Novo mesto, M . februarja 1*05 CENA 10 DIN

Stev. S Leto 6 L a s t n i k i i n izdaja te l j i : O k r a j n i odbori S Z D L Č r n o m e l j , K o č e v j e l n Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — U r e ­juje u r e d n i š k i odbor. — U r e d n i š t v o In up rava : N o v o me-•to, Cesta komandanta Staneta 25. — P o š t n i p reda l 33. — Telefon u r e d n i š t v a l n uprave 127. — T e k o č i r a č u n prt Mes tn i h r an i l n i c i v N o v e m mestu 616-H-T-24. — L e t n a n a r o č n i n a 480 d in , pol le tna 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n , — T i s k a T i s k a r n a » S l o v e n s k e g a p o r o č e v a l c a « v L j u b l j a n i

Dolenisk* liri Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in N

Trebnje kot sedež bodoče komune ima lepe pogoje

za uspeh

~ : t q

OD TEDNA DO TEDNA

M i n u l o soboto sta se na »Ga­lebu« , ko je le- ta p l u l skoz i S u e š k i prekop, sestala predsed­n i k T i to i n egiptovski min i s t r ­s k i predsednik Naser. P o l i t i č ­n i h razgovorov so se ude lež i l i t ud i na jb l i ž j i sodelavci p red­sednika T i t a i n minis t rskega predsednika Naserja. V p o r o č i ­l u , objavl jenem po razgovor ih , je bi lo poudarjeno, da je »se­stanek dal p r i l o ž n o s t za p r i ­jatel jsko i n vsestransko i zme­njavo g led išč tako o mednarod­n i h p rob lemih s p l o š n e g a pome­na, kakor tudi o v p r a š a n j i h , k i se t iče jo neposredno obeh de­žel«.

V p o r o č i l u je b i lo tud i na ­g l a šeno , da je predsednik G a -m a l A b d e l Naser, k i razen po­s lov predsednika vlade v r š i t u ­d i do l žnos t predsednika repu­b l ike i n Revoluc ionarnega sve­ta, povab i l predsednika T i t a , naj ob išče Egipt . Povab i lo je b i lo rade volje sprejeto i n p red­sednik republ ike bo uradno ob i ska l Egip t l e tošn jo jesen.

V K a i r u je vzbud i l a s p l o š n o odobravanje pobuda v o d i l n i h eg ip tovskih d r ž a v n i k o v , d a b i po u s p e š n i m i s i j i m i r u v obeh az i j sk ih d e ž e l a h I n d i j i l n B u r ­m i med vožn jo predsednikove eskadre pozd rav i l i T i t a i n na ­v e z a l i neposredne s t ike z v o ­d i l n i m i jugos lovansk imi p o l i t i ­k i . Eg ip t je s tem i z p r i č a l , da globoko ceni p lodna p r i zadeva­nja Jugoslavi je za ohrani tev i n u t rdi tev svetovnega m i r u , za enakopravno sodelovanje med na rod i l n neodvisnost.

P o s t rmoglavl jenju F a r u k a l n monarhi je j u l i j a 1952 je Egip t pod vods tvom Revoluc ionarnega sveta ubra l pot neodvisne p o l i ­t ike i n boja prot i zaostalosti, d e d i š č i n i preteklost i . Z n a č i l n a je iz java , k i jo je dal pred dne­v i n e k i ugledni egiptovski d i ­plomat v Beogradu: » Ž r t v o v a l i smo mnogo v a b l j i v i h ponudb od zunaj, da b i o h r a n i l i svojo neodv i snos t . «

Reš i t i deže lo Iz zaostalosti je t e ž a v n a i n zamotana naloga, k i s i jo je zadala Naser jeva v l a ­da Egip t me r i okrog m i l i j o n kvadra tn ih k i lomet rov , toda sa­mo 35.000 kvad r a tn ih k i l o m e ­trov je naseljenih i n p lodn ih . V zadnjih 35 le t ih se je povr ­š i n a obdelane zemlje p o v e č a l a za p ič l ih 6"«, š t ev i l o p r eb iva l ­s tva pa je nasprotno naraslo od 14 mi l i jonov k a r na 24 m i l i j o ­nov. Zato so mora l i poiskat i sredstva, da b i p r i d o b i l i novo orno zemljo. Razen tega pod F a r u k o m poldrug m i l i j o n kme-tov-felahov sploh n i imelo svoje zemlje, t e m v e č so v s i l n i bedi obde lova l i v e l e p o s e s t n i š k a po­l ja . N o v i r e ž i m je p ro t i od­š k o d n i n i odvzel veleposestni­k o m okrog en m i l i j o n fedanov (en fedan je 4.200 nv) zemlje ter j i h je razde l i l kmetova lcem brez zemlje s pogojem, da se v k l j u č i j o v kmet i jske zadruge.

Naser jeva v lada je pred l e ­tom dni sprejela o b š i r e n pet­le tn i n a č r t gospodarskega raz­voja . Z n a č r t o m je p r e d v i đ e n a postopna indus t r ia l i zac i ja l n p o v e č a n j e plodne zemlje z na­m a k a l n i m i de l i . P r i č a k u j e j o , da bodo v' p r ihodnj ih desetih le ­t ih z namakanjem neplodnih led in dob i l i So devet mi l i jonov fedanov plodne zemlje.

T a k š n i SJrokopoteznl n a č r t i vzbujajo s p o š t o v a n j e , zlast i če u p o š t e v a m o , da gre za deže lo , v ka te r i je še 93*/i prebivalcev nepismenih .

Na z u n a n j e p o l i t i č n e m pod­r o č j u je Naser jeva v lada okto­b r a l an i dosegla pomemben uspeh, k i bo znatno pr i speva l k u t r d i t v i neodvisnosti d e ž e l e , za č e m e r Egipt zdaj tež i . V e l i k a B r i t a n i j a je n a m r e č 19. okto­b ra podpisala sporazum i n se z n j i m zavezala, da bo do konca 1P5«. le ta 80.000 br i t ansk ih vo­j akov ponlopno zapustilo S u e š k i p rekop in prepust i lo nadzor­stvo nad obalo tega prekopa egip tovskim vojakom.

T a k š e n Je sodobni Egipt , k a ­terega n a j u g l e d n e j š i predstav­n i k i so se razgovar ja l l s pred­sednikom T i t o m na »Ga lebu« ln V po l i t i čn ih razgovor ih u t r d i l i pr i ja te l js tvo med obema neod­v i s n i m a d e ž e l a m a , od ka te r ih je ena, Jugoslavi ja , na evropskem, druga , Eftipt. pa na a f r i š k e m kont inentu .

Tako naravnega s r e d i š č a za sedež komune ne bo imela v no­v o m e š k e m okra ju nobena druga komuna kot, ravno trebanjska. Trebnje je v a ž n o prometno sre­dišče i n tud i po svoj i l eg i je nekako v s red in i bodoče k o m u ­ne, k i jo bodo sestavljale — po dosedanjih predlogih — o b č i n e M i r n a , Trebnje, V e l i k a L o k a i n D o b r n i č .

Č e p r a v je Trebnje še danes samo vas, je postalo v zadnj ih le t ih gospodarsko, po l i t i čno i n

i ku l tu rno s r e d i š č e š i r š e okol ice , j K temu je pr ipomoglo prometno k r i ž i š č e , k i je nastalo po zgra ­d i t v i proge L j u b l j a n a — Novo

! mesto i n Trebnje — Š e n t j a n ž — j Sevnica . N o v a av tomobi l ska ce-i sta, k i bo šla v neposredni b l i -j z i n i naselja (med progo i n g ra -I dom ob Temenici) , bo Trebnje v prometnem ozi ru še bolj pove­za la i n m u dala še več j i pomen, s tem pa t ud i m o ž n o s t h i t r e j š e ­ga razvoja .

Res pa je Trebnje s svojo okol ico izrazi to k m e č k i predel . T u d i b o d o č a komuna bo v z a ­č e t k u i m e l a izrazi to kmet i j sko obe lež je , saj razen dveh m a n j ­š ih indus t r i j sk ih obratov na M i r n i , v z a č e t k u ne bo ime la druge industr i je . Zato bo g l a v ­na naloga b o d o č e g a l judskega odbora komune i n n jegovih or ­ganov p o s p e š e v a n j e i n dviganje kmet i j s tva , obenem pa bo t reba m i s l i t i t ud i n a razvoj m o č n e j š e

š ih obr tn ih de lavnic , k i pa do sedaj niso pokazale v i d n e j š e g a uspeha. P r i m e r m e h a n i č n e de­lavnice , k i ima že kake t r i me­sece samo napisno tablo, pa n i č drugega, je zgovoren dokaz, da odgovorni v Trebnjem niso do­volj sk rbe l i za t aka ma la pod ­jetja, brez ka te r ih pa n i v e l i k i h .

To, k a r do sedaj za v i d n e j š i gospodarski napredek Trebnje ­ga iz en ih a l i d rug ih u p r a v i č e ­n i h i n n e u p r a v i č e n i h razlogov n i b i lo storjeno, je t reba s tor i t i v bodoče . To zahtevajo skupn i gospodarski raz logi i n pa v loga Trebnjega, k i jo bo ime lo kot v a ž n o prometno s r ed i š če i n se­dež komune. Izgledi za tak raz ­voj Trebnjega so dobr i , p r i p r a v ­ljajo pa se tudi o b š i r n i n a č r t i , k i j i h bo t reba v b l ižn j i b o d o č ­nosti u r e s n i č i t i .

P r v a pomembna pr idobi tev Trebnjega bo voda, k i jo bo do­b i lo iz vodovoda S t i č n a — T r e b ­n j e — D o b r n i č . Ce bo gradnja te­ga vodovoda napredovala s t a ­k i m e lanom kot do sedaj, bo Trebnje imelo vodo že to leto. Drugo izredno p e r e č e v p r a š a n j e Trebnjega i n okolice je šola . 15 razredov osnovne šole i n n i ž j e g imnazi je se sedaj s t iska v sta­r i , skrajno nepr imern i šo lsk i s tavbi i n še nekater ih d r u g i h prostor ih , raztresenih po vsem Trebnjem. P a še to staro šo l sko stavbo bo vze la nova cesta, oz. p r i k l j u č e k . Z a njo res ne bo n i ­h č e j oka l , toda potrebno je prej

Pogled na Trebnje

obrt i In Industrije. Ce za g rad­njo industr i je na t em sektorju dosedaj n i b i lo m o ž n o s t i , j e p a oč i to , da se je za nastanek i n razvoj p r i m e r n i h obr tn ih de lav­nic i n obratov dosedaj n a tem sektorju mnogo premalo stori lo. V Trebn jem je res nekaj m a n j -

zgrad i t l drugo, ker s icer bodo otroci m o r a l i ostati k a r doma. Z a novo moderno šolo , p r a v z a ­p rav za šo l sk i kombina t , k i bo i m e l skupno pet stavb, se p r i ­pravl ja jo n a č r t i . Letos bodo p r i ­čel i t ud i s p r i p r a v o gradiva , p r i č e t e k gradnje pa je odv i sen

Tečaji Zveze zadružnic v Črnomlju

od kred i tov , k i so po t rebni z a gradnjo.

Trebnje t u d i nujno potrebuje kanal izaci jo i n pa p r imerno k o ­pa l i š če . Z a oboje se n a č r t i p r i ­pravl ja jo , vendar b i m o r a l i z n j i m i hi te t i , ke r j i h je t reba v s k l a d i t i z n a č r t o m gradnje ce­ste i n regulaci je Temenice, k i bo izvedena skupno z gradnjo nove ceste. Z a pr ipravo n a č r t o v i n d rug ih p r i p r a v l j a l n i h del ob­staja poseben gradbeni odbor p r i o b č i n s k e m l judskem odboru, k i ima polne roke dela.

V n a č r t u indust r ia l izac i je D o ­lenjske je tud i Trebnje . V p r i ­hodnj ih l e t ih bo zgrajena v Trebnjem m a n j š a tovarna, k i bo č r p a l a surovine v neposredni b l iž in i Trebnjega. T a bo imela za p o s v e š e v a n j e kmeti jske p ro ­izvodnje v tem delu m po vsej Dolen j sk i v e l i k pomen, obenem pa bo dala zaposlitev v i š k u de­lovne sile na tem sektorju. P r a v k a r je b i l a tudi z a k l j u č e n a pre i skava gl ine p r i opekarn i v R a č j e m selu, k i je da la o d l i č n e rezultate. G l i n a je izredno do­bra i n dovolj je je. K e r je po­treba po opek i v e l i k a , bo po­trebno to opekarno m o d e r n i z i ­ra t i , ka j t i sedanji s tar i r o č n i n a ­č in izdelave opeke je predrag. P r v o ka r je treba zgradi t i p r i tej opekarni , je k r o ž n a p e č .

Trebnje kot. prometno, p o l i t i č ­no, gospodarsko i n ku l turno sre­d i šče tega predela i m a lepe po­goje za razvoj , t reba pa je te pogoje vsk lada t i z m o ž n o s t m i i n potrebami skupnost i , u p o š t e v a ­joč p r i tem še pomen s e d e ž a bodoče komune.

P r e d deset imi l e t i — borc i i n ak t iv i s t i i n mlad ina , vse je sodelovalo p r i zadnj ih napor ih za osvoboditev domovine. — N a s l i k i : p i o n i r j i i n p ion i rke na mi t ingu na V i n i c i 2. febr. 1945

Aerohlub Novo mesto se pripravlja za proslavo 13. obletnice letalstva

Letos 12. maja, na praznik našega letalstva, bomo razen spominov na prve partizanske polete herojev Franja Kluza lin Rudija Čajevca proslavili še neko drugo, zelo važno oblet­nico — enajstletnico dne­va, ko so se na naših letališčih pojavile prve borbene letal­ske enote.

Ta dan pred enajstimi leti

V i d a T o m š i č

K a k o r vsako leto je tudi l e ­tošnjo zimo Zveza z a d r u ž n i c organiz i ra la i z o b r a ž e v a l n o delo za nase žene . T a k o so b i l i v Č r n o m l j u od 25. novembra 1954 do 1. februarja letos š t i r j e te­ča j i : p l e t i l j sk i , k r o j n i , š iv i l sk i , kmet i jsko-gospodinjski . U d e l e ž ­ba je b i l a tudi tokrat prav do­bra , z las t i če u p o š t e v a m o , da so t e č a j e obiskovale predvsem dekleta iz p o d e ž e l j a .

Teča j za pletenje je ob iskova­lo 50 žena , k i so se pod s tro­k o v n i m vods tvom tov. B e r c e -tove n a u č i l e plest i n a j r a z l i č n e j ­še lepe s tva r i za n a š e m a l č k e i n odrasle. K r o j n i In š iv i l sk i teča j je vod i l a tov. G r a h k o v a , t eča jn ic pa je b i lo 60 do 65.

K e r je lovsko z d r u ž e n j e v Č r n o m l j u dalo v uporabo p r i ­merne prostore, smo lahko o r ­gan iz i ra l i kmet i j sko-gospodinj -ski t e č a j . Obiskova lo ga je 15 k m e č k i h deklet iz okol ice Č r ­nomlja. V s a k teden sta b i l i po dve s t rokovni predavanj i o kmet i j s tvu ln ž iv ino re j i , s po­sebnim ozi rom na p r a k t i č n o uporabo pridobljenega znanja pr i gospodinjskem poslu.

V s i t eča j i so zelo uspel i i n bodo nedvomno n a š i m ž e n a m ve l iko k o r i s t i l i . Venda r n i n a ­men Zveze z a d r u ž n i c , da b i or­ganiz i ra la samo tovrstne t eča j e , t e m v e č se bo treba resno lo t i t i nadrobnega i z o b r a ž e v a n j a žena v kmet i js tvu, zlasti pa d v i g i n p o s p e š e v a n j e d robn ih panog go­spodarstva, s k a t e r i m imajo prav gospodinje n a j v e č op rav i t i (perutnlnarstvo, p r a š i č j e r e j a , mlekars tvo, zelenjadarstvo l n podobno).

Važna naloga k m e č k e ž e n e je

gojitev zelenjave, ne samo za lastno uporabo, ampak tud i za š i r oko p o t r o š n j o . Trgovine v-Č r n o m l j u , k i prodajajo zelenja­vo, jo n a r o č a j o iz oddal jenih krajev, k a r zelenjavo seveda znatno p o d r a ž i . N a š e žene b i jo lahko na v e l i k o goji le doma i n z njo lepo zas luž i l e .

Be lokran jske ž e n e si žel i jo izobrazbe, zato se tako rade u d e l e ž u j e j o t e č a j e v i n razn ih s t rokovn ih predavanj . Dobro se zavedajo, da je s t rokovna i z ­obrazba tisti temelj , na ka te rem se l ahko dvigne i n u s p e j o raz­v i j a kmet i js tvo Be le kra j ine . V teh že l j ah je treba n a š e ž e n e č imbol j podpret^ plast i pa po­skrbet i , da bo Be ta k r a j i na do­b i l a dob«»r kade r kme t i j sk ih s t rokovnjakov, k i j i h že vedno zelo pr imanjkuje .

C L .

D a je o r g a n i z a c i j s k i s ek re ­t a r C K Z K S i n l j u d s k i p o s l a ­nec t o v a r i š i c a 1 i d V ^ o m š i č e v a p r i l j u b l j e n a p r i ^ s o m e š č a ­n i h , j e p o n o v n o p o k a z a l n j e n ob i sk 2. f e b r u a r j a z v e č e r , k o je i m e l a v N o v e m m e s t u p r e ­davan je . V p o l j u d n i h , v s e m r a z u r r d j i v i h besedah je m e d p r e d a v a n j e m l e p o r a z t o l m a č i -l a r a z n e sve tovne rxđit&6ne p r o b l e m e i n v z v e z i g t e m z u ­nan jo p o l i t i k o n a š e d r ž a v e . O b š i r n o j e g o v o r i l a o d e l u IX. zasedan ja G e n e r a l n e s k u p š č i ­ne O r g a n i z a c i j e z d r u ž e n i h n a ­rodov , k a t e r e g a se j e u d e l e ž i l a ko t č l a n n a š e de legac i je . Z l a ­s t i j e r a z l o ž i l a ipomen o d k r i t j a a t o m s k e ene rg i j e i n n a k a z a l a obe s k r a n j i m o ž n o s t i p r i u p o ­r a b i t e do sedaj nes lu t ene s i le , k i l a h k o u p o r a b l j e n a v vo jne n a m e n e u n i č i svet , u p o r a b l j e ­n a z a m i r o l j u b n e n a m e n e p a l a h k o p r inese č l o v e š t v u v e l i k o b l ag in jo . I z r a z i l a j e p r e p r i ­č a n j e , d a bo z o z i r a m n a reso­l u c i j o G e n e r a l n e s k u p š č i n e O Z N , k i p r e d v i d e v a s k l i c a n j e kon fe rence o i z k o r i š č a n j u a t o m s k e energ i j e v m i r o l j u b n e namene , v e n d a r l e n a k o n c u z m a g a l a t r e z n a razsodnos t p r i u p o r a b i te s i l e . z l a s t i š e zato, k e r se j e r a z m e r j e s i l v sve tu

i m o č n o i z e n a č i l o .

J T o l i k š n e u d e l e ž b e n a p r e d a -l v a n j u v N o v e m m e s t u ž e z l e ­

p a n i b i l o . saj v s i , k i so ž e l e l i p o s l u š a t i t o v a r i š i c o T o m š i č e ­v o , n i t i v d v o r a n o n i s o m o g l i , m n j ^ i p a so ver- č a s ?U\)l O h

Proslavili so 10-letnico sindikatov

Spored občinskega praznika Črnomlja 19. februarja praznuje mestna o b č i n a Č r n o m e l j o b č i n s k i

p razn ik . V proslavo o r a z n i k a bodo te-le p r i r ed i tve : 13. februarja — namizno t e n i š k o prvenstvo Bele k ra j ine

(v te lovadnici ) ; od 13. do 21. februarja — Individualno prvenstvo Dolenjske

V šal iu za leto 1955; IS. februarja z v e č e r A k a d e m i j a v Prosvetnem domu; 19. februarja ob 6. u r l zjutraj budnica ; ob 9. u r i s v e č a n a

seja L O M O Č r n o m e l j , ob 10. u r l zborovanje in odkri t je spo­minske plošče I .njzetu Fabjanu UM tr»:u v Č r n o m l j u ; ob 12. u r i odkr i t ju spominske p lošče pad l im borcem v Pe t rov i vas i , ob 11. u r i poku lu l odbo jka rsk i tu rn i r v g imnaz i j sk i te lovadnic i .

Č l a n i s i n d i k a t a v K o č e v j u so p r o s l a v i l i 10. o b l e t n i c o obs to ja d e l a v s k e o rgan i zac i j e — s i n d i ­k a t a z uspe lo a k a d e m i j o v S e š k o v e m d o m u . N a a k a d e m i j i so s o d e l o v a l a d e l a v s k a p r o -

Gasilci v Sodražici so položili obračun

P r e d k r a t k i m je b i l l e tn i o b č n i zbo r p ros tovo l jnega ga­s i l s k e g a d r u š t v a S o d r a ž i c a . k i je b i l p r a v dobro p r i p r a v l j e n i n t u d i udeležba na n j e m je b i ­l a p o l n o š t e v i l n a . P o h i m n i , k i j o je z a i g r a l a d o m a č a g o d ­ba, j e u p r a v n i o d b o r d r u š t v a p o d a l i z č r p n o p o r o č i l o o de lu d r u š t v a v p r e t e k l e m l e tu . V r a z p r a v i so Člani d r u š t v a k o t t u d i z a s t o p n i k o k r a j n e gas i l ske z v e z e i z r e k l i p r i z n a n j e za us ­p e š n o delo- K besedi se je o g l a s i l n a j s t a r e j š i gas i l ec v S o d r a ž j c i 80 letni O b e r s t a r j e v o č e , k i je posebej p o h v a l i l m l a d e gas i lce , ž e l e č j i m š e o b l o uspeha p r i k r e p i t v i g a ­s i l ske o rgan izac i j e . Posebne p o ­h v a l e je b i l a d e l e ž n a t u d i ž e n ­s k a e k i p a . N a k o n c u je b i l spreje t sk l ep , da d r u š t v o letos r a z v i j e svoj p r a p o r i n p o p r a ­vi gasilcu dom, M. C.

sve tna d r u š t v a S v o b o d a — R u d n i k i n S v o b o d a — mes to s p e s t r i m sporedom. P r o s l a v e se je u d e l e ž i l o v e l i k o š t e v i l o l j u d i . P r a z n i k obstoja 10. o b l e t n i c e s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e so p r a v t a k o lepo p r o s l a v i l i v R i b n i c i z u spe lo a k a d e m i j o v M l a d i n ­s k e m d o m u . Na a k a d e m i j i je i m e l t a jn ik O S S M u h i č V i n k o refera t o pomenu , v l o g i i n n a ­logah s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e v n o v i J u g o s l a v i j i , p e v s k o d r u š ­tvo P a r t i z a n a i n g a s i l s k a g o d ­ba n a p i h a l a p a sta s o d e l o v a l a s p e v s k i m i t o č k a m i . A k a d e m i ­ja je b i l a d o b r o o b i s k a n a . T a ­k o se t u d i č l a n i s i n d i k a l n i h o r ­gan izac i j v n a j v e č j i h d v e h k r a j i h K o č e v s k e p r o s l a v i l i p o ­m e m b n o ob le tn ico — 10. ob le t ­n i c o ustanovitve s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j ™ O . K .

z a č e t k u i n z a k l j u č k u p r e d a v a ­n j a so n a v z o č i i z r a z i l i p r e d a ­v a t e l j i c i t o p l o p r i z n a n j e i n z a ­h v a l o . S t e m so t u d i i z r a z i h ž e l j o , d a b i t o v a r i š i c a V i d a T o m š i č š e p r i š l a m e d nje .

je izrednega zgodovinskega pomena za razvoj našega le­talstva. Proslavljanje te ob­letnice pa bo imelo še vse širši pomen.

Naše letalstvo se je namreč v zadnjih enajstih letih iz­redno razvilo in, kar je po­sebno važno doseglo je izre­den napredek in izpopolnjeva­nje v najmodernejša reakcij­ski letalski tehniki.

Ta kvalitetna sprememba nam omogoča, da na področju, kjer je sodobni razvoj vojnih in tehničnih sredstev najhit­rejši, postopoma in odločno premagujemo zaostalost in da se naše letalske sile izgraju­jejo v skladu s potrebami so­dobne obrambe in drugih zahtev, ki se poslavljajo le­talstvu.

Mnoge naše letalske enote i danes letijo z brzinami, ki so v marsičem veliko večje kot pred nekaj leti, imajo pa tudi večjo udarno moč, povečane maneverske sposobnosti in druge ugodnejše pogoje, ka­kor so jih imele pred nekaj leti, pa tudi med osvobodilno vojno.

Po rezultatih, ki jih je do­seglo, po popolnosti, s katero si je osvojilo najmodernejšo vojno tehniko, po notranji organizaciji in po drugih, že poprej znanih kvalitetah, na­še letalstvo danes res kaže podobo sodobnega preciznega mehanizma, takega mehaniz­ma, ki edino omogoča učinko­vito uporabo sodobnih letal­skih sredstev.

V primerjavi 6 slabo o-premljenimi lovskimi in ju-riškimi eskadrilami ob kon­c u vojne, je naše letalstvo sil­no napredovalo i n razpolaga

Politična beležka iz vasi K a k o naj z a č n e m z u v o d o m ?

N o p a naj b o e n k r a t č l a n e k b r e z u v o d n e besede. P o l i t i č n o ž i v l j e n j e v n a š i h k r a j i h . Sa j i m a m o S o c i a l i s t i č n o zvezo , z a ­d n j i sestanek, u d e l e ž i l o se ga j e samo t re t j ina č l a n o v , j e b i l e n k r a t j u n i j a l a n i . Z v e z a b o r ­c e v š e n e k o l i k o ž iv i , m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a je o d š l a v i l ega lo , m e n d a so š e na jbo l j d e l a v n i g a s i l c i , č e d r u g a č e ne, j i h v i d i ­m o v u n i f o r m a h vsaj na vese­l i c a h i n p o g r e b i h . N a j b o l j de ­l a v n i so l o v c i , t i p a t a k o ne spada jo sem. K a j pa v e n d a r de la te p r i vas po p o l i t i č n i l i n i ­j i , d a je t a k o m r t v i l o ? H m ! Ž i v i m o i z d n e v a v d a n , p o l i t i č ­no s m o p a m e n d a j a d o v o l j p o d k o v a n i , saj je b i l o v l e t i h po o s v o b o d i t v i t o l i k o r a z n i h ses tankov , d a s m o s i na t e p l i p o l i t i č n e u č e n o s t i za 20 le t n a ­p re j . Seda j pa to u č e n o s t lepo p r e b a v l j a m o , m a l o p o k r i t i z i r a ­m o č e z d a v k e , d r a g i n j o i n d r u ­ge take t e ž a v e , k i nas ta re jo , : n l epo v m i r u ž i v i m o . T o je p r a v a svoboda , k o nas n i h č e v e č ne s i l i — p o j d i na ta i n t a sestanek, k e r s i č l a n n a š e o r ­gan izac i j e m o r a š s t o r i t i to i n to.

Javno novoletno nagradno žrebanje »Dol. lista«

bo v soboto, 19. februarja ob 10. uri dop. v Novem mestu v Rdečem kotičku na 0L0.

Vse naročnike vabimo k udeležbi!

M o r d a s e m te gorn je ugo to ­v i t v e p o v e d a l p r e v e č po d o m a ­č e i n p r e v e č v č r n i l u č i , toda v g l a v n e m je t a k o v n a š i h v a ­seh p o d T r a v n o goro. D a je n a j v e č j a k r i v d a za p r e c e j š n j e m r t v i l o nede l avnos t odborov o r g a n i z a c i j , n i t r e b a posebej zap i sa t i . S e s t a n k i so p o t r e b n i , s amo t i s e s t ank i naj ne bodo a k t i v i s t i č n i , u č e n i , p o t e m se j i h bodo n a š i k m e č k i l j u d j e go tovo u d e l e ž i l i . B i l s e m n a n e k e m r o d i t e l j s k e m ses t anku . L j u d j e so p o s l u š a l i p o l j u d n o p r edavan j e u č i t e l j i c z o d p r t i m i u s t i i n j i h n a k r a j u p o v a b i l i : Se p r i d i t e m e d nas, r a d i VB« b o m o p o s l u š a l i . N o v e o b l i k e d e m o k r a t i č n e g a ž i v l j e n j a p r i nas zah teva jo tud i , če se tako i z r a z i m , n o v o o b l i k o s e s t a n k o v » ne s t e ž k i m i r a z p r a v a m i , k i j i h l jud je ne r azume jo . P o l e g tega je n a v a s i š e p o l n o d r o b n i h v p r a š a n j , p r e d v s e m v vaseh , k i so b i l e m e d zadnjo v o j n o p o ž g a n e po o k u p a t o r j u . V s i t i ­s t i , k i m e n i j o , d a se sedaj l a h ­k o ž i v i b r e z a k t i v n e g a posega p o l i t i č n i h o r g a n i z a c i j v d o g a ­jan je na v a s i i n d a naj to d e l o o p r a v i z ad ruga , seveda samo po s t r o k o v n i i n , č e d o d a m o še , po g o s p o d a r s k i p l a t i , so v z m o ­t i a l i p a n a š i s o v r a ž n i k i .

N a j z a k l j u č i m : te v r s t i c e n i ­sem n a p i s a l ža recept , k a j naj se d e l a v b o d o č e , a m p a k zato , d a o p o z o r i m , d a t a k o k a k o r je sedaj n i p r a v i l n o i n d a ne s m e m o zaos ta ja t i z a duhorrfr č a s a . D r ž a v l j a n

sedaj s številnimi strokovnimi letalskimi, tehničnimi in vo-dečimi kadri visoke kvalite­te.

Ta novi, kvalitetni razvoj našega letalstva je vsekakor ugodno vplival tudi na našo Letalsko zvezo in ji odprl no­ve možnosti, postavil pa pred njo številne nove naloge, ta­ko na polju organizacijsko* propagandne dejavnosti, kot glede reševanja materialno tehničnih problemov.

Po drugi strani pa nam ši­roka osnova nase letalske or­ganizacije, njen značaj in oblika letalske dejavnosti da­jejo velike možnosti zaakitiv*-no vključevanje ljubiteljev letalstva, ki se s svojimi spo­sobnostmi želijo razviti v tej smeri.

\ se to nam jasno priča, da bomo morali v svojem na­daljnjem delu storiti še vse več za razširitev aeroklubov.

Glavni faktor, ki nam bo omogočil, da od aeroklubov naredimo močan center letal­skega življenja, je pravilno gledanje organov ljudske ob­lasti, komun, množičnih poli* ličnih organizacij in podje­tij na naše težave, pri kate­rih nas morajo podpreti.

Mi pa si moraimo prizade­vati, da v naših organizacijah vzgojimo množico novih le­talcev, tako na polju znan­stvenega dela kot za praktič­no dejavnost, pa bodi to v smislu športne aktivnosti ali pa na katerem drugem pod­ročju, ki pomaga nadaljnjem^ razvoju naše organizacije in* letalstvu v celoti. *

Nikica

Lepo Prešernova proslavo v Novem mestu

V počastitev Prešernovega dneva je bila v Novem mestu na predvečer pesnikove smrti pomenljiva in uspela prire­ditev Ljudske univerze in KD Dušan Jereb.

Prof. Karel Bačer je v svo­jem govoru poudaril veličino Prešernove umetnosti in njen pomen za naše narodno živ­ljenje, zlasti v času osvobo­dilne borbe, glavni del govo­ra je pa bil posvečen Prešer­novim stikom z Dolenjsko in njegovim poznanjem takrat­nih razmer na Dolenjskem, kar je zlasti očitno v znanem dvostihu, ki ga je Prešeren napisal prijatelju Lašanu, ko je ta odhajal v Novo mesto. Prof. Bačar je s tehtnimi do­kazi izluščil, kot kaže, do­končni pravi pomen tega dvo­stiha in pokazal, kako je ve­liki pesnik poznal tudi našo družbeno problematiko.

V drugem delu proslave J« nastopil moški pevski zbor KD Dušan Jereb s tremi pes­mimi in z dvemi solo točka­mi tenorista Skoka. Orkester istega društva pa je zaigral tri orkestralne skladbe. Dvo­rano prosvetnega doma so fNovomeščani napolnili dO zadnjega kotička.

V R E M E za čas od 12. do 20. februarja.

V drugi polovici tekočega tedna enkrat ali dvakrat pada­vine z ohladitvijo, sneg do n i ­žin. Pozneje suho. oziroma jasno i n razmeroma hladno vreme • mrazom ponoči . V drugI polo­v i c i prihodnega tedna pos labša­n j « , nagnenje k padavinam in topleje.

hran S DOLENJSKI LIST

\

i - V Stev. I

Rast in uspehi gradbenega Po številu zaposlenih de­

lavcev je splošno gradbeno podjetje v Črnomlju največje podjetje v okraju. Lani je ob sezoni zaposlovalo okoli 580 delavcev in večino teh je spri­č o ugodne zime obdržalo tudi pozimi. Samo pri gradnji vo­dovodov je imelo lani zapo­slenih 280 delavcev. Svoja gmdilišča ima podjetje raz­tresena po vsem okraju od Starega trga do Suhorja pri Metliki in okolici. Proizvod­na vrednost podjetja lani zna­l a okoli 130 milijonov din.

Kot ostalim podjetjem ali že bolj je bila razvojna pot gradbenega podjetja zelo tr-njevaintudi še danes ni glad­ka. Navzlic temu je napravilo zlasti v zadnjih dveh letih Ogromen razmah in s svojo dejavnostjo rešuje pereče pro­bleme gradbeništva v Beli krajini. Spričo velikih grad­benih nalog za kulturni in gospodarski dvig Bele krajine res ni kos vse in nalogam, ker presegajo njegove zmogljivo­sti, navzlic temu p a je pre­vzela in izvaja skoraj vse komunalne gradnje, poleg C";tulih gradbenih del.

V Beli krajini tudi pred vojno ni bilo večjih gradbenih podjetij. Tembolj pa je nasta­la potreba po takem podjetju po vojni, ko je na tisoče po-žganih domov, šol in uničenih komunalnih objektov klicalo po obnovi. Od vsega začetka je bilo tudi iasno, da ne bo mogoče v Beli krajini ostati samo pri obnovi, pač p a da bo treba tudi veliko novih gra­denj. Zarcdek gradbenega podjetja so bile tehnične ba­ze, ki so nastale takoj po voj­ni in ki so pomagale pri ob-nc /i preko obnovitvenih z a ­drug. Tako nastalo gradbeno podjetje zaradi manjših mož­nosti gradenj in drugih težav, ni pokazalo večjega razmaha vse do leta 19"2, ko so se pred njega postavile velike naloge.

L A S T N E S T A V B E K A Ž E J O R A S T I N Š I B K O S T R A N

P O D J E T J A Rast podjetja se pravzaprav

najbolj vidi na samih stavbah podjetja, katere ima na koncu Črnomlja ob cesti proti Gra-dacu. Prvotno je bila samo dolga nizka stavba, to je me-mahanična delavnica, ki je imela tudi pisarne in garažo. Okrog te so se pozneje prile­pile postopoma druge stavbe, večinoma lesene barake, pa še od teh ni vsaka nastala obe­nem pač pa v več >obrokih?, kakor je pač kazala potreba. Temu podobno je podjetje dobivalo tudi potrebno orod­je in opremo. Večji skok je v tem pogledu napravilo pod­jetje šele lani. ko je zgradilo novo veliko mizarsko delav­nico s sušilnico za les, skla­diščem, garažo in ostalimi prostori. Prav tako je lani ku­pilo nekaj najbolj potrebnih strojev tako, da lahko sedaj stori vsako gradbeno naročilo. Kako potrebna je bila pod­jetju nova mizarska delavni­ca kaže najbolj to, da se je storilnost v novi delavnici pri istem številu zaposlenih dvig­nila za 35%.

Toda prav v tem, to je v lastnih objektih ter prevoz­nih sredstvih je podjetje še najbolj šibko, enako pa tudi v strokovnih kadrih. Okoli 75% delovne sile, ki jo zapo­sluje podjetje, je izven sede­ža rrdjetja ali celo okraja. Za to delovno silo in strokovne kadre nima podjetje nikakr­šnih stanovanj. Prav tako ni um niti malo primernih upravnih prostorov. V dveh malih za­tohlih prostorih dela kar 13 uslužbencev. Do letos ni pod­jetje premoglo niti enega

p o d j e t j a v Č r n o m l j u

V a l e n t i n Č a r m a n

gradbenega inženirja, šele pred pratkim so dobili prve­ga. Za vsa tehnično strokovna dela je bil do nedavna samo en človek, dokler niso lani dobili še eno tovarišieo. Pod­jetje je šele lani dobilo prvi investicijski kredit v znesku deset milijonov, ki ga je mo­ralo porabiti predvsem za na­kup strojev, brez katerih ni mogoče izvajati nobenih del ter za gradnjo že omenjene mizarske delavnice. Tako mi­zarska kot kovinarska delav­nica podjetja sta kos vsaki nalogi, kar je za tako gradbe­no podjetje velikega pomena.

O S N O V N E N A L O G E , K I N I S O S A M O S T V A R P O D J E T J A

Odprava teh šibkih strani podjetja je sedaj osnovna na­loga uprave in celotnega ko­lektiva. Pri tem pa bo seveda potrebna tudi pomoč in razu­mevanje ljudskih odborov. Tega razumevanja za potrebe podjetja je bilo doslej pre­malo. Podjetje ima v načrtu gradnjo upravne stavbe z ne­kaj stanovanji. Vsaj za 60 lju­di bi morali zgraditi stanova­nja. Nujno potrebujejo vsaj en drobilec peska, ker v Beli krajini ni primernega peska in ga morajo voziti zelo daleč, kar veliko stane. S prevozni­mi sredstvi so skoraj na tleh, prav tako potrebujejo tudi razna dvigala za gradilišča. Radi bi uredili še kolarski, kovaški in kleparski obrat. V načrtu imajo tudi gradnjo de­lavnice cementnih izdelkov Ta naj bi stala v Metliki pri Kolpi, kjer je dovolj peska. Tudi opekarna v Kanižarici čaka investicij, čeprav je navzlic raznim težavam lani že dala nekaj deset tisoč ko­sov opeke. Po izgradnji bi se ta lahko osamosvojila.

Uvodoma smo omenili, da ima podjetje raztresena gra­dilišča po vsem okraju, kar jim pri tako šibkem prevoz­nem parku dela še večje te­žave. Gradijo vodovod v Sta­rem trgu in na suhorskem sektorju, prav tako pa tudi zajetje za črnomaljski vodo­vod na izviru Dobličanke. V gradnji imajo dve tovorni skladišči na postaji v Črnom­lju in Metliki, prav tako gra­de v Metliki stanovanjsko stavbo in več stavbenih ob­jektov na posestvu v Mest­nem logu. Skladišči kmetijske zadruge v Črnomlju bo kma­lu dograjeno, enako dve tra-fo postaji in še vrsta drugih gradbenih del. Najmanj do­nosna so popravila in preure­ditve starih stavb, in prav ta­kih del pa ima podjetje naj­

več. Zlasti je bilo veliko ta­kih del lani pred proslavo 22. julija. Dokončane gradnje, kot je postaja v Črnomlju, planinski dom na Mirni gori, dijaški dom v Metliki, kino dvorana v Metliki preuredi­tev trga v Črnomlju in Me­tliki, potem še vrsta drugih dokončnih gradenj in pre­ureditev, izpričuje delovno zmogljivost podjetja. Ko bodo odstranili še navedene š ibfe strani, kar seveda ni odvisno samo od kolektiva, pač pa tu­di razumevanja in pomoči oblastvenih organov, ter s tem ustvarili boljše življenjske pogoje tako za strokovni ka­der kot za delavce, bo podjet­je še v večji meri kot doslej sposobno izpolniti vse grad­bene naloge, ki se postavlja­jo pred njega.

Pojasnilo gozdnim posestnikom

Ko je občinska gozdarska komisija svoje delo v navede­nem smislu opravila, pošlje vse prošnje s seznamom vred Okrajni upravi za gozdarstvo v rešitev. Priložiti mora tudi seznam izdanih sečnih dovo­ljenj, ki jih je izdal občin­ski ljudski odbor v svoji pri­stojnosti za drva za lastne po­trebe prosilcev. Okrajna upra­va za gozdarstvo pregleda vse prošnje, preveri lastništvo, podatke o površini, stanju gozdov, zalogah lesa in letnem prirastku ter dosedanjimi sečnjami, za kar ima podatke v svoji kartoteki. Pri tem pre­gledu takoj izloči prošnje vseh tistih prosilcev, za katere ima podatke, da so se v preteklem letu ali še preje pregrešili proti gozdarskim predpisom. Vsem tem se sečno dovolje­nje načeloma ne izda. Ostale

Razmah dejavnosti Rdečega križa v novomeškem okraju

Izobraževalni tečaj v Laškem potoku

V dolgih zimskih večerih si bedo tudi mladinke Loškega potoka pridobile čimveč zna­nja, ki jim bo kasneje slu­žilo v življenju. Tudi letos imajo tečaj za ženska ročna dela dvakrat na teden v ve­černih urah. Poleg vezenja poslušajo tečajnice tudi pre­davanja iz zemljepisa, maral-ne vzgoje in drugih predme­tov. Največja zahvala gre po­žrtvovalni tovarišici učitelji­ci I,a«arjevi, ki vodi tečaj in mladinkam tudi preskrbi ma­terial, da delo neovirano po­teka. Mladinke z veseljem delajo. Želimo jim veliko uspeha.

Organizacija RK ni samo mednarodna dobrodelna orga­nizacija, ki pomaga tam in ta­krat, ko je pomoč najbolj po­trebna, pač pa ima vsaj v na­ši državi veliko vlogo pri iz­boljševanju življenjskih po­gojev ljudi in širjenju zdrav­stvene prosvete. To človeko­ljubno in prosvetno nalogo Rdeči križ v novomeškem okraju uspešno opravlja.

Vzrok neštetih oboljenj so slabe zdravstvene razmere, v katerih žive zlasti delovni ljudje na podeželju, prav tako pa tudi pomanjkljivo znanje najbolj osnovnih pogojev zdravstva in higiene. Prav za odpravo teh pomanjkljivosti je RK usmeril svoje delo in v letu 1954 dosegel prav lepe uspehe.

Po zaslugi RK in drugih prosvetnih organizacij se ljud­je na vasi vedno bolj zanima­jo za male asanacije, to je za ureditev stranišč, greznic in , za preskrbo z zdravo pitno vo-| o d P r a v l > P"v tako una do. Ob sodelovanju prebival-' tflu« ^ _uspešno delo

okolici je bilo lani urejenih 7 gnojišč v vrednosti okoli pol milijona din. Cement za te gradnje je dal zastonj RK, ostalo so prispevali prebival­ci sami. Lani je bil dokončan tudi vodovod v Smolenji vasi, katerega vrednost je najmanj 2,700.000 din.

V občini Skocjan so lani uredili studenec v Dolah, pri­čeli so z deli za vodovod v Osrečju ter končali priprave za gradnjo vodovoda na Otre-sku. Vaške, oziroma krajevne organizacije RK so tu zelo de­lavne, kar se vidi tudi v pri­pravljenosti prebivalcev za odpravo zaostalosti. V Zburah BO bila lani urejena tri gno­jišča, ki so okuževala stude­nec s pitno vodo. Okrajni od­bor RK je prispeval samo ce­ment, vse ostalo so dali pre­bivalci sami. Dela so poteka­la prav lepo, ker so kmeto­valci sami uvideli potrebo, da se_ ta škodljiva pomanjkljivost

dokaj tamoš-

prispevali ves grad beni material razen cementa, ki ga je dal brezplačno RK, prav tako so opravili vsa de­la in vožnje brezplačno, delno pa je njihovo prizadevanje , Podprl tudi občinski ljudski H ^ W l Silffi odbor Gotna vas. V Straži in ^ e u - d o l o c i 1 n e k a J

Pismo iz Stopič S t o p i č e — m a j h n a i n s k r o m ­

n a vas V k o t l i n i p o d m o g o č n i m i G o r j a n c i , m a j h n a , v e n d a r k a r p r i k u p n a i n p r i j e t n a . M a l o od v a s i s to j i n a h r i b č k u k r a s n o š o l s k o pos lop j e ; k o l i k o t r u d a i n n a p o r o v je b i l o t reba , d a je z ras lo tako, k o t je. K o z ju t ra j i zza G o r j a n c e v vs t ane sonce, z a ž a r i v sa š o ' a i n se ponosno o z i r a n a h i š e pod seboj , š e z a ­v i t e v r a h l o j u t r a n j o meg lo .

P a č e p r a v so S t o p i č e m a j h n a vas, je ž i v l j e n j e v n j i h le p r e ­cej r azg ibano . N a k u l t u r n e m p o d r o č j u je d e l o v n a z l a s t i m l a ­d i n a ; č e s t o se z b i r a , na ses tan­k i h p a i z o b r a ž u j e i n vzga ja . Posebno ž i v a h e n je b i l p r v i se­s tanek; p r i š l i so m l a d i n c i Iz s leherne , š e t ako odda l j ene p o d g o r j a n s k e v a s i V o l i l i so

n o v odbor , u s t a n o v i l i p a t u d i n o v e s e k c i j e : f o l k l o r n o , t e lo ­v a d n o i n š a h o v s k o ter sekc i jo za n a m i z n i tenLs. U s p e š n o d e ­lu j e t a f o l k l o r n a i n š a h o v s k a s k u p i n a , za t e l o v a d b o p a t r e ­n u t n o n i p ros to ra , k a j t i t e lo ­v a d n i c a se š e l e g r a d i . T u d i za p o š t e n o z a b a v o je p o s k r b l j e n o — ob n e d e l j a h p o p o l d n e se m l a d i svet z b i r a pod v o d s t v o m u č i t e l j s t v a n a p lesne vaje . M l a d i n a se d o b r o zaveda , d a se s k u l t u r n i m u d e j s t v o v a n j e m , š p o r t o m i n p o š t e n o z a b a v o i z o b r a ž u j e i n s i k r e p i d u h a i n telo, d a bo z ra s l a v z d r a v b i k r e p a k r o d .

Na1 o m e n i m še , d a i m a m o t u d i t e č a j R d e č e g a k r i ž a . M l a ­d i n k e ga p o l n o š t e v i l n o o b i s k u ­jejo i n p o u k p r a v l e p o p o t e k a

di strokovna pomoč Central nega higienskega zavoda. Ob­činski ljudski odbor Gotna vas sploh kaže veliko razu­mevanje za asanaeijo tudi v

v ta na-sredstev.

Z velikim r a z u m e v a l i j em in pripravljenostjo ljudi, da več­ji del gradnje opravijo sami, so se asanacijskih del lotili v večjem obsegu tudi v občini Mirna in Rakovnik, kjer bo­do s temi deli letos nadalje­vali. Podobni so bili napori za a^aiuieijo vasi tudi v drugih predelih okraja. Se veliko hi­treje bi potekala ta dela, če bi okraj imel zato potrebnega strokovnjaka. Pripravljenost ljudi je povsod velika, potre­bujejo pa po.moč v gradivu in strokovnjakih.

Tudi pri širjenju zdravstve­ne prosvete RK novomeškega okraja uspešno opravlja svo­je poslanstvo. V okraju je 30 tečajnih centrov. Iz poro­čil, ki prihajajo iz teh cen­trov, je razvidno, da ti tečaji letos Še veliko lepše potekajo ko prejšnja leta. Obisk je povsod velik in za neka­

tere tečaje še skoraj prevelik zato jih morajo razdeliti na več skupin. V letošnji uč­ni spored na teh tečajih so vključili tudi pouk o zdravi prehrani, za kar se dekleta še prav posebno zanimajo. Po­dobno zanimanje na teh te­čajih je tudi za razna ročna in druga praktična dela, ki so jih ponekod vključili v pouk na tečaju. To privlači mno­ga dekleta, saj jim je znanje za vsakdanje življenje nad vse potrebno. V Šentjerneju obiskuje tak tečaj kar 76 de­klet.

Lani je RK poslal na zdrav­ljenje v Savudrijo 52 zdrav­stveno in socialno ogroženih otrok iz okraja. Vrsta zdrav­stvenih predavanj, ki jih ob vsaki priliki organizira RK, so vedno bolj obiskana. S ta­ko aktivnim delom v korist najbolj potrebnih in za iz­boljšanje življenjskih pogo­jev delovnega človeka prido­biva organizacija RK vedno večji ugled. V novomeškem okraju je štela organizacija lani 4200 odraslih članov in 5500 članov pomladka. V vseh občinah obstajajo občinski od­bori RK, ki kažejo.razen ne­katerih, veliko zanimanje za naloge Rdečega križa.

prošnje pa na podlagi primer­jave z razpoložljivimi podat­ki in tozadevnimi ugotovitva­mi po potrebi popravi ali pa reši v smislu predloga občin­ske gozdarske komisije.

Po izvedbi tega postopka izda Okrajna uprava za goz­darstvo sečno dovoljenje, ka­terega en izvod prejme pri­stojna občina, da ga izroči prosilcu, drugi izvod pa prej­me revirno vodstvo, da ga iz­roči pristojnemu logarju, ki izvrši odkazilo in prevzem leta, tretji izvod pa ostane na Okrajni upravi. Proti odločbi o sečnem dovoljenju ima prosilec pravico do pritožbe na višji državni organ. Pritož­bo je vložiti preko pristojne občine, da tamkajšnja goz­darska komisija poda svoje mnenje in predlog, nakar se pritožba pošlje na Okrajno upravo. Vendar naj se gozdni posestniki pri vlaganju pri­tožb zavedajo, da bodo ugod no rešene le v izjemnih pri­merih. Zato jim priporočamo in svetujemo, naj si ne delajo nepotrebnih stroškov s pla­čevanjem visokih taks. ampak naj se zadovolje z odobreno količino. Če bodo trezno in pametno premislili vso stvar, bodo sami prišli do zaključka, da je z ozirom na stanje go­zdov in maksimalne po planu določene letne količine lesa za posek nemogoče vsakomur v celoti ustreči. Zato so vse to­zadevne osebne intervencije na Okrajni upravi za gozdar­stvo in pri raznih drugih fo­rumih popolnoma nepotreb­ne. Za vse to je škoda truda, časa in denarja, ker se bodo pritožbe reševale le po redni poti, v kolikor bodo res ute­meljene.

Ko prosilec prejme odloč­bo — sečno dovoljenje, nima še pravice sekati Tesa vse ta­ko dolgo, da mu drevje odka-že pristojni revirni gozdair ali logar. Praviloma mora biti posestnik gozda pri odkazilu drevja navzoč, da ob tej pri­liki prejme vsa potrebna na­vodila o načinu sečnje, izde­

lavi lesa, gozdnega reda. čas^ prevzema, plačilu prispevka v gozdni sklad, načinu spra­vilu itd. Teh navodil se mora posestnik gozda ali njegovi delavci strogo pridrževati, ker imajo gozdarski organi vso pravico in dolžnost, takoj ustaviti sečnjo ali drugo dvelo, čim u gotove, da se pri tem dela škoda odnosno kršijo to­zadevni predpisi. Vsak tak' prekršek povleče za seboj prijavo, denarno ali zaporno kazen, v težjih primerih pa še zaplembo lesa, ki je pred­met prekrška. Po dosedanjim izkušnjah vetrno, da je ravno težjih primerov največ in tov sečnja brez sečnega dovolje­nja, sečnja neodkazanega drevja, izvoz nežigosanega to je neprevzetega lesa. neobe-Ijenje lesa iglavcev itd. Vsem takim kršilcem gozdnogospo­darskih predpisov se poleg redne kazni prihodnje leto sečnega dovoljenja ne bo i z ­dalo.

Predno preidemo k opisu postopka o prevzemu lesa in plačilu prispevka v gozdni

• O I O I O B O I O I O I C

Ne pozabite: vsak naročnik D o l e n j s k e g a l i s t a

Je ZAVAROVANI O I O I O I O I O I O I O

sklad, naj omenimo še to, da se bo v tekočem letu skušalo urediti tako, da bodo pirošnje rešene, sečna dovoljenja i z ­dana in drevje vsaj v glavnem odkazano pred 1. oktobrom, ko se prične redna sečnja. Razumljivo je, da gozdni po­sestniki pred tem datumom ne bodo smeli sekati, četudi bo drevje odkazano, razen v pri­merih, ko jim bo to po goz­darskih organih izrecno dovo­ljeno. I z dosedanjih izkušenj namreč vemo, da z ozirom na visoko število izdanih sečnih dovoljenj go'zdairski organi niso v stanju v tako kratkem času tekoče izvršiti odkazilo in prevzem vsega lesa, kar občutno ovira sečnjo itn spra­vilo ter sili gozdne posestnike k raznim prekrškom.

(Nadaljevanje sledi)

ZAHVALA Podpisani PodrfaJ Jože Iz Zagradea 41, se upravi Dolenjskega

lista najtopleje zahvaljujem, da sem bil kot naročnik njihovega Usta zavarovan pri DOZ, za kar niti nisem vedel. Ke r sem se 8. novembra 1954 pri iztovarjanju žice ponesrečil tako, da so ml morali odrezati desno nogo pod kolenom, sem postal 5Q*/t dela ne­zmožni invalid, mi je DOZ naka zal 20.000 dinarjev, ki mi bodo zelo koristili. — Zato naj ne bo hiše, ki ne M bila naročnik Do­lenjskega Usta, saj nihče ne ve, kje ln kako ga caka nesrefa.

PODRZAJ JOŽE

Cestno -V d n e v n i h č a s o p o s i h p o g o ­

s tok ra t b e r e m o p o r o č i l a o r a z n i h p r o m e t n i h nezgodah , k i i m a j o z a pos led ico t u d i s m r t n e ž r t v e , n a j v e č k r a t p a t e ž j e i n l a ž j e p o š k o d b e l j u d i i n v e l i k o m a t e r i a l n o š k o d o .

L e t a 1954 je b i l o v S l o v e ­n i j i 1274 c e s t n o - p r o m e t n i h n e ­zgod, k i so zah t eva l e 92 s m r t ­n i h ž r t e v i n 705 p o š k o d o v a n i h oseb.

R a z u m l j i v o je, da nobena p r o m e t n a nezgoda ne nas tane b rez d o l o č e n i h v z r o k o v , k i so po k a k o v o s t i r a z l i č n i . P o l e g o b j e k t i v n i h v z r o k o v p r o m e t ­n i h nezgod , h k a t e r i m p r i ­š t e v a m o s labo s tanje c e s t m o s t o v i n v o z n e g a p a r k a , se v v e l i k i v e č i n i p o j a v l j a j o še s u b j e k t i v n i v z r o k i , o d k a t e r i h so n a j š t e v i l n e j š i : n e d i s c i p l i ­n i r anos t k o r i s t n i k o v cest, n e ­p o z n a v a n j e p redp i sov , n e z n a ­nje u p r a v l j a n j a v o z i l , a l k o ­h o l i z e m i t d .

N a p a č n o je t r d i t i , d a so s a ­m o v o z n i k i m o t o r n i h v o z i l t i s t i k o r i s t n i k i j a v n i h ce s tn ih p o v r š i n , z a ka t e r e v e l j a j o c e s t n o - p r o m e t n i p r e d p i s i . Z U r e d b o o p r o m e t u n a j a v n i h ces tah so p r a v t a k o d o l o č e n a p r a v i l a i n d o l ž n o s t i z a p e š c e , ko lesar je , v o z n i k e v p r e ž n i h i n d r u g i h v o z i l , k a d a r v o z i j o , o z i r o m a hod i jo po j a v n i h ce ­stah. N a ž a l o s t p a se v o z n i k i i n p e š c i tega zaveda jo š e l e t ak ra t , k o so d o ž i v e l i p r o ­metno nezgodo.

O b tej p r i l i k i na j sprego­v o r i m neka j besed o č l a n k u v 4. š t e v i l k i »Dol . l i s t a « p o d n a -

d o l o č a , d a za posamezne v r s t e m o t o r n i h v o z i l l a h k o p r i s t o j ­n i k r a j e v n i o z i r o m a m e s t n i l j u d s k i o d b o r p r e d p i š e s k o z i nase l jene k r a j e m a n j š o h i ­t ros t v o ž n j e od h i t ro s t i , k i j e d o l o č e n a . T a h i t ros t ne sme b i t i m a n j š a od 30 k m n a uro , če pa pe l j e cesta s k o z i n a ­se l jen k r a j , k i j e t e ž k o p r e ­hoden , so p a l a h k o z m a n j š a t u d i n a 12 k m n a u r o .

N a v e d b e v a š č a n a i z B u š i -nje v a s i , d a je n a ces t i precej » k o k o š n j i h ž r t e v « d o p o l n j u j e ­m o s t em, d a je p r a v t a k o s t a ­nje n a v s e h j a v n i h cestah, k i v o d i j o s k o z i nase l j a o z i r o m a

D r . Oblak Božo :

Godilo se je v biši št. II

P r e d Š t i r ina j s t imi l e t i , potem ko so se naš i narodi up r l i s ra ­motnemu podpisu pakta z nas-i'1-n i k i , je s led i l napad razjar jenih n e m š k i h i n i t a l i j ansk ih faš is tov na Jugoslavi jo .

Slabo opremljena ln Izdana jugos lovanska vojska n i I zd rža ­l a p r i t i ska s o v r a ž n i k o v i n je v nekaj dneh razpadla. La&nl , p rezebl i i n ut rujeni o f i c i r j i ln vo jak i so se r a z o č a r a n i u m i k a l ! v notranjost d e ž e l e , beža l i so pred p rod i ra joc imi s o v r a ž n i m : enotami i n n a c i s t i č n o m a š č e v a l ­nostjo. Novo mesto je b i lo polno tak ih beguncev. Negotovost in brezpravnost sta begali l jud i , k i «o v s t rahu p r i č a k o v a l i do­godkov. D o m a č i h i t l e r janc i so bahavo hod i l i po mestu i n po­s k u š a l i p revzemat i oblast. K m a ­l u so N o v o mesto zasedle nem­ške motor iz i rane čerte, k i so se pozneje umakni le I ta l i janom. Navide-zno je v mestu zopet za­v lada l red in mi r , delo je takđo dalje.

V »rciih l jud i je gorela želja po svobodi , k i se je r a z ž a r e l a v upor prot i okupatorju. V ne­kaj mesecih je postala Osvobo­d i l n a fronta s lovenskega naroda

m o č n a v s e l j u d đ k a organizaci ja , k i je popel jala Slovence v bor ­bo prot i na s i l n ikom. Ponovno so zapokale p u š k e i n bombe, zaro­potale s t ro jn ice , padal i so faš i ­st i i n d o m a č i izda ja lc i , s i r i l se je osvobodi ln i tisk.

K a k o r povsod, je tudi v N o ­vem mestu Osvobod i lna fronta budiila narodno zavest i n orga­n iz i ra l a l judstvo za borbo. O r ­ganizacija se je razrasla do vseh n a j m a n j š i h de lavnic , predstav­l ja la je m o č n o s i lo upornega prebival-atva. Okupa to r je be­snel, zap i ra l , i n t e rn i r a l , obsoja1., s trel jal i n mudi l , O F pa se je ka l i l a , jeklenela l n še m o č n e j e udarjala .

* Par t i zansk i tisk je Imel po­

membno vlogo pr i o b v e š č a n j u preb iva ls tva o de lu O F ln o na­rodnoosvobodi ln i borb i . O F v N o v e m mestu nI imela svoje ;legalne t iskarne, k a k o r j i h je Imela po v e č j i h mestih n a š e do­movine, o rgan iz i ra la pa je zato več l legalmih tehnik, k jer se Je r a z m n o ž e v a l partlza-nski tisk in k i so se po potrebi lahko seli le na drugo me.-, to. Ena tak ih teh-Mk je b i la v hiši š t r i k a 21.

K j e r se G l a v n i t r £ oži in pa ­

da prot i mostu čez vedno zeleno K r k o , s toj i na desni s t ran i pre­cej v e l i k a enonadstropna h i ša , k i nosi š t e v i l k o 21. To poslopje je b i lo takrat last pokojne Ive P e č a r , roj . Oblak , k i je vod i l a t rgovino »Alfonz O b l a k « v l o ­ka lu , kder je sedaj poslovalnica » P r e h r a n e « , l n njenega moža odvetnika S tanka P e č a r j a , k i je imel svojo pisarno v m a n j š e m

loka lu , kjer Je ieduj komia i jđka t rgovina .

Odve tn ik P e č a r Je b i l poznan po svojem l e v i č a r s k e m m i š l j e ­nju že od časov , ko Je š t u d i r a l pravno fakulteto v Zagrebu. Iz­hajal je lz u č i t e l j s k e d r u ž i n e , k i se je s svo j im i p r i h r a n k i s k r o m ^ ) prebi ja la s k m ž iv l j e ­nje i n u red i la d o m ter i t U d i r a l i

svoje otroke. K o t š t u d e n t se je seznani l T m a r k s i s t i č n o l i t e r a ­turo, k i Jo je š t u d i r a l ko t od­vetnik dalje. Mnogo je debat i ra l v v sak i d r u ž b i In vedno zastopal l e v i č a r s k o s t a l i š če . Pog lab l j a l Je svoje znanje v f i lozof i j i , k i m u je bolj l e ž a l a od d r u g i h ved. K e r Je b i l dosleden Internacio-nallst , k a k o r je rad poudarja l , se Jo poglobi l v esperanto In do­segel stopnjo profesorja tega mednarodnega j ez ika . Dopisoval se Je skoraj z vsemi esperant-*k imi d r u š t v i v E v r o p i , njego­ve zveze so segale v Perz i jo , B u r m o , Indi jo l n na Ki t a j sko . Njegove č l a n k e i n pesmi pro t i japonskemu Imper ia l i zmu so ob­j a v l j a l i v o d i l n i k i t a j sk i espe­rantski časop i s i . R a z u m l j i v o je, rta se je takoj opredel i l za Osvobodi lno fronto, ko se Je us-tanovlla.

V z a č e t k u oktobra 1941 Je p r i ­j e l k meni Bogo K o m e l j , sedaj upravn ik studijske k M i ž n i c e M i ­rana J a r c a in me v p i s a l , če bi P e č a r sprejel na stanovanja i l e ­galca i z LJubl jane . Cez nekaj dn i se je vse l i l v h i šo š t ev i lka 21 V i k t o r A v b e l j , narodni he­roj l n č l an C K Z K S , pod i lega l ­n i m imenom R u d i A n ž l o v a r , tr­govski p o m o č n i k . Sprejet je b l i kot č l an d r u ž i n e . O d tu Je vo­dij sestanke po Dolenjskem, od časa do časa Je odhajal na teren za nekaj dn i . V j u n i j u 1942 j * odšel d o k o n č n o na osvoboj n uzemlje.

V novembru 1941 srno se za ­čeli pogovarjat i s t o v a r i š e m R u ­di jem o i lega ln i t ehn ik i , k i b i jo o rgan iz i ra l i k a r v h i š i . Cez teden dn i se Je delo zače lo v sobi za pisarno odve tn ika Pe ­ča r j a , k i Je s luž I la za osebno pisarno advokata . Sapi rograf nam je nared i l V i r š č e k Andre j s t a r e j š i , k i m l je že pred vojno naredi l enak aparat za skavtsko organizacijo. Vsega smo na roč i l i š t i r i take r a z m n o ž e v a l n e apa ra . te, t r i od teh Je R u d i poslal drugam. K o l i k o r m i je znano, je eden de la l v Š e n t j e r n e j u , d r u ­gega so I ta l i jani prestregl l ne­kje p r i Sv . R o k u , tretj i pa je b i l poslan v neznano smer. N a tem aparatu smo r a z m n o ž e v a l i vso part izansko l i tera turo od »S lovenskega p o r o č e v a l c a « , »Ra­d i j sk ih vesti« i n podobnih red­n ih Izdaj O F do raznih letakov in pozivov. To delo Je teklo ne-oretrgoma do konca j u n i j a 1942.

P ' s s l n l stroj Je b i l znamke »Erika« i n je nekdaj s luži l so-kolskemu d r u š t v u v kn j i žn ic i . Pap i r smo dobi l i najprej iz p i ­sarne odvetnika dr . Vas ica Iva­na, pozneje smo ga kupova l i p r i t rgovcu K o s u V i n k u , k i nam je dobavl ja l tudi matr ice. V i n k o Kos Je b i l organiz i ran par t izan­ski delavec, padel je že leta JB42 pr i O točcu na K r k i .

[ta nada l ju je )

Novo mesto je dobilo moderen š k r o p i l n i avto

s l o v o m » B u š i n j a vas v B e l i k r a j i n i « .

V a š č a n lz B u š i n j e v a s i , to je v a s i v B e l i k r a j i n i , k i je ob r e p u b l i š k i ces t i I. r eda , p i š e , na j b i ob las t i z d a l a u redbo , s k a k š n o b r z i n o s m e ­jo v o z i t i a v t o m o b i l i s k o z i vas , k a k o r je to p r e d p i s a n o za mes ta . M e d d r u g i m t u d i p i š e : » A v t o m o b i l i voz i j o z vso b r z i ­no i n v e č k r a t t u d i p o n o č i . R a ­z u m l j i v o , d a je m e d k o k o š m i precej ž r t e v . V n e v a r n o s t i so t u d i o t r o c i , k i se p a č najraje igrajo na cesti i n j i h č l o v e k t u d i ne m o r e i m e t i v e d n o p r e d o č m i . «

K a r se t i č e n a j v e č j e d o v o ­l jene h i t r o s t i za m o t o r n a v o ­z i l a , d o l o č a u r e d b a o p r o ­m e t u na j a v n i h ces tah , da smejo v o z i t i osebni a v t o m o b i l i i n m o t o r n a ko le sa na p r o s t i h ces tah Izven nase l ja do 80 k m na u ro , s k o z i nase l jene k ra j e p a do 50 k m n a u ro . N a j v e č j a h i t ros t v o ž n j e av tobusov l n t r o l e j b u s o v k a k o r t u d i t o v o r ­n i h a v t o m o b i l o v na p r o s t i c e ­s t i I zven nase l ja smo b i t i do 7T)km na uro , s k o z i n a o l j e n e k r a j e p a do 40 k m na UTO. T j d o l o č i l a ve l j a jo tedaj; č e nI s p r o m e t n i m z n a k o m d r u g a č p d o l o č e n o . Istu u r e d b u nada l j e

k j e r se r a z v i j a p r o m e t z m o ­t o r n i m i v o z i l i . K t e m u je p r i ­p o m n i t i š e to, d a n e k a t e r i v o z ­n i k i m o t o r n i h v o z i l sma t r a jo t ako r a v n a n j e za n e k a k o z a ­b a v o i n p r a v u ž i v a j o s t em, d a p o v o z i j o k a k o d r o b n o ž i v a l na cest i , č e r a v n o b i se t e m u l a h k o i z o g n i l i . T a k o r a v n a n j e od s t r a n i v o z n i k o v seveda ob ­sojamo. P o d r u g i s t r a n i pa s m a t r a m o , da t a k e pojave l a ­h k o o d p r a v i j o v a š č a n i o z i r o m a l a s t n i k i ž i v a l i s tem. d a l e - t e h ne p u š č a j o na J avno cesto. Va . ščan i se m o r a j o z a v e ­da t i , d a so ceste, i r z l a s t i r e ­p u b l i š k e ceste I. reda , n a m e ­njene p r e d v s e m za a v t o m o ­b i l s k i p romet , ne p a t u d i z a ž i v a l s k i v r t i n š e ka j d rugega .

V a š č a n i z B u š i n j e v a s i p o ­u d a r j a n e v a r n o s t za o t roke , k i se, k a k o r p r a v i , na j ra je Ig ra ­jo na ces t i . O t e m je seveda po t r ebno resno s p r e g o v o r i t i i n zopet p o u d a r i t i , d a cesta n i o t r o š k o i g r i š č e . S t a r š i o t r o k naj se zavedajo , da so I z k l j u č ­no o d g o v o r n i za v a r n o s t o t r o ­k a , z l a s t i k a d a r je o t r o k n a j avn j c e s l l . S t a t i s t i k a p r o m e t ­n i h n e s r e č dokazu je , da Je o t rok p r a v po m a l o m a r n o s t i rtftrlev pos ta l ž r t e v p r o m e t n e n e s r e č e .

fttev. 1 » D O L E N J S K I Stran. 2

Kako se je vrag poslovil Danica Zupančič * * L E P O S L O V J E * *

Bilo je takrat, ko je hudič še užival različne popuste na naži zemlji. Kot eleganten gospod v črnem fraku in cilindru je ho­dil po svetu, se zabaval in ure­jeval poslovne zadeve. Prav posebno so mu ugajali kraji ob Krki. V vasi, kjer je danes Ra-govo pri Novem mestu, se j s tč.ko vgnezdil, da je imel tam kar domovinsko pravico. Danes je jedel pri tem kmetu, jutri pri drugem; nikjer se ga niso upali zapoditi, ker bi jim lahko nakopal bolezen v hišo ali ne­srečo pri otrocih in živini. Mar­sikje so ga težko gledali. Ko je gospodinja prinesla južino nn mizo, se je delala, kot da ga ne bi opazila in je razvrstila okoli sklede toliko žlic, koli­kor je bilo družine in poslov pri hiši. Toda peklenšček se ni dal kar tako odgnati. Nikoli ni čakal na povabilo, prvi je sedel k mizi, pograbil žlico in zaje­mal tam, kjer je bilo najbolj zabeljeno.

Poleti se je z njim še nekako Izhajalo. Vedno mu je bilo vro­če: cez dan se je hladil v ho-sti in v Krki, ponoči pa — kot dfc bi se bil udri, nikjer ga ni bilo videti. Se danes se dobre ne ve, kam je zahajal. Huje je bilo pozimi. Prislinil se je v zapeček, od koder se n i ganil ves teden. Tudi k mizi ni ho­dil, gospodinja mu je moraia tja prinašati jed. Venomer je rentačil, da mu kuha sam krompir in zelje. O pojači pa cploh ni da bi govoril, saj mit še cvička ne privoščijo, da bi s i oplaknil suho grlo. Kadar mu je skuhala štruklje, take v cu­njo zavite, i n pristavila polič starega, vsaj lanskega trško-gorca, takrat je bil dobre volje. Na večer, ko so jeli zahajati so­sedje v hišo, da so z gospodar­jem kakšno rekli o živini in pomladni setvi, se je tudi on v zapečku razgovoril in se hva­lil s svojimi izkušnjami, češ da je prehodil svet z odprtim: očmi podolgem in počez. Če mu je kdo ugovarjal, se je zadri in švignil z zelenimi očmi tako pošastno, .da je vsem vroče po­stalo.

Povedali smo že, da je črni možic posebno rad jedel štruk­lje. Neki kmet, ki je bil slišal o peklenščkov! moči, se mu je hotel prikupiti, pa je naročii ženi, naj mu kuha štruklje s smetano i n ocvirki zabeljene. Zraven naj bo vselej še polič sladke črnine, s katero bo go­spod v fraku zalival dobro jed. In res, peklenšček se je držal te hiše kot klop kože. Prebri­sani gospodar je že začel na­rahlo vrtati vanj, naj se mu na kakšno vižo oddolži za drago in dobro jed. Ker zelencu n i dišalo, da bi začel zopet nate-pati fižol i n zelje, sta se pogo­dila: Kmet ga bo še naprej ta­ko hraniJ, peklenšček pa bo po­skrbel, da bodo njegova polja dvojno rodila. Besedo sta oba držala. Ko je o svetem Jakobu tnča klestila in neusmiljeno ce-frala po poljili in vinogradih, da so ljudje Jokali in žgali žegnan les, pa ni vse skupaj nič pomagalo, je oni kmet za­dovoljen gledal na svojo nji­vo, kjer je stala kot protje vi­soka in zastavna pšenica. So­sedje so v bornih vozičkih spravljali domov uničeno žito, ki bo le za steljo živini. Pri »peklenskem gruntarju« pa so cele dni prepevale na njivi ža-

od Novega mesta njice. Zvečer je vreščala har­monika, podnice so škripale in hiša se je tresla od prešernega smeha in vpitja. Tudi peklen­šček je bil zraven, posebno rad je plesal polko, divjo in ne­skončno, da so postavna dekle­ta omahovala v njegovih na videz šibkih rokah. Kadar je udaril ob tla, se je hiša zama-jsla in po žveplu je zasmrdelo. Težki vozovi, visoko naloženi z bogato pšenico, so se majali proti kozolcu dvojniku. »Se v kepah jo bo treba pustiti,« jc razmišljal gospedar, vesel obil­ne letine. •

Ko so peljali domov zadnji voz, ki je bil posebno naložen, se je zgodila nesreča. Strmina je bila precejšnja, konji so se napenjali, da jim je slina silila iz gobcev, pa vse zastonj, niso mogli potegniti. Moški so važ­no hodili okoli voza, se posve­tovali, zraven pa hudo kleli in pretepali živali. Slednjič so se uprli v voz, hlapec je znova udaril po konjih, ojnice so se pretrgale, voz je zdrknil na­zaj, povalil hlapca in se usta­vil pod klancem. Vsi so bili zmedeni, močili so hlapcu raz­bito glavo, tam spodaj pa se je peklenšček, ki je bil videti kot dvanajstleten deček, uprl v loj-trnico in dvignil voz. Potlej je prijel za trikel in počasi vle­kel po bregu navzgor. Ljudje so kar zijali. Gospodarju je šlo mrzlo po hrbtu, kajti tukaj je hudič jasno pokazal, da so nje­govi kremplji tisti, ki mu var-jejo polje. Sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo vdrl. Sklenil je, da bo dal vragu ve­deti, da mu ni prav, če tako pred ljudmi razkazuje svoje

Za južino je zelenec dobil fi­žol in polič kislega mošta. Raz­jezil se je in vpil: »Le kaj si upaš, reva krščanska! Mar sem ti zato odgnal točo in napravil dvakratno letino, da me pitaš s tem bobom, kaj?« Zagnal je skledo od sebe, skočil na noge in požugal kmetu: »Drevi pridi v boršt, pa se bova pomenila!«

Kmet in žena sta s strahom ugibala, kaj bo. Žena se je ba­la: »Zahteval bo več, ne bo za­dovoljen s štruklji in črnino. Kokoši mu bom morala klati in bel kruh peči. Lahko pa nam pripravi kakšno hudo nesrećo.«

»Otroke nama bo vzel, kaj. Manjka se mu jih!« jo je po­dražil mož, ki ga je vse sku­paj pošteno skrbelo, pa se je hotel naplaviti, kot da vse sku­paj nič ni.

»Ne pregreši se,« je zavekala žena, »kaj ne veš, da je Janez pripovedoval, da hodi hudič zato po svetu, da duše zbira.«

Zvečer, ko je mesec pripla­val izza Gorjancev, se je kmet

Gostinsko podjelje

»GROZD« Črnomelj

Česti ta za d rug i

o b č i n s k i praznik

v Č r n o m l j u !

s težko 'dušo odpravil v gozd k breznu. Tam ga je čakal vrag. Povedal mu je, da tisti štruklji niso bili toliko vredni, kolikor je storil za njegove nji­ve. Pa nič ne stri, se bosta že pomenila, da bo za oba prav. Sladko je nadaljeval: »Veliko družino imaš, ki ti dela skroi in sive lase. Z otroki je povsod križ, večji so vsaj za kakšno rabo, z majhnimi pa je sama izguba. Zato sem mislil, da ti bom najbolj ustregel in mi boš najceneje povrnil svoj dolg, če mi daš Lojzeta.«

Kmeta je stisnilo pri srcu: »Kako daleč me je prignala la­

to vo roko, da je kri brizgnila izza nohtov, siknil »Velja« i n odvihral iz hiše.

Zemlja se je stresla, bučno je zagrmelo, strele so švigale, po žveplu je smrdelo, zvezde so se majale, cela divizija vragov in vražičev se je iztrgala iz brezna in kot obsedena podirala dre­vesa, skale, grmovje in vse, kar je prišlo pod kremplje. Vrag, naš znanec, se je čudno spre­menil: rep se mu je podaljšal kamor je stopil, je od njegovih kopit strahotno odmevalo, peni' se je in valil kamenje za jez čez Krko. Kmet je na bregu zaskrbljeno opazoval te čudne

V l a d o L a m u t : Pog led na Novo mesto

komnost. Tudi drugi žive brez hudičeve pomoči, čeprav slabše kakor jaz. Sedaj bom pa še dve duši zapravil, svojo in otro­kovo.«

Čez nekaj dni se je vrag spet pojavil v hiši. Medtem je kmet nekaj iztuhtal. Delal je prija­zen obraz, potrepljal zelenca po rami in rekel: »Takole sem sklenil. Kar stavila bova, pa ne bo treba, da bi se jezila drug na drugega: če boš naredil jez čez Krko, preden bo mežnar dan zazvonil, boš ti imel Loj­zeta, jaz pa se bom pod nosom obrisal. Če pa jezu ne boš zvali1

skupaj do dneva, boš ti za ved­no pobral šila in kopita in oo-šel prazen od naše hiše.« Pe­klenšček je zabliskal z očmi. zacepetal z nogami, stisnil kme-

Gostinsko podjetje Črnomelj

čestita za občinski praznik v Črnomlju!

J o ž e P r i m e : N A S L I K A IZ P R E D V O J N E

99 B E L S A D " lovoma sadnih izdelkov Črnomelj čestita črnomeljčanom k njihovemu drugemu občinskemu prazniku!

delavce, zakaj presenetljivo h i tro je nastajal jez. Samo še ne kaj kamnov in jez bo gotov, on bo izgubil stavo i n . . . Tudi vrag je čutil, da mu bije zad­nja ura, zato si je zavalil na hrbet ogromno skalo, s katero bo zamašil še poslednji prehod. Ravno do brega jo je prinesel, ko se je pri fari oglasil jutra­nji zvon. Od jeze je zaškrtal in se napel, da so se kosmati hr­bet in kremplji zarezali v skalo, ki jo je odvrgel tik Krke, Pe­klenski vetrovi so zamajali gozd in v tistem posestnem pišu je zmanjkalo tudi vraga in njego­vih pomočnikov. Za spomin so ostali: skala na bregu, odprtina pri novomeškem jezu, k i je nihče ne more zadelati, in ime. Vas se je namreč dolgo imeno­vala Vragovo, tista hosta, kjer se je vrag sprehajal, pa Vra­gov log. Gotovo je bil kdo ne­voščljiv za tako lepo ime in je tako dolgo rovaril, da je tisti »v« odpadel, danes pa Imamo čisto pošteni imeni: Ragov log in Ragovo.

• • . • • • • « * . « . * . . « . . « . . 4 .

Okrajna | j zadružna J

zveza i Črnomelj \

čestita k občinskemu

prazniku občine

Črnomelj

z željo za člmboljši

razvoj kmetijstva

In zadružništval

Majhen pogreb se vije po mestnih ulicah proti sejmišču. Spredaj gre sključeno ded, opi­rajoč se na svojo skrivi j eno palico, s starim klobukom, po-nošenim površnikom in stokrat zakrpanimi hlačami. Zveči to­bak in pljuje rjavo brozgo po mestnem tlaku. Na vrvi vleče kravo. Zadaj pa gre vnuk in jo poganja. Na glavi ima pomeč-kan, zamazan in preluknjan klobuk. Bos je. Na njem visijo hlače, ki niso ne dolge ne krat­ke in hlačnice so na koncu ogu­ljene. S palico poganja kravo in radovedno opazuje velike mestne hiše.

Mestni paglavci se ozirajo za njima in vpijejo: »Kmetavs, kmetavs!«

Vnuk jih pogleda postrani in nehote udari kravo, da bi sto­pila hitreje. Lepo oblečeni in lepo rej eni mestni paglavci pa vpijejo: »Kmetavs, kmetavs!«

Ded vleče kravo, vnuk jo po­ganja, nekje izz^ okna lepe mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.

Ded pa žene kravo naprodaj. Davke je treba plačati. Druga­če pridejo rubit financarji. Vle­če kravo, ki se upira in vnuk jo poganja. Vse tri pa poganjajo davki, poganjajo jih mestni pa­glavci in poganja jih angleški valček.

Globoko sključeni ded žene naprodaj kravo — del svojega srca. On ji je pomagal na svet, on jo je hranil. Prirasla mu je v srce, postala je del njega sa­mega. Zdi se mu, da žene ko­šček svojega srca naprodaj.

Vzredil je mnogo krav —vsa­ko nekaj let. S kravami je me­ril čas. Kadar je govoril o svoji preteklosti, je rekel: »To je bilo takrat, ko smo imeli Sivko, to pa takrat, ko smo imeli Lisko.« Prodajal je krave, prodajal je koščke svojega življenja.

Z denarjem, ki bo ostal, ko bo plačal davke, bo najstarej­šemu vnuku kupil čevlje, a ta bo dal svoje, ki ga že tiščijo, mlajšemu bratu, če pa bo kaj ostalo mu bo kupil tudi obleko. Sam ne potrebuje ničesar. Star

je. Smrt bo kmalu prišla ponj. Kakšen litrček ga bo pa še vse­eno spil, da bo laže prebolel kravo. Dobra mlekarica je bila. Otroci so imeli vedno dovolj mleka. Sam pa je bil zadovo­ljen s črno kavo. Da so bili le otroci siti. Sedaj pa bodo mo­rali mleko jemati pri drugih ljudeh. Trdo je življenje.

Davki. Hudič naj jih vzame, kakor oni jemljejo kravo. Za te davke kupuje gospoda radijske aparate, da igrajo angleške valčke, ko žene on kravo pro­dajat. Z davki kupuje kralj orožje, s katerim mu bodo v vojski ubijali sinove in vnuke, porušili hišo in opustošili polja;

Š A L E DVE O POSOJILIH

Dva sta vzela v hotelu skux>~ no sobo, Francelj in Jaka, štu­denta. Pa pravi Jaka:

»Že spiš?« »Se ne!« reče Francelj, »Posodi mi, če moreš, tisoč

din!« »Zdaj pa že!« reče Francelj.

* »Mi posodiš tisoč din,« reče

drugič Jaka. »Imam samo pet sto«, pravi

Francelj. »Saj je dobro, kar daj sem!« »Kako dobro?« »Saj mi jih dolguješ!«

V GOSTILNI Gostt: »Imate ihaha?« Gostilničar: »Za kosilo?* Gost: »Ne, za prevoz!«

OB SEMESTRU »Oče, ali se znaš podpisati

z zaprtimi očmi?« »Veš da!« »No, pa se podpiši na moj?

izpričevalo!«

URADNO POTRDILO OLO... potrjuje, da je bila Nežka Potrpin zaposlena v ob­činski šivalnici, nakar se je razpustila.

NAPIS NA VRATIH KNJIŽNICE

Izposojevalnina: za knjige 6 din, za dijake 4 din

z davki gradijo zapore, v katere vtaknejo kmeta, če ne more plačati davkov.

Pogreb se vije po mestnih ulicah. Spredaj gre sključeno ded in vleče kravo, ki jo po­ganja vnuk. Za njim vpijejo mestni paglavci; nekje z okna visoke mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.

Severin Sali:

T r i p a s t i r i c e T r i so pastirice pasle ovce tri na zeleni loki, kjer se slap iskri.

Crne je volkove bruhnil tuj brlog, z belimi čekani so prišli prek lok.

Trije so p a s t i r j i vstali iz noči, zvezde zasijale so jim iz oč i .

Rog se je razlegnil, zadonel je glas: trop čuvajev zvestih vsul se je ko plaz.

Na zeleno loko mesec je sijal, noč je v dan zorela, ko je boj divjal.

Tri so pastirice skrile ovce tri; v zarji je zardela treh pastirjev kri.

Zdravko Slamnik:

K A I » H , J l i C A

Okence kamre noč je zaprla, trtica moja, jojme umrla.

Grozdi v mraku so d i š a l i , kot da jih zjutraj bodo o b r a l i .

T r t i c a legla vsa obledela, zame le solzo je še i m e l a .

Kam, o le kam naj solzico denem,

kmalu še jaz, kot ona, ovenem. U r e d n i š t v o » D o l e n j s k e g a š t u ­

d e n t a « se je odloč i lo , da bo uvedlo v svojem l i s tu etnograf­sko rub r iko , v ka t e r i bo objav­l ja lo narodno blago s p o d r o č j a Dolenjske. V a b i m o vas, da z b i ­rate pravl j ice , pesmi, reke, pre­govore i n op i š e t e ta a l i oni o b i ­ča j v a š e g a kra ja . T a k o bomo re­šili nekatere spomenike n a š e l judske ku l tu re , k i tako naglo propadajo.

Slikarsko-pleskarsko podjetje Črnomelj

čes t i t a č r n o m e l j s k e m n

p reb iva l s tva za d rug i

o b č i n s k i p razn ik !

Belokranjska železolivarna Črnomelj

čestita za občinski praznik in se priporoča s svojimi proizvodi:

trgovska litina sanitarna litina predmeti za kmetijstvo predmeti za splošno uporabo strojni odlitki iz sive litine in barvastih

kovin

Zadružno trgovsko podjetje

Č R N O M E L J čestita Belokranjcem za občinski praznik v Črnomlju

: I • <

Okrajni ljudski odbor Črnomelj Okrajni odbor SZDL Črnomelj Okrajni komite Zveze

komunistov Črnomelj čestitajo prebivalcem Črnomlja k njihovemu drugemu občinskemu prazniku in jim želijo mnogo delovnih uspehov pri graditvi socializma!

>•••••••• .«..«..•..«..«. .«..*.

čevljarsko

podjetje

Ko lek t i v

RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KAN IZ AR I CA

iskreno čestita vsemu črnomeijskemu prebivalstvu za drugi občinski praznik

čestita k občinskemu i 1

prazniku odjemalcem, j i

poslovnim prijateljem j \ In vsemu delovnemu j

i ljudstvu občine i

• Črnomelj! \

Ljudski odbor mestne občine Črnomelj

čestita k drugemu občinskemu prazniku vsem prebivalcem občine Črnomelj!

LKJĆJ Izdajatelji: Društvo belokranjskih Studentov, Zveza visokošolcev ko­čevskega okraja. Klub dolenjskih visofcošolcev ln Jurčičev akademski klub iz Stične. Ureja uredniški odbor. Odgovorni uredniki: Vinko Blatnik, Franci Starlha ln Franc Klun. Naslov uredništva: Akademski kolegij, Tatova cesta 52a, LJubljana. Tiska Tiskarna Slovenskega poro­

čevalca. Rokopisov ne vračamo.

LJubljana, 11. februarja 1955 I Z H A J A K O T REDNA M E S E Č N A P R I L O G A D O L E N J S K E G A L I S T A

5 T . 1

Dolenjski študent in dolenjsko družbeno življenje

P r v a mise l , k i jo h o č e m pou­d a r i t i i n katere usodne i n trde resnosti se š t u d e n t j e vse pre­malo zavedamo je , da smo m i , do len jsk i v i sokošo lc i , o t roc i do­lenjske zemlje. T o ne pomeni samo, da so n a š e d o m a č i j e raz­sejane na bregovih K r k e , na k o č e v s k e m krasu , pod G o r j a n c i i n v do len jsk i met ropol i sami , ampak predvsem, da smo š t u ­dentje kot l judje, k i poznamo najbol j v ce lot i i n najgloblje vso trdo pot dolenjskega l j u d ­s tva skozi zgodovino, v znatni m e r i odgovorn i za njegovo na­dal jn jo pot v b o d o č n o s t i n s r e č ­n e j š e ž i v l j e n j e .

Ž e po p r v i h s t i k i h i znano­stjo i n ž i v l j e n j e m smo spoznal i , da nam Dolenjcem n i b i l a zgo­dov ina še n i k d a r naklonjena. Do len j skemu č l o v e k u so vs i zgo­dov in sk i , posebno pa še p red-a p r i l s k i r e ž i m i z a p i r a l i pot v napredek. Znano dejstvo je, da je avs t r i j ska š t l r i r a z r e d n i c a do­len jskemu p o d e ž e l j u res potis­n i l a s v i n č n i k v roke, vendar p a je p r i č a k a l n a š Dolenjec ver-sajsko Jugos lavi jo le napol pis­men . Z n i zko proizvajalnostjo, pasivnostjo v kmet i j s tvu , brez indus t r i je i n m o č n i h obr t i i n h k r a t i s tem brez razgledanega i n organiz i ranega delavstva, so pos ta l i z aos t a l e j š i p rede l i D o ­lenjske steber p r e ž i v e l e g a k l e ­r i k a l i z m a v S loven i j i . T o d a vzporedno s tem so postala na ­p r e d n e j š a p o d r o č j a Dolenjske k l j u b ekonomski i n duhovn i r e v š č i n i dolenjskega č l o v e k a , k i je stoletja tesni la dolenjsko p o d e ž e l j e , center i n ž a r i š č e narodnoosvobodilnega gibanja. Medvo jno od loču joče sodelovanje dolenjskega l juds tva p r i zmago­v i t e m odporu prot i vsemu sta­remu, smemo razlagat i le kot r evo luc iona rn i izraz stoletnega hrepenenja zdravega, ponosnega In delovnega Dolenjca po svo­bodi . M a r s i k a t e r i Š tuden t s! i e danes ne zna razlagat i svoje pokra j inske pr ipadnost i Do len j ­s k i . Razuml j ivo . N i k d a r v s lo­vensk i zgodovini doslej nI s lo­vensko i z o b r a ž e n s t v o s luž i lo ne­posredno l juds tvu , ampak je za­r a d i svojega negotovega d r u ž b e ­nega po?ožaja prodajalo znanje In sposobnosti v tedaj gospodn-j n č e m k a p i t a l i s t i č n e m d r u ž b e ­nem ustroju kap i t a lu , k i ga je po svoj i vo l j i r azmeSča l tja, k je r m u je p r i n a š a l v e č j e k o ­r i s t i . K a p i t a l i s t i č n i red je s uspehom zat i ra l m l a d e m « Izo-b r a ž e n s t v u ideale o svobodi , enakopravnos t i , o narodnem na­p redku In Je tudi intelektualce, k i so ga šči t i l i , zagovar ja l i l n c p r a v l č e v a l i , bogato p l a č e v a l .

T a k o je de l s lovenskega izobra-ž e n s t v a v svojem h l a p č e v s t v u p redvo jnemu r e ž i m u mora lno vse bolj p ropada l i n sk rbe l le za svoje trenutne mater ia lne k o r i ­s t i . Zato n i č u d n o , da je n a š prepros t i č l o v e k i z o b r a ž e n s t v o sov raž i l p rav tako kot veleobrt-uo in indus t r i j sko gospodo. N a Dolen j skem so znani p r i m e r i , da je de l intel igence i z k o r i s t i l s leherno p r i l o ž n o s t obogati t i se na r a č u n nevednost i i n slabosti dolenjskega č l o v e k a . D e l novo­m e š k i h advokatov si je nap rav i l lepa imet ja i n Imel v las t i š t e ­v i l n a zapravdana k m e č k a gospo­dar s tva. Za to n i č u d n o , da s i mlado povojno i z o b r a ž e n s t v o , k i je po predvojnem kompro ­mi t i r ano kot stan, tako t e ž k o u t i r a pot med dolenjsko l j u d ­stvo. V s a ta dejstva moramo poznati , ko sprejemamo trdo resnico, d a smo ot roc i enega najbol j zaostal ih predelov s lo­venske zemlje. S to resnico pa sprejmemo tudi ve l ike d o l ž n o ­st i .

Letos maja bomo p raznova l i deseto obletnico, odkar je osvo­boditev i n z r u š i t e v k a p i t a l i s t i č ­nega reda sprost i la p r i de lovn ih l judeh n a š e d r ž a v e neslutene m n o ž i n e delovne energije. G o ­spodarske i n p o l i t i č n e zmage delovnega l juds tva so nareko­vale vrsto d r u ž b e n i h sprememb, k i j i h še n a š a e l a s t i č n a zako­nodaja t e ž k o sprost i f o r m u l i r a . K r a t k a pot n a š e g a d r u ž b e n e g a ž iv l j en j a po osvobodi tv i je ta : najprej smo obnov i l i domovino , r az l a s t i l i kapi ta l i s te i n s tem spremeni l i proizvajalne odnose ter s pe t le tn im p lanom p r e š l i v n a č r t n o proizvodnjo, usmerjano po d r ž a v n i up rav i . K o so dozo­r e l i d r u ž b e n i pogoj, smo v boju pro t i b i rok ra t i zac i j i v letu 1951 prepus t i l i d e l o v n i m k o l e k t i v o m podjetja v upravl janje . D e l a v ­sko samoupravl janje se tako v n a š e m d r u ž b e n e m ž iv l j en ju vse bol j uve l j av l j a i n pomenja ene­ga n a j v e č j i h uspehov n a š e pot i v socia l izem. Pogled v b o d o č ­nost nam pove, da bo j ema lo d r ž a v n e m u aparatu i z rok vse v e č d r u ž b e n i h funkc i j l judstvo. Vso to razvojno pot n a š e so­dobne d r u ž b e sem or isa l zato, ke r l ahko le ob teh de js tv ih govor imo o v log i dolenjskega š t u d e n t a v dolenjskem d r u ž b e ­nem ž iv l j en ju .

T u d i Dolenjska je d o ž i v e l a po vo jn i pomembne d r u ž b e n e spre­membe. T a k o smo m l š t u d e n t j e po svoj i izobrazbi i n s tanovski pr ipadnost i rezultat dolenjskega d r u ž b e n e g a in ne nazadnje prav n o v o m e š k e g a prosvetnega ž i v ­l jenja. N i z k e proizvaja lne sile

o m o g o č a j o na Dolen j skem Štu­d i j še vedno v preieZni m e r i o t rokom u r a d n i š k i h d r u ž i n . P o ­s ledica pasivnost i k m e č k i h pre­delov je, da š t u d i r a t a iz tako o b s e ž n e pokraj ine , k a k o r je Suha k ra j ina , menda Ie d v a š t u d e n t a . 2e p o m a n j k l j i v a sta­t i s t ika č l a n o v dolenjskega k l u b a v i s o k o š o l c e v p re t ek l ih dveh let, je o d k r i l a zan imive rezultate: nad 5 0 % do len j sk ih v i s o k o š o l ­cev je iz u r a d n i š k i h d r u ž i n , okrog 2 0 % i z p o d e ž e l j a , š e l e ostal i odstotki predstavljajo de­l avsko š t u d i r a j o č o mlad ino . V s e ­k a k o r bo ena n a š i h v a ž n i h na­log, da bomo naš l i pot, k a k o o m o g o č i t i vsem slojem enake m o ž n o s t i za š t u d i j na un ive rz i .

B r e z dvoma m o r a b i t i poleg š t u d i j a n a š a p r v a skrb, da bo­mo odp rav i l i Iz p r edap r l l sk ih ča sov podedovano nezaupanje delovnega č l o v e k a v i z o b r a ž e n ­stvo, če h o č e m o u s p e š n o pose­gat i v dolenjsko d r u ž b e n o ž iv ­ljenje. Povojno i z o b r a ž e n s t v o raste Se vedno Iz mestnih u rad ­n i š k i h d r u ž i n , zato moramo naj t i pot, po ka t e r i bomo p o d r l i z id med mestom in d e ž e l o . T o Je ena n a j v a ž n e j š i h , če ne sploh n a j v a ž n e j š a naloga, k i raste

vzporedno z nastajanjem n o v i h ob l ik d r u ž b e n e g a udejstvovanja, z nastajanjem in rastjo k o m u n . 2e znano dejstvo je, da bodo pomeni le komune zametke d r u ž ­benih organizac i j v bodoč i ko ­m u n i s t i č n i d r u ž b i . V z a č e t k u svojega obstoja bo k o m u n a predvsem gospodarska, h k r a t i s tem pa tud i ku l t u rna i n p o l i ­t i č n a , sk ra tka d r u ž b e n a celota, v ka te r i se bodo t gospodarsko u s p e š n o s t j o vse bol j r e š e v a l a nasprotja med pokra j inami , de­ž e l o i n mestom in se bodo z v e č j o proizvajalnost jo in boga­te j šo izobrazbo vseh slojev že zače l a r e š e v a t i nasprotja med u m s k i m in f iz ičn im delom. Z a ­to je n a š a do lžnos t , do l žnos t dolenjskih v i sokošo lcev , da v zvezi z nastajanjem dolenjsk ih k o m u n po svoj ih z m o ž n o s t i h i n sposobnostih že danes pomagamo r e š e v a t i ta nasprotja, predvsem pa, da se dolenjskemu delov­nemu č l o v e k u predstavimo kot novo soc i a l i s t i čno i z o b r a ž e n ­stvo, k i se v celoti zaveda svo­j i h d o l ž n o s t i v p o r a j a j o č i se soc ia l i s t i čn i d r u ž b i . D a bomo sposobni to naredi t i , se moramo v K l u b u dolenjskih v i s o k o š o l ­cev u t rd i t i kot napredna p o l i ­t i č n e organizaci ja , v ka t e r i imajo prostor res samo de lavn i č l an i . K l u b dolenjskih v i soko­šo lcev bo še le nato kot napred­na p o l i t i č n a organizaci ja osno­v a l In usmer ja l raznovrstne de­

javnost i š t u d e n t s k e g a d r u ž b e ­nega ž iv l j en j a .

S temi besedami, k i niso po­dale vse dejavnost i k luba , am­pak so imele predvsem namen do loč i t i do len j sk im v i sokošo l -cem mesto v dolenjskem j a v ­nem ž iv l j en ju , b i l ahko č l a n e k zak l juč i l , vendar h o č e m pove­dat i , d a prav n a š a povojna ge­nerac i ja Do len j sk i že nekaj pomeni . Sami se n a j v e č k r a t n i t i ne zavedamo, da že posegamo v ž iv l j en j e , sicer n a j v e č k r a t neopazno i n neorganizirano, t i ­ho, a vendar u s p e š n o . T a k o so na p r i m e r tr i je odbo jka š i novo­m e š k e g a Par t izana , k i se je letos u v r s t i l v zvezno l igo, š t u d e n t j e . T u d i n a j m o č n e j š i š ah i s t i D o ­lenjske, nekater i dobr i f l z k u l -t u r n i k i i n g lasbeniki , so š t u ­dentje. Do len j sk i š t u d e n t j e se ž ivo zanimajo tud i za gospodar­sko problemat iko svojega o k r a ­j a . T o potrjuje med d r u g i m se­m i n a r s k a naloga n a š e g a č l a n a R u d i j a P i l e t i č o agresnosociaini ana l i z i R e g r č e vas i p r i N o v e m mestu.

V s e k a k o r pa je n a š a naloga č i m b o l j se p r i b l i ž a t i de l avn im do len j sk im l judem, p r i s luhn i t i n j i h o v i m skrbem, j i m v svo j im znanjem pomagati iz zaostalo­sti , i n ne samo za denar, a m ­pak predvsem Iz l jubezni do zaostale dolenjske zemlje dela t i za l e p š e ž iv l j en je dolenjskega č l o v e k a ! V i n k o B l a t n i k .

Slovenska narodna pesem in Akademski nevski xbor

Jurfriev akademski klob N a D o l e n j s k e m so b i l i ž e t r i ­

je š t u d e n t s k i k l u b i , k o s m o se l a n s k o p o m l a d z b r a l i v L j u b ­l j a n i š t u d e n t j e i z na jbo l j za­p o s t a v l j e n i h k r a j e v m e d L j u b ­l j a n o i n N o v i m m e s t o m in u s t a n o v i l i svoj l a s t n i k l u b . Č e p r a v pozno, smo v e n d a r b i l i v n a š e m o k r a j u m e d p r v i m i , k i s m o z a č u t i l i po t r ebo po l a s t ­n i š t u d e n t s k i o r g a n i z a c i j i v d o m a č e m k r a j u . T e r i t o r i a l n o smo p r i u s t a n a v l j a n j u m i s l i l i n a z a k l j u č e n o ce lo to . D a je ta obseg res u t e m e l j e n , po t r ju je t u d i de j s tvo , da so p r e d neka j t e d n i d o l o č i l i iste k r a j e b o d o č i k o m u n i s s e d e ž e m v I v a n č n i g o r i c i . T i k r a j i so: V i š n j a go ra , Stični , Š e n t v i d , V e l i i k i G a b e r , K r k a , Z a g r a d e c in Ž u ž e m b e r k . T o r e j k l u b sega t u d i v o k r a j N o v o me.-;to. P o n a v a d i se š t u ­d e n t s k i k l u b i i m e n u j e j o p o s r e d i š č u d e l o v n e g a p o d r o č j a . V n a š e m p r i m e r u pa š e ne m o r e ­mo g o v o r i t i o k a k e m i z r a z i t e m s r e d i š č u , za to s m o k l u b ' m e -n o v a l i po n a š e m na jbo l j z n a ­n e m r o j a k u J o s i p u J u r č i č u .

J u r č i č e v a k a d e m s k i k l u b ( J A K ) je p r a v z a p r a v Šele v p o v o j i h . Dos l e j smo n a m r e č n a l e t e l i na n e r a z u m e v a n j e p r i n a š e m o k r a j u , k i se za de lo š t u d e n t o v ze lo m a l o z a n i m a . ; N a * k l u b je m e n d a e d i n i , k i š* n i d o b i l nclbone p o d p o r e , č e p r a v so š t u d e n t j e r a v n o v n a š i h k r a j i h na jbo l j s o c i a l n a o g r o ž e n i . Z a t o nas t u d i t a k o m a l o š t u d i r a . U p a j m o pa , d a g« bo z u s t a n o v i t v i j o k o m u n e v S t i č n i s tanje i z b o l j š a l o -

L a n i m a j a smo š t u d e n t j e or ­g a n i z i r a l i u s p e l na s top f o l k l o r ­n a s k u p i n e » K a j u h « v I v a n č n i g o r i c i i n Š e n t v i d u , le tos pa

smo u p r i z o r i l i k o m e d i j o » P e g -g i , s r č e k m o j « . P r e d s t a v a je ze lo l epo uspe la . G o s t o v a l i b o ­m o š e po d r u g i h k r a j i h D o l e n j ­ske.

Le to s se b o K l u b o k r e p i l š e z n o v i m i m o č m i — ab i i t u r i en t i s s t i ske g i m n a z i j e i n bo l a h k o V k r a t l k e m p o s t a l s r e d i š č e š t u ­den tov tega de l a D o l e n j s k e .

I v a n S m o l e

Na Dolenjskem je ime Aka­demski pevski zbor ljubljan­ske univerze že zelo znano. Z lanskoletnim gostovanjem v IJobrepolfah, Ribnici in Ko­čevju si je s svojimi >oheet-mi« pridobil dokaj občudoval­cev med najbolj preprostimi kmeti i,n delavci; enako z na­stopom v Novem mestu, kjer so ljudje takoj po koncertu izrazili željo, du bi z veseljem in užitkom še enkrat poslušali te ljubljanske študente. Po­polnoma razumljivo. Zakaj v še ne izvajanih umetnih pre­delavah so ljudem zazveneli že znani nape v i in mnogoka-teiemu ušesu so se odkrile lepot*:, ki jih je v preprost] pesmi poprej morda prezrl.

Tako je Akademski pevski zibor tudi to pot pripravil kon­cert (24. jan. v Un ionski dvo­rani) narodne pesmi v umetni predelavi. Kdor ga je imel pri­liko poslušati, se mu je brez dvoma globoko vtisnil v spo­min.

Od rahlo se ribajoče p r s m i >Po jezeru*, ki na koncu za-doni v en sam mogočen akord in ki nas trdno prepriča da ^sinovi Slave smo*, preko zvi­tega in na koncu osramoče ne­ga >Kranjčičouga Jurija« (do­lenjska), nežne, lirične koro­ške pesmi >So še rož'ce u Uar-telnu zavovale« in bahave »RibhiJke« in vsem dobro /nam' »C nkove ženitve« do »Prleške«, »o pevci A PZ pod skrbno in veščo roko dirigen­ta prof. Hadovanu Gobca, za­prli osemnajst slovenskih na­rodnih pesmi, različnih po vse­binski, rit 111 i t -11 i in melodični strukturi, vzetih iz vseh pre­delov Slovenije.

Vprašamo se, zakaj so iz­brali prav narodno pesem, ko pa je ponekod že na podeže­lju — da o mestu ne govorim — bolj »modernot skakati ob plehkih in surovih takiih sam­be, kot lepo plesati ob zvokih domače polke. Mordu zaradi tega, ker je narodna pesem vredna, da jo neprestano jem­ljemo iz neizčrpne ljudske zakladnice, da jo obujamo in približujemo tistim, ki se jim je že bolj ali manj odmaknila v svoji lepoti.

Morda je vzrok za izbiro na rodne pesmi prav enostaven: večno mlada in lepa, segava in ganljiva, fantovsko prešer­no in dekliško vabljiva in jo zato radi poslušamo.

Naj bo že kakor koli — eno je gotovo: slovenska narodna pesem ima svoje korenine že

p r a v v dobi naselitve naših prednikov. Cvetela in razvija­la se je pri kmečkem sloju, p r i podložnikih, tlačanih i n ti so jo i z mda v rod po us t ­nem izročilu ohranili prav do današnjega dne. Spremljala je preprostega človeka in ga po­nekod še spremlja od zibelke do groba. In tako nam je v svo­jem tisočletnem razvoju pu­stila veren dokument ne samo o vsakdanjem delu in izživ­ljanju slovenskega človeka, temveč tudi o važnih social­nih, političnih kulturnih i n zgodovinskih dejstvih. — Prav gotovo je tudi v tem vzrok, da si je APZ za svoj novi le­tošnji koncert izbral ljudsko pesem. S svojimi gostovanji, ki jih ima v programu, bo ne­dvomno žel velike uspehe, kar mu mi vsi iskreno želimo.

Spor t in S t uden te Sport Je področje, kjer se udej-

stvuje predvsem mladina. Tudi študent se hoče- po napornem stu­diju razgibati ln razvedriti. Sport mu vse to nudi v veliki men ln zato ni čudno, če najdemo med imeni naših najboljših športnikov veliko število studentov. V neka­terih Športnih panogah študentje sikoraj popolnoma prevladujemo. Ce se ozremo po posameznih pa­nogah športa, opazimo, da sta na pr. košaika in odbojka panogi, kjer imamo Študentje največ be­sede. Za osvetlitev naj navedem, da tvorijo o»iouje dr/avne košar­karske reprezentance ravno štu­dentje. Podobno opazimo tudi v odbojki, posebno v naši republiki, kjer bi republiška reprezentanca tekmovala lahko tudi pod ime nem reprezentance ljubljanske univer­ze. Pa ne satno v odbojki ln ko­šarki, tudi v nogometu (posebno v ostalih republikah), atletiki, na­miznem tenisu ln drugod Je tako. Drugače pa Je z »množičnostjo« udejstvovanja študentov v Športu.

Ena Izmed ugotovitev ustanovne­ga občnega zbora centralnega aka-uenuutega špor tnega društva oiim-plje je bila, da se v športu uciej-stvujejo le posamezniki, medtem ko je večina študentov izven te-lasnovzgojnih ln športnih dru­štev. Študentje, ki so še v sred­nji soli Imeli redne ure telesne vzgoje, so sedaj prepuščeni samim sebi. Statistika je pokazala tole sltko: le 20% študentov Je vklju­čenih v partizanska ln .športna društva, ostali pa se športno ne udejslvujejo. Od teh 20% ak­tivnu je le 10% vključenih v akademska športna društva, osta­la polovLca pa Je v TVD »Parti­zan« in ostalih Športnih klubih. Podobno sliko je pokazala tudi anketa na beograjski univerzi, le da so tam K* nokn) procentov na boljšem. Kako bi se to stanje Iz­boljšalo? Rešitev Je težko najti. V Beogradu so predlagali obvezen pouk telesne vzgoje na univerzi. Predlog je na vsak način dober.

Pogled na Unive rzo v L j u b l j a n i .

D o l e n j s k i š t u d e n t j e se s to š t e v i l k o svo j ega g l a ­s i l a v t i s k u j a v n o s t i p r v i č s t rn j eno p r e d s t a v l j a m o . V a l o v i t a i n n e r o d o v i t n a , do p r e d k r a t k e g a s v e t u s k r i t a d o l e n j s k a z e m l j a je d a l a s l o v e n s k i z g o d o v i n i l j u d i , k i bodo ž i v e l i v z a v e s t i s l o v e n s k e g a na roda , d o k l e r bo obs ta ja l . V p r e t ek lo s t i je m l a d o i z o b r a ž e n s t v o o d ­ha j a lo š t u d i r a t v t u j i n o i n n a v a d n o n i p r i h a j a l o v e č naza j . D o l e n j s k i z e m l j i v p r e t e k l o s t i i z o b r a ž e n c i po m n e n j u v l a d a j o č i h r e ž i m o v n iso b i l i po t r ebn i , ke r so h o t e l i , d a b i b i l a D o l e n j s k a č i m d l j e zaos ta la i n po­s l u š n a . Š e l e o svobod i t ev je o m o g o č i l a D o l e n j s k i go­s p o d a r s k i r a z v o j . V dese t ih l e t i h se je D o l e n j s k a t a k o p r e o b r a z i l a , d a b i j o p r e d v o j n i č l o v e k t e ž k o spozna l . T u d i i z o b r a ž e n s t v a daje jo g i m n a z i j e i n s redn je š o l e v s a k o le to v e č . V i S j o i z o b r a z b o n a m da je L j u b l j a n a , k a r p o m e n i , d a s m o v š t u d i j s k e m o b d o b j u b rez p r a v e p o v e z a v e z d o m a č i m i k r a j i . Z a t o nas vse p r e m a l o po ­zna te i n o nas č e s t o n a p a č n o m i s l i t e . M n o g i ne veste, d a se š t u d e n t j e p r a v t a k o ko t v i z a n i m a m o za s le ­h e r n o d r u ž b e n o s p r e m e m b o svoje o ž j e d o m o v i n e D o ­len j ske , saj nas n o v i gospoda r sk i r a z v o j v s a k o le to o d l o č n e j e k l i č e naza j . D o l e n j s k a z e m l j a s k r i v a v seb i n e o d k r i t a i n š e ne s lu t ena n a r a v n a bogas tva , k i j i h b o m o l a h k o i z k o r i š č a l i s amo tako , d a b o m o p o k a z a l i do n a š e d e ž e l i c e p o d G o r j a n c i i n K o č e v s k i m R o g o m res p r a v o l j u b e z e n i n s i pridobili v a š e zaupanje.

Svoje g l a s i lo » B o l e n j s k i S tudent« Izdajamo v žel j i , d a b i z b l i ž a l o n a jp r e j vse š t u d e n t e Do len j ske , h k r a t i pa v a m pos redova lo n a š e s k r b i i n n a š e de lo i n nase z n a n j e . P r a v gotovo boste, d r a g i b r a l c i , n a š l i v n a ­š e m l i s t u p rece j z a č e t n i š k i h n a p a k i n p o m a n j k l j i v o s t i , o b l j u b l j a m o pa, d a se b o m o t r u d i l i , s eveda z v a š o p o m o č j o , d v i g n i t i k v a l i t e t o n a š e g a g l a s i l a n a č i m v i š j o r a v e n . K s o d e l o v a n j u v a b i m o t u d i vse b i v š e š t u d e n t e , p r a v t a k o p a b o m o z v e s e l j e m o b j a v l j a l i p r i s p e v k e s r e d n j e š o l c e v . *

N a j l e p š o se z a h v a l j u j e m o T J r e d n i š t v u i n U p r a v i » D o l e n j s k e g a l i s t a « , k i s ta nas s p r e j e l a ko t svo jo p r i l o g o in bosta de lno k r i l a t u d i l e k a r n i š k e s t r o š k e . I s t o č a s n o p a se t u d i v n a p r e j z a h v a l j u j e m o v s e m , k i n a m bodo v b o d o č e n a k a k r š e n k o l i n a č i n p o m a g a l i p r i r e d n e m i z h a j a n j u . U R E D N I Š T V O

gre okoli 7000 študentov ljubljan­ske Univerze, ko vemo, da še po­samezna športna društva nimajo dovolj prostorov ln so maloštevil­ne gimnazijske telovadnice pre­obremenjene. Nove gradnje šport­nih objektov b| bile velika obre­menitev družbenega plana. Pred­log Je sicer upoštevanja vreden, vendar zahteva daljše priprave. Z uvedbo obvezne telesne vzgoje bi se res dvignila kvaliteta našega športa, toda zahtevala bi velike stroške.

In kako se udelstvujejo v špor­tu dolenjski akademiki? Takoj povemo, da je na Dolenjskem sta­nje boljše, čopiav bi pričakovali obratno. Pri nas se Je šele zadnja leta dvignila kvaliteta v posamez­nih panogah in t veselje-n lahko ugotovimo, da smo ponekod do­segli in celo presegli razvitejše kraje v republiki. Odbojka na pri­mer Je v Novem mestu ln tudi v diugih krajih Dolenjske že na vi­soki stopnji. Ta.ko tudi atletika v Črnomlju in namt/nl tenis v Ko­čevju. Razveseljivo je, da k te­mu veliko prispevajo akademiki in srednješolci, ki so v precejšnji meri vključeni v telesno vzgojna, Športna in šahovska druStva. Res

vendar teško Izvedljiv. Kam naj Je tudi. da Je precej študentov

izven omenjenih klubov in naloga klubov je, da pomagajo pri vklju­čevanju svojih članov v taka dru­štva, pa naj bodo v LJubljani ali pa v decnačen kraju.

Studentske športne" Igre, ki so b!le lan; prvikrat prirejene v No­vem mestu, naj pomenijo pregled dela akademskih klubov na šport­nem področju. Studentske šport­ne igre naj bodo manifestacija zdravja in moči študentske mladi­ne, dokaz, da Študentje poznEmo in se di-žimo znanega Izreka: Zdrav duh v zdravem telesu!

M. F.

-0-0--0-0-0-0-0-0-0-0-

BRUC0VANJE K L U B D O L E N J S K I H V I S O K O ­Š O L C E V P R I R E J A D N E 12. F E B R U A R J A V N O V E M M E S T U B R U C O V A N J E Z A V S E S T U D E N T E N O V O M E Š K E ­G A O K R A J A . — K R A J B R U -C O V A N J A I N P R I C E T E K B O ­D O P R A V O Č A S N O P O S R E D O ­

V A L I P L A K A T I .

P r ed n a m i se razgr in ja L j u b l j a n a , s lovenska prestolnica In dom 701M) Studentov. V tem n a j v e č j e m slovenskem mestu živi tudi 500 dolenjskih v i sokošo lcev . Ste kaj p o m i s l i l i , kako? K o vas bodo napot i l i o p r a v k i v L jub l j ano , ob i šč i t e koga Izmed nas. Naš l i ga boste za kup i kn j ig in zapiskov, kje visoko v p o d s t r e š n i a l i pa v tesni p r i t l i č n i sobi p r i Studiju. M a l o k d o si l ahko p r i v o š č i u d o b n e j š e stanovanje, ka j t i drago je In za studenta zato redko. A k a d e m s k i kolegi j in Studentsko naselje sta vsako leto bolj natrpanu, tako da so v oktobrskih In novembr­s k i h n o č e h , v z a č e t n i h mesecih ž i v l j e n j a na u u i v e r z i postajne č a k a l n i c e polne. Potem se ž iv l j en j e nekako uredi ; l jub l janske d r u ž i n e se ie bol j stisnejo. Studentovo ž iv l j en je je trd«, sk romno , pogosto b r e i zajtrka ali v e č e r j e In bres udobnost i ln zabav, k i jih lahko Človek kupi za denar, a vendar polno resnega dela ln g loboko vero * b o d o č n o s t .

•DOLENJSKI LISTt St ran S

Molk pri novomeškem gledališču

plectališka skupina pri KD D/išan jereb v Novem mestu /dam je dala v začetku letos-

/nje sezone dvoje lepih pre-anier, katere je občinstvo sprejelo zelo toplo, ter tudi dalo vsestransko priznanje. Po večkratnem igranju Mla­dosti pred sodiščem pa je za­padlo gledališče v molk. Ta inoik traja že dober mesec pa vendar še ni nič slišati, da bi se pripravljajo kako novo de­lo.

NovomeSčani in okoličani prav radi prihajamo in zasle­dujemo delo svojega gleda­lišča. Za svoj trud žanjejo vedno priznanje od strani gledalcev z napolnjeno dvo-ramo. Priznamo, da so vsi ilgrailoi vezami na svoje vsako­dnevno delo po uradih, pod­jetjih itd., vendar smo pre­pričani, da se kljub tem na­porom lahko še vedno kot do sedaj z ljubeznijo do igranja posvetijo kulturnemu delu. Kot gledalci bomo z a dobro delo vedno zelo hvaležni, upamo pa da bodo tudi na mserodajaih mestih priskočili n a pomoč,

K.

Kaj delamo v Trebelnem

Na Trebelnem je bilo življenje precej časa bolj mrtvo. Zlvahne-je je postalo lani, zlasti z elek­trifikacijo, ki je nekaj časa kar dobro napredovala. Potem pa se je skoraj vse ustavdlo. Toda letos so spe't pričeli delati. Trans­formator ln drogovi za glavni vod Mokronog-Trebelno so že na mestu. Tudi napeljavo v stran­ske vasi že trasirajo. Kmetje sami kopljejo jame za drogove in pripravljajo vse potrebno za hišne napeljave. Vse obeta, da bo tudi na Trebelnem že letos zasvetila elektrika in pometala petrolejke v staro šaro.

KZ tudi lepo napreduje. Pred nedavnim so ustanovili več kme­tijskih odsekov, tako živinorejski ln vinogradnlško-sadjarski, ki že kažeta lepe uspehe.

Svojevrstno Pa je vprašanje v zve-zi s tečajem za nepismeno mladino. T e mladine je precej, zato so organizirali analfabetski tečaj, toda udeležbe nI bilo. Mnogi nočejo razumeti ljudske dblasti ki bi jim rada pomagala. Eni baje pravijo, da jih je sram. Mislim, da bi moralo to vpra­šanje načeti predvsem mladinska organizacija. Vključila naj bi čim več mladine, jo privedla na pravo pot in jn vsestransko po­magala. Le tako bo mladinska organizacija pri nas imela uspe­he ln dosegla svoj cilj.

Gasilci v Dolenji Stari vasi so dobili moforko V lepi šentjernejskl dolini pod

Gorjanci stoji prijazna vas — Stara Dolenja vas. Kdor pride k nam, hitro opazi, da živijo vaš-čanl v lepem prijateljstvu, zlasti pa, da si radi pomagajo. Lahko rečem, da nI človeka, ki ne bi z vsem srcem priskočil sosedu na pomoč v nesreči. Ni čudno, da so tudi naši gasilci tako de­lavni ln požrtvovalni. Gasilska četa šteje 39 članov, čeprav je drušvo še mlado. Člani niso sa­mo fantje in moški, ampak tudi dekleta, vsi skupaj p so res de­lavni in prizadevni, ne ustrašijo se ne daljave ne nevarnosti, če je treba pamagatl in reševati. Brizgalno so imeli dokaj slabo; goniti so jo morali z rokami in vlivati vodo vanjo. To je bilo ob požarih zelo težko delo. In

vendar so gasilci iz naše vasi pri mnogih požarih bili prvi na mestu i n tudi prvi gasili. To je gotovo vredno hvale.

Za nagrado, vsekakor zaslu­ženo, so naši gasilci zdaj dobili motorno brizgalno. Kolikor bo v njihovi moči, bodo z veseljem plačali. Motorke so si že tako dolgo želeli, zato so jo sprejeli s silnim veseljem. Vsa vas jo je počakala pred gasilskim domom. Pripeljala sta jo poveljnik OGZ ln sektorski poveljnik. Zbranim gasilcem in vaščanom je govoril poveljnik OGZ tov. Mišigoj. Po­hvalil je gasilsko društvo in mu Izročil motorko z željo, da bodo tudi poslej tako aktivni ln po­žrtvovalni. Delo naših gasilcev bo zdaj še bolj uspešno.

F.

Podturenčani no Gor. Sušicah

V nedeljo 30. januarja, je pri nas gostovala igralska družina iz Podturna z igro v treh dejanjih >Jurij Tepčekt. Dvorana zadružnega doma je bila nabito polna, čeprav smo igro že lani videli.

Kljub tesnemu prostoru n a našem odru, so nam igralci doživeto podali za podeželske odre precej zahtevno delo. Gledalci so jih nagradili s smehom in ploskanjem. Naj­boljši kreaciji sta bila Jurij Tepček in gospa Sottenville. Takih gostovanj si še želimo, ker so ljudje deležni res kul­turnega razvedrila, med pode­želskimi društvi p a vzbuja plemenito tekmovanje in jim daje novega zagona in vzpod­bude pri kulturnem udejstvo-vanju. R,

Za grdo obrekovanje 3000 din Joževa Srovin iz Malenske:

vasi pri Mirni peči se je za-j govarjala pred sodiščem, ker I je grdo obrekovala sedaj že pokojno sosedovo hčerko Š. J. Se dokler je bila slednja ži­va, je govorila o njej, da je noseča. Med drugim naj bi to

Žensko je povozil Franc Lesar, kmečki delavec

iz Vinic pri Ribnici, je bil ob­tožen, da je z vožnjo proti predpisom ogrožal varnost prometa s tem, da je pozimi lani z enovprežnimi sanmi podrl Marjeto Maršič. Ob tej priliki ji je konj stopil na roko in vsled tega so ji morali v bolnišnici odrezati mezinec.

Lesar je bil pred senatom okrožnega sodišča Novo me­sto obsojen na 6 mesecev za­pora, pogojno za dobo enega leta. Plačati pa mora vse stroške, oškodovanki pa 10.000 din.

SPORT IN TE LESNA VZG03A Kegljaški šport na Dolenjskem

Ustanove, uradi, podjetja!

»FINOMEHANIKfi« Bi h ar J o s i p ,

Novo mesto. Glavni trg 1,

Sprejema v popravilo pisalne, računske stroje ln vsa v stroko spadajoča dela. Popravila vršimo

hitro, strokovno in solidno.

Ze pred vojno so v Novem me­stu gojili kegljaški šport, vendar manj sistematično in manj tano-žiično, kot se goji danes. V samem Novem mestu imamo 2 kegljišči, od katerih Je kegljišče na Bregu prav vsak dan zasedeno z dverna in celo s tremi kegljaškimi krož­ki, saj tedensko po enkrat treni­ra na njem 13 moških in 4 ženske ekipe. Na kegljišču Gradbenega podjetja Pionir pa se vežbajo v kegljanju člani kegljaškega dru­Stva Pionir, in sicer 2 moški in 1 ženska ekipa ter člani dveh mo­ških in enega ženskega krožka kegljaškega društva Železničar.

Svoj kegljaški krožek imajo tudi Člani JLA, vendar v delov­nih dneh zaradi zasedbe kegljišča ne morejo vaditi. Mnogo imamo v Novem mestu še zanimanja za ta šport, toda v aktivno udejstvo-vanje ne moremo vključiti novih Članov zaradi stalne zasedenosti kegljišč. Veliko bi bilo v tem po­gledu pomagano, če bi se dokon­čalo že na pol dograjeno 2-stezno kegljišče pri Vrhovniku. Prt tej gradnji hi 340 kegljačev Novega mesta Tado nudilo vso svojo po­moč, ker si želijo poleg svojega dela tudi zdravo razvedrilo.

Pohvalno se moramo Izraziti 5e posebno o ženskem kegljaškem udejstvovanju, ki ga gojijo v istih krožkih gospodinje, uslužbenke, delavke, mlajše in starejše tova-rlšice. Nikjer v republiki do da­nes še niso v aktivno kegljanje vključili toliko članic, kot prav v Novem mestu.

Za sistematično in koorđin'mna Športno delo na tem poprfšču skrbi Kegljaški center v Novem mestu. Večkrat organizira zboro­vanja kegljačev vseh društev No­vega mesta in okolice. Zadnje ča­se je bilo tako zborovanje v Sin­dikalnem domu 7. XII. 1954, kate­ro Je vodil predsednik Centra tov. Pere Zvone. Tu je bilo poleg dru­gega ugotovljenih nekaj nešport-nih gest posameznih kegljačev. Čeprav te nepravilnosti niso bile napravllene hote, so jih kegljači kritizirali, krivci pa izn-aziili, da jih sami želijo čimprej popraviti.

Na tem zborovanju je bilo ugo­tovljeno, da so vsi člani keglja-Skih društev tudi člani SZDL, da gojijo ta šport na pravilni športni podlagi, Tutlniranejši kegljači po­magajo manj izvežbanim posa­meznikom in celotnim krožkom k čim boljšemu napredku. Priprav­ljeni pa so enotno pomagati tudi naši ljudski oblasti pri gradnji socialistične domovine.

Poleg zgoraj omenjenega dela se vidi pravilna organizacija Keg­ljaškega centra v Novem mestu Se v tem, da Je začel razvijati kegljaško fioortno udejstvovanje tudi izven Novega mesta. Zadnje Čase Je ustanovljeno kegljaško društvo v Dol, Toplicah. To dru­štvo Je Imelo 29. XI. 1964 otvoritev novega kegljišča, obenem pa tudi svoj ustanovni občni zbor. To najmlajše društvo Kegljaškega

centra Novo mesto je že poka­zalo svoje uspehe. Do danes ima ustanovljene 3 moške in 1 žensko ekipo, ustanavlja pa se že ,tudi ekipa v Straži, katera bo priklju­čena društvu Toplice. Predzadnjo nedeljo je Izvedlo prvenstveno tekmovanje društva. Zmagal je kegljaški krožek Met, drugo pla­sirani Je bil K K Gozdar, tretji pa KK Rog. Tudi žene v Dol. Topli­cah so imele tekmovanje, iz kate­rega je bilo razvidno, da pravilno razumejo ta šport.

Na njihovem društvenem prven­stvu so bili n3 j boljši v moških ekipah tov. Fink Ignac, G-ril Jo­že in Zupane Drago. Pri ženskih

ekipah pa so dosegle prva mesta: tov. Grande Ivanka, Zupančič Vi­da in Pelko Cveta.

To društvo je izvedlo tudi na­gradno tekmovanje na 3 lučaje. To tekmovanje Je bilo v času od 20. I. — 6. II. 1955.

Pri moških ekipah so dosegli prva mesta tov. Sobar Stane, Murn Ljubo dn Jerman Jože, Pri ženskih ekipah so bile najboljše tov. Stopar Ema, Jerman Slavka ln Perme Marija.

Ob zaključku Je predsednik druStva s člani odbora v prisot­nosti zastopnikov okrajnega Keg­ljaškega centra Novo mesto zma­govalcem razdelil 13 lepih nagrad.

0 delu okrajne zveze Partizana v Novem mestu Zimski čas naša telesno vzgojna

društva navadno izkoriščajo za točen pregled n obračun svojega dela, za snovanje novih delovnih načrtov in podobno. Tudi širši odbor okrajne zveze se Je prete­klo nedeljo sestal z namenom, da razpravlja in sklepa o društvenih občnih zborih, o pokrajinskem zletu v Celju, dalje o svoji skup­ščini, o okrajnem nastopu, pa tu­di o administraciji in statistiki pri društvih.

Med prvimi so opravila sveje občne zbore društva v Mirni peči, Otočcu, Žužemberku in Trebnjem. Sploh Je opaziti, da so prav ta društva zelo delavna, še vedno pa se jim ni posrečilo v svoje vrste zajeti vse mladine. Tako so bili na občnem zboru v Otočcu veči­noma le starejši člani. Tudi mla­dina v Trebnjem nikakor ne more najti v večji meri poti v telo­vadnico. Društvu v Mirni peči primanjkuje telovadnega orodja, medtem ko Je v tem oziru Treb­nje dosti na boljšem. V tečaj za vodnike bo poslal Partizan v Mir­ni peči enega tečajnika, Otočec pa dva. Do tedaj pa bo društvo v Otočcu tednsko obiskoval okrajni instruktor. Okrajna Zveza Je tudi odobrila primeren znesek za nuj­no popravilo telovadnega doma v Otočcu tedensko obiskoval okrajni sredstev v kraju samem.

Svoj občni zbor Je imel že tudi Partizan v Žužemberku, vendar samo do volitev ker Je prodrl predlog, da bi bile volitve na po­novnem občnem zboru, na kate­rem se bosta krajevni KUD in Pnrtizan združila v enotno dru­štvo. Tako združitev sta do se­daj izvedla že KUD ln Partizan v Otočcu in ne moremo reči, da brez uspehov.

Med tednom bo izveden občni zbor v Dol. Toplicah, do konca meseca pa še v Mokronogu, Šent­jerneju ln na Mirni. Partizan No­vo mesto Je za občni zbor že vse pripravil, le pri sestavi kandidat­ne liste je naletel na nekatere težave, ki pa Jih bo v najkrajšem času uspešno prebrodil. Partizan v Smarjeti se ne more razmahniti in Je vprašanje občnega zbora še odprto. Po vsej verjetnosti pa bo

še letos ustanovljeno novo druS-tvo v Skocijanu.

Pokrajinskega zleta, ki bo 29. maja v Celju, se bo okrajna zveza udeležila z nad 500 telovadci. Ta­ko vsaj pokaže približni predra­čun, zelo verjetno pa bo to šte­vilo še daleč prekoračeno. V tem pogledu so posamezna društva že sprejela osnovne obveze. Sicer imajo društva, pa tudi okrajna zveza, nekaj krojev še od lansko­letnega republiškega zleta v LJub­ljani, vendar to ne bo zadostova­lo. Zato naj društva že sedaj po-krenejo akcijo za nabavo krojev, za katere bo blago na razpolago po znižani ceni.

Kot predpripravo ta pokrajinski zlet bo okrajna zveza priredila 22. maja okrajni zlet v Novem mestu v okviru proslav desetlet­nice osvoboditve.

Okrajno prvenstvo v mnogoboju bo 15. maja v Trebnjem, kjer bo tedaj v proslavo občinskega praz­nika tudi telovadni nastop. Naj­bolje ocenjena društva se bodo nato udeležila pokrajinskega pr­venstva, ki bo ob priliki pokra­jinskega zleta v Celju.

Ker nas loči od teh prireditev pravzaprav le kratek rok, je tre­ba s pripravami pohiteti. Redna pedelava zletnih vaj bo obvezna za vse vodnike v nedeljo, 13. fe­bruarja v Novem mestu.

Skupščina okrajne zveze bo v nedeljo, 27. marca v Novem me­stu, katere naj se udeleže kot zastopniki svojih društev pred­sedniki, tajniki, načelniki In na­čelnice.

Kakor že večkrat, tako se tudi 9edaJ ponovno opozarjajo vsa društva, da redno pošiljajo okraj­ni zvez) mesečna statistična poro­čila. Na ta način si bodo ustva­rila pregled nad svojim delom, z rednim poročanjem pa bo o de­lu po društvih seznanjena okraj­na, po njej pa še republiška zve­za. Na dopise okrajne zveze naj društva odgovarjajo v vsakem primeru, tudi če morajo poročati negativno.

Republiških tekem v smučanju, ki bodo na Pohorju, se po sklepu okrajne zveze udeležijo smučarji Novega mesta ln Trebnja.

V času polletnih počitnic je bil v Brežicah mladinski telovadni tečaj, na katerega sta poslali ne­kaj mladincev društvi Trebnje in Novo mesto. Tečaj je bil na vi­šini le škoda, da so ga ostala društva prezrla. Ce hočejo, da se njihov vodniški kader številčno ln strokovno izpopolni, ne smejo v tem pogledu zamuditi nobene prilike, zakaj brez dobrih vodni­kov ni mogoče misliti na uspešno delo posameznega društva.

tudi vplivalo na S. J. da je šla prostovoljno v smrt. Po več razpravah je okrajno so­dišče v Novem mestu spozna­lo S rov i novo krivo obrekova­nja in jo obsodilo na 5000 din kazni, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. Proti sodbi okrajnega sodišča se je Sro-vinova pritožila, vendar je okrožno sodišče potrdilo viši­no kazni, ki jo je izreklo o-krajno sodišče. V primeu ne­izterljivosti se ji kazen spre­meni v 13 dni zapora.

Podjetna Šoferja - zase Dragota Jordana in Marti­

na Hočevarja, oba šoferja, tre­nutno brez zaposlitve, prej pa zaposlena pri avtoprometu v Novem mestu, je podjetje po­slalo na vožnjo v Livno v Bosno. Tu sta s tovarnima avtomobiloma prevažala les za neko tamošnje podjjetje. To je bilo avgusta lani. Tam sta ostala dva meseca in, kot sta sama priznala, nista bila slabo plačana, saj sta imela poleg provizije od prevoženega ton­skega kilometra še dnevnice, tako da sta zaslužila okoli 30 tisoč din mesečno. Toda po­leg voženj za podjetje, sta opravljala vožnje tudi za svoj račun in žep. Jordan je tako še postrani s takimi vožnjami zoslužil v teh dveh mesečin okoli 67.000 din, Hočevar pa tudi nad 42.000 din. Podjetje je bilo oškodovano pri Jorda-novih vožnjah v celoti za 85.750 din in pri Hočevarjevih za 73.500 din.

Ker imata oba za vzdrže«* vati družini in sta še dokaj odkrito priznala krivdo ter izrazilapripravljenost, da ško­do poravnata, ju je sodišče obsodilo: Dragota Jordana na 4 mesece, Martina Hočevarja pa na tri mesece zapora. Poleg stroškov in povprečnine mo­rata v celoti povrniti podjet­ju prizadeto škodo.

Mladinski časopis »Mladina«

izhaja tedensko v LJubljani. Na

»Mladino« se lahko naročite v

upravi »Mladine«, Ljubljana,

Tomšičeva 9/IL — Naročnina:

mesečno 40 din, tromesečna 120,

polletna 240 in celoletna naroč­

nina le 480 dinarjev!

K I N O Kino KRKA Novo mesto

Od 11. do 14. februarja: nemški film Ltič ljubezni

Od 15. do 17. februarja: angle­ški film Smeh v raju

Kino Dolenjske toplice 12, ln 13. februarja: švedski film

Plesala je samo eno poletje

Kino Črnomelj Od 15. do 16. februarja: PlačUo

za strah Od 17. do 20. februarja: Lidija

Bailey

Kino LoSkl potok 12 in 13. februarja: Irena v za­

dregi

Potujoči kino Novo mesto predvaja film >Vesna« s predfli­mom: Barok v Ljubljani

v petek 11. februarja ob 16. uri v Gaberjah, ob 17.30 v Brusnicah.

v soboto, 12. februarja, ob 16 v Prečni, ob 19.30 v Straži,

v nedeljo, 13. februarja, ob 14 v Bučki, ob 17 ln 20 v Skocjanu. film »La Malquerida« s predf Umom »Zasužnjene vode«:

v torek, 15 februarja, ob 19 v bolnici Novo mesto,

v sredo, 16. februarja, ob 19 v Beli cerkvi,

v četrtek, 17, februarja, ob 19 za Malem Slatniku.

Dežurna zdravniška služba Do 14. februarja ima dežurno

zdravniško službo dr. Spiler Adolf. Dežurna zdravniška služba se zač_ ne ob 7 zjutraj ln se zaključi zad­nji dan dežurstva ob 7 zjutraj.

Sejmi V Skocjanu bo živinski in kra­

marski sejem v ponedeljek, dne 7. marca 1955. Sejem, ki je bil do­ločen za kvatemi četrtek odpade.

M A L I O G L A S I VINODRAD ln zidanico na Vel.

Ljubnu poceni prodam. Sercelj Neža, Meniška vas 29, p. Dol. Toplice.

UGODNO PRODAM dober radio sprejemnik. Alojz Peskar, Račje selo, p. Trebnje. ZAMENJAM družinsko enosobno

stanovanje v Kranju za enakega v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (34)

KRASNO POSESTVO % vinogra­dom, lepo vinsko kletjo, večjim travnikom, gozdom in hišo z le­pim vrtom ter gospodarskim po­slopjem v Kostanjevici na Do­lenjskem prodamo skupaj aH posamezne parcele. — Naslov v upravi lista.

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

Pretekli teden je bilo rojenih 14 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Ivanetič Franc, mehanik iz Novega mesta, in Smajdek Marija, uslužbenka lz Regrče vasi. Jakrjič Alojz, delavec, in Novak Ana, kuh. pomoč., oba lz Dol. Straže. Kovačič Karol, krojaški pom. iz Novega mesta, in LindiČ Pavla, šiviljska pomoč, iz Prečne. Simtč Marjan, žel. prometnik lz Novega mesta, in Fink Olga, uslužbenka iz Cegelnice. — Umrli so: Rozman Marija, otrok, 4 mesece, iz Žabje vasi. Bol din Anton, vdovec, 54 let, iz Laz pri Krki. Pelko Jožefa, de­lavka, 27 let, iz Šmarjeških Toplic.

v Črnomlju Od 22. januarja do 5. februarja

sta bila rojena dva dečka in dve deklici. Poročila sta se: Jankovič Jože, rudar iz Obrha, in Stukelj Frančiška iz Dobličke gore.

V KOČEVJU Od 29. Januarja do 5. februarja

so bile rojene 3 deklice. Poročili so se: PiČler Jože, delavec, in Sti-mec Ana, oba Iz Oneka. CrnkoviČ Dragotin, lesostrugar iz Borovni­ce in Merhar Štefanija, uslužben_ ka iz Kočevja. Sterk Matija, rudar iz Zeljne, ln Debeljak Zofija, kuh. pom. iz Kočevja.

Loški potok V Januarju sta bila rojena dva

dečka in ena deklica. Porok in smrti ni bilo.

V Ribnici V januarju je bilo rojenih 5 deč­

kov in 6 deklic. Poročili so se: Pertot Ladislav, mizar iz Ribnice, in Canrpa Ivanka, gosp. pom. iz Slatnlka. Tanko Jože, žični tka­lec, in Kovač Dragica, uslužbenka, oba iz Ribnice. Hočevar Ivan, kmet iz Zapotoka, in Kozina Jul-ka, gosp. pom. iz Sušja. Sfiligoj Anton, podoficir JLA, in Henig-man Marija, gosp. pom., oba iz Prigorice. Baškovič Vladimir, gradb. tehnik iz Novega mesta, in Ogrinc Marija, učiteljica iz Otoč­ca ob Krki. Kožar Leopold, zidar iz Kota, in Levstek Marija, gosp. pom. iz Bukovice. Solesa Mladin, oficir JLA, in Jezdlč Mila, gosp. pomoč., oba iz Ribnice. Umrli so: Canžek Frančiška, upokojenka, 66 let, iz Ribnice. Duhovnik Marko, otrok 1 dan, iz Sušja. Duhovnik Marta, otrok, 4 ure, iz Sušja. Levstik Frančiška, gospodinja, 72 let, iz Sušja. Andoljšek Ivana, gospodinja, 80 let, iz Gorice vasi. Požar Marija, užitkarica, 88 let, iz Sajevca.

lz novomeSke porodnišnice Preteku teden so rodile: Hlebec

Ana iz Gribelj pri Gradacu — dečka. Ficko Jožica iz Livolda pri Kočevju — deklico. Medved Ivanka iz Cešnjic pri Trški gori — dečka. Rahoj Marija iz Grdun pri Vinici — dečka. Stikovac Ani­ca iz Novega mesta — dečka. GrandJjič Anica iz Mirne peči — deklico. Kramar Albina iz Mirne — deklico. Badovinac Marija lz Jugorja pri Metliki — deklico. Irt Milka iz Praproč pri Straži — dečka. Kos Marija iz Pot ovrha dečka. Kos Marija iz Fctovrha pri N, m. — dečka. Madič Cuja iz Sfovega mesta — deklico. Vovk Slavka iz Sp. Mladetič — deklico. Iskra Ana iz Dol, Ajdovca — de­klico. Lesac Marija iz Radenci pri Črnomlju — deklico. Zelezmk Slavka iz Pugleda pri Mokrono­gu — dečka. Vire Alojzija iz Ma­lega Kala pri Mirni peči — deč­ka. Judnič Neža iz Malin pri Se­miču — dečka. Judež Marija iz Gabrja pri Krškem — dečka. Vov-ko Frančiška iz Mačkovca — deč­ka. Fabjan Ana iz Hmelj čiča pri Mirni pe*l — dečka. Bele Marija iz Novega mesta — dečka. Sreč­nim mamicam čestitamo I

T o k r a t s e m k a r v Č r n o m l j u z a č e l svo je roman je . N a t a k o i m e n i t n i p r i r e d i t v i ko t j e v e ­s e l i c a T u r i s t i č n e g a d r u š t v a , k i j o p r a v k a r v s t o p i l o v ž i v l j e ­nje , j a z res ne m o r e m m a n j ­k a t i . Z l a s t i so m e p r i v a b i l e posebne spec ia lne t o č k e , ko t j e b i k o b o r b a i n podobno . R e ­č e m v a m , n i s e m b i l r a z o č a r a n , k o t t u d i o s t a l i u d e l e ž e n c i p r i ­r e d i t v e ne . S e v e d a s m o v s i p r i č a k o v a l i , d a bosta p r i b i k o -b o r b i n a s t o p i l a b i k i n č l o v e k , p a so r e k l L d a p r i nas ne d o ­p u s t i m o t r p i n č e n j a ž i v a l i . Z a ­to s ta se b o r i l a d v a (ne b i k a ) , p a č p a po b o r b e n i v n e m i t e m a p o d o b n a d v o n o ž c a . L a h ­k o v a m je ža l , č e n is te v i ­d e l i te posebno t o č k e spo­r eda . M i k a s t i l a sta se, š o p i ­ri, d a i n r j o v e l a k o t d v a j e ­l e n a v s e p t e m b r u , p o k a z a l a n e k a j l e p i h k o m b i n a c i j na t l e h , se o t i p a v a l a s p e s t m i tp r b o ž a l a po pi . skr ih i n s v e č ­n i k i h , da Jo b i l o p r a v o r a j s k o V W > l j c p r i vseh g l e d a l c i h . B i l Je p r i z o r ze bogove , z l a s t i , k e r

dhto&tine !| doCettfa&e POPOTNE MALHE

je eden i z m e d n j i h neka j m a n j ko t bog b o g o v a i n se j e v s e ­eno p o t r u d i l i n p o k a z a l o b ­č i n s t v u s m i s e l z a r i v a l i t e t n o b i k o b o r b o . N a k n a d n o s e m zve ­d e l , da se t a t o č k a imenu je » k o s o p l e s a l n i d e r b y « . N a s t o ­p a j o č e se l a h k o spozna t u d i n a s l e d n j i dan**, po k u m a r a m p o d o b n i h n o s o v i h , k o t je b i l o to v g o r n j e m p r i m e r u .

Dese t l e t a l c e v j e v s t o p a l o v l e t a lo i n n e k d o j i h j e v p r a ­ša l , k o l i k o je m e d n j i m i p a ­da lcev . P o v e d a l i so, da je eden, o s t a l i p a so z n j i m , dn ga v e n v r ž e j o . T a k o so s p r a ­š e v a l i t u d i č r n o m a l j s k o š p o r t ­no e k i p o , k i je š l a na t e k m o ­v a n j e v Z a h o d n o N e m č i j o . S l o , je š e s t š p o r t n i k o v pa š e e n ­k r a t t o l i k o n e š p o r t n i k o v . » K a j b i ne š l i , t a k e p r i l i k e n i v s a k d a n , « so m l r e k l i , » š e s t za ig ra l ce , o s t a l i z a z i j a l c e , v se za v a r č e v a n j e z d e v i z a m i , « so z a k l j u č i l i po j a sn i l o .

V č a s i h p r i p o v e d u j e m o o p o ­sebnos t ih D a l j n e g a v z h o d a , m e d k a t e r e spadajo t u d i k u ­l i j i . G o t o v o p a m a l o k d o ve , d n i m a m o t a k a p r o m e t n a s r e d ­s tva t u d i v O r n o m l j u . O t r o ­š k e v l e č n e s i l e se je o n i d a n pofthržtl o b č i n s k i d e n a r n i k i n se d a l na v o z i č k u p r e v a ž a t i o d b l i t i j o d o o š t a r i j e l n o b ­

ra tno . P r a v i j o , d a je t o o d tega, k e r je t o p l a z i m a , p a zato p re j d o z o r i pus tno r a z ­p o l o ž e n j e i n t a k i od o b l a s t -s t v e n i h u s t anov m o r a j o p a č d a t i p r v i v z g l e d . V e n d a r b i se bo l j š i k a l o , č e b i se za take p r i m e r e p o s l u ž i ! r a je os la ko t o t rok , b i l o b i m a n j o č i t o nasprot je . -

S a m o š e e n k r a t na j se n a S u h o r j u p r i M e t l i k i p o h v a l i j o t i s te n a s e k a n k e , k i so u g a ­n ja le s t r a š n e s t v a r i , č e š d a se ne ve , k d o je to b i l , pa b o m vse n a v e d e l s p o l n i m i m e n o m . N i ­so v e č t a k o m l a d e , d a b i j i m š k o d o v a l o p r i p o r o k i i n t e ž a k odgovo r b i m o r a l č a j a t i še gospodar , k e r j e d a l t o l i k o p i j a č e »jo« — »jo« — l n » m a « , da so p o t e m p o č e n j a l e t ake g rdob i je . B o sedaj d o v o l j ?

V z a d r u g i n a S u h o r j u b o ; i m o r a l p o t u n k a t i v t o r b o p r o ­d a j a l k i , k i ra je d e b a t i r a t a s f a n t i č i , k o t s t r e ž e t a s t r a n k a m . B o j d a j i m to bol j p r i j a . M e n i pa je v t e m t r e n u t k u p r i j a l o , da b i p o g o l t n i l š i l c e k r a t k e g a . T e g a se na S u h o r j u l a h k o d o b i , b i , s amo m e r i c a 5 d i n d r a ž j a ko t d r u g o d . K o s e m v p r a š a l , zaka j to, so r e k l i d a zato, k e r ga p r i d e l u j e j o d o m a i n za to n i m a j o s t r o š k o v s p r e v o z o m . N o , to je č i s t o suhoTska k a l ­

k u l a c i j a , k o t j e t i s ta , d a je ž a g a p o l n o j a r m e n i k p r i n j i h t u d i h u d o p o t r e b n a , k e r d a je na p r o m e t n e m k r a j u . T o t u d i j a z t r d i m , k e r j e t o b i l a v s a l e ta , z l a s t i v č a s u o b v e z ­nega o d k u p a z a p o s p e š e v a n j e č r n e g a p r o m e n t a z l e som. Z n a v a d n o v e n e c i j a n k o res ne b i m o g l i tega t o l i k o n a r e z a t i i n r a z š v e r c a t L K a r j e res , je res .

Z a ž i v i m h u d i č e m , k i je o n i d a n z a p u s t i l n a š e lepe d o l e n j ­ske k ra je , so p r i š l i sedaj spet s t r a h o v i , p r a v i p r a v c a t i s t r a ­h o v i . S a m o p o m i s l i t e , k a j je d o ž i v e l bogu g loboko v d a n i C . B . i z V r š n i h se l , s icer p a 22-l e t n i k r u h o j e d e c v s o c i a l i s t i č n i s l u ž b i . P o n o č i j e v e č k r a t v i ­de l g rozno v e l i k o č r n o m a č k o . T a k r a t se j e s p o m n i l n a s v e t i k r i ž i n ga t u d i v v e l i k e m m e ­r i l u n a p r a v i l n a d m a č k o . K a r n a e n k r a t se j e m a č k a p r e l e ­v i l a v ž e n s k o , k i j e sedela na k a m n u , p o d p r t a s p a l i c o , t e r m u z a b i č a l a , d a o t e m n e sme n i k o m u r p o v e d a t i . N a j b r ž je b i l a t a m a č k a k a k a z a k l e t a k r a l j i č i n a i n m o r d a bo fan t še s r e č e n , č e se n i p r e v e č u s t r a ­ši l , k a j se v e . K a j p a m i ­sl i te , č r n a m a č k a , ž e n s k a l n m l a d fant , to n i , k a r s i b o d i . N i p a l epo od njega , da o t e m k lepe t a , č e m u j e b i l o z a b i ­č a n o , d a m o r a m o l č a t i .

O j a , p a to n i e d i n i Čudež , k i se je d o g o d i l p r i nas v z a d n j e m č a s u . K a j t akega , ko t je v i d e l a m l a d a k u h a r i c a iz d i j a š k e g a d o m a V D o l , T o ­p l i c a h V . S.Jki j e d r u g a č e t u d i

b o g a b o j e č e d e k l e , t u d i n i s o m a č j i b r k i . D e s e t k r a t z a p o ­r e d o m a se je p o n o č i p o s v e t i l o n a p o k o p a l i š č u V D o l e n j s k i h T o p l i c a h , d a je s ceste v i d e l a vse g robove , č e s a r d r u g a č e p r i soncu n i t i z v o z a n i v i d e t i . P a t a k a sve t loba , k o t j e sp loh n i n a sve tu . N e v i h t n i b l i s k d a je n a v a d n a f i ga p r o t i n je j , t a k o je v s a g o r e č e p r e s t r a ­š e n a p r i p o v e d o v a l a v s t r a h u b o ž j e m . Z e l o k o r i s t n o b i b i l o , da b i se j i e n k r a t posve t i l o š e v g l a v i , e n a k o t u d i v s e m , k i t a k i m č u d o v i t i m p r i v i d o m v e r j a m e j o i n j i h napre j poveduje jo . S i c e r s em p a ž e

v e č k r a t s l i š a l , d a se d e k l e t o m , č e gredo same p o n o č i p o s a ­m o t i , r a d o ka j p r i k a ž e i n p o ­s v e t i k o t š e n i k o l i p r e j n i t i pozne je n e . . .

N e k a t e r i p r e b i v a l c i n a G r m u v N o v e m m e s t u p a t u d i ne p r ide jo i z heca , k i p a j i h stane n e k a j m i r n e g a spanja . K j e j e š e s u š e č mesec , p a v e n d a r m a č k i n a d v e h nogah že m r j a v k a j o p o d o k n o m , da je g rdo . M o r d a bo pos le j l e p š e , k o so m u z m r z l o vodo o p r a l i v r o č o b u č o , ko t k a ž e s l i k a .

K e g l j a š t v o je v N o v e m m e ­s tu m e n d a na jbo l j r a z š i r j e n

š p o r t . P a so b i l i č l a n i p r v a ­k a p o v a b l j e n i n a p r i j a t e l j s k o s r e č a n j e v ' B r š l j i n . O b l j u b i l i so, o b l j u b i l i , p r i š l i pa ne. P r v i d a n n i p r i š e l nobeden , d r u g i d a n p a d v a , t o d a ne n a t e k ­m o v a n j e , p a č p a sta p r i n e s l a o p r a v i č i l o ; č l a n i da m n o g o r a ­je p o d i r a j o z o č m i ob s l a d k e m v i n u m l a d e u č i t e l j i c e v ho t e lu , ko t da b i s k r o g l a m i p o d i r a l i k e g l e n a k e g l i š č u . B i r e k e l , da so b o l j o b č u d o v a l n i k a v a -l i r j i k o t d i s c i p l i n i r a n i š p o r t ­n i k i , p a i z m e d »Vseh. . .« m e n d a da n i s o v s i t a k i , saj so b i l i v e d n o m e d n a j b o l j š i m i .

Č e p r a v s m o v e z a n o t r g o v i n o ž e d a v n o o d p r a v i l i , jo v M o ­k r o n o g u š e v e d n o i zva ja jo . Se p r a v i v o b č i n s k i t r g o v i n i . S e m h o t e l k u p i t i pod logo z a ob leko , p a so r e k l i , d a samo pod pogo jem, č e k u p i m t u d i b lago . Sa j res ne m o r e m n o ­s i t i s ame podloge , d a p a b i oboje k u p i l o b e n e m p a n i so m a č j e solze. N a k n a d n o s e m š e z v e d e l , d a t i v e z a n i p o g o j i v tej t r g o v i n i n e ve l j a jo z a v se k u p c e . V T r e b n j e m s e m samo m i m o g r e d e z v e d e l , da t i s t i š p a s z ž i v i m h u d i č e m za n e ­k a t e r e n i t i n i b i l p o c e n i . T r i j u r č k e p a 25 d n i te lesnega p o ­či t k a o b r i č e t u j e k a r d o s t o j ­na cena z a ' t a k o r e č . P a p r a ­v i jo , d a h u d i č p r i n a š a s r e č o , n e k a t e r i p r a v gotovo n e b i tega t r d i t i , k a j t i sedaj p a res v i d i j o h u d i č a .

D o v o l j za danes, lepo vas p o z d r a v l j a Janez Popotni.

S t r a h i — » D O L E N J S K I L I S T « Štev. J

Za poživitev gledališke kulture na podeželju

Dno 28. januarja je bilo pri Ljudski prosveti v Ljubljani posvetovanje režiserjev z name­nom, da se pripravi vse potreb­no za kongres LP. Zanimivo in plodno posvetovanje bo kori­stilo vsem okrajnim odborom LP in amaterskim družinam. Delegati so razpravljali o vlogi amaterstva v naši družbi, o vprašanju vzgoje režiserjev in igralcev na podeželskm odrih, o vlogi učiteljišč in igralskih akademij za vzgojo režiserjev, o vplivu poklicnih gledališč na naše amaterstvo, o repertoarju, vprašanju kritike ter vlogi lo­kalnega časopisja, o materialnih osnovah gledališč ter o raznih drugih vprašanjih amaterstva.

Naše amaterske gledališke družine so od osvoboditve sem izvršile veliko nalogo pri vzgoji in izobrazbi ljudstva. Svojo de­javnost so široko razmahnile prav v tistih krajih, ki so zelo oddaljeni od Večjih kulturnih centrov. Nedvomno drži, da naše amaterske gledališke dru­žine vršijo svoje kulturno po­slanstvo med ljudstvom. Res je, da je naša slovenska gledališka tvornost zrastla iz igralskega amaterstva, zato je amaterstvo toliko bolj potrebno. Treba pa je, da ima to amaterstvo izku­šenih režiserjev, ki bodo znali prijeti za delo, poiskali igralce in jim vcepljali ljubezen do igralskega ustvarjanja, in ki bodo kos odgovorni nalogi, ki jo imajo režiserji. Dejstvo je, da je naš prosvetni kader še vedno tisti steber, ki nosi vso težo bremen: režira, dela sceno, igra itd. Zato naj mladi učitelji prmeso že z učiteljišča osnovno «nanje te pomembne panoge udejstvovanja. Novomeško uči­teljišče je že letos uvedlo kul-turno-prosvetno dejavnost kot obvezen predmet v 4. letnik za tiste, ki se z veseljem odločijo za študij. Predavanja se vrše tedensko dve učni uri iz drama­tike (deklamacija, osnove dram­ske igre, osnove režije itd.). V Mariboru prav tako obiskujejo mladi učiteljiščniki v soboto in nedeljo dramski seminar. Obe obliki dejavnosti so delegati po­zdravili. Razpravljali so tudi o igralski akademiji. Absolventi akademije bi morali po diplomi na deželo, da bi tam dvigali nivo amaterskih družin. Name­ščeni naj bi bili vsaj v večjih krajih, da bi s tečaji, izkušnjami in nasveti poživili dramsko ustvarjanje na vasi in vzgajali režiserje za naše podeželje. Prav tako je za vzgojo režiser­jev potrebno sistematično pri­rejanje tečajev na sedežih okrajnih odborov LP. Tečaji, ki jih prireja izvršni odbor LP v Ljubljani, BO v polni meri izvr­šili svojo nalogo. (Zdaj je bil v Ljubljani!) Tudi naša poklicna gledališča naj dajejo svojo po­moč režiserjem na deželi. Ve­liko je v Sloveniji podjetij, ki imajo svoje dvorane in igralske družine, nimajo pa sposobnih režiserjev. Ali bi bila kakšna škoda, če bi sposobnega človeka, ki ima smisel za režijo in igral­stvo, poslala ta podjetja za kakšno leto n. pr. v Ljubljano in ga plačala, da bi se izobrazil, ter bi potem prišel spet v pod­jetje? Tak človek bi vodil gle­dališko družino in pomagal tudi bližnjim Svobodam, ki tudi ni­majo sposobnih režiserjev. Brez

dvoma bi bila tudi to ena izmed rešitev perečega problema vzgo­je naših amaterskih režiserjev. Druga oblika, za katero smo se zedinili, je ta, da naj se pi-i Ljudski prosveti v Ljubljani ustanovi igralska šola, nižja ali srednja, če se ne bo vprašanje diplomantov igralske akademije zadovoljivo uredilo. Dalje je nujno, da se pri LP v Ljubljani osnuje dramski sosvet iz zastop­nikov vseh okrajnih odborov LP, dobrih režiserjev, ki bo urejal vprašanja repertoarja •Igralskih družin, izdajal skupno glasilo itd., ki bo svetovalec družinam in ki bo usmerjal ce­lotno delo ter dajal režiserjem nasvete. Zavedati se moramo, da je režiserjevo delo tudi poli­tično delo in kajpada tudi vzgojno. Režiser mora preko svoje igralske družine vzgajati — publiko in se zavedati svo­jega poslanstva. Sosvet bo mo­ral nuditi pomoč našim najbolj oddaljenim odrom: Koroški, Pri­morski, Kočevski ln Dolenjski. Tudi v centrih teh okrajev so še posebno pomembne gledali­ške Ustanove, ki bodo kos svo­jim nalogam. (N. B.: polpoklic-no ali poklicno gledališče za bodočo dolenjsko Zvezo komun v Novem mestu!) Delegati so razprav^ ali tudi o posebni or­ganizaciji režiserjev v Sloveniji. Tudi profesorji srednjih šol bi naj imeli kot poseben predmet že na univerzi — igralsko umet­nost, kar bo verjetno urejeno z novim univerzitetnim zako­nom. Največja težava j e z r e ­pertoarjem igralskih družin. Družine ne vedo, kaj naj igra­jo, nimajo nobenega programa. Prvo vprašanje je načrt, kaj bi bilo v tej ali .oni vasi treba igrati, potem bomo šele iskali delo. Zato je bil zelo umesten

predlog, n » j se p r i okra jnem odboru L P sestanejo že p r e d sezono v s i r ež i se r j i i n se pome­nijo o repertoarju. P i s a r n i š k o osebje i n t a j n i k i L P morajo poznat i vsebine d ram, da takoj svetujejo r e ž i s e r j e m , k i pr idejo ponje. Pozna t i morajo tud i te­ren, d a svetujejo, č e je delo p r imerno a h ne. Izposojevalnice naj ima jo sposobne l j u d i . T u niso o d i g r a l i svoje v loge okra j ­n i odbor i L P jn bo treba v bo­d o č e p r i Z v e z i k o m u n š i r š e g a foruma, komis i je a l i k a r k o l i , k i bo v o d i l a repertoarno p o l i ­t iko n a š i h l j u d s k i h odrov siste­m a t i č n o i n k i bo i zved la vse sklepe o k r a j n i h s k u p š č i n , da ne bo ostalo vse p r i besedah. Potrebno bo v e č sestankov na okra jn ih cen t r ih o p r o b l e m a t i k i l j udsk ih odrov i n o g l e d a l i š k i k u l t u r i sp loh . T u d i v v e č j i h k r a j i h j e v tem pogledu p r a v a anarhi ja , n ik j e r enotnega p r o ­grama z gotovim smotrom. V s a k r e ž i s e r (če j i h j e več!) nekje v i d i delo i n že m o r a na oder. Dejstvo je , da pomanjk l j iva re -pertoarna p o l i t i k a zelo š k o d u j e amatersk im d r u ž i n a m . N i k a k o r ne more i n ne sme en sam č l o -veh o d l o č a t i o repertoarju. V v e č j i h k r a j i h i n p r i d r u ž i n a h , k i upr izar ja jo t e ž j a de la , so nujno pot rebni u m e t n i š k a sve t i , k i do loča jo repertoar. T o b i moralo ve l j a t i za vsa ok ra jna mesta, odnosno b o d o č e s e d e ž e Zveze k o m u n . T a k i sve t i i n se­s tank i so pot rebni tud i zato, da se vsk lad i jo r azna v p r a š a n j a , n . p r . v p r a š a n j e kva l i t e t e i n vzgojnega poslanstva odra . N a š e centralno i n loka lno časop i s j e mora p o s v e č a t i v e č p a ž n j e n a ­š i m odrom i n č l a n k o m o d r a ­m a t i k i . Te lesn i vzgoj i so s l e ­he rn i dan namenjene cele s t r a ­n i , medtem ko p rob lemom s p l o š ­nega l judskega i z o b r a ž e v a n j a p o s v e č a j o n a š i časopis i v č a s i h samo nekaj vrs t ic . M a r s i k j e j e

p e r e č e v p r a š a n j e odnosov mero-dajnih forumov do amatersk ih gledališč. Dejstvo je, da pone­kod nočejo p r i zn a t i vzgojne vloge g l eda l i š ča . Mar s ik j e se ponašamo s kopico neplodnih sestankov, k i često nimajo no­bene vsebine, ne zavedamo pa se, da dobro naštudirano gleda­liško delo s svojo idejno vse­bino i n neposrednostjo vpliva na publiko i n — vzgaja. Treba bo rešiti tudi vprašanje lastni­štva gledaliških dvoran, ki jih imajo ponekod Kmetijske z a ­druge i n druge ustanove. Ama­t e rsk i igralci se brezplačno ž r tvu j e jo , da gojijo gledališko kul tu ro na vasi i n vzgajajo l j ud i , pa morajo zato še plačati prostore, k a m o r prihajajo tisti l judje, k i so ku l tu re najbolj potrebni . N e postavljajmo kul­ture n a komerc ia lno bazo! S tem ne bomo p r i š l i d a l e č . Pro­svetne domove i n dvorane naj. v b o d o č e prevzamejo o b č i n e -komune i n n i h č e d rug i t T r e b a bo dejstva podpret i z a v t o r i ­teto kongresa LP i n doseč i p r i r e p u b l i š k i s k u p š č i n i , da reš i ta p rob lem. I ron i j a je, da neka­tere g l e d a l i š k e d r u ž i n e p l a č u ­jejo po 6000 d i n m e s e č n e najem­nine, d a l a h k o — prostovoljno igrajo.

N a v e d e l s em le nekaj v p r a ­š a n j , o k a t e r i h smo razp rav l j a l i •na posvetovanju z namenom, d a t ud i o k r a j n i odbor i LP l n igralsko d r u ž i n e razpravl ja jo o tem na s v o j i h l e tn ih s k u p š č i ­nah. Cen t ra lna osebnost je brez d v o m a r e ž i s e r . To je p r i v s a ­k e m g l e d a l i š č u t ista oseba, k i j e gibalo vsega u m e t n i š k e g a d v i g a a l i — padca . To je č lovek , k i m o r a s s v o j i m znanjem i n s svo j imi p e d a g o š k i m i z m o ž n o s t ­m i p r i k l e n i t i mladega ig ra lca k sebi l n ga v o d i t i po s t rmi pot i njegove t e ž k e pot i do v r h a , k i se m u p r a v i — umetnost.

Prof . Tone T r d a n .

$lfti £ r e na sprehod

„Sveti plamen"™ šentjernejskem odru Drama Maughama Somerse-

ta, ki se odigrava med obema vojnama, je nekaj nenavadne­ga. V njej spoznavamo družin­sko žaloigro, ki se začenja pri Mauricu, sinu Tabretove, ki je zaradi posledic letalske nesre­če priklenjen na bolniški vozi­ček, nadaljuje v tajnem raz­merju Mauricijeve žene Stella z njegovim bratom Aalinom, s nesrečno ljubeznijo bolniške se­stre do Mauricija in se konča z njegovo smrtjo s posredova­njem matere.

Pretresljivo dramo so zaigrali tako doživeto, da je številnim gledalcem zastajal dih. Nape­tost se je stopnjevala od deja­nja do dejanja, dokler ni našla vrhunec v priznanju matere, da je ona zakrivila sinovo smrt. Težko vlogo matere trpinke Tabretove nam je odlično po­dala Jožica Cudovanova . Nič hudega slutečega, dobrega in plemenitega bolnika Maurica pa je mojsftrsko igral Frenk Zagore. Njegovo ženo Stello, ki je morala zaradi svoje ljubezni do Aalina in zaradi usmiljenja do moža igrati dvojno vlogo, nam je posredovala Minka J e -reletova tako, kakor pač naša Minka, naša Stella, zna. Nova pridobitev za šentjernejski oder je Jože V i d e t o v , ki je do­živeto podal lik Aalina. Odloč­

na in stroga b o l n i š k a sestra je b i l a A n i c a Somrakova, k i je tako d o v r š e n o ig ra la , da nas je spreletel mraz . Doktor ja H a r -vestra je i g r a l Bo r i s G a b r i č . Z , n j i m n ismo dob i l i v Š e n t j e r n e j samo novega predmetnega u č i ­telja, t e m v e č t u d i o d l i č n e g a igra lca . M a j o r L i c o n d a je b i l Tone, k i nam je s svojo resno, umir jeno igro zelo ugajal . S l u ž ­

k i n j o A l i c e j e dobro preds tav i ­l a S i l v a M a l i j e v a .

Scena i n maske so b i le od ­l i č n e .

H v a l e ž n i smo r e ž i s e r k i , na š i neumorni d e l a v k i T o n č k i Ske r -letavj , k i p a m je postavi la n a oder to umetnino. Igralsko d r u ­žino KUD » B r a t P i r k o v i č « pa pros imo, d a nas k m a l u spet o s r e č i a k a k i m de lom. Č

Z A N I M I V O S T I V ameriki je 65 milijonov

delavcev Po statističnih Dodatkih j e

v Ameriki 65 milijonov ljudi v delovnem procesu, od irga 20 milijonov žena. Statistika pa tudi kaže, da j e največ zaposlenih žensk v starosti od 40 do 55 let. Torej mlade žen­ske ne delajo, pač pa starejše.

Ameriška redkost Z n a n s t v e n i k I r ene d u Potmi

k i p o u č u j e n a d r ž a v n i t e h n i k i v M a s s a c h u s e t t s j e p r e d d n e v i d o p o l n i l 80 hrt. Ob te j p r i l i k i so z n a n c i i z v l e k l i i z n j e g a ne­k a j p o d a t k o v o n j r j r n v e m z a ­sebnem ž i v l j e n j u . T r d i , d a j e

pristaš narr.vncjra življenja. Svoj avtomobil še vedno sam popravlja, kot ga je- pred leti„ nima televizijskega aparata in v življenju se še ni razporočil, čeprav živi s svojo ženo že 54 let.

514 žrtev ob praznikih Prometne nezgode s smrtni­

mi žrtvami so na ameriških cestah že prava vsakdanjost. Ob novoletnili praznikih je bilo do smrti povoženih 391 ljudi, čeprav so jih predvide­vali >le i 370. Skupno z žrtva­mi ognja ali utonitve so ob zadnjih novoletnih prazni kili dosegli rekord v Številu dose­danjih žrtev ob podobnih pri­likah — kar 514 mrtvili.

Nekega lepega, zimskega, ne­deljskega popoldneva, ko sem se pripravljal, da bom po tru­da polnem standardnem kosilu še malo po dolgem sede pre­žvekoval ob čudovitih zvokih narodne popevčice »Ata Jua-nita«, mi je z milim glaskom rekla moja prelestna Fijti,

No, prosim, ne bod i t e v e n ­da r t a k o s p o g l e d l j i v i / Fijti — / i / t i se pravi po angleško pol na pol in če sta mož in žena, oziroma narobe — Žena in mož ce lo ta , je potem žena ena Fifti, mož pa en Fifti. Mi pri nas doma, to se pravi moj nadobudni sin Fiftič in moja hči graciozna Fiftička, govorimo pri kosilu le angle­ško. Nanobudni Fiftič in gra­ciozna Fiftička bolj glasno, midva s prelestna Fifti pa bolj z žlico. Sicer se pa niti ne spodobi za napredne ljudi, po­sebno pa še za napredno sta­rino, da bi govorila med ko­silom. Kar lepo se naj držijo naprednega in prav sadonos-nega pregovora: »Kadar mla­dina govori, je za stare naj­bolje, da molče!« In tako pri­dem do najbolj mastne juhe, do največjega števila cmokov in najbolj zabeljenega zelja.

Oh, lepo vas p r o s i m , ne zamerite mi, da sem zašel na povsem drugo snov. O s t a l i smo menda tam, ko mi je moja prelestna Fifti rekla... vi je niste slišali. Torej moja prelestna Fifti je rekla: »Zad­njič sem slišala na nekem se­stanku, da je treba mladini nekaj dati. T i se seveda ne zmeniš za tako dobre suge­stije.« (Sugestija js namreč novodobna beseda za »vplivati na koga«.) »Daj, zgani se ven­dar in daj kaj otrokom!«

Zakaj pa ne, sem si m i s l i l , prat? l e p dan je danes, pa pojdimo na lep sprehod ob Krki, pa preko novega mostu v Portoval in dalje preko Broda v Šmihel, nato pa lepo čez mesto domov. Vse to sem jim lepo razložil in z vese­ljem pričakoval p o t r d i l a o d vseh.

Nadobudni Fiftič $ri graci­ozna Fiftička sta se spogle­dala in nato se je n a d o b u d n i F i f t i č n e k a m suho odkašljal ter dejal: » T o je pa res ve­likodušno darilo. Če se hočem natrapati okoli mesta, grem raje k tabornikom, tam so vsaj sami. Meni ni za tako darilo!« Niti nisem imel časa, da bi se zgrozil nad takimi besedami, ko je graciozna Fif­tička rekla: »Veš kaj, očka, to pa res ni n i k a k o d a r i l o , saj to ni nikaka žrtev za nas otroke, za nas mladino! Daj mi raje kaj denarja, da si bom kupila uro, ki jo tako nujno potrebujem, da nam ne bodo profesorji K r a t i l i l e ta­ko skopo odmerjenih odmorov v šoli. Ali pa mi kupi nov spomladanski plašč? No, «?t p a . to je pa res malenkost, pelji nas r> slaščičarno, nato nam kiipi karte za kino i n nas lepo počakaj doma. Veš, to ne bi bilo popolno darilo, če bi f t Šel v gostilno in bi te morali priti iskat, da bi šli skupaj domov.«

Ze sem odprl usta, da bi nekaj povedal, ko se oglasi zapoved prelestne Fifti: »Prav ima. nič ti ni treba hoditi v gostilno, doma bodi!«

ali: Mladina nič nima.. Obmolknil sem in si m i s l i l

sam pri sebi: »Tudi prav, bom pa doma. Prebral bom časopise ob prijetni muziki »želeli ste, poslušajte!« in bom na tekočem. Ko sem bil naj­bolj zatopljen v članek »Re­aktivno letalo se je razpočilo«, me n a d o b u d n i Fiftič vpraša: »Očka, zakaj se pa nekateri, ki naroče ploščo po željah, nočejo s p o l n i m imenom ime­novati, pa čeprav morajo to­liko plačati? Sporočijo samo: Nekdo, ki vas ima rad.«

»Veš, to je pa romantika,« sem mu na hitrico odgovoril, »jim je že prav tako!«

»Aha, že vem,« ugotovi stro-kovnjaško Fiftič, »to je, če bi kdo kakšno rad imel, pa je ne dobi, zato ji zagode.«

Članek o potniškem letalu sem prebral in zdaj bi rad še podlistek »Moulin Rouge«. Iščem časopis pa ga ni ni­kjer in vprašam: »Kje pa je Poročevalec?« Vse je tiho, ni­hče ne da od sebe besede, le tam v kotu sedi graciozna Fiftička in med branjem Po­ročevalca stiska mačka. »No. daj m i Poročevalca, saj t i b o š l a h k o kasneje brala!«

»Oh, si siten! Prav nič mi ne privoščiš, vi stari pa res nič ne daste mladini. Še tega nedolžnega branja mi ne pu­stiš,« je rekla in vrgla časo­pis po mizi.

»Alo, gremo,« me je pre­budila prelestna Fifti, že na­pravljena za ven, iz nedolž­nega branja! »Gremo, gremo, kaj še niste napravljeni. Saj smo se vendar zmenili.«

In Šli smo na izprehod: jaz, en Fifti, s precejšnjim neza­dovoljstvom, ker so me pre­gnali od nedolžnega branja, nadobudni Fiftič z naježenimi lasmi, graciozna Fiftička s priličnim čampeljnom in na čelu prelestna Fifti.

Šli smo po lepem, zimskem soncu, ki je le delno pregre­valo moje od revmatizma, ishiasa in putike ko paragraf zvite kosti. »Prekrasen je ta novi stadion, le koliko so dali zato. Za nas prav gotovo ne bo, ker nam je revmatizem otrdil k o s t i , « sem dejal pre-l e s t n i Fifti, ko so se mi oro­sile oči ob spominu na pre­lepe mladostne čase, ko smo se mi Šli telovadbo in šport

W

kar po travnikih in ce&£a.i,-»Čim dlje časa bo prazen, tem dlje časa bo lep,« sem na tiho pomislil. • i

Zavili smo v Portoval. »Kaj je mogoče, da se že brstje napenja? Poglej, tamle je cetfa zaplata teloha in tam zvonč­kov! Za prvi pasji zob dam 10 dinarjev!« Vesel sem bil, da bi objel vso to prelest. Toda nadobudni Fiftič me je poučil." »Kaj pa ti pomagajo te rožice. Ali ne veš, da to jemlje drevesom hrano in če drevesa nimajo hrane, ne ra­stejo in s tem bomo na izgubi pri narodnem dohodku.«

Prav imaš, sem si m i s l i l , zraven tega pa še tole: in če narodnega dohodka ne bo, ne bo denarja in kako boš potem kaj mladini dal.

Ej, pri Veselu je vedno ve­selo, harmonika hrešči, še bolj pa mladostni glasovi. Vse je enoglasno, zakaj pa ne, saj smo vendar e n a k o p r a v n i i n vsi enaki. Zakaj pa bi glasove c e p i l i ? Mimogrede sem p r e -lestni Fifti dejal: »Ali ni bilo včasih lepo, ko smo se na­učili večglasno peti? Dajmo mladini pripraviti pevski tečaj ali pevski zbor. Ali ne bi bilo lepo?« Graciozna Fiftička m i kot v posmeh reče: »Pa, očka, saj si ga že vendar imel in koliko jih je prišlo? No, po­vej! Končno pa, saj imamo vendar radio, če ti ni všeč tako petje, odpri radio pa boš imel lepo petje.«

Tam okrog Grma se je pri­žigalo nešteto lučk. Nisem ho­tel več glasno misliti, kaj šele govoriti, le tako mi je prišlo na misel: Poglej, kako se razvija Novo mesto, pa me že premoti glas nadobudnega Fiftička: »Tukaj smo včasih zbijali fusbal, zdaj ga bomo pa v Trebnjem. To bo še heca!«

Na trgu smo, in, kaj sem hotel, nekaj je le vendar tre­ba dati mladini. Peljal sem jih v slaščičarno in jim dal za kino. Sam pa sem šel do­mov in premišljeval: »Pri Ve­selu ples, v sindikalnem domu ples, pri Peru ples, pri Ko-Šaku ples pa še pravimo, da m l a d i n a n i m a n ič .«

In vendarle bo treba mla­dini nekaj dati.

En Fifti

O K R O G L E am. BODIČASTE

DOBRA PERSPEKTIVA Poet Stihovič pravi pri ja-

jatelju: »Aha, obetajo se mi boljši

časi. Včeraj me je p o k l i c a l n a t e l e /on u r e d n i k zelo znane za­ložbe.«

»Kaj je pa rekel?* ».Oprostite, n a p a č n a zve­

za* ...«

SORODNIKOV j e n a suettt —

I Z G U B A »Žalostno je na

nobenega s o r o d n i k a n i m a m u e č . . . «

»I, kako to: so vsi pomrli?« »JVaa; o b o g a t e l i to.«

D O B R A U T E M E L J I T E V T o u a r i š r a v n a t e l j , prosim

za povišanje plače. Imam dva tehtna vzroka...«

»Kakšna?« »Dvojčke!«

Z A R E K L O S E M U J E V k r č m i živahno razprav­

ljajo o psih in pasjih vrlinah. Pa pravi eden:

»Verjemite, da poznam in sem pozjial veliko psov; lahko rečem, d a je m a r s i k a t e r i bo l j p a m e t e n ko njegov gospodar.«

»Ja, to je pa res!« se oglasi Miklavž. »Jaz sem že imel ta­kega psa.«

Fran Levstik: o

JV^artin Krpan Cesar poteče za njim: »Čakaj no' Daj si dopo­

vedati! Bog n..- varuj; saj menda nisi voda!« Krpan odgovori: »Koga? Menite, da nisem še

zadosti slišal, ka-li? Meni b i gotovo segla brada že notri do pasa ali pa še delj, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z manoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? V i al i jaz? Dunaja n i bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z manoj? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati? Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem p i l : ali nikjer, tudi pr i vas nisem i n ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pr i Klinčarju. N i grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo b i misli l , da lipove pravde še zdaj n i kraja ne konca? A l i je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim voglom, še-na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala Bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor b i mački miš na rep privezal, da se potlej vr t i sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in po osem in štirideset krač; tako blago ras ni siromak; ali kaj pomaga? Prodati ne smem; z Dunaja na V r h pa tudi ne kaže prenašat i! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče, in ako j ih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar m i bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še cel6 svojo hčer, k i ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste

pripeljal z vrha Svete Trojice. Ako bo Krpan mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti ; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mis l i l sem i t i brez besedice govorjenja. Ker ste me pa »ami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; sa-j menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: , A l i ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! K a r ga bolj ujezi, to mu zabelim.' Zdaj pa le zdravi ostanite!«

Cesar pravi na to: »Martin, potrpi no! Vsaj ne bodi tako neučakalen. T i ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!«

Krpan odgovori: »Vsak človek je tak, kakršnega je Bog dal; vsak ima nekaj nad sabo: kdor n i grbast, morda pa je trobast! Moje obnašanje ni z-i vas, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, k i se j i pravi kozica, n i vajena zmerom ob suhi krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!«

Na to pristopi minister Gregor, k i je imel ključe od cesarske kase, ker taki imajo za vsako reč po­sebej služabnika. Minister se oglasi: »Cesarost, veste kaj? Vaš norec Stehan je umrl; včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je, smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!«

Krpan odgovori: »Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bi l vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zaroblje­ni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Kmalu bi b i l pozabil, kar imam že dolgo na jeziku. Cesarost, nekdaj ste me bi l i srečali s kobilico v snegu, kajne?«

Cesar: »Bilo je tako, bilo!« Krpan: »K:.j pa sem nesel na tovoru?« Cesar: »Bruse pa kresilno gobo.« Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se v i peljali

v Je ruza lem« Cesar: »Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem

toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.« Krpan; »Jaz pa za bruse in k r e s ih^ gobo ravno

toliko. Takrat, veste, vam nisem b i l resnice po­vedal, kar m i je še zdaj žal. Angleško sol sem pre­našal. Saj se nisem bal prav za prav ne Vas ne vašega koČijaža. Pa taka je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.«

Na to pravi minister Gregor; »Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; dTŽavi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!«

Krpan odgovori: »Kdo me bo? Morda vi dolgo-petec, k i ste suhi kakor raženj; k i je vas in vašega magistrovanja z vami komaj z a polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Štefana streho, k i stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!«

Cesar pravi: »Le t i meni povedi, če b i morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, t i ga pa le pusti! Ze jaz vem, kako je!«

Krpan odgovori: »Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imona vredno. iT.aj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali p r i -povedovalke in pesmi, da so bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne prsti, Če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne od­kupil . Ampak vendar je vsak delavec vreden svo­jega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša drag;, volja, dajte mi tedaj pismo, k i bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Ce mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor mi je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler bom tovoril!«

Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. A l i cesar ga n i poslušil , ampak še le dejal je: »Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel!«

Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleli; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar je bilo nismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: »Martin, al i prodaš meni pogače in vino, pa kar je Še drugih reči? Najlaže bo tako, lej! S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov. U dam; t i boš pa blago,,

pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?«

Krpan odgovori: »Poldrugo mošnjo pa še kakšno krono po vrhu, vem, da je lepo vredno, ko b i prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, p r i vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel p r i cesarici zavoljo tega nikakršnih ohodkov; ne lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče, da ste v i prevzeli vse sitnosti, k i bodo prišle prvič ali drugič iz tega, dobro ne poslušajte!«

Cesar mu de: »Nič se ne boj; to bom že po­ravnal sam brez tebe. Na mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada, če le misliš i t i ; priklonil se je že dan ter noč se bliža,«

AH Krpan odgovori: »Lepa hvala vam bodi najpoprej za pisemce, da ga bom t zobe vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal na cesti; pa tudi zavoljjp mošnjička se ne bom krčil. Kaj se ve, kaj zadene človeka v neznanju? Morda m i utegne še na hvalo priti . Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi ga! J*ri vas pa ne bom ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. Ze hudo me ima, da b i spet enkrat bi l na Vrhu p r i Sveti Trojici. Samo že nekaj bi vas rad prosil, ko b i m i dal i človeka, d>a bi me spremil do ceste. Mesto je veliko; hiš je, kolikor j ih nisem še videl, kar sol prenašam, ako-ravno sem že v Reki bi l , tudi v Kopru, na Vrhn ik i in v Ljubljani; ali tolikih <mlic n i nikjer. S kočija-žem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel, kakor bi bi l imel qči zavezane; pa sem vendar gledal na levo i n tudi na desno; aH to n i dano vsakemu Človeku, da b i vselej vedel, kje je.«

Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da naj mu jo poda. Minister se n i branil; alR vendar je b i l zavoljo pisma ves zelen od jeze.

Krpan zadene kij in mesarico, m to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: »Ko bi se spet oglasil kak Brdavs ali kdo drugi, saj veste, kje se pravi na ,Vrhu pri Sveti Trojici. Po; / 1 -avi l bom pa že Vrhovščeke in mater Županjo. Zdravi ostanite!«

»Srečno hddi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.

... KONEC