161

Ivan K. ZAROV

ARHITEKTURATA NA MANASTIRSKATA CRKVA

SV. BOGORODICA PERIVLEPTA VO KONTEKST NA TENDENCIITE

NA VIZANTISKATA ARHITEKTURA OD XIII-XIV VEK

УДК. 726.54(497.771)„12/13“

Ovaa studija ima cel da ja prosledi arhitek-turata na manastirskata crkva Sv. Bogo-rodica Perivlepta vo Ohrid i so eden kom-parativen pristap so srodnite sakralni arhitektonski spomenici vo po{irokiot vizantiski kulturen krug, precizno da go odredi nejzinoto mesto vo op{tite tekovi na vizantiskata arhitektura kon krajot na XIII vek.

Arhitektonski tip - karakter na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta

Arhitekturata na manastirskata crkva po-svetena na sv. Bogorodica Perivlepta odamna go privlekla vnimanieto na istori~arite na umetnosta, no interesot za nea bil dolgo vreme vo senka na prou~uvaweto na `ivopi-sot. Sepak, arhitekturata na ovaa crkva bila razgleduvana vo kontekst na sledeweto na ra-zvojnite trendovi vo sakralnata arhitektu-ra na Balkanskiot Poluostrov kon krajot na XIII vek i po~etokot na XIV vek.1 Vo turbulentnite godini po IV krstonosen pohod, Ohrid i negovata po{iroka okolina najdolgo ostanuvaat vo ramkite na Epirskoto Despotstvo, ~ii tvore~ki i kulturni impul-si najsilno }e se ~uvstvuvaat. Takvoto epir-

sko vlijanie e osobeno karakteristi~no vo sakralnata arhitektura. Sv. Bogorodica Pe-rivlepta e eden od eksponentite na epirskata graditelska {kola ~ii stilski koncepti i analogii le`at vo tradiciite na Eladskata {kola i osobeno arhitektonskiot stil vo Za-padna Makedonija.2 Prvenstveno taa srodnost so epirskite spo-menici e pred se vo pogled na nadvore{noto oblikuvawe na fasadite, kako i delumno vo arhitektonskata struktura i plan. Ovaa tradicija e cvrsto vtemelena vo vizan-tiskite arhitektonski koncepcii, pred se preku upotrebata na materijalite, kako i vo obrabotkata na eksterierot vo `ivi kombi-nacii na kamen i tula.3 Po svojata sevkupna arhitektonska koncepcija i likoven izraz, crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta, zaedno so malku postarata Sv. Jovan Bogoslov-Ka-neo4, ~ini edinstvena celina. Kon ovaa gru-

1 Edinstvenata studija celosno posvetena na arhi-tekturata na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta e onaa na: H. Halensleben, Die Architekturgeschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kli-ment) in Ohrid, Zbornik na Arheolo{ki muzej na Makedonija kn. 6–7, Skopje, 1975, 297–316; Cf. Đ. Bošković – K. Tomovski, Srednovekovnata arhitek-tura vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961, 87–89.

2 G. Velenis, Building Techniques and External Decoration during the 14th Century in Macedonia, Ľart de Thessalo-nique et des pays Balkaniques et les courants spirituels au XIVe Siècle, Belgrade, 1987, 95; Cf. idem,Thirteenth-cen-tury architecture in the Despotate of Epirus: The Origins of the the School, Studenica i vizantijska umetnost oko 1200 godine, Beograd, 1988, 284.3 –. Bo{koviÊ, Osvrt na neke probleme razvitka arhitekture sa kraja XIII i u toku prvih decenija XIV veka u Srbiji i Makedoniji, Vizantijska umet-nost po~etkom XIV veka Beograd, 1978, passim; Đ. Bošković-K. Tomovski, Srednovekovnata arhitek-tura vo Ohrid, 89. 4 S. Korunovski, The Architecture of the Church St. John Kaneo and its Chronological Stylistic Correlation with some Ohrid Churches, Zbornik Srednovekovna umetnost na muzej na Makedonija 5, Skopje, 2006, 15–23, Korunovski crkvata vo Kaneo ja zema kako paradigmati~na vo oblikuvaweto na edna razvoj-

162

pacija, vrz osnova na stilot i tipolo{kite karakteristiki, so sigurnost bi mo`ela da bide dodadena i crkvata Sv. Georgi vo Staro Nagori~ino.5 Sekako, vo pogled na karakterot i arhitektu-rata, Perivlepta ja otslikuva pro~istenata posledna faza od epirskata arhitektonska {kola prvenstveno vo oformuvaweto na keramoplasti~nata dekoracija na eksterie-rot.6 Imeno, gr~kiot istori~ar na vizanti-

skata arhitektura Velenis podvlekuva deka razvojnata linija zapo~nata kon sredinata na XIII vek e kone~no finalizirana kon krajot na istiot vek.7 Bi mo`elo da se ka`e deka Sv. Bogoro-dica Perivlepta pretstavuva eden vid paradigmati~en spomenik, koj ozna~uva fin de siècle na epirskata graditelska {kola i voved kon paleologovskiot arhitektonski izraz. Spored gr~kiot vizantolog Sotiriu, sevku-pniot arhitektonski koncept i dekoracija na Perivlepta upatuva na Solun, poto~no na Sv. Apostoli dodeka Krauthajmer bara stilski paraleli so crkvata Sv. Katerina, koja ja ra-zgleduva kako anticipacija na noviot visok paleologovski arhitektonski stil.8 Nekade me|u ovie dve krajnosti e razmi-sluvaweto na avstriskiot vizantolog Vla-dimir Sas-Zalozjedski, za kogo ohridskata Perivlepta e „me{avina na prestolni~kata arhitektura so posredstvo na Solun i lo-kalnata gr~ka, odnosno makedonska arhitek-tura“9 Srpskiot arhitekt Milan Zlokovi},

na faza vo arhitekturata na Ohrid za vreme na Paleolozite, koja na nekoj na~in vlijae i na ar-hitektonskata dekoracija i artikulacija na Sv. Bogorodica Perivlepta, so pravo revidiraj}i go stanovi{teto deka koncepciski Perivlepta kako prototip vlijaela vrz sv. Jovan Bogoslov, tuku to-kmu obratnoto.

5 Đ. Bošković–Tomovski, Srednovekovnata arhitek-tura vo Ohrid, 87; P. Miqkovi}-Pepek, Crkvata Sv. Jovan Bogoslov-Kaneo vo Ohrid, Kulturno na-sledstvo III, Skopje, 1967, 71. Avtorot ja naglasuva bogatata keramoplasti~na dekoracija na Kaneo, pravej}i sporedba so analogni spomenici vo Ma-kedonija. pred se so Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid, Sv. Nikola vo Varo{, Sv Arhangeli vo Varo{, kako i nekoi spomenici vo Epir (Arta) i Tesalija, kako Kato Panagija, Panagija Porta.6 R. Krautheimer, Early Christian and Byzantine Architec-ture, Harmondsworth, 1965, 301, “At Sv.Kliment at Ohrid, one recalls, the brick decoration occurs fully developed by 1295, while at the same time in Arta the walls of small and large churches are sheathed with two-tone patterns.”

1. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta, zapad

7 Velenis, Thirteenth-century architecture in the Despotate of Epirus, 284.8 Krautheimer, Early Christian and Byzantine Architectu-re, 300.9 W. Sas-Zaloziecky, Die Byzantinische Baukunst in den Bal-kanländern und ihre Diefferenzierung unter abendländischen und islamischen Einwirkungen, München, 1955, 55.

163

opredeluvaj}i go mestoto na Perivlepta vo vizantiskata arhitektura, go zastapuva mi-sleweto deka taa e reprezentativen primer na „gr~ko-vizantiskata {kola malku poinaku vospriemena.“10 Kon ova razmisluvawe se priklonuva i bugar-skiot istori~ar na arhitekturata Nikola Mavrodinov, za kogo arhitekturata na Pe-rivlepta pretstavuva za~etok na carigrad-skoto vlijanie vo arhitekturata na Makedo-nija so posredstvo na Solun.11

Sepak, najblizu do karakterot kako i do specifi~niot arhitektonski senzibilitet na Sv. Bogorodica Perivlepta navlegol ger-manskiot vizantolog Horst Halensleben. Vo svojata temelna sinteti~ka studija za mestoto na Sv. Bogorodica Perivlepta vo sevkupnata arhitektonska produkcija na Balkanot, toj so edna zavidna, za vremeto, erudicija pravilno istaknuva deka „So wenig diese Ohrider Architek-tur mit Thessalonike verbindet so viel verdankt sie den Kirchenbauten in Epiros.“12 Vo arhitektonski pogled crkvata ne imponi-ra so svojata monumentalnost tuku pove}e so harmoni~niot zaemen odnos na masite i kon-cipirawe na sevkupnata struktura.Spored arhitektonskiot tip crkvata Sv. Bo-gorodica Perivlepta ima forma na vpi{an krst na pravoagolen prostor, so kupola so osmoagolen baraban, koja le`i na ~etiri stolbovi so transept i so narteks na zapad. Centralniot del od narteksot ima slepa ku-pola koja se ~etiri pilastri, a na stranite

10 M. ZlokoviÊ, Stare crkve u oblastima Prespe i Ohrida, Starinar III, Beograd, 1924/5, 134–137. Spored nego, prostranata apsida, oktogonalnoto kube i tehnikata vo izveduvaweto se bitni dokazi za taa konstatacija. Vo kratkata analiza na ohrid-ska Perivlepta, Zlokovi}, potpiraj}i se prven-stveno na konstatciite na G. Mie, }e zaklu~i deka vo Makedonija se sozdava edna eklekti~ka arhi-tektura. 11 N. Mavrodinov, Ednokorabnata i krÍstovid-nata cÍrkva v bÍlgarskite zemi do kraÔ na XIV vek, SofiÔ, 1931, 80. Vo svojata op{irna studija za arhitekturata po bugarskite zemji, makedon-skata arhitektura e razgleduvana kako entitet vo ramkite na op{tata razvojna linija na sred-novekovnata bugarska arhitektura. Osobeno koga stanuva zbor za makedonskata arhitektura od XIII vek, Mavrodinov go podvlekuva vlijanieto na isto~nobugarskata arhitektura. Nekoi elementi, kako tristranite apsidi, gi smeta za vlijanie to-kmu od ovaa arhitektura. Od dene{en aspekt, seka-

ko, ovaa konstatacija e napolno deplasirana ako se zeme predvid deka tristranata apsida se javuva istovremeno vo razli~ni delovi na vizantiskiot kulturen krug. (zab. I. Z).12 Hallensleben, Die Architekturgeschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, 303–304.

2. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta, zapad

164

krstesti svodovi. Dimenziite na crkvata se 15,5 m vo dol`ina i 9,6 metri vo {irina.13

Naosot pripa|a na ve}e zrel vpi{an krst vo pravoagolen prostor so kupola, koja le`i na stolbovi. Oktogonalnata kupola e arti-kulirana so pomo{ na osum koloneti {to imaat male~ki kapiteli, koi ja podvlekuva-at i harmoni~no gi razdeluvaat prozorcite na isto~nata strana, apsidiolite se dlaboki polovina od debelinata na yidot. Samo glav-nata apsida izleguva od planot na crkvata kon istok. Apsidata e tristrana, so bogata i detalno izgradena keramoplasti~na deko-racija. Tamburot na kupolata e osmostran, a narteksot e podelen na tri travei so pomo{ na pilastri. Sredniot travej nosi edna kupo-la dodeka strani~nite travei se zasvedeni so krstesti svodovi. Za osvetluvawe na naosot postojat ~etiri edine~ni polukru`ni prozorci vo koordi-natnata to~ka na barabanot i po edna bifo-ra na trite fasadni strani. Za komunikacija pokraj glavniot zapaden portal se postaveni dve vrati za vlez vo naosot i edna vo sredina-ta na severniot yid na narteksot.

Nadvore{nata gradba e mnogu cvrsta i jasno e koncipirana kako i vnatre{nata. Se gleda-at slepite arkadi na stranite na apsidata, no dolu gradbata ostanuva neras~leneta do visi-na od 3,5 m. Ova cokle e izraboteno od pra-voagolen delkan kamen. Me|u obrabotenite se postaveni tuli nad koi sleduvaat dve jasno postaveni horizontalni ukrasni lenti. Dolu e eden horizontalen friz so {irina od 0,65 m od zlatest kamen i crveni par~iwa tuli izvedeni vo opus reticulatum, grupurani vo forma na {ah pole.14 Odgore, odvoen red tuli so~inuvaat meandar friz so {irina od 0,45 m. Nad ovaa ukrasna zona ve}e se zabele`uva vnatre{nata struktura na narteksot, krstoo-brazniot naos preku slepite arki, upotreba-ta na tula i konstrukcijata na pokrivot. Na zapadniot narteksen zabat ima bifora {to e flankirana od slepa poluarka.15

Tuka, kako i na drugite zabati, me|u bifo-rata i arhivoltata e vmetnat red tuli, koi koncentri~no go sledat prozorecot. Vakvite

13 Spored planot na Bošković–Tomovski, Srednove-kovnata arhitektura vo Ohrid, 87.

14 Hallensleben, Die Architekturgeschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, 301.15 Ibid.

3. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta, jugoistok

165

dvojni i trojni zap~esti profilacii ja sle-dat konturata na prozorcite, a pod niv, isto taka, edna trislojna, izvedena vo tula profi-lacija koja koncentri~no gi sledi prozorci-te i go zgolemuva i prodlabo~uva estetskiot efekt.16

Osmostraniot baraban e izdelen so tenki ko-loneti, koi na gorniot del imaat konusni ka-piteli so dvojna rolja, i stati~ka i estetska, so koja se artikuliraat trojnite arkadi od zap~esti i profilirani frizovi. Vo slepi-te arki na apsidata dominira dekoracijata na {ah pole, meander, ribina koska i ornamenti na ~etiri romba, me|u kracite na krstot izve-deni od tula. [ah poleto i meandrot se tesa-

lisko vlijanie vo dekoracija-ta, no se sre}ava i vo Epir i vo ju`na Makedonija.17

Nadvore{nata strukturira-nost na fasadata na Bogorodi-ca Perivlepta e kombinacija na kamen i tula vo cloisonné tehnika so isklu~itelen kvalitet, koja se sre}ava vo crkvite na teritorijata na Epirskoto Despotstvo kako i na nekoi crkvi vo Solun od raniot ~etirinaesetti vek, a e karakteristi~na so balan-siraniot odnos na pravilno izdelkani kameni blokovi me|u koi se vmetnati horizon-talno i vertikalno, edine~no ili dvojno postaveni tuli.18 Vo ovoj kontekst smela i in-teresna e hipotezata ista-knata od P. Miqkovi}-Pepek deka Makedonija neguva eden vid sopstvena fasadna yidari-ja {to se javuva kako specifi-ka teritorijalno ograni~ena za Makedonija i Epir, a toj ja narekuva Opus Macedoni-cum. Ovaa yidarija, spored Miqkovi}-Pepek, a sleden i od B. ^ipan, e emblemati~na za celata oblast {to gi opfa}a Arta, Berat, Kostur, Prespa,

Ohrid, Prilep i Skopje, odnosno, kako {to na-veduva ^ipan, „teritorijata {to go so~inuva po{irokoto jadro na Ohridskata arhiepisko-pija, sozdadena vo po~etokot na XI vek“.19 Spored nego, tokmu Sv. Bogorodica Pe-rivlepta e spomenikot {to gi anticipira site karakteristiki pred se na fasadnata keramoplastika, koja dominira vo ovoj opus. Za da se razbie mononotonijata na fasadite se pojavuvaat pojasi od meandri vo dva tipa, sledeni od kvadratni pojasi vo vid na {ahov-sko pole kako dekorativen element i dopol-nitelna izvorna specifika na t.n. Opus Ma-cedonicum.20

16 Krautheimer, Early Christian and Byzantine Architec-ture, 296; P. L. Vocotopoulos, The Concealed Course Te-chnique: Further Examples and A Few Remarks, JÖB 28, 1979, passim.

17 B. TodiÊ, Staro Nagori~ino, Beograd, 1993, 64.18 Constantinides, Panagia Olympiotissa, 46; B. ^ipan, Sveta Sofija. Katedralen hram na Ohridskata arhiepiskopija, Skopje, 1996, 52; TodiÊ, Staro Nagori~ino, 64. 19 ^ipan, Sveta Sofija 49, passim. 20 Ibid., 53.

4. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta, istok

166

Рegionalni arhitektonski centrivo Мakedonija

Solun e kulturniot centar od kade {to po-stojano doa|ale sve`ite idei i umetni~ki koncepcii koi silno vlijaele vo obliku-vaweto na duhovnata i, sekako, materijalnata kultura na negoviot hinterland, vnatre{nosta na Makedonija i delumno Tesalija.21 No i pokraj negovata nesporna politi~ka i kulturna rolja, Solun ne e edinstveniot arhitektonski centar vo po{irokiot re-gion. Toj i samiot ne bil imun na vlijanija odnadvor, osobeno od razli~ni rabotilnici od po{irokiot region, koi nosele sopstveni iskustva i tradicii doa|aj}i vo noviot pros-periteten grad kon krajot na XIII vek. Mo{ne zna~ajno e da se podvle~e deka okolu 1300 godina opredeleni grade`ni standardi se pojavuvaat vo Solun i tie pod specifi~ni uslovi nai{le na plodna po~va vo sosedni-te balkanski regioni primaj}i regionalni karakteristiki.22 Okolu karakterot na ovoj

arhitektonski genius loci na Ma-kedonija, vo po{irokata smisla na zborot, se iska`ani krajno divergentni stanovi{ta koi za-emno se isklu~uvaat. Idejata na Gabriel Mie za „Ma-kedonska {kola“ so site impli-kacii koi taa objektivno gi nosi so sebe, i pokraj golemata erudi-cija na avtorot ostavile edna, bi se reklo, ne dokraj definirana teorija prvenstveno za fresko-slikarstvoto na teritorijata na Makedonija, koja podocne`ite avtori ja pro{irile i na arhi-tekturata.23 Poimot na makedonskata {kola e eksploatiran od redi-ca istori~ari na arhitektura-ta, koi go interpretiraat na

razli~ni na~ini i od sopstven agol, davaj}i mu opredeleno zna~ewe {to varira od ~isto geografsko do poseben i nacionalen izraz, odnosno entitet. Ponekoga{ apliciraweto nacionalni karakteristiki mo`e da bide prenaglaseno, duri da vodi do paradoksalni zaklu~oci. Duri, iako mo`e do izvesen ste-pen da se najdat analogii {to ja potkrepuva-at tezata za makedonska {kola vo ramkite na fresko`ivopisot, ne{tata stanuvaat pokom-plicirani pri klasifikacijata na arhitek-turata. Prosleduvaj}i go razvojot na vizantiskata arhitektura na teritorijata na Makedoni-ja, golem broj istori~ari na arhitekturata sopstvenite metodologii i nau~nite prista-pi gi baziraat vrz osnova na razli~ni kri-teriumi, kako tipologijata,24 hronolo{kata sistematizacija,25 crkovnata patrona`a vo

21 Vidi, osobeno prodlabo~enata studija na S. Ćur-čić, The Role of Late Byzantine Thessalonike in Church Architecture in the Balkans, DOP 57, 2003, 65–84. 22 Ibid., 68. ]ur~i} temelno ja revidira idejata za „makedonskiot umetni~ki regionalizam“, kriti-ziraj}i gi razli~nite interpretacii za negova-ta strukturiranost. Negovata kritika e osobeno naso~ena kon Velenis i negovata klasifikacija naso~ena prvenstveno kon t.n. „makedonska kupo-la“ kako karakteristika na solunskata arhitek-tonska {kola.

23 G. Millet, Recherches sur ľiconographie de ľÉvangile, Paris, 1916, 625–690; MakedoniÔ. Arheologi~eskoe pute{estvie, Sankt Peterburg, 1909, passim.24 P.Vocatopoulos, Church Architecture in Thessaloniki in the 14th Century Remarks on the Typology, Ľart de Thes-salonique et des pays Balkaniques et les courants spirituels au XIVe Siècle, Belgrade, 1987, 107–116; idem, The Role of Constantinopolitan Architecture during the Middle and Late Byzantine Period, JÖB 31/32, 1981, 551–573.25 A. Grabar, Vizantija. Vizantijska umetnost Srednjega veka (od VIII do XV veka), Novi Sad, 1969, 85–103. Gra-bar vo ovaa se u{te aktuelna i briljantno konci-pirana studija pravi presek na hronologijata na arhitekturata vo eden {irok dijapazon od VIII do XV vek, zabele`uvaj}i gi nejzinite razvojni li-nii i mnoguaspektnosta.

5. Crkva Sv. Bogorodica Perivlepta, osnova

167

po{irokiot makedonski region,26 regiona-lizmot.27 Voop{teno gledaj}i, periodizaci-jata na vizantiskata arhitektura e pomalku striktna za razlika od ostanatite manife-stacii na vizantiskata umetnost. Osobeno arhitekturata na XIII vek ne pretstavuva ce-lina nitu stilski nitu tipolo{ki.28 Bi se re-klo deka arhitekturata vo pogled na ovaa ka-rakteristika go sledi `ivopisot od XIII vek.

26 M. Rautman, Patrons and Buildings in Late Byzantine Thessaloniki, JÖB 39, 1989, 295–315. Amerikanskiot istori~ar na umetnosta go pottikna pra{aweto za ktitorstvoto vo crkovnata arhitektura vo So-lun i regionot na Makedonija kako celina.27 Sledej}i gi Mie i Kondakov i nivnite teorii za Makedonskata {kola, golem broj srpski i make-donski istori~ari na umetnosta i arhitekturata, arhitektonskata dejnost vo Makedonija za vreme na Paleolozite ja vklu~ile kako nerazdelen del na toga{nata „makedonska arhitektonska {kola“. vidi: Đ. Bošković – K. Tomovski, Srednovekovnata arhitektura vo Ohrid, 89; Bi ja izdvoile i go-lemata sinteti~ka studija na: ™. Bo{kovi˚, Ar-hitektura sredweg veka, Beograd, 1976, 133–151. Avtorot konstatira ve}e edna voobli~ena perio-dizacija na vizantiskata arhitektura vo koja ras-poznava opredeleni regionalni crti i e povnima-telen vo davaweto nacionalni belezi na arhitek-tonskiot izraz. Taka, arhitekturata vo Makedoni-ja (makar i kako oddelen entitet) osobeno od XIII vek toj ja integrira vo op{tite stilski tekovi i razvojna linija na srpskata srednovekovna arhi-tektura, so koja makedonskata arhitektura gradi eden continuum preku spomenicite od kosovsko-me-tohiskata grupa; idem, Osvrt na neke probleme ra-zvitka arhitekture sa kraja XIII i u toku prvih decenija XIV veka u Srbiji i Makedoniji, 100–103, iznesuva sli~ni konstatacii za karakterot na ra-zvojot na arhitekturata vo Makedonija od krajot na XIII vek, na koja avtorot, me|u drugoto, konsta-tira i deka etni~kata komponentna, i vo Makedo-nija i na Kosovo davala silen pottik vo arhitek-tonskoto sozdavawe. Pritoa ne treba da se izzeme od vid deka majstorite, i pokraj toa {to doa|ale odnadvor, vo golem del poteknuvale od domorod-nata sredina; A. Deroko, sli~no kako i Bo{kovi}, vo svojata studija Spomenici arhitekture IX-XVI-II veka u Jugoslaviji, Beograd, 1964, srednovekov-nata arhitektura na podra~jeto na Makedonija ja klasificira taka {to do XIV vek ja vklu~uva vo op{tovizantiskite kulturni tekovi, a od XIV vek ja razgleduva kako konsekventen del na arhitektu-rata na srednovekovna Srbija, ozna~uvaj}i ja kako edinstvena po stil i karakter so kosovsko-meto-hiskata grupa. 28 V. KoraÊ, Vizantijska arhitektura u XIII veku, IzmeÚu Vizantije i Zapada. Odabrane studije o arhitekturi, Beograd, 1987, 86, passim.

Razgleduvaj}i go vo op{ti linii arhitekton-skiot razvoj na po~vata na Makedonija od kra-jot na XIII vek, bi konstatirale deka toj ne e unificiran i e mnogu varijabilen.Treba da se napomene deka vo periodot me|u 1280−1370, Makedonija }e se poka`e kako isklu~itelno plodna oblast koga stanuva zbor za arhitektonskata produkcija. Maj-stori graditeli i od Epirskoto Despotstvo i od Nikejskoto Carstvo tvorat vo Makedo-nija, nosej}i so sebe regionalni karakteri-stiki od oblastite od kade {to doa|aat, kako vo oblikuvaweto na eksterierot taka i vo grade`nata konstrukcija. Vo ovoj period ja-sno mo`e da se profiliraat nekolku mo}ni regionalni centri {to imaat sopstveni ar-hitektonski rabotilnici i graditeli.Ohrid, kako staro i ugledno sedi{te na av-tokefalna arhiepiskopija, od krajot na XIII vek, e eden od glavnite centri na epirskite vlijanija vo arhitekturata, koi pod pokro-vitelstvo na visokiot crkoven kler }e bidat neguvani i eksportirani vo eden po{irok krug.29 Solun, glavniot grad na Makedonija, duri i vo zenitot na svojata arhitektonska produk-cija e samo eden od centrite na arhitekton-sko vlijanie vo Makedonija i tuka e, sekako, Skopje, koj kako glaven grad na op{irnata Du{anova imperija uspe{no }e se profilira kako tret regionalen arhitektonski centar.30 Kon ovaa grupa sekako treba da se priklu~i i svetogorskiot manastir Hilandar so svo-ja sopstvena arhitektonska produkcija kako eden vlijatelen centar koj i samiot privle-kuval arhitekti i graditeli od razli~ni centri, vklu~itelno i Carigrad, u~estvuvaj}i vo sevkupnata arhitektonska produkcija vo oblastite kade {to imalo pora~ki. 31

Stilski i tipolo{ki analogii na manastir-skata crkva Sv. Bogorodica Perivlepta

Vrz osnova na dosega elaboriranoto, mana-stirskata crkva Sv. Bogorodica Perivlepta e eden od najzna~ajnite monumenti na Epir-

29 Halensleben, Die Architekturgeschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, passim.30 Ćurčić, The Role of Late Byzantine Thessalonike in Church Architecture in the Balkans, 84.31 Ibid.; Bo{koviÊ, Osvrt na neke probleme ra-zvitka arhitekture sa kraja XIII i u toku prvih decenija XIV veka u Srbiji i Makedoniji, 102.

168

skata arhitektonska {kola. Ako pod arhi-tektonski stil se podrazbira pove}e arhi-tektonskiot tip, a pomalku konstruktivniot na~in, pove}e od o~igledna e bliskosta na Perivlepta so crkvata Panagija Parego-ritisa vo Arta (Epir).32 Vakvata blizina stanuva se poo~igledna ako se zeme predvid keramoplasti~nata nadvore{na dekoracija, pred se meanderot i {ah poleto. Me|utoa, postojat golem broj indicii deka Perivlepta svojata arhitektura ja dol`i na eden isklu~itelno zna~aen epirski spomenik, koj i po konstrukcijata i po eksteriernata de-koracija e re~isi identi~en i so pravo mo`e da se smeta za delo na edna arhitektonska ra-botilnica. Toa e crkvata Panagija Belas ili nare~ena Kokine Eklesija (1280-1281) vo se-loto Bulgareli ili Drosopege, okolu 50-tina kilometri isto~no od Arta, na preminot {to go deli Epir od Tesalija, vo podno`jeto na Pindskiot planinski masiv.33 Dvete crkvi se skoro identi~ni i po dimenziite i po osno-vata i arhitektonskiot tip (vpi{an krst).34 Sli~nosta na nadvore{nata keramoplastika so Panagija Belas e najizrazita vo modeli-raweto na tristranata apsida, kako i izborot na ornamentikata, kako i strukturiranosta na kupolata koja vo Perivlepta e po{iroka i poniska.

32 A. K. Orlandoj, ̀H Paregor»tissa tÁj ”Arthj, Aqh-na, 1963, 19–23, 34, 35, 37; G. Millet, Ľécole grecque dans ľarchitecture byzantine, Paris 1916, 258.33 A. K. Orlandoj, Mnhme‹a toà Despot£tou tÁj ‘Hpe…rou. `H KÒkkinh ™kklhsi£ (Panag…a Bell©j), ‘Hpe…r. Cron. 2, 1927, 153−169; Hallensleben, Die Architektur-geschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Pe-rivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, 305. 34 Ibid. Dimenziite na crkvata se 16 х 9,1 m, spored natpisot, crkvata e podignata vo 1280/1 od proto-stratorot Teodor Cimiski.

Halensleben smeta deka arhitektonskata ra-botilnica, otkako ja zavr{ila rabotata vo Panagija Belas, se upatila vo Ohrid na po-vik na velikiot heterijarh Progon Sgur.35 Ohridska Perivlepta e verojatno tretata re-alizacija na itinererot na ovaa rabotilni-ca, koja e aktivna od osumdesettite godini na XIII vek. Po zavr{uvaweto na Paregoritisa, istata tajfa se upatila kon Tesalija na povik na protostratorot Teodor Cimiski i ja podi-gnala crkvata Panagija Belas, za na kraj ista-ta da se upati 200 km na sever i da go ostvari svoeto najmonumentalno delo vo Ohrid.36

Bez somnenie, manastirskata crkva Sv. Bo-gorodica Perivlepta pretstavuva i gi anti-cipira najvisokite dostreli na epirskata arhitektonska misla, koja gi izdignuva i vo-veduva vo edna povisoka harmoni~na sinteza realizaciite od Paregoritisa, Panagija Be-las, Agios Georgios vo Omorfoklisija (1295) Sv. Nikola vo Prilep, Panagija Kiriotisa vo Verija.37

Poznata pove}e poradi svoeto slikarstvo, ohridskata Perivlepta }e zra~i so edna paradigmati~na sila i tvore~ki }e inspiri-ra vo vekovite {to sleduvaat.

35 Hallensleben, Die Architekturgeschichtliche Stellung der Kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, 314–315; –. Bo{koviÊ, Osvrt na neke pro-bleme razvitka arhitekture sa kraja XIII i u toku prvih decenija XIV veka u Srbiji i Makedo-niji, Bo{kovi} }e iznese edna mnogu smela i ori-ginalna hipoteza deka avtorite na `ivopisot vo Perivlepta, Mihail Astrapa i Evtihij, bile ne samo zografi tuku i arhitekti graditeli, koi svo-ite iskustva od Perivlepta gi prenele daleku na sever se do Bogorodica Qevi{ka vo Prizren.36 Ibid., 313.37 Velenis, Thirteenth-century architecture in the Despota-te of Epirus, 284.

169

Ivan K. ZAROV

THE ARCHITECTURE OF THE THEOTOKOS PERIBLEPTOS CHURCH IN OHRID AND THE TENDENCIES IN BYZANTINE ARCHITECTURE IN THE LATE

13th AND 14th CENTURIES

Summary

The main task of this study is to elucidate the archi-tectural roots of the Theotokos Peribleptos church in Ohrid regarding the tendencies in Byzantine archi-tecture at the end of 13th and the first decades of 14th centuries. The Theotokos Peribleptos church had attracted the attention of many byzantine art historians. Examining the architectural character of Byzan-tine architecture, many byzantinists applied specific methodologies that are based on various criteria such as typology, chronological systematization, regional-ism and the church patronage in a broader Macedo-nian region.Generally, the periodization of Byzantine architecture is less precise than other manifestations of byzantine art. Especially the 13th century Byzantine architecture is not consistent neither from a stylistic nor from ty-pological point of view. It seems that the architecture follows the contemporary tendencies in wall-painting from that period. The architectural production in Macedonia between 1280-1370 was quite prolific and multifarious. Mas-ter builders from both Despotate of Epirus and Nica-ean Empire, created in Macedonia bringing experi-ences from their own architectural traditions.

According to its characteristic architectural traits, the Theotokos Peribleptos church is one of the most significant representatives of Epirote architecture. According to its architecture and vivid decorative patterns, the closest stylistic parallel of Theotokos Peribleptos church is with the Panagia Paregoritis-sa in Epirus. However, there is a strong notion that Peribleptos church owes its architecture to another very important monument in Epiros, that is Panagia Bellas or Kokkine Ekklesia erected near the village of Boulgarelli near Arta in Epirus. Both churches share identical masonry patterns and structural elements. It is considered that this architectural workshop after accomplishing their work in Panagia Bellas headed 200 km north to Ohrid upon a request of the great heteriarch Progonos Sgouros to erect the Peribleptos church. The Theotokos Peribleptos church, anticipates the highest achievements of Epirote architecture, thus synthesizing in a more harmonious manner the archi-tecture of Panagia Paregoritissa, Panagia Bellas, St. George in Omorfoklissia, St. Nicholas in Prilep etc.