Prof. d-r Zoran Sulejmanov sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija

SUDIJA IZVESTITEL

2

3

ZORAN SULEJMANOV

SUDIJA IZVESTITEL

vtora kniga

Skopje, 2009

4

5

S O D R @ I N A

1. U. br. 144/2006 ............................................................................................ 9 2. U. br. 136/2006 .......................................................................................... 12 3. U. br. 160/2006 .......................................................................................... 28 4. U. br. 152/2006 .......................................................................................... 49 5. U. br. 200/2006 .......................................................................................... 65 6. U. br. 88/2006 ............................................................................................ 73 7. U. br. 176/2006 .......................................................................................... 83 8. U. br. 104/2006 .......................................................................................... 99 9. U. br. 208/2006 ........................................................................................ 107 10. U. br. 192/2006. ..................................................................................... 135 11. U. br. 224/2006 ...................................................................................... 147 12. U. br. 240/2006 ...................................................................................... 155 13. U. br. 8/2007 .......................................................................................... 167 14. U. br. 72/2006. ....................................................................................... 177 15. U. br. 232/2006 ...................................................................................... 201 16. U. br. 32/2007 ........................................................................................ 215 17. U. br. 184/2006 ...................................................................................... 233 18. U. br. 24/2007 ........................................................................................ 243 19. U. br. 64/2007 ........................................................................................ 261 20. U. br. 16/2007 ........................................................................................ 265 21. U. br. 216/2006 ...................................................................................... 297 22. U. br. 48/2007 ........................................................................................ 311 23. U. br. 40/2007 ........................................................................................ 319 24. U. br. 43/1998 ........................................................................................ 341 25. U. br. 48/2006 ........................................................................................ 353 26. U. br. 56/2007 ........................................................................................ 371 27. U. br. 80/2007 ........................................................................................ 383 28. U. br. 72/2007 ........................................................................................ 387 29. U. br. 112/2007 ...................................................................................... 395 30. U. br. 128/2007 ...................................................................................... 401 31. U. br. 120/2007 ...................................................................................... 409 32. U. br. 192/2007 ...................................................................................... 415 33. U. br. 168/2006 ...................................................................................... 419 34. U. br. 160/2007 ...................................................................................... 433 35. U. br. 176/2007 ...................................................................................... 441 36. U. br. 104/2007 ...................................................................................... 445 37. U. br. 152/2007 ...................................................................................... 471 38. U. br. 248/2007 ...................................................................................... 492 39. U. br. 153/2007 ...................................................................................... 503 40. U. br. 231/2007 ...................................................................................... 513 41. U. br. 224/2007 ...................................................................................... 525 42. U. br. 268/2007 ...................................................................................... 529 43. U. br. 239/2007 ...................................................................................... 533

6

44. U. br. 184/2007 ...................................................................................... 537 45. U. br. 243/2007 ...................................................................................... 549 46. U. br. 216/2007 ...................................................................................... 559 47. U. br. 253/2007 ...................................................................................... 577 48. U. br. 88/2007 ........................................................................................ 585 49. U. br. 150/2007 ...................................................................................... 597 50. U. br. 10/2008 ........................................................................................ 609 51. U. br. 168/2007 ...................................................................................... 627 52. U. br. 144/2007 ...................................................................................... 653 53. U. br. 78/2007 ........................................................................................ 667 54. U. br. 237/2007 ...................................................................................... 687 55. U. br. 208/2007 ...................................................................................... 699 56. U. br. 5/2008 .......................................................................................... 719 57. U. br. 55/2008 ........................................................................................ 725 58. U. br. 45/2008 ........................................................................................ 735 59. U. br. 263/2007 ...................................................................................... 745 60. U. br. 136/2008 ...................................................................................... 759 61. U. br. 40/2008 ........................................................................................ 765 62. U. br. 185/2007 ...................................................................................... 783 63. U. br. 15/2008 ........................................................................................ 789 64. U. br. 225/2007 ...................................................................................... 807 65. U. br. 35/2008 ........................................................................................ 819 66. U. br. 200/2007 ...................................................................................... 861 67. U. br. 20/2008 ........................................................................................ 863 68. U. br. 258/2007 ...................................................................................... 873 69. U. br. 70/2008 ........................................................................................ 881 70. U. br. 25/2008 ........................................................................................ 887 71. U. br. 65/2008 ........................................................................................ 901 72. U. br. 75/2008 ........................................................................................ 907 73. U. br. 85/2008 ........................................................................................ 925 74. U. br. 90/2008 ........................................................................................ 931 75. U. br. 95/2008 ........................................................................................ 947 76. U. br. 50/2008 ........................................................................................ 953 77. U. br. 100/2008 ...................................................................................... 965 78. U. br. 140/2008 ...................................................................................... 973 79. U. br. 80/2008 ........................................................................................ 977 80. U. br. 105/2008 ...................................................................................... 987 81. U. br. 120/2008 ...................................................................................... 999 82. U. br. 115/2008 .................................................................................... 1003 83. U. br. 168/2008 .................................................................................... 1011 84. U. br. 145/2008 .................................................................................... 1023 85. U. br. 130/2008 .................................................................................... 1037 86. U. br. 125/2008 .................................................................................... 1047 87. U. br. 110/2008 .................................................................................... 1067 88. U. br. 60/2008 ...................................................................................... 1073

7

89. U. br. 30/2008 ...................................................................................... 1083 90. U. br. 156/2008 .................................................................................... 1099 91. U. br. 135/2008 .................................................................................... 1107 92. U. br. 162/2008 .................................................................................... 1119 93. U. br. 150/2008 .................................................................................... 1127 94. U. br. 212/2008 .................................................................................... 1139 95. U. br. 222/2008 .................................................................................... 1153 96. U. br. 180/2008 .................................................................................... 1159 97. U. br. 204/2008 .................................................................................... 1177 98. U. br. 186/2008 .................................................................................... 1187 99. U. br. 252/2008 .................................................................................... 1199 100. U. br 40/2009 ..................................................................................... 1215

8

9

1. U. br. 144/2006 (18. 10. 2006)

Osporen akt

^len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bi-

tola" - Bitola.

Pri~ini za osporuvawe Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-

tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~l. 606 t. 3 od Zakonot za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasat stariot, donelo nov Statut ~ij ~l. 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za trgo-vskite dru{tva.

Imeno, spored inicijativata, Zakonot utvrdil vo ~l. 363 t. 8 deka pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se pristapuva kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se sproveduval so kumulativno glasawe.

Vo t. 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno glasa-we, da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku 90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.

Od pri~ina {to so ~l. 76 od Statutot ne e postapeno kako se predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, ~l. 76 od Statutot bil vo nesoglasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva, poradi {to se pred-laga da se povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporeniot ~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola.

Sodr`ina na osporeniot ~len od Statutot

3.6. Otpovikuvawe na ~lenovite na Nadzorniot odbor

^len 76

Sobranieto mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot odbor i pred istekot na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata za otpovikuvawe e potrebno mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na glas, pretstaveni na sobranieto.

Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi ~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na so-

10

branieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.

Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor, odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvawe.

Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe {to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno otpovikuvawe.

Ustavnosudska praktika

Po odnos na ovaa problematika, Sudot ima bogata praktika i vo

mnogu re{enija kako {to se U. br. 281/1995, U. br. 7/2005, U. br. 126/ 2005, U. br. 124/2006 i drugi, Sudot izrazil stav deka aktite doneseni od "akcionerski dru{tva" ne pretstavuvaat propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija.

Pravno mislewe

Soglasno ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,

Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.

Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Repu-blika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-`en da odlu~uva za baraweto.

Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, smetame deka ospo-reniot akt Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Re-publika Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.

Imeno, spored nas, ovoj akt ne e propis zatoa {to ne e donesen od organ na dr`avnata vlast, nitu od organizacija ili institucija {to vr{i javni ovlastuvawa dovereni so zakon, tuku e donesen od akci-onersko dru{tvo i ureduva pra{awa od interen karakter na dru-{tvoto.

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi smetame deka Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgle-duvawe i odlu~uvawe, i

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-{tvo "Metalec Bitola" od Bitola.

*

11

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 18 oktomvri 2006 godina, donese

R E [ E N I E

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za oce-

nuvawe na zakonitosta na ~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-{tvo "Metalec Bitola" - Bitola.

2. Vinko Kor~ulanin od Bitola, Risto Stojanovski od Skopje i Slobodan Sekulovski od Bitola na Ustavniot sud na Republika Make-donija mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.

Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~len 606 to~ka 3 od Za-konot za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasi stariot, donelo nov Statut ~ij ~len 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za trgovskite dru{tva.

Imeno, spored niv, Zakonot vo ~len 363 to~ka 8 utvrdil deka pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se pris-tapuva kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se sproveduval so kumulativno glasawe.

Vo to~kata 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgov-skite dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno glasawe, da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile naj-malku 90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.

Od pri~ina {to so ~len 76 od Statutot, ne e postapeno kako se predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, spored podnositelite na inicijativata, istiot ne bil vo soglasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva, poradi {to se predlaga da se povede postapka za ocenuvawe na negovata zakonitost.

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" - Bitola sobranieto mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot odbor i pred istekot na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata za otpovikuvawe e po-trebno mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na glas, pretstaveni na sobranieto.

Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi ~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na sobranieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat poda-tocite za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.

12

Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor, odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvaweto.

Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe {to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno otpovikuvawe.

4. Soglasno ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Make-donija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglas-nosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.

Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nad-le`en da odlu~uva za baraweto.

Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, osporeniot akt - Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola ne pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.

Imeno, ovoj akt ne e propis vo smisla na ~len 110 alinea 2 od Ustavot zatoa {to ne e donesen od organ na dr`avnata vlast, nitu od organizacija ili institucija {to vr{i javni ovlastuvawa dovereni so zakon, tuku e donesen od akcionersko dru{tvo i ureduva pra{awa od interen karakter na dru{tvoto.

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo inicijati-vata.

5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.

13

2. U. br. 136/2006 (1. 11. 2006)

Osporen akt

^len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo za-

dol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zako-not za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"(80/1993, 3/ 1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006)

Pri~ini za osporuvawe

Vo inicijativata, se naveduva deka osporeniot del od osporena-

ta odredba e diskriminatorski, bidej}i gi sozdaval slednive razliki: na primer, dvajca vraboteni vo ista firma na isto rabotno mesto so ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna gra-nica, a koi se razlikuvaat samo spored toa {to edniot pripa|a na Fon-dot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabo-tenite gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela va-kva diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala na site osigurenici podednakvo.

Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odre-dba ne e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruva-we, tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ("SV RM," br. 29/2002, 85/2003, 40/2004 i 113/2005).

Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odre-dba e neopredelena, nejasno e od koi pri~ini osnovicata za presmetu-vawe i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri prose-~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo ~l. 180 st. 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po visina kako i kaj drugite osigurenici.

Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humaniz-mot, socijalnata pravda i solidarnosta od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ednakvo-

14

sta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9, ~l. 34, ~l. 35 st. 1 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.

Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede posta-pka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~l. 180-a od Zako-not za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Sodr`ina na osporenata odredba

^len 180-a

Za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}a-we na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.

Ustavnosudska praktika

Oddelni odredbi od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osi-

guruvawe pove}epati bile predmet na ustavnosudska ocena. Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba i navodite vo inicijativa-ta, od bogatata ustavnosudska praktika gi izdvojuvame samo onie pri-meri koi se odnesuvaat na visinata na penzijata, odnosno na visinata na penziskata osnovica.

1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 46/2002 od 15. 04 2003 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ( "SV RM," br. 24/2000) i na ~l. 147 i 150 od Zakonot za pe-nziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993).

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Od iznesenata ustavna odredba, vo vrska so osporenite ~l. 27 i 28 od Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot ima ustaven osnov da go opredeluva nivoto na soci-jalnata sigurnost na gra|anite, pa zakonskoto spu{tawe na osnovicata na najniskata i najvisokata starosna penzija e dvi`ewe na zakonodave-cot vo ramkite na negovite ustavni ovlastuvawa vo ovaa sfera. Pri-toa, so takvite normi e obezbedena ednakvosta me|u gra|anite za idni-na, a neednakvosta koja nastanuva kako posledica na razli~ni pravni re{enija doneseni vo razli~en vremenski period e delokrug na Parla-mentot, ne na Ustavniot sud (vo pra{awe e odnos zakon - zakon) i e pra-{awe na izvr{uvawe na zakon, {to isto taka ne e delokrug na Usta-vniot sud."

2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 194/2004 od 27. 04. 2005 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 85/2003).

15

Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Sudot oceni deka zakonoda-vecot e ovlasten da gi opredeluva pravata od penziskoto i invalids-koto osiguruvawe i nivniot obem uslovuvaj}i go usoglasuvaweto na penziite so op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata, poradi {to oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za sogla-snosta na ~l. 23 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so Ustavot na Republika Makedonija.

[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na steknatite prava na {to se povikuva podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka steknatoto pravo na korisnicite na starosna penzija e pravoto na kor-isteweto na penzijata, a oscilaciite vo smisla na nejzino smaluvawe i zgolemuvawe e vsu{nost politika na dr`avata vo zavisnost od eko-nomskite sostojbi vo nea.

Spored toa, pravoto na socijalnoto osiguruvawe, a vo tie ramki i na penziskoto osiguruvawe e edno od osnovnite ustavni prava na gra-|anite, poradi {to ovlastuvaweto na dr`avata so zakon da go uredi ova pravo ima za cel da se sozdadat pravni uslovi za negovo ostvaruvawe."

3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 132/1996 od 26. 06. 1996 godi-na ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 34 st. 2 od Zako-not za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994 i 14/1995).

Od obrazlo`enieto na re{enieto. "Spored misleweto na Sudot najniskiot iznos na penzijata e vo funkcija na ostvaruvaweto na usta-vnata garancija za socijalna sigurnost na graganite {to obezbeduva minimum egzistencija, a {to e popovolno za gra|anite. Otuka proiz-leguva i pravoto na zakonodavecot da ja utvrdi i visinata odnosno osnovicata i procentot za opredeluvawe na najniskata penzija. Sudot, isto taka, smeta deka najniskiot iznos na penzijata ne e rezultat samo na vlo`uvawata na osigurenicite vo penziskiot fond, tuku proizle-guva i od ustavnata garancija za socijalna sigurnost, poradi {to oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata odredba i odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie."

Sporno pravno pra{awe

Pri izgotvuvawe na referatot kako sporno se postavi slednoto

pra{awe: - Dali so zakonskoto ograni~uvawe na najvisokata osnovica za

presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata za osigurenicite {to }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osigu-ruvawe se vr{i diskriminacija na osigurenicite, odnosno vraboteni-te gra|ani i se povreduvaat principite na vladeewe na pravoto, soci-jalna pravda i solidarnost?

16

Pravno mislewe Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i pra-

va na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrde-ni so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se te-melni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.

Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedo-nija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, boj-ata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i ve-rskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot 2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.

Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijal-nata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto na socijalna pravednost.

Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/ 1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).

Spored ~l. 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itel-noto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penzis-koto i ivalidskoto osiguruvawe.

Spored ~l. 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invali-dskoto osiguruvawe e sostaven od:

- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,

- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruva-we, i

- dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe. Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano pen-

zisko osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon. Spored ~l. 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invali-

dsko osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pra-vednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe.

Spored ~l. 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot, dol-

17

`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

Vo ~l. 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i inval-idskoto osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.

Vo ~l. 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite lica opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko osiguruvawe se uredeni vo Glava VII od Zakonot.

Taka, spored ~l. 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~l. 11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zan-imawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi prvpat vo zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile od 1 jan-uari 2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV - Steknuvawe i ost-varuvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.

Spored ~l. 132 od Zakonot, osigurenicite od ~l. 11, osven indi-vidualnite zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (indi-vidualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni so zado-l`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1. 01. 2003 godina, mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno kapitalno fi-nansirano penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od Glava IV Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigu-renici pod posebni uslovi.

Spored ~l. 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzi-sko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost i 35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.

Spored ~l. 132-b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osi-guruvawe ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond (st. 1).

Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite (st 2).

Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska soli-darnost, sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se pre-nesuvaat vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (st. 3).

Osnovaweto i raboteweto na instituciite od st. 3 na ovoj ~len se ureduva so poseben zakon (st. 4).

18

Spored ~l. 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno pen-zisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solida-rnost, privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite prido-nesi i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata, odnosno semejnata penzija.

Spored ~l. 180 st. 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno {to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigu-reni lica.

Spored st. 10 na ~l. 180, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata objavena vo tekovniot mesec.

Spored osporeniot ~l. 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osno-vica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osno-vica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.

Vo ~l. 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat na visinata na starosnata penzija. Taka spored st. 1 na ovoj ~len, staro-snata penzija za osigurenicite od ~l. 131 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.

Spored st. 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenici-te od ~l. 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procen-ti koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osigu-ruvawe iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 11,65% (ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`), odnosno 13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina pen-ziski sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se opredel-uva vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375% (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.

19

Soglasno ~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Za-konot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), za osigurenicite koi ne pristapile vo zadol`itelno kapitalno finan-sirano penzisko osiguruvawe, najvisokata penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% do 2015 godina, a po 2015 godina ne pove}e od procentite utvrdeni vo ~l. 65 st. 1 na ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7 pati.

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na pe-nziskiot sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.

Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzi-sko i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz ge-neraciska solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obez-beduvawe na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapi-talno finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzi-oniraweto se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb prets-tavuva doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno finansirano.

Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na pe-nziskiot sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot pre-dviduva ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva 2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto. (~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("SV RM," br. 24/2000).

Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem, penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie osigurenici so osporenata odredba od ~l. 180-a od Zakonot, se voveduva ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republi-kata.

Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osi-guruvawe, se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zako-nodavecot vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigu-rnost na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utv-rdi i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{e-

20

nija ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.

Ottuka, spored na{e mislewe, neosnovani se navodite vo inci-jativata deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa {to ne se odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to osigurenicite koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na pe-nziskiot sistem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.

Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugene-raciska solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utv-rduvaj}i ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigu-renici da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti na Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka opre-delenata penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i ma-terijalnata i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i opre-delbata na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe (~l. 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).

Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguru-vawe, site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na indi-vidualna smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kate-gorija na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investi-raat, odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred da se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani, za ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe na visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot se voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno zna~i limitirawe na penzijata.

Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razli-ka {to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuva-weto na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata

21

so povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe po-visioki idni penzii.

Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe, na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site gra|ani odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored na{e mislewe, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnosi-telot na inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigu-renicite.

Poradi navedenite pri~ini, smetame deka ne bi mo`elo da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 180-a od Zakonot za penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.

Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a 1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i

odlu~uvawe, 2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na

~l. 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itel-no kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za pe-nziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/ 1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).

*

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len

110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1 no-emvri 2006 godina, donese

R E [ E N I E

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta

na ~len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`i-telno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Repu-blika Makedonija" (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/ 2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).

2. Stamen Filipov na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustav-nosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.

Spored navodite vo inicijativata, osporeniot del od ospore-nata odredba bil diskriminatorski bidej}i gi sozdaval slednive raz-

22

liki: na primer, dvajca vraboteni vo ista firma, na isto rabotno me-sto, so ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna granica, a koi se razlikuvaat spored toa {to edniot pripa|a na Fon-dot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabote-nite gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala na site osigurenici podednakvo.

Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odre-dba ne i e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruva-we, tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 29/2002, 85/2003, 40/2004 i 113/2005).

Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odre-dba e neopredelena i deka e nejasno od koi pri~ini osnovicata za pre-smetuvawe i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo ~lenot 180 stav 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po visina kako i kaj drugite osigurenici.

Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humani-zmot, socijalnata pravda i solidarnosta od ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8, ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~len 9, ~lenot 34, ~lenot 35 stav 1 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija.

Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede posta-pka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~len 180-a od Za-konot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 180-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.

3. Spored ~len 8 stav 1 alineja 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slo-bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarno-sta se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Make-donija.

23

Spored ~len 9 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Make-donija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored sta-vot 2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

Soglasno ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socija-lna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolek-tiven dogovor.

Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto na socijalna pravednost.

Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/ 2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).

Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`i-telnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo rabo-ten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapita-lnoto finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe.

Spored ~lenot 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe e sostaven od:

- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost;

- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguru-vawe, i

-dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe. Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano pen-

zisko osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon. Spored ~len 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i inva-

lidsko osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe.

Spored ~lenot 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~i-not, dol`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

Vo ~lenot 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.

Vo ~lenovite 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite lica opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

24

Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko osiguruvawe se uredeni vo Glava VII od Zakonot.

Taka, spored ~len 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~le-novite 11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edin-stveno zanimawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi prvpat vo zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe prista-pile od 1 januari 2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV Stek-nuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigure-nici pod posebni uslovi.

Spored ~len 132 od Zakonot, osigurenicite od ~lenovite 11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok na prihod od ze-mjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zani-mawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfa-teni so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1 januari 2003 godina, mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni katego-rii osigurenici pod posebni uslovi.

Spored ~len 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno pe-nzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska soli-darnost i 35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osi-guruvawe.

Spored ~len 132- b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osi-guruvawe ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond (stav 1).

Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite (stav 2).

Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidar-nost, sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prene-suvaat vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (stav 3).

Osnovaweto i raboteweto na instituciite od stav 3 na ovoj ~len se ureduva so poseben zakon (stav 4).

Spored ~len 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno pen-zisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidar-nost, privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite prido-nesi i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata, odno-sno semejnata penzija.

25

Spored ~len 180 stav 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno {to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osi-gureni lica.

Spored stavot 10 na ~len 180, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Re-publikata objavena vo tekovniot mesec.

Spored osporeniot ~len, 180-a, za osigurenicite koi }e prista-pat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.

Vo ~len 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat na visinata na starosnata penzija. Taka spored stavot 1 na ovoj ~len, starosnata penzija za osigurenicite od ~len 131 na ovoj zakon se utvr-duva od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`i-nata na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.

Spored stavot 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigu-renicite od ~len 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procenti koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzi-sko osiguruvawe iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci izne-suva 1,165 % (ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`), odnosno 13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na go-dina penziski sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zado-l`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se opredeluva vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za pe-nziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375% (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.

Soglasno ~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000), za osigurenicite koi ne pristapi-le vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, na-jvisokata penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% do 2015 godina, a po 2015 godina ne pove}e od procentite utvrdeni vo ~len 65 stav 1 na

26

ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7 pati.

4. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na penziskiot sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.

Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzi-sko i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz ge-neraciska solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obez-beduvawe na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapi-talno finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po pen-zioniraweto se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odno-sno slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pre-tstavuva doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno finansirano.

Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot predviduva ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj izne-suva 2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto. (~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000).

Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem, penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie osigurenici so osporenata odredba od ~len 180-a od Zakonot, se vove-duva ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla-}awe na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Re-publikata.

Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osi-guruvawe, se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zako-nodavecot vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigu-rnost na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utv-rdi i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{e-nija ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.

Ottuka, spored Sudot, neosnovani se navodite vo incijativata deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa {to ne se odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to osigureni-cite koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot sis-

27

tem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.

Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugene-raciska solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utv-rduvaj}i ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osi-gurenici da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti na Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka opredelenata penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i materijalnata i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i opredelbata na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe (~len 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).

Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguru-vawe, site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na indi-vidualna smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kate-gorija na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se inves-tiraat, odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred da se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani, za ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe na visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Za-konot se voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indire-ktno zna~i limitirawe na penzijata.

Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa raz-lika {to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvawe-to na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata so povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe poviso-ki idni penzii.

Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe, na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site gra|ani, odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored

28

Sudot, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot na inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.

Poradi navedenite pri~ini, pred Sudot ne se postavi pra{a-weto za soglasnosta na ~len 180-a od Zakonot za penziskoto i invali-dskoto osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podno-sitelot na inicijativata.

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.

7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.

29

3. U. br. 160/2006 (8. 11. 2006)

Osporen akt

^len 36-a st. 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na

imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i 46/2004).

Pri~ini za osporuvawe

Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto ima pove}e

osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, po-darok, razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za na-vedenite drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako {to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objek-tite - stan, na primer, vo ^air za 1m2 bi se prodaval po 500-600 evra, a vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na sta-not bi iznesuvala 1500 evra za 1m2. Toa zna~elo deka vo centarot na gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.

Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni mate-rijali i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkci-oner (pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.) lica navedeni vo ~l. 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost na toj objekt da se procenil na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj sekoj ~e-sen gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, po-dnositelot na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~l. 36-a od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramno-

30

pravna polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na imotot.

Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot na Republika Make-donija.

Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot Zakon na SRM za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot. Imeno, soglasno ~l. 2 st. 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smeta nedvi`niot imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od po-golema vrednost. Spored st. 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie po-teklo se ispituva se utvrduva spored vrednosta vo momentot na nego-voto steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijati-vata bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden, upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil dol-`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.

Podnositelot na inicijativata naveduva deka Ustavniot sud treba da gi {titi funkcionerite od ~len 34 od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, zo{to sekoj od niv mo`e da bide ocrnet, nepravedno poni`en so toa {to }e bide poso~en kako ne~esen, korumpiran itn. i predlaga Sudot da odr`i javna sednica i da se konsultiraat soodvetni eksperti, grade`en in`ener, ekonomista itn.

Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede posta-pka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.

Sodr`ina na osporeniot akt

^len 36-a

1. Ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sos-tojba ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezu-ltat na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano-~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni pri-mawa na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata paza-rna vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so sta-pka od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na imotot.

2. Dokolku se utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno obvinitelstvo.

3. Za prezemenite dejstvija od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata komisija.

31

Ustavnosudska praktika Zakonot za spre~uvawe na korupcijata pove}e pati bil predmet

na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija kako, na primer, vo predmetite: U. br. 57/2005, U. br. 44/2005, U. br. 62/2005, U. br. 190/2002 i U. br. 21/2006, me|utoa sudska praktika {to pokonkretno soodvetstuva so predmetnoto pra{awe ne postoi.

Pravno mislewe

Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, te-

melna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.

Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Usta-vot i zakonite se ednakvi.

Spored ~l. 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od naj-zna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.

Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti na ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupci-jata kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na koru-pcijata.

So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i akti-vnostite za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlas-tuvawa, kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo trgovskite dru{tva (~l. 1 st. 1).

Spored st. 2 na ~len 1 od Zakonot, za primena na merkite i aktivnostite od st. 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za spre-~uvawe na korupcijata.

Soglasno ~l. 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuva-we, slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da bilo korist za sebe ili za drug.

32

Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nosti polo`ba, da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot na dru-go lice.

Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide pov-ikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite pred-videni so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo pos-tapka propi{ana so zakon.

Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upo-trebeni vo ovoj Zakon.

Taka, spored st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.

Spored st. 2 na ~l. 7 od Zakonot, pod poimot korist se odra-zbira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za sebe ili za drug.

Spored sta. 3 na ~l. 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo se po-drazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, pos-voitelot ili posvoenikot so koj liceto od st. 1 na ovoj ~len `ivee vo semejna zaednica.

Spored ~l. 34 st. 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkci-oner, slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na ~len na ne-govoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi objekti, kupu-vawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili drugi pod-vi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata {to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolaga-we so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla}awe.

Soglasno ~l. 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i pri-javata od ~l. 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se ~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i poinaku.

Spored osporeniot ~l. 36-a st. 1 od Zakonot, ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se

33

prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite re-dovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite na nego-voto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka utvr-denata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u oda-no~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na imotot.

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se utv-rdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni pri-hodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno obvinitelstvo, a spored st. 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija od st. 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata komisija.

So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odre-deno lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovo-zmo`i u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.

Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata, odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe na ovie celi vo ~l. 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvr-ska za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan fun-kcioner, slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na man-datot i na ~lenovite na nivnite semejstva.

Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.

Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prija-vat promenite.

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejz-ino sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.

Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imo-tnata sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po

34

odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.

Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica taksativno utvrdeni vo zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i drugi prihodi.

Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nad-le`noto obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

Vo inicijativata se naveduva i sledniov primer: Ako eden objekt e izgraden vo mesto nasledeno od roditeli vo strogiot centar na gradot, a drug objekt na periferijata na gradot, pod pretpostavka deka za dvata objekti e potro{en ist iznos na sredstva, dvata objekti bi imale ista grade`na vrednost, me|utoa, ako vrednosta na objektite se procenuva spored pravilata na pazarot, toga{ vo prviot slu~aj paz-arnata vrednost na imotot bi bila nekolku pati povisoka ili mnogu povisoka otkolku vo vtoriot slu~aj, pa podnositelot na inicijativata ja stava poentata na nesoglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo delot "i procenetata pazarna vrednost," smetaj}i deka toa gra|anite gi stava vo neramnopravna polo`ba (vo smisla na ~l. 36-a od Zakonot) i e protiv vladeeweto na pravoto. Imeno, i vo dvata slu~ai licata po-tro{ile ist iznos na pari, no od aspekt na osporenata odredba proiz-leguva deka toa ne e taka.

Analiziraj}i ja su{tinata na navodite vo inicijativata vo ko-ntekst na formulacijata na osporeniot del od st. 1 na ~l. 36-a od Za-konot, mo`e da se dojde do zaklu~ok deka navodite na podnositelot imaat logika i se izdr`ani. Ova od pri~ini {to, soglasno primerot {to se dava vo inicijativata, edno lice, na primer, za izgradba na ku}a koja se nao|a na periferijata na gradot da potro{ilo 50.000 evra, kolku {to za ist objekt potro{ilo i liceto vo centarot na gradot (kako grade`na vrednost). Vo slu~aj tie lica da se funkcioneri od ~l. 33 i 34 od Zakonot, po koj povod i bi se ispituvala nivnata imotna sostojba }e se dojde do zaku~ok deka vo edniot slu~aj pazarnata vred-nost na edniot objekt iznesuva 50.000 evra, dodeka vo drugiot slu~aj (objektot {to e izgraden vo centarot na gradot), na primer, 300.000 evra. Zna~i, vo vtoriot slu~aj pazarnata vrednost na objektot ne e pro-porcionalna so realnata vrednost {to soglasno osporenata odredba od Zakonot e i pri~ina za poveduvawe postapka za utvrduvawe na imotot na izvesen funkcioner. Vo ovoj slu~aj mo`e so sigurnost da se kons-tatira deka pazarnata vrednost na konkretniot imot ne mo`elo da se

35

zgolemi so redovnite primawa na funkcionerot koi se prijaveni i odano~eni i vo takva sostojba Upravata za javni prihodi }e donese re-{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razli-kata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na lice-to i ~lenovite na negovoto semejstvo so procenetata pazarna vrednost na imotot.

Ottuka, site lica od ~l. 34 od Zakonot koi bi se na{le vo vakva situacija bi bile potencijalno osomni~eni, protiv koi Upravata za javni prihodi mo`e da podnese krivi~na prijava do nadle`noto javno obvinitelstvo.

So ovoj primer se poslu`ivme od pri~ina {to tokmu ova e su-{tina na inicijativata, kako i zaradi dobivawe pojasna slika {to zna~i razlikata po odnos na realnata, odnosno grade`nata vrednost i utvrduvaweto na pazarnata vrednost na imotot.

Podnositelot na inicijativata se povikuva i na porane{niot Zakon za prijavuvawe i ispituvawe poteklo na imotot ("Slu`ben ves-nik na Republika Makedonija br. 20/1974).

Imeno, vo ~l. 2 st. 1 od navedeniot zakon be{e utvrdeno deka, kako imot vo smisla na toj zakon se smetat nedvi`niot imot i imo-tnite prava, kako i dvi`niot imot od pogolema vrednost, a spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, vrednosta na imotot ~ie poteklo se ispituva se utvrduva spored vrednosta vo vremeto na negovoto steknuvawe. Tak-voto re{enie, spored podnositelot na inicijativata bilo popravedno, bidej}i ako objektot bil izgraden toga{ nadle`niot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku objektot bil kupen toga{ nadle`niot organ bil dol`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.

Spored ova stojali{te, formulacijata na osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" e problemati~na poradi naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa {to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno ne-ramnopravnost na licata navedeni vo ~l. 34 od Zakonot, koi se do-veduvaat vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len 36-a od Zakonot, poradi {to osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od odredbata od ~l. 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata so vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~l. 8 st. 1 al. 3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Repub-lika Makedonija i ~l. 9 od Ustavot.

So ogled na iznesenoto smetame deka mo`e da se postavi pra-{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo del "i pro-cenetata pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na ko-rupcijata so Ustavot na Republika Makedonija.

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a: 1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razlge-

duvawe i odlu~uvawe i

36

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zako-not za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i 46/2004).

*

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri 2006 godina, donese

R E [ E N I E

1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len

36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Za-konot za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 28/2002 i 46/2004).

2. Besnik Selmani od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenu-vawe na ustavnosta na del od ~lenot 36-a od Zakonot ozna~en vo to~ka-ta 1 od ova re{enie.

Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto imalo pove-}e osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, po-darok, razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za na-vedenite drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako {to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objek-tite - stan, na primer, vo ^air za 1m2 bi se prodaval po 500-600 evra, a vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na sta-not bi iznesuvala 1500 evra za 1m2. Toa zna~elo deka vo centarot na gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.

Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni mate-rijali i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funk-cioner (pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.) lica navedeni vo ~lenot 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost na toj objekt da se proceni na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj, sekoj ~esen gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto

37

semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, po-dnositelot na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~lenot 36-a od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo nera-mnopravna polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bi-dej}i kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na imotot.

Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo sprotivnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 od Ustavot na Re-publika Makedonija.

Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot Zakon za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot. Imeno, sog-lasno ~lenot 2 stav 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smetal ned-vi`niot imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema vrednost. Spored stavot 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie pote-klo se ispituvalo se utvrduvalo spored vrednosta vo momentot na nego-voto steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inici-jativata bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgra-den, upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.

Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede pos-tapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a od Zak-onot, ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe raz-likata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vre-dnost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na imotot.

4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Make-donija, temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Make-donija e i vladeeweto na pravoto.

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Usta-vot i zakonite se ednakvi.

Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.

38

Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.

Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako za-konodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti na ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na koru-pcijata kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na ko-rupcijata.

So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i akti-vnostite za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlas-tuvawa, kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).

Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za spre~uvawe na korupcijata.

Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovla-stuvawe, slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da bilo korist za sebe ili za drug.

Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba, da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`-nost i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spo-red zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izv-r{uvaweto na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na inte-resot na drugo lice.

Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite pre-dvideni so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo posta-pka propi{ana so zakon.

Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upo-trebeni vo ovoj Zakon.

Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.

39

Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se podrazbira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za sebe ili za drug.

Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len `ivee vo semejna zaednica.

Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan fu-nkcioner, slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na ~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prija-vata {to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni pri-hodi se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za ras-polagawe so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-}awe.

Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se ~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i poinaku.

Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo posta-pkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za oda-no~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utv-rdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~leno-vite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na imotot.

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto jav-no obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejs-tvija od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izve-stuva Dr`avnata komisija.

So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na licata za li~ni celi, odnosno op{testven