1 Št. 8, maj 2005 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/glasilo_05.pdfrisbe otrok iz...

Dominikov glas, maj 2005

1

Št. 8, maj 2005

Uvod

Vrtec Dominik Savio Domžale

2

UVODNIK Dragi bralci glasila! Pred vami je novo glasilo DOMINIKOV GLAS, ki v svoji pisani besedi, fotografiji in risbi prikazuje del dogajanja v našem vrtcu. Letošnja splošna tema, ki smo si jo delavci vrtca izbrali za moto je: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Z njim želimo še bolj zavedno pristopili k uresničevanju otrokovih potreb po gibanju, kar je pogoj za ohranjanje in sodelovanje z »zdravim Duhom«, ki smo ga prejeli. To smo skušali doseči z različnimi gibalnimi, športnimi dejavnostmi in s tem omogočiti razvoj otrok na področju raznolikih gibalnih spretnosti, v povezavi z njihovim čutenjem, doživljanjem, sprejemanjem .., ter v skladu z njihovimi spretnostmi in sposobnostmi. Pri našem delu smo spodbujali tudi vas starše, da se nam pridružite in se ob tem skupaj zavemo, kako pomembna je gibalna dejavnost (sprehodi, izleti, igra na

prostem, sveži zrak ...) za otrokov telesni in duševni razvoj. Naj bo to glasilo predvsem spod-buda vsem tistim, ki nosimo odgovornost za zdrav razvoj naših otrok.

Barbara Likovič Do miniko v gl as j e int erno gl as ilo v rt ca Do min ik Savio - Karit as Do m žale – Izhaj a enk rat l etno - Od gov arj a: s. Ivank a T adin a, di rek to r – - Uredn išk i odb or: B arb ara Likov ič, s. Iv an ka T adin a –Lek to ri ca: Karin Bo jc. R is be ot ro k i z v rt ca, fotog rafi je i z arh iv a vrt ca.

Praznik vrtca


3

DOMINIKOV DAN Po dolgih zimskih mesecih je končno prišla pomlad in z njo vred se je približal 6. maj, ko praznujemo god sv. Dominika Savia, zavetnika našega vrtca. Ta praznik bi lahko mirno šel mimo, ne da bi midva z možem za to sploh vedela. Ampak! Gospodova pota so pač vedno izvirna in zanimiva. Že v sredo popoldne je namreč v našem stanovanju odmevala nova melodija. Najina tri leta stara Maruša je prepevala »Oj, Dominik Savio, Bogu poješ glorio …« Ko sem jo vprašala, če so se naučili novo pesmico, me je zavrnila, rekoč:«A ne veš? Dominik ima

rojstni dan!« »A, tako.« V moji glavi pa je kot blisk hitro švignilo vprašanje, koga ima v mislih. A so dobili novega prijatelja v skupini?! In šele ko sem naslednji dan v vrtcu na vratih zagledala vabilo na Dominikov

piknik, sem ugotovila, katerega Dominika ima v mislih. O, mami !!! Napočilo je sobotno jutro, ko je Maruša že navsezgodaj oznanila:»Danes gremo pa na piknik!« Priprave so stekle v znamenju peke in petja. In končno se je ob 15.30 začel težko pričakovani Dominikov piknik s sveto mašo, ko smo se zbrali v šentjakobski cerkvi.

Praznik vrtca


4

Toliko lepega, pristnega, prisrčnega in spontanega lahko zares doživiš le tam, kjer je družina nekaj svetega. In v našem vrtcu to vsekakor je! Da to živijo in uresničujejo v vsakdanjem življenju, se je videlo na izvedbi piknika, ki nas je povezal v eno samo veliko družino. Nikomur se ni mudilo domov, najmanj pa našim malčkom, ki so se skupaj z vzgojiteljicami in starši pomerili v vlečenju vrvi, nogometu … Za najmlajše je bilo zanimivo »super padalo«, pa gugalnice, vrtiljak in tobogan. Za lačne pa polna miza dobrot, ki smo jih napekle mamice in očiji. Ja, zares živahno! Ob koncu dneva sem bila prepričana, da je bilo to druženje »prava naložba v vrednostne odnose«. Pesmica O, Dominik Savio pa mi še danes odzvanja v ušesih, posebej med vožnjo v službo ali iz nje, ko sem polna skrbi. S svojo vedrino in globino mi kar dvigne razpoloženje. Ja, Dominikov duh seže tudi v odrasla srca in v njih zbudi zdravo otroškost, ki nam je potrebna, da pristno in iz čiste ljubezni ljubimo Boga in otroke.

Karin Bojc

Človeško telo je predvsem zrcalo duše, ta pa je plamen njegove največje lepote.

(A. Rodin)

Prispevki staršev in vzgojiteljev


5

POMEN GIBANJA V NARAVI ZA OTROKE V prvih letih življenja je v ospredju gibalni razvoj in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek …) do sestavljenih in

zahtevnejših športnih dejavnosti. Otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. Odrasli se moramo potruditi, da otrokom šport približamo kot pomembno sestavino življenja, kot potrebo po gibanju in ne kot obveznost. Ob redni športni aktivnosti (še posebej v naravi) otroci ne izboljšajo le svojega

zdravstvenega stanja, ampak se tudi naučijo, kako njihova telesa delujejo in kako pomembna je aktivnost. Otrokom moramo omogočit i igro, s katero bodo izboljšali svoje sposobnosti in se razvili v samostojne, pozitivno naravnane osebnosti. Z razvojem tehnologije, urbanizacije in industrije se človek naravi vedno bolj odtujuje. Naravo na različne načine onesnažuje, uničuje in si kvari življenjsko okolje, hkrati pa v prostem času premalo zahaja v naravo in ne izrablja možnosti za svojo osebno rast, za zdravo in kakovostno življenje. Naloga odraslih je, da otrokom omogočimo prosto tekanje, skakanje in metanje različnih predmetov. Odpeljimo otroke večkrat iz utesnjenih prostorov v gozd, na travnik, ob potok … Za izlet v naravo si je treba vzeti čas, primerno se je treba obleči, seveda pa smo odvisni tudi od vremena. Taki so običajno izgovori odraslih. Veliko otrok ima danes premalo možnosti za igro, v kateri bi bilo dovolj prostora za potešitev potreb po gibanju. Kraje, kamor otroci radi zahajajo, obiskujmo večkrat. V isti dolini je mogoče početi vsakokrat kaj drugega – enkrat lahko postavimo



6

mlinček na vodi, spuščamo ladjice ali v vetrovnem vremenu spuščamo zmaja. Lahko zapremo oči in zaznali bomo različne vonje dreves in rož ali poslušamo petje ptic. Po istem bregu se enkrat kotalimo, naslednjič sankamo, spet drugič lahko nabiramo zelišča ali opazujemo živali. Gora je vsakokrat drugačna. Spoznajmo jo v vseh letnih časih. Važno je, da nam je z nahrbtniki na ramah po poteh čez travnike in skozi gozdove vedno lepo, pa tudi če ne dosežemo vrha gore. Starši, vzemimo si čas za otroke, z njimi uživajmo v naravi in pozabimo na vsakdanje skrbi in ne glejmo na uro!

Andreja Marin Soklič ZIMSKI ŠPORTI PRI ZVEZDICAH MALO DRUGAČE Letošnja zima nas je s snegom obdarila zelo pozno. Z otroki smo težko pričakovali sneg, snega pa ni in ni bilo. Tako smo v januarju, ko smo se pogovarjali o zimskih oblačilih, igrah na snegu ter zimskih športih, razočarano ugotovili, da snega ni in tudi iger na snegu ne moremo izvesti. Z otroki smo prišli na idejo, da se vseeno lahko igramo zimske športe v igralnici, le pripomočke si moramo narediti. Tako smo iz trdega kartona izdelali smuči. Da bi nam ostale na nogah, smo jih pritrdili z elastiko, ravno tako smo z elastiko pritrdili na noge krpe blaga, ki smo jih uporabili kot drsalke. Lepljenje slik zimskih športnikov je otroke zelo pritegnilo. Vsak dan so otroci opazovali slike, se pogovarjali,



7

kakšno opremo potrebujejo za posamezne vrste, ter se odločali, kakšno športno zvrst se bomo šli. Izvedli smo umetnostno drsanje in hokej, največ zanimanja pa je bilo za smučanje.

Otroci so z zanimanjem gledali nastajanje smuči, vsak je hotel imeti svoje, zato sva s pomočnico izdelali toliko parov, kolikor je otrok. Prvi dan, ko sva jim dali smuči, je vladalo veliko navdušenje. Otroci so si natikali smuči, a so nekateri imeli težave z natikanjem elastike, tako da sva imeli s

pomočnico veliko dela, da sva vse usposobili za igro. Ko sva gledali spretnost pri gibanju, sva opazili, da so nekateri spretnejši. To so bili t isti, ki so že v resnici smučali, ostalim so šle smučke navzkriž in so se jim zapletale. Po polurnem prostem gibanju so bili že veliko spretnejši. Odločili smo se, da bomo drugi dan s smučmi izvedli slalom, veleslalom in paralelni slalom. Drugi dan je bil otrokom najbolj všeč paralelni slalom, zato smo se odločili, da naslednji dan priredimo pravo tekmovanje z medaljami, himno in vsem ostalim, kar sodi zraven. Vsi otroci razen enega dečka so se odločili, da bodo tekmovali. Naredili smo progo in navijali za posameznike, jih spodbujali in jim na koncu vožnje zaploskali. Na koncu sva s pomočnico razglasili zmagovalce, jim podelili zlate medalje, ostalim pa srebrne, saj so se ravno tako potrudili po svojih močeh. Poudarili smo, da je važno sodelovanje in ne zmaga. Ker smo vsi Slovenci, smo zapeli našo himno in se še slikali za časopis.

Ugotovili smo, da kljub temu, da ni snega, lahko z domišljijo in sredstvi pričaramo zimsko veselje. Zima in še Nekdo zgoraj sta videla, da imamo radi sneg, zato sta nam ga v februarju veliko poslala in tako nismo zamudili prave igre na snegu.

Ana Dolinšek



8

STARŠI NAJRAJŠI VIDIMO USPEHE SVOJEGA OTROKA Starši najrajši vidimo uspehe svojega otroka. Uspehe od otroka konec koncev tudi pričakujemo. Želimo si, da bi m u po svojih močeh kar najbolj omogočili udejstvovanje na športnem, kulturnem, izobraževalnem in ostalih področjih, kjer se ocenjuje znanje oziroma sposobnost za opravljanje določene naloge. Pri otrocih je doseganje nadpovprečnih rezultatov povezano z nadarjenostjo in telesnim oziroma umskim razvojem. Za nadaljnjo usmeritev in razvoj našega otroka v zrelo osebnost pa imamo starši odločilen vpliv. Vse bolj se poudarja, da družina izgublja pomen in da na razvoj naših otrok vedno bolj vplivajo najrazličnejše ustanove. Mislim, da bi se dobri starši morali upreti taki miselnosti, kajti otroku je potrebno za njegov pravilen razvoj nuditi tudi ljubezen, sočutje in solidarnost, kar mu lahko v največji meri damo le starši. Tako bo za naše najmlajše odigrala odločilno vlogo tudi njihova osebnostna prebujenost, ko bodo enkrat vstopili med znanstvenike v hram učenosti, med vrhunsko pripravljene koncertante v koncertni dvorani, ali med do zadnjega atoma izenačene športnike na športni stezi. Za vrhunske športnike je že dolgo znano, da o njihovih uspehih odločajo tudi drugi dejavniki in ne samo njihova kondicijska pripravljenost. Lahko bi rekli, da lahko zmaguje le zdrav duh v zdravem telesu. Vendar velja v isti sapi poudariti, da je najmlajše že od malih nog potrebno navajati tudi na odpovedovanje in poraze.

Andrej Trojer



9

ZDRAV STARŠ EVS KI DUH Česa lahko našim otrokom želimo bolj kot zdravja, zdravega telesa in zdravega duha? Spomnimo se samo neprespanih noči in napornih dnevov, ko je otrok bolan. Kako zelo si takrat želimo, da bi bilo spet vse po starem, da bi otrok končno lahko spet šel v vrtec ali v šolo, starši pa v službo. Sama se v takih trenutkih najbolj zavem, kaj pomeni zdravje otrok in zdravje celotne družine. Na prvem roditeljskem sestanku v tem šolskem letu sta nam gospa Dolinšek in gospa Bajec razložili, da je moto letošnjega šolskega leta v našem vrtcu “zdrav duh v zdravem telesu”. “Odlična ideja,” sem pomislila, “vzgojiteljice v našem vrtcu se bodo še posebej trudile za zdravje naših otrok.” Našega malčka tako zdaj pogosto vprašam, kaj so počeli v vrtcu, pa odgovori, da telovadijo in da jim teta Marija kaže vaje, pa da so šli na sprehod in da imajo sedaj za sprehajanje novo vrvico. Na eni od govorilnih ur mi je gospa Dolinšek pokazala tudi načrt Domžal, kamor vrisujejo poti, ki so jih že prehodili. Vse pohvale našima vzgojiteljicama!

Kako pa krepimo zdrav “starševski duh”? Kako naj vzgajamo, kateri vzgojni model je primeren za naše otroke in našo družino? Je dobro kar prevzeti vzgojne prijeme naših staršev, čeprav čutimo, da z njimi

kot otroci nismo bili vedno zadovoljni? Kje naj pravzaprav iščemo ustrezne informacije, ko se pri vzgoji znajdemo v slepi ulici? Nedvomno lahko najdemo zelo veliko koristnih nasvetov o vzgoji v strokovnih knjigah. Res je, da zaradi obilice knjig, napisanih o vzgoji, vzgoja ni nič lažja, toda dobro je, da se izobražujemo.



10

Če neko strokovno knjigo le berem in se o njeni vsebini nimam priložnosti z nikomer pogovoriti, mi od vsebine ne ostane prav veliko. Pomemben dejavnik za krepitev mojega starševskega duha je pogovor z drugimi starši v naši šoli za starše, kjer se pogovarjamo o določenem poglavju knjige, ki smo jo izbrali za tekoče šolsko leto. Pomembno se mi zdi, da se pri naših pogovorih urimo tudi in predvsem v poslušanju drugih, saj t istega, ki govori o svojih vtisih o knjigi, ne prekinjamo in povemo svoje mnenje šele, ko smo na vrsti. Toda v šoli za starše se ne pogovarjamo le o vsebini knjige, pogosto se dotaknemo perečih tem vzgoje v naših družinah. Seveda v teh pogovorih ne bi tako uživali, če ne bi bilo za nami sestre Ivanke, ki naša srečanja pripravi in jih odlično vodi. Menim, da je pogovor v družini in predvsem pogovor z otroki ključnega pomena za zdrav starševski in družinski duh. Pregovor “molk je zlato” v zvezi z otroki ne drži! Čeprav nam pri treh letih postavljajo vprašanja v stilu ”Zakaj imamo roke, noge ...?” in se nam tak pogovor ne zdi posebej zanimiv, je pomembno, da se sklonimo k otroku in mu odgovorimo. Pogovori bodo vedno bolj zanimivi zlasti v času pubertete, ko bodo otroci še posebej potrebovali pogovor s starši, pa čeprav se jim bo zdelo, da starši

ničesar ne vedo in ne razumejo. Če bomo zdrav duh v zdravem telesu in zdrav starševski duh krepili že, ko so naši otroci še malčki, nam bo kasneje, ko bodo vzgojne preizkušnje večje in bolj zahtevne, gotovo lažje.

Irena Žižek – Trojer



11

POČITNICE Letošnje zimske počitnice smo preživeli v Termah Olimije pri Podčetrtku. To so bile naše prve prave zimske počitnice – letos je namreč Petra prvošolka. Ta kraj sva s Tomažem izbrala zato, ker ima poleg termalne vode zelo slikovito okolico in mnogo možnosti za sprehode. Na pot smo se odpravili v ponedeljek zjutraj. Vožnja nam je kar hitro minila ob pogovarjanju in v pričakovanju prvega kopanja. Petro (6 let) smo spraševali, če še zna plavati brez rokavčkov, Karmen (4 leta) pa je skrbelo, da jo bodo rokavčki žulili. Rok (5 mesecev) je vso pot prespal. Nastanili smo se v apartmaju, se preoblekli v kopalke, potem pa ... Petra še ni pozabila plavati in tudi Karmen rokavčki niso žulili. Rok pa je znal (le kje se je naučil?) zelo dobro čofotati po vodi. Naslednji dan smo se sankali, raziskovali Podčetrtek in se opremili z družabnimi igrami, ki smo jih pozabili vzeti od doma. Dekleti sta soglasno sklenili, da bosta naslednjič onidve poskrbeli, da bomo imeli s seboj družabne igre in veliko knjigo s pravljicami. V sredo smo šli na izlet v Olimije. Tam smo si ogledali samostansko cerkev ter čokoladnico. Petra in Karmen sta si izbrali čokoladna srčka. Potem pa smo se peš odpravili proti čarovniški koči. Bilo je zelo mrzlo, kljub temu da je sijalo sonce. Vsi smo sopihali v breg, si med potjo natrgali ledenih sveč in jih lizali namesto sladoleda. Mimogrede smo se še pogovorili, kaj bi storili, če bi ostali čez noč zunaj v snegu. Koča čarovnic je bila sicer zaprta (čarovnice so namreč ene vrste ptice selivke in so odletele v toplejše kraje), vseeno pa smo videli nekaj malega. Na primer: moderno čarovnico, ki je jezdila na sesalcu. Na bazenu so si oči, Petra in Karmen izmislili dve novi igrici. Imenovali sta se podmornica in gusar in princesa. Pri podmornici sta bili Petra in Karmen v očijevem naročju. Ko je oči rekel: ”Podmornica gre v globino,” so se vsi trije naenkrat potopili. Pri princesi in gusarju pa je vprašal oči (ki



12

je bil gusar) izmenično eno in drugo: »Draga, lepa in dobra princesa. Ali se boš poročila s hudobnim gusarjem ali pa te vržemo v morje?« Princeski sta seveda odgovorili: »NE«. In čofnili v vodo. Vsi so se zelo zabavali. Jaz, ki nimam toliko domišljije kot moj mož, sem ju učila skakati na glavo, Petra pa je kar sama začela plavati pod vodo – med mojimi nogami. V petek sem pri kosilu rekla: »Veste, kaj sem videla na bazenu? Moški in ženska sta v samih kopalkah tekla po snegu, ženska je hitro skočila v bazen, moški pa se je še valjal po snegu!« Petra in Karmen sta me prav zabodeno gledali. Potem je Petra rekla: »Saj smo mi z očijem tudi tekli po snegu in se valjali po njem samo v kopalkah.« Karmen pa je dodala: »Ja, oči še največ.« Obiskali smo tudi kmetijo, kjer gojijo noje in okrasne živali. T ja smo se odpravili kar peš. Karmen se je pritoževala nad dolgo potjo, njen trud pa je bil bogato poplačan, ko ji je oči s strehe odtrgal 70 cm dolgo ledeno svečo.

Celo soboto smo še preživeli na bazenu. Za kosilo smo si privoščili pečen krompirček. Nisem si mogla kaj, da ne bi jasno in glasno povedala, kako nezdrav je (da ga zato doma nikoli ne pečemo), da pa nekajkrat na

leto ne škoduje. Počitnice smo zaključili v nedeljo. Po sveti maši smo si privoščili še nedeljsko kosilo v gostišču in se odpeljali domov. Ne vem, zakaj, toda oba z možem imava po vsakih počitnicah slabo vest. Slabo vest, ker smo uživali, namesto da bi delali, slabo vest, da sva svoj dragoceni čas namenila »samo« otrokom in igri z njimi, namesto da bi ga za kaj »koristnejšega«, slabo vest, ker sva porabila denar za tako »nepotrebno« stvar. Ko smo prišli domov, sem med kupom pošte našla Družino. Naslov na prvi strani se je glasil: HOČETE OBOGATETI? PRIVOŠČITE SI POČITNICE!

T jaša Schwarzbartl

Ljubezen je tista, ki spreobrača srca in daje mir. (Papež Janez Pavel II.)



13

NOČITEV V VRTCU Tisti četrtek v oktobru je bil za otroke v vrtcu Dominik Savio prav poseben dan. Se sprašujete zakaj? Otroci skupine Lučk in Zvončkov so zbrali pogum in se odločili, da cel dan in še celo noč preživijo skupaj s svojimi vzgojiteljicami! Vesela in za marsikoga zelo doživeta je bila že jutranja vožnja z vlakom v Ljubljano. Nasmejani otroški obrazi so ves čas radovedno pogledovali skozi okno, si spoštljivo ogledovali gospoda v uniformi, ki je preluknjal naše karte in mi celo zastavili vprašanje, ali je vlak, s katerim se peljemo, še na paro! V Ljubljani smo si ogledali Zmajski most in se sprehodili skozi tržnico, kjer nam je prijazna gospa za popotnico dala nekaj kislega zelja, ki pa je šel otrokom zelo v slast. Ustavili smo se tudi v stolnici, nato pa pot nadaljevali proti gradu. Med potjo so si otroci napolnili žepe s kostanji. Na vrhu pa je seveda sledila malica. Otroci so raziskovali okolico in kar niso mogli verjeti, da so na čisto pravem gradu. Odpravili smo se še na grajski stolp. Že neskončne polžaste stopnice so marsikomu pomenile pravi izziv. Očaranosti in čudenju nad ogromnostjo in po drugi strani majhnostjo mesta Ljubljane pa ni bilo konca. Ob vrnitvi v vrtec nas je čakala topla pica, nato pa so bili otroci potrebni krajšega počitka. Popoldan nas je prijazna mamica enega izmed otrok presenetila s toplimi čokoladnimi in marmeladnimi žepki. Dobro podkrepljeni smo šli na krajši sprehod, kjer so otroci nabirali liste, plodove in preprosto uživali v jeseni. Kljub temu da se je sonce počasi spuščalo, nas je čakalo še veliko dela: pekli smo kostanj, izrezovali buče, trli orehe, se sladkali z jabolki in prav nihče ni povprašal po mamici ali očku. Zvečer pa je bil čas pižame in pižama party! Otroci so se z veseljem sprehodili po modni pisti, razkazovali svoje pižame, ugotavljali, kdo ima



14

enako, lepo … Nato pa nas je obiskala prijateljica s harmoniko, zaigrala nekaj veselih viž in tako poskrbela za še boljše razpoloženje, ki ga ni pokvarilo niti tuljenje in vpitje po vrtcu, ko je nekdo skušal prestrašiti otroke. A brez skrbi, bila je le naša čistilka, ki je obiskala otroke, z njimi zarajala in pomagala pri razdelitvi večerje. Brez risanke za lahko noč seveda ni šlo. Otroci pa so se tako v miru zvrščali pri umivanju. Otroške glavice so pozno zvečer postale težke in utrujene. Zajček je vsako izmed njih pobožal in zaželel lahko noč. Noč je bila mirna, no, vsaj za otroke, ki niti ne vedo, da smo jih ponoči nosili na stranišče, da bi njihove postelje vse do jutra ostale tople in suhe … Vendar, če so zadovoljni otroci, smo vesele tudi me, ki z njimi vsak dan prebijemo veliko časa. Naslednje jutro je

bilo lepo gledati nasmejane

otroške obraze, ki so že spraševali, kdaj bomo spet prespali v našem vrtcu.

Vzgojiteljica Urša Lavrič

Telo je temelj umskih sposobnosti in orodje duha. Zato mora biti krepko in zdravo.

(J. J. Rousseau)



15

KDO SMO ANGELČKI? Naj za začetek pojasnimo: Angelčki nismo nebesna bitja, ampak najmlajša skupina v našem vrtcu. V septembru je bila to skupinica najbolj objokanih otrok, saj smo nekateri prvič prestopili prag vrtca. Kmalu smo ugotovili, da vrtec le ni tak strašen bav bav. Začelo se je obdobje, ki je bilo prav tako povezano s solzicami, pa ne več zaradi naših mamic in očkov, temveč zaradi muckov in kužkov, ki so praskali in grizli. Takšno sporazumevanje ni najbolj prijetno, zato smo se odločili, da bomo uporabili naše roke in jeziček. Seveda morajo pri našem govoru starši in vzgojiteljice uporabiti veliko domišljije, da nas razumejo. In kako preživimo naše skupne urice? Jemo, se previjamo, se »crkljamo«, igramo, poslušamo zgodbice, gledamo slikanice, poslušamo in pojemo pesmice, plešemo, rišemo, barvamo, ustvarjamo, telovadimo, hodimo na sprehode, praznujemo, si pomagamo, včasih nagajamo in spimo. Najrajši od vsega pa umivamo roke. Navajamo se na uporabo težkih rekvizitov, kot so: žlica, skodelica, kahlica … Vse to od nas zahteva veliko potrpežljivosti in spretnosti, vendar prav zato iz dneva v dan postajamo bolj samostojni. Iz majhnih nebogljenih plašnih bitij smo postali korenjaki, ki se znajo postaviti zase, pa čeprav včasih na račun drugega. Trenutno znamo s težavo

opraviti na tak način. Z vašo pomočjo in zgledom pa se bomo naučili, da nismo pomembni samo mi, ampak imajo svoje želje tudi naši prijatelji in bližnji.

Mateja Žankar



16

PRISPEVEK ŠTUDENTKE NA PRAKSI Pred dvema letoma sem se vpisala na vzgojiteljsko šolo. Ker imam sama doma tudi dva otroka, se mi je zdelo, da mi bo ta šola pomagala tudi pri vzgoji mojih otrok. V vašem vrtcu Dominik Savio sem imela v mesecu januarju prakso kot pomočnica vzgojiteljice. Moja

mentorica je bila vzg. Barbara Likovič. Od nje sem se veliko naučila o delu z otroki. Najbolj so mi ostali v spominu dolgi sprehodi po bližnji in daljni okolici Domžal; obisk gospoda Klemenca, ki šiva torbice; gospe Mimi Žvab – krojačice; obisk doma starejših občanov v Domžalah; ogled jaslic v cerkvi in otrok, ki so ob jaslicah

ubrano peli božične pesmi. Vsak dan smo kam odšli, spoznavali in odkrivali nekaj novega. Bilo je res lepo. Ko se peljem mimo vašega vrtca, se spomnim lepih trenutkov, ki sem jih preživela z vami.

Meta Urankar



17

ZAHVALA Beseda HVALA je tako globoka, pa tako malokrat izgovorjena beseda. Gospod, HVALA, da si me poklical v življenje, HVALA, da te poznam in te še spoznavam, HVALA, da mi odpuščaš, HVALA, da me podpiraš, HVALA, da me spremljaš v življenju … Veliko veselje in presenečenje sva doživela, ko nama je naša Katja izrekla besedo HVALA. Tako toplo in prijetno nama je bilo in nama je še vedno pri srcu, ko slišiva besedo HVALA iz njenih ust. Prepričana sva, da se je tega naučila prav v vrtcu. Bogu sva hvaležna, da imava Katjo in Mateja. Hvaležna sva staršem, ki so nama podarili življenje in se zaradi naju marsičemu odrekli. Hvala tudi za mnoge dobre ljudi, s katerimi se vsak dan srečujeva, hvala za mnoge prijazne besede, drobne radosti, besede tolažbe. Izrabljava pa to priložnost, da se zahvaliva vsem vzgojiteljicam, posebno pa vzgojiteljici Urši za vso požrtvovalnost. Hvala tudi ga. Urši za lanskoletni edinstveni nastop otrok za nas starše, katerega imava, in mislim

da prav vsi starši, še vedno v prisrčnem spominu. Hvala tudi vrtcu Dominik Savio, da nas starše vzgaja v „šoli za starše“ preko pogovora in medsebojnih izkušenj, ki jih lahko potem uresničujemo v družini.

Antonio in Marija



18

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELES U S ŠOLO ZA STARŠE Vedno bolj postaja potrebno in tudi moderno govoriti o Šoli za starše na najrazličnejših nivojih: za šolo tistih staršev, ki imajo otroke še v vrtcu, t istih, ki imajo šoloobvezne otroke, pubertetnike ali staršev, katerih otroci so jih že zapustili. Mogoče je najtežje prepričati mlade starše o pomenu takšnega izobraževanja, saj posebnih problemov še ne čutijo. Je pa tudi obratno. Nekateri mladi starši so zelo odprti in pripravljeni vse narediti, se izobraziti, da bi otroka čim bolje vzgojili. Namreč kaj hitro ugotovijo, da jih na to, kako biti »dobri« starši, ni nihče pripravljal. Kako so jih vzgajali starši, ko so bili še majhni, se ne spomnijo, ko pa so odraščali, so bile

okoliščine drugačne od današnjih in nekaterih vedenjskih drž ne bi radi naredili na enak način, kot so jih njihovi starši, zato so sprejemljivi za pomoč. In nenazadnje je čas, v katerem živimo, s svojimi hitrimi spremembami tisti, ki nas sili, da se sami nenehno izobražujemo.

V Šoli za starše iščemo različne poti, kako prepoznati svojega otroka in mu pomagati, da bo v globino začutil, da je brezpogojno ljubljen, da je dragocen, enkraten, vreden spoštovanja prav takšen, kot je, da ima ob starših, ki so omejena bitja še nekoga, ki ga pozna, mu stoji ob strani – skratka vzpostaviti odnos z Bogom. Otroku želimo tudi pomagati, da bo prepoznal svoje sposobnosti in jih lahko razvijal. Kmalu ugotovimo, da je pot do uresničevanja zgoraj naštetih želja pogoj, da smo mi odrasli bili deležni tega, oziroma da se začnemo zavedati, kakšen odnos imamo do sebe, prepoznavati vedenjske vzorce in začnemo delati na sebi. »Če hočemo otrokom predati sporočilo, da so dragoceni, moramo najprej zaupati v svojo lastno vrednost. Bog je vsakogar ustvaril enkratnega, čudovitega in dragocenega. Napačno ravnamo, če povzročamo, da se ljudje čutijo nesposobne samo zato, ker ne ustrezajo samovoljnim družbenim normam. Noben otrok se nikoli ne rodi z 'manjvrednostnim kompleksom', pač pa mu ga vsilimo sami« (B. Coloroso). V šoli želimo tudi preprečit i, da bi starši podlegli veliki skušnjavi razvajenosti, ki temelji na



19

vzgojnih prijemih, ki so pretirano popustljivi, na pretirani negi, zasipanju z raznimi dobrinami ne glede na to, ali jih otrok sploh potrebuje in ali jih sploh zmore ustrezno in smotrno izkoristit i. Razvajenost se dotika vseh področij življenja. Sveto pismo sporoča, da razvajenost vedno vodi v pogubo – pa čeprav dolgo tega ne opazimo, čeprav je lahko dolgo videti, kot da je razvajanje dobro in koristno. Delo na sebi je proces, ki zahteva potrpežljivost, pripravljenost na učljivost, izobraževanje itd. Navade, prepričanja in vedenjea smo dolga leta »utrjevali«, zato potrebujemo nekaj časa, učenja in trening, da jih spremenimo, in še več časa, da utrdimo na novo pridobljene veščine in znanje. Otroci namreč potrebujejo starše, ki so zgled »notranje discipline« (kot pravi B. Coloroso), ne pa staršev, ki o njej pridigajo. Učijo se iz tega, kar njihovi starši dejansko počnejo. Kako poteka Šola za starše Iz izkušenj vem, da predavanja malo spremenijo v naši notranjosti, oziroma si kljub zanimivi temi in predavatelju malo zapomnimo, čeprav so vsake toliko časa potrebna, da nekatere stvari sistematično strnejo in s teorijo osvetlijo. Zato na začetku leta izberemo primerno knjigo na določeno vzgojno temo. V obdobju treh let smo si kot pripomoček vzeli naslednjo strokovno literaturo: od Barbare Coloroso – Otroci so tega vredni, Bogdana Žorža – Razvajenost, rak sodobne družbe in Tony Humphreys – Otrok in samozavest. Srečanja potekajo enkrat na mesec. Zelo priporočamo, da na šoli sodelujeta oba starša, ni pa nujno. Za vsako srečanje preberemo določen odlomek in ob njem razmišljamo. Samo srečanje začnemo s kratko duhovno mislijo, sledi kakšna dinamična vaja ali pa preidemo takoj k podelitvi izkušenj, glede na prebrano in glede na konkretno situacijo vsakega posameznika. Trenutki izmenjave osebnih izkušenj so zelo dragoceni. Poleg tega, da bogatimo drug drugega, so tudi trenutki lastnega odreševanja in osvobajanja. Sama pogosto čutim, da se ustvari »prostorje ljubezni«, kjer je Gospod močno navzoč. Ob koncu dodam še kakšen teoretični poudarek, naredimo refleksijo in zaključimo z molitvijo. Za vsako srečanje pripravim tudi povzetek teme. Kako starši doživljajo Šolo za starše Ob koncu leta so starši odgovorili na nekatera vprašanja. Kako bi z drugimi besedami imenoval/a Šolo za starše?

- mesečni stimulus, da pogledaš svoje vzgojne prijeme, starševski poklic in poskusiš drugače



20

- otroci so tega vredni! - razmišljanje o vzgoji sebe in otrok - vzpodbuda k poglobljenemu doživljanju našega življenja - lepši odnos s partnerjem

Česa sem se naučil/a, kaj mi je ostalo najbolj v spominu?

- zelo se me je dotaknila tema o razvajenosti - kako majhen je korak od vseljubečega predajanja svojim otrokom

do nezavednega razvajanja, katerega posledice so vidne pozneje - zelo koristno je srečevanje in spodbujanje - naučiš se postavljati meje - pomembno je veliko vedeti - pomembna je intuicija - pomembno je otroka naučit i razmišljati - pomembna je povezanost z drugimi starši - otroci so tega vredni, so ljudje v celoti

Kaj sem spremenil/a v svojem načinu razmišljanja, delovanja do sebe, drugih, Boga?

- da ni nič samoumevno – niti otroci, niti njihova vzgoja - da moram najprej vzgajati sebe – to mi tudi najbolj koristi, da sem

lahko boljša mama - otroci in drugi bodo imeli največ koristi, če bom zadovoljna - poskrbeti moram za sebe, biti ljubeča - zahvaljevati se Gospodu in dovoliti, da pomaga nositi križ - šola me je umirila v mojih zahtevah, pričakovanjih - v tem nepredvidljivem svetu je vera edina zvezda stalnica, na

katero se lahko močno opreš in ti bo pomagala, dala ti bo optimizem, voljo

Šola za starše je eden od izzivov in potreb današnjega časa. Mislim in vedno bolj čutim, da je naloga voditelja – poleg strokovne izobrazbe – v ustvarjanju »prostorja ljubezni«, kjer se vsak počuti sprejet, razumljen in lahko svobodno spregovori, išče in se prepozna z Božjim pogledom. To pa pomaga, da se pustim oblikovati, postajam zdravo samozavesten in se približujem temu, kar prinaša notranjo Svobodo meni osebno in tistim, s katerimi se družim.

s.Ivanka Tadina

Prispevki otrok


21

OTROKE SMO ANKETIRALI NA TEMO: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELES U

SKUPINA LUČKE KAJ TI PO MENI B ESEDA / POJEM GIBANJE? MATEJ: Da telovadiš in če telovadiš, t i postane vroče. Če se razgibavaš, se pretegneš – predvsem zjutraj. Potem se počutiš bolj močno. KLEMEN: Gibanje – to pomeni, da se premikaš; pa takrat, ko dviguješ uteži gor in dol. NEJC: Gibanje pomeni, da se igraš.

MANCA: Gibanje pomeni, da se malo razgibaš. Mahaš z eno roko, potem pa z drugo.

LAURA: Gibanje je tudi to, ko dojenčka dvigaš s postelje, mu daješ jest, ga pocrtljaš, pestuješ.

PO LO NA: Gibanje je tudi, ko igramo s prsti po mizi, ploskanje, t leskanje. Gibamo se pri plesu.

PIA: To pomeni, da takrat hodimo, se vozimo s kolesom, se zibamo levo in desno.

KATERI ŠPORT TI J E NAJBO LJ VŠEČ IN ZAKAJ? LUCIJA: Drsanje. Pri drsanju moraš znat dobr skočit in ne smeš pasti na tla.

LAURA: Smučanje. Pri smučanju moraš znat dobro zavijat in se ustavit.

KLEMEN: Smuk. Pri tem športu moraš čim bolj vozit pri vratcih in moraš pazit , ker je velika brzina.

Prispevki otrok


22

NEJC: Smučarski skoki. Ne smeš se bat višine, ker je visok. Imet moraš čelado in znat moraš skakat. PIA: Meni je všeč drsanje. Drsalec na ledu mora znat plesat na glasbo. Veliko mora vaditi, ker drugače lahko pade na rit.

MANCA: Bordanje. Pazit moraš, da ne padeš, ker je samo ena deska. MATEJ: Tek. Pri teku ne smeš bit preveč oblečen. Če greš na tekmovanje, moraš vadit tečt , še prej se moramo razgibat, da smo pri teku bolj sproščeni. Med tekom moramo pazit , da se ne spotaknemo. PO LO NA: Tek na smučeh. Pri teku na smučeh moraš znat tečt . Pri tem smučanju delaš velike ovinke in zelo moraš dvigat noge. Pri teku rabiš tudi palice. Če nimaš palc, ne moraš hiter tečt . JAN: Baseball. Pri tem športu moraš imet žogo in palico. Žogico vržeš v zrak in jo odbiješ. Žogo moramo pravilno vreči, drugi igralec pa jo mora s palico odbit. Žogo moraš fajn vrečt v zrak. Pri tej igri moraš tudi dober tečt in imet čelado.

MO NIKA: Jaz rada rolam. Pri rolanju rabim ščitnike, zato da se ne poškodujem. Pri rolanju se peljem po alsfaltu in moram znat bremzat.

V SKUPINI ZVONČKOV smo se po jutranji telovadbi pogovarjali, zakaj je sploh dobro, da vsak dan razgibavamo svoje telo. O dgovori so bili naslednji: AMALIJA: Dobro je za mišice, da te roke in noge ne bolijo. GAŠPER: Doma me je noga bolela, ker me ni noben spomnil, da moram telovaditi. Ko sem pa danes v vrtcu telovadil, je bilo pa bolje. ANA: Zato, da te ne boli povsod.

MAKS: Zato, da zrastemo.

Prispevki otrok


23

TEJA: Da nas ne boli glava. Ko sem se zbudila, sem šla v kuhinjo in sem telovadila. BLAŽ: Mi imamo doma za telovadit za trebušne mišice, pa vsak dan telovadimo.

NINA: Orbitrek imam doma in telovadim. KARMEN: Doma telovadimo.

REBEKA: Imam tako žogo in poskusim, če sem dost velika.

KLARA S.: Mami je fizioterapevtka in potem druge uči telovadit, da jih ne boli več.

LEILA: Zato, da smo zdravi.

MANCA: Jaz imam tudi pri mami Tončki neki za telovadit. Pa skoz telovadim, da bom zdrava.

ŽAN: Zato, da zrastemo in še mišice dobiš.

VSAK O TRO K SI JE TUDI IZBRAL SVOJ NAJLJUBŠI ŠPO RT: AMALIJA: plavanje, boksanje

ŽAN: rally

JAKOB: nogomet NEŽA: plavanje

MANCA: balet, rolanje, kolesarjenje

ANJA: plavanje ANA: smučanje

GAŠPER: dirke z avti, balet, smučarski skoki

JAN: rolanje BLAŽ: plavanje

MAKS: formula, rally

TEJA: plavanje, balet, boksanje NIKA: plavanje

NINA: košarka

Prispevki otrok


24

KARMEN: rolanje

KLARA S.: boksanje, bordanje REBEKA: rolanje, kolesarjenje, plavanje

KLARA G.: boksanje

URŠA: tek, rolanje LEILA: rolanje, boksanje, balet

ANKETA Z OTROKI Kateri šport ti je najbolj všeč in zakaj? ZALA M.: Smučanje, ker lahko skačeš. ANA: Smučarski skoki, ker bi rada skakala na skakalnici, ko bom velika.

ULA: Sankanje, ker sem se sama sankala. NIK: Laufanje, ker ti mišice zrastejo.

JONA: Smučanje, ker Lejla tud' smuča.

NEJC K.: Hokej, ker ga gledamo po televiziji. KLARA: Sankanje, ker me oči spušča.

FILIP: Fuzbal, ker ga vsak dan gledamo na televiziji in na računalniku.

MATIC: Smučanje, ker 'mam rad sneg. MATEJ: Smučarski skoki, ker sem jih gledal po televiziji; mi jih je oči naštimu. MAJ: Smučanje.

KLEMEN: Smučanje, ker rad smučam. FRIDERIK: Vožnja z motornimi sanmi, ker motorne sani tako hitro vozijo. PETER: Tekmovanje – formula, ker imajo lepe avtomobile.

DOMEN: Plavanje v vodi, ker mi je najbolj všeč poletje

Prispevki otrok


25

ANEKDOTE (SMEŠNICE) IZ SKUPINE SONČKI Pogovarjali smo se o počitnicah in Friderik je rekel: »V Piranu sem videl razburjeno morje.« (namesto razburkano) Iza je Zali M. vzela plišaste igrače. Zali to ni bilo všeč in je rekla Izi: »Pusti moje otroke.« Nejc K. se je pridružil skupini Zvončkov, ko so

gledali risani film Zadnja večerja. Vprašala sem ga, kaj so gledali po televiziji, pa mi je odgovoril: »Jezusovo mal'co.« Za kosilo smo imeli zelenjavno juho. Joni (pa tudi marsikateremu drugemu otroku) ni preveč teknila. Otroke spodbujam, naj hrano vsaj poskusijo, tudi če jim ni všeč. Ula, ki je sedela zraven Jone, je pojedla vso juho. Prijela je Jonino žlico in začela hraniti Jono: »No, dajva. Eno žlico za mene. Eno žlico za Ano, eno žlico za Zalo …« Tako je Jona pojedla kar precej juhe in se ni pritoževala. NOGOMETNA (Pogovarjata se deček in vzgojiteljica.) DEČEK: Barbara, a ti veš, da jaz igram nogomet? VZGOJITELJICA: Res? Kje pa? DEČEK: Ja, tukaj v Domžalah. VZGOJITELJICA: Kaj ti je pri nogometu najbolj všeč? DEČEK: Dober je, ko driblaš, pa znat moraš dobr laufat, najboljš pa je, ko zabijaš gole. VZGOJITELJICA: Kdo te trenira? DEČEK: Moj trener v nogometnem klubu. VZGOJITELJICA: Koliko časa pa že treniraš nogomet? DEČEK: Že sedem let. VZGOJITELJICA: A toliko časa – ja, koliko si pa star? DEČEK: A ne veš, PET LET !!!

Prispevki otrok


26

SOSEDNJA ULICA Bilo je v začetku septembra, ko smo si dopoldne ogledovali bližnjo okolico vrtca, večje objekte ter ulice. V sobi si za spanje postavimo ležalnike ob dveh stenah v obliki črke L. Otroci so se pripravljali na spanje in Martin zakliče: »Ana! T imi pa hoče na moj ležalnik.« »Timi, pojdi na svoj ležalnik, ta je Martinov,« rečem in še naprej pomagam ostalim otrokom pri slačenju hlač. »Ana! T imi še zmeri hoče na moj ležalnik,« kliče Martin. »Timi, pojdi na svoj ležalnik, ta je Martinov,« rečem in še naprej pomagam pri slačenju ostalih. Čez nekaj časa zaslišim Martina: »Timi, t i imaš ležalnik v sosednji ulici, a vidiš, tamle.« ZNAMKE AVTOMOBILOV Na sprehodu opazujemo promet. Martin nam pripoveduje znamke avtomobilov. Z Nejcem hodita skupaj in Martin ga vpraša: »A ti tud poznaš vse znamke avtomobilov?« Nejc je nekaj časa tiho, nato pa reče: «Ma, avto je avto.« ANEKDOTE IZ SKUPINE ZVONČKI Z otroki iz skupine Zvončkov veliko časa preživimo na prostem. Nekega sončnega dne smo tako odšli na bližnji Šumberk. Ko dospemo tja, rečem: "Otroci, zdaj smo prišli v gozd!" Leila pa odvrne: "Pri nas pa nimamo gozda ampak gmajne!" Pred kosilom smo čas preživljali na igrišču pred vrtcem. Otroci razposajeno tekajo naokrog. Žanu pa danes ves čas "nagajajo" vezalke, ki nočejo ostati zavezane. Ko spet pristopi k meni in me prosi, da mu zavežem čevlje, se čudim in glasno komentiram, češ, kakšne vezalke so to, da jih moram ves čas zavezovati. Žan pa hladno odvrne: "To se pa s čevlji zmeni, ne z mano!"

Prispevki otrok


27

Smo pri zajtrku. Kuharica nam je pripravila luknjast sir ter kruh. Leila je dežurna in ko deli hrano, ugotovi, da ima sir luknje in da so ga gotovo miške "oglodale". Gašper pa modro ugotovi: "Ne, Leila, to ga je Mari tko odrezala, da ga bo še mal črnčkom v Afriko poslala!" Regijsko tekomovanje v Krosu Domžalske regije 4. maja 05

Prve besede Klare Strehar ob zmagi: KAR PLOSKALI SO MI, JAZ SEM PA ŠE HITREJE TEKLA. ZELO MI JE VŠEČ TEKMOVATI. Vtisi Klare, ko je prinesla medaljo v vrtec: Urša me je kar objela in mi rekla: PRAVO SMO IZBRALI.

LETOVANJE OTROK V PORTOROŽU od 16. do 19. maja pod vodstom Urše Lavrič, s.Terezije Tomazin, Barbare in Marije Likovič.

Pregled dogajanja v vrtcu


28

KRONIKA ZA ŠOLSKO LETO 2004/05 - 28.9.2004 IZLET V MALO LOKO (skupini Zvončkov in Lučk) - TEDEN OTROKA - 5.10.2004 OGLED MENAČNIKOVE DOMAČIJE (Sončki,

Zvončki, Lučke) - 7.10.2004 «SKRINJICA ŽELJA« STEN VILER – PREDSTAVA

V VRTCU - 8.10.2004 POKAŽI, KAJ ZNAŠ (skupno druženje skupin) - 14.10.2004 IZLET V LJUBLJANO, OGLED TRŽNICE,

NOČITEV V VRTCU (skupini Zvončkov in Lučk) - 22.10.2004 LUTKOVNA PREDSTAVA »PIKEC JEŽEK IN

GASILKO JEŽ«; predstavitev gasilcev (skupini Zvončkov in Lučk – abonma BERNIK)

- 28.10.2004 PROJEKT TRŽNICA – USTVARJALNA IGRA (vse skupine)

- 29.10.2004 KOSTANJEV PIKNIK (vse skupine), - 02.11.2004 TO JE NAŠA ŽOGICA, Lučke za Zvončke in

Angelčke - 12.11.2004 LUTKOVNA PREDSTAVA »ZVERINICE IZ

REZIJE« ( abonma BERNIK) - 25.11.2004 OBISK LAIČNE MISIONARKE POLONE KERN,

ZBIRANJE IGRAČ ZA REVNE OTROKE (vse skupine) - 6.12.2004 OBISK MIKLAVŽA, OBDAROVANJE OTROK - 7.12.2004 URA PRAVLJIC – ADVENTNA DELAVNICA ZA

ZUNANJE OTROKE - 14.12.2004 LIKOVNA ADVENTNA DELAVNICA ZA

ZUNANJE OTROKE - 21.12.2004 GLASBENA ADVENTNA DELAVNICA ZA

ZUNANJE OTROKE - 22.12.2004 BOŽIČNICA ZA STARŠE - 27.12.2004 OTROCI DOBILI IGRAČE TRGOVINE VELE

(obdaritev otrok) - 05.01.2005 OBISK MENAČNIKOVE DOMAČIJE - OGLED

JASLIC (starejše skupine) - 06.01.2005 SVETI TRIJE KRALJI skupno praznovanje - 07.01.2005 OBISK V DOMU OSTARELIH krajši nastop

(Zvončki) - 10.01.2005 OBISK V DOMU OSTARELIH krajši nastop ter

ogled jaslic (Lučke)



29

- 13.01.2005 NA OBISKU PRI ŠIVALCU TORB G. KLEMENC (Lučke)

- 14.01.2005 LUTKOVNA PREDSTAVA »VILA ČIRA ČARA« (abonma BERNIK)

- 18.01.2005 OBISK PRI KROJAČICI ga. MIMI ŽVAB (Lučke) - 24.28.01.2005 ZIMOVANJE PREK ŠPORTNEGA DRUŠTVA

FANVITAS NA SORIŠKI PLANINI (Zvončki, Lučke) - 26.01.2005 »ZIMA« GLASBENA PRAVLJICA BOLNIŠNIČNI

VZGOJITELJI - 10.03.2005 LUTKOVNA PREDSTAVA »O MIŠKI, KI SE JE

TREBUŠČEK RAZTRGALA« (abonma BERNIK) - 16.03.2005 NASTOP IN IZDELAVA BUTARIC S POMOČJO

ga. JOHANCE GROŠELJ (Zvezdice, Sončki) - 18.03.2005 ŠPORTNI DAN, KRUMPERK, ZELENA JAMA

(Lučke, Zvončki) - 24.03.2005 DRAMATIZIRANJE ZGODBE »ZADNJA

VEČERJA« (vse skupine) - 29.03.2005 SLAVJE LUČI, VELIKONOČNI ZAJTRK – vsi - 30.04.2005 OBISK MENAČNIKOVE DOMAČIJE (Zvezdice) - 31.03.2005 SODELOVANJE NA MATERINSKEM DNEVU (na

ravni občine) - 01.04.2005 KNJIŽNICA DOMŽALE 200-letnica roj. H.C.

Andersena, poslušanje pravljic (starejši) - OD 04.04. – 14.04.2005 RAZSTAVA SLIK OTROK STAREJŠE

SKUPINE V KNJIŽNICI DOMŽALE - 06.04.2005 IZLET NA MENGEŠKO KOČO (Lučke, Zvončki) - 06.04.2005 OBISK ZOBOZDRAVNICE V VRTCU (Zvezdice) - 11.04.2005 GLASBENA PRAVLJICA »MALI ZVONČEK JE

ZBOLEL (Lučke za ostale skupine) - 12.04.2005 OBISK KNJIŽNICE, predstavitev poklica knjižničarja - OD 14.04.20.04.2005 SODELOVANJE NA RAZSTAVI

IZDELKOV VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL V KNJIŽNICI DOMŽALE

- 15.04.2005 PREDSTAVA »PRINCESA IN ČARODEJ« (abonma Bernik)

- 19.04.2005 ZAKLJUČEK PRAVLJIČNEGA PALČKA S KLOVNESO EVO ŠKOFIC MAURER »MALO BRBLJALO« (Bernik)



30

- 04.05.2005 UDELEŽBA OTROK STAREJŠIH SKUPIN NA KROSU VIR

- 26.04.2005 OBISK KNJIŽNICE (Sončki) - 04.2005 NASTOP ZA STARŠE (Angelčki) - 04.2005 OBISK ARBORETUMA (vse skupine razen Angelčkov)

PREDVIDENO V MAJU:

- 7. 5. 2005 DOMINIKOV DAN - 13.05. 2005 SREČANJE OTROK KATOLIŠKIH VRTCEV

(Cerklje - Domžale) - OD 16.19.05.2005 BIVANJE NA MORJU (otroci starejših

skupin) - OGLED LETALIŠČA BRNIK(otroci starejših skupin) - OGLED ČEBELARSKEGA DOMA NA BRDU (starejše skupine) - DAN S ŠPORTNIM UČITELJEM (starejše skupine) - ZAKLJUČEK STAREJŠIH SKUPIN PRED VSTOPOM V ŠOLO - PLAVALNI TEČAJ V JULIJU

CELOLETNI PROJEKTI:

- »ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU« (gibalne aktivnosti – vsi)

- »PETKOVE DELAVNICE« (pevski zbor, likovna delavnica – starejše skupine)

- »GLINENI KOTIČKI« (Sončki, Zvončki)

- »DOMINIKOV NAHRBTNIK« (Zvezdice) - »ZLATI SONČEK« (starejši) - »KNJIGOBUBE« (starejši) - »PRAVLJIČNI PALČEK« (starejši)

DEJAVNOSTI, KI JIH VODIJO ZUNANJI IZVAJALCI

- angleščina - plesno športna vzgoja – PLESNA ŠOLA MIKI - zimovanje FAN VITAS - plavalni tečaj FAN VITAS - tečaj rolanja FAN VITAS

Rojstva otrok


31



32

»Želim izraziti veselje, ki ga za vsakega izmed nas pomenijo otroci, ta pomlad življenja in predujem prihodnje zgodovine vsake tukaj zastopane zemeljske domovine. Nobena dežela na svetu in noben politi čni sistem ne moreta misliti na svojo prihodnost drugače kot prek podobe teh novih pokolenj, ki bodo za svojimi starši prevzela mnogovrstno dediš čino vrednot, dolžnosti in teženj naroda, ki mu pripadajo, pa tudi dediš čino vse človeške družine. Skrb za otroka že pred njegovim rojstvom, od prvega trenutka njegovega spočetja naprej in potem vso otroško in mladostno dobo, je za človeka prvenstvena in temeljna oblika, ki z n jo pokaže, kakšno je njegovo razmerje do človeka.«

Janez Pavel II.- Govor na plenarnem zasedanju Združenih narodov 1979.

1 Št. 8, maj 2005 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/glasilo_05.pdfrisbe otrok iz...

Documents