1 jesenska napoved gospodarskih gibanj 20 · 4 jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 ob...
TRANSCRIPT
jese
nska
nap
oved
go
spod
arsk
ih g
iban
j 20
17
jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009
jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017ISSN 2536-362X (tisk)ISSN 2536-3638 (pdf )Ljubljana, september 2017
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27
Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktorGlavni urednik: Jure Brložnik
Pri pripravi napovedi so sodelovali:Urška Brodar, Janez Dodič, Lejla Fajić, mag. Barbara Ferk, dr. Marko Glažar, mag. Marjan Hafner, mag. Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, dr. Tanja Kosi Antolič, mag. Mateja Kovač, mag. Janez Kušar, dr. Jože Markič, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver
Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Izdelava grafikonov, statistična priloga: Bibijana Cirman Naglič
Tisk: Eurograf d.o.o.Naklada: 160 izvodov
©2017, Urad RS za makroekonomske analize in razvojRazmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
KazaloPovzetek ........................................................................................................................................................................... 31. Izhodišča Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 .................................................................................. 91.1. Mednarodno okolje ................................................................................................................................................ 91.2. Viri financiranja ......................................................................................................................................................101.3. Javne finance .........................................................................................................................................................102. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji ...........................................................................................................11 2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje ..................................................................................................112.2. Zaposlenost in brezposelnost ............................................................................................................................142.3. Plače ........................................................................................................................................................................152.4. Inflacija ....................................................................................................................................................................162.5. Tekoči račun plačilne bilance .............................................................................................................................163. Tveganja za uresničitev napovedi .........................................................................................................................17 4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP .......................................................................................................18
Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016 .....................................................................................................11Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju .................................................................................................15
Statistična priloga ........................................................................................................................................................21
3Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
PovzetekJesenska napoved za letos predvideva 4,4‑odstotno rast bruto domačega proizvoda, v naslednjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se gibala med 3 in 4 %. Pri pripravi napovedi smo izhajali iz stabilnih gospodarskih razmer v mednarodnem in domačem okolju ter ugodnih pričakovanj gospodarskih subjektov. Ključna razloga letošnje pospešitve rasti sta visoka rast izvoza in vpliv dinamike državnih investicij, ki so se lani znatno znižale, letos pa pričakujemo rast. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopoma vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti ter posledično razpoložljivega dohodka in zasebne potrošnje.
Pospešeno rast izvoza poleg okrepljene rasti tujega povpraševanja spodbuja tudi izboljševanje izvozne učinkovitosti, ki je letos še posebno intenzivno. Letos se je rast tujega povpraševanja občutno okrepila ob izboljšanju gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Hkrati se je občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost, ki se sicer povečuje že od leta 2011. Rast izvoza bo ostala visoka tudi v prihodnjih dveh letih, ko pričakujemo podobno rast tujega povpraševanja kot letos in tudi nadaljnje izboljševanje izvozne učinkovitosti.
Domača potrošnja bo tudi v obdobju 2017–2019 ostala pomemben dejavnik rasti. Trošenje gospodinjstev bo še naprej spodbujeno z rastjo razpoložljivega dohodka ob ugodnih razmerah na trgu dela, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov. V prihodnjih dveh letih se bo rast zasebne potrošnje sicer postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti. Pričakujemo tudi nadaljevanje rasti investicij. Rast povpraševanja in ugodni pogoji za investiranje (visoki dobički, nizke obrestne mere) bodo podpirali rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pričakujemo tudi rast stanovanjskih investicij. Po lanskem občutnem znižanju, povezanim s prehodom na novo evropsko finančno perspektivo, se bo letos ustavilo padanje državnih investicij, kar se bo odrazilo v znatni okrepitvi skupnih investicij v 2017. V vseh treh letih se bo nadaljevala tudi sicer skromna rast državne potrošnje.
Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast vedno bolj vplivale demografske spremembe. Letos se bo zaposlenost nadalje znatno povečala (2,7 %) ob rasti v skoraj vseh dejavnostih. Nadaljevanje ugodnih gibanj nakazujejo kazalniki pričakovanega zaposlovanja, ki ostajajo na najvišjih ravneh po začetku krize. Posledično se bo nadalje znižala brezposelnost, v povprečju leta 2017 na manj kot 90 tisoč oseb. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.
Rast plač bo v obdobju 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti. Nominalna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju bo izhajala iz gospodarske rasti in nadaljnjega znižanja brezposelnosti. S slednjim pa so povezane tudi omejitve podjetij pri iskanju usposobljenih delavcev, kar bo predstavljajo pritisk na rast plač. Vendar pričakujemo, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno vplivala na oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast ostala skladna s produktivnostjo. V sektorju država bo glede na dogovore rast plač letos in prihodnje leto ostala visoka.
Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2 %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev. Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.
Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5 % BDP). Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače potrošnje, zlasti investicij, v obdobju rasti tujega povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Na letošnje rahlo znižanje presežka vplivajo predvsem poslabšani pogoji menjave ob višjih cenah nafte in surovin kot lani, delno pa tudi večjega primanjkljaja primarnih in sekundarnih odhodkov. Presežek v storitveni menjavi pa se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj.
4 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja v EU daje dodatno spodbudo cikličnemu zagonu gospodarske rasti v EU, posledično bi lahko bila rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. Negotovost glede dinamike končne porabe je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev.
5Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Pri pripravi Jesenske napovedi so bili upoštevani statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 6. septembra 2017.
Jesenska napoved 2017 glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije
2016
Jesenska napoved (september 2017)
2017 2018 2019
BRUTO DOMAČI PROIZVOD
BDP, realna rast v % 3,1 4,4 3,9 3,2
BDP, nominalna rast v % 4,1 5,8 5,9 5,0
BDP, v mrd EUR, tekoče cene 40,4 42,8 45,3 47,5
Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,4 8,8 7,5 6,1
Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,6 8,9 7,7 6,3
Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,7 0,6 0,5
Zasebna potrošnja 4,2 3,3 3,0 2,3
Državna potrošnja 2,5 1,1 0,9 0,9
Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 9,0 8,0 7,0
Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,0 0,0
ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST
Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % 1,9 2,7 1,7 0,9
Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 103,2 89,1 82,2 79,5
Stopnja registrirane brezposelnosti v % 11,2 9,5 8,7 8,4
Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 8,0 6,8 6,2 5,8
Bruto plače na zaposlenega, nominalna rast v % 1,8 2,7 3,6 3,6
Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % 2,1 1,2 2,0 1,5
- zasebni sektor 1,9 1,3 1,8 1,9
- javni sektor 2,6 1,5 2,5 0,7
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % 1,1 1,6 2,2 2,3
PLAČILNO BILANČNA STATISTIKA
SALDO tekočega računa plačilne bilance v mrd EUR 2,1 2,0 2,3 2,5
- v primerjavi z BDP v % 5,2 4,7 5,1 5,3
CENE
Inflacija (dec./dec.) 0,5 1,7 1,9 2,1
Inflacija (povprečje leta) -0,1 1,5 1,6 2,1
PREDPOSTAVKE
Tuje povpraševanje, realna rast v % 3,9 4,6 4,7 4,7
BDP v evrskem območju, realna rast v % 1,8 1,9 1,8 1,5
Cena nafte brent v USD / sodček 45 51 52 52
Cene neenergetskih surovin v USD, rast -2,0 7,5 2,1 0,8
Razmerje USD za 1 EUR 1,11 1,13 1,18 1,18
Vir: Leto 2016 SURS, BS, ECB, EIA, 2017−2019 napoved UMAR.
jese
nska
nap
oved
gosp
odar
skih
gib
anj 2
017
9Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
1. Izhodišča Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017
1.1. Mednarodno okolje
Pri pripravi napovedi smo predpostavili izboljšanje gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Gospodarska rast v evrskem območju naj bi se na podlagi napovedi mednarodnih institucij v obdobju 2017–2019 gibala med 1,5 % in 1,9 %. Spodbujali jo bosta domača in tuja potrošnja. Zasebna potrošnja naj bi se okrepila ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela, pričakuje se nadaljnje okrevanje investicij. Rast izvoza pa se bo še okrepila skladno s pričakovano rastjo svetovnega gospodarstva. Optimizem glede nadaljnje rasti in ohranjanje spodbujevalne politike
1 Predpostavka cene nafte je narejena na podlagi povprečnih vrednosti terminskih pogodb med 1. in 23. avgustom 2017. Predpostavka cen neenergetskih surovin je narejena na podlagi ocen mednarodnih institucij.
Tabela 1: Predpostavke napovedi glede gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah
Realne stopnje rasti, v % 2016
2017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
EU 1,9 1,7 2,0 1,7 1,9 1,8
Evrsko območje 1,8 1,6 1,9 1,6 1,8 1,5
Nemčija 1,9 1,6 1,8 1,6 1,8 1,5
Italija 0,9 0,9 1,1 1,0 1,0 1,0
Avstrija 1,5 1,5 2,0 1,5 1,7 1,4
Francija 1,2 1,3 1,5 1,5 1,6 1,6
Hrvaška 2,9 2,9 2,8 2,5 2,7 2,6
Rusija -0,2 1,0 1,4 1,3 1,5 1,6
Vir: Eurostat (za leto 2016); Consensus Forecasts, avgust 2017; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2017; EC Spring Forecast, maj 2017; ECB staff macroeconomic projections, junij 2017; IMF World Economic Outlook Update, julij 2017; ocena UMAR.
ECB vplivata na izboljševanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter posledično višje kreditne tokove. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami izven evrskega območja naj bi se nadaljevala ugodna gospodarska rast na Hrvaškem, v Rusiji pa se po lanski stagnaciji pričakuje ponovna rast gospodarske aktivnosti, zlasti v povezavi z višjimi cenami surovin.
Jesenska napoved upošteva tehnično predpostavko1, ki implicira razmeroma stabilne cene nafte in surovin v prihodnjih dveh letih. Cene nafte so se po povišanju ob koncu lanskega leta v pomladanskih mesecih ponovno znižale. Pri pripravi napovedi smo upoštevali tehnično predpostavko za povprečno ceno soda nafte brent v letu 2017 v višini 51 USD/sod, kar je manj kot v Pomladanski napovedi. Na podlagi gibanj na terminskih trgih smo predpostavili njeno ohranjanje na podobni ravni tudi v naslednjih dveh letih.
Slika 2: Cene nafte in neenergetskih surovin
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
jan.
11
jan.
12
jan.
13
jan.
14
jan.
15
jan.
16
jan.
17
jan.
18
jan.
19
EUR
za s
od
Inde
ks 2
012=
100
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Opomba: s črto prikazano letno povprečje z upoštevanjem predpostavke napovedi.
Neenergetske surovine v EUR Nafta Brent v EUR
Slika 1: Bruto domači proizvod v evrskem območju
-1,0
-0,5
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
predpostavka
Real
na ra
st B
DP,
v %
Vir: Eurostat, predpostavka UMAR.
10 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
1.2. Viri financiranja
Letos se je začelo povečevati kreditiranje podjetij, rast obsega kreditov gospodinjstvom pa se je še okrepila. Ugodne gospodarske razmere vplivajo na večje povpraševanje po posojilih, hkrati se krepi tudi posojilna sposobnost posojilojemalcev. V drugi polovici lanskega leta se je po šestih letih začel povečevati obseg posojil podjetjem. Ocenjujemo, da so se podjetja začela v večji meri zadolževati za investiranje in financiranje tekočega poslovanja, refinanciranja obstoječih obveznosti je manj kot v preteklih letih. V obdobju napovedi pričakujemo nadaljevanje rasti bančnih kreditov, podjetja pa se bodo v večji meri kot pred izbruhom finančne krize financirala z lastnimi viri sredstev (privarčevana sredstva, dokapitalizacije) in tudi z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev. Rast kreditov gospodinjstvom se je letos še okrepila, tako stanovanjskih kot tudi potrošniških.
Razmere v bančnem sistemu se še naprej izboljšujejo. Z rastjo kreditov se je upočasnilo zmanjševanje neto obrestnih prihodkov, čeprav so obrestne mere še naprej nizke. Delež nedonosnih terjatev v celotni izpostavljenosti se nadalje zmanjšuje in se trenutno giblje okrog 5 %; možnosti za morebitno dodatno znižanje izhajajo predvsem iz nadaljnje prodaje terjatev ter prestrukturiranja malih in srednjih podjetij. Struktura bančnih virov financiranja se je precej spremenila, saj obveznosti do tujih bank predstavljajo le še nekoliko več kot 5 % skupne bilančne vsote bančnega sistema (leta
2008 je bil ta delež višji od 35 %). Znatno pa se je povečal delež vlog nebančnih sektorjev, ki predstavlja več kot dve tretjini. Njihova ročnostna struktura pa je neugodna, saj prevladujejo vloge čez noč, kar je po naši oceni predvsem posledica nizkih obrestnih mer.
1.3. Javne finance
Jesenska napoved v prihodnjih letih upošteva nadaljnje izboljšanje javnofinančnega salda v začrtanih okvirih usmeritev ekonomske politike. Javnofinančni primanjkljaj se v letu 2017 nadalje zmanjšuje ob ugodnih gospodarskih gibanjih, ohranjanju preostalih ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov ter nizkih investicijskih izdatkih (povezano s še zelo skromnim črpanjem evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014–2020). V napovedi upoštevamo, da bodo pretežno ciklični dejavniki v prihodnjih letih nadalje izboljšali saldo javnih financ. Ob sprostitvi dela ukrepov na področju plač ter socialnih transferjev in nadomestil pričakujemo, da bodo te kategorije izdatkov naraščale najhitreje, tako da bo k izboljševanju salda na strani izdatkov prispevalo zniževanje izdatkov za obresti in zadrževanje drugih, fleksibilnejših kategorij. To se bo odražalo zlasti na zmerni rasti izdatkov za blago in storitve ob nadaljnji implementaciji centraliziranega javnega naročanja. Ob predvidenem povečanju črpanja EU v prihodnjih letih pričakujemo postopno krepitev državnih investicij.
Tabela 2: Predpostavke cene nafte, neenergetskih surovin in tečaja USD/EUR
20162017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Cene nafte, brent, v USD 44,8 56,3 51,4 56,4 52,3 52,8
Cene nafte, brent, v EUR 40,4 52,7 45,7 52,8 44,4 44,9
Cene neenergetskih surovin, v USD, rast -2,0 5,0 7,5 1,0 2,1 0,8
Tečaj USD/EUR 1,107 1,067 1,128 1,068 1,178 1,178
Vir: EIA, IMF, ECB, CME, ocena UMAR. Predpostavke so narejene na podlagi povprečnih vrednosti med 1. in 23. avgustom 2017.
Slika 3: Sprememba obsega kreditov
-3.000
-2.500
-2.000
-1.500
-1.000
-500
0
500
1.000
1.500
jan.
11
jan.
12
jan.
13
jan.
14
jan.
15
jan.
16
jan.
17
Spre
mem
ba,
12-
mes
. Kum
ulat
iva
Vir: BS, preračuni UMAR.
Krediti skupaj Podjetja in NFI Gospodinjstva
Slika 4: Saldo konsolidirane bilance javnih financ, po metodologiji denarnega toka (GFS)
-3.000
-2.500
-2.000
-1.500
-1.000
-500
0
500
1.000
jan.
11
jul.1
1
jan.
12
jul.1
2
jan.
13
jul.1
3
jan.
14
jul.1
4
jan.
15
jul.1
5
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
V EU
R, 1
2-m
es. a
kum
ulira
na v
sota
Vir: MF.
Javnofinančni saldo
11Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Slika 5: Bruto domači proizvod Slovenije
60
65
70
75
80
85
90
95
100
105
110
Q1
00
Q1
01
Q1
02
Q1
03
Q1
04
Q1
05
Q1
06
Q1
07
Q1
08
Q1
09
Q1
10
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Des
ezon
iran
inde
ks 2
008=
100
Vir: SURS.
2. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji
2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje
Gospodarska rast se bo letos glede na pretekla leta še okrepila (4,4 %), poleg nadaljnje rasti izvoza in zasebne potrošnje pričakujemo tudi povečanje investicij. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvi polovici leta medletno večji za 4,7 %, razpoložljivi kazalniki aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. Pomemben dejavnik letošnje višje gospodarske rasti bo občutno višja rast izvoza kot lani, kar poleg krepitve rasti tujega povpraševanja povezujemo z izboljšanjem izvozne učinkovitosti. Ob občutnem izboljšanju razmer na trgu dela se bo nadalje povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev. To bo ob visoki ravni zaupanja potrošnikov prispevalo k nadaljevanju rasti zasebne potrošnje. Na letošnjo višjo gospodarsko rast kot v letu 2016 (3,1 %) znatno vpliva tudi dinamika državnih investicij, katerih padec je lani znižal gospodarsko rast za 1,6 o. t. Letos pričakujemo njihovo rast, kar se bo ob še okrepljeni rasti zasebnih investicij v stroje in opremo ter oživitvi stanovanjskih investicij odrazilo v znatnem pospešku rasti skupnih investicij v 2017. Ob rasti zaposlenosti v sektorju država ter izdatkov za blago in storitve se bo letos sicer skromno povečala tudi državna potrošnja.
Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016
SURS je avgusta objavil prvo letno oceno realne spremembe BDP v letu 2016 (3,1 %), ki je od prve ocene po četrtletnih računih (2,5 %) višja za 0,6 o. t.2 Statistični uradi s širšim naborom podatkov dopolnjujejo ocene pretekle gospodarske aktivnosti. Pri tem so spremembe pogosto večje pri posameznih komponentah BDP kot pri BDP v celoti. Pri agregatih potrošnje je bil v letu 2016 največji popravek navzgor pri zasebni potrošnji, edini popravek navzdol pa pri bruto investicijah. Po proizvodni strani je bil popravek navzgor glede na prvo objavo največji v gradbeništvu (-4,4 %, prej -12,3 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2,9 %, prej -2,0 %), najobčutnejši popravek navzdol pa je bil v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (0,3 %, prej 2,4 %). Objava prve letne ocene za leto 2016 in tudi revizija podatkov za obdobje 2012-2015 sta tako spremenili izhodišča za pripravo tokratne napovedi.
Slika 6: Sprememba agregatov potrošnje v letu 2016
2 SURS je objavil redno letno revizijo podatkov o bruto domačem proizvodu za obdobje 2012–2016.
2,8 2,6
-3,1
5,9 6,2
2,5
0,8
4,2
2,5
-3,6
6,4 6,6
3,1
0,7
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
Zase
bna
potr
ošnj
a
Drž
avna
potr
ošnj
a
Brut
oin
vest
icije
v o
s. s
r.
Izvo
z bl
aga
in s
torit
ev
Uvo
z bl
aga
in s
torit
ev
Brut
odo
mač
ipr
oizv
od
Pris
peve
k s
prem
. zal
og (v
o.t.
)
Real
na s
prem
emba
, v %
Vir: SURS.
Prva ocena SURS (mar. 2017) Prva letna ocena SURS (avg. 2017)
12 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Slika 7: Bruto domači proizvod Slovenije – izdatkovna struktura
-5,0
-2,5
0,0
2,5
5,0
7,5
-10
-5
0
5
10
15
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napoved
Real
na s
prem
emba
BD
P, v
%
Pris
pevk
i k s
prem
embi
, v o
.t.
Vir: SURS.
Zasebna potrošnja Državna potrošnjaBruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.Realna rast BDP (desna os)
3 Na področju transferjev za zagotavljanje socialne varnosti je z letom 2017 začela veljati novela, ki ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Uvedena je bila tudi 100-odstotna subvencija za kosila učencev 2. in 3. razreda prejemnikov otroškega dodatka. S 1.1. 2018 pa se bo ponovno začel izplačevati tudi otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, kar pa bo pomenilo vrnitev vseh razredov otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo ZUJF. Pokojnine so se letos uskladile za vrednost, ki ustreza usklajevanju po zakonski formuli, prav tako se bodo v celoti po zakonu uskladile prihodnje leto. V letu 2017 so se povečale minimalne pokojnine za dopolnjenih 37–40 let delovne dobe in letni dodatek za upokojence, ki bo naslednje leto še višji (vrnil se bo na raven iz leta 2011).
V prihodnjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se bo gibala med 3 % in 4 %. Visoka rast izvoza bo izhajala iz krepitve tujega povpraševanja in še naprej tudi ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. Rast povpraševanja bo podpirala nadaljnje povečanje investicij v stroje in opremo, ugodni pogoji financiranja in rast razpoložljivega dohodka bosta prispevala k rasti stanovanjskih investicij, nadalje se bodo povečale tudi ostale gradbene investicije, tudi v povezavi z načrtovanim črpanjem evropskih sredstev. Ugodne razmere na trgu dela bodo še naprej glavni dejavnik rasti razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje gospodinjstev. V obeh letih pričakujemo tudi nadaljevanje skromne rasti državne potrošnje.
Tabela 3: Napoved gospodarske rasti
Realne stopnje rasti, v % 2016
2017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Bruto domači proizvod 3,1 3,6 4,4 3,2 3,9 3,2
Izvoz 6,4 6,0 8,8 5,1 7,5 6,1
Uvoz 6,6 6,5 8,9 5,6 7,7 6,3
Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,5
Zasebna potrošnja 4,2 3,5 3,3 2,7 3,0 2,3
Državna potrošnja 2,5 1,0 1,1 0,9 0,9 0,9
Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 7,0 9,0 7,0 8,0 7,0
Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0
Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.
Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljnji rasti razpoložljivega prihodka in visokem zaupanju potrošnikov nadaljevala. Rast razpoložljivega dohodka bo izhajala iz nadaljevanja rasti zaposlenosti in plač v zasebnem in javnem sektorju, višja bodo tudi socialna nadomestila in transferji3. Ob zaupanju potrošnikov precej nad dolgoletnim povprečjem se bo nadaljevala rast potrošnje trajnih dobrin, ki se krepi že četrto leto, ter potrošnje ostalih dobrin in storitev (čez 90 % skupne potrošnje), ki je začela opazneje okrevati lani. V prihodnjih dveh letih se bo ob nadaljnji rasti vseh večjih komponent razpoložljivega dohodka rast zasebne potrošnje nadaljevala, vendar se bo postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti (glej 2.3. Zaposlenost in brezposelnost).
Slika 8: Potrošnja gospodinjstev, masa plač in kazalnik zaupanja potrošnikov
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
75
80
85
90
95
100
105
110
115Q
1 11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Ravn
otež
je, d
esez
onira
no, v
%
Des
ezon
iran
inde
ks 2
008=
100
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi.
Potrošnja gospodinjstevMasa plač, realnoKazalnik zaupanja potrošnikov* (desna os)
13Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
V obdobju napovedi bo rast državne potrošnje nizka. Predvidena letošnja rast (1,1 %) izhaja predvsem iz nadaljnje rasti zaposlovanja v sektorju država ter rasti izdatkov za blago in storitve, ki pa ostaja zmerna. Podobna gibanja pričakujemo tudi v letih 2018 in 2019.
Investicijska aktivnost se bo letos močno okrepila, rast napovedujemo tudi za prihodnja leta. Državne investicije se bodo po znatnem padcu v letu 2016 letos povečale.4 To je ob okrepljeni rasti zasebnih investicij tudi ključni dejavnik znatno višjih skupnih investicij v primerjavi s preteklim letom. Ob izboljšanju gospodarskih razmer in zmanjšanju negotovosti rast zasebnih investicij podpirajo dobički podjetij, nizke obrestne mere, precej nižja kot pred leti je zadolženost podjetij. Visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti deluje spodbujevalno na investicije, za zdaj predvsem v menjalnem sektorju. Pričakujemo pa tudi zagon investicij v nemenjalnem sektorju, ki najbolj zaostajajo za ravnjo iz let pred krizo. Ob povečanem povpraševanju po nepremičninah, rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev in ugodnih pogojih financiranja so letos oživele stanovanjske investicije, njihovo nadaljnjo rast pa pričakujemo tudi v prihodnjih letih.
4 Ocenjujemo, da je padec državnih investicij v 2016 prispeval -8,5 o. t. k spremembi skupnih investicij (-3,6 %).
5 Izvozna učinkovitost (angl. export performance) je izračunana kot razmerje med slovenskim realnim izvozom blaga in storitev ter realnim uvozom blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtanim s slovenskimi deleži izvoza v te države. Ocenjujemo, da se je po lanskih relativno visokih 2,5 %, v prvem polletju letos še okrepila nad 3 %.
Rast izvoza se bo letos okrepila ob višji rasti tujega povpraševanja in izboljševanju konkurenčnosti izvoznikov, visoka bo tudi v prihodnjih dveh letih. Letošnja krepitev rasti tujega povpraševanja izhaja zlasti iz večjega povpraševanja na trgih EU, deloma tudi v
Rusiji. Ocenjujemo, da se bo nadalje občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost5, ki se povečuje že od leta 2011. V celotnem obdobju napovedi tako pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza vseh pomembnejših skupin proizvodov predelovalnih dejavnosti. Rast bo v največji meri temeljila na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov, ki predstavljajo več kot polovico izvoza blaga. Izstopala bo pričakovana pospešitev izvoza motornih vozil v 2017 ob začetku proizvodnje novega modela avtomobila. Nadaljevala se bo tudi rast izvoza storitev, ki bo še naprej temeljila na izvozu transportnih storitev, potovanj in poslovnih storitev.
Rast uvoza bo ob nadaljevanju relativno visoke rasti izvoza in domače potrošnje v 2017–2019 ostala visoka. Letošnja krepitev rasti uvoza blaga bo povezana zlasti z rastjo aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Ob nadaljnji rasti potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje bosta višja tudi uvoz proizvodov za široko in investicijsko potrošnjo. V prihodnjih dveh letih se bo skladno z nižjo pričakovano rastjo v predelovalnih dejavnostih in domače potrošnja nekoliko upočasnila tudi rast uvoza blaga. Podobno dinamiko kot pri blagu pričakujemo tudi pri uvozu storitev, kjer bo rast ostala široko osnovana. K rasti bo podobno kot pri izvozu največ prispeval uvoz poslovnih in transportnih storitev, v povezavi z rastjo zasebne potrošnje pa pričakujemo tudi višjo rast trošenja domačih turistov v tujini.
Slika 9: Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnost in pričakovana naročila v gradbeništvu
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
60
63
66
69
72
75
78
81
84
87
90
Q1
05
Q1
06
Q1
07
Q1
08
Q1
09
Q1
10
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Ravn
otež
je, v
%
Izko
rišče
nost
pro
izvo
dnih
zm
oglji
vost
i, v
%
Vir: SURS.
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dej. (leva os)Pričakovana naročila v gradbeništvu (desna os)
Slika 10: Izvoz blaga in storitev ter tuje povpraševanje
-2
0
2
4
6
8
10
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
napovedRe
alna
rast
, v %
Vir: SURS, EK, IMF, napoved in preračun UMAR. Opomba: *Realni uvoz blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtan s slovenskim
deležem izvoza v te države.
Izvoz blaga in storitev Tuje povpraševanje*
14 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
2.2. Zaposlenost in brezposelnost
Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast v prihodnjih letih vedno bolj vplivali demografski dejavniki. Zaposlenost6, ki narašča od konca 2013, se je v prvi polovici letos nadalje opazno povišala, kar pripisujemo nadaljevanju široko osnovane gospodarske rasti in ugodnim gospodarskim obetom. Zaposlenost se je v prvih šestih mesecih letos nadalje povečala v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Nadaljevala se je tudi rast v zaposlovalnih dejavnostih. Kazalniki o pričakovanem zaposlovanju kažejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. V prihodnjih dveh letih se bo ob rasti tujega povpraševanja nadaljevala rast zaposlenosti v dejavnostih, povezanih z izvozom, višja domača potrošnja pa bo še naprej podpirala rast v na domači trg usmerjenih tržnih storitvah. Do rasti zaposlenosti bo prišlo tudi v gradbeništvu, skladno s pričakovano oživitvijo rasti investicij. V 2016 so se sprostile omejitve pri novem zaposlovanju, kar vpliva na rast zaposlenosti v sektorju država. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.7
Število registriranih brezposelnih se bo v obdobju 2017–2019 ob rasti zaposlovanja in gospodarske aktivnosti nadalje zmanjšalo. Zmanjšanje števila registriranih brezposelnih je bilo v prvih osmih mesecih letos še nekoliko občutnejše kot lani, k čemur je prispeval zlasti odliv iz evidence v zaposlitev v začetku leta. Še naprej se postopoma zmanjšuje priliv v brezposelnost, tako zaradi manj izgub zaposlitev kot zaradi manjšega števila iskalcev prve zaposlitve8. Konec avgusta je bilo v evidenci prijavljenih 83.843 oseb, kar je 14,5 % manj kot avgusta lani. Podobno ugodna gibanja pričakujemo tudi do konca leta. Pod vplivom rasti zaposlovanja in demografskih sprememb (večji odlivi iz brezposelnosti v upokojitev in nadomestno zaposlovanje zaradi upokojitev) se bo brezposelnost zmanjšala tudi v naslednjih dveh letih. S približevanjem k naravni stopnji brezposelnosti (glej tudi poglavje 4) se bo zmanjševanje brezposelnosti sicer upočasnilo.
Tabela 4: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti
v % 20162017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Zaposlenost po SNA, rast 1,9 2,2 2,7 1,5 1,7 0,9
Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 103,2 90,2 89,1 84,9 82,2 79,5
Stopnja registrirane brezposelnosti 11,2 9,7 9,5 9,1 8,7 8,4
Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 8,0 7,0 6,8 6,4 6,2 5,8
Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.
6 Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov.7 Več o vplivu demografskih gibanj na trg dela glej UMAR Pomladanska napoved 2016 (marec 2016), Okvir 1, stran 16.8 Na to po naši oceni vplivajo manjše generacije mladih, ki končujejo šolanje, in boljše zaposlitvene priložnosti ob prehodu iz šolanja na trg dela.
Slika 11: Struktura rasti zaposlovanja
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
Predelovalnedejav. (C)
Gradbeništvo(F)
Tržne stor.brez
zap. dejav.(G-N brez N78)
Zaposlovalnedejav. (N78)
Javne storitve(O-Q)
Med
letn
a sp
rem
emba
, v 1
.000
Vir: SURS
2016 Q2 2016 Q3 2016 Q4 2017 Q1 2017 Q2
Slika 12: Število zaposlenih in število registriranih brezposelnih oseb
40
60
80
100
120
140
160
180
200
220
240
820
840
860
880
900
920
940
960
980
1.000
1.020
Q1
00Q
1 01
Q1
02Q
1 03
Q1
04Q
1 05
Q1
06Q
1 07
Q1
08Q
1 09
Q1
10Q
1 11
Q1
12Q
1 13
Q1
14Q
1 15
Q1
16Q
1 17
Štev
ilo re
gist
riran
ih b
rezp
osel
nih,
v 1
.000
, des
ezon
irano
Zapo
slen
ost p
o st
atis
tiki n
acio
naln
ih ra
čuno
v,
v 1.
000,
de
sezo
nira
no
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Opomba: *podatek za Q3 2017 je povprečje julija in avgusta.
Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os)Registrirani brezposelni* (desna os)
15Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
9 Z dogovorom iz konca 2016 so bili v leto 2017 in 2018 podaljšani ukrepi neizplačevanja redne delovne uspešnosti, omejenega izplačevanja delovne uspešnosti za povečan obseg dela in izplačila napredovanj s plačo za december. Samo za leto 2017 se je dogovorilo postopno selektivno sproščanje dveh ukrepov, ki se nanašata na rast stroškov dela (ne plač), in sicer izplačevanje regresa za letni dopust in premij KDPZ. Ob tem je bila dogovorjena tudi odprava anomalij, in sicer v dveh korakih – prej za tiste z nižjimi plačami (Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, UL RS št. 88/2016). Sprejet je bil tudi Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti z zdravniki.
Slika 13: Povprečna bruto plača na zaposlenega in produktivnost v zasebnem sektorju
-2
0
2
4
6
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napoved
Med
letn
a no
min
alna
rast
, v %
Vir: SURS, preračuni in napoved UMAR.
Bruto plača na zap. v dej. zas. sektorjaProduktivnost v dej. zas. sektorja
2.3. Plače
Rast plač bo v obdobju napovedi 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti. Izboljšanje razmer na trgu dela se kaže bolj v rasti zaposlenosti kot plač, kjer povečanje ostaja zmerno (glej Okvir 2). Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je spodbujena z gospodarsko rastjo in s tem povezanimi dobrimi poslovnimi rezultati. Plače so bile višje kot pred letom v skoraj vseh dejavnostih; navzgor je podobno kot v zadnjih nekaj letih izstopala predvsem rast v industriji (vključno s predelovalnimi dejavnostmi), okrepila se je tudi v storitvenih dejavnostih. Rast plač v zasebnem sektorju bo tudi v prihodnjih letih izhajala iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva. Ocenjujemo pa, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno določala oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast sledila gibanju produktivnosti. V sektorju država bo glede na zadnje plačne dogovore9 rast plač letos in prihodnje leto ostala relativno visoka.
Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju
Rast plač v Sloveniji je v zadnjih letih zmerna kljub rasti gospodarske aktivnosti in opaznemu izboljšanju razmer na trgu dela.10 Dekompozicija11 nominalne rasti plač kaže, da njihova zmerna rast v zadnjih letih izhaja predvsem iz nizke rasti cen in produktivnosti. Vpliv inflacije na rast plač je bil v zadnjih dveh letih, skladno z dezinflacijskimi oz. deflacijskimi gibanji, celo rahlo negativen, prispevek produktivnosti pa je bil ob njeni nizki rasti skromen. Na gibanje povprečne plače pa v zadnjih letih negativno vplivajo tudi spremembe v strukturi zaposlenosti, saj je relativno več zaposlovanja v dejavnostih z nižjimi plačami od povprečja (t. i. strukturni učinek). Tako je bil ključen dejavnik rasti plač v zadnjih dveh letih zniževanje brezposelnosti. Ta bo ob dejstvu, da vedno več podjetij kot glavni omejitveni dejavnik za poslovanje navaja pomanjkanje (usposobljene) delovne sile, in vplivu demografskih sprememb ostal pomemben dejavnik rasti plač tudi v prihodnje. Do višje rasti plač pa bi lahko privedla zlasti višja rast produktivnosti.
Slika 14: Dekompozicija nominalne rasti povprečne bruto plače v dejavnostih zasebnega sektorja
10 Skromnejša rast plač od pričakovanj je značilna tudi za druge države članice EU (Več glej ECB Economic Bulletin, Issue 3 / 2016).11 Dekompozicija temelji na oceni t. i. plačne Phillipsove krivulje (wage-Phillips curve) po vzoru ECB (2012, 2015, 2016), OECD (2014) in EK (2015). Odvisna spremenljivka v modelu je medletna rast nominalne bruto plače na zaposlenega, pojasnjevalne spremenljvke pa so odlog odvisne spremenljivke, medletna rast cen, medletna rast produktivnosti na zaposlenega, medletna sprememba stopnje brezposelnosti in medletna sprememba števila zaposlenosti v prede-lovalnih dejavnostih. Podatki so četrtletni in obsegajo obdobje od 1999 do prve polovice 2017. Prispevki posameznih dejavnikov k rasti plač so izračunani na podlagi dolgoročnih koeficientov. Vse vključene spremenljivke imajo pravilne predznake, model pa pojasni več kot 93 % variance odvisne spremenljivke. Standardni testi kažejo, da v modelu nista prisotni avtokorelacija in heteroskedastičnost, reziduali so tudi normalno porazdeljeni.
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
Q1
05
Q1
06
Q1
07
Q1
08
Q1
09
Q1
10
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Pris
pev
ek, 4
-čet
rtle
tna
drse
ča s
redi
na
Vir: SURS, Eurostat, ocene UMAR.
Rezidual Zaposlenost v industrijiStopnja brezposelnosti ProduktivnostInflacija PlačaReferenčna plača
16 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
2.4. Inflacija
Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2 %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev. Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.
Slika 15: Inflacija, uvozne cene in inflacijska pričakovanja potrošnikov
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
jan.
11
jul.1
1
jan.
12
jul.1
2
jan.
13
jul.1
3
jan.
14
jul.1
4
jan.
15
jul.1
5
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
jul.1
7
Des
ezon
irana
vre
dnos
t kaz
alni
ka
Med
letn
a ra
st, v
%
Vir: SURS, preračuni UMAR. *Opomba: Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih.
InflacijaUvozne ceneInflacija - brez hrane in energentovInflacijska pričakovanja - potrošniki* (desna os)
2.5. Tekoči račun plačilne bilance
Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5 % BDP). Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače
Slika 16: Dekompozicija spremembe nominalnega blagovnega salda menjave s tujino
-600
-400
-200
0
200
400
600
800
1.000
1.200
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
napoved
V m
io E
UR
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Količinski učinek DrugoCenovni učinek Sprememba blagovnega salda
12 V obdobju 2013-2016 se je blagovni presežek močno povečal tudi zaradi izboljšanih pogojev menjave, ki so zaradi padca cen energentov in ostalih primarnih proizvodov k spremembi prispevali približno 800 mio EUR. Izboljšanje pogojev menjave se je odrazilo v večjem poslovnem presežku podjetij, ki so zaradi padca uvoznih cen zniževala stroške poslovanja. Poleg tega se je padec uvoznih cen delno prenesel v prodajne oz. izvozne cene.
Tabela 5: Napoved rasti povprečne bruto plače na zaposlenega
Stopnje rasti, v % 2016
2017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Bruto plača na zaposlenega -nominalno 1,8 3,3 2,7 3,3 3,6 3,6
- zasebni sektor 1,7 3,3 2,8 3,3 3,4 4,0
- javni sektor 2,3 3,5 3,0 3,6 4,1 2,8
Bruto plača na zaposlenega - realno 1,9 1,5 1,2 1,7 2,0 1,5
- zasebni sektor 1,8 1,5 1,3 1,7 1,8 1,9
- javni sektor 2,4 1,7 1,5 2,0 2,5 0,7
Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.
Tabela 6: Napoved inflacije
v % 20162017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Inflacija − dec./dec. 0,5 2,1 1,7 1,9 1,9 2,1
Inflacija − povprečje leta -0,1 1,8 1,5 1,6 1,6 2,1
Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.
17Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
potrošnje, zlasti investicij; v obdobju rasti tujega povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Rahlo znižanje presežka v 2017 bo posledica manjšega blagovnega presežka in višjih neto odlivov primarnih in sekundarnih dohodkov. Letošnje znižanje blagovnega presežka bo izhajalo predvsem iz cenovnih dejavnikov, saj se bodo po štirih letih ugodnih izvozno-uvoznih cenovnih gibanj12 pogoji menjave blaga letos poslabšali za 1,0 %, kar bo blagovni presežek znižalo za okoli 200 mio EUR. V prihodnjih dveh letih se bo ob predpostavljenih nespremenjenih pogojih menjave blagovni presežek znova povečal, kar bo predvsem posledica nadaljevanja ugodnih izvoznih gibanj. Presežek v storitveni menjavi se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj. Primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov se bo letos in prihodnje leto povečal, predvsem zaradi višjih neto odlivov dohodkov od kapitala (višji neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb in neto plačila obresti na zunanji dolg). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov se bo letos povečal zaradi večjih neto plačil transferjev zasebnega sektorja v tujino, v prihodnjih dveh letih pa bo ostal približno na podobni ravni.
3. Tveganja za uresničitev napovedi
Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja predstavlja dodatno spodbudo cikličnemu zagonu gospodarske rasti v EU. Posledično bi bila lahko rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. Negotovost glede dinamike končne porabe je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev.
Tabela 7: Napoved tekočega računa plačilne bilance – plačilno bilančna statistika
20162017 2018 2019
marec2017
september2017
marec2017
september2017
september2017
Tekoči račun, v mio EUR 2.108 1.911 2.013 1.906 2.296 2.538
Tekoči račun, v primerjavi z BDP 5,2 4,6 4,7 4,4 5,1 5,3
Vir: BS, 2017−2019 napoved UMAR.
18 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Slika 17: Proizvodna vrzel, primerjava izračunov UMAR in EK
-7
-6
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
% p
oten
cial
nega
BD
P
Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.
UMAR (september 2017) EK (maj 2017)
UMAR (marec 2017)
4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP
Ocene na podlagi Jesenske napovedi kažejo, da je Slovenija blizu območja pozitivne proizvodne vrzeli.13 Ocena proizvodne vrzeli, ki označuje stanje gospodarskega cikla, ima pomembno vlogo pri nadzoru doseganja javnofinančnih ciljev. Skupaj z dolgom sektorja država in kazalnikom srednjeročne fiskalne vzdržnosti namreč določajo velikost potrebnega zniževanja strukturnega primanjkljaja. Zaradi dejavnikov, ki vplivajo na izračun potencialne rasti in sprememb ocenjene pretekle rasti ter napovedi BDP, pa je proizvodna vrzel dokaj nestabilen makroekonomski kazalnik, njena vrednost pa se je v zadnjih letih ob pripravi novih izračunov znatno spremenila.14 Potem ko se je Slovenija v obdobju po začetku krize nahajala v območju negativne vrzeli, se bo po naši oceni letos približala območju pozitivne vrzeli. Ob tem rast plač ostaja zmerna in pod rastjo produktivnosti, kreditna aktivnost je šele začela oživljati po daljšem obdobju krčenja, visok ostaja presežek na tekočem računu plačilne bilance, inflacijska pričakovanja pa so na razmeroma nizki ravni. V letih 2018 in 2019 se bo proizvodna vrzel gibala okoli 1,5 %, preseganje te meje
pa bi po definiciji EK pomenilo prehod v stanje dobrega gospodarskega cikla in vpliva na zahteve po znižanju strukturnega primanjkljaja.
Pričakovana rast potencialnega BDP za leto 2017 znaša 2,3 %, nato pa pričakujemo postopno krepitev rasti do treh odstotkov.15 Pričakovana potencialna rast je zaradi izboljšanih gospodarskih obetov višja kot v predhodnih napovedih in kaže, da se več kot desetletno obdobje z relativno nizko rastjo potencialnega BDP počasi zaključuje. Dolgotrajni učinek krize pa se odraža v nižji ravni potencialnega BDP (Slika 18). Največ bo k potencialni rasti prispeval prispevek skupne faktorske produktivnosti, ki se bo v obdobju 2017–2019 krepil in dosegel stopnjo iz predkriznega obdobja. Povprečni prispevek dela bo pozitiven (0,6 o. t.) kljub negativnemu prispevku zmanjševanja populacije v delovno sposobni starosti (-0,2 o. t.). K temu največ pripomore izboljšanje razmer in napovedi na trgu dela, kar zvišuje pozitivni prispevek stopnje aktivnosti na 0,7 o. t. v obdobju 2017–2019. Opravljene delovne ure na zaposlenega imajo v napovednem obdobju rahlo pozitiven prispevek k potencialni rasti (0,1 o. t.). Naravna stopnja brezposelnosti pa se bo postopoma zmanjševala na podobno raven kot v letih pred krizo (okoli 6,5 %). Prispevek kapitala, ki je bil pred krizo največji, pa bo, kljub opaznemu pospešku v rasti investicij, zaradi nizke ravni bruto investicij v osnovna sredstva v obdobju 2017–2019 v povprečju znašal le 0,3 o. t. Ob nadaljevanju ugodnih gibanj bruto investicij v osnovna sredstva pa pričakujemo tudi postopno okrepitev prispevka kapitala k potencialni rasti.
13 Proizvodna vrzel je razlika med dejanskim in potencialnim BDP, izražena v odstotkih potencialnega BDP, in je eden od kazalnikov, ki ga EK postavlja v ospredje ugotavljanja stanja gospodarskega cikla.14 Ocene proizvodne vrzeli UMAR in EK za prihodnji dve leti so se v zadnjih dveh letih spreminjale v razponu 1,0 o. t. (več o vplivu tovrstnih sprememb na izpolnjevanje pravil PSR glej UMAR Ekonomski izzivi 2016, stran 21).15 Gre za potencialni bruto domači proizvod (in njegovo rast) z makroekonomskega vidika. Potencialni proizvod tako ne pomeni maksimalne možne proizvodnje v neki ekonomiji, ampak gre za obseg proizvodnje, ki ga gospodarstvo lahko doseže brez inflacijskih pritiskov. To tudi pomeni, da je proizvod pogosto nad potencialno vrednostjo. Izračun rasti potencialnega BDP UMAR temelji na metodi produkcijske funkcije, ki se v bistvenih značilnostih ne razlikuje od metode EK. Razlike med izračunom UMAR in EK so v največji meri posledica različnega časovnega obdobja napovedi, saj ocene UMAR temeljijo na napovedih za daljše časovne obdobje (t+6), napovedi EK pa so za bistveno krajše obdobje (t+2). Razlike v ocenah proizvodne vrzeli pa izhajajo tudi iz razlik v samih
napovedih makroekonomskih kazalnikov in nekaterih vhodnih podatkih (na UMAR uporabimo revidirane avgustovske podatke SURS, posodobljene demografske projekcije, izračunane z mikrosimulacijskim modelom IER (vir: SURS), dodatno pa pri seriji zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji v letu 2002).
Slika 18: BDP, potencialni BDP (indeks 2007=100) in potencialni BDP brez krize (rast potencialnega BDP od leta 2007 po povprečni stopnji rasti v obdobju 1999-2005)
60
70
80
90
100
110
120
130
140
150
160
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
Ind
eks
po
ten
cial
ni B
DP
2007
=10
0
Vir: SURS, izračuni UMAR
Potencialni BDP - trendna rast (povprečje 1999-2005)Potencialni BDPBDP
19Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Slika 19: Sprememba potencialnega BDP, primerjava izračunov UMAR in EK
-1
0
1
2
3
4
5
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
Real
na ra
st, v
%
Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.
UMAR (september 2017) EK (maj 2017)UMAR (marec 2017)
Slika 20: Prispevki posameznih komponent k potencialni rasti BDP
-1,0
-0,5
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
Pris
pevk
i k ra
sti p
oten
cial
nega
BD
P, v
o.t.
Vir: izračuni UMAR.
DeloKapitalSkupna faktorska produktivnostRast potencialnega BDP
stat
isti
čna
prilo
ga
23Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Kazalo tabelTabela 1: Pomembnejši makroekonomski kazalniki Republike Slovenije
Tabela 2a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (tekoče cene)
Tabela 2b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 3a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (stalne cene, )
Tabela 3b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (realne stopnje rasti v %)
Tabela 4a: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)
Tabela 4b: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 5a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)
Tabela 5b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)
Tabela 6a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (stalne cene)
Tabela 6b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (realne stopnje rasti v %)
Tabela 7 Plačilna bilanca (v mio EUR) plačilno bilančna statistika
Tabela 8: Kazalniki trga dela (števila v tisoč, kazalniki in letne stopnje rasti v %)
Tabela 9a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (tekoče cene)
Tabela 9b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (delež v primerjavi z BDP v %)
Tabela 10a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (tekoče cene)
Tabela 10b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (delež v primerjavi z BDP v %)
Tabela 11: Indikatorji mednarodne konkurenčnosti (letne stopnje rasti v %)
24 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 1
: Pom
embn
ejši
mak
roek
onom
ski k
azal
niki
Rep
ublik
e Sl
oven
ijere
alne
sto
pnje
rast
i v %
, raz
en k
jer n
i dru
gače
nav
eden
o
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
BRU
TO D
OM
AČI
PRO
IZV
OD
4,
22,
93,
82,
84,
44,
05,
76,
93,
3-7
,81,
20,
6-2
,7-1
,13,
02,
33,
14,
43,
93,
2
BD
P v
mio
EU
R* (t
ekoč
e ce
ne)
18.9
0221
.147
23.6
2325
.668
27.6
7329
.227
31.5
5535
.153
37.9
5136
.166
36.2
5236
.896
36.0
7636
.239
37.6
1538
.837
40.4
1842
.761
45.2
6547
.507
BD
P na
pre
biva
lca
v EU
R (t
ekoč
e ce
ne
in te
koči
teča
j)11
.105
11.7
1412
.543
13.1
8413
.900
14.6
0815
.719
17.4
1218
.769
17.7
1417
.694
17.9
7317
.540
17.5
9618
.244
18.8
2319
.576
20.7
0821
.922
23.0
16
BD
P na
pre
biva
lca
v U
SD (t
ekoč
e ce
ne
in te
koči
teča
j)10
.225
10.4
8011
.811
14.8
7717
.259
18.1
6519
.715
23.8
6327
.606
24.7
0823
.457
25.0
1922
.536
23.3
6924
.237
20.8
8421
.669
23.3
5925
.825
27.1
12
BD
P na
pre
biva
lca
po k
upni
moč
i ( P
PS )1
15.8
0016
.500
17.4
0017
.900
19.3
0020
.300
21.3
0022
.700
23.4
0020
.900
21.2
0021
.700
21.8
0021
.700
22.8
0023
.900
24.1
00
BD
P na
pre
biva
lca
po k
upni
moč
i ( P
PS E
U28
=100
)180
8082
8386
8786
8790
8583
8382
8183
8383
ZAPO
SLEN
OST
IN P
ROD
UK
TIV
NO
ST
Zapo
slen
ost p
o na
cion
alni
h ra
čuni
h1,
60,
61,
6-0
,30,
3-0
,51,
63,
42,
6-1
,8-2
,1
-1,7
-0
,9
-1,1
0,
4 1,
2 1,
9 2,
7 1,
7 0,
9
Šte
vilo
regi
strir
anih
bre
zpos
elni
h (p
ovpr
ečje
leta
v ti
soč)
106,
610
1,9
102,
697
,792
,891
,985
,871
,363
,286
,410
0,5
110,
711
0,2
119,
8 12
0,1
112,
7 10
3,2
89,1
82
,2
79,5
Sto
pnja
regi
strir
ane
brez
pose
lnos
ti v
%11
,811
,211
,310
,910
,310
,29,
47,
76,
79,
110
,7
11,8
12
,0
13,1
13
,1
12,3
11
,2
9,5
8,7
8,4
Sto
pnja
bre
zpos
elno
sti p
o an
keti
o de
lovn
i sili
v %
6,9
5,7
6,0
6,5
6,0
6,5
6,0
4,9
4,4
5,9
7,3
8,2
8,9
10,1
9,
7 9,
0 8,
0 6,
8 6,
2 5,
8
Pro
dukt
ivno
st d
ela
(BD
P na
za
posl
eneg
a)2,
62,
32,
23,
14,
14,
54,
13,
40,
7-6
,13,
4 2,
4 -1
,8
0,0
2,6
1,0
1,1
1,6
2,2
2,3
PLA
ČE
Bru
to p
lače
na
zapo
slen
ega
- no
min
alna
rast
v %
10,6
11,9
9,7
7,5
5,7
4,8
4,8
5,9
8,3
3,4
3,9
2,0
0,1
-0,2
1,
1 0,
7 1,
8 2,
7 3,
6 3,
6
Z
aseb
ni s
ekto
rn.
p.n.
p.n.
p.n.
p.n.
p.5,
15,
86,
07,
81,
65,
62,
60,
5 0,
6 1,
4 0,
5 1,
7 2,
8 3,
4 4,
0
J
avni
sek
tor
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
4,5
4,1
6,9
9,7
5,3
0,8
1,0
-0,9
-1
,3
0,9
1,2
2,3
3,0
4,1
2,8
Bru
to p
lače
na
zapo
slen
ega
- rea
lna
rast
v %
1,6
3,2
2,0
1,8
2,0
2,2
2,2
2,2
2,5
2,5
2,1
0,2
-2,4
-2
,0
0,9
1,2
1,9
1,2
2,0
1,5
Z
aseb
ni s
ekto
rn.
p.n.
p.n.
p.n.
p.n.
p.2,
53,
22,
32,
00,
73,
70,
8-2
,0
-1,2
1,
2 1,
0 1,
8 1,
3 1,
8 1,
9
J
avni
sek
tor
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
2,0
1,6
3,2
3,8
4,4
-1,0
-0,8
-3,4
-3
,0
0,7
1,7
2,4
1,5
2,5
0,7
25Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 1
: Pom
embn
ejši
mak
roek
onom
ski k
azal
niki
Rep
ublik
e Sl
oven
ije -
nada
ljeva
nje
real
ne s
topn
je ra
sti v
%, r
azen
kje
r ni d
ruga
če n
aved
eno
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
MEN
JAVA
S T
UJI
NO
Izvo
z pr
oizv
odov
in s
torit
ev
12,6
7,2
7,8
3,2
13,0
11,4
14,1
13,6
4,2
-16,
610
,26,
90,
6 3,
1 5,
7 5,
0 6,
4 8,
8 7,
5 6,
1
Iz
voz
proi
zvod
ov
14,1
7,2
8,6
4,1
13,9
12,1
15,7
14,0
1,9
-17,
012
,08,
00,
4 3,
3 6,
3 5,
3 6,
2 9,
0 8,
0 6,
4
Iz
voz
stor
itev
6,8
7,1
4,6
-0,7
9,5
8,4
7,4
12,0
14,7
-14,
83,
42,
51,
5 1,
9 3,
4 3,
7 7,
6 8,
0 5,
5 4,
7
Uvo
z pr
oizv
odov
in s
torit
ev
6,6
3,6
5,6
6,5
14,0
7,3
12,4
16,8
3,8
-18,
86,
85,
0-3
,7
2,1
4,1
4,7
6,6
8,9
7,7
6,3
U
voz
proi
zvod
ov
6,7
3,8
5,2
7,1
15,8
7,5
12,9
16,5
3,2
-19,
87,
66,
0-4
,3
2,9
3,8
5,1
7,0
9,4
8,2
6,6
U
voz
stor
itev
6,1
2,5
8,1
3,2
4,1
6,1
9,1
18,5
8,1
-12,
83,
1-0
,40,
2 -3
,0
6,2
2,3
4,2
6,0
4,8
4,4
PLA
ČILN
A B
ILA
NCA
- pl
ačiln
o bi
lanč
na s
tati
stik
a
Sal
do te
koče
ga ra
č.pl
ačiln
e bi
lanc
e v
mio
EU
R -6
109
218
-213
-746
-524
-578
-145
1-2
017
-203
-43
6877
51.
594
2.17
91.
698
2.10
82.
013
2.29
62.
538
-
del
ež v
prim
erja
vi z
BD
P v
%
-3,2
0,0
0,9
-0,8
-2,7
-1,8
-1,8
-4,1
-5,3
-0,6
-0,1
0,2
2,1
4,4
5,8
4,4
5,2
4,7
5,1
5,3
Sal
do m
enja
ve s
tujin
o v
mio
EU
R -7
64-1
9630
4-2
6-3
50-1
3716
-428
-704
686
462
432
1.42
82.
440
2.87
83.
336
3.71
13.
850
4.19
54.
411
-
del
ež v
prim
erja
vi z
BD
P v
%
-4,0
-0,9
1,3
-0,1
-1,3
-0,5
0,0
-1,2
-1,9
1,9
1,3
1,2
4,0
6,7
7,7
8,6
9,2
9,0
9,3
9,3
DO
MA
ČE P
OV
PRA
ŠEVA
NJE
Kon
čna
potr
ošnj
a1,
52,
52,
73,
32,
92,
31,
75,
23,
01,
30,
8-0
,2-2
,4-3
,61,
12,
33,
82,
72,
52,
0
D
elež
v B
DP
v %
75
,174
,773
,773
,972
,872
,369
,968
,469
,274
,776
,376
,477
,175
,073
,072
,072
,171
,470
,369
,6
v
tem
:
Zase
bna
potr
ošnj
a0,
82,
42,
53,
43,
02,
21,
26,
42,
40,
91,
30,
0-2
,4-4
,11,
92,
14,
23,
33,
02,
3
D
elež
v B
DP
v %
56
,655
,855
,055
,154
,253
,651
,451
,151
,254
,756
,056
,056
,955
,454
,453
,553
,453
,052
,251
,8
Drž
avna
pot
rošn
ja3,
82,
83,
22,
72,
72,
73,
11,
94,
92,
4-0
,5-0
,7-2
,2-2
,1-1
,22,
72,
51,
10,
90,
9
D
elež
v B
DP
v %
18
,518
,918
,718
,818
,718
,718
,417
,318
,020
,120
,320
,420
,219
,518
,618
,618
,718
,418
,117
,8
Inve
stic
ije v
osn
ovna
sre
dstv
a2,
42,
00,
55,
85,
43,
510
,212
,07,
0-2
2,0
-13,
3-4
,9-8
,83,
21,
1-1
,6-3
,69,
08,
07,
0
D
elež
v B
DP
v %
27
,326
,424
,725
,226
,226
,627
,828
,829
,624
,321
,320
,219
,219
,819
,418
,917
,618
,519
,320
,1
TEČA
J IN
CEN
E
Raz
mer
je U
SD z
a 1
EUR
0,92
40,
896
0,94
51,
131
1,24
31,
245
1,25
61,
371
1,47
11,
393
1,32
71,
392
1,28
61,
328
1,32
91,
110
1,10
71,
128
1,17
81,
178
Rea
lni e
fekt
ivni
teča
j - d
eflat
or C
PI2
-2,5
-0,1
2,1
3,2
-0,1
-0,8
0,3
1,7
2,3
1,2
-2,1
-1,0
-1,2
1,2
-0,2
-4,1
0,3
0,4
0,6
0,4
Infla
cija
(kon
ec le
ta)3
8,9
7,0
7,2
4,6
3,2
2,3
2,8
5,6
2,1
1,8
1,9
2,0
2,7
0,7
0,2
-0,5
0,5
1,7
1,9
2,1
Infla
cija
(pov
preč
je le
ta)3
8,9
8,4
7,5
5,6
3,6
2,5
2,5
3,6
5,7
0,9
1,8
1,8
2,6
1,8
0,2
-0,5
-0,1
1,5
1,6
2,1
Cen
a na
fte
Bren
t v U
SD /
sodč
ek28
,724
,525
,028
,938
,354
,665
,272
,496
,961
,779
,611
1,3
111,
710
8,6
98,9
52,4
44,8
51,4
52,3
52,8
Vir p
odat
kov:
SU
RS, B
S, E
uros
tat,
prer
ačun
i, na
pove
d U
MA
R. O
pom
be: *
Pod
atki
pre
d le
tom
200
7 so
pre
raču
nani
v e
ure
po fi
ksne
m te
čaju
1 e
uro
= 23
9,64
tola
rja. 1 M
erje
no v
sta
ndar
dih
kupn
e m
oči (
PPS)
. 2 Ras
t vre
dnos
ti po
men
i apr
ecia
cijo
na
cion
alne
val
ute
in o
brat
no. 3 M
erilo
infla
cije
je in
deks
cen
živ
ljenj
skih
pot
rebš
čin.
26 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 2
a: D
odan
a vr
edno
st p
o de
javn
osti
h in
bru
to d
omač
i pro
izvo
dte
koče
cen
e, m
io E
UR
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
A K
met
ijstv
o, lo
v, g
ozda
rstv
o, ri
bišt
vo54
7,0
551,
566
1,3
542,
063
1,7
667,
862
8,5
659,
262
8,0
598,
662
6,0
733,
964
7,0
651,
675
8,6
786,
776
0,4
748,
886
0,4
854,
7
BCD
E Ru
dars
tvo,
pre
delo
valn
e de
javn
osti,
osk
rba
z el
ektr
iko
in v
odo,
ra
vnan
je z
odp
laka
mi,
sani
ranj
e ok
olja
4.70
5,6
5.33
0,7
5.90
0,4
6.42
5,5
6.93
0,2
7.08
3,8
7.61
2,5
8.37
5,8
8.58
2,3
7.46
6,6
7.65
1,0
8.04
1,9
8.09
5,0
8.34
6,6
8.81
2,6
9.09
1,9
9.47
9,9
10.1
77,2
10.8
22,9
11.4
18,6
..od
tega
: C P
rede
lova
lne
deja
vnos
ti4.
117,
44.
647,
25.
109,
95.
582,
95.
946,
36.
052,
36.
498,
57.
182,
57.
292,
46.
188,
46.
367,
36.
730,
06.
761,
76.
952,
87.
439,
57.
750,
98.
136,
48.
766,
19.
419,
19.
923,
5
F G
radb
eniš
tvo
1.07
5,3
1.14
1,1
1.21
6,4
1.37
1,2
1.48
0,2
1.66
8,9
1.95
5,4
2.45
4,1
2.76
4,2
2.46
4,3
2.01
5,0
1.88
5,0
1.81
7,0
1.65
4,4
1.85
9,0
1.84
3,0
1.83
0,3
2.03
1,6
2.21
8,9
2.34
5,5
GH
I Trg
ovin
a in
pop
ravi
la v
ozil,
pro
met
in
skl
adiš
čenj
e, g
ostin
stvo
3.04
2,5
3.45
9,3
3.87
6,4
4.25
9,3
4.58
1,6
4.96
8,6
5.43
6,6
6.24
0,7
6.84
1,6
6.34
3,0
6.29
9,5
6.44
1,3
6.22
8,7
6.26
6,5
6.48
0,8
6.76
0,8
7.12
4,0
7.67
6,1
8.17
4,2
8.57
0,7
J Inf
orm
acijs
ke in
kom
unik
acijs
ke
deja
vnos
ti62
4,5
728,
174
6,9
833,
391
6,6
1.01
7,6
1.11
1,2
1.23
3,9
1.33
3,4
1.23
5,6
1.28
5,8
1.31
3,5
1.33
5,0
1.30
0,5
1.37
0,7
1.40
1,6
1.44
2,4
1.56
1,2
1.67
5,5
1.78
1,0
K Fi
nanč
ne in
zav
arov
alni
ške
deja
vnos
ti78
1,9
798,
788
4,0
1.02
4,5
1.09
3,2
1.16
4,0
1.34
4,9
1.42
7,9
1.60
2,5
1.67
3,1
1.69
7,4
1.64
9,3
1.35
3,2
1.25
0,2
1.29
6,7
1.37
1,1
1.35
7,9
1.39
0,2
1.47
2,2
1.54
3,6
L Po
slov
anje
z n
epre
mič
nina
mi
1.28
8,9
1.44
8,8
1.60
0,4
1.67
9,2
1.79
7,9
1.93
9,0
2.02
7,1
2.17
1,4
2.40
8,3
2.63
6,1
2.53
7,1
2.46
8,6
2.39
7,3
2.57
2,5
2.52
7,6
2.64
0,0
2.73
7,6
2.80
1,3
2.92
1,3
3.08
6,2
MN
Str
okov
ne, z
nans
tven
e, te
hnič
ne
deja
vnos
ti in
dru
ge ra
znov
rstn
e po
slov
ne d
ejav
nost
i1.
200,
81.
381,
71.
719,
81.
924,
52.
103,
92.
127,
32.
348,
32.
705,
33.
016,
02.
870,
72.
989,
73.
020,
82.
962,
02.
982,
33.
194,
83.
314,
93.
481,
83.
699,
33.
872,
24.
083,
3
OPQ
Upr
ava
in o
bram
ba,
izob
raže
vanj
e, z
drav
stvo
in s
ocia
lno
vars
tvo
2.69
1,9
3.12
0,2
3.42
7,5
3.77
0,3
4.04
8,0
4.28
5,8
4.49
0,6
4.72
3,5
5.18
4,8
5.47
8,1
5.61
1,2
5.66
6,0
5.60
2,2
5.41
9,0
5.36
4,0
5.48
2,9
5.85
1,6
6.09
4,2
6.41
5,0
6.71
6,9
RST
Dru
ge s
torit
vene
dej
avno
sti
554,
659
4,8
607,
064
3,4
700,
475
8,8
779,
581
7,0
868,
687
2,2
870,
188
5,0
861,
785
0,5
849,
788
5,4
943,
695
7,9
1.01
4,4
1.06
3,6
1. D
OD
AN
A V
RED
NO
ST
16.5
13,1
18.5
54,9
20.6
39,9
22.4
73,3
24.2
83,7
25.6
81,7
27.7
34,7
30.8
08,7
33.2
29,8
31.6
38,3
31.5
82,7
32.1
05,5
31.2
99,1
31.2
94,2
32.5
14,7
33.5
78,4
35.0
09,5
37.1
37,7
39.4
46,9
41.4
64,2
2. K
ORE
KCIJ
SKE
POST
AVKE
2.
388,
92.
591,
92.
982,
53.
194,
23.
389,
03.
544,
93.
820,
74.
343,
94.
721,
44.
527,
94.
669,
74.
790,
84.
776,
94.
945,
05.
100,
25.
258,
25.
408,
75.
623,
75.
817,
86.
042,
6
3. B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
( 3=
1+2)
18.9
02,0
21.1
46,8
23.6
22,5
25.6
67,5
27.6
72,7
29.2
26,6
31.5
55,4
35.1
52,6
37.9
51,2
36.1
66,2
36.2
52,4
36.8
96,3
36.0
76,1
36.2
39,2
37.6
14,9
38.8
36,6
40.4
18,1
42.7
61,4
45.2
64,7
47.5
06,8
Vir p
odat
kov:
SU
RS, n
apov
ed U
MA
R.
27Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 2
b: D
odan
a vr
edno
st p
o de
javn
osti
h in
bru
to d
omač
i pro
izvo
dte
koče
cen
e, d
elež
i v %
BD
P
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
A K
met
ijstv
o, lo
v, g
ozda
rstv
o, ri
bišt
vo2,
92,
62,
82,
12,
32,
32,
01,
91,
71,
71,
72,
01,
81,
82,
02,
01,
91,
81,
91,
8
BCD
E Ru
dars
tvo,
pre
delo
valn
e de
javn
osti,
os
krba
z e
lekt
riko
in v
odo,
ravn
anje
z
odpl
akam
i, sa
nira
nje
okol
ja24
,925
,225
,025
,025
,024
,224
,123
,822
,620
,621
,121
,822
,423
,023
,423
,423
,523
,823
,924
,0
..od
tega
: C P
rede
lova
lne
deja
vnos
ti21
,822
,021
,621
,821
,520
,720
,620
,419
,217
,117
,618
,218
,719
,219
,820
,020
,120
,520
,820
,9
F G
radb
eniš
tvo
5,7
5,4
5,1
5,3
5,3
5,7
6,2
7,0
7,3
6,8
5,6
5,1
5,0
4,6
4,9
4,7
4,5
4,8
4,9
4,9
GH
I Trg
ovin
a in
pop
ravi
la v
ozil,
pro
met
in
skla
dišč
enje
, gos
tinst
vo16
,116
,416
,416
,616
,617
,017
,217
,818
,017
,517
,417
,517
,317
,317
,217
,417
,618
,018
,118
,1
J Inf
orm
acijs
ke in
kom
unik
acijs
ke d
ejav
nost
i3,
33,
43,
23,
23,
33,
53,
53,
53,
53,
43,
53,
63,
73,
63,
63,
63,
63,
73,
73,
8
K Fi
nanč
ne in
zav
arov
alni
ške
deja
vnos
ti4,
13,
83,
74,
04,
04,
04,
34,
14,
24,
64,
74,
53,
83,
43,
43,
53,
43,
33,
33,
3
L Po
slov
anje
z n
epre
mič
nina
mi
6,8
6,9
6,8
6,5
6,5
6,6
6,4
6,2
6,3
7,3
7,0
6,7
6,6
7,1
6,7
6,8
6,8
6,6
6,5
6,5
MN
Str
okov
ne, z
nans
tven
e, te
hnič
ne d
ej.
in
drug
e ra
znov
rstn
e po
slov
ne d
ejav
nost
i6,
46,
57,
37,
57,
67,
37,
47,
77,
97,
98,
28,
28,
28,
28,
58,
58,
68,
78,
68,
6
OPQ
Upr
ava
in o
bram
ba, i
zobr
ažev
anje
, zd
ravs
tvo
in s
ocia
lno
vars
tvo
14,2
14,8
14,5
14,7
14,6
14,7
14,2
13,4
13,7
15,1
15,5
15,4
15,5
15,0
14,3
14,1
14,5
14,3
14,2
14,1
RST
Dru
ge s
torit
vene
dej
avno
sti
2,9
2,8
2,6
2,5
2,5
2,6
2,5
2,3
2,3
2,4
2,4
2,4
2,4
2,3
2,3
2,3
2,3
2,2
2,2
2,2
1. D
OD
AN
A V
RED
NO
ST
87,4
87,7
87,4
87,6
87,8
87,9
87,9
87,6
87,6
87,5
87,1
87,0
86,8
86,4
86,4
86,5
86,6
86,8
87,1
87,3
2. K
ORE
KCIJ
SKE
POST
AVKE
12
,612
,312
,612
,412
,212
,112
,112
,412
,412
,512
,913
,013
,213
,613
,613
,513
,413
,212
,912
,7
3. B
RUTO
DO
MAČ
I PRO
IZVO
D (
3=1+
2)10
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
0
Vir p
odat
kov:
SU
RS, p
rera
čuni
, nap
oved
UM
AR.
28 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 3
a: D
odan
a vr
edno
st p
o de
javn
osti
h in
bru
to d
omač
i pro
izvo
dm
io E
UR
stal
ne c
ene
pret
ekle
ga le
tast
alne
cen
e 20
16
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
A K
met
ijstv
o, lo
v, g
ozda
rstv
o, ri
bišt
vo49
5,9
547,
263
6,5
484,
669
2,3
596,
366
2,5
662,
466
2,5
569,
160
8,4
668,
367
3,5
641,
175
6,4
794,
177
0,6
699,
674
8,5
748,
5
BCD
E Ru
dars
tvo,
pre
delo
valn
e de
javn
osti,
os
krba
z e
lekt
riko
in v
odo,
ravn
anje
z
odpl
akam
i, sa
nira
nje
okol
ja4.
679,
34.
862,
65.
619,
56.
168,
66.
757,
67.
201,
97.
576,
68.
182,
78.
460,
47.
354,
97.
952,
57.
833,
07.
841,
58.
078,
08.
728,
08.
937,
89.
492,
210
.058
,210
.596
,411
.068
,1
..od
tega
: C P
rede
lova
lne
deja
vnos
ti4.
149,
24.
292,
44.
917,
05.
361,
65.
866,
06.
189,
56.
473,
07.
041,
87.
193,
66.
127,
96.
640,
16.
545,
76.
523,
56.
722,
87.
329,
67.
579,
38.
129,
68.
665,
39.
185,
29.
644,
4
F G
radb
eniš
tvo
1.02
4,8
1.07
1,6
1.16
9,9
1.28
0,2
1.38
1,7
1.52
9,8
1.91
0,7
2.30
5,7
2.57
0,6
2.39
3,1
2.01
5,0
1.81
1,9
1.74
0,4
1.65
7,5
1.82
8,7
1.82
8,7
1.76
2,1
2.01
4,2
2.14
4,2
2.25
0,3
GH
I Trg
ovin
a in
pop
ravi
la v
ozil,
pro
met
in
skla
dišè
enje
, gos
tinst
vo2.
856,
83.
268,
43.
644,
83.
982,
84.
394,
24.
816,
45.
320,
65.
820,
06.
458,
16.
236,
06.
421,
36.
408,
06.
177,
76.
223,
66.
466,
46.
807,
37.
129,
87.
583,
57.
928,
68.
210,
2
J Inf
orm
acijs
ke in
kom
unik
acijs
ke d
ejav
nost
i54
9,4
660,
671
9,2
829,
290
3,3
1.02
8,0
1.11
3,6
1.21
6,6
1.37
1,0
1.27
4,8
1.27
6,9
1.28
7,1
1.30
9,0
1.34
5,0
1.36
3,7
1.46
3,0
1.40
5,2
1.51
5,2
1.58
2,7
1.64
5,2
K Fi
nanč
ne in
zav
arov
alni
ške
deja
vnos
ti68
9,8
816,
985
0,6
978,
31.
106,
41.
216,
61.
230,
31.
556,
41.
480,
11.
617,
71.
664,
61.
631,
71.
578,
01.
312,
51.
231,
91.
261,
81.
411,
41.
399,
31.
447,
61.
490,
3
L Po
slov
anje
z n
epre
mič
nina
mi
1.16
1,6
1.30
7,6
1.47
8,8
1.62
5,9
1.69
7,1
1.85
5,6
1.99
0,5
2.11
3,3
2.30
4,6
2.40
3,5
2.67
9,2
2.52
7,2
2.47
5,4
2.40
9,7
2.60
2,8
2.52
9,6
2.63
5,4
2.75
8,1
2.78
4,4
2.82
4,8
MN
Str
okov
ne, z
nans
tven
e, te
hnič
ne d
ej. i
n dr
uge
razn
ovrs
tne
posl
ovne
dej
avno
sti
1.16
0,8
1.23
9,0
1.41
6,7
1.77
6,5
1.98
4,5
2.05
7,1
2.30
2,4
2.52
0,3
2.84
5,9
2.83
8,2
3.03
3,7
3.00
8,6
2.96
8,5
2.97
4,8
3.21
3,1
3.29
1,2
3.46
3,3
3.65
7,6
3.82
0,4
3.97
1,4
OPQ
Upr
ava
in o
bram
ba, i
zobr
ažev
anje
, zd
ravs
tvo
in s
ocia
lno
vars
tvo
2.43
1,9
2.77
1,9
3.21
8,0
3.51
3,5
3.86
6,6
4.17
2,2
4.32
3,3
4.55
6,4
4.73
5,0
5.26
1,0
5.54
2,6
5.62
8,6
5.73
4,1
5.54
2,5
5.41
1,9
5.43
8,5
5.64
0,9
5.98
3,3
6.08
2,0
6.18
8,5
RST
Dru
ge s
torit
vene
dej
avno
sti
486,
455
5,1
588,
361
6,0
665,
274
6,0
756,
977
4,8
819,
583
9,9
861,
488
2,6
861,
085
9,1
847,
388
0,4
933,
995
8,2
981,
71.
010,
7
1. D
OD
AN
A V
RED
NO
ST
15.5
36,7
17.1
01,0
19.3
42,3
21.2
55,5
23.4
49,0
25.2
20,0
27.1
87,5
29.7
08,6
31.7
07,8
30.7
88,2
32.0
55,7
31.6
87,2
31.3
59,1
31.0
43,9
32.4
50,2
33.2
32,7
34.6
45,0
36.6
27,3
38.1
16,6
39.4
08,0
2. K
ORE
KCIJ
SKE
POST
AVKE
2.
388,
82.
358,
52.
615,
73.
038,
43.
335,
53.
560,
43.
692,
24.
037,
24.
604,
94.
203,
84.
558,
14.
800,
64.
552,
34.
623,
84.
868,
65.
231,
95.
414,
45.
554,
25.
709,
55.
832,
0
3. B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
( 3=
1+2)
17.9
25,5
19.4
59,5
21.9
58,0
24.2
93,9
26.7
84,5
28.7
80,4
30.8
79,7
33.7
45,8
36.3
12,7
34.9
92,0
36.6
13,9
36.4
87,8
35.9
11,3
35.6
67,7
37.3
18,8
38.4
64,6
40.0
59,3
42.1
81,5
43.8
26,1
45.2
40,0
Vir p
odat
kov:
SU
RS, n
apov
ed U
MA
R.
29Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 3
b: D
odan
a vr
edno
st p
o de
javn
osti
h in
bru
to d
omač
i pro
izvo
dre
alne
sto
pnje
rast
i v %
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
A K
met
ijstv
o, lo
v, g
ozda
rstv
o, ri
bišt
vo1,
30,
015
,4-2
6,7
27,7
-5,6
-0,8
5,4
0,5
-9,4
1,6
6,8
-8,2
-0,9
16,1
4,7
-2,0
-8,0
7,0
0,0
BCD
E Ru
dars
tvo,
pre
delo
valn
e de
javn
osti,
os
krba
z e
lekt
riko
in v
odo,
ravn
anje
z
odpl
akam
i, sa
nira
nje
okol
ja8,
53,
35,
44,
55,
23,
97,
07,
51,
0-1
4,3
6,5
2,4
-2,5
-0,2
4,6
1,4
4,4
6,1
5,4
4,5
..od
tega
: C P
rede
lova
lne
deja
vnos
ti9,
44,
35,
84,
95,
14,
17,
08,
40,
2-1
6,0
7,3
2,8
-3,1
-0,6
5,4
1,9
4,9
6,5
6,0
5,0
F G
radb
eniš
tvo
-1,0
-0,3
2,5
5,2
0,8
3,4
14,5
17,9
4,7
-13,
4-1
8,2
-10,
1-7
,7-8
,810
,5-1
,6-4
,410
,06,
55,
0
GH
I Trg
ovin
a in
pop
ravi
la v
ozil,
pro
met
in
skla
dišè
enje
, gos
tinst
vo4,
67,
45,
42,
73,
25,
17,
17,
13,
5-8
,91,
21,
7-4
,1-0
,13,
25,
05,
56,
44,
63,
6
J Inf
orm
acijs
ke in
kom
unik
acijs
ke d
ejav
nost
i5,
05,
8-1
,211
,08,
412
,29,
49,
511
,1-4
,43,
30,
1-0
,30,
84,
96,
70,
35,
04,
54,
0
K Fi
nanč
ne in
zav
arov
alni
ške
deja
vnos
ti3,
54,
56,
510
,78,
011
,35,
715
,73,
70,
9-0
,5-3
,9-4
,3-3
,0-1
,5-2
,72,
93,
03,
53,
0
L Po
slov
anje
z n
epre
mič
nina
mi
1,2
1,4
2,1
1,6
1,1
3,2
2,7
4,3
6,1
-0,2
1,6
-0,4
0,3
0,5
1,2
0,1
-0,2
0,7
1,0
1,5
MN
Str
okov
ne, z
nans
tven
e, te
hnič
ne d
ej. i
n dr
uge
razn
ovrs
tne
posl
ovne
dej
avno
sti
6,8
3,2
2,5
3,3
3,1
-2,2
8,2
7,3
5,2
-5,9
5,7
0,6
-1,7
0,4
7,7
3,0
4,5
5,0
4,5
4,0
OPQ
Upr
ava
in o
bram
ba, i
zobr
ažev
anje
, zd
ravs
tvo
in s
ocia
lno
vars
tvo
4,2
3,0
3,1
2,5
2,6
3,1
0,9
1,5
0,2
1,5
1,2
0,3
1,2
-1,1
-0,1
1,4
2,9
2,2
1,7
1,8
RST
Dru
ge s
torit
vene
dej
avno
sti
-6,9
0,1
-1,1
1,5
3,4
6,5
-0,2
-0,6
0,3
-3,3
-1,2
1,4
-2,7
-0,3
-0,4
3,6
5,5
1,5
2,5
3,0
1. D
OD
AN
A V
RED
NO
ST
4,6
3,6
4,2
3,0
4,3
3,9
5,9
7,1
2,9
-7,3
1,3
0,3
-2,3
-0,8
3,7
2,2
3,2
4,6
4,1
3,4
2. K
ORE
KCIJ
SKE
POST
AVKE
1,
1-1
,30,
91,
94,
45,
14,
25,
76,
0-1
1,0
0,7
2,8
-5,0
-3,2
-1,5
2,6
3,0
2,7
2,8
2,1
3. B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
( 3=
1+2)
4,2
2,9
3,8
2,8
4,4
4,0
5,7
6,9
3,3
-7,8
1,2
0,6
-2,7
-1,1
3,0
2,3
3,1
4,4
3,9
3,2
Vir p
odat
kov:
SU
RS, n
apov
ed U
MA
R.
30 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 4
a: S
troš
kovn
a st
rukt
ura
brut
o do
mač
ega
proi
zvod
ate
koče
cen
e, m
io E
UR
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1. S
reds
tva
za z
apos
lene
9.53
6,5
10.7
59,8
11.8
16,9
12.7
59,5
13.8
15,0
14.6
15,8
15.6
49,7
17.2
11,6
18.9
55,9
18.7
89,7
19.0
18,3
18.9
21,2
18.4
86,6
18.0
72,8
18.4
11,6
18.9
02,1
19.9
10,0
21.2
00,3
22.4
25,7
23.4
96,8
B
ruto
pla
če in
pre
jem
ki8.
287,
29.
375,
510
.223
,211
.000
,711
.857
,812
.538
,613
.420
,414
.781
,916
.302
,716
.127
,816
.336
,116
.244
,715
.816
,815
.478
,715
.796
,316
.191
,217
.089
,518
.190
,619
.242
,220
.154
,7
S
ocia
lni p
rispe
vki d
elod
ajal
cev
1.24
9,3
1.38
4,3
1.59
3,7
1.75
8,8
1.95
7,2
2.07
7,1
2.22
9,3
2.42
9,8
2.65
3,2
2.66
1,8
2.68
2,1
2.67
6,5
2.66
9,8
2.59
4,1
2.61
5,3
2.71
0,9
2.82
0,5
3.00
9,8
3.18
3,5
3.34
2,1
2. D
avki
na
proi
zvod
njo
in u
voz
2.92
3,8
3.22
1,1
3.66
7,8
4.01
9,0
4.28
8,7
4.52
7,2
4.72
5,9
5.15
4,7
5.36
3,8
4.96
5,2
5.15
9,2
5.23
6,8
5.27
4,1
5.47
4,1
5.63
6,2
5.78
1,2
5.94
7,0
6.18
2,8
6.40
0,8
6.65
0,7
3. S
ubve
ncije
na
proi
zvod
njo
349,
937
8,3
421,
450
3,5
491,
256
2,2
639,
169
2,1
790,
391
2,4
927,
262
5,0
606,
067
3,7
581,
453
1,1
548,
359
4,1
684,
270
4,5
4. B
ruto
pos
lovn
i pre
seže
k/ra
znov
rstn
i do
hode
k6.
791,
57.
544,
28.
559,
29.
392,
510
.060
,210
.645
,811
.818
,813
.478
,314
.421
,813
.323
,713
.002
,113
.363
,312
.921
,313
.366
,014
.148
,614
.684
,515
.109
,415
.972
,417
.122
,418
.063
,9
5. B
ruto
dom
ači p
roiz
vod
(5=1
+2-3
+4)
18.9
02,0
21.1
46,8
23.6
22,5
25.6
67,5
27.6
72,7
29.2
26,6
31.5
55,4
35.1
52,6
37.9
51,2
36.1
66,2
36.2
52,4
36.8
96,3
36.0
76,1
36.2
39,2
37.6
14,9
38.8
36,6
40.4
18,1
42.7
61,4
45.2
64,7
47.5
06,8
Vir p
odat
kov:
SU
RS, p
rera
čuni
in n
apov
ed U
MA
R.
Tabe
la 4
b: S
troš
kovn
a st
rukt
ura
brut
o do
mač
ega
proi
zvod
ate
koče
cen
e, s
truk
tura
v %
,
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1. S
reds
tva
za z
apos
lene
50,5
50,9
50,0
49,7
49,9
50,0
49,6
49,0
49,9
52,0
52,5
51,3
51,2
49,9
48,9
48,7
49,3
49,6
49,5
49,5
B
ruto
pla
če in
pre
jem
ki43
,844
,343
,342
,942
,942
,942
,542
,143
,044
,645
,144
,043
,842
,742
,041
,742
,342
,542
,542
,4
S
ocia
lni p
rispe
vki d
elod
ajal
cev
6,6
6,5
6,7
6,9
7,1
7,1
7,1
6,9
7,0
7,4
7,4
7,3
7,4
7,2
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
2. D
avki
na
proi
zvod
njo
in u
voz
15,5
15,2
15,5
15,7
15,5
15,5
15,0
14,7
14,1
13,7
14,2
14,2
14,6
15,1
15,0
14,9
14,7
14,5
14,1
14,0
3. S
ubve
ncije
na
proi
zvod
njo
1,9
1,8
1,8
2,0
1,8
1,9
2,0
2,0
2,1
2,5
2,6
1,7
1,7
1,9
1,5
1,4
1,4
1,4
1,5
1,5
4. B
ruto
pos
lovn
i pre
seže
k/ra
znov
rstn
i do
hode
k35
,935
,736
,236
,636
,436
,437
,538
,338
,036
,835
,936
,235
,836
,937
,637
,837
,437
,437
,838
,0
5. B
ruto
dom
ači p
roiz
vod
(5=1
+2-3
+4)
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
Vir p
odat
kov:
SU
RS; p
rera
čuni
in n
apov
ed U
MA
R.
31Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 5
a: Iz
datk
ovna
str
uktu
ra b
ruto
dom
ačeg
a pr
oizv
oda
teko
če c
ene,
mio
EU
R
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1 B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
(1=4
+5)
18.9
02,0
21.1
46,8
23.6
22,5
25.6
67,5
27.6
72,7
29.2
26,6
31.5
55,4
35.1
52,6
37.9
51,2
36.1
66,2
36.2
52,4
36.8
96,3
36.0
76,1
36.2
39,2
37.6
14,9
38.8
36,6
40.4
18,1
42.7
61,4
45.2
64,7
47.5
06,8
2 IZ
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V9.
452,
010
.943
,212
.320
,913
.063
,715
.210
,617
.413
,220
.414
,923
.762
,125
.089
,120
.702
,523
.306
,025
.965
,426
.380
,527
.004
,428
.517
,129
.901
,231
.386
,334
.996
,837
.953
,040
.766
,8
3 U
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V10
.145
,411
.163
,312
.087
,513
.145
,015
.610
,417
.599
,520
.430
,024
.218
,325
.820
,320
.026
,622
.785
,825
.288
,124
.858
,824
.989
,725
.734
,026
.566
,027
.685
,731
.158
,033
.769
,736
.368
,5
4 S
ALD
O m
enja
ve s
tujin
o (4
=2-3
)-6
93,3
-220
,123
3,4
-81,
3-3
99,8
-186
,3-1
5,1
-456
,2-7
31,2
675,
952
0,2
677,
31.
521,
72.
014,
72.
783,
13.
335,
23.
700,
73.
838,
94.
183,
34.
398,
3
5 D
OM
AČA
PO
TRO
ŠNJA
(5=6
+9)
19.5
95,3
21.3
66,9
23.3
89,1
25.7
48,8
28.0
72,5
29.4
13,0
31.5
70,5
35.6
08,8
38.6
82,4
35.4
90,3
35.7
32,2
36.2
19,0
34.5
54,4
34.2
24,5
34.8
31,8
35.5
01,4
36.7
17,5
38.9
22,5
41.0
81,4
43.1
08,5
6 K
ON
ČNA
PO
TRO
ŠNJA
(6=7
+8)
14.2
04,3
15.7
89,1
17.4
01,0
18.9
67,0
20.1
56,5
21.1
18,5
22.0
47,8
24.0
52,0
26.2
74,3
27.0
33,9
27.6
69,7
28.2
05,1
27.8
05,8
27.1
63,4
27.4
65,1
27.9
78,5
29.1
59,1
30.5
27,7
31.8
27,9
33.0
48,2
7 Z
ASE
BNA
PO
TRO
ŠNJA
10.7
06,5
11.7
91,2
12.9
89,5
14.1
39,8
14.9
91,7
15.6
58,9
16.2
29,0
17.9
73,2
19.4
33,4
19.7
79,4
20.3
16,5
20.6
67,7
20.5
09,6
20.0
90,3
20.4
65,8
20.7
71,7
21.5
81,0
22.6
47,2
23.6
14,3
24.6
03,0
-
gos
podi
njst
va10
.504
,511
.591
,712
.777
,113
.905
,814
.743
,015
.420
,715
.972
,917
.674
,019
.141
,719
.481
,719
.979
,620
.337
,920
.202
,719
.784
,620
.140
,620
.437
,021
.249
,722
.302
,223
.258
,124
.233
,2
-
izda
tki z
aseb
nih
nepr
ofitn
ih in
stitu
cij
202,
019
9,5
212,
423
4,0
248,
723
8,2
256,
129
9,2
291,
729
7,7
336,
932
9,8
306,
930
5,7
325,
233
4,7
331,
334
5,0
356,
136
9,8
8 D
RŽAV
NA
PO
TRO
ŠNJA
3.49
7,7
3.99
8,0
4.41
1,4
4.82
7,1
5.16
4,9
5.45
9,6
5.81
8,8
6.07
8,9
6.84
1,0
7.25
4,5
7.35
3,3
7.53
7,4
7.29
6,3
7.07
3,1
6.99
9,3
7.20
6,8
7.57
8,0
7.88
0,5
8.21
3,6
8.44
5,2
9 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
(9=1
0+11
)5.
391,
05.
577,
75.
988,
16.
781,
87.
915,
98.
294,
59.
522,
711
.556
,812
.408
,18.
456,
48.
062,
58.
013,
96.
748,
57.
061,
27.
366,
77.
522,
97.
558,
48.
394,
89.
253,
510
.060
,3
10 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
V O
SNO
VNA
SRE
DST
VA5.
168,
65.
572,
75.
837,
16.
466,
57.
239,
97.
788,
28.
780,
010
.107
,911
.230
,08.
806,
17.
726,
67.
450,
76.
933,
97.
174,
97.
291,
77.
322,
07.
105,
27.
911,
58.
758,
09.
563,
0
11 S
PREM
EMBE
ZA
LOG
IN V
RED
NO
STN
I PR
EDM
ETI
222,
45,
015
1,1
315,
367
6,1
506,
374
2,6
1.44
8,9
1.17
8,1
-349
,633
5,9
563,
2-1
85,4
-113
,875
,020
0,9
453,
248
3,3
495,
549
7,4
Vir p
odat
kov:
SU
RS, n
apov
ed U
MA
R.
Tabe
la 5
b: Iz
datk
ovna
str
uktu
ra b
ruto
dom
ačeg
a pr
oizv
oda
teko
če c
ene,
str
uktu
ra v
%
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1 B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
(1=4
+5)
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
100,
010
0,0
2 IZ
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V50
,051
,752
,250
,955
,059
,664
,767
,666
,157
,264
,370
,473
,174
,575
,877
,077
,781
,883
,885
,8
3 U
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V53
,752
,851
,251
,256
,460
,264
,768
,968
,055
,462
,968
,568
,969
,068
,468
,468
,572
,974
,676
,6
4 S
ALD
O m
enja
ve s
tujin
o (4
=2-3
)-3
,7-1
,01,
0-0
,3-1
,4-0
,60,
0-1
,3-1
,91,
91,
41,
84,
25,
67,
48,
69,
29,
09,
29,
3
5 D
OM
AČA
PO
TRO
ŠNJA
(5=6
+9)
103,
710
1,0
99,0
100,
310
1,4
100,
610
0,0
101,
310
1,9
98,1
98,6
98,2
95,8
94,4
92,6
91,4
90,8
91,0
90,8
90,7
6 K
ON
ČNA
PO
TRO
ŠNJA
(6=7
+8)
75,1
74,7
73,7
73,9
72,8
72,3
69,9
68,4
69,2
74,7
76,3
76,4
77,1
75,0
73,0
72,0
72,1
71,4
70,3
69,6
7 Z
ASE
BNA
PO
TRO
ŠNJA
56,6
55,8
55,0
55,1
54,2
53,6
51,4
51,1
51,2
54,7
56,0
56,0
56,9
55,4
54,4
53,5
53,4
53,0
52,2
51,8
-
gos
podi
njst
va55
,654
,854
,154
,253
,352
,850
,650
,350
,453
,955
,155
,156
,054
,653
,552
,652
,652
,251
,451
,0
-
izda
tki z
aseb
nih
nepr
ofitn
ih in
stitu
cij
1,1
0,9
0,9
0,9
0,9
0,8
0,8
0,9
0,8
0,8
0,9
0,9
0,9
0,8
0,9
0,9
0,8
0,8
0,8
0,8
8 D
RŽAV
NA
PO
TRO
ŠNJA
18,5
18,9
18,7
18,8
18,7
18,7
18,4
17,3
18,0
20,1
20,3
20,4
20,2
19,5
18,6
18,6
18,7
18,4
18,1
17,8
9 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
(9=1
0+11
)28
,526
,425
,326
,428
,628
,430
,232
,932
,723
,422
,221
,718
,719
,519
,619
,418
,719
,620
,421
,2
10 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
V O
SNO
VNA
SRE
DST
VA27
,326
,424
,725
,226
,226
,627
,828
,829
,624
,321
,320
,219
,219
,819
,418
,917
,618
,519
,320
,1
11 S
PREM
EMBE
ZA
LOG
IN V
RED
NO
STN
I PR
EDM
ETI
1,2
0,0
0,6
1,2
2,4
1,7
2,4
4,1
3,1
-1,0
0,9
1,5
-0,5
-0,3
0,2
0,5
1,1
1,1
1,1
1,0
Vir p
odat
kov:
SU
RS, n
apov
ed U
MA
R.
32 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 6
a: Iz
datk
ovna
str
uktu
ra b
ruto
dom
ačeg
a pr
oizv
oda
mio
EU
R
stal
ne c
ene
pret
ekle
ga le
tast
alne
cen
e 20
16
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1 B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
(1=4
+5)
17.9
25,5
19.4
59,5
21.9
58,0
24.2
93,9
26.7
84,5
28.7
80,4
30.8
79,7
33.7
45,8
36.3
12,7
34.9
92,0
36.6
13,9
36.4
87,8
35.9
11,3
35.6
67,7
37.3
18,8
38.4
64,6
40.0
59,3
42.1
81,5
43.8
26,1
45.2
40,0
2 IZ
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V8.
554,
810
.130
,911
.794
,912
.710
,314
.767
,516
.939
,219
.872
,423
.193
,224
.752
,320
.927
,422
.804
,824
.912
,626
.117
,627
.185
,228
.542
,229
.945
,931
.828
,834
.150
,336
.727
,438
.968
,1
3 U
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V8.
896,
210
.512
,911
.791
,312
.868
,914
.981
,116
.755
,719
.779
,923
.854
,025
.150
,420
.955
,421
.395
,923
.924
,324
.351
,225
.370
,626
.023
,626
.949
,028
.316
,130
.149
,032
.458
,234
.488
,2
4 S
ALD
O m
enja
ve s
tujin
o (4
=2-3
)-3
41,4
-382
,03,
6-1
58,6
-213
,618
3,4
92,5
-660
,8-3
98,1
-27,
91.
408,
998
8,3
1.76
6,4
1.81
4,6
2.51
8,6
2.99
6,9
3.51
2,7
4.00
1,3
4.26
9,2
4.47
9,9
5 D
OM
AČA
PO
TRO
ŠNJA
(5=6
+9)
18.2
66,9
19.8
41,5
21.9
54,5
24.4
52,5
26.9
98,1
28.5
97,0
30.7
87,2
34.4
06,6
36.7
10,7
35.0
19,9
35.2
04,9
35.4
99,5
34.1
45,0
33.8
53,1
34.8
00,3
35.4
67,7
36.5
46,6
38.1
80,2
39.5
56,9
40.7
60,1
6 K
ON
ČNA
PO
TRO
ŠNJA
(6=7
+8)
13.1
81,8
14.5
59,7
16.2
11,5
17.9
67,2
19.5
17,5
20.6
24,8
21.4
83,7
23.1
94,6
24.7
80,8
26.6
13,3
27.2
44,0
27.6
10,8
27.5
30,6
26.8
14,1
27.4
67,7
28.0
88,2
29.0
29,3
29.9
55,7
30.7
00,9
31.3
12,9
7 Z
ASE
BNA
PO
TRO
ŠNJA
9.98
6,5
10.9
64,1
12.0
84,4
13.4
37,1
14.5
60,2
15.3
21,2
15.8
53,4
17.2
63,1
18.4
02,3
19.6
07,5
20.0
27,3
20.3
11,7
20.1
62,7
19.6
67,8
20.4
80,0
20.8
98,0
21.6
44,8
22.2
90,5
22.9
66,8
23.5
05,3
-
gos
podi
njst
va9.
773,
710
.776
,411
.877
,013
.216
,114
.322
,415
.089
,815
.604
,716
.979
,818
.125
,819
.318
,619
.692
,219
.984
,719
.857
,219
.362
,220
.156
,720
.564
,921
.316
,021
.950
,922
.620
,423
.152
,0
-
izda
tki z
aseb
nih
nepr
ofitn
ih in
stitu
cij
212,
818
7,7
207,
422
1,0
237,
823
1,4
248,
728
3,3
276,
528
8,9
335,
132
7,0
305,
530
5,6
323,
333
3,1
328,
833
9,6
346,
435
3,3
8 D
RŽAV
NA
PO
TRO
ŠNJA
3.19
5,3
3.59
5,6
4.12
7,2
4.53
0,1
4.95
7,2
5.30
3,6
5.63
0,3
5.93
1,5
6.37
8,4
7.00
5,7
7.21
6,6
7.29
9,1
7.36
7,9
7.14
6,2
6.98
7,7
7.19
0,2
7.38
4,5
7.66
5,1
7.73
4,1
7.80
7,6
9 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
(9=1
0+11
)5.
085,
15.
281,
75.
742,
96.
485,
37.
480,
67.
972,
29.
303,
411
.212
,011
.929
,98.
406,
77.
961,
07.
888,
86.
614,
47.
039,
07.
332,
67.
379,
57.
517,
38.
224,
58.
856,
09.
447,
3
10 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
V O
SNO
VNA
SRE
DST
VA4.
882,
65.
272,
35.
600,
76.
173,
96.
815,
27.
491,
08.
582,
49.
829,
810
.817
,88.
758,
67.
634,
27.
345,
76.
792,
47.
152,
97.
251,
57.
176,
07.
057,
87.
741,
28.
360,
58.
949,
9
11 S
PREM
EMBE
ZA
LOG
IN V
RED
NO
STN
I PR
EDM
ETI
202,
59,
414
2,3
311,
366
5,4
481,
272
0,9
1.38
2,1
1.11
2,1
-351
,932
6,7
543,
1-1
78,1
-114
,081
,120
3,5
459,
548
3,3
495,
549
7,4
Vir p
odat
kov:
SU
RS, p
rera
čuni
, nap
oved
UM
AR.
Tabe
la 6
b: Iz
datk
ovna
str
uktu
ra b
ruto
dom
ačeg
a pr
oizv
oda
real
ne s
topn
je ra
sti v
%
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
1 B
RUTO
DO
MA
ČI P
ROIZ
VOD
(1=4
+5)
4,2
2,9
3,8
2,8
4,4
4,0
5,7
6,9
3,3
-7,8
1,2
0,6
-2,7
-1,1
3,0
2,3
3,1
4,4
3,9
3,2
2 IZ
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V12
,67,
27,
83,
213
,011
,414
,113
,64,
2-1
6,6
10,2
6,9
0,6
3,1
5,7
5,0
6,4
8,8
7,5
6,1
3 U
VOZ
PRO
IZVO
DO
V IN
STO
RITE
V6,
63,
65,
66,
514
,07,
312
,416
,83,
8-1
8,8
6,8
5,0
-3,7
2,1
4,1
4,7
6,6
8,9
7,7
6,3
4 S
ALD
O m
enja
ve s
tujin
o 1
2,3
1,6
1,1
-1,7
-0,5
2,1
1,0
-2,0
0,2
1,9
2,0
1,3
3,0
0,8
1,4
0,6
0,5
0,7
0,6
0,5
5 D
OM
AČA
PO
TRO
ŠNJA
(5=6
+9)
1,7
1,3
2,8
4,5
4,9
1,9
4,7
9,0
3,1
-9,5
-0,8
-0,7
-5,7
-2,0
1,7
1,8
2,9
4,0
3,6
3,0
6 K
ON
ČNA
PO
TRO
ŠNJA
(6=7
+8)
1,5
2,5
2,7
3,3
2,9
2,3
1,7
5,2
3,0
1,3
0,8
-0,2
-2,4
-3,6
1,1
2,3
3,8
2,7
2,5
2,0
7 Z
ASE
BNA
PO
TRO
ŠNJA
0,8
2,4
2,5
3,4
3,0
2,2
1,2
6,4
2,4
0,9
1,3
0,0
-2,4
-4,1
1,9
2,1
4,2
3,3
3,0
2,3
-
gos
podi
njst
va0,
62,
62,
53,
43,
02,
41,
26,
32,
60,
91,
10,
0-2
,4-4
,21,
92,
14,
33,
33,
02,
3
-
izda
tki z
aseb
nih
nepr
ofitn
ih in
stitu
cij
10,3
-7,1
4,0
4,0
1,6
-6,9
4,4
10,6
-7,6
-1,0
12,6
-2,9
-7,4
-0,4
5,8
2,4
-1,7
2,5
2,0
2,0
8 D
RŽAV
NA
PO
TRO
ŠNJA
3,8
2,8
3,2
2,7
2,7
2,7
3,1
1,9
4,9
2,4
-0,5
-0,7
-2,2
-2,1
-1,2
2,7
2,5
1,1
0,9
0,9
9 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
(9=1
0+11
)2,
4-2
,03,
08,
310
,30,
712
,217
,73,
2-3
2,2
-5,9
-2,2
-17,
54,
33,
80,
2-0
,18,
87,
76,
7
10 B
RUTO
INVE
STIC
IJE
V O
SNO
VNA
SRE
DST
VA2,
42,
00,
55,
85,
43,
510
,212
,07,
0-2
2,0
-13,
3-4
,9-8
,83,
21,
1-1
,6-3
,69,
08,
07,
0
11 S
PREM
EMBE
ZAL
OG
IN V
RED
N. P
RED
MET
I 10,
0-1
,20,
70,
71,
4-0
,70,
72,
0-0
,9-4
,01,
90,
6-2
,00,
20,
50,
30,
70,
10,
00,
0
Vir p
odat
kov:
SU
RS, p
rera
čuni
in n
apov
ed U
MA
R. O
pom
ba: 1 K
ot p
rispe
vek
k re
alni
rast
i BD
P (v
ods
totn
ih to
čkah
).
33Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 7
: Pla
čiln
a bi
lanc
a - p
lači
lno
bila
nčna
sta
tist
ika
mio
EU
R
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
I. TE
KOČI
RAČ
UN
-610
921
8-2
13-7
46-5
24-5
78-1
.451
-2.0
17-2
03-4
368
775
1.59
42.
179
1.69
82.
108
2.01
32.
296
2.53
8
1. B
LAG
O-1
.335
-872
-378
-673
-1.1
52-1
.072
-922
-1.4
12-2
.114
-425
-748
-974
-81
708
1.18
11.
476
1.53
61.
361
1.48
11.
500
1
.1.Iz
voz
blag
a 8.
849
9.67
410
.450
10.7
3012
.284
14.0
9416
.769
19.5
1720
.030
16.2
8318
.631
21.0
4221
.256
21.6
9222
.961
24.0
3924
.991
27.9
4830
.379
32.6
94
1
.2.U
voz
blag
a 10
.183
10.5
4710
.828
11.4
0313
.436
15.1
6617
.691
20.9
2922
.144
16.7
0819
.379
22.0
1621
.337
20.9
8421
.780
22.5
6323
.454
26.5
8728
.898
31.1
94
2. S
TORI
TVE
570
676
683
647
802
935
937
984
1.40
91.
111
1.21
01.
406
1.50
91.
732
1.69
71.
860
2.17
42.
489
2.71
42.
911
2
.1.Iz
voz
stor
itev
2.18
82.
394
2.58
82.
655
2.96
03.
300
3.61
84.
195
5.06
04.
403
4.65
54.
906
5.10
65.
317
5.55
85.
866
6.41
07.
064
7.59
18.
091
-
Tran
spor
t53
756
363
868
481
292
61.
060
1.26
01.
436
1.09
01.
210
1.30
91.
346
1.39
81.
529
1.67
21.
854
2.05
12.
203
2.35
5
-
Poto
vanj
a1.
045
1.10
51.
143
1.18
61.
312
1.45
11.
555
1.66
51.
827
1.80
41.
925
1.97
52.
008
2.04
32.
060
2.09
82.
190
2.31
22.
436
2.56
7
-
Ost
alo
606
727
808
785
836
923
1.00
21.
269
1.79
71.
508
1.52
01.
622
1.75
21.
877
1.96
92.
096
2.36
62.
701
2.95
13.
169
2
.2.U
voz
stor
itev
1.61
81.
718
1.90
62.
008
2.15
82.
365
2.68
03.
211
3.65
03.
291
3.44
43.
500
3.59
73.
586
3.86
24.
007
4.23
64.
575
4.87
65.
180
-
Tran
spor
t38
635
838
642
148
752
660
373
587
565
471
672
571
373
881
485
192
21.
010
1.06
71.
126
-
Poto
vanj
a55
660
163
566
470
370
777
283
192
291
392
381
773
070
874
582
385
494
099
91.
046
-
Ost
alo
675
760
885
923
967
1.13
11.
305
1.64
41.
853
1.72
51.
805
1.95
82.
153
2.14
02.
302
2.33
32.
460
2.62
62.
811
3.00
7
1.,2
. BLA
GO
IN S
TORI
TVE
-764
-196
304
-26
-350
-137
16-4
28-7
0468
646
243
21.
428
2.44
02.
878
3.33
63.
711
3.85
04.
195
4.41
1
Izv
oz b
laga
in s
torit
ev11
.037
12.0
6913
.038
13.3
8515
.244
17.3
9320
.386
23.7
1225
.090
20.6
8623
.285
25.9
4826
.362
27.0
1028
.519
29.9
0531
.400
35.0
1237
.970
40.7
85
Uvo
z bl
aga
in s
torit
ev
11.8
0112
.265
12.7
3413
.412
15.5
9417
.530
20.3
7124
.140
25.7
9419
.999
22.8
2325
.516
24.9
3424
.569
25.6
4126
.569
27.6
9031
.163
33.7
7536
.374
3. P
RIM
ARN
I DO
HO
DKI
2962
-147
-212
-333
-251
-362
-766
-1.0
28-5
36-3
73-2
79-5
78-4
82-4
28-1
.263
-1.2
94-1
.439
-1.5
00-1
.447
3
.1.P
reje
mki
453
496
468
484
535
747
1.00
61.
318
1.55
293
589
51.
318
853
822
1.09
31.
345
1.43
61.
447
1.46
31.
504
-
Od
dela
204
197
207
192
201
205
218
229
238
212
240
327
169
201
235
323
276
265
271
275
-
Od
kapi
tala
249
299
261
292
311
430
653
938
1.02
141
628
758
020
754
368
500
623
591
573
583
-
Ost
ali p
rimar
ni d
ohod
ki0
00
023
112
136
151
294
306
367
411
478
567
490
522
537
591
619
646
3
.2.Iz
datk
i42
543
461
569
686
899
81.
368
2.08
42.
580
1.47
11.
268
1.59
81.
431
1.30
31.
521
2.60
82.
730
2.88
62.
963
2.95
1
-
Od
dela
2930
4757
6377
110
179
230
116
8993
9910
011
412
212
713
514
515
5
-
Od
kapi
tala
395
404
567
639
768
850
1.17
51.
768
2.05
91.
228
1.03
11.
328
1.09
791
71.
063
2.05
72.
113
2.21
62.
239
2.17
3
-
Ost
ali p
rimar
ni d
ohod
ki0
00
037
7283
136
291
127
147
176
235
286
344
429
490
535
579
623
4. S
EKU
ND
ARN
I DO
HO
DKI
125
144
6026
-62
-136
-231
-258
-285
-353
-132
-84
-75
-365
-271
-375
-309
-397
-398
-426
4
.1.P
reje
mki
371
436
500
474
538
627
649
790
600
675
864
993
931
630
709
733
745
775
811
807
4
.2.Iz
datk
i24
529
343
944
960
076
388
01.
048
885
1.02
999
61.
077
1.00
699
498
01.
108
1.05
41.
172
1.21
01.
233
Vir p
odat
kov:
BS,
nap
oved
UM
AR.
O
pom
ba: M
etod
olog
ija p
lači
lne
bila
nce
tem
elji
na p
ripor
očili
h še
ste
izda
je P
riroč
nika
za
izde
lavo
pla
čiln
e bi
lanc
e, k
i ga
je iz
dal M
edna
rodn
i den
arni
skl
ad (B
alan
ce o
f Pay
men
ts a
nd In
tern
atio
nal I
nves
tmen
t Pos
ition
).
34 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 7
: Pla
čiln
a bi
lanc
a - p
lači
lno
bila
nčna
sta
tist
ika
- nad
alje
vanj
em
io E
UR
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
II. K
API
TALS
KI R
AČU
N4
-4-1
64-1
65-9
6-1
14-1
31-5
2-3
09
54-8
541
162
7941
2-3
02
1
. Bru
to p
ridob
itve/
odtu
jitve
ne
proi
zved
enih
nefi
nanč
nih
imet
ij3
-5-1
-20
-5-5
-1-3
-6-3
-12
-4-1
0-2
4-3
7-4
5
2
. Kap
itals
ki tr
ansf
erji
11
-163
-164
-96
-109
-126
-51
-26
1657
-73
4517
210
244
9-2
57
III. F
INA
NČN
I RAČ
UN
-538
144
-167
-211
-790
-1.0
78-1
.205
-1.0
77-3
.366
-1.2
74-1
.460
-754
-142
1.00
42.
251
1.65
81.
129
1
.Nep
osre
dne
nalo
žbe
-77
-239
-1.5
0718
1-1
0454
106
600
130
497
-93
-640
-466
-47
-584
-1.2
69-8
80
- Im
etja
7217
435
963
140
085
571
01.
417
884
244
138
-3-4
3924
155
292
431
- O
bvez
nost
i14
941
41.
865
451
504
801
605
817
754
-253
231
636
2771
739
1.56
01.
311
2
.Nal
ožbe
v v
redn
ostn
e pa
pirje
-185
-80
6922
363
71.
313
1.44
22.
255
-592
-4.6
28-1
.961
-1.8
4422
0-4
.176
-3.9
682.
929
5.07
9
3
.Fin
ančn
i der
ivat
ivi
00
00
-610
1315
-46
-15
117
155
8927
-51
-98
-215
4
. Ost
ale
nalo
žbe
-462
-976
-614
-879
-1.0
61-2
.644
-1.4
85-3
.809
-2.8
362.
830
497
1.64
645
5.19
46.
765
208
-2.7
58
4.1
.Imet
ja57
6-2
4854
473
11.
319
1.49
01.
987
6.63
6-1
19-4
73-1
.807
425
456
599
4.73
7-6
17-2
.335
4.2
.Obv
ezno
sti
1.03
872
81.
158
1.61
02.
380
4.13
43.
471
10.4
452.
717
-3.3
03-2
.303
-1.2
2141
1-4
.595
-2.0
28-8
2542
3
5
. Rez
ervn
a im
etja
187
1.43
91.
885
264
-256
189
-1.2
81-1
40-2
142
-19
-72
-31
589
-113
-97
IV. N
ETO
NA
PAKE
IN IZ
PUST
ITVE
6913
9-2
2116
752
-440
-496
426
-1.3
19-1
.081
-1.4
70-7
37-9
58-7
52-6
-453
-677
Vir p
odat
kov:
BS,
nap
oved
UM
AR.
O
pom
ba: M
etod
olog
ija p
lači
lne
bila
nce
tem
elji
na p
ripor
očili
h še
ste
izda
je P
riroč
nika
za
izde
lavo
pla
čiln
e bi
lanc
e, k
i ga
je iz
dal M
edna
rodn
i den
arni
skl
ad (B
alan
ce o
f Pay
men
ts a
nd In
tern
atio
nal I
nves
tmen
t Pos
ition
).
35Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 8
: Kaz
alni
ki tr
ga d
ela
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
napo
ved
PON
UD
BA N
A T
RGU
DEL
A
Stop
nja
aktiv
nost
i (20
-64
let,
v %
)73
,473
,574
,372
,875
,576
,076
,076
,176
,376
,375
,874
,574
,974
,975
,176
,076
,277
,878
,879
,5
Akt
ivno
pre
biva
lstv
o po
AD
S, š
tevi
lo (v
tiso
č)96
096
998
095
81.
006
1.01
51.
022
1.03
51.
041
1.04
21.
041
1.02
01.
013
1.00
81.
015
1.00
899
51.
011
1.01
91.
022
- l
etna
rast
(v %
)0,
10,
91,
1-2
,25,
00,
90,
71,
30,
60,
00,
0-2
,1-0
,6-0
,60,
7-0
,7-1
,31,
70,
70,
3
ZAPO
SLEN
OST
IN B
REZP
OSE
LNO
ST
Zapo
slen
ost p
o na
cion
alni
h ra
čuni
h (v
tiso
č)91
4,4
919,
693
4,1
931,
393
4,0
929,
594
4,1
975,
81.
000,
898
2,9
962,
194
6,0
937,
292
6,7
930,
094
1,6
959,
798
6,0
1.00
2,5
1.01
1,8
- l
etna
rast
(v %
)1,
60,
61,
6-0
,30,
3-0
,51,
63,
42,
6-1
,8-2
,1-1
,7-0
,9-1
,10,
41,
21,
92,
71,
70,
9
Del
ovno
akt
ivni
po
AD
S (v
tiso
č)89
3,7
914,
092
2,2
896,
394
5,8
949,
396
1,2
985,
299
6,1
980,
796
6,0
936,
292
3,7
906,
091
7,0
917,
691
5,1
942,
695
5,7
962,
4
- l
etna
rast
(v %
)0,
62,
30,
9-2
,85,
50,
41,
32,
51,
1-1
,5-1
,5-3
,1-1
,3-1
,91,
20,
1-0
,33,
01,
40,
7
Stop
nja
delo
vne
aktiv
nost
i (20
-64
let,
v %
)68
,569
,470
,068
,171
,071
,171
,572
,473
,071
,970
,368
,468
,367
,267
,869
,170
,172
,573
,974
,9
Form
alno
del
ovno
akt
ivni
(v ti
soč)
*80
0,5
806,
380
8,7
801,
480
7,5
813,
182
4,8
854,
087
9,3
858,
283
5,0
824,
081
0,0
793,
679
7,8
804,
681
7,2
844,
485
9,2
868,
0
- l
etna
rast
(v %
)1,
30,
70,
3-0
,90,
80,
71,
43,
53,
0-2
,4-2
,7-1
,3-1
,7-2
,00,
50,
91,
63,
31,
81,
0
od te
h os
ebe
v de
lovn
em ra
zmer
ju (v
tiso
č)71
5,4
722,
172
1,4
722,
172
4,4
731,
674
1,6
766,
078
9,9
767,
474
7,2
729,
171
7,0
698,
770
3,0
713,
173
0,5
754,
876
8,9
777,
1
- l
etna
rast
(v %
)1,
80,
9-0
,10,
10,
31,
01,
43,
33,
1-2
,8-2
,6-2
,4-1
,6-2
,60,
61,
42,
43,
31,
91,
1
od te
h sa
moz
apos
leni
(v ti
soč)
85,1
84,2
87,3
79,2
83,1
81,5
83,3
87,9
89,4
90,8
87,8
94,9
93,0
94,9
94,8
91,6
86,7
89,6
90,3
90,9
- l
etna
rast
(v %
)-2
,7-1
,13,
6-9
,24,
9-1
,92,
15,
61,
61,
6-3
,38,
1-2
,12,
1-0
,1-3
,4-5
,33,
40,
70,
6
Brez
pose
lni p
o A
DS
(v ti
soč)
66,1
54,8
57,7
61,7
60,1
66,0
60,9
49,7
45,1
60,8
75,2
83,3
89,7
101,
898
,090
,579
,768
,763
,059
,5
- l
etna
rast
(v %
)-5
,8-1
7,1
5,3
6,9
-2,6
9,8
-7,7
-18,
4-9
,334
,823
,710
,87,
713
,5-3
,7-7
,7-1
1,9
-13,
7-8
,4-5
,6
Regi
strir
ani b
rezp
osel
ni (v
tiso
č)10
6,6
101,
910
2,6
97,7
92,8
91,9
85,8
71,3
63,2
86,4
100,
511
0,7
110,
211
9,8
120,
111
2,7
103,
289
,182
,279
,5
- l
etna
rast
(v %
)-1
0,4
-4,5
0,8
-4,8
-5,0
-1,0
-6,6
-16,
9-1
1,4
36,6
16,4
10,1
-0,5
8,8
0,2
-6,1
-8,5
-13,
6-7
,7-3
,3
Stop
nja
brez
pose
lnos
ti po
AD
S (v
%)
6,9
5,7
6,0
6,5
6,0
6,5
6,0
4,9
4,4
5,9
7,3
8,2
8,9
10,1
9,7
9,0
8,0
6,8
6,2
5,8
Stop
nja
regi
strir
ane
brez
pose
lnos
ti (v
%)
11,8
11,2
11,3
10,9
10,3
10,2
9,4
7,7
6,7
9,1
10,7
11,8
12,0
13,1
13,1
12,3
11,2
9,5
8,7
8,4
Vir:
SURS
, ZRS
Z; E
uros
tat;
napo
ved
UM
AR
in E
uros
tat.
Opo
mba
: * P
o st
atis
tične
m re
gist
ru d
elov
no a
ktiv
nega
pre
biva
lstv
a, v
klju
čno
z oc
eno
sam
osto
jnih
km
etov
.
36 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 9
a: K
onso
lidir
ana
bila
nca
javn
ega
finan
cira
nja
po m
etod
olog
iji G
FS -
IMF
teko
če c
ene,
v m
io E
UR
BILA
NCA
PRI
HO
DKO
V20
0020
0120
0220
0320
0420
0520
0620
0720
0820
0920
1020
1120
1220
1320
1420
1520
16
I.S
K U
P A
J
P R
I H O
D K
I
7.48
48.
547
9.08
210
.338
11.1
9611
.976
12.9
5914
.006
15.3
3914
.408
14.7
9414
.982
14.9
9914
.728
15.4
9415
.714
15.8
42
DAV
ČNI P
RIH
OD
KI
6.95
47.
840
8.35
59.
560
10.2
1110
.884
11.7
6212
.758
13.9
3712
.955
12.8
4813
.209
13.1
1812
.648
13.1
9313
.746
14.2
40
DAV
KI N
A D
OH
OD
EK IN
DO
BIČE
K1.
300
1.49
31.
648
1.92
22.
115
2.24
22.
735
2.91
83.
442
2.80
52.
491
2.72
42.
657
2.13
72.
386
2.58
52.
681
Doh
odni
na1.
083
1.20
61.
335
1.47
41.
596
1.64
81.
793
1.80
42.
185
2.09
32.
039
2.05
42.
077
1.86
81.
916
1.98
62.
079
Dav
ek o
d do
hodk
a pr
avni
h os
eb21
628
731
444
851
959
494
21.
113
1.25
771
244
966
857
726
546
859
559
9
PRIS
PEVK
I ZA
SO
CIA
LNO
VA
RNO
ST2.
584
2.92
73.
231
3.50
23.
753
3.98
84.
231
4.59
85.
095
5.16
15.
234
5.26
85.
244
5.12
75.
272
5.47
45.
721
DAV
KI N
A P
LAČI
LNO
LIS
TO IN
DEL
OVN
O S
ILO
284
348
392
448
491
526
473
418
258
2828
2926
2320
2020
DAV
KI N
A P
REM
OŽE
NJE
111
138
144
144
165
170
189
206
215
207
220
215
234
254
245
238
256
DO
MAČ
I DAV
KI N
A B
LAG
O IN
STO
RITV
E2.
516
2.81
02.
807
3.39
93.
575
3.91
54.
077
4.49
94.
805
4.66
04.
781
4.85
64.
876
5.02
75.
191
5.34
75.
433
Dav
ek n
a do
dano
vre
dnos
t1.
713
1.83
91.
768
2.19
52.
251
2.53
62.
716
2.90
73.
145
2.83
82.
941
2.99
22.
905
3.02
93.
153
3.22
93.
272
Troš
arin
e56
069
471
382
590
896
195
61.
158
1.21
31.
415
1.43
91.
462
1.56
01.
491
1.49
11.
515
1.55
1
DAV
KI N
A M
EDN
. TRG
OVI
NO
IN T
RAN
SAKC
IJE
159
124
131
145
8139
5111
712
091
9110
083
7778
8282
DRU
GI D
AVKI
11
21
314
52
23
417
-11
01
48
NED
AVČN
I PR
IHO
DKI
398
580
559
623
677
633
633
709
855
684
923
829
912
989
1.18
495
696
3
KAPI
TALS
KI P
RIH
OD
KI
4043
6366
8711
316
713
711
710
717
665
6367
5396
96
DO
NA
CIJE
3145
5956
89
512
1011
1310
933
1912
10
TRA
NSF
ERN
I PRI
HO
DKI
6139
4633
3134
4342
5454
110
5452
535
2151
SRED
STVA
PRE
JETA
IZ P
RORA
ČUN
A E
U-
--
-18
330
234
834
836
559
772
581
584
593
81.
040
882
481
Vir p
odat
kov:
Min
istr
stvo
za
finan
ce, B
ilten
javn
ih fi
nanc
.
37Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 9
b: K
onso
lidir
ana
bila
nca
javn
ega
finan
cira
nja
po m
etod
olog
iji G
FS -
IMF
dele
ži v
prim
erja
vi z
BD
P v
%
BILA
NCA
PRI
HO
DKO
V20
0020
0120
0220
0320
0420
0520
0620
0720
0820
0920
1020
1120
1220
1320
1420
1520
16
I.S
K U
P A
J
P R
I H O
D K
I
39,6
40,4
38,4
40,3
40,5
41,0
41,1
39,8
40,4
39,8
40,8
40,6
41,6
40,6
41,2
40,5
39,2
DAV
ČNI P
RIH
OD
KI
36,8
37,1
35,4
37,2
36,9
37,2
37,3
36,3
36,7
35,8
35,4
35,8
36,4
34,9
35,1
35,4
35,2
DAV
KI N
A D
OH
OD
EK IN
DO
BIČE
K6,
97,
17,
07,
57,
67,
78,
78,
39,
17,
86,
97,
47,
45,
96,
36,
76,
6
Doh
odni
na5,
75,
75,
65,
75,
85,
65,
75,
15,
85,
85,
65,
65,
85,
25,
15,
15,
1
Dav
ek o
d do
bičk
a pr
avni
h os
eb1,
11,
41,
31,
71,
92,
03,
03,
23,
32,
01,
21,
81,
60,
71,
21,
51,
5
PRIS
PEVK
I ZA
SO
CIA
LNO
VA
RNO
ST13
,713
,813
,713
,613
,613
,613
,413
,113
,414
,314
,414
,314
,514
,114
,014
,114
,2
DAV
KI N
A P
LAČI
LNO
LIS
TO IN
DEL
OVN
O S
ILO
1,5
1,6
1,7
1,7
1,8
1,8
1,5
1,2
0,7
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,0
DAV
KI N
A P
REM
OŽE
NJE
0,6
0,7
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
0,7
0,7
0,6
0,6
DO
MAČ
I DAV
KI N
A B
LAG
O IN
STO
RITV
E13
,313
,311
,913
,212
,913
,412
,912
,812
,712
,913
,213
,213
,513
,913
,813
,813
,4
Dav
ek n
a do
dano
vre
dnos
t9,
18,
77,
58,
68,
18,
78,
68,
38,
37,
88,
18,
18,
18,
48,
48,
38,
1
Troš
arin
e3,
03,
33,
03,
23,
33,
33,
03,
33,
23,
94,
04,
04,
34,
14,
03,
93,
8
DAV
KI N
A M
EDN
. TRG
OVI
NO
IN T
RAN
SAKC
IJE
0,8
0,6
0,6
0,6
0,3
0,1
0,2
0,3
0,3
0,3
0,3
0,3
0,2
0,2
0,2
0,2
0,2
DRU
GI D
AVKI
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
NED
AVČN
I PR
IHO
DKI
2,1
2,7
2,4
2,4
2,4
2,2
2,0
2,0
2,3
1,9
2,5
2,2
2,5
2,7
3,1
2,5
2,4
KAPI
TALS
KI P
RIH
OD
KI
0,2
0,2
0,3
0,3
0,3
0,4
0,5
0,4
0,3
0,3
0,5
0,2
0,2
0,2
0,1
0,2
0,2
DO
NA
CIJE
0,2
0,2
0,3
0,2
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,1
0,0
0,0
TRA
NSF
ERN
I PRI
HO
DKI
0,3
0,2
0,2
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,2
0,3
0,1
0,1
0,1
0,0
0,1
0,1
SRED
STVA
PRE
JETA
IZ P
RORA
ČUN
A E
U-
--
-0,
71,
01,
11,
01,
01,
62,
02,
22,
32,
62,
82,
31,
2
Vir p
odat
kov:
Min
istr
stvo
za
finan
ce, B
ilten
javn
ih fi
nanc
; SU
RS, T
emel
jni a
greg
ati n
acio
naln
ih ra
čuno
v.
38 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 1
0a: K
onso
lidir
ana
bila
nca
javn
ega
finan
cira
nja
po m
etod
olog
iji G
FS -
IMF
teko
če c
ene,
mio
EU
R
BILA
NCA
OD
HO
DKO
V20
0020
0120
0220
0320
0420
0520
0620
0720
0820
0920
1020
1120
1220
1320
1420
1520
16
II.S
K U
P A
J
O D
H O
D K
I 7.
713
8.81
19.
733
10.6
6611
.552
12.2
7613
.209
13.9
1515
.442
16.3
6816
.693
16.5
4616
.126
16.2
8616
.755
16.9
5616
.497
TEKO
ČI O
DH
OD
KI
3.60
54.
191
4.66
85.
114
5.15
05.
354
5.68
95.
951
6.55
76.
801
6.96
06.
927
6.81
46.
838
7.04
37.
168
7.40
7
PL
AČE
IN D
RUG
I IZD
ATKI
ZA
POSL
ENIM
1.61
71.
905
2.14
92.
342
2.45
62.
521
2.67
12.
762
3.03
73.
363
3.35
93.
330
3.18
53.
114
3.11
63.
124
3.27
8
PR
ISPE
VKI D
ELO
DA
JALC
EV Z
A S
OC.
VA
RNO
ST
279
336
386
424
466
495
509
515
542
549
553
553
543
503
494
486
508
IZ
DAT
KI Z
A B
LAG
O IN
STO
RITV
E1.
402
1.61
01.
743
1.88
41.
794
1.91
12.
073
2.21
22.
527
2.51
02.
512
2.44
32.
373
2.23
92.
233
2.31
12.
371
PL
AČIL
A O
BRES
TI25
430
434
938
738
437
237
635
733
533
648
852
764
884
01.
097
1.04
31.
074
RE
ZERV
E53
3841
7850
5559
105
116
4347
7465
143
103
204
176
TEKO
ČI T
RAN
SFER
I3.
395
3.78
94.
202
4.57
95.
216
5.59
95.
926
6.14
46.
742
7.33
97.
629
7.81
97.
687
7.67
17.
592
7.54
07.
700
S
UBV
ENCI
JE24
626
425
229
032
438
140
342
347
759
858
249
650
352
046
739
939
7
T
RAN
SFER
I PO
SAM
EZN
IKO
M IN
GO
SPO
DIN
JSTV
OM
3.05
13.
427
3.79
94.
115
4.39
64.
629
4.87
15.
093
5.61
96.
024
6.27
86.
533
6.38
46.
343
6.33
56.
371
6.49
6
D
RUG
I TEK
OČI
TRA
NSF
ERI
12-3
3753
368
451
502
467
460
519
769
789
800
809
789
770
807
INVE
STIC
IJSK
I OD
HO
DKI
- SK
UPA
J71
383
086
397
21.
017
1.03
81.
306
1.46
51.
714
1.78
91.
707
1.39
61.
235
1.35
11.
717
1.81
596
2
I
NVE
STIC
IJSK
I OD
HO
DKI
46
353
453
759
363
165
490
11.
130
1.25
51.
294
1.31
11.
024
915
1.03
21.
451
1.52
078
4
I
NVE
STIC
IJSK
I TRA
NSF
ERI
250
296
326
379
386
383
405
334
459
495
396
372
320
319
266
295
178
PLA
ČILA
SRE
DST
EV V
PRO
RAČU
N E
U-
--
-17
028
628
835
642
843
939
740
539
042
540
343
342
7
III.
JAVN
OFI
NA
NČN
I PRE
SEŽE
K / P
RIM
AN
JKLJ
AJ (
I. - I
I.)-2
28-2
64-6
51-3
27-3
56-3
00-2
5091
-103
-1.9
60-1
.899
-1.5
64-1
.127
-1.5
58-1
.261
-1.2
42-6
54
Vir p
odat
kov:
Min
istr
stvo
za
finan
ce, B
ilten
javn
ih fi
nanc
.
39Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 1
0b: K
onso
lidir
ana
bila
nca
javn
ega
finan
cira
nja
po m
etod
olog
iji G
FS -
IMF
dele
ži v
prim
erja
vi z
BD
P v
%
BILA
NCA
OD
HO
DKO
V20
1120
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1220
1320
1420
1520
16
II.S
K U
P A
J
O D
H O
D K
I 40
,841
,741
,241
,641
,742
,041
,939
,640
,745
,346
,044
,844
,744
,944
,543
,740
,8
TEKO
ČI O
DH
OD
KI
19,1
19,8
19,8
19,9
18,6
18,3
18,0
16,9
17,3
18,8
19,2
18,8
18,9
18,9
18,7
18,5
18,3
PL
AČE
IN D
RUG
I IZD
ATKI
ZA
POSL
ENIM
8,6
9,0
9,1
9,1
8,9
8,6
8,5
7,9
8,0
9,3
9,3
9,0
8,8
8,6
8,3
8,0
8,1
PR
ISPE
VKI D
ELO
DA
JALC
EV Z
A S
OC.
VA
RNO
ST
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,7
1,6
1,5
1,4
1,5
1,5
1,5
1,5
1,4
1,3
1,3
1,3
IZ
DAT
KI Z
A B
LAG
O IN
STO
RITV
E7,
47,
67,
47,
36,
56,
56,
66,
36,
76,
96,
96,
66,
66,
25,
96,
05,
9
PL
AČIL
A O
BRES
TI1,
31,
41,
51,
51,
41,
31,
21,
00,
90,
91,
31,
41,
82,
32,
92,
72,
7
RE
ZERV
E0,
30,
20,
20,
30,
20,
20,
20,
30,
30,
10,
10,
20,
20,
40,
30,
50,
4
TEKO
ČI T
RAN
SFER
I18
,017
,917
,817
,818
,819
,218
,817
,517
,820
,321
,021
,221
,321
,220
,219
,419
,1
S
UBV
ENCI
JE1,
31,
21,
11,
11,
21,
31,
31,
21,
31,
71,
61,
31,
41,
41,
21,
01,
0
T
RAN
SFER
I PO
SAM
EZN
IKO
M IN
GO
SPO
DIN
JSTV
OM
16,1
16,2
16,1
16,0
15,9
15,8
15,4
14,5
14,8
16,7
17,3
17,7
17,7
17,5
16,8
16,4
16,1
D
RUG
I TEK
OČI
TRA
NSF
ERI
0,1
0,0
0,2
0,2
1,3
1,5
1,6
1,3
1,2
1,4
2,1
2,1
2,2
2,2
2,1
2,0
2,0
INVE
STIC
IJSK
I OD
HO
DKI
- SK
UPA
J3,
83,
93,
73,
83,
73,
64,
14,
24,
54,
94,
73,
83,
43,
74,
64,
72,
4
I
NVE
STIC
IJSK
I OD
HO
DKI
2,
52,
52,
32,
32,
32,
22,
93,
23,
33,
63,
62,
82,
52,
83,
93,
91,
9
I
NVE
STIC
IJSK
I TRA
NSF
ERI
1,3
1,4
1,4
1,5
1,4
1,3
1,3
1,0
1,2
1,4
1,1
1,0
0,9
0,9
0,7
0,8
0,4
PLA
ČILA
SRE
DST
EV V
PRO
RAČU
N E
U-
--
-0,
61,
00,
91,
01,
11,
21,
11,
11,
11,
21,
11,
11,
1
III.
JAVN
OFI
NA
NČN
I PRE
SEŽE
K / P
RIM
AN
JKLJ
AJ (
I. - I
I.)-1
,2-1
,2-2
,8-1
,3-1
,3-1
,0-0
,80,
3-0
,3-5
,4-5
,2-4
,2-3
,1-4
,3-3
,4-3
,2-1
,6
Vir p
odat
kov:
Min
istr
stvo
za
finan
ce, B
ilten
javn
ih fi
nanc
; SU
RS, T
emel
jni a
greg
ati n
acio
naln
ih ra
čuno
v.
40 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga
Tabe
la 1
1: In
dika
torj
i med
naro
dne
konk
uren
čnos
tile
tne
stop
nje
rast
i v %
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
napo
ved
Efek
tivn
i teč
aj1
N
omin
alno
-8,2
-5,2
-3,1
-0,4
-1,4
-1,0
-0,1
0,4
0,6
1,2
-2,3
0,0
-1,4
0,9
0,2
-3,1
1,0
0,5
0,7
Re
alno
- de
flato
r cen
e ži
vlje
njsk
ih p
otre
bšči
n -2
,5-0
,12,
13,
2-0
,1-0
,80,
31,
72,
31,
2-2
,1-1
,0-1
,21,
2-0
,2-4
,10,
30,
40,
6
Re
alno
- de
flato
r str
oški
del
a na
eno
to p
roiz
voda
go
spod
arst
vo-3
,20,
70,
42,
01,
6-1
,1-0
,10,
63,
45,
9-1
,6-2
,0-2
,9-0
,2-1
,7-3
,40,
90,
40,
7
Kom
pone
nte
stro
škov
del
a na
eno
to p
roiz
voda
N
omin
alni
str
oški
del
a na
eno
to p
roiz
voda
7,5
9,0
6,0
4,5
3,5
1,5
1,3
2,6
6,4
8,5
0,6
-0,8
0,8
0,5
-1,2
0,4
1,6
1,4
1,6
Sre
dsta
za
zapo
slen
e na
zap
osle
nega
, nom
inal
no10
,211
,68,
37,
87,
76,
05,
46,
27,
21,
84,
01,
5-1
,00,
51,
31,
42,
83,
13,
7
Pro
dukt
ivno
st d
ela,
real
no 2
2,6
2,4
2,2
3,2
4,1
4,5
4,0
3,5
0,7
-6,1
3,4
2,4
-1,8
0,0
2,6
1,0
1,2
1,6
2,1
Re
alni
str
oški
del
a na
eno
to p
roiz
voda
1,9
0,3
-1,5
-1,1
0,2
-0,1
-0,9
-1,5
1,8
5,0
1,6
-1,9
0,3
-1,1
-2,0
-0,6
0,7
0,0
-0,3
Pro
dukt
ivno
st d
ela,
nom
inal
no 3
8,1
11,2
10,0
9,0
7,5
6,1
6,3
7,8
5,3
-3,0
2,4
3,5
-1,3
1,6
3,4
2,0
2,1
3,0
4,0
Vir p
odat
kov:
SU
RS s
tatis
tika
naci
onal
nih
raču
nov,
ECB
, OEC
D, C
onse
nsus
For
ecas
ts F
ebru
ar 2
017,
nap
oved
in p
rera
čuni
UM
AR.
Opo
mbe
: 1 Har
mon
izira
ni e
fekt
ivni
teča
j do
37 tr
govi
nski
h pa
rtne
ric: 1
9 dr
žav
zuna
j evr
skeg
a ob
moč
ja in
18
drža
v ev
rske
ga o
bmoč
ja;
rast
vre
dnos
ti po
men
i apr
ecia
cijo
nac
iona
lne
valu
te in
obr
atno
. 2 Bru
to d
omač
i pro
izvo
d na
zap
osle
nega
, v s
taln
ih c
enah
; 3 B
ruto
dom
ači p
roiz
vod
na z
apos
lene
ga, v
teko
čih
cena
h.
41Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017
Seznam kraticKratice uporabljene v besedilu
ADS – Anketa o delovni sili, AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – Bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CME – Chicago Mercantile Exchange, ECB – European Central Bank, EK – Evropska komisija, EIA – Energy Information Administration, EU – Evropska unija, GFS – Government Finance Statistics, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, HICP – Harmonized index of consumer prices, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IKT – Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, KDPZ – kolektivno dopolnilno pokojninsko zavarovanje, MF – Ministrstvo za finance, NAWRU - Non-accelerating wage rate of unemployment, OECD – Organization for Economic Co-operation and Development, PSR – Pakt o stabilnosti in rasti, RS – Republika Slovenija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje
jese
nska
nap
oved
go
spod
arsk
ih g
iban
j 20
09
jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017