor, kako i da doprinese za izleguvawe od program na ovie lica. Ona {to e va`no e deka treba da se pravat testovi na urina ili drugi testovi za da se otkrie upotrebata na alkohol, osobeno kaj onie koi go upotrebuvaat ne taka in-tenzivno i ne doa|aat po svojata doza metadon vo vidlivo napiena sostojba. Farmakolo{ko lekuvawe na alkoholizmot: Kaj lica koi se vo MMT i konsumiraat alkohol treba da se vklu~i adverzivna terapija so Disulfiram (Antabus; Tetidis), no ne i Naltrexone, koj se upotrebuva samo kaj pacienti koi ne se vo MMT. Za vklu~uvawe na disulfiram potrebna e:

o motivacija, o detoksikacija (najmalku 12 ~asa bez alkohol, ~esto e potrebno taa da e

napravena vo bolni~ki uslovi),

72

o reìm na dozirawe: 250 mgr dnevno, no moè i 250 mgr. vo ponedelnik i sreda i 500 mgr. vo petok, neograni~eno dolgo vreme, se do postignuvawe na stabilizacija.

Bezbednost i strani~ni efekti: Poradi potencijalnata opasnost od o{tetuvawe na crniot drob i poradi nevro-toksi~nost (zaboravenost, konfuznost afektivni promeni, ataksija, stupor) neophodna e redovna kontrola sekoj 2 nedeli vo prvite 2 meseci, a potoa na se-koi 3-6 meseci. Dokolku se javat o{tetuvawa na crniot drob ili nevro-toksi~nost, terapijata se prekinuva vedna{, a moè da se prodolì so placebo, bez pacientot da znae. 5. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristi Marihuana Site programi za tretman na zavisnosti od drogi, vklu~itelno MMT, baraat ap-solutna apstinencija od drugi drogi dokolku e toa mo`no. Odli~no e da se pre-kine i so upotreba na marihuana, no taa ne se rangira isto kako i upotrebata na heroin, kokain, benzodijazepini i dr. drogi. Ostanuva veruvaweto deka sekoja droga e {tetna, a i deka upotrebata na edna droga moè da dovede do recidivi so drugite drogi.

6. Tretman na lice vo MMT koe paralelno koristi Cigari Pu{eweto na cigari e skoro univerzalna pojava kaj lica vo MMT, a zaradi rizikot po zdravjeto i ìvotot, tretmanot na zavisnosta od cigari bi bil korisen za za{tita na zdravjeto i na licata vo MMT. Programite za tretman na zloupotreba na supstanci nemaat dolga tradicija za tretman i na zavisnosta od cigari. Kaj nas takvi programi seu{te nema, a vo svet se po~nuva so tretman na pu{eweto vo programite za MMT. Seu{te nema programa za prekin na pu{ewe koja najmnogu bi odgovarala za ovaa grupa na pacienti, nitu rezultati koi bi moèle da se dostignat. Ponudata na programi za prekin na pu{ewe e vaèn ~ekor so koj }e se namalat bolestite i smrtnosta povrzani so pu{ewe na cigari.

КОМОРБИДИТЕТ КАЈ ЛИЦА ЗАВИСНИ ОД ДРОГИ

1. KOMORBIDITET SO SOMATSKI (telesni) BOLESTI Somatskite problemi ~esto se pojavuvaat kaj lica koi upotrebuvaat droga, osobeno ako e upotrebata po intravenozen pat. Taka, kaj niv moè da ima ko`ni i mekotkivni infekcii, apcesi, septi~ni tromboflebiti, pseudoaneurizmi, preforacija na nasalen septum, HIV infekcija, B i C òltica, herpes na geni-talni organi, kako i drugi po krven i po seksualen pat prenoslivi infekcii. Kaj lica koi upotrebuvaat metadon prisutna e opstipacija (tvrda stolica, zapek), a kaj ènskite lica mo`ni se menstrualni abnormalnosti. Ko`ni i mekotkivni infekcii, kako i septi~nite tromboflebiti

nastanuvaat kako posledica na nesterilna tehnika pri inektirawe na droga i nemo`nost za pravilno inektirawe vo vena. Naj~esti se infekcii so sta-filokoi, streptokoki i drugi gram negativni bakterii. Ovie sostojbi moè

73

da se prateni so poka~ena temperatura, kako i so laboratoriski naod na poka~eni leukociti.

Potrebna intervencija: incizija, drenaà, antibiotici (oralno ili intraven-ski, kaj te{ki infekcii, koga e potrebna i hospitalizacija). Se prepora~uva vakcina protiv tetanus na sekoj 10 god. Bakteriski endokarditi nastanuvaat kako posledica na bakteriemija,

iako 35-60% od bakteriemiite ne zavr{uvaat so endokarditi. Naj~esti pri~initeli se: staphilococus aureus, streptococus, Pseudomonas aeruginosa (obi~no so lo{a prognoza), Hemophilus, Naisseria, Candida. Se tretiraat so antibi-otici, no golemite vegetacii na valvularniot aparat, pogolemi od 1 sm, ja zgolemuvaat neefikasnosta na tretmanot. Mo`ni se embolii i srcevi mani na valvularniot aparat .

Srcevi infarkti se naj~esto pri~ineti od kokain ili drugi stimulansi. Seksualno prenoslivi infekcii (STD) i AIDS se sre}avaat pome|u

zavisnici od droga, no i kaj lica vo metadonski program. Naj~esti seksualno prenoslivi infekcii se Chlamydia, Gonnorrhea, genitalen herpes, sifilis, human papiloma virus ( koj e pri~initel na kancer na vratot na matkata.

Potrebno: HIV test i Pap test barem edna{ godi{no . Hepatitis B i C (“narkomanska òltica”) se najprisutnite telesni

bolesti kaj zavisnici od droga, vklu~itelno i pacienti vo metadonski pro-gram. Hepatiot se prenesuva po krven i seksualen pat.

Potrebni se laboratoriski pretragi za B i C hepatit, kako i hepatalni probi. Kaj onie lica koi ne se B pozitivni se prepora~uva vakcina. Pulmonalni komplikacii (pneumonia, empiema, abces, pulmonalen

infarkt, tuberkuloza) mo`ni se osobeno kaj intravenski korisnici na droga, a moè da bidat povrzani so prisustvo na HIV infekcija, septi~na embolija od endokarditis i tromboflebitis. êsto se inektira i pamuk {to moè da stvori granuloma. Pri pu{ewe i inhalirawe na heroin i kokain mo`ni se bronhospazam i atelektaza.

Tretmanot e so antibiotika kaj sostojbi povrzani so infekcija. Potrebno e: Rtg snimawe na belite drobovi najmalku 1 godi{ni kako i Mantu test za otkrivawe na tuberkuloza, so napomena deka testot e pozitiven so po-mala infiltracija vo slu~aj na HIV pozitivno lice. Renalni (bubre`ni) komplikacii (renalna amiloidoza, akutna i

hroni~na renalna insuficiencija) mo`ni se kaj intravenski korisnici na droga kako posledica na apcesi, endokarditis, tromboflebitis, no i kako posledica na akuten i hroni~en hepatit B i hroni~en hepatit C.

Vo slu~ai kade {to e potrebna dializa metadonot moè bezbedno da bide pri-menuvan, a dializata ne predizvikuva apstinencijalen sindrom, nitu pak akumu-lacija na metadonot. Nevrolo{ki komlikacii ( neinfektivni i infektivni)

-delirium, -gr~evi koi moè da se posledica na apces, HIV infekcija, trombem-bolija, meningitis, subduralen hematom ,hipooksija pri vasospazam od kokain ili pri predoziranos so depresori na CNS, kako apstinencijalen simptom na alkohol. -traumatska mononeuropatia

74

-meningitis, subduralen i epiduralen apces se infektivni nevroplo{ki komplikacii .

Temperatura, poka~ena sedimentacija, bolki vo ki~mata i glavobolki treba da sugeriraat na Epiduralen apces ili vertebralen osteomielitis. Potrebno KTM ( kompjuterska tomografija) i MRI ( magnetna rezonanca).

2. KOMORBIDITET SO PSIHI^KI RASTROJSTVA Pome|u lica zavisni od droga prisustvoto na psihi~ki rastojstva e relativno ~esta pojava, osobeno rastrojstva vo raspoloènieto, anksiozni rastrojstva i poremetuvawa na li~nosta. Poremetuvawa vo raspoloènieto (major depresija, bipolarni rastro-

jstva i distimija) Anksiozni rastrojstva (pani~ni rastrojstva, generalizirani anksiozni

rastrojstva, opsesivno kompulsivni rastrojstva i fobii)

Rastrojstva na li~nosta (antisocijalno rastrojstvo na li~nosta, border-line-grani~en slu~aj, pasivno- agresivno rastrojstvo na li~nosta, para-noidno rastrojstvo na li~nosta). Najprisutno e antisocijalnoto rastrojstvo na li~nosta, po~esto prisutno kaj ma{kata otkolku kaj ènaskata popu-lacija.

Drugi psihi~ki rastrojstva se mnogu poretki, a takvi se:

o {izofrenia

o poremetuvawe na ishrana (prisutna kako rastrojstvo vo minatoto, no ne kako aktuelna dijagnoza)

o postraumatski stres rastrojstva (prisutna kako rastrojstvo vo mina-toto, no ne kako aktuelna dijagnoza)

o poremetuvawe na vnimanieto i hiperaktivnost (prisutna kako rastrojstvo vo minatoto, no ne kako aktuelna dijagnoza)

Ponekoga{ e te{ko da se odredi dali psihi~kite rastrojstva se indicirani od drogata/supstancata ili pak se nezavisni psihi~ki rastrojstva, a drogata samo gi deklan{irala. Prekin na upotreba na benzodijazepini, alkohol, kokain i drugi stimulansi moè da dade poremetuvawe vo raspoloènieto. Poremetuvawe od tipot na halucinacii, paranoja, moàt da dadat kokainot, marihuanata i dr. drogi. Sepak ovie rastrojstva se neposredno vrzani so upotre-bata na supstancata. Od druga strana ponekoga{ e te{ko da se odredi dali psihijatriskite rastro-jstva ne se predizvikani od upotreba na nekoi lekovi zaradi somatski bolesti, a koi ~esto odat zaedno so zavisnosta, kako na primer, interferon i drugi lekovi za tretman na Hepatitis C ili pak kortiko terapija za tretman na Hrononi~na obstruktivna belodrobna bolest. Kako i da e, potreben e tretman na ovie rastrojstva.

75

Pri tretman na depresivnite rastrojstva treba da se vodi smetka za in-terakcijata na nekoi antidepresivi so drogata/supstancata koja zavisnikot ja upotrebuva. Fluoksetinot go poka~uva nivoto na metadon, kako i tricikli~nite anti

depresivi. MAO inhibitori ne treba da se primenuvaat kaj lica so heroin, metadon,

kokain, drugi stimulansi i alkohol. SSRI i drugi ponovi antidepresivi (venlafaxine) generalno dobro se pod-

nesuvani od opioidnite zavisnici kako i od drugata populacija. Metadonot i buprenorfinot imaat antidepresiven efekt kaj nekoi lica.

Pri tretman na anksioznite rastrojstva metadonot ima nespecifi~en ank-sioliti~en efekt, no ne e efikasen pri specifi~ni anksiozni rastrojstva. Benzodijazepinite se prakti~no neupotreblivi vo tretman na anksiozni rastro-jstva kaj lica zavisni od opioidi zaradi pogolema {teta otkolku korist, predizvikana od nivnata zloupotreba. Dokolku tie sepak se primenuvaat, toa treba da bide pod strogo odredeni uslovi i vremetraewe i da se izberat benzo-diazepini so pomal potencijal na zloupotreba. Upotrebata na nebenzodi-jazepinski preparati e mo`na. Pri tretman na {izofrenia i bipolarni rastrojatva: Treba da se vnimava na faktot deka nevrolepti~nata terapija moè da bide po-tencirana dokolku liceto upotrebuva opioidi, pa dozata treba da e prilagodena i obi~no e sli~na, no poniska od dozata koja se dava kaj lica koi ne upotrebu-vaat opioid. Metadonot i buprenorfinot imaat antipsihoti~en efekt. Za bipolarni rastorjstva koi kako i {izofrenijata ne se mnogu ~esti se pre-pora~uvaat stabilizatori na raspoloènieto. Ovie rastrojstva moè da se maskirani od upotreba na supstanca, osobeno ako liceto upotrebuva kokain.

МОТИВАЦИОНО ИНТЕРВЈУ (МИ) Vo najtesen smisol na zborot motivacionoto intervju podrazbira podignuvawe na stepenot na spremnost za promena kaj licata {to koristat drogi ili kaj nekoj niven semeen ~len. Pra{aweto na promena ne e rezervirano samo za problemite na zloupotreba na droga. “Da se promenam ili da ostanam ist” e su{testevo pra{awe na ~ove~koto postoewe i funkcionirawe. Idejata za promena sekoga{ ra|a odreden stepen na dilema i ambivalencija, kako rezultat na stravovite od nepoznatoto koe promenata so sebe go nosi, bez ogled dobro ili lo{o. Kaj licata {to zloupotrebuvaat drogi ambivalencijata e u{te poostro izra-zena. Zada~a na stru~noto lice e da pomogne da se nadmine ambivalencijata i da donese odluka za promena. Ovakvata odluka naj~esto zna~i prifa}awe na tret-man, a so toa i izlez od sostojbata.

76

Nov pogled na motivacijata Poznato e deka kaj licata {to zloupotrebuvaat drogi motivacijata fluktuira. Do neodamna stru~nite lica vo pristapot so ovie lica polzuvaa konfronta-tivni tehniki, ubeduvawe, vleguvaa vo dolgi raspravi so niv, pripi{uvaj}i ja sevkupnata odgovornost za motivacija i promena na klientite. Odsastvoto na motivacija bil i seu{te e ~est problem. Licata zavisni od drogi koristat bro-jni mehanizmi na negacija, minimizirawe, eksternalizacija naproblemot vo pravec na gradewe na otpori za promena. Pri nivnoto intervjuirawe ~esti se verbalnite bitki i sprotivstaveni mislewa. Odreden broj stru~ni lica vo razgovor so niv koristi konfrontativni tehniki na direktno ubeduvawe {to sozdava dopolnitelni otpori i ja prodlabo~uva negacijata. Me|utoa, mal broj stru~ni lica ja prifa}a odgovornosta za problemite na motivacija, t.e. otsastvo na motivacija kaj nivnite klienti. Razvivaweto na motivacionoto intervju e obid da se sozdadat alternativni strategii za da sepoja~a motivacijata za promena. Vo ponatamo{niot tek razbirawe na motivacijata kako proces e prodlabo~eno. Motivacijata e definirana ne kako namera ili li~en strav, tuku kako fluktuira~ka sostojba na spremnost da se prifati promenata na odnesu-vaweto. Za da ova se razbere neophodno e razbirawe na slednite koncepti: 1. Podgotvenost za promena Podgotvenosta za promena e direktno zavisna od motivacijata koja e centralna zada~a na motivacionoto intervju. Motivacionoto intervju se sostoi od dve fazi: Gradewe na motivacija

Jaknewe na odlukata za promena

Podgotvenost za promena Promena vo aktuelnoto odnesuvawe NEPODGOTVEN NESIGUREN PODGOTVEN (neprifa}awe) (prifa}awe) (podgotovka) _____ kontinuum ______________________________________ vrata za promena Podgotvenosta za promena se odviva vo fazi, pri {to se fazite na ne-prifa}awe, prifa}awe i podgotvenost staveni vo linija na kontinuum, kako del

77

od zaedni~ka aktivnost. Licata koi uspe{no se dviàt dol linijata na kon-tinuum, vo daden moment bi moèle da donesat odluka da se pridviàt niz “vratata na promena”, vo fazata na spremnost (pripremna faza) koja po izvesno vreme bi moèla da bide sledena so promena vo aktuelnoto odnesuvawe. Osoznavaj}i ja specifi~nosta na procesot na promena i postavnosta na klien-tot na linijata na kontinuum, stru~noto lice moè: da reagira krajno vnimatelno, so razbirawe i podr{ka i so toa da go

pridviì klientot ponatau kon promena, no moè i da primeni konfrontativni tehniki na intervencija so {to }e go vrati

klientot nazad vo procesot. Od praksata e poznato deka najgolemiot broj klienti se nao|aat okolu pozici-jata - nesiguren, na linijata na kontinuum, vo koja se ~ini deka e ambivalenci-jata najostro izrazena, so tendencija za poja~uvawe kako li~nosta se dobliùva do “vratata za promena”. Otporite za promena moàt da se vidat i kako merka na predupreduvawe do stru~oto lice deka so svoite intervencii, barawa i o~ekuvawa gi nadminalo aktuelnite kapacitet i mo`nosti na klientot. Imeno, dokolku sru~noto lice vo razgovor so klientot insistira na promena, koristej}i termini “bi trebalo da si podgotven za promena”, vo momenti koga toj vsu{nost ne pokaùva podgot-venost za promena ili e seu{te nesiguen, rezultat na seto toa }e bide samo poja~uvawe na otporite za promena. Spored toa, otporot e signal za stru~oto lice da gi preispita intervenciite i da se vrati nazad na linijata na kontinuum, za da se pridruì na momentalnata pozicija na klientot. Navedeniot grafikon moè da se koristi vo praksa, vo procenka na spremnosta na klientot za promena, ednostavno pra{uvaj}i go da samiot se pozicionira na linijata na kontinuum na po~etokot i na krajot od intervjuto. 2. Ambivalencija Pri prv kontakt so stru~no lice klientot moè da po~uvstvuva intenzivna am-bivalencija. Vo eden moment toj/taa moè da se ~uvstvuva motiviran da go zapo~ne lekuvaweto, a ve}e vo sledniot da ima èlba da go izbegne tretmanot. Vpro~em, i vo sekojdnevniot ìvot ~esto sre}avame lu|e koi se dviàt pome|u ~uvstvata na otkaùvawe i izvr{uvawe. Ambivalentniot konflikt kaj lica {to zloupotrebuvaat drogi e posledica na borba na sprotivstavenite motivi: da prodolì ili da prestane da upotrebuva droga; i nemo`nosta da donese odluka i da napravi brz izbor. Toa se dolì na faktot deka sekoja opcija ima svoja pozitivna (korist) i negativna strana (posledica). Ova e jasno vidlivo od sledniot grafikon:

Ambivalencija _____________________________________________________________

78

+ - + - + - + - + - + - korist {teta korist {teta PROMENA NE PROMENA Voobi~aeno prifateno e deka, za da se pomogne nekomu da donese odluka za promena, treba da se primenuva nekoja od tehnikite na direktno ubeduvawe. Taka, stru~noto lice moè da rasprava za {tetite od prodolùvaweto na zlou-potrebata (ne promena) i polzata od promenata (prestanok na zloupotreba). Vo rabotata so lica zavisni od droga ~esto dobivame odgovor: “Da, ama. . . “, po {to sledat fakti koi se sprotivstaveni na ponudenata promena. Ova e sosema sprotivno na ona {to o~ekuvame da go ~ueme od liceto na koe mu sugerirame promena. Ova otkritie e edno od po~etnite to~ki na baraweto na alternativi vo motivacionoto intervju, so koi }e se odbegne stapicata na “konfrontacija - negacija”. Vsu{nost, se o~ekuva motivacionoto intervju da pridonese klientot da go po~uvstvuva konfliktot na ambivalencija i dokolku e mo`no da donese od-luka za promena, a vrz baza na sogleduvaweto na pri~inite poradi koi treba da bide zagrièn vo vrska so zloupotrebata na drogi.

DEFINICIJA I PRINCIPI NA MI Pri vodewe na MI se javuva odredena tenzija pome|u èlbata na stru~noto lice da ja podrì promenata i o~ekuvawata i aspiraciite na klientot. Poradi toa MI ima ~isto direktivna komponenta i e centrirano kon klientot, zemaj}i go kako najva`no iskustvoto na klientot za konfliktni situacii. Vo razgovorot ponekoga{ vodi stru~noto lice, a ponekoga{ klientot, koga stru~noto lice se pridruùva. Nasokata po koja stru~noto lice treba da se dviì e razbirawe na ambivalencijata. Rabotnata definicija na MI e: Stilot na sovetuvawe e direktiven i kon klientot centriran, so {to mu poma-game na klientot da ja istraì i razre{i ambivalencijata vo vrska so promen-ite vo odnesuvaweto. Principi na uspe{no vodeno MI (pravila za terapevtot): Primenuvaj tehniki na aktivno slu{awe

Pokaì empatija

Empatija zna~i obid sebe si da se stavi{ vo situacija na drugiot, i niz aktiven proces reflektivnoto slu{awe da se iskoristi za da se razbere misleweto pre-neseno od klientot. Vode~ko odnesuvawe na stru~noto lice e prifa}awe, vo koe ~uvstvata na klientot se razbiraat bez kriticizam ili obvinuvawe. Ova sekako ne podrazbira soglasuvawe ili dokaùvawe, tuku pred se pokaùva deka ja zen-ime i razbirame perspektivata na klientot. Empatijata se pokaùva mnogu ~esto preku neverbalen govor i meta poraki, kako na pr: klimawe na glavata, menuvawe na stavot na teloto, gestikulirawe so koe

79

sovetuva~ot pokaùva deka aktivno i vnimatelno slu{a i razbira. Ili, pri-lagoduvawe na proistapot do stepen na kulturolo{ka prifatlivost, menuvawe na vidot na komunicirawe so primena na prifatlivi i razbirlivi zborovi i sl. Razvivaj razliki

Vo tek na MI klientot e ohrabruvan da gi otkriva razlikite pome|u celite vo idnina (na socijalen, profesionalen i zdravstven plan) i sega{noto odnesu-vawe. Vpro~em, edna od celite na MI e da gi razviva i potencira ovie razliki se do momentot koga odrùvaweto na aktuelnoto odnesuvawe ne stane odvi{no. Ovoj proces e ~esto neprijaten za klientot i bara vnimatelno vodewe, maksi-malno razbirawe i podr{ka okolu dilemite za prmena. Odbegnuvaj argumentirawe i raspravawe

Raspravawe so klientot okolu sostobite ~esto rezultira so poja~uvawe na ot-porite za promena. Dijagnosti~koto etiketirawe e isto taka edna od temite za rasprava, bidej}i e te{ko da se ubedi nekoj da prifati odredena sostojba ako za toa ne e spremen. Igraj so otporot

Namesto da se rasprava i suvoparno argumentira, stru~noto lice, koristej}i tehniki na defokusirawe ili preuramuvawe, moè otporite da gi vidi na drug na~in, so {to na klientot mu dava li~en primer za prifa}awe na novi perspek-tivi. Podrì ja samo-efikasnosta

Samo-efikasnosta se odnesuva na verbata vo klientovite sposobnosti da ja sprovede promenata vo dadena specifi~na situacija. Visokiot stepen na samoe-fikasnost e dobar znak za promena i stru~noto lice, prepoznavaj}i ja, treba maksimalno da ja podrùva i neguva, osobeno dokolku se proceni deka e klientot vo faza na podgotovka za promena.

ПРЕВЕНЦИЈА НА РЕЦИДИВОТ Spored svetskite statistiki, koga stanuva zbor za Sindrom na opijatna zavis-nost, stapkata na recidivnost (povtorna zloupotreba na droga) se dviì pome|u 70-80% od lekuvanite, bez ogled na vidot i na~inot na lekuvawe, t.e. bez ogled na terapevtskiot program. Iako recidivot moè da se javi bilo koga, prose~no 2/3 od vkupnite recidivi nastanuvaat vo prvite 3 meseci od apstinencijata. Za razbirawe na recidivot va`no e da razbereme deka

Zavisnosta od drogi pretstavuva hroni~no, recidivantno poremetuvawe.

Toa zna~i deka, kako i kaj site ostanati hroni~ni poremetuvawa poznati vo medicinata (revmatizam, {e}erna bolest i sl.), posle periodi na podobruvawe (apstinencija-prestanok na zemawe na droga) moàt da nastapat periodi na vlo{uvawe (recidiv- povtorno zemawe na droga). Sekoga{ se pokrenuvaat pra{awata: [to e recidiv? i Zo{to se javuva?

80

Recidiv, op{to gledano, e proces vo koj diskretni znaci vo odnesuvaweto, emo-ciite ili stavovite se javuvaat kako predznaci, ne{to pred da povtorno upot-rebi droga zavisnik od droga koj momentalno apstinira. Recidivot moème da go razbereme i kako serija na vnatre{ni i nadvore{ni nastani koi se javuvaat ot-kako zapo~nal procesot na ozdravuvawe, a koi se pri~ina li~nosta fizi~ki ili mentalno da popu{ti i povtorno da se vrati na zloupotrebata na drogi. Iako pacientite ~esto velat deka recidivot se javil odnenade`, neo~ekuvano i naglo, so detalna analiza na sostojbite i nastanite koi predhodele, voobi~aeno nao|ame niza predupreduva~ki i navestuva~ki faktori. Kako naj~esta pri~ina za recidiv se naveduva prirodata na problemot, t.e. poremetenite psihobiolo{ki mehanizmi na mozokot na zavisnikot na koi te{ko se vlijae. Me|utoa, postojat i brojni drugi nadvore{ni faktori koi pridonesu-vaat za pojava i odrùvawe na sotojbi koi predhodat ili se del od recidivot: semejstvoto, staroto dru{tvo, neorganiziranoto vreme, bezdelni~eweto i sl.; a na koi moè i treba da se vlijae. Vsu{nost, vo najgolemiot broj slu~ai re-cidivot e multifaktorno usloven, t.e. nastanuva kako rezultat na kombinacija na pove}e faktori, grupirani vo kategorii:

Afektivni faktori ili sostojbi na raspoloènieto: Poznato e deka negativnite sostojbi na raspoloènieto, kako lutina, anksioznost, dosada, de-presija, praznina, vina, osamenost i anhedonija se sledeni so recidiv. Me|utoa i intenzivnite pozitivni emocionalni sostojbi se isto taka sledeni od recidivi. Promenite na raspoloènieto se edni od naj~estite pri~ini za recidiv, osobeno ako traat dolgo ili ako se intenzivni i se javat naglo.

Bihevioralni faktori: Otsastvo na coping ve{tini i na li~na kompe-tentnost se klu~nite varijabli za pojava na recidiv. Lica so siroma{ni mo`nosti za razre{uvawe na problemi, pote{kotii vo organizirawe na niv-noto slobodno vreme i te{kotii vo socijalnite ve{tini se povulnerabilni na recidiv.

Kognitivni faktori: Recidivot e ~esto vo relacija so stavovite na li-ceto, so negovite veruvawa i o~ekuvawa vo vrska so zloupotrebata na drogi, so procesot na ozdravuvawe i so recidivot. Lica koi imaat povisok stepen na samo-efikasnost vo vrska so nivnata sposobnost da se spravat so visoko-rizi~ni situacii povrzani so recidiv, se vo pogolema mo`nost da ja odràt apstinenci-jata. Lica so seriozni naru{uvawa na kognitivnoto funkcionirawe pote{ko }e zazdravuvaat i se po rizi~ni za recidiv.

Faktori na opkruùvaweto i faktori na relaciite. Lesna dostapnost kon supstancite, direkten ili indirekten socijalen pritisok za upotreba na drogi, negativna socijalna mreà, nedostig na pozitivni sistemi za podr{ka, nedostig na produktivni ulogi, golemi ìvotni promeni, interpersonalni konfliktni situacii, nedostig na socijalni ve{tini i drugi problemi vo op-kruùvaweto, kako na pr. bezdomni{tvo, pridonesuvaat za pojava na recidiv. Vsu{nost site nabrojani faktori vlijaat na odlukata dali ili ne povtorno da se zeme droga.

Fiziolo{ki faktori: Ostrinata na zavisnosta, telesno zaboluvawe ili fizi~ki simptomi (predmenstrualen sindrom, fizi~ka bolka ili silna fizi~ka èlba za droga) vlijaat na pojavata na recidiv. Ova vaì osobeno za onie lica koi se soo~uvaat so intenziven ili prodolèn apstinencijalen sindrom.

81

Psiholo{ki i psihijatriski faktori: Svesni i nesvesni motivi, nau~eno odnesuvawe, li~niot stil ili specifi~nite maniri, psihijatrisko zaboluvawe ili ostri psiholo{ki problemi, zloupotreba na drugi psihoak-tivni supstanci, vklu~itelno alcohol, kompulsivno rastrojstvo i drugi in-trapersonalni problemi, kako na pr. silna emocionalna bolka kako posledica na zloupotreba ili incest, moàt da pridonesat za pojava na recidiv.

Duhovni faktori: Ekstremno ~uvstvo na vina i sram, otsastvo na smisol i cel za ìveewe, nedostig na radost ili ~uvstvo na praznina, i otsastvo na povrzanost so drugite lu|e moè da ima silno vlijanie na pojavata na recidiv.

Prevencija na recidivot (PR) PR podrazbira brojni klini~ki tehniki i programi koi se dizajnirani vo pravec na odrùvawe na postignatata apstinencija od edna i namaluvawe na rizicite za recidiv od druga strana. Programite za PR imaat za zada~a da mu pomognat na lekuvaniot zavisnik vo slednite oblasti:

Samo- regulacija i fizi~ka, psiholo{ka i socijalna stabilizacija; Samo-procenka, za da postigne sostojba na svesno razbirawe i prifa}awe na

situaciite i nastanite koi vo minatoto vodele vo recidiv; Razbirawe na op{tite pri~ini i dinamika na recidivot; Razvivawe na coping ve{tini (ve{tini za spravuvawe), kako odgovor na in-

dividualnite stresori i predupreduva~ki znaci za recidiv; Razvivawe na aktivnosti za ozdravuvawe koi bi pomognale vo prepoznavawe

i spravuvawe so specifi~nite individualni poredupreduva~ki znaci; U~ewe na tehnikite na dnevno monitorirawe za prepoznavawe na predupre-

duva~kite znaci za recidiv; Odrùvawe i redovno dopolnuvawe na individualniot plan za PR.

1. Principi za uspe{na PR

Celosna apstinencija od drogi i drugi PAS Celosna odvojuvawe od licata, mestata i rabotite povrzani so upotreba

na droga i vospostavuvawe na socijalna mreà koja go podrùva ozdravu-vaweto;

U~ewe na tehniki za rakovodewe so sopstvenite emocii i ~uvstva, a bez da istite prerasnat vo kompulsivno odnesuvawe ili upotreba na drogi i dr. PAS;

U~ewe na menuvawe na obrasci na adiktivnoto mislewe, koe vodi do bolni ~uvstva i samouni{tuvawe;

Identifikuvawe i promena na pogre{nite cvrsti veruvawa za sebe, za drugite i za svetot voop{to, a koi vodele do iracionalno mislewe.

2. Intervencii i tehniki za PR Intervenciite i tehnikite za PR se metodi vo koi zavisnite od droga aktivno u~estvuvaat, a koi im pomagaat da gi identifikuvaat, razjasnat, istraàt ili da rabotat na specifi~nite problemi ili pra{awa na ozdravuvawe, koi imaat odredeno vlijanie na uspe{nosta na prevencijata na recidivot. êsto primenu-vana intervencija vo PR e:

82

2.1. Psihoedukacija Pretstavuva u~ewe na licata zavisni od drogi za zavisnosta i recidivot, nezav-isno od nivnata aktuelna motiviranost ili nivoto na koe se nao|aat vo procesot na ozdravuvawe. Se korisi pristap vo koj nema mesto na zas-tra{uvaweto, tuku e prisutno razbirawe i pridruùvawe. Naj~esto zastapeni temi se: pri~inite i dinamikata na recidivot, tipi~ni predupreduva~ki znaci, na~ini na spravuvawe so mislite vo vrska so upotreba, trigeri koi vodat od èlba do upotreba, socijalni pritisoci, socijalna mreà, balansirani ìvotni stilovi i strategii za spravuvawe so recidiv. Tehniki: Beleèwe na èlbite, povicite ili epizodite na zloupotreba na droga

Od klientot se bara da pri opisot na recidivot napravi obid da se seti na nas-tanite koi na toa predhodele i da istite gi smesti vo dadeniot kontekst. Pri toa se pravi obid da se otkrijat intrapersonalni i ineterpersonalni faktori koi pridonele za poja~uvawe na èlbata za povtorna upotreba na droga. Ovak-vite iskustva se osnovata za gradewe na strategija za PR vo idnina. Identifikuvawe na visoko-rizi~ni faktori i strategii za spravuvawe

so istite Pretstavuva proces na identifikuvawe na potencijalnite individualni rizik faktori za recidiv. Toa se tipi~no faktori ili situacii vo koi klientot predhodno zloupotrebuval drogi ili situacii vo koi se ~uvstvuval osobeno ranliv. Naj~esti rizi~ni faktori se: neraspoloènie ili negativen afekt, in-terpersonalni problemi i konflikti, socijalen pritisok i ogromna èlba da zeme droga. Otkako }e se identifikuvaat rizik faktorite se pristapuva kon gradewe na plan i strategija za zajaknuvawe na ve{tinite za spravuvawe so ovakvite i sli~ni rizik faktori za recidiv. Identifikuvawe na predupreduva~kite znaci za recidiv i strategii za

nivno razre{uvawe Fakt e deka vo najgolem broj slu~ai na recidivot predhodat diskretni znaci vo odnesuvaweto, emociite ili stavovite; koi moàt da se javat nekolku dena, nedeli ili duri i meseci pred da povtorno se zloupotrebi droga. Intervenciite podrazbiraat u~ewe na klientite za naj~estite predupreduva~ki znaci za re-cidiv, kako i identifikacija na specifi~nite znaci edinstveni za klientot. Ova naj~esto se postignuva niz “digitalna” analiza na posledniot recidiv: identifikuvawe na specifi~nite znaci na predupreduvawe za recidiv; kade i koga se javile; koj drug bil prisuten; kolku vreme minalo od nivnata pojava do recidivot; efekti na recidivot vrz klientot i vrz drugite lu}e, pred se se-mejstvoto; i strategii da se spravi so niv vo nekoja sledna prilika. Ranite pre-dupreduva~ki znaci ~esto se lesno prepoznaeni od klientite; no sepak sledel recidiv. Vsu{nost vremeto od pojavata na ovie znaci do recidivot e period vo koj se javuva borba na motivi za i protiv, po {to sledi serija na odluki i aktiv-nosti koi postojano progrediraat do kone~na povtorna zloupotreba na droga. Toj period e period na mo`ni intervencii za PR. Spored toa, digitalnata analiza pomaga recidivot od “neuspeh” da prerasne vo silno oru je, t.e. nau~eno iskustvo, koe se polzuva vo gradewe na strategija za PR vo idnina. Me|utoa, osven navedeniot moèn e i pristap niz digitalna analiza na rezili-jentnite snagi na zavisnikot. Imeno, predmet na diskusija ne se visoko-rizi~nite znaci i situacii, tuku naprotiv visoko stabilnite i pozitivni znaci i sostojbi. Vo ovoj slu~aj zavisnikot e fokusiran na analiza na denovite i situaciite vo koi nemal problemi povrzani so recidiv, za da niz pozitivno ko-notirawe i podr{ka na istite se nadminuvaat rizi~nite situacii provokativni za recidiv.

83

Identifikacija na nadvore{ni trigerite za upotreba na droga i strate-gii za spravuvawe so istite

Nadvore{nite faktori koi tipi~no trigeriraat, t.e. ja poja~uvaat èlbata za droga se na pr: miris na marihuana, pribor za upotreba na droga ({pric, igla, lule) ili sredba so lu|e, mesta i situacii koi asociraat na nabavuvawe, pripre-mawe i upotreba na droga. Interesen e podatokot deka duri i gledawe film so ovakvi sodrìni, ili ~estite i neve{to vodeni semejni razgovori za sostojbite i pri~inite nz azloupotreba na droga, vo odredeni momenti moè da ja poja~aat èlbata za droga i da go zgolemat rizikot za recidiv. Vnatre{nite trigeri naj~esto se odnesuvaat na negativnite afektivni sostojbi ili obsesivno raz-misluvawe za droga. Polezna terapevtska strategija e u~ewe na zavisnikot da odbegnuva mesta, lu|e i situacii koi bi moèle da ja poja~uvaat èlbata za droga, odstranuvawe na predmetite i priborot za upotreba na droga od doma; kako i u~ewe na ve{tini na komunikacija vo semejstvoto i dr. Osven toa, vo procesot na ozdravuvawe zav-isnikot u~i da gi prepoznava svoite vnatre{ni i nadvore{ni trigeri, u~i da go prepoznava nivniot intenzitet, a so toa i da sozdade mo`nost za primena na ne-koi od strategiite za prevencija. Za golem del od zavisnicite naj~esto primenu-vana uspe{na preventivna strategija e razgovor so bliska osoba ili terapevt i spodeluvawe na aktuelnata sostojba. Identifikuvawe na strategii za spravuvawe so pritisokot da se upot-

rebuva droga ili da se prestane so apstinencija Za eden od naj~estite precipitira~ki faktori za recidiv se smeta direktniot ili indirekten pritisok na sredinata da povtorno upotrebi droga. Identifi-kacijata na specifi~nite relacii ili socijalni situacii vo koi e pritisokot prisuten, kako i poznavaweto na strategiite za spravuvawe so niv, se del od uspe{nata PR. Ponekoga{ nekoi relacii }e treba da se prekinat, {to e osobeno te{ko dokolku stanuva zbor za intimna relacija pome|u zavisnici od droga. Vo serijata preventivni strate{ki merki vidno mesto zavzemaat jasnite poraki deka se mo`ni alternativni ìvotni stilovi; {to nekoga{ zavr{uva uspe{no, a nekoga{ ne. Pomo{ vo razvivawe na promeni vo ìvotnite stilovi i sodrìni moè da pretstavuva ohrabruvaweto za zemawe na u~estvo vo socijalnite nas-tani vo koi ne se upotrebuva droga, novi socijalni kontakti i sli~no. Za golem broj zavisnici ova e osobeno te{ka zada~a, bidej}i dolgo vreme postoel prekin vo ovie kontakti, situaciite im se nepoznati, se ~uvstvuvaat otu|eno, nemaat zaedni~ki temi za razgovor, se pla{at a ne bidat ismeani ili ofrleni i sl. Vo po~etniot period od tretmanot osobeno vnimanie treba da se posveti na de-talno planirawe na aktivnostite i drugite sodrìni vo slobodno vreme (sport, teatar, pro{etka, TV i sl.), kako strategija za nadminuvawe na dosadata i ~uvstvoto na praznina i osamenost. Razvivawe na mreà za poddr{ka - vklu~uvawe na drugi va`ni li~nosti

Vo ranite fazi od tretmanot stru~noto lice, zaedno so zavisnikot, pristapuva na detalna analiza na negovata aktuelna socijalna mreà, pri {to se identifi-kuvaat nedostatocite vo mreàta, no i novite potencijalni izvori na poddr{ka. Poznato e deka silna semejna i socijalna poddr{ka vodi kon pouspe{no ozdravu-vawe, poradi {to e va`no brzo vklu~uvawe na semejstvoto, no i na site drugi va`ni li~nosti od brojnite socijalni sistemi (rodnini, prijateli, sosedi, nastavnici, crkovni lica, sportski rabotnici. drugari i dr.), vo gradewe na mreà za poddr{ka. Vo taa nasoka e i formirawe na grupi za poddr{ka, grupi za samo-pomo{, klubovi i dr. vo ramki na vladinite, a pred se NVO. Anticipacija i podgotovka za moèn recidiv

Site zavisnici bi trebalo da bidat podgotveni za eventualnata pojava na re-cidiv, preku jasno razrabotena strategija i anticipirawe na mo`nostite: [to ako se slu~i? [to potoa? Strate{kiot plan bi trebalo da sodrì odgovor na

84

toa komu da se obratat, kogo da baraat, koj bi moèl da im pomogne vo dadenata situacija. Golem broj pacienti ne gi prifa}aat ovakvite intervencii i èstoko negiraat mo`nost za recidiv. Pa sepak, recidivot se javuva vo preku 80% od site lekuvani slu~ai. Promovirawe na balansirani ìvotni stilovi

U~ewe na zdravi ìvotni stilovi vo najgolemite ìvotni domeni kako rabota, relacii, igrawe, druèwe, oporavuvawe i duhovnost se del od procesot na oz-dravuvawe no i na PR. So ogled deka idealni sostojbi ne postojat, poèlno e promovirawe na balansirani ìvotni stilovi i sodrìni. U~estvoto vo pozitivni aktivnosti, sekoga{ po predhoden dogovor so zavisnikot, nosi zado-volstvo, radost, veselo raspoloènie i ~uvstvo “jas ìveam”. Klienti koi u~estvuvaat vo aktivnosti i hobi koi im nosat zadovolstvo postabilno go minu-vaat procesot na ozdravuvawe. Istraùvaj}i gi dnevnite aktivnosti zavisnikot e vo sostojba da najde odbalansiran odnos pome|u izvorite na stres i obvrskite od edna i èlbite i potrebite od druga strana. Sekojdnevnoto strukturirawe na denot pomaga vo reducirawe na ~uvstvoto na monotonija, dosada, depresija, bez-poleznost, nisko samo-cenewe i dr., koi se smetaat za ~esti vovedi vo recidiv. Ohrabruvawe da se vodi dnevnik za dnevnite aktivnosti i pojavata na

znaci Mo}na terapevtska intervencija e redovnoto vodewe raboten dnevnik. Vo nego, na krajot od sekoj den zavisnikot gi beleì dnevnite aktivnosti, go planira sledniot den, no gi beleì i podatocite vo vrska so rizi~nite sostojbi i pre-dupreduva~kite znaci (pojava i nadminuvawe). Za uspe{na prevencija na recidivot osven klientot vaèn e i terapevtot ili drugo stru~no lice; a pred se pristapot i tehnikite na vodewe na razgovor, stavovite i veruvawata ne samo vo odnos na zloupotrebata na drogi tuku i po-specifi~no vo odnos na recidivot i na nego prate~kite sostojbi. PR strategii i tehniki moàt da se integriraat vo raznite modeli na sovetu-vawe ili psihoterapija. Moàt da se sproveduvaat vo forma na individualno ili grupno sovetuvawe, kognitivno-bihevioralen tretman, suportivno-ekspre-sivna psihoterapija, interpersonalna terapija (terapija na relaciite), sistem-sko semejna psihoterapija i dr. Site navedeni pristapi imaat edinstvena cel da mu pomognat na klientot da gi identifikuva i da se spravi so visoko-rizi~nite faktori za recidiv, kako i rano da gi prepoznava predupreduva~kite znaci. Programite za prevencija na recidiv moàt da sproveduvaat vo razni terapevtski institucii, vo ramkite na Centrite za socijalna rabota, no i od strana na NVO. Tie se integralen del na programite za rehabilitacija i reso-cijalizacija. Trening za steknuvawe so ve{tini za spravuvawe vo rizi~ni situacii e naj-dobro da se vodi vo grupa. Voda~ot na grupata gi pra{uva u~esnicite da go odre-dat brojot na visoko rizi~ni situacii, osobeno tie koi se fokusirani na iner-personalnite stresori ( interpersonalnite konflikti, pritisoci da se zeme droga i dr.). Otkako e identifikuvan pravilen odgovor za spravuvawe liderot im pomaga da sovladaat novi ve{tini niz igrawe na ulogi. U~esnicite go povto-ruvaat odnesuvaweto na grupniot vodi~ a potoa dobivaat (feedback) odgovor od drugite u~esnici i vodi~ot. Upotreba na videolenti e korisna za zadrùvawe na vnimanieto na u~esnicite, kako i za feedback. Korisno e da se upotrebuvaat si-tuacii kako sodrìna za igrawe na ulogi, koi realno se slu~uvaat vo centrite za tretman na zavisnost. Na primer liceto moè da igra uloga vo situacija koga mu soop{tuvaat deka negovata analiza na urina e pozitivna na drogi ili situa-

85

cija vo koja mu soop{tuvaat deka toj vremeno }e gi izgubi negovite privilegii vo tretmanot. Otkako }e go zavr{i grupniot trening, grupniot lider i ostana-tite u~esnici se vo pozicija da ja gledaat izvedbata na novite ve{tini pri soo-~uvawe so konflikti koi obi~no se javuvaat vo centrite za tretman. Primarna cel na grupite za steknuvawe na ve{tini za spravuvawe vo rizi~ni situacii e da gi obezbedi pacientite so kognitivni i socijalni ve{tini zna~ajni za sprotis-tavuvawe, odnosno odbegnuvawe na upotreba na droga. Grupite za prevencija na recidivi se usmeruvaat kon lica koi se apstinenti na stabilna doza na metadon, apstinenti koi ja namaluvaat dozata na metadon, kako i kon onie koi se uspe{no detoksicirani od metadon i se ~isti od droga. Zna~ajno za ovoj pristap e sva}a-weto na opioidnata zavisnost kako hroni~no recidivira~ko naru{uvawe koe bara proaktivno i dolgoro~no lekuvawe. Iako grupnata rabota, pacientite mak-simalno moàt da ja iskoristat koga se apstinenti, odnosno ~isti od droga ili koga dostignuvaat stabilnost, ~esto toga{ pacientite veruvaat deka nivnata rabota e zavr{ena i go napu{taat grupniot tretman. Ova ~esto e podràno i od persanalot koj ja prekinuva podr{kata koga pacientot e ~ist od droga. Modelot za prevencija na recidivi sodrì prodolèna podr{ka od strana na personalot za da pacientot go prodolì tretmanot i za vreme na abstinencija. So ova se po-maga da se prekine krugot na recidivi predizvikuvani od vnatre{nite i nad-vore{nite faktori koi vodat kon odluka da se zeme droga. Grupnata terapija so psihodinamski pristap isto taka pomaga da pacientite razberat kako nivnata psiholo{ka ~ustvitelnost i emocionalna reakcija vlijae na mo`nosta za recidiv. Grupniot lider go potiknuva spodeluvaweto na iskust-vata za da im pomogne na pacientite da gi rakovodat i da se spravuvaat so ~uvstvata na izoliranost i nisko samovrednuvawe. êtiri golemi oblasti na koi grupata e fokusirana se: samogrià, samodoverba, kontrola na afekt i konflikti vo relacii(odnosi). Postoi i grupna terapija za prevencija na recidivi so bihevioralen pristap ba-zirana na kondicionirawe na model na zavisnost. Pacientite vo ovie grupi u~at alternativni odgovori vo situacii koi predizvikuvaat odnosno doprinesu-vaat da pacientot donese odluka za zemawe droga.

КОМУНИКАЦИИ И КОМУНИКАЦИСКИ ВЕШТИНИ Zo{to da zboruvame za komunikacijata ? Temata komunikacija ja odbravme poradi toa {to sme vo na{ata praksa, no i vo sekojdnevnoto ìveewe, ~esti svedoci na nedorazbirawa, raspravii, konlfikti, naru{eni odnosi, tokmu poradi problemi vo komunikacijata. Vo sekojdnevnite sredbi roditelite i mladi so problem na koristewe i zavisnost od drogi, ova ~esto go soop{tuvaat kako eden od najgolemite problemi pome|u niv. Problem imaat i roditelite i mladite vo me|usebnite odnosi. Najgolemiot broj semejstva koi pobarale pomo{ brzo osoznavaat deka ne{to ne e vo red so na~inot kako razgovaraat i kako se razbiraat pome|u sebe , odnosno kako me|usebno komuniciraat.

Komunikacija e sposobnost jasno da gi izrazime mislite i ~ustvata i istite drugite da gi primat so razbirawe.

86

Govorot, ili verbalnata sposobnost, kako vaèn del od komunikacijata, e ve{tina koja ja u~ime vo kontaktot so lu|eto, a koja ja razvil samo ~ovekoviot vid. Toj ni ovozmoùva da ja ostvarime verbalnata komunikacija, so pomo{ na koja nekoi psiholo{ki sodrìni (~ustva, potrebi, èlbi i tn.) gi izrazuvame i soop{tvame na drugite. Se dodeka ona {to se slu~uva vo nas, t.n. psihi~koto doìvuvawe, ne bide izrazeno so zbor, ili so drug simbol (na pr. kaj gluvonemite) toa ostanuva nejasno i maglovito. Duri otkako odredeno psiholo{ko doìvuvawe bide preto~eno vo zbor ili re~enica, toa stanuva jasno i soznajno, kako za samata li~nost, taka i za okolinata so koja op{ti. Toa go narekuvame PORAKA i ja upatuvame na lu|eto so koi komunicirame. VA@NO: Za nepre~eno i uspe{no odvivawe na verbalnata komunikacija pome|u lu|eto va`no e: Sodrìnata na porakata da bide jasna i razbirliva

Da se znae komu e upatena taa poraka i

Na~inot na koj ja upatuvame porakata

Ako se porakite nejasni po svojata sodrìna, ili ako ne se znae komu se upateni, ~esto go zbunuvaat sogovornikot i ostavaat prostor da se razvie konfliktna situacija. Vo tek na verbalnata (govorna) komunikacija lu|eto ~esto gestikuliraat, pravat mimiki, ja menuvaat bojata na liceto, kr{at prsti, se smeat, pla~at i.t.n. Toa se narekuva govor na teloto, t.n. telesen govor, ili neverbalna komunikacija. Koga e govornata poraka vo sklad so neverbalnata t.e. koga se zborovite sledeni so soodveten govor na teloto, upatenata govorna poraka ima pogolemo zna~ewe. Nie ~esto pati ne sme svesni za na{iot telesen govor t.e. telesna poraka {to ja pra}ame do drugite. Zna~i za razlika od verbalnata komunikacija koja ima svoj po~etok i svoj kraj i za koja se lu|eto sekoga{ svesni, za neverbalnata komunikacija ponekoga{ se, no mnogu po~esto i ne se svesni. Najdobro e koga se uskladeni govorot na teloto (neverbalnata komunikacija) i sodrìnata od verbalnata komunikacija. Toga{ porakite se jasni. Pri neuskladenost na govorot na teloto i verbalnata komunikacija porakite ne zbunuvaat, lutat, gi ignorirame ili ne vovlekuvaat vo nejasna ili konfliktna situacija. Vo semejstva na lica zavisni od drogi komunikacijata naj~esto e odviva:

so nejasni poraki , porakata ne se znae komu e upatena, ne se komunicira za odredeni pravila na odnesuvawe tuku tie treba da se

podrazberat, se pra}aat dupli poraki koi se vo ras~ekor (verbalnite i neverbalnite).

Osobeno e zna~ajno da se istakne deka licata zavisni od drogi dodeka upotrebu-vaat drogi, prestanuvaat da komuniciraat na adekvaten na~in so svoite najblis-ki. Nivnata komunikacija se sveduva na verbalni agresivni dueli, zakani i kon-flikti. So vreme po~nuvaat da ne doa|aat doma koga drugite ~lenovi se vo domot ili se budni i na toj na~in prestanuvaat da komuniciraat so niv. Edinstvena

87

komunikacija im ostanuvaat “drugarite” so koi zemaat droga i dilerite, a sodrìnata na komunikacijata e povrzana so droga. Govorot i izrazite so koi se sluàt se moderni slengovi karaktersisti~ni za zavisni~ka populacija (na pr: gajba, hors, snifawe, xoint, roba i t.n). Preku govorot tie me|usebno se prepoz-navaat, a voedno govorot e i propusnica za vlez vo nivnata grupa. Koga licata zavisni od drogi koi podolgo vreme zemaat droga }e prifatat da bidat na bilo kakov tretman se javuvaat pote{kotii vo komunikacija so niv. Tokmu poradi toa, preku individualna i grupna rabota, se raboti na soveti i tehniki za podobruvawe na komunikacijata.

SOVETI I TEHNIKI ZA USPE[NA I PRODUKTIVNA KOMU-NIKACIJA

Slu{ajte go sogovornikot vnimatelno, obiduvajte se da ne mu

upa|ate vo zbor i da ne go prekinuvate. Lu|eto se skloni da gi prekinuvaat drugite dodeka zboruvaat, da gi nadopolnu-vaat, da zboruvaat vo ime na drugi i da odgovaraat duri i na pra{awa koi se odnesuvaat na li~nite ~uvstva i potrebi. Ova e osobeno prisutno vo komunika-cijata roditel - dete i podocna prodolùva vo relacijata roditel - adolescent (Pr: Na pra{awe upateno do adolescentot: “ Kako se ~uvstvuva{?”, odgovara majkata: “ Ne mu e dobro, bolen e, a i nervozen. . .” i tn.) Vakviot tip na komu-nikacija e ~esto prisuten pri rabota so lica zavisni od drogi. Mnogu ~esto ro-ditelite zboruvaat vo ime na licata zavisni od drogi. Vo rabota so roditelite i licata zavisni od drogi zada~a na terapevtot e da insistira sekoj da zboruva od svoe li~no ime i da se zalaga postojano za ovoj princip ili sovet za uspe{na komunikacija.

Aktivno slu{ajte go sogovornikot. Koga go slu{ate sogovornikot mu pokaùvate deka: go cenite toa vi ovozmoùva da doznaete ne{to za nego i slu{aj}i go sozdavate mo`nost i Vie da bidete soslu{ani.

So aktivnoto slu{awe: Pokaùvate vistinski interes za ona {to drugiot zboruva Se obiduvate navistina da go razberete drugiot Proveruvate kako ste go razbrale

(Dodeka go slu{ate drugiot dajte mu znak, preku govorot na telota, deka go slu{ate.Taka na pr. klimnete so glava, povtoruvajte go na ona {to ste go slu{nale i pra{uvajte povremeno dali pravilno ste razbrale i t.n). Vo tek na individualna i grupna rabota so lica zavisni od drogi terapevtot ja koristi tehnikata na aktivno slu{awe i na toj na~in e primer za licata zavisni od dro-gi. Isto taka, vo tek na psihoedukacija koja se sproveduva niz grupna rabota po-sebno se razrabotuva aktivnoto slu{awe i niz ve`bi.

Zboruvajte so “JAS GOVOROT ,, Vistina e deka ~est problem vo komunikacijata e tokmu malata upotreba na tn. ,,JAS,, govor, nasproti po~estata upotreba na tn. ,,TI,, govor. “Jas govorot” po-drazbira govor vo prvo lice ednina za sekoj od u~esnicite vo komunikacijata. Na pr: Jas mislam, Jas sum zagrièn, jas sakam, jas sum spremen i sl. Namesto toa,

88

vo sekojdnevnata komunikacija ~esto slu{ame izrazuvawe vo mnoìna (mislime, sakame) ili nejasno izneseni barawa i stavovi. ,,JAS,, govorot dava mo`nost vo komunikacijata, drugiot da ja prifati i pra-vilno da ja razbere na{ata poraka, a pri toa da ne bide povreden. Vo grupnata rabota ovoj sovet i princip na komunikacijata posebno se razrabotuva.

Obidete se koga zboruvate iskaùvaweto da ima pozitivni emocii (pozitivna konotacija) Dokolku vo ,,Jas,, govorot porakata ima negativna konotacija, povtorno }e se slu~i da go povredime drugiot i komunikacijata moè da se prekine. Komunika-cijata niz pozitivna konotacija se u~i i zatoa treba da bide tema na rabota vo mnogu rabotilnici so lica zavisni od drogi i ~lenovite na nivnite semejstva. Site gore navedeni tehniki i na~ini na komunikacija se primenuvaat od strana na terapevtite koga rabotat so svoite klienti- lica zavisni od drogi i nivni semejni ~lenovi. Dobra komunikacija pome|u dvajca ili pove}e lu|e e koga:

Postoi podgotvenost da se slu{a, soslu{a i razbere sogovornikot Postoi podr{ka i hrabrewe drugiot da se izrazi Postoi spremnost da se vnimava {to drugiot kaùva, a ne se usredsreduva

na toa {to da odgovori Nikoj ne dominira vo razgovorot i nema nametlivost Porakite se jasni i direktni Postoi sklad pome|u verbalnata i neverbalna komunikacija Cel na komunikacijata e da bideme soslu{ani, razbrani i na{ata poraka

da bide prifatena.

КОНФЛИКТИ КОНФЛИКТНИ РЕЛАЦИИ СО ЛИЦА КОИ ЗЛОУПОТРЕБУВААТ ДРОГИ И НАЧИНИ НА НИВНО

РАЗРЕШУВАЊЕ

Konflikt pretstavuva sudir, spor, borba, raspravija, kavga, nere{itelnost, strav, nedostig na tolerancija. Konfliktot naj~esto nastanuva: poradi nedovolno razbirawe vo komunikacijata, poradi toa {to ista rabota, vo isto vreme, ja sakaat dvajca ili pove}e

lu|e, poradi toa {to ne{to {to e na{e nekoj go prisvojuva i go narekuva svoe, poradi toa {to vo sostojba na razli~ni stavovi kon ne{to i nekogo ne

sme tolerantni kon drugite so razli~ni stavovi od na{ite i.t.n. Site navedeni konflikti spagaat vo t.n. socijalni konflikti. Me|utoa, vo ovoj prira~nik pove}e ne interesiraat konfliktite koi nastanu-vaat vo semejstvoto, pome|u dve bliski li~nosti (roditel - dete; drugar- drugar ; brat - sestra; mom~e - devojka) ili vo rabotata pome|u lica zavisni od drogi i terapevtite ili lu|eto od timot kako i pome|u licata zavisni od drogi vklu~e-

89

ni vo tretman. Toa se konflikti koi nemoè da se zaobikolat, tuku mora da se razre{at, za da se prodolì so zaedni~kiot ìvot bez gor~ina, lutina i lo{a atmosfera, za da se prodolì so tretmanot bez napnatost i sostojba na postojano nezadovolstvo, neraspoloènie i anksioznost. Bidej}i tokmu nezadovolstvoto, neraspoloènieto, anksioznosta i napnatosta nekoi vozrasni lica se obiduvaat da gi razre{uvaat so konsumirawe na alkohol ili tableti za smiruvawe. No i nakoi mladi koga se napnati, nervozni, nezadovolni, ispla{eni isto taka se obiduvaat da najdat nekoe re{enie. Del od mladite, vo nemo`nost ovakvite neprijatni sostojbi da gi razre{at na drug na~in, gi razre{uvaat kako i vozras-nite; po hemiski pat; so upotreba na alkohol, tableti za smiruvawe ili droga. Konfliktot e prirodna i neophodna komponenta vo sekojdnevniot ìvot i vo odnosite pome|u lu|eto i za golem broj konflikti lu|eto nitu razmisluvaat ni-tu gi analiziraat. I pokraj toa {to pove}eto konflikti se smetaat za destruktivni, tie moàt da bidat i so pozitivna sila, sozdavaj}i mo`nosti za sozrevawe i u~ewe. No, bidej}i mladala{tvoto e period koga mladite gi testiraat vrednostite na vozrasnite i na op{testvoto voop{to, tie ~esto vleguvaat vo konflikt so pro-fesorite, roditelite, drugarite i dr. Mladite se naj~esto vo konflikt tokmu so sopstvenite roditeli. I dodeka roditelite se obiduvaat i nastojuvaat da go zadràt svojot avtoritet,

adolescentot so site sili }e nastojuva da im go sru{i.

Koga razmisluva za konflikt, mladiot ~ovek naj~esto razmisluva vo kategoriite pobeduvam ili gubam.

Za seriozno razre{uvawe na konfliktite sekoj mora da nau~i da gi prepoznava i po~ituva svoite potrebi i interesi no i potrebite i interesite na drugiot. Iako se ~ini prirodno i napat ednostavno, svedoci sme deka roditelite ~es-to se soo~uvaat so situacii koga te{ko ili voop{to nemoàt da najdat re-{enie za konfliktite so nivnite deca- adolescenti. Vo takvite situacii roditelite ~esto ~uvstvuvaat deka ne se dorasnati na zada-~ata {to ja imaat pred sebe, pa, iako reagiraat razli~no, ne uspevaat da najdat izlez od situacijata. Edni, zastra{eni od pomislata deka go gubat avtoritetot pred decata, stanuvaat kruti i nepopuslivi. Drugi, zate~eni od prekumernite barawa na svoite deca-adolescenti i neve{ti da se spravat so niv, odat vo druga krajnost i stanuvaat prepopustlivi i bez kri-teriumi. Vo sekojdnevnata praksa sretnuvame roditeli sli~ni i na ednite i na drugite, koi ~esto zate~eni od bezizleznata situacija odbiraat da prestanat da komuni-ciraat. Prvite toa go pravata mislej}i deka na toj na~in go zadrùvaat avtori-tet (nivniot zbor e posleden i ne treba da se razgovara i pregovara), a vtorite

90

zastra{eni od pomislata deka ako prodolàt da komuniciraat, razgovorot }e sozdade samo prostor za novi barawa. Vo rabotata so RODITELI na adolesecenti so problem zavisnost od drogi doznavame deka tie ~estopati razmisluvaat deka nivnite deca im go gazat zbo-rot i na toj na~in im go ru{at nivniot roditelski avtoritet. Vo ovakvi situa-cii bitno e na roditelite da im se poso~i deka: Namesto da razmisluvaat deka nivniot adolescent saka da im go pogazi zborot i so toa i da imi go sru{i avtoritet, da se obidat: da razgovaraat so nego za problemot {to go ima, da gi po~ituvaat negovite interesi i potrebi, a koi ne se odnesuvaat na

koristeweto droga, da baraat zaedni~ki re{enija, da nau~at da pravat kompromis.

Na ovakov na~in sozdavaat prostor za re{avawe na problemot,

bez nivniot avtoritet da bide zagrozen. Od golema va`nost za roditelite, licata zavisni od drogi i nivnite terapevti e: Da Ne gi zaobikoluvaat konfliktite! Da Ne gi ostavaat sami od sebe da se razre{at ! Vremeto samo nema da gi razre{i konfliktite! Da nastojuvaat aktivno da u~estvuvaat vo razre{uvawe na konfliktite!

Vo semejstva kade kaj eden ~len postoi zavisnost od drogi, konflikti najprvno nastanuvaat tokmu so toj semen ~len. Drugite ~lenovi brzo formiraat sojuz pro-tiv eden svoj ~len. Toa e naj~esto taka koga semejstvoto po prv pat }e dobie in-formacii deka nivniot ~len zema droga. So tek na vreme roditelite za-po~nuvaat vzaemno da se obvinuvaat, pri {to ~esto vleguvaat vo konfliktni si-tuacii. So tek na vreme ~lenovite na semejstvoto vleguva i vo me|usebni kon-fliktni relacii (verbalno agresivni, a ponekoga{ i fizi~ki agresivni napa-di). Vo krajno nepovolni uslovi, koga semejstvoto ne moè da go odnese svojot ~len na lekuvawe, se slu~uva i prekin na kontaktot i na relaciite pome|u za-visnikot i drugite ~lenovi od semejstvoto, {to rezultira so krajno negativna prognoza po liceto zavisno od droga. Se slu~uva ponekoga{ roditelite da bidat tie koi go razgoruvaat konfliktot, bidej}i se ubedeni deka zavisnost od droga kaj nivnoto dete e hir na mladosta, bes i “barawe preku leb poga~a“. Taka, mnogu roditeli gubat dragoceno vreme i mo`nost da go ubedat liceto zavisno od droga da se lekuva.

SOVETI I TEHNIKI ZA USPE[NO RAZRE[UVAWE NA KONFLIKTI

Obidete se da ne gi komplikuvate rabotite pove}e odo{to e potrebno.

Konfliktot sam po sebe e ve}e komplikacija i ne se potrebni dopolnitelni vozbuduvawa. Treba da se razmisli {to navistina e problem, a {to e vo lu-tina i bes dodadeno. Ako moè{, Odvoj go bitnoto od nebitnoto i usredsredi se samo na bitnoto.

91

Ne se postvauvajte vo pozicija da zapoveduvate i od drugiot da barate da gi po~ituva samo va{ite barawa i potrebi, bez voop{to da gi slu{nete ne-govite.

Razmislite za svoite vistinski potrebi. Vo su{tinata na sekoj kon-

flikt pomegu dvajca, naj~esto se razli~nite potrebi i doìveanite stravovi na lu|eto. Ne e sekoga{ lesno da se prepoznaat nitu sopstvenite vistinski potrebi i stravovi, a kamoli da moè da se predvidi koi potrebi i stravovi ja pokrenuvaat drugata osoba. Za da se dojde do vistinskata svoja potreba neophodna e analiza koja bi moèlo da se napravi so pomo{ na nekoj poisku-sen, kako na pt. terapevt.

Konfliktite moàt da pokrenat kaj site nas negativni emocii: bes , lutina,

zagrozenost, strav, taga itn. Za da se oddale~ime od emocionalnata rekacija predizvikana od konfliktot, dobro e da se napravi mapa na konfliktot. Koga }e se stavi na hartija {to e konfliktot, so kogo sme vo konflikt i ka-ko moème da go razre{ime itn., racionalno }e mu prijdeme na problemot.

Trgnete vo potraga po re{enie. Postojat pove}e vidovi na re{enija.

Mo`no e i dvete strani vo konfliktot da go dobijat toa {to go sakaat, {to sepak ne se slu~uva ~esto. Po~esta e situacijata na kompromisni re{enija, koga i dvete strani vo konflikt popu{taat po malku i zaedno pridonesuvaat za razre{uvawe na konfliktot. Ili, ako dobro se proceni, moè da se popu{ti vo polza na drugata strana.

Obidete se da go razberete i zapametite slednoto:

Konfliktot go predizvikale dvete strani i dvete treba da u~eastvuvaat vo negovoto razre{uvawe.

U~esnicite vo razre{uvawe na konfliktot ne se neprijateli, tuku sorabotnici koi zaedni~ki razmisluvaat kako da go re{at konflik-tot.

Od osobena va`nost e : Po sekoj uspe{no razre{en koflikt insistirajte na zaedni~ki DOGOVOR sostaven od toa: kako i koga da se sprovede re{enieto; {to se zada~ite na sekoj od u~esnicite; koja e vremenskata ramka; koja }e bide sankcijata ako dogovorot ne se po~ituva i ne se sproveduva; a vo odredeni situacii i koja }e bide nagradata za uspe{noto sprovedu-

vawe na dogovorenoto. PRAVILA ZA USPE[NO RAZRE[UVAWE NA KONFLIKT

1. Razgovarajte za problemot 2. Bidete miroqubivi

3. Napa|ajte go problemot, a ne li~nosta

4. Usredsredete se kon toa {to e va`no vo toj moment

92

5. Po~ituvajte gi tu|ite ~ustva, stavovi i potrebi

6. Prevzemete odgovornost za svoite postapki.

ПРОГРАМИ ЗА ЕМОЦИОНАЛЕН РАЗВОЈ НА ЛИЦА КОИ ЗЛОУПОТРЕБУВААТ ДРОГИ

Sekoja li~nost izbira kako }e se odnesuva, {to }e pravi, kako }e donesuva od-luki, no pri toa naj~esto vodi smetka za toa odnesuvaweto da e vo kontekst na sredinata vo koja opstojuva. Na odlukite na li~nosta kako i na nejzinoto odne-suvawe ogromno vlijanie imaat kako nejzinite intelektualni kapaciteti ta-ka i nejzinite emocii. Mnogu nau~nici smetaat deka emociite kaj ~ovekot se raz-vivaat prvenstveno kako mehanizam na preìvuvawe. Na primer Stravot ni po-maga da se za{titime i da izbegneme opasnost. Gnevot ni pomaga da gi pomine-me nekoi barieri koj ni se ispre~ile pred ostvaruvawe na na{ite potrebi. Radosta i sre}ata gi nao|ame vo druèwe i vo dokaùvawe na sebesi i tn. Emociite se klu~ni za funkcioniraweto na edinkata. Tie ne se ednostaven do-datok na li~nosta, tuku se bitna vrska pome|u mislovniot proces i sposobnosta za donesuvawe na razumni re{enija Poznato e deka mladite pote{ko gi kontroliraat emociite i po~esto donesu-vaat odluki ili re{enija {to se izraz na silni emocionalni doìvuvawa. Sposobnosta na edinkata da gi prepoznava i sledi svoite i tu|i emocii, da pravi razlika pome|u niv, da gi koristi tie informacii vo razmisluvaweto i aktivnostite i da upravuva so svoite emocii i ~ustva se narekuva EMOCIONALNA INTELIGENCIJA. Ovoj termin za prv pat se spomnuva vo 1990 godina, a Daniel Goulman vo1995 go vovel vo javnosta. Pod ovoj termin se podrazbira sposobnost za: Spoznavawe na ~ovekovite emocii. Samosvest – prepoznavawe na ~uvstvata vo momentot koga se javuvaat, e temel

na emocionalnata inteligencija. Sposobnosta emociite da se kontroliraat vo sekoj moment e od su{tinska

va`nost za psiholo{koto samospoznanie i samorazbirawe. Lu|eto koi se sigurni vo svoite ~uvstva pove{to go vodat sopstveniot ìvot i posigurno donesuvaat odluki.

Upravuvawe so emociite Sovladuvaweto i upravuvaweto so emociite e sposobnost koja se zasnovuva na samosvesta. Lu|eto na koi im nedostiga ovaa ve{tina, postojano mora da se borat so ~uvstvoto na ogor~enost i ma~nina, dodeka onie koi }e ja usovr{at, mnogu brzo se oporavuvaat od ìvotnite padovi i nesre}i.

93

Samomotivacija

Upravuvaweto so emociite koe vodi do odredena cel, e podloga za ~uvstvo na vnimatelnost, na samomotivacija, ovladuvawe so odredena ve{tina i kreativ-nost.

Prepoznavawe na emociite kaj drugite Empatijata e u{te edna sposobnost koja e zasnovana na ~ovekovata samosvest i taa e osnovna ~ove~ka ve{tina. Empati~nite lu|e pove{to se naviknuvaat na skoro nevidlivite op{testveni signali so koi se navestuvaat potrebite na drugite. Empatijata im ovozmoùva uspeh vo profesiite koi se povrzani so grià za drugi, obrazovanie, trgovija i menaxment.

Ume{nost za odrùvawe na me|usebni odnosi Ovaa ume{nost podrazbira postoewe na ve{tina za razbirawe na tu|ite emocii. Toa se sposobnosti koi ~ovekot go pripremaat za javni zanimawa, rakovodewe i me|usebni odnosi. Lu|eto koi gi usovr{uvaat ovie ve{tini uspevaat vo sorabotkata so drugite; prosto kaàno tie se ”yvezdi” vo dru{tvo. Lu|eto se razlikuvaat po svoite sposobnosti vo sekoja od ovie oblasti. Bez som-nenie, osnovata na na{ite sposobnosti e od psiholo{ka priroda, no mozokot e mnogu prilagodliv i postojano u~i. Gre{kite vo emocionalnite ve{tini so odreden napor moàt da se popravat i da se usovr{at. Nie denes veruvame deka, dokolku odredena li~nost ima visoka emocionalna in-teligencija, taa }e bide vo sostojba podobro da se spravuva so ìvotnite prediz-vici i poefikasno da gi kontrolira sopstvenite emocii, {to se dve neophodni ve{tini koi vo golema merka pridonesuvaat za dobroto mentalno zdravje. Dinami~niot na~in na ìveewe ~esto ne doveduva vo sostojba na stres, so odliki na razdraznetost, napnatost, voznemirenost, nesonica, otu|uvawe i tn. Golem broj lu|e, osobeno mladi, ne se vo sostojba da izdràt neprijatni emocii, ~ustva i sostojbi i skloni se tie sostojbi sami da gi razre{uvaat t. e. da se “ samoleku-vaat “. Za razre{uvawe na neprijatnite emocii i sostojbi kako “ LEK “ koris-tat bukvalno se, po~nuvaj}i od kofein, tutun, alkohol, heroin, marihuana, ko-kain, sedativi i t.n. Za tie lu|e moème da kaème deka se so niska emocional-na inteligencija. Programite za emocionalen razvoj na lica zavisni od drogi koi se upateni na tretman treba da opfatat rabotilnici za sovladuvawa na emocionalni i soci-jalni ve{tini, so cel da im pomognat vo sekojdnevnoto funkcionirawe da krei-raat alternativni na~ini za nadminuvawe na stresot povrzan so sovremeniot na~in na ìveewe od edna strana, i stresot predizvikan so zloupotreba na dro-ga kaj niv i nivnoto semejstvo. So ovie programi se dava mo`nost licata zavisni od drogi da nau~at da gi pre-poznaat emociite koi gi doìvuvaat, a pokasno istite i da gi kontroliraat. Preventivni programi fokusirani na emocionalniot razvitok i na razvivawe na socijalnite ve{tini treba da zapo~nat so ra|awe na deteto vo semejstvoto, da prodolàt vo gradinkite i u~ili{tata i treba da se vo sklad so barawata i o~ekuvawata na semejstvoto i sredinata.

94

Koga }e se pojavi kaj nekoi lica zloupotreba na drogi i zavisnost, celiot pro-ces na sozrevawe, vklu~itelno emocionalnoto i socijalnoto se usporuvaat. Tokmu poradi toa ovie programi se opfateni vo tretmanot na licata zavisni od drogi i se sproveduvaat prvenstveno preku grupna psihoterapija i sovetuvawe, individualna psihoterapija i sovetuvawe, semejna psihoterapija , psihoedukaci-ja, socioterapija i tn. Programi usmereni kon unapreduvawe na socijalniot i emocionalniot razvoj na licata zavisni od drogi treba da postignat :

Obezbeduvawe na emocionalna sigurnost, preku Postignuvawe na pogolema sposobnost da gi prepoznaat i opi{at svoite emo-cii. Preku rabota vo grupa licata zavisni od drogi se treniraat da prepoznaat kako se ~ustvuvaat vo odredeni situacii ili se vnesuva takva situacija vo samata rabota. Zada~a na licata zavisni od drogi e da ja imenuvaat emocijata {to ja predizvikuva taa situacija kaj niv i da opi{at kako se ~ustvuvaat. Sposobnosta da se razbere i prepoznae {to gi predizvikuva emociite Se razgleduvaat site mo`nosti vklu~uvaj}i ja i taa odredena situacija, za da se prepoznae {to ja predizvikalo taa emocija. Sposobnost da se prepoznae razlikata pome|u emociite i postapkite . Bidej}i sekoja emocija predizvikuva odredeni aktivnosti kaj li~nosta, liceto zavisno od drogi se u~i da pravi razlika pome|u emocijata i aktivnostite pre-dizvikani od istata.

Regulirawe na emociite, preku Zgolemena sposobnost da se tolerira frustracija i da se podnesuva nepri-

jatnost i du{evna bolka Vo tek na rabota vo grupa, licata zavisni od drogi namerno se frustriraat i se bara od niv maksimalno da se kontroroliraat i da ja podnesuvaat napnatosta, neprijatnosta i du{evnata bolka. Vakviot tip na rabota vo grupa odnapred se dogovara so licata zavisni od drogi i mnogu vnimatelno se podloùvaat na frustracii. Adekvatno izrazuvawe i podobra kontrola na lutina Niz ve`ba se raboti na rasteretuvawe na lutinata, a isto taka se raboti i na trening na kontrola na lutinata. Namaluvawe na ~ustvo na osamenost i anksioznost ûstvoto na osamenost moè da bide deklan{ira~ki faktror za povtorna zlou-potreba na droga. Vo tek na individualnata rabota so lica zavisni od drogi se bara li~nost od nivnata pobliska okolina koja }e im dava maksimalna podr{ka, za da ja nadminuvaat ovaa sostojba preku razni aktivnosti koi im se predlagaat. Toa se naj~esto: zaedni~ka pro{etka, zaedni~ka aktivnost, fizi~ki napor , druèwe so drugi lu|e i tn. Zgolemuvawe na ve{tini za spravuvawe so stres Umerena agresivnost bez reakcija na bes, omraza ili preterana stra{livost

95

Soodvetno usmeruvawe na emociite, preku Zgolemuvawe na ~ustvo na odgovornost ûstvoto na odgovornost se zgolemuva kaj lica zavisni od drogi preku direktno zadavawe na zada~i, koi za odreden vremenski period treba da gi realiziraat ili sekojdnevno realizacija na odredeni doma{ni obvrski koi prethodno ne gi zavr{uvale. Zgolemuvawe na sposobnosta za koncentracija kon ona {to treba da se stori Sposobnosta za koncentracija se ve`ba. Se zadava zada~a vo tekot na grupnata rabota na koja sekoj treba da se koncentrira. Se meri vremeto za izrabotka na zada~ata i na toj na~in se predizvikuva maksimalna koncentracija kaj sekoj od grupata, bidej}i obi~no sekoj saka prv da ja izraboti zada~ata. Namaluvawe na impulsivnosta i zgolemuvawe na samokontrolata Preku psihoedukativni sesii licata zavisni od drogi se sovetuvaat kako da ja zgolemat svojata samokontrola, preku odloùvawe na momentalnoto zadovol-stvo, odloùvawe na momentalnoto ispolnuvawe na odredena potreba i tn. Vo grupnata rabota zaedno se barat na~ini kako da se odloàt impulsivnite pot-rebi i kako da se zgolemi samokontrolata. Isto taka se zboruva za toa {to zna~i da se ima dobra samokontrola.

Empatija : Zgolemuvawe na sposobnosta da se razbere kako drugiot se ~ustvuva Ova se raboti vo grupa, preku igrawe na uloga “ Stavawe vo koàta na drugiot” i od liceto koe vleguva vo ovaa uloga se bara samo da ni kaè kako se ~ustvuva. Osobeno treba da se vnimava da ne se prifati, liceto koj ja igra ulogata da kaùva {to on bi napravil za da ne bide vo taa polo`ba ili deka toa toj ne bi go dozvolil i tn. Zgolemena sposobnost da se slu{aat drugite vo komunikacijata Se raboti ve`ba “ AKTIVNO SLU[AWE “

Vospostavuvawe na odnosi so drugite, preku

Sposobnost da se analizirat i razberat odnosite so lu|eto

Sposobnost da se razre{at konfliktite i da se najde kompromis za razli~ni stavovi i mislewa

Spretnost vo komunikacijata

Poednostaven, otvoren i prijatelski odnos so lu|eto

Poddr{ka kon i od vrsnicite

Zgolemena sposobnost za spodeluvawe na rabota vo grupa

Pogolema demokrati~nost vo odnosite so drugite.

96

ИНДИВИДУАЛНА РАБОТА СО ЛИЦА КОИ ЗЛОУПОТРЕБУВААТ

ДРОГИ Individualnite sredbi, razgovori i sovetuvawa so lica koi zloupotrebuvaat drogi e neophoden del na nivniot tretman, rehabilitacija i resocijalizacija. Licata koi zloupotrebuvaat droga ~esto se ~ustvuvaat deka se otfrleni od svo-jata pobliska i po{iroka socijalna sredina, kako {to ~ustvuvuaat deka se otfrleni i od op{testvoto. Mnogu ~esto, kaj pogolemiot broj na ovie lica, koga }e prestanat so zloupotreba na droga imaat ~ustvo deka tie se vinovni za svoja-ta sostojba i sostojbata na svoeto semejstvo, imaat ~ustvo na pomala vrednost i ~ustvo na bezperspektivnost. Kaj drugi pak, se javuva ~ustvo deka drugite se vi-novni za nivnata sostojba. Isto taka se slu~uva da se ~ustvuvaat “izgubeno” vo odnos na svojata socijalna sredina,osobeno kon svojata vrsni~ka grupa. Naj~esto imaat ~ustvo deka ne pripa|aat vo grupata na “ zdravite” vrsnici , ili ako se obidat da pripadnat tamu ~ustvuvaat deka ne se vo sostojba da se snajdat, bidej}i nivnite vrsnici oti{le mnogu ponapred od niv vo site sferi, dodeka tie bile zarobeni vo za~areniot krug na drogata. Od druga strana site gi sovetuvaat da ne se druàt so vrsnicite koi zloupotrebuvaat droga, a i tie ne sakaat so niv da se druàt, bidej}i ne se mnogu sigurni vo svojata EGO kontrola. Tokmu poradi toa se ~ustvuvaat kako da se nao|aat na krstopat i ne znaat koj pat da go odberat. êsto pati se obzemeni so silni negativni emocii, koi preku in-dividualnata rabota naj~esto gi rasteretuvaat. Isto taka, preku individualno-to sovetuvawe licata zavisni od drogi po dolg period po~nuvaat da u~at de funkcioniraat po odreden dogovor, da bidat odgovorni za odredeni zada~i, pra-vat dogovori i kompromnisi so terapevtite i tn. Preku individualnata rabota licata zavisni od drogi imaat mo`not da bidat islu{ani, razbrani, ne osuduva-ni i naj~esto da dobijat podr{ka vo nivniot obid da apstiniraat i da ne zloupo-trebuvbaat drogi. Liceto zavisno od drogi, za da se odlu~i da bara pomo{ od so-vetuva~ot, treba da po~ustvuva deka toj umee vnimatelno da go slu{a, se trudi da go razbere i nema da go osuduva, za da vo ponatamo{nata rabota stekne doverba vo nego i bide celosno otvoren da zboruva i za svoi intimni i bolni temi.

Lice zavisno od drogi steknuva doverba vo sovetuva~ot ako se uveri deka toj: Ne go osuduva Ima sozdadeno empatija kon nego ili kon lica koi koristat drogi Ne se odnesuva nadmeno Go razbira, go sovetuva, no ne go kritikuva nitu kara Pozitivno gi konotira negovite obidi za promena Ima dovolno soznanija za zavisnost od drogi i dobro gi poznava “ pozitiv-

nite” i negativnite vlijanija na drogite Aktivno go slu{a Prijatelski se odnesuva, no ima oset za profesionalna distanca Zaedno so nego gi bara mo`nite re{enija na problemot, no znae koga treba

da e i direktiven Mu pokaùva na liceto zavisno od drogi deka mu veruva Mu gi soop{tuva site novi soznanija vo vrska so tretmanot na zavisnosta od

drogi, programite za namaluvawe na {tetite, povrzanosta na HIV infekci-jata i intravenoznata zloupotreba na drogi, na~ini na za{tita i tn.

97

Ulogata na sovetuva~ot e odgovorna i sloèna. Sovetuva~ot e pod stres od slo-ènata rabota koja ja obavuva. Toj e vo postojan kontakt so ~ustvata na liceto koe zloupotrebuva droga, so ona {to se slu~uvalo so nego vo negoviot razvoen period. Nekoga{ se slu~uva da se slu{nat i doìveat mnogu potresni ~ove~ki istorii. Balansot, samiot da si dozvoli da gi doìvee tie ~ustva i istovremeno profesionalnata potreba da gi iskontrolira ovie ~uvstva samo po sebe presta-vuva stres. Za da moè da pomogne i da dade podr{ka vo individualnata rabota sovetuva~ot treba da bide celosno skoncentriran, aktivno da ja slu{a “prikaz-nata“ na liceto zavisno od droga za da prepoznae kade treba da inter-venira vo smisla na davawe na podr{ka za promena, podr{ka za odrùvawe na nastanatata promena ili podr{ka za izrazuvawe na skriena potisnata emocionalna tenzija koja bara da bide rasteretena. Sovetuva~ot izrazuva veruvawe deka liceto za-visno od drogi ima vistinska namera da apstinira od drogi i istovremeno go so-vetuva da ne se doveduva vo rizi~ni situacii (da ne se gleda so starite drugari, da ne ja testira sopstvenata izdr`livost so toa {to }e odi vo dru{tvo kade se zloupotrebuva droga) bidej}i, i pokraj golemata verba vo sebe, moè da se dovede vo situacija na namaluvawe na kontrolata i mo`nost od povtorno rizi~no odne-suvawe (zloupotreba na droga i eventualna mo`nost za zaraza so HIV ili so vi-rusite na òltica B i C). Individualnata rabota i sovetuvawe moè da dovede do odredeni promeni kaj licata koi zloupotrebuvaat drogi, no iskustvoto i nau~nite soznanija ukaù-vaat deka grupnata rabota e mnogu poefikasna.

VIDOVI TEHNIKI I METODI

Ventilacija Ovaa metoda se sostoi vo dozvola i ubeduvawe na klientot slobodno da zboruva za svoite intimni problemi i doìvuvawa. Se slu~uva licata zavisni od drogi da se pod intenziven strav od zaraza so HIV ili drug vid na krvno i seksualno prenosliva infekcija. Vo odredeni situacii dovolno e samo da go spodelat ova svoe doìvuvawe i da se rasteretat od tenzijata. Ili, imaat potreba samo da zboruvaat za svoite problemi i pote{kotii so koi sekojdnevno se soo~uvaat. Taa potreba proizleguva od tamu {to istoto nemaat so kogo da go spodelat, ne moàt da go spodelat so sekogo, ili se pla{at od sopstvenite emocionalni reakcii ako gi spodelat so nekoj drug. Vo golem broj ovakvi situacii dovolno e sovetu-va~ot samo da go islu{a klientot i da dozvoli emocionalnata tenzija da se ras-tereti. Sovetuva~ot treba da znae deka vo takvite momenti ne treba da insisti-ra na barawe na pri~ini za doìvuvaweto, nitu smee da go prekine emocional-noto rasteretuvawe (naj~esto preku pla~), samo bidej}i ne e vo sostojba toj da ja izdrì momentalnata emocionalna sostojba na klientot. Vo period na apsti-nencijalna kriza, fizi~ka ili psihi~ka, ponekoga{ e dovolno liceto zavisno od drogi samo da se ostavi da zboruva za svoite pote{kotii, da ne se prekinuva tuku aktivno da se slu{a i na toj na~in da se pomogne da se rastereti od nepri-jatnite emocionalni doìvuvawa. Ovaa metoda treba da bide ~esto koristena od strana na terapevtite koi rabotat so lica zavisni od drogi.

Psihoedukacija Vo tek na individualnoto sovetuvawe na licata koi zloupotrebuvaat droga, so-vetuva~ot treba psihoedukativno da deluva. êsto se slu~uva ovie lica samite da baraat informacii niz literatura ili preku internet, za mnogu temi od oblasta na zavisnosta od drogi. Tokmu poradi toa sovetuva~ite treba da steknat, da dobivaat i sami da baraat novi znaewa od oblasta na zloupotreba i zavisnost od drogi i toa od medicinski, psiholo{ki i socijalen aspekt. Osobeno vaèn

98

del na psihoedukacijata na licata zavisni od drogi i ~lenovite na nivnite se-mejstva e namaluvaweto na rizi~no odnesuvawe, so cel da se prevenira infekci-ja so HIV, virusite na hepatit B i C, seksualno prenoslivite i drugi infekcii.

Usvojuvawe na psihosocijalni ve{tini preku sovetuvawe Edukacijata ili sovetuvaweto e proces vo koj so u~ewe, objasnuvawe i siste-matsko davawe na instrukcii progresivno se induciraat posakuvanite promeni kaj li~nosta. Direktivno sovetuvawe ja naglasuva ulogata na avtoritetot na so-vetuva~ot koj gi objasnuva i evaluira klientovite stavovi i problemi i go odre-duva patot na akcijata. Kaj nedirektivnite sovetuvawa, sovetodava~ot nastapuva kako li~nost koja go ohrabruva emocionalnoto izrazuvawe na klientot, gi re-flektira negovite emocii i mu pomaga da raspoznae i da prifati odgovornost za niv. So pomo{ na ovaa metoda klientot dobiva informacii i sovet sogledu-vaj}i se pojasno sebe si. Ona na {to sovetuva~ot treba da se fokusira vo rabota so lica zavisni od drogi e usvojuvawe na odredeni psihosocijalni ve{tini koi }e im pomognat da go namalat svoeto rizi~no odnesuvawe. Naj~esto se rabote na: kontrola na lutina, odloùvawe na potrebata za momentalno zadovolstvo, gra-dewe na samodoverba, jaknewe na EGO kontrola i tn.

Programirawe i planirawe ( vodewe) Vakviot tip na individualna rabota zna~i davawe na soveti, interpretacii, ak-tivna pomo{ koja se odnesuva na va`ni ìvotni preokupacii na klientot, kako od oblasta na zdravjeto, obrazovanieto, profesijata, vrabotuvaweto, semejnite odnosi, interpersonalnite relacii i dr. Vodewe podrazbira direktivna uloga na sovetodava~ot vo programiraweto i planiraweto na dnevnite anga`mani i aktivnosti na klientot, ne ostavaj}i mu vreme za bezdelni~ewe ili destruktiv-no odnesuvawe. Se koristi kaj lica zavisni od drogi vo prvata faza od sovetu-vaweto. Naj~esto se zapo~nuva so direktivno davawe na zada~i koi treba da gi sraboti klientot. Vo po~etok zada~ite se najednostavni i se odnesuvaat na odrùvawe na li~nata i prostorna higiene, vadewe na dokumenti ili ne{to sli~no. Se razbira, najdirektivna instrukcija e vo odnos na odrùvawe na vos-postavena apstinencija od drogi. Vo ponatamo{nata rabota sovetuva~ot poleka ja menuva svojata uloga od direktivna kon nedirektivna, odnosno planiraweto na dnevnite aktivnosti na klientot se pravi so zaedni~ki dogovor.

Sugestivno sovetuvawe Ovaa metoda se bazira na visokata i “semo}na” pozicija na sovetuva~ot vo o~ite na klientot, a ponekoga{ i nesvesnata potreba na klientot da se pot~inuva. Preku nea se obezbeduva izvesna sigurnost kaj pasivno zavisni li~nosti, koi ne sakaat da bidat odgovorni. Treba da bide vremenski ograni~ena i kratka.

Persuazija Persuazija, kako metoda, se zasnova na intelektualno objasnuvawe i eti~ka dis-kusija. Sovetuva~ot e mentor i mu pomaga na klientot da ja revidira svojata ìvotna filozofija i sistem na vrednosti. Kaj klientot se pobuduva samokri-ti~nost. Po pat na razumno, moralno uveruvawe se nastojuva klientot da se uve-ri vo faktorite na negovoto rizi~no odnesuvawe i subjektivnite pote{kotii. Ovaa metoda e osobeno zna~ajna vo revidirawe na sekojdnevniot na~in na funk-cionirawe i namaluvawe na rizi~no odnesuvawe na klientot i logi~koto povr-zuvawe na istotot so prevencija na HIV infekcijata. So persuazija se postig-nuva logi~ko i emotivno dejstvo koe e zasnoveno na faktot deka ubeduvaweto e znak na bezbednost, prijatelstvo i zavisnost od edna va`na li~nost za klientot.

99

ГРУПА И ГРУПНА РАБОТА СО ЛИЦА КОИ ЗЛОУПОТРЕБУВААТ ДРОГИ

Grupa kako ìvotna sredina ôvekot, po~nuvaj}i od svojot istoriski i individualen opstanok e upaten na toa da bide ~len na nekoja grupa koja mu pruà sigurnost i za{tita. Grupata vo svojot zatvoren krug ovozmoùva ~ovekot da se po~uvstvuva siguren, za{titen i povrzan so drugite. Seto toa e neophodno za uspe{en rast i razvoj na edinkata, osobeno vo periodot na detstvoto i mladala{tvoto. Semejnata grupa e taa koja prva gi obezbeduva navedenite ~uvstva kaj edinkata i e neophodna za uspe{en rast i razvoj na deteto. ôvekot stanuva svesen za svoeto ,,Jas” duri otkako }e se prepoznae vo reakciite na drugite od grupata na koja {to pripa|a. ôvekot niz ,,Ti” t.e. niz grupata stanuva ,,Jas,, {to zna~i ,,Jas,, e proizvod na grupni (seme-jni, vrsni~ki, op{testveni) interakcii. Bebeto ne razlikuva ,,Jas,, od ,,Ne Jas,,. Duri otkako }e stapi vo interakcija so drugi lu|e, ~ovekot uspeva sebe si da se vidi kako odvoen objekt. Toa zna~i deka li~nosta postojano se nao|a vo komuni-kacija i interakcija so drugi ~lenovi na grupata i doìvuva stalni promeni. Grupata za poedinecot ima golemo zna~ewe, no se ~ini deka od posebno zna~ewe e toa {to grupata postojano ja drì li~nosta vo relnost i i pomaga vo taa rel-nost da se snajde i odrì. Grupata moème da ja sporedime kako prostorija so ogledala, vo koja sekoj ~len e soo~en so svojata psiholo{ka, socijalna i telesna slika. Vo grupata, na sekoj nejzin ~len mu e ovozmoèno da vo drugite ~lenovi se otkriva sebe si i tie soznanija da mu koristat ponatamu vo ìvotot. 1. VIDOVI GRUPI Postojat razni vidovi grupi. Grupite se delat vrz osnova na celta koja ja imaat da ja postignat, niz grupnoto rabotewe. Taka na primer semejstvoto e grupa so to~no odredena svoja cel, klasna zaednica e grupa so svoja cel(vo u~ili{te), partijska grupa e so svoja cel i tn. Grupite koi se formiraat za nadminuvawe i razre{uvawe na odredeni psiholo{ki problemi kako i problemi vo odnesuva-weto, isto taka se podeleni vrz osnova na nivnata organizacija i cel. Vakvi vi-dovi grupi postojat mnogu, i moè da bidat podeleni vrz osnova na {kolata na koja pripa|aat.

Psihoterapevtska grupa Ovie grupi se formiraat so cel nejzinite ~lenovi da gi nadminat ili razre{at vnatre{nite konflikti, da go podobrat svoeto psiholo{ko funkcionirawe, kako i da gi nadminat i razre{at problemite vo svoeto odnesuvawe i da prifa-tat i nau~at funkcionalni obrasci na odnesuvawe. Gi ima pove}e i se delat obi~no po {kolite za psihoterapija na: Ge{taltisti~ka grupa, Psihodrama, Semejno sistemska grupa, Grupa na transakciona analiza i tn. Voditelite na ovie grupi se educirani psihoterapevti koi samite pominale iskustveno vo ne-koja edukativna grupa, odnosno rabotele na sebe i sopstvenite sekojdnevni problemi, vnatre{ni konflikti i problemi vo odnesuvaweto. Vo ovie grupi samata grupa e osnovno terapisko sredstvo, ~lenot na grupata e na tretman a voditelot na grupata e terapevt. So licata zavisni od drogi na po~etokot se raboti niz povr{ni psihoterapevski proceduri kako {to e suportivnata psiho-terapija. Celta na sekoj psihoterapevt, koga raboti so lica zavisni od drogi, e

100

da tie postignat uvid za sopstvenata sostojba, da rabotat na svoite emocionalni doìvuvawa i sostojbi vo vrska so toj uvid i da rabotat vo nasoka na promena.

Psihoedukativna grupa Formiraweto na ovakov tip na grupi e so cel da na svoite ~lenovi im ovozmoì poednostavno i adekvatno razbirawe na nekoi aspekti ili podra~ja od ìvotot i aspekti od sekojdnevnoto funkcionirawe. Vo ovie grupi ~lenovite naj~esto imaat sli~ni problemi. Preku tematski predavawa se nastojuva nekoi temi okolu nivniot problem da bidat razrabotuvani. Voditelot na ovie grupi e edu-kator. Poèlno e ovakvi grupi da se organiziraat vo {to pogolem broj za lica zavisni od drogi i za ~lenovite na nivnite semejstva, po mo`nost odvoeni edni od drugi, so povremeni zaedni~ki sredbi. Vo ovie grupi se obrabotuvaat odre-deni edukativni temi, kako na primer: Zavisnost od drogi- bes ili bolest? , Ri-zi~no odnesuvawe-mo`nost za razli~ni infekcii, [to treba da znae{ za Hepa-tit C i B? Kako da se za{titi{ od infekcija so HIV? Naj~esti emocii i emo-cionalni sostojbi vo periodot na vospostavuvawe na apstinencija od drogi; So-veti za nadminuvawe na psiholo{ki krizi i tn.

Grupa za poddr{ka Ovie grupi se sostaveni od grupa lu|e koi imaat sli~ni problemi i pote{kotii. Osnovna cel na ovie grupi e da mu ovozmoì na sekoj ~len da zboruva za svoite problemi i kumulirani emocii, da doìvee deka ne e sam so svojot problem i da mu pruì podr{ka na sekoj ~len kako bi moèl da gi oja~a svoite snagi i na toj na~in polesno da go razre{uva svojot problem. Ovie grupi imaat svoj voditel-terapevt koj se griì za toa da vo grupnoto rabotewe u~estvuvaat site ~lenovi na grupata. Na oviie grupi se u~at odredeni psihosocijalni ve{tini za sovladu-vawe na odredeni problemi i pote{kotii. Ovie grupi moàt da bidat organizi-rani za licata zavisni od drogi kako i za ~lenovite na nivnite semejstva.

Grupa za samopomo{ Ovaa grupa ja formiraat lu|e koi imaat zaedni~ki problem. Tie se samoorgan-iziraat i eden na drug si davaat podr{ka. ^lenovite, niz sopstvenoto iskustvo i obidi za re{avawe na problemot go zbogatuvaat repertoarot na mo`nosti za re-{avawe na problemite. Ovie grupi nemaat voditel na grupa tuku lider, naj~esto najstariot ~len na grupata, a koj go ima istiot problem kako i site ostanati.

Golemi socioterapevtska grupi Vo rabotata na ovie grupi u~estvuvaat: profesionalniot tim vo ustanovata, klientite, nivnite semejni ~lenovi i drugi zna~ajni lica od socijalnata oko-lina na klientite. Rabotata vo socioterapiskata grupa ovozmoùva klientite, licata zavisni od droga, da se ~ustvuvaat prifateni i razbrani, so {to se oslo-boduvaat vo vospostavuvawe na interakcijata so ostanatite ~lenovi od grupata. 2. GRUPNA RABOTA Grupnata rabota e vzaemna aktivnost i razmena na iskustva niz grupen oblik na rabota so lu|eto. Grupnata rabota vo su{tina e u~ewe i usvojuvawe na psihoso-cijalni ve{tini na ìveewe. Psihosocijalnite ve{tini se naso~eni kon raz-vivawe na delotvorni me|u~ove~ki odnosi, promeni na razmisluvawata i re{avawa na drugi sodrìni zna~ajni za ìvotot na poedinecot i negovite me|u~ove~ki odnosi.

101

3. PLANIRAWE ZA FORMIRAWE NA GRUPA Onoj koj planira da oformi grupa, vo planot treba da go opfati slednoto:

Objektivna procenka na sopstvenite mo`nosti i sposobnosti za vodewe na grupa

Objektivnite mo`nosti da se realizira èlbata, na~inot i pristapite za rabota vo grupa

Odnapred se planira brojot na lideri ili voda~i na grupata. Koga se raboti za po~etnici - voditeli na grupa, najdobro e grupata da ima dvaj-ca voditeli, voditel i kovoditel. No, treba da se vodi smetka da tie bidat sin-hronizirani vo na~inot na vodeweto na grupata, da imaat odnapred isplaniran redosled na vodewe na grupnata rabota, za da se izbegne situacija na haoti~no vodewe na grupnata rabota. Dodeka eden e voditel na grupata drugiot e kovodi-tel i toj ima zada~a budno da go sledi vodeweto na grupata na svojot kolega za da moè da mu dade povratna informacija kako go doìveal negovoto vodewe, dali misli deka nekade gre{i ili treba da go promeni na~inot na vodewe na grupata.

Kriteriumi za vklu~uvawe na ~lenovi vo grupata Najdobro e ~lenovite na grupata da bidat izedna~eni po nekolku kriteriumi na primer: pol, vozrast, problem, psiholo{ka sostojaba i tn. Poèlno e vo grupata da nema ~lenovi so ekstremno razli~ni stavovi i ogromni razliki vo nivnoto obrazovno nivo i intelektualni sposobnosti.

Tipot na grupata vo nejzinata otvorenost Odnapred treba da se znae dali grupata }e bide od otvoren ili zatvoren tip. Otvorenata grupa e onaa vo koja ~lenovite na grupata vleguvaat i izleguvaat vo razli~ni vremenski intervali. Ovoj tip na grupa nema to~no opredeleno vreme (podolgoro~no) na rabota na grupata. Vo ovoj tip na grupa, grupnata rabota e ote`nata poradi postojana mo`nost da vleguvaat novi ~lenovi vo nea, poradi {to se zgolemuva napnatosta i zatvorenosta na sekoj ~len na grupata. Toa moè da ima i povratna reakcija i toa postarite ~lenovi da izleguvaat od grupata. Zatoa, poèlno e edukativnite grupi da bidat od ovakov karakter. Zatvoren tip na grupa. Vo ovie grupi to~no se znae so kolku ~lenovi se startuva vo grupnata rabota i vo nea nema vleguvawe na novi ~lenovi. Isto taka vo ovie grupi to~no se znae kolku vreme (podolgoro~no) }e trae grupnata rabota. Vo ovie grupi odgovornosta na nejzinite ~lenovi e pogolema, a isto taka pobrzo se sozdava bliskost i opu{tena atmosfera za rabota.

Golemina na grupata Najdobro e grupata da broi sedum ~lena. Grupa so tolku ~lena ovozmoùva najde-lotvorna interakcija pome|u ~lenovite. Grupa od pet ~lena ne e prepora~liva bidej}i nema mo`nost za pove}e vzaemni interakcii i bogata razmena na misle-wa i stavovi. No, poèlno e grupata da po~ne so 10-15 ~lena bidej}i se o~ekuva nejzino osipuvawe, pa iako moè da se namali nema da se namali delotvornosta na grupnata rabota.

Traewe na grupnata rabota i broj na sredbi Vo zavisnost od celta na grupnata rabota se odreduva i vremetraeweto na grupa-ta, naj~esto od 6 meseci do 1 godina. Grupata treba da se sre}ava edna{ nedelno ili ako nema uslovi, edna{ na dve nedeli. Vremetraeweto na grupnata seansa da bide od 90 min. do 2.5 ~asa. Vremetraeweto pod 90 min. ne e poèlno zatoa {to onevozmoùva aktivna participacija na site ~lenovi na grupata za vreme na ed-na seansa. Vremetraeweto od 2.5 ~asa e predolgo i gi zamoruva ~lenovite.

102

Prostorni uslovi Prostorijata kade se odrùva grupnata sredba treba da bide dovolno golema za da moè stol~iwata da bidat naredeni vo krug. Pome|u ~lenovite ne treba da ima nikakvi predmeti. Toa ovozmoùva site ~lenovi da se gledaat i slu{aat. Rabotata vo grupata treba da se odviva nepre~eno i vo mir.

Pravila vo grupata Pravilata vo grupata treba odnapred da bidat isplanirani i dogovoreni so site ~lenovi na grupata. Vo globala, treba da bidat zastapeni slednite pravila: Sekoj da zboruva za sebe, za svoeto doìvuvawe, mislewe i iskustvo. Da ne se delat direktno soveti i kritiki na drugite ~lenovi. Se ona {to se slu~uva vo grupata da ostane vo diskrecija. Da nema ismejuvawe ili bilo kakov vid na agresivno odnesuvawe. Da se po~ituva drugiot, da se slu{a i soslu{a, da ne se prekinuva i da ne

se dofrluva dodeka drugiot zboruva.

Pravila na odnesuvawe na voditelot Voditelot treba da go kontrolira svoeto odnesuvawe i emocii, bez ogled na toa kolku problemot koj se iznesuva vo grupata li~no go zasega ili go pogoduva. Toj:

Implicitno i eksplicitno da gi potiknuva site ~lenovi na aktivnost. Da ne deli gotovi soveti tuku arsenalot na re{enija i odgovori da se

bara vo iskustvoto na drugite ~lenovi na grupata. Da go potiknuva ~lenot {to go iznesuva problemot da se otvori pove}e

preku aktivno slu{awe. Vo razgovorot so ~lenot od grupata sekoga{ da vodi smetka za negoviot

konteks i da go sledi ( da zboruva na negovo jazi~no nivo). Da ovozmoì takva emocionalna klima vo grupata, {to }e

ovozmoì komunikacija pome}u ~lenovite na grupata.

Grupna dinamika Grupnata rabota ovozmoùva: Izrazuvawe na kumulirani ili potisnati emocii. Taa blagotvorno deluva na sekoj ~len od grupata. Grupnata rabota ovozmoùva sekoj ~len da se oslobodi od sozdrànosta i

zako~enosta. Izrazuvaweto na svoite ~uvstva da ne e sledeno so ~uvstvo na vina. Sozdava vo poedinecot ~uvstvo na pripadnost. Ima socijalizira~ko vlijanie na site svoi ~lenovi. Poradi preokupiranos-

ta so problemot ~lenot ~esto psiholo{ki se izolira od seto ona {to se slu-~uva vo relniot svet. Preku grupnata rabota po~nuva da se interesira za am-bientnata realnost i da se prilagoduva na nea.

Redukcija na intenzivni ~uvstva. Se reducira intenzitetot na sram, strav, napnatost, ~uvstvo na vina, bes, lutina, bidej}i }e uvidat deka ne se sami so takvi problemi.

Prifa}awe na sopstvenata li~nost. Koga }e uvidi deka drugite ~lenovi go prifa}aat po~nuva da se prifa}a samiot sebe. Nezadovolstvoto od samiot sebe go zamenuva so toleratnost i stav poln so nade .

Prifa}awe na drugi lu|e. Niz grupnata rabota se pove}e se obra}a vnimanie na lu|eto okolu sebe. Moè da se slu~i nekoj od niv i da otfrli, no i da prifati mnogu od niv ~ii pozitivni strani porano ne moèl da gi uo~i.

Sozrevawe na li~nosta i oformuvawe na novi mehanizmi i snagi na odbrana.

103

РЕХАБИЛИТАЦИЈА И РЕСОЦИЈАЛИЗАЦИЈА НА ЛИЦА КОИ ЗЛОУПОТРЕБУВААТ ДРОГИ

Vo tekot na razvojot na li~nosta osobeno e va`no u~eweto kako da se kontroli-raat i da se oplemenat nagonskite potrebi, egoisti~nite tendencii, agresivni-te i seksualni tendencii, kontrola na momentalno zadovoluvawe na odredeni potrebi i razvivawe na sposobnost za socijalna prilagoduvawe. Seto toa se pos-tignuva preku procesot na socijalizacija. Vo socijalizacijata na li~nosta u~estvuvaat roditelite, predu~ili{nite i u~ili{ni ustanovi, rabotnata sredina i drugite op{testveni strukturi. Pro-cesot na socijalizacijata nikoga{ ne zapira, isto kako i sozrevaweto na li~nosta. Vsu{nost, toa e permanaten proces i vo sekoj stepen na sozrevawe na li~nosta interpersonalnite i socijalnite odnosi baraat socijalno i psiho-lo{ko prilagoduvawe. Mnogu istraùvawa pokaùvaat deka golem broj na lica zavisni od droga imaat slaba kontrola vo odnesuvaweto i toa: brzi i burni reakcii i na pomali povodi, barawe na momentalno zadovoluvawe na sopstvenite potrebi, egoisti~no i ego-centri~no odnesuvawe. Kaj del od licata zavisni od drogi se javuva i antisoci-jalnoto odnesuvawe vo vid na: ostvaruvawe na kriminalno dejstvija, prisutnost na agresivno destruktivni pulzii, praznewe na agresivno - destruktivniot naboj vrz drugi li~nosti i

predmeti, begawe od u~ili{te i napu{tawe na {koluvaweto, napu{tawe na domot i dr.

Otkako eden mlad ~ovek, kaj koj se razvila zavisnost kon odredeni drogi, }e se javi na tretman vo bilo koja ustanova ve}e zapo~nuva negovata resocijalizacija i rehabilitacija. Mnogu ~esto se postavuva pra{aweto dali koga stanuva zbor za lica zavisni od drogi moème da zboruvame za resocijalizacija ili samo za socijalizacija. Ovaa dilema se javuva poradi toa {to golem del od niv zapo~nuvaat so zloupot-reba na droga vo raniot adolescenten period koga i se slu~uva najgolemiot del od socijalnoto u~ewe i sozrevawen. So upotrebata na droga li~nosta zaostanuva vo normalniot proces na sozrevawe, a so samoto toa i so procesot na socijali-zacija ili socijalno u~ewe. Tokmu poradi upotrebata na drogata toj priroden proces na socijalizacija se prekinuva ili se odviva mnogu bavno, pa pri postignuvaweto na apstinencijata od drogi procesot na socijalizacijata prodolùva. No, kako i da e, vo pona-tamo{niot tekst }e go koristime terminot resocijalizacija.

Resocijalizacija na lica zavisni od droga Resocijalizacija e proces na socijalno u~ewe so ~ija pomo{ se nastojuva da se koregira poremetenoto odnesuvawe na liceto zavisno od drogi i da se izgradi ili obnovi prethodno postignatite znaewa i ve{tini za socijalno ìveewe i funkcionirawe vo semejstvoto, sosedstvoto, srede vrsnicite, na u~ili{te, vo rabotnata sredina i vo po{irokoto socijalno opkruùvawe.

104

So procesot na resocijalizacijata treba da bide opfateno i semejstvoto na zav-isnikot i drugata negova pobliska okolina, se so cel da se vospostavat funk-cionalni obrasci na me|usebno odnesuvawe. So procesot na resocijalizacija se zapo~nuva u{te dodeka licata zavisni od drogi se nao|aat vo zdravstvena ustanova, i se ostvaruva niz: Terapevtski zaednici Grupna psihoterapija Klubovi na lekuvani zavisnici Resocijalizacijata e dolgotraen proces i treba da zapo~ne so: Oìvuvawe na najelementarni oblici na odnesuvawe kako {to e: vospostavuvawe ili odrùvawe na li~nata higena, disciplinirano drèwe na to~no dogovoreniot termin na site tera-

pevtski aktivnosti i sli~no na toa. Vo ponatamo{nite fazi se odi kon gradewe na odgovornost preku sledewe na odnesuvaweto na zavisnikot, so ispolnuvawe na negovite sekojdnevni aktivnosti (profesionalni, u~ili{ni, fakultetski, semejni, vrsni~ki i dr.). Najte{ko e revospostavuvaweto na odgovornoto odnesuvawe kaj licata zavisni od droga, vo odnos na dogovorenata aktivnost ili navremenoto izvr{uvawe na sekojdnevnite aktivnosti. Se razbira deka seto ova e dolg proces i naj~esto e vo zavisnost od vremenskata dimenzija na upotrebata na droga. Analizite po-kaùvaat deka pogolemiot broj na lica zavisni od drogi za prv pat baraat po-mo{ posle tri do ~etiri godini na kontinuirana upotreba na drogi. Vo ovoj dolg vremenski period se slu~uvaat mnogu negativni promeni kaj li~nosta vo socijalnoto ìveewe. Koga {e otpo~ne procesot na resocijalizacijata od osobena va`nost e gradewe na sistem za podr{ka i prifa}awe na lekuvanite lica zavisni od droga vo niv-nata socijalna sredina. Socijalnata sredina ~esto pati e skepti~na vo odnos na promenite {to se slu~ile na individualno nivo kaj lekuvanite zavisnici. Naj~esto stavot i odnosot koj sredinata go imala za zavisnikot vo periodot koga kontinuirano upotrebuval droga prodolùva i koga negovata sostojba }e se sta-bilizira. Voop{to zemeno, odnosot na op{testvoto kon zavisnicite od droga e etiketira~ki, stigmatizira~ki i na niv se gleda kako na marginalizirana grupa od koja sredinata te`nee da se oslobodi. Koga op{testvoto }e prifati odgovornost vo nastanuvaweto na zavisnosta kaj ovaa grupa mladi lu|e i toga{ i }e go promeni svojot odnos kon niv, vo pravec na destigmatizacija, demarginalizacija i depenalizacija, a so toa i procesot na resocijalizacija i celosna reintegracija na licata zavisni od drogi }e se odvi-va pobrzo i pouspe{no. Menuvaweto na op{testvenata svest za ovoj problem e dolg i sloèn proces, koj moè da se odviva preku aktivnosti na vladinite i nevladinite organizacii koj rabotat na razre{uvaweto na problemot “Zavis-nost od drogi”.

105

Rehabilitacija na lica zavisni od droga Pod rehabilitacija naj~esto se podrazbira zbir na koordinirani aktivnosti, vo obnovuvaweto ili vospostavuvaweto na psihi~kite, socijalnite , profesional-nite i telesnite funkcii kaj licata zavisni od drogi. Celiot proces na reha-bilitacijata treba da bide postignat preku uskladuvawe na stavovite i aktiv-nosti na socijalnata sredina so emocionalnite potrebi i sposobnostite na le-kuvaniot zavisnik od drogi. Kaj nas do sega ne postojat organizirani programi za rehabilitacija na licata zavisni od droga. Ovie programi treba da bidat del od nacionalnata strategija za borba protiv drogi, no planirani i realizirani vo lokalnata zaednica. Vo mnogu zemji vo svetot na procesot na resocijalizacijata i rehabilitacijata na lekuvanite zavisnici od droga se dava golem akcent. Ako ovoj proces nedosti-ga vo tretmanot na licata zavisni od drogi, se smeta deka i procentot na vlo{uvaweto na sostojbata na lekuvanite lica zavisni od drogi }e bide dosta visok (vsoka stapka na recidivnost). Osven toa, bez ovoj proces lekuvaniot za-visnik ne e vo sostojba da postigne celosna socijalna reintegracija. Bez ogled koi vladini institucii ili nevladini servisi }e se zafatat da ja sproveduvaat rehabilitacijata i resocijalizacijata na licata zavisni od drogi ,celosno a ne samo parcealno, na lokalno nivo - odgovornite lica od lokalnata vlast treba da napravat plan na aktivnosti za zapo~nuvawe na programite za rehabilitacija.

PLAN NA AKTIVNOSTI ZA ZAPO^NUVAWE NA PROGRAMI ZA RE-HABILITACIJA

Pred da zapo~ne procesot na rehabilitacija potrebni se slednite podgotvitel-ni aktivnosti:

Stapuvawe vo kontakt so pedago{ko psiholo{kite slu`bi vo obrazovanieto so cel da se ovozmo`i dokompletirawe na obrazovanieto na lekuvanite lica zavisni od drogi koi obrazvanieto go prekinale vo periodot na upotreba na drogi;

Ovozmo`uvawe povolni uslovi za ponatamo{nata doedukacija na lekuvani zavisnici od droga preku specijalen proekt za priem vo srednoto i visoko obrazovanie, vo sorabotka so Ministerstvo za obrazovanie;

Pregovori so adekvatni ustanovi i rabotni organizacii vo lokalnata zaednica za realizacija na zaedni~ki proekt za izar{uvawe na volonterska rabota od razli~en profesionalen karakter na lekuvanite lica zavisni od drogi

Sorabotka so Zavodot za vrabotuvawe za organizirawe na proekti za prekvalifikacija na lekuvani lica zavisni od drogi;

Stapuvawe vo kontakt so pove}e rabotni organizacii na lokalno nivo so cel da se ostvari vrabotuvawe na lekuvani lica zavisni od drogi;

Otvarawe na kreativni rabotilnici i realizirawe na plasman za proizvo-di- te;

Otvarawe na rekreativni rabotilnici na nivo na lokalna zaednica; Formirawe na za{titni rabotilnici i drugi formi na samofinansira~ki

aktivnosti;

106

Formirawe na slu`bi za psihosocijalna podr{ka.

CELI NA PROGRAMITE ZA REHABILITACIJA Edna od osnovnite zada~i na na{eto op{testvo e vospostavuvawe na takvi reha-bilitacioni programi ~ii osnovni celi bi bile:

Prodolùvawe na stepenot na obrazovanie Pretstavuva doobrazuvawe i/ili obrazovno nadgraduvawe so steknuvawe na novi edukativni i profesionalni znaewa i ve{tini na lekuvanite i stabilizirani lica zavisni od drogi. Ovaa aktivnost treba da se odviva organizirano, preku socijalnite slu`bi vo zdravstvoto, preku slu`bi vo centrite za socijalna ra-bota zadolèni za programite za rehabilitacijata i resocijalizaciata na leku-vani lica zavisni od droga ili preku samostojno organizirani centri za rehabi-litacija.

Vozobnovuvawe na predhodno postignato znaewe i profesionalni ve{tini.

Ovoj vid na aktivnost moè da bide organiziran preku programite za rehabili-tacija (organizirani preku lokalnite centrite za socijalna rabota ili lokal-ni NVO) za volonterska rabota na lekuvanite zavisnici koi imaat oformeno obrazovanie i steknato odredeno znaewe i ve{tini. Volonterskata rabota }e ja obavuvaat vo organizaciite i instituciite vo lokalnata zaednica, a so cel da gi revospostavat steknatite znaewa, kvalifikacii i ve{tini.

Prekfalifikacija Vo dogovor pome|u CSR i Zavodot za vrabotuvawe golem broj na lekuvani zavis-nici od droga moàt da dobijat odreden vid na prekvalifikacija, a preku toa i odredeno idno vrabotuvawe. Ovoj segment moè da bide eden od najzna~ajnite faktori vo celosnata rehabilitacija i socijalna reintegracija na lekuvanite lica zavisni od drogi.

Kreirawe i podr{ka na programi za steknuvawe osnovni zanewa i ve{tini na lekuvani lica zavisni od drogi od oblasta na infor-matikata i stranski jazici.

Interesot na mladite lu|e za razvojot na tehnologijata, na poleto na infor-matikata i internet komunikacijata e vo postojan porast. Mladite lu|e zavisni od drogi na toa pole voop{to ne se razlikuvaat od svoit vrsnici. Tokmu poradi ovoj interes, programite za steknuvawe na osnovni znaewa i ve{tini od infor-matika, internet komunikacija i stranski jazici moàt da bidat zna~itelna ok-upacija na golem broj lekuvani zavisnici od droga.

Integrirawe na rabotna i okupaciona terapija vo sloènite te-rapevtski programi

Aktivnosti za odrùvawe, nadgraduvawe i vozobnovuvawe na profesionalnite znaewa i ve{tini moàt da bidat organizirani vo za{titni rabotilnici vo ramkite na programite na centrite za rehabilitacija ili komuni.

107

Realizacija na kreativnite sposobnosti i nivno soodvetno soci-

jalno prezentirawe Golem broj na zavisnici od droga imaat razni kreativni sposobnosti (za slika-we, ra~na izrabotka na predmeti i dr.) ili se profesionalno orientirani sli-kari. Neguvaweto i unapreduvaweto na nivnite kreativni sposobnosti, no i us-pe{nata socijalna prezentacija na izrabotenite dela se del od uspe{no vodeni-te programi za rehabilitacija nalica zavisni od drogi.

Rekreacija Fizi~ka aktivnost preku rekreativen sport e poznat model na fizi~ka relak-sacija koja vodi do namaluvawe na psihi~kata napnatost. Tokmu poradi toa zas-tapenosta na ovoj vid aktivnost e neminovna vo programite za rehabilitacija. Moè da se napravi dogovor so nekolku sportski kluba na lokalno nivo i so trenerite ili odgovorni lica. Lekuvanite lica zavisni od drogi vo zavisnost od interesot po razni sportovi od centrite za rehabilitacija moàt da se pre-pra}aat vo soodvetniot klub. Trenerite vo toj klub }e imaat uloga ne mentori.

Psihosocijalna podr{ka Psihoedukativni rabotilnici so rabota na razre{uvawe na sekojdnevni ìvotni problemi

Rabota vo mali psihoterapiski grupi, Rabota vo golemi psihoterapiski i socioterapiski grupi, Rabota vo grupi za podr{ka i Rabota vo grupi za samopomo{

treba da bidat edni od zna~ajnite aktivnosti vo programite za rehabilitacija Site navedeni aktivnosti se realiziraat so pomo{ na multidisciplinarnite timovi (psiholog, socijalen rabotnik, raboten terapevt, pedagog, defektolog, lekar i dr.) vo zdravstvenite i socijalni institucii i organizacii, kako vo tek na lekuvaweto, taka i kako prodolènie na istoo vo lokalnata zaednica, orga-nizirani i vodeni od slu`bite od lokalnite centrite za socijalna rabota, peku samostojno organiziranite centri za rehabilitacija i preku programite na nev-ladinite organizacii. Se o~ekuva centrite za socijalna rabota vo lokalnata zaednica da ja prevzemat ulogata na organizatori i koordinatori na programite za rehabilitacija i re-socijalizacija na licata zavisni od drogi i nivno umreùvawe so site razpo-loìvi resursi, vladini i nevladini organizacii i drugi zainteresirani sub-jekti. Edinstveno niz ovaka organiziran integrativen pristap mo`na e celosna socijalna reintegracija na zagriùva~ki golemata brojka, voglavnom mladi li-ca {to zloupotrebuvaat drogi vo na{ata zaednica.

108

Centar za lekuvawe

Program za detoksikacija

Centar za lekuvawe Metadonski program

C S R programi na rehabilitacija na lica

zavisni od drogi

Dneven cantar za rehabilita-

cija i resocijalizacija

K O M U N A

dvanaeset mese~en

program

maturirawe d i p l o m i r a w e

v r a b o t u v a w e

1.Kreativni rabotilnici 2.Za{titni rabotilnici 3 Informati~ki rabotilni. 4.Edukativni rabotilnici ( u~ewe na jazik) 5. Rekreativni rabotilnici 6. Rabotilnici za prekvalifikacija. zavod za vrabotuvawe 7.Volonterska rabota institucii na lokalno nivo 8 Psihosocijalna podr{ka psihoterapiski grupi grupi za podr{ka grupi za samopomo{ socijalen klub

109

ПРОГРАМИ ЗА НАМАЛУВАЊЕ НА ШТЕТИ ОД УПОТРЕБА НА

ДРОГИ Za da pravilno se razberat ovie programi neophodno e prifa}awe na odredeni ìvotni mudrosti:

Prifa}awe na faktite deka {tetata e neizbe`na.

Prifa}awe na granicite do koi moè ne{to da menuva i

U~ewe kako da ìveeme so ona {to ne e mo`no da se postigne.

Namaluvawe na {tetata e vode~ki trend na mislewe, vo mnogu sferi na ìveewe (brzo vozewe - sigurnosni kai{i; semafori; ograni~uvawe na brzi-nata; ekolo{ka za{tita od zagaduvawe od vozilata - bezoloven benzin, katalizatori, el. Motori; Pu{ewe - cigari so pomalku nikotin, dupli fil-tri, zoni za nepu{a~i, namaluvawe na zdravtsveno osiguruvawe za pu{a~i; potro{uva~ka na alkohol: nerealno o~ekuvawe e op{testvo bez alkohol, vo pravec na umereno piewe - zabrana vo odredeni situacii (rabota, soobra}aj, natprevari).

ZO[TO NAMALUVAWE NA [TETA OD UPOTREBA NA DROGI?

Podatoci od svetot: Najmalku 5.5 milioni, a verojatno 10 milioni i/v korisnici na drogi (IVZ) postojat vo okolu 128 zemji vo svetot6, od koi: okolu 700.000 se vo SAD; 350.000 - 700.000 vo Ruskata Federacija (1999), {to e 20 pati > od pret-

postavkite vo 1990 god. Spored SZO od 1994, 40% od site HIV inficirani vo svetot se IVZ, a se pret-postavuva deka duri 70% od site slu~ai na HIV inficirani bile vo kontakt so IVZ (horizontalen i vertikalen prenos). Spored izve{tajot na UNAIDS za 1999 god, vo mnogu zemji vo svetot i.v. upot-reba na drogi e naj~estiot pat na prenos na HIV virusot (brojni zemji vo Azija, del od isto~na Evropa i skoro osamostoeni zemji, latino amerikanski zemji, ne-koi od zapadnite zemji - [panija i Italija i dr.). Vo Ruskata federacija >50% poznati HIV slu~ai se IDU’s. Vo Ukraina vo 1997, 85% od site HIV infi-cirani bile IVZ, dodeka vo 2001 taa brojka se namalila na 58%7. Sostojbi vo Makedonija8:

6 Drug use and HIV/AIDS, UNAIDS statement, UN General Assembly, Special session on drugs, 1999. 7 UNAIDS, WHO, AIDS epidemic update, december 2002 8 Istraùva~ki proekt za rizi~ni obnoski kaj lica {to upotrebuvaat drogi, PHARE, DDR, 1999

110

15.000-20.000 mladi lica upotrebuvaat razni vidovi psihoaktivni supstancii 5.000 - 6.000 zloupotrebuvaat heroin (237-284/100.000 naselenie). Sredna vozrast- 22 god, vo raspon 13-45 godini. Upotrebata na heroin vo Makedonija beleì po-rast od 1991 god, nagol i alarmanten od 1995. Upotrebata na heroin e naj~esta na vozrast od 15-25 godini (Makedonci). Intravenskata upotreba e naj~esta, duri kaj 95% od heroinskite korisnici, ostanatite pu{at ili na folija zemaat her-oin, {to ne go namaluva nivniot rizik za AIDS, poradi drugite oblici na rizi~no odnesuvawe; 76,3% (vo grupa od 118) od lekuvanite heroinski zavis-nici, vo poslednite 12 meseci od lekuvaweto i.v. koristele droga; 49% razmenu-vale igli i {rpicevi i druga oprema za injektirawe; 81% svoite {rpicevi igli i druga oprema gi miele samo so voda; Seksualni obrasci na odnesuvawe: od 106 klienti od obata pola {to bile seksualni aktivni vo poslednite 12 meseci samo 16% postojano upotrebuvale kondom; 90% od ispitanicite se testirani za HIV virus i Hepatitis C i nitu eden ne dobil pozitiven naod za HIV; pa sepak: Hepatitis C pozitiven naod e dobien kaj pove}e od 40% testiranite. Zo{to Programi za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi? Zatoa {to: 1. Spored svetskite podatoci samo 10-20% od licata {to upotrebuvaat

drogi imaat polza od dosega{nite preventivni i zdravstveni (terapevtski) programi i prevzemenite represivni merki; a samo 5-10% od licata {to upotrebuvaat drogi se opfateni so dosega{nite zdravst-veni slu`bi (vklu~itelno i vo Makedonija);

2. Tradicionalna politika sprema drogite ne gi dade o~ekuvanite rezul-

tati. Taa e bazirana na stavovovite, veruvawata i tvrdewata deka dobro organiziranite vospitno obrazovnite programi }e pridonesat mladite da donesat zdrava odluka da ostanat daleku od zakonski dozvolenite kako i zakonski nedozvolenite drogi koi sozdavaat zavisnost;

3. Sevtskite iskustva pokaùvaat deka problemot so onie koi zapo~nale da

koristat drogi }e bida re{en dokolku se ovozmoì dostapnost do tera-piski programi i sovetuvali{tata na site onie koi {to sakaat da se le-kuvaat;

4. Represivnite merki prevzemeni od policijata i sudovite se potrebni i

treba da se primenuvaat vo {to e mo`no pogolem obem. Nispolnuvawata na o~ekuvanite rezultati na tradicionalnata politika sprema drogite se dolì pred se na neskladot pome|u elbite i o~ekuvawata na edna i realnosta za drogite na druga strana. Epidemijata na AIDS ja potencira potrebata od nao|awe i primena na novi, al-ternativni pristapi vo re{avawe na problemite na upotreba na drogi. Vodej}i smetka za aktuelnite sostojbi so HIV/AIDS, ovie programi smetaat deka e HIV/AIDS pogolema zakana za javnoto zdravje otkolku samata upotreba na drogi. Edna od osnovnite celi na ovie programi e namaluvawe na visoko-rizi~niot na-~in na zemawe na droga, koj moè da ima {tetno vlijanie kako vrz zdravjeto na individuata taka i vrz zdravjeto na celata zaednica. [to e visoko rizi~no odnesuvawe? t.e

111

[to e visoko rizi~no odnesuvawe vo odnos na zloupotrebata na drogi? Dali e prvoto intravensko zemawe visoko rizi~no ili vtoroto, tretoto..? Sekoe intravensko zemawe na droga e visoko rizi~no, pa ottuka Pome|u dve lica {to zloupotrebuvaat droga, povisoko rizi~en e onoj {to in-travenski ja zema drogata. Programite za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi imaat dlaboko human-isti~ka smisla i se pragmati~ni, pa ottuka pretstavuvaat politika na zdrav razum i racionalno, no humano deluvawe. Ovie programi se pragmati~ni i uspe-vaat da opfatat 70-80% od populacijata na korisnici na drogi. Statistikite pokaùvaat deka tro{ocite za lekuvawe na licata zavisni od drogi ( zavisnost na supstancijata, hepatitis B/C , HIV/SIDA, flebiti, apscesi i drugo) se 80% povisoki od onie koi se potrebni za nivnite vrsnici koi ne upotrebuvaat droga. Uspe{no sprovedenite programi za namaluvawe na {tetite pridonesuvaat za na-maluvawe na tro{ocite vo zdravstvoto, policijata, pravosudstvoto i namalu-vawe na brojot na licata zarazeni so HIV/SIDA i virusite na hepatitis. Osven toa, implementacijata na ovie programi pridonesuva za namaluvawe na krimina-lot povrzan so ilegalnata trgovija so droga, a zgolemuvawe na potrebata od le-kuvawe na licata {to zemaat drogi vo zdravstvenite ustanovi kako i potrebata od deluvawe na centrite za socijalna rabota. Konceptot na namaluvawe na {tetata e sostaven del na sekojdnevieto i na urba-noto ìveewe ( pr. informacii na ambalaàta na detskite igra~ki za koja voz-rast se nameneti kako za{tita od zadu{uvawe pri goltawe na delovi od igra~ki-te, potoa soobra}ajnite znaci pokraj pati{tata, itn...). Ovoj koncept, primenet na problemot na koristewe drogi, vklu~uva pomo{ naj~esto na korisnicite na drogi koi ne sakaat ili ne moàt da se otkaàt od koristeweto na drogi, a vo poslednive godini istata se pro{iruva i na celata korisni~ka populacija. Kon ova i soznanieto deka ovoj koncept problemot go tretira ne samo kako zdrav-stven, tuku i kako svoeviden socio-kulturen fenomen. PN[UD preku svoite realni celi, na licata {to zloupotrebuvaat drogi ili se zavisni od niv im pruàt pomo{ i podr{ka preku {iroko dostapni, elasti~ni i individualno prilagodeni intervencii, so cel

da gi integrira, namesto marginalizira; da im gi namali stradawata i da go podobri nivnoto zdravje, so {to }e im

ovozmoì socijalno sozrevawe i funkcionirawe; Na golem broj lica {to zloupotrebuvaat drogi preku sozrevaweto da se

oslobodat od drogata; da im ovozmoì ìvot vo pozdravi i vo fizi~ki posigurni uslovi da go namali tro{okot na zdravstvenite i drugi slu`bi da gi oslobodi od pregratkite na kriminalnoto podzemje. da go namali pritisokot vrz op{testvoto sozdaden od prisutsvoto na

drogite (socijalen nemir, kriminal, skitawe, {kolski neuspeh) i da go vrati socijalniot mir.

Namaluvaweto na {tetata se bazira na slu`bi i asistencija spored t.n.

112

nizok prag i pove}e servisi pod ist krov, a se stremi kon podobruvawe na zdravstvenata i socijalnata sostojba na korisnicite preku: Terenska rabota (davawe na uslugi vo parkovi, ku}i) Razmena na oprema za iwektirawe ( vo drop-in centri)

Delewe na metadon

Itna medicinska pomo{

Socijalni uslugi

Spored toa, filozofijata na PN[UD ne go isklu~uva postignuvaweto na ce-losna apstinencija od drogi, kako vrvna cel na sekoj preventiven ili terapev-tski pristap; tuku naprotiv Uspe{nata primena na PN[UD ja nagolemuva motivacijata za lekuvawe na li-cata {to upotrebuvaat drogi, kako i potrebata od deluvawe na centrite za soci-jalna rabota, a so toa ja nagolemuva i mo`nosta za celosna apstinencija.

Ovie programi nemaat ni{to zaedni~ko so inicijativite za legalizacija na drogite.

Kvantitativnite i kvalitativnite istra`uvawa se biten moment na programite za namaluvawe na {tetite. Dobro organizirani PN[UD go namaluvaat rizikot od AIDS, preku: Rana intervencija: rano zapo~nuvawe, dodeka e sostojbata so HIV

seu{te niska. Nesmee da se ~eka otpo~nuvawe na epidemija!

Seopfatni merki me|u IVZ: dostapnost i obezbeduvawe na sterilni igli i {pricevi i oprema; podigawe na svesta i edukacija na IVZ i nivnite seh partneri za

za{titen seks i rizici od HIV infekcija; obezbeduvawe na kondomi; dostapnost do terapevstkite programi za lekuvawe; dostapnost do sovetuvali{tata; dostapnost do ostanati zdravstveni slu`bi.

CELNA GRUPA

Korisnici na drogi i drugi psihoaktivni supstancii, Socijalno marginalizirani korisnici, Korisnici so visok stepen na rizi~no odnesuvawe, Korisnici na amfetamini i drugi stimulativni supstanci koi istite gi

zemat intravenozno, kako i Korisnici koi nemaat kontakti so socijalni i zdravstveni

institucii.

113

CEL Identifikacija na visoko rizi~nata populacija, nejzina edukacija za namaluvawe na {tetnite posledici, i za{tita na istata od HIV/SIDA, HEPATITIS B i C kako i drugi krvno i seksualno prenoslivi infekcii. Site ovie bolesti, osobeno SIDA-ta, ve}e nekolku godini ne se tretiraat samo kako zdravstven problem, tuku i kako socijalen problem. Soglasno so toa potrebni se i konkretni i raznovidni socijalni akcii za nivno spre~uvawe. METODI:

A)Razmena na oprema za iwektirawe Besplatno se delat sterilni igli,{pricevi,kukeri, vati,destilirana

voda i vitamin c, pri {to se vodi smetka za vra}awe na upotrebenata oprema

B) Informacija i edukacija na korisnicite za: Vidovite na drogi i {tetnite posledici od nivnoto koristewe Bezbedno iwektirawe i bezbeden seks Bolesti prenoslivi po krven i seksualen pat

V) Intervencija vo kriza Davawe na prva pomo{ Smestuvawe vo zdravstvena institucija

G) Zdravstvena za{tita Nudewe na osnovna medicinska pomo{ ( prevrski, tretman na apcesi i sl) Sovetuvawe za odrùvawe na zdravstvenata sostojba Odrùvawe so metadon Obezbeduva doverlivo HIV/SIDA testirawe. D) Socijalni uslugi i sovetuvawe

Davawe na uslugi za ispolnuvawe na socijalnite prava Asistencija pri vadewe na potrebnite dokumenti Povrzuvawe so potrebnite institucii i smestuvawe vo istite Nudewe na informacii za vrabotuvawe i sl. Razgovori so semejstvoto

\) Distribucija na propaganden materijal (letoci, flaeri, bro{uri) E) Motivacija za rabota i steknuvawe na ve{tini

Se odrùvaat razni rabotilnici Se motiviraat za poseta na razni kursevi Se angaìraat vo konkretni proekti

Intervenciite }e bidat efikasni dokolu postoi:

Podr{ka vo okolinata, vo site ìvotni sektori: prifa}awe od sredinata, u~ili{teto, vrabotuvawe, socijalna bezbednost, vklu~uvawe na MVR i sud-skite organi, so po~ituvawe na osnovnite principi na PN[ (policiska i zakonska regulativa).

Namaluvawe na pobaruva~kata: zaedno so namaluvawe na predizvikanite

{teti, vaèn paralelen proces pretstavuva strategijata za namaluvawe na pobaruva~kata za drogi.

Partnerski odnosi i spodelena odgovornost: preduslov za uspeh e vzaemna

doverba na site subjekti vo zaednicata, a ne konfrontirawe na stavovi i pristapi, vodeni od soznanieto deka

114

Prevencija na AIDS nemo`e da se sprovede na lu|eto,

taa se sproveduva od lu|eto. ЛИТЕРАТУРА

1. Ashery R et al (1998). Drug Abuse Prevention Through Family Intervention, U.S. Department of Health and Human Services, National Institute of Health, National Institute on Drug Abuse, Research Monograph Series 177.

2. Ball JC and Ross A (1991). The effectiveness of Methadone Maintenance Treatment. New York: Springer Verlag.

3. Baumrind D (1985). Familial antecedents of adolescent drug use: A developmental perspective. Etiology of drug abuse: Implications for prevention. NIDA Research Monograph 56. DHHS Pub. No. (ADM)85-1355. Washington, DC: Supt. of Docs., US. Govt. Print. Off. pp.13-44.

4. Brook JS et al (1990). A psychological ethiology of adolescent drug use: A family interactional approach. Gen Soc Gen Psychol Monogr, 126(2):111-267.

5. Bukelic J (1988). Droga mit ili bolest, Zavod za udzbenike i nastavna sredstva, Beograd. 6. Ciraulo AD and Shader IR (1991). Clinical Manuel of Chemical Dependence, American Psychiatric Press,

Inc, Washington, DC, London, England. 7. Clayton RR (1992). Transitions in drug abuse: Risk and protective factors. Vulnerability to drug abuse.

Washington, DC.: American psychological association, pp. 15-52. 8. Coleman S, Kaplan JD and Downing R (1986). Life cycle and loss - The spiritual vacum of heroin ad-

dicts. Family Process, 22:5-23. 9. CR Schuster CR (1989). Methadone maintenance – An adequate dose is vital in checking the spread of

AIDS. NIDA Notes, Spring/Summer, USA. 10. Despotovic et al (1980). Zavisnost od droga i lekova – Narkomanije, Nis. 11. Drug Misuse and Dependance-Guidelines on Clinical Management (1999). Department of Helath. The

Scotish Office Department of Helath. Welsh Office. Department of Helath and Social Services, Northern Ireland.

12. Dole VP and Nyswander ME (1965). A Medical Treatment for Diacetyl-Morphyne (Heroin) Addiction. JAMA 193: 646.

13. Dole VP and Nyswander MN (1967). Heroin addiction: a metabolic disease. Arch Intern Med 120:19-24. 14. Dole VP (1988). Implications of methadone maintenance for theories of narcotic addiction. JAMA

260:3025-3029. 15. Duncan DF(1977). Life stress as a precursor to adolescent drug dependence. In J Addict , 12:1047-1056. 16. Economic and Social Consequences of Drug Abuse and Illicit Drug Trafficing:An Interium Report,

E/CN7?1995/3 17. Farrell M, Ward J, Mattick R, Hall G Stimson, D des Jarlais, Gossop M and Strang J (1994). Methadone

Maintenance Treatment in Opiate Dependence: a Review. BMJ 309: 997-1001. 18. Farrel M l, Howes S, Verster A D, M Davoli M (1999). Reviewing Current Practice in Drug Substitution

Treatment in Europe. EMCDDA project no. CT.98 DR.10. 19. Finnegan LP (2000). Women, Pregnancy and Methadone. Heroin Addiction and Related Clinical prob-

lems; 2(1): 1-8. 20. Fischer B (1999). Opiate Addiction Treatment, Research and Policies in Canada. Past, Present and Fu-

ture Issues. International Symposium: "Heroin-Assisted Treatment for Dependent Drug Users: State of the Art and New Research Perspectives. Discussion of Scientific Findings and Political Implications". Swiss Federal Office of Public Health and University of Bern.

21. Fischer G, Presslich O, et al. Oral morphine sulphate in the Treatmen of Opiate Dependent Patients. Al-coholism 1996; 32(I): 35-43

22. Fischer G, Etzersdorfer P, Eder H, Jagsch R, Langer M and Weninger M (1998). Buprenorphine Mainte-nance in Pregnant Opioid Addicts. European Addiction Research;4(suppl 1):32-36.

23. Gfroerer J (1987). Correlation between drug use by teenagers and drug use by older family members. Am J Drug Alcohol Abuse 13 (1 and 2):95-108.

24. Goldner-Vukov M and Baba-Milkic N (1992). Osecajni zivot savremenog coveka i droge, Prosveta, Nis. 25. Gossop M, Marsden J and Stewart D (1998). NTORS - At One Year. The National Treatment Outcome

Research Study. Changes in Substance Use, Health and Criminal Behaviour One Year after Intake (http://www.doh.gov.uk/ntors.htm).

26. Howkins JD, Catalano RF and Hawkins DJ (1992). Communities that care: Action for Drug Abuse preven-tion. San Francisco, Jossey-Bass.

115

27. Howkins JD, Catalano RFand Miller JY (1992). Risk and Protective factors for alcohol and other drug problems in adolescence and early adulthood: Implications for substance abuse prevention. Psychol Bull 112(1):64-105.

28. Humeniuk R, Ali R, White J, Hall W and Farrell M (2000). Proceedings of the expert workshop on induc-tion and stabilisation of patients onto methadone. Monograph series no. 39. Adelaide, Australia. ISBN 0642415080.

29. Johnson RE, Strain EC (1999). Other medications for Opioid Dependence. In: Methadone Treatment for Opioid Dependence, Strain EC, Stizer ML. Johns Hoplins University Press, USA

30. Judson B A and Goldtein A (1979). Levo-alpha- acetylmethadol (LAAM) in the treatment of heroin ad-dicts:II. Double-blind comparison of gradual and abrupt detoxifictation. Arch. Gen. Psychiatry 40:834-40.

31. Kapor-Stanulovic N (1988). Na putu ka odraslosti. Zavod za udzbenike i nastavna sredstva, Beograd. 32. Kaufman E (1985). Substance abuse and family therapy. Grune & Stratton, Inc.Publ.Orlando. 33. Kecmanovic D 91989). Psihijatrija, Tom II, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, Svjetlost. 34. Kusevic V (1987). Zloupotreba droga, Graficki zavod Hrvatske. 35. LA Marsch LA (1998). The efficacy of methadone maintenance interventions in reducing illicit opiate use,

HIV risk behaviour and criminality: a meta-analysis. Addiction. Apr;93(4):515-32. 36. Lomas J (1998). Do practice guidelines guide practice? New England Journal of Medicine 321: 1306-

131. 37. Lowinson J, Mariaon I, Joseph H and Dole V (1992). Methadone Maintenance. In: Substance Abuse. A

Comprehensive Textbook. Ed. Joyce Lowinson, Pedro Ruiz, Robert Millman, John Langrod. Williams & Wilkins pub., USA.

38. Maremmani I and Shinderman M (1999). Alcohol, benzodiazepines and other drugs use in heroin addicts treated with methadone. Polyabuse or undermedication? Heroin Addiction & Related Clinical Problems 1(2): 7-13.

39. Marsden J, Gossop M, Stewart D, Rolfe A and Farrell M (2000). Psychiatric symptoms among clients seeking treatment for drug dependence. Intake data from the National Treatment Outcome Research Study. Br J Psychiatry. 2000 Mar; 176:285-9.

40. Mijalkovic S, Vukov M and Marinkovic J (1994). The influence of Life Events on Adaptability and Cohe-sion in Drug Addicted Families. Psihijatrija danas 26 (1), 23-30.

41. Mirin SM et al. (1988). Psychopathology in substance abusers: Diagnosis and treatment. Am J Drug Al-cohol Abuse 14(2):139-157.

42. Nowinski KJ (1998). Family Recovery and Substance Abuse, SAGE Publications, London, New Delhi. 43. Olivenstain K (1985). Nema sretnih narkomana. Medicinska kwiga, Beograd-Zagreb. 44. Petrovic S (1989). Droga i ljudsko ponasanje, Decje novine. 45. Rossa MW et al. (1990). The role of risk and protective factors in predicting symptomatology in adoles-

cent self-identified children of alcoholic parents. Am J Community Psychol, 18:725-741. 46. Rounsaville B et al. (1996):Diagnostic Source Book on drug Abuse Research and Treatment: U.S. De-

partment of Health and Human Services, National Institutes of Health, National Institute on Drug Abuse. 47. Rounsaville BJ et al. (1991). Psychiatric disorders in the relatives of probands with opiate addiction. Arch

Gen Psychiatry 48:33-42. 48. Rounsaville BJ et al. (1996). Diagnostic Source Book on drug Abuse Research and Treatment: U.S. De-

partment of Health and Human Services, National Institutes of Health, National Institute on Drug Abuse. 49. Smart RG and Fejer D (1972). Relationship between parental and adolescent drug use. Springfield, IL:

Charles C Thomas. 50. Smart LS and Chibucos TR (1990). Adolescent substance use and perceived family functioning. J Fam

Issues, 11(2):208-227. 51. Snyder W and Ooms T. Empowering Families, Helping Adolescents: Family-Centered Treatment of Ado-

lescents with Alcohol, drug Abuse and mental Health Problems. Substance Abuse and Mental Health Services Administration, Center for Substance Abuse Treatment, TAP Series 6.

52. State Methadone Treatment Guidelines BKD98 (1995). U.S Department of Helath and Human Services. Public Health Service. Substance Abuse and Mental Helath Services Administration. Center for Sub-stance Abuse Treatment. Rockville, USA.

53. Stine MS and Kostein RT (1997). New Treatments for Opiate Dependence, The Guilford Press, New York, London.

54. Strain EC and Stitzer ML (1999). Metadon tretment for opioid dependence. The Johns University Press. Baltimore, Maryland.

55. Substitution maintenance therapy in the management of opioid dependance and HIV/AIDS prevention (2004). WHO/UNODC/UNAIDS position paper. Geneva, Switzerland.

56. Tsung MT et al. Genetic influences on abuse of illicit drugs. A Study of 3372 twin pairs, Lancet, in press. 57. Verster A and Buning E (2000). European Methadone Guidelines. Euro-Methwork, Amsterdam, The

Netherlands. 58. Vukov M (1990). Socio-Cultural Milieu of Drug Addict Families. Sociologija, 32 (1-2), 43-51. 59. Vukov M and Eljdupovic G (1991).: The Yugoslavian drug Addict’s Family Structure. International Journal

of the Addictions, 26 (4), 415-422. 60. Vukov M (1994). Putevi i stranputice porodice, GIP “Kultura”. 61. Waal H and Haga E (2003). Maintenance Treatment of Heroin Addiction. Evidence at the Crossroads.

Cappelen Akademisk Forlog. Oslo. Norway. 62. Ward J, Mattick R and Hall W (1998). Methadone Maintenance Treatment and other Opioid Replacement

Therapies. Harwood Academic Publishers, Amsterdam, The Netherlands.

ПРИРАЧНИК ЗА ОБУКА - doverba.org.mk · vo svetot i kaj nas najrasprostraneta i...

Documents