TEMELJNA NAČELA ZOR

NAČELO AVTONOMIJE VOLJE STRANKPomeni, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja. Ne smejo pa jih urejati v nasprotju z: -ustavnimi načeli -prisilnimi predpisi -moraloSvobodno urejanje v teh okvirih pomeni, da: subjekti OR sami odločajo, ali bodo sploh sklenili OR sami izberejo drugega pogodbenega partnerja sami določijo vsebino OR

OMEJITVE N. AVTONOMIJE VOLJE STRANK: v nekaterih primerih pr. sistem sili udeležence v sklepanje določenih OR tudi proti njihovi volji (npr. avtomobilsko

zavarovanje) zakon včasih sili udeleženca v sklepanje pogodbe z določenim drugim udeležencem (npr.: predkupna pravica) pog. je NIČNA, če: -je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv -če ni cause oz. če je nedopustna -če je razvezni ali odložni pogoj v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi, moralo posamezne pog. morajo mnogokrat vsebovati sestavine, ki juh določa že zakon (npr.: stanovanjska pog.) zakon pogosto določa obvezno obliko pogodbe (pisnost) včasih mora pogodbo, zaradi njene veljavnosti odobriti kakšna 3. os. avtonomija volje strank je omejena tudi z ostalimi n. ZOR-a

Posledica kršitve n. avtonomije volje strank: NIČNOST pravnega posla.

NAČELO DISPOZITIVNOSTIDoločbe ZOR so v načelu dispozitivne narave. Udeleženci OR pa lahko le-tega uredijo tudi drugače, kot je določeno v ZOR-u, če iz posamezne določbe ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

IZJEME OD N. DISPOZITIVNOSTI: prisilna narava norme, kjer je potrebno neposredno uporabiti določeno normo zakona, ne glede na voljo strank če mora nekdo po zakonu skleniti pog., lahko zainteresirani zahteva, da se taka pog. nemudoma sklene omejitve v korist drugih temeljnih načel ZOR

NAČELO ENAKOPRAVNOSTI OBLIGACIJSKOH SUBJEKTOVUdeleženci OR so pravno v enakopravnem položaju, vendar pa so lahko ekonomsko, intelektualno ali kakao drugače v neenakopravnem položaju.Zato skuša pravo z različnimi instituti zagotoviti tudi siceršnjo enakopravnost (npr.: ničnost oderuške pog., splošni pogoji poslovanja, izpodbojnost pog. sklenjene pod grožnjo,...)

NAČELO EKVIVALENCE = N. ENAKE VREDNOSTI DAJATEVTo načelo velja samo pri sklepanju dvostranskih pog., pa še to ne pri vseh (samo pri vzajemnih, ne pa tudi pri neodplačnih pog.). Temeljni izraz tega načela je institut ČEZMERNEGA PRIKRAJŠANJA: pravila o čezmernem prikrajšanju dajejo oškodovani stranki pravico zahtevati razveljavitev pog., če je bilo med obveznostmi strank očitno nesorazmerje.Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni ničnosti in nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.

NAČELO VESTNOSTI IN POŠTENJA velja za vse udeležence OR (pri poslovnih in neposlovnih obveznostih)

nalaga dolžnost upoštevanja interesov vseh udeležencev istega pr. razmerja razteza se na vse faze ORRavnanje v skladu z moralo pomeni absolutno in splošno pravilo; ravnanje v skladu z n. vestnosti in poštenja pa konkretno merilo (vsaka kršitev morale pomeni hkrati tudi kršitev n. vestnosti in poštenja, medtem, ko vsaka kršitev n. vestnosti in poštenja ne pomeni tudi kršitve družbene morale).

NAČELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVICTo načelo prepoveduje izvrševanje pravic v nasprotju z namenom zaradi katerega je bila pravica z zakonom ustanovljena ali priznana. Ne gre za prekoračitev same pravice, pač pa za prekoračitev izvajanja pravice oz. njenega namena. Sankcija zlorabe pravice: sodišče mora odkloniti pr. varstvo take zlorabljene pravice.

NAČELO PREPOVEDI POVZROČANJA ŠKODEVsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo.To n. je izhodišče glede temelja odškodninske odgovornosti (ZOR je uvedel n. krivdne odg. z obrnjenim dokaznim bremenom). Temeljna sankcija na področju odškodninskega prava: za prmoženjsko škodo: -vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija) -če pa restitucija ni možna se škodo povrne z denarno odškodnino nepremoženjska škoda: -denarno zadoščanje (satisfakcija)

NAČELO MIRNEGA REŠEVANJA SPOROVStranke si morajo prizedevati reševati spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način. Udeleženci naj sami, brez posredovanja sodišč rešijo spor (racionalizacija časa, prihranijo stroške,..).Pravno podlago za mirno rešitev spora daje ZOR s pogodbo o poravnavi in ZPP s sodno poravnavo.

NAČELO PACTA SUNT SERVANDA = N. POGODBENE DISCIPLINEStranke so dolžne izpolniti svojo obvenost in odgovarjajo za njeno spolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

NAČELO SKRBNOSTI PRI RAVNANJU V ORUdeleženec OR mora pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pr. prometu zahteva; skrbnost dobrega gospodarstvenika , ki velja za pravne osebe merila za presojanje te skrbnost dobrega gospodarja, ki velja za fizične osebe skrbnosti so objektivnaUdeleženec OR mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajih; skrbnost dobrega strokovnjaka merila za presojanje so subjektivna in objektivna

NAČELO SOLIDARNOSTI(ZOR ga ne opredeljuje, vendar vsebina načela izhaja iz vsebine določb ZOR-a, kar velja tudi za n. dobre vere)Stranki si morata kolikor se da, prizadevati, da upoštevata interese nasprotne stranke (dolžnost obvestila, dolžnost upnika, da skrbi, da se škoda ne poveča, nihče ne sme drugega pustiti v nevarnosti, če to lahko prepreči, ne da bi sebe spravil v nevarnost).

NAČELO DOBRE VERENaše pravo nima splošnega pravila o varstvu dobre vere, pač pa v posameznih primerih določa to varstvo in obseg tega varstva (pri navideznem poslu, se navideznost ne more uveljavljati nasproti tretji dobroverni osebi; pr. oseba, ki je sklenila posel preko meja svoje sposobnosti, je odškodninsko odgovorna dobrovernemu tretjemu za škodo, ki jo je utrpel).

VRSTE OBVEZNOSTI

Glede na pravni naslov:

POSLOVNE OBVEZNOSTI:Nastanejo s pr. poslom. Potrebna je pravnoposlovna volja. 3 temeljni postulati: izjava volje : dana mora biti z namenom, da nastanejo pr. posledice pr. posel : zbir relevantnih okoliščin, ki morajo biti izpolnjene, da lahko nastopijo pr. posledice pogodba : soglasjeNEPOSLOVNE OBVEZNOSTI:Nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja. Sem spadajo: delikti: posledica krivdnega ravnanja kvazidelikti : nastanejo zaradi nastanka škode, kadar oseba odgovarja ne glede na krivdo kvazikontrakti: nastanejo zaradi okoriščanja na eni in prikrajšanja na drugi strani brez pr. temelja

Glege na pravno varstvo:CIVILNE OBLIGACIJE: So tiste, ki jim pravo priznava popolno pr. varstvo. Te obveznosti je mogoče iztožiti. NATURALNE OBVEZNOSTI:So neiztožljive, vendar so vseeno plačljive, nimajo pr. varstva in niso prisilno iztožljive.Naturalna obligacija je moralna dolžnost, katere izpolnitev ni mogoče uveljaviti, če se izpolni, je ni mogoče terjati nazaj.To so tiste obveznosti: -ki izvirajo iz igre ali stave -zastarane obveznosti -obveznosti poslovno omejeno sposobnih

OMEJENE OBVEZNOSTI: omejitev dolga: D je sicer dolžan plačati celoten dolg, vendar samo, če ta ne preseže meje, ki je določena bodisi s pr.

poslom, bodisi z zakonom omejitev jamstva: če D ne izpolni obveznosti, jo U lahko izsili s posegom v D premoženjeNEOMEJENE OBVEZNOSTI

Glede na pravni temelj: KAVZALNE OBVEZNOSTI:Veljavnost pr. posla je odvisna od cause.ABSTRAKTNE OBVEZNOSTI:Veljavnost pr. posla ni odvisna od cause.

Glede na način izpolnitve:POZITIVNE OBVEZNOSTI:So tiste, ki dolžnika vežejo, da:-nekaj da (dare): U pridobi na stvari stvarno ali pa obligacijsko pravico pri naknadni nemožnosti izpolnitve se subjektivna nemožnost ne upošteva

-nekaj stori (facere): ne prenaša se pravica do stvari ampak se skuša ta namen doseči z delom pri naknadni nemožnosti izpolnitve se subjektivn anemožnost upošteva

Iz kršitve pozitivne obveznosti nastane institucijski zahtevek (vzpostavitev stanja,ki še ni obstajalo) NEGATIVNE OBVEZNOSTI:So tiste, ki D vežejo, da nekaj opusti ali trpi (non facere).Iz kršitve negativne obveznosti pa nastane restitucijski zahtevek (vrnitev v stanje kakršno je bilo)

PRIMARNE IN SEKUNDARNE OBVEZNOSTI: Ponavadi se sekundarna obveznost od D ne more posebej iztožiti, ampak samo skupaj s primarno.

Glede na čas izpolnitve:ENKRATNE OBVEZNOSTI:D izpolni obveznost z enkratno izpolnitvijo (npr.: izročitev blaga, plačilo kupnine,..)TRAJNE OBVEZNOSTI:Izpolnjevanje obveznosti traja nepretrgano ali pretrgano.

Glede na samostojnost:SAMOSTOJNE IN AKCESORNE OBVEZNOSTI:Akcesorne obveznosti so odvisne od veljavnosti samostojne obveznosti.

Glede na dosežek izpolnitve: OBVEZNOSTI REZULTATA:

Izpolnitev je opravljena, ko je dosežen uspehOBVEZNOSTI PRIZADEVANJA:D izpolni svojo obveznost že s tem, da opravi dejanje po vseh pravilih skrbnosti, ki se od njega zahtevajo.

Glede na predmet izpolnitve:GENUS OBVEZNOSTI določenost predmeta (pomembno je, kdaj zadane riziko SPECIES OBVEZNOSTI katero od strank)ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI določljivost predmeta (predmet je določljiv, če vsebuje pog. podatke, s katerimiFAKULTATIVNE OBVEZNOSTI ga je mogoče po vrsti ali individualno ali če ga določi DENARNE OBVEZNOSTI nekdo tretji)

ALTERNATIVNA (IZBIRNA) OBLIGACIJAČe ima obveznost 2 ali več predmetov, D pa mora dati le enega, ima praviloma pravico izbire D in obveznost preneha, ko izroči ta predmet. izbira je opravljena, ko D obvesti drugo stranko kateri predmet je izbral in potem tega ne more več spremeniti če ima pravico izbire U, pa se o njej v roku ne izreče, ga D pozove, naj opravi izbiro; po tem roku preide pravica izbire na D

Nemožnost izbire: zakrivljena: izbira ------- zakrivitev nemožnosti D D -- izpolniti mora eno od preostalih obveznosti U U -- lahko zahteva preostali predmet + plačati pa mora odškodnino D U -- D lahko izpolnitev odkloni ali pa opravi še mogočo izpolnitev+zahteva odškod. U D -- U lahko zahteva preostali predmet ALI odškodnino

nezakrivljena: Če postane obveznost naknadno nemogoča brez krivde strank, se obveznost omeji na preostli predmet.

izbira v procesu: če ima pravico izbire D, ga mora U tožiti alternativno neprava izbira: če U ne opravi izbire, preide v zamudo (izbiro opravi D)

FAKULTATIVNA OBVEZNOST (FAKULTAS ALTERNATIVA)Predmet obveznosti je en sam, D pa se lahko oprosti svoje obveznosti s tem, da da kakšen drug določen predmet (unum in obligatione, duo in solutione). U sme zahtevati od D le predmet obveznosti, ne pa tudi drugega, s katerim lahko D, če hoče, prav tako izpolni svojo obveznost. fakultativna obveznost se lahko določi s pogodbo, včasih pa jo določa tudi zakon: stranka si lahko izgovori v pogodbi, da

lahko odstopi od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).Če postane predmet obveznosti nemogoč, zaradi dogodka, za katerega D ne odgovarja, sme U zahtevati le odškodnino, vendar se D lahko reši obveznosti s tem, da da predmet, ki ga je upravičen dati namesto dolgovanega predmeta.

FAKULTATIVNA TERJATEVČe pogodba ali zakon določa, da lahko U namesto dolgovanega predmeta zahteva od D kakšen drug predmet, mu je D, če U to zahteva dolžan izročiti ta predmet.D nosi breme nevarnosti glede predmeta, ki je v zavezi. Če se predmet zaveze uniči pred izbiro, U nima več izbirnega upravičenja.

NADOMESTNA IZPOLNITEV (DATIO IN SOLUTUM)Obveznost preneha, če U v sporazumu z D prejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje.Za takšno solucijo je potrebna privolitev U.D je odgovoren za stvarne in pravne napake stvari, ki jo je dal namesto tistega, kar je dolgoval. U pa lahko zahteva namesto zahtevka iz dolžnikove odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitev prvotne terjatve + odškodnino. DENARNE OBVEZNOSTI prave denarne obveznosti

so tiste, v katerih nastopa denar kot merilo vrednosti, kot valuta. neprave denarne obveznosti ne nastopajo kot merilo vrednosti, pač pa kot species, lahko pa tudi kot genus. čiste denarne obveznosti številčno določena vsota denarja je predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve. Za te obveznosti velja načelo denarnega (monetarnega) nominalizma. nečiste denarne obveznosti so denarne terjatve, ki jih je treba po vsoti šele določiti in pomenijo dolg vrednosti in ne dolg valute.

Posebnosti denarnih obveznosti:a.) nezmožnosti denarne izpolnitve nib.) U postane lastnik denarja ne glede na njegov izvor (tudi, če je najden ali ukraden)c.) zakonita posledica zamude so zakonite zamudne obrestid.) avtonomija pogodbene volje strank je omejena z monetarnim pravome.) veljajo posebna pravila o: -času izpolnitve (318, 398) -kraju izpolnitve (320) -monetarnem nominalizmu (394)f.) D lahko vedno predčasno izpolni obveznostg.) denarne obveznosti se smejo zavarovati z zastavno pravico in so lahko predmet čekovnega in meničnega poslovanja

NAČELO MONETARNEGA NOMINALIZMA:Če je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi oveznost, razen, če zakon določa kaj drugega.To načelo povdarja nominalno vrednost denarja, ne glede na njegovo notranjo, pravo vrednost. Nasprotje temu načelu je načelo valorizacije denarja (denarne terjatve in obveznosti se naj obračunavajo po njihovi pravi, resnični in ne le nominalni vrednosti).

Izjeme od n. monetarnega nominalizma: -primeri, ko ZOR določa možnost valorizacije denarnih obveznosti in

-primeri, ko možnost valorizacije določajo drugi predpisi

VALUTNA OBVEZNOST:če denarna obveznost, izražena v tuji valuti ni v nasprotju z zakonom, se lahko njeno izpolnitev zahteva v tej tuji valuti.

VALUTNA IN DRUGE VREDNOSTNE KLAVZULE: zlata klavzula: D se zaveže plačati dolg v zlatu blagovna klavzula: stranki vežeta vrednost terjatve na vrednost določenega blaga na dan izpolnitve obveznosti indeksna klavzula: stranki izpolnitev vežeta na določen index (npr.: index cen) drsna lestvica: cene izdelka se takoj prilagodijo ceni elementov tega izdelka

CAUSA

TEORIJE O KAVZI:1. SUBJEKTIVNA TEORIJA: stranki odločita, katera od okoliščin je tako pomembna, da je od nje odvisna veljavnost p.p. Pomembna je torej volja strank.

2. OBJEKTIVNA TEORIJA: poleg okoliščin, ki jih imajo stranke v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliščine, na kateri stranki niti ne mislita, ker so same po sebi umevne in pomenijo zato predpostavke za veljavnost p.p.

3. KLASIČNE TEORIJE: ihajajo iz stališča, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih p.p. = tipske kavze: a.) causa acquirendi: -vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (conditionis implendae causa) -pravilo sočasne izpolnitve: stranka pri dvostranskih pog. ni dolžna izpolniti obveznosti prej, kot jo izpolni nasprotna stranka b.) causa donandi: -ekonomskega namena v takem tipu pog. NI -causa pri darilni pog. je oprostilni namen, namen, da naj bo stranka dajatve prosta -nemen izpolnitve je povečanje koristi druge stranke brez kakršnegakoli plačila nasprotne koristi za naklonitev c.) causa solvendi: utrditvena kavza -stranka se dodatno zaveže, utrdi svojo obveznost -sem spadajo: -datio in solutum -zastava in poroštvo -ara

4. SINTETIČNA TEORIJA: vse opisane razloge bi bilo treba obravnavati kot enoto. Kavze izvirajo bodisi: iz zakona iz splošne pravne podlage iz volje strank iz objektivnih razlogov posameznih tipov poslov

TRIJE ELEMENTI, KI SO VPLIVALI NA NASTANEK KAVZE PRI NAS:1. MORALAPogodba je veljavna, če je v skladu s pravnim redom. Če ni, ji ne moremo nuditi pravnega varstva.Vsi p.p. v nasprotju z moralo so nični!

2. ZMOTAObstaja skupna zmota, ki v zakonu ni upoštevana, potrebno pa jo je upoštevati s subjektivno kavzo.

3. SPREMENJENE OKOLIŠČINEStranki računata z nekimi okoliščinami, kadar sklepata p.p. oz. treba je normalno pričakovati, da bi z njimi računali, pa čeprav na te okoliščine niti ne mislita.Gre za klavzulo rebus sic stantibus.

KAVZA V ZOR-uVsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago - kavzo. Kavza je bistveni namen pogodbe. Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z javnim redom. Če kavza ni izrecno izražena, se domneva.Kavza je neposreden razlog, interes, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo.

Pravni pomen kavze: če pr. posel sploh nima podlage oz. je ta nedopustna, je pogodba NIČNA. namen pog. je lahko odločilen za uporabo pravila o razvezi ali spremembi pog. zaradi spremenjenih okoliščin Sodišče pri tem upošteva: -namen pog. -normalno tveganje -splošen interes -interes obeh strank nična so tista določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo ali na odločilne okoliščineKAVZO RAZLIKUJEMO OD: a. predmeta izpolnitve: -pri predmetu izpolnitve se vprašamo: Kaj je kdo dolžan? - Quid debetur? -pri kavzi pa se vprašamo: Zakaj je dolžan? - Cur debetur?b. pravnega naslova: kavza je temelj pravnega naslova. obveznost ima svoj temelj v pravnem naslovu, pravni naslov pa ima svoj temelj v kavzi.c. nagiba: nagib ne vpliva na veljavnost p.p., razen, če je nedopusten. Darovalec da svoje premoženje, ker ga obremenjuje = kavza. ker se je z obdarjencem dobro razumel = nagib.

STRANKE V OBLIGACIJSKIH RAZMERJIHFizične osebe: pravna sposobnost posameznikov je splošna.Pravne osebe: imajo samo specialno sposobnost, saj lahko sklepajo pravne posle le v mejah svoje pravne sposobnosti.

ZASTOPANJEKadar je govor o zastopanju, se misli na direktno zastopstvo, če iz zakona ne izhaja kaj drugega.Z zastopanjem je omogočeno nastopati v pravnem prometu tudi tistim, ki sicer ne bi mogli:-dejanske ovire: bolezen, oddaljenost,...-pravne ovire: poslovna nesposobnost,..Zastopanje je aktivno ali pasivno nastopanje v pravnem prometu za drugega. Zastopnik nadomesti voljo zastopanca s svojo voljo.

VRSTE ZASTOPANJA:1. Neposredno ali direktno zastopanjeZastopnik ravna v imenu in na račun zastopanca. 3.os. ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko ampak z njegovim zastopnikom. Zastopanec pa je prav tako upravičen in zavezan, kot, da bi posel sklenil sam.2. Posredno ali indirektno zastopanje

Zastopnik ravna v svojem imenu in na račun poslovnega gospodarja. To 3.os. ni znano. Zastopanec je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika, ne pa do 3.os.

ZASTOPNIKA LOČIMO OD: organa pravnih oseb: organ ni zastopnik, pač pa je del pravne osebe sela: le posreduje voljo poslovnega gospodarja (“poštni nabiralnik”). Če se sel zmoti, izjava velja, vendar jo lahko

nalogodajalec spodbija kot lastno izjavo - zmota v izjavi. Za razliko od zastopnika, ki nadomešča voljo poslovnega gospodarja in ob zmoti ne gre za vprašanje zastopančeve volje, temveč zastopnikove volje.

posrednika: ne sklepa p.p. ne v svojem, ne v tujem imenu, pač pa le vodi določena pripravljalna dejanja in nudi pojasnila.

PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST ZASTOPSTVA:Zastopnik mora biti:1. pravno sposoben2. poslovno sposoben: 2 različni stališči: -nemško pravo: popolna poslovna sposobnost -francosko pravo: poplna poslovna sposobnost za zakonitega zastopnika, pri poslovnem zastopanju pa ni potrebno, da je zastopnik poplno poslovno sposoben

Zastopnik ne opravlja poslov za svojo pravno sfero, temveč za zastopanca, zato je od zastopanca odvisno, kakšnega zastopnika si bo izbral: če je zastopnik poplno poslovno sposoben = OK če pa zastopnik ni popolno poslovno sposoben, pa zastopanec (če je vedel za to, da zastopnik ni popolno poslovno

sposoben) sam nosi riziko, v primerih, ko pride do napake

ZOR: ne zahteva se popolna poslovna sposobnost zastopnika!

PRAVNI TEMELJ ZASTOPSTVA:Je lahko: zakon sodna odločba statut ali drugi splošni akt pravni posel: -pogodba (mandatna, družbena pog., delovno razmerje) -enostranski akt s katerim se določa upravičenje; pri tem ločimo:

I. POOBLASTITEVJe enostranska izjava volje, s katero zastopanec podeli pravno moč zastopanja zastopniku. Pri tem je zastopnik le upravičen in ne zavezan! Pooblastitev določa obseg pravic in ni objavljena navzven.Pooblastitelj je lahko: -fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost -pravna oseba v okviru svoje pravne sposobnosti

II. POBLASTILOJe navzven objavljena pooblastitev! Pooblastilo določa vsebino pravic. Pri pooblastilu zastopnik ni le upravičen. pač pa je dolžan veljavno stopiti v stik s 3. os.

Pooblastilo samo ni kavzalen pr. posel, pač pa je abstraktni (proti 3. os.), saj tudi, če pr. razmerje, ki je bilo podlaga za obstoj pooblastilnega razmerja, ne bi bilo veljavno, bi bilo samo pooblastilo proti 3.os. veljavno.

VRSTE ZASTOPSTVA - OBSEG POOBLASTILAPooblastitev določa obseg pravic; vsebino zastopnikovih pravic pa določa pooblastilo. Glede na obseg pooblastila ločimo:1. splošno (generalno) pooblastilo- zajema tiste pr. posle, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja (91/2)- posli, ki ne spadajo v redno poslovanje pooblastitelja (kateri spadajo je pa odvisno od konkretnega primera): a.) prevzem menične obveznosti b.) sklenitev pog. o poroštvu, poravnavi ali razsodnikih c.) odpoved kakšni pravico brez povračila

2. posebno (specialno) pooblastilo

- obsega le določene vrste poslov ali pa samo enega ali več poslov- potrebno je za tiste pr. posle, ki ne spadajo v redno poslovanje oz. spadajo tja, vendar pa pooblaščenec nima splošnega pooblastila

UČINKI ZASTOPSTVAPri zastopstvu gre za 3stransko razmerje:1.) Interno (notranje) razmerje med zastopnikom in zastopancemTo je osebno razmerje, zato zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen, če mu to dovoljuje zakon ali pogodba.Izjemoma sme to storiti, če mu okoliščine onemogočajo posel opraviti osebno, interesi zastopanca pa terjajo, da se posel opravi nemudoma.2.) Zunanje razmerje med zastopnikom in 3. os.3.) Razmerje med zastopancem in 3. os.Učinki zastopanja pri direktnem zastostvu, v razmerju med zastopancem in 3. os. nastanejo direktno za zastopanca in njegovo pravno sfero.Zastopanec ne odgovarja za nedopustno deliktno ravnanje zastopnika. Upoštevati pa je treba, da je v našem pravu vpeljana objektivna odgovornost za škodo, ki jo povzročijo delavci v delavnem razmerju tretjim osebam, razen, če škode niso povzročili namenoma (170). Gospodar odgovarja tudi za delikte, ki jih zagreši tak zastopnik. Zastopanec pa ne odgovarja za zastopnikovo ravnanje takrat, kadar je škoda storjena zunaj področja funkcije opravljanja zastopniškega razmerja.

ZASTOPSTVO VEČ STRANK IN ZASTOPSTVO LASTNIH INTERESOV ZASTOPNIKA:Zastopnik lahko sklene posel sam s seboj, če ga dovolijo vse prizadete zastopane osebe. Potreben je torej dogovor. Dogovor pa ne pride v poštev pri zakonitem in uradnem zastopanju (npr. skrbništvo: za vsako stranko, katere posebni interes je treba varovati, je treba postaviti skrbnika - kolizijsko skrbnik).

PREKORAČITEV ZASTOPSTVA: Zastopnik lahko: preseže okvir poslov za katere je pooblaščen, v tem primeru sploh ne obstoji pravica zastopanja prekorači svoje pravice v zvezi s posli za katere je pooblaščen, v tem primeru pa pravica obstoji, ampak se ne opravlja v dogovorjenih mejah

SPLOŠNO PRAVILO O PREKORAČITVI: posel ne velja, če ga principal ne odobri!Posel sklenjen v prekoračitvi ni sam po sebi neveljaven, ampak je neveljaven, če ga upravičenec ne odobri.Če ga zastopanec ne odobri = sta zastopanec in zastopnik solidarno odgovorna dobroverni 3. os. za škodo. Do odobritve je posel še negotov!

Zoper to negotovost daje naše pravo dve vrsti varstva:- stranka, ki za prekoračitev ne ve, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne čuti več vezano- če take izjave ne da, se pog. avtomatično razveže, če zastopanec ne da odobritve v primernem roku (načelo konvalidacije - odobritev prekoračitve)

Pogodba spričo zastopančevega molka še ne velja za odobreno; zastopanec mora dati izjavo, da naj se taka pog. tazveže. Če pa take izjave ne da v primernem roku, se pog. avtomatično razveže.

ZASTOPSTVO BREZ POOBLASTITVEGre za primere, ko posel sklene neupravičena oseba - falsus procurator (lažni zastopnik), torej oseba, ki pooblastila sploh nima.Posel, ki ga sklene falsus procurator velja za zastopanega ob naslednjih pogojih: če ga zastopanec kasneje odobri v razumnem roku, izrecno ali s konkludentnimi dejanji (88/2) če zastopanec niti v danem roku ne odobri pog., se šteje da pog. sploh ni bila sklenjena (88/3); V tem primeru je 3. os.

varovana na neposlovnem področju: od neupravičenega zastopnika lahko zahteva odškodnino, če 3. os. ob sklenitvi pog. ni vedela in ni mogla vedeti, da zastopnik nima pooblastila. (88/4)

PRENEHANJE IN ZOŽITEV POOBLASTILAZNAČILNOSTI: pooblastitelj lahko vsak čas po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo

tej pravici se ne more odreči ni potrebna obličnost pri preklicu ali zožitvi preklic ali zožitev nima učinka nasproti 3. os. če ta za to ni vedela in tudi ni mogla vedeti Pooblastitelj pa ima v tem primeru pravico zahtevati od pooblaščenca povrnitev škode, ki jo je morda pretrpel zaradi tega, razen, če pooblaščenec ni vedel in tudi ni moral vedeti za preklic oz. zožitev pooblastila (93).

PRENEHANJE POOBLASTILA:a. preklic pooblastiteljab. smrt pooblastitelja ali če je razglašen za mrtvega + njegova poslovna nesposobnostc. smrt pooblaščencad. prenehanje pr. osebe kot pooblastitelja ali pooblaščencae. če je bil posel, za katerega je bilo pooblastilo dano izpolnjenf. z iztekom roka ali z nastopom razveznega pogoja

VEČOSEBNA RAZMERJA

Na upnikovi ali dolžnikovi strani je več oseb.

1. DELJIVE OBVEZNOSTIObveznost je deljiva, če se lahko tisto, kar se dolguje, razdeli in izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet in če se z delitvijo ne izgubi ničesar od svoje vrednosti, sicer je obveznost nedeljiva.Obveznost pa je nedeljiva tudi: -če stranki označita razmerje za nedeljivo -če je razmerje v zakonu določeno kot nedeljivo.

Zakon določa, kakšno je medsebojno razmerje , če je več D / U pri deljivi obveznosti: če ni drugače določeno, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti / oz. mora zahtevati svoj del terjatve.Dejanja ali opustitve enega U / D ne učinkujejo v korist ali škodo ostalim U /D.

Posebnost gospodarskih poslov:Kadar je razmerje deljivo le na eni strani, je vez med udeleženci močnejša:

gospodarski posli: solidarnost D proti U pri deljivi obveznosti se domneva! ostali posli: takšna solidarnost se ne domneva!Solidarnosti pri gospodarskih poslih ni, če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarnost.

Pri deljivi obveznosti gre sicer za eno samo obveznost, ki je sicer deljiva, vseeno pa ima le eno pravno podlago, čeprav je na aktivni ali pasivni strani več oseb.

2. NEDELJIVE OBVEZNOSTIZnačilno je, da je predmet izpolnitve: -naravno nedeljiv (po delitvi ne bi bil več istovrstna stvar) -nedeljiv po pravni normi (npr. odškodninska odgovornost)

Nedeljiva obveznost na PASIVNI STRANI (več D):Smiselno se uporabljajo pravila o solidarni obveznosti, vendar: U ne more razdeliti nedeljive izpolnitve na več D in zahtevati od vsakega samo del obveznosti; kadar gre za generične nedeljive obveznosti mora vsak dolžnik izpolniti celoto kadar pa gre za species izpolnitev morajo sodelovati vsi D

Nedeljiva obveznost na AKTIVNI STRANI ( več U):Ker med njimi ni niti s pogodbo dogovorjena niti z zakonom določena solidarnost, sme posamezen U zahtevati od D, naj mu izpolni, le če so ga drugi U pooblastili, da lahko sprejme izpolnitev.Sicer pa lahko vsak U zahteva od D, da izpolni obveznost vsem skupaj ali pa da jo položi pri sodišču.

Kadar je dolg izpolnjen učinkuje zoper vse U, ostali U pa imajo še vedno pravico terjati glede na notranje razmerje.

Razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo:U ne more pri obveznosti nedeljive izpolnitve porazdeliti poljubno dolga med D, ampak lahko zahteva od več D celoto, a ne večkrat.

3. SOLIDARNE OBVEZNOSTI (po svoji naravi so to deljive onbeznosti)Vsak od več U ima pravico zahtevati od vsakega D celotno izpolnitev, tako, da ostali U nimajo pravice ničesar več terjati oz. ostali D niso ničesar več dolžni.

NASTANEK: s pravnim poslom - pogodbo (solidarnost mora biti izrecno dogovorjena, ker domneva se samo pri gospodarskih poslih) z zakonom ( npr.: starši solidarno odgovorni skupaj z otroci)

PASIVNA SOLIDARNOST:Vsak D odgovarja U za celo obveznost.Upnik lahko zahteva le eno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en D izpolni in so vsi D prosti. U ima s tem zagotovljeno večje varstvo svoje terjatve.

AKTIVNA SOLIDARNOST:Vsak solidarni U ima pravico zahtevati od D izpolnitev cele obveznosti, vendar obveznost preneha tudi nasproti drugim U, ko je eden izmed njih poplačan.D lahko izpolni obveznost tistemu U, ki ga sam izbere, toda dolžan je izpolniti tistemu U, ki ga je najprej terjal.

MEDSEBOJNA RAZMERJA MED SOLIDARNIMI UDELEŽENCI

I. SISTEM PARCIALNEGA UČINKOVANJA: Dejanja učinkujejo samo proti tistim U in D, proti katerim se zgodijo.- D zamuda- opomin U ali D- priznanje dolga D- odpust solidarnosti (odpust pomeni, da upnik dolžnika ne bo terjal za več kot znaša notranji delež)

- zastaranje U / D- pretrganje in odpoved zastaranju D- pretrganje zastaranjea U- poravnava (učinkuje zoper vse, če vsi izjavijo, da želijo, naj učinkuje tudi zanje)

II. SISTEM GENERALNEGA UČINKOVANJA:Dejanje ene izmed večih oseb ene stranke učinkuje tudi na položaj ostalih pripadnikov te stranke.- U zamuda proti enemu D učinkuje v korist vseh ostalih- izpolnitev, položitev na sodišču, datio in solutum (učinkuje zoper vse U in v korist vseh D), obsodba na plačilo- nemožnost izpolnitve ( razen naknadna nemožnost izpolnitve enega od D: pravo tega ne prizna kot nemožnost, če s tem ne trpi kavza razmerja)- realni odpust dolga dolžniku- novacija, ki jo je U sklenil s kakšnim od D- pobotanje solidarnega dolga- prenos terjatve dolga (U se mora s tem strinjati)- odpoved zastaranju se šteje v korist vseh U- poravnava učinkuje zoper vse udeležence, če vsi sodelujejo pri poravnavi

III. SISTEM OMEJENEGA GENERALNEGA UČINKOVANJA:Gre za kompromisni sistem, kjer dejanje sicer učinkuje na vse, a ne v celoti, temveč samo v deležu, ki pripada posamezniku glede na notranje razmerje (regresno razmerje).- personalni odpust dolga- novacija / prenovitev le na del obveznosti enega dolžnika > ostalim D pa se obveznost zmanjša za ta del- združitev (confussio): preneha tisti del obveznosti D, katerega lastnost se je združila z lastnostjo U v isti osebi- pobotanje (kompenzacija)- prenos terjatve (prevzem dolga samo v korist enega od D)

REGRES: S plačilom dolga razmerje med udeleženci ne preneha. Preneha sicer razmerje med U in D, ne pa razmerje med osebami, ki pripadajo eni strani.PASIVNA SOLIDARNOST: D, ki je izpolnil obveznost ima pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pade nanj (pri

tem nima veze če je U kateremu od sodolžnikov dolg odpustil) del, ki pade na dolžnika, od katerega ni mogoče dobiti povračila, se porazdeli enakomerno na vse dolžnike če ni posebnega dogovora ali posebnega pravnega razmerja, pride na vsakega D enak del posebno pr. razmerje lahko nalaga ves dolg enemu od D (npr. glavnemu dolžniku nasproti porokom), pri čemer je D

zavezan za celoten dolg nasproti ostalim solidarnim D, ki so nasproti njemu le porokiAKTIVNA SOLIDARNOST: če iz razmerja med U (pogodba ali zakon) ne izhaja kaj drugega gre vsakemu solidarnemu U enak delež ko je obveznost izpolnjena ima vsak solidarni U pravico zahtevati od U v istem solidarnostnem razmerju, ki je prejel

izpolnitev od D, naj mu izroči delež, ki mu gre

4. SKUPNOSTNO (KOLEKTIVNO) RAZMERJE= aktivna kolektivnost: več U lahko le skupno, obenem zahteva izpolnitev= pasivna solidarnost: D so skupaj dolžni opraviti izpolnitevSkupnostno razmerje pozna samo en dolg oz. eno terjatev in zato lahko uveljavljajo to terjatev samo vsi U skupaj oz. zoper vse D skupaj.

PASIVNA KOLEKTIVNOST:Vez obstoji zaradi skupnega premoženja U ali D. Takšno skupno premoženje tvori del premoženja, ki je ločeno od ostalega premoženja posameznega U ali D. skupno premoženje zakoncev: -oba solidarno odgovarjata s skupnim in posebnim premoženjem za obveze, ki bremenijo oba ali pa za obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine -regresno razmerje med zakoncemaSkupne obveznost lahko postanejo deljene obveznosti, če se izpelje postopek o razdelitvi skupnega dolga udeležencev.

AKTIVNA KOLEKTIVNOST:Dolžniki smejo v takem primeru plačati samo vsem upnikom skupaj.

Taka obveznost NASTANE: -z dogovorom -po zakonu(do delitve premoženja imata samo oba zakonca skupaj pravico zahtevati odškodnino, če kdo uniči njuno skupno premoženje)

skupne pravice in obveznosti dednega prava: Do delitve upravljajo in razpolagajo dediči z dediščino skupno. družbeno razmerje: Je kolektivno obveznostno razmerje, če stranke ne določijo česa drugega (societas). Posamezni družbeniki ne morejo razpolagati z deleži in jih prenašati brez privolitve ostalih družbenikov.

POGODBE V KORIST TRETJIHEna stranka (promitent) se zaveže drugi stranki (promisarju), da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiarju).Prava (pristna) pog. v korist tretjega je samo tista, po kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe.Nepristna pog. : ko tretji ni upravičen zahtevati, marveč je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil.

PROMITENT -------------------------- PROMISAR kritno razmerje

kavzalno valutno razmerje razmerje

BENEFICIAR (a directa)

Pogoji za sklenitev pogodbe:- ni potrebno da je tretji poslovno sposoben takrat, ko se pog. sklene- sodelovanje tretjega za veljavnost pog. ni potrebno, je pa za izvršitev pog. potreben beneficiarjev sprejem- posebna oblika za pog. ni predpisana

TEMELJNA RAMERJA MED UDELEŽENCI:Za pog. v korist tretjega je značilno tristransko razmerje: kritno razmerje: je razmerje med promisarjem (tisti, ki se mu obljubi) in promitentom (tisti, ki obljubi); promitent

obljubi zato, ker je od promisarja že prejel kakšno dajatev ali pa mu je obljubljena

valutno razmerje: je razmerje med promisarjem in beneficiarjem; promisar je od beneficiarja ponavadi že prejel kakšno korist, valuto.

kavzalno razmerje: je razmerje med promitentom in beneficiarjem; kavzalno je zaradi nedoločenosti, gre lahko za različne pravne vsebine.

PRAVICE BENEFICIARJA: svoje pravice lahko aktivno uveljavlja čakati mora, da mu izpolnitelj korist ponudi obseg njegovih pravic je odvisen od vsebine pogodbe

ČAS NASTANKA BENEFICIARJEVE PRAVICE:1. Teorija o akrescenci: Pravica nastane in traja, dokler tretji ne izjavi, da je ne sprejme, da jo odkloni (razvezni pogoj). Korist pridobi že s tem, ko je pogodba sklenjena. Ugovor k tej teoriji: ne moremo siliti nekoga, da sprejme korist.2. Teorija o akceptiranju: Pravica nastane šele, ko se je tretji o njej izjavil (odložni pogoj). Do takrat obstoji samo pravno zavarovani interes tretjega - pričakovanje. Korist pridobi, ko pristane.

TIPIČNI PRIMERI POGODB V KORIST TRETJEGA:- zavarovalna pog. (življensko zavarovanje)- transportna pog. (prejemnik pridobi pravico šele ko blago prispe v namembni kraj)- izročilna pog. (pravica za tretjega nastane z izročitvijo zemljišča, pod pogojem, da jo tretji sprejme)

Ko je pog. v korist tretjega veljavno sklenjena, tretji še nima pravice, da bi se o njej izjavil. Pravica še ni prešla v premoženje beneficiarja, tudi ne kot pričakovanje, ampak je šele gola nada (upanje) - lahko se prekliče, dokler tretji ne izjavi, da sprejme tisto, kar je v pog. dogovorjeno.Takega upanja nima nihče pravice prekršiti, razen, tisti, ki mu zakon daje močnejši pravno zavarovani pravni interes. Tak interes pa imata lahko: -pogodbeni stranki skupaj ali pa samo ena od njiju (beneficiarjevo pravico lahko prekliče ali spremeni) -tretji - upniki promisarja (interesi zaradi prikrajšanja)

POGODBE V BREMEV ZOR-u sta kot pogodbi v breme tretjemu določeni: pogodba o prizadevanju : Kdor le obljubi, ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjemu zavzel, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem ni uspel, kljub vsemu potrebnemu prizadevanju. garancijska pogodba : To je obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, tretjega ne veže, tisti, ki pa je to obljubil, odgovarja za morebno škodo, ki jo drugi pretrpi zato, ker se tretji noče zavezati. Če se zagotovljeni uspeh ne doseže, je garant dolžan plačati škodo.

POGODBENE OBVEZNOSTI

POJEM OBVEZNOSTNE POGODBE

PRAVNI DOGOVORI:Pogodba je posel, s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja. To pravno dejanje nastane s sporazumom strank.Pogodba je pravno dejanje samo, če pravo zanjo določa pravne posledice.NEPRAVI DOGOVORI:Sem štejemo npr. t.i. gentelmanske sporazume, ki vežejo stranke samo čustveno, kajti pri kršitvi takega sporazuma ni predvidenih sankcij.

DOLOČENOST DOGOVORA:Stranki se sporazumeta, da: -naj pog. nastane -kakšne vrste naj bo -kakšna naj bo njena vsebina,v nasprotnem primeru, se sporazum NE prizna za pogodbo.Se pa šteje za pogodbo sporazum, pri katerm je kakšna od bistvenih točk prepuščena odločitvi ene stranke (npr. višina cene). Pogodba učinkuje šele, ko druga stranka to bistveno točko določi.

VRSTE OBVEZNOSTNIH POGODB

KONSENZUALNE pogodbe: so tiste, ki so sklenjene na podlagi sporazuma, ko je dosežen konsenz med strankama.

OBLIČNE pogodbe: so tiste, za katere se zahteva, da je volja izražena v določeni obliki. Načeloma sicer velja n. konsenzualnosti, vendar, če je to predpisano, mora biti pog. oblična. Smisel, zaradi katerega je določena oblika: -zavarovanje stranke pred nepremišljenim dejanjem -zaradi nesposobnosti stranke (potrebna je odobritev skrbnika ali drž. organa) -zaradi evidence nad odgajanjem v pravnem prometu -zaradi javnega interesaREALNE pogodbe: gre za pog., ki postane veljavna, če stranki, potem ko se sporazumeta, izročita druga drugi predmet izpolnitve. To so pog. o ari, datio in solutum, darilna in posodbena pog.

ENOSTRANSKO OBVEZNE pogodbe (contractus unilateralis): obveznost nastane samo za eno stranko, ki je dolžna nekaj izpolniti, druga stranka pa ima le koristi (darilna pog., prodajno naročilo)DVOSTRANSKO OBVEZNE pogodbe (contractus bilateralis): obe stranki sta obenem tudi D oz. U; VZAJEMNE pog. (contractus bilateralis aequales): izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke.

Nasprotna stranka ima možnost ugovora na izpolnitev (exc non adimpleti contractus). Obe stranki nosita nevarnost naknadne nemožnosti izpolnitve obveznosti ene stranke.

NEVZAJEMNE pog. (contractus bilateralis inequales): obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke.

ODPLAČNE (onerozne) pogodbe: so tiste, pri katerih mora D nekaj plačati U, za tisto, kar je prejel ali dobil od njega. Gospodarske pog. so praviloma odplačne (prodajna, zakupna, gradbena, licenčna). Vse vzajemne pog. so tudi odplačne, vse odplačne pa niso vzajemne.NEODPLAČNE (liberalne) pogodbe: so tiste, kjer za dajatev ali storitev ene stranke ni potrebna nasprotna dajatev ali storitev. Vsaj ena stranka ima samo moralno korist. pri neodplačnih poslih ima vsaka zmota za posledico spodbojnost dolžnik ne jamči za napake v izpolnitvi ne velja pravilo o čezmernem prikrajšanju in tudi ni ugovora neizpolnitve če je bil upnik oškodovan, je kljub dobrovernosti obeh strank pogodbo mogoče izpodbijati (a aquilana)NEVTRALNE pogodbe: so tiste, pri katerih ni videti ali gre za odplačne ali neodplačne posle.

ALEATORNE pogodbe: v naprej je določena obveznost ene stranke, obveznost druge pa je viseča. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (loto, stave, žreb,..).KOMUTATIVNE pogodbe: izpolnitev ene stranke popolnoma vrednostno ustreza nasprotni izpolnitvi. Vrednost koristi iz pogodbe je strankama znana oz. se lahko oceni že ob sklenitvi.

ENKRATNE (trenutne) pogodbe: pogodba je v trenutku izpolnjena in obveznost ugasne (prodajna pog.)SUKCESIVNE (zaporedne) pogodbe: obveznosti se izpolnjujejo v ponavljajočih se presledkih določen čas (prodaja na obroke).TRAJNE pogodbe: pogodbe, ki trajajo daljši čas (pog. o življenskem zavarovanju). Take pog. se lahko samo razvežejo za naprej, ne morejo pa se razveljaviti za nazaj.

TIPIZIRANE (adhezijske) pogodbe: so tiste pog., ki se ponavljajo in so postavljene v naprej s strani ene stranke, druga stranka pa jih je dolžna sprejeti takšne kot so. Splošni pogoji so vsebina pogodbe in vežejo stranko, ki pristopa, samo toliko, kolikor so ji bili znani v trenutku sklenitve pog. Če so splošni pogoji nejasno formulirani, mora nositi breme rizika takšne nejasnosti tisti, ki je pogoje sestavil. Če stranka ne pozna vseh pogojev, ki so zapisani, je njena nevednost ne varuje, če so bili pogoji objavljeni na predpisan ali običajen način. NETIPIZIRANE (poljubne) pogodbe

KOLEKTIVNE pogodbe: sprejmejo se s strani organizacije ali skupine za svoje člane. Privoljenje čalnov ni potrebno, kjub temu pa je pog. zanje obvezna. INDIVIDUALNE pogodbe: sklepajo se na podlagi kolektivne pog. med posamezniki in podpisnikom kolektivne pog. v okviru sprejetih obveznosti v kolektivni pogodbi.

NOMINATNE pogodbe: so pog., ki so s pravnimi normami točno opredeljene (prodajna, gradbena, zavarovalna, prevozna pog.)INOMINATNE pogodbe: so prepuščene avtonomiji volje strank, ki jih v vsakem, ki joh v vsakem primeru posebej izoblikujejo.

ZLOŽENE pogodbe: te pog. so v medsebojni odvisnosti, če nea od pog. ni veljavna, tudi druga ni. Kljub temu pa lahko obstajajo vse značilnosti posamezne pog.

MEŠANE pogodbe: tu se več pogodb zlije v eno tako, da ta pogodba vsebuje le nekatere sestavine posameznih pogodb. Teorije za razlago mešanih pogodb:1. absorbcijska metoda: če je ena sestavina očitno bistvena, druge pa so manjšega pomena, velja pravilo tiste pogodbe, katere elementi so bistveni.2. delitvena teorija: če so elementi pogodb enako bistveni, veljajo pravila vseh pogodb.3. kreacijska teorija: ugotavlja se katera pravila so glede na namen pravnega razmerja najprimernejša

FIDUCIARNI POSLI: gre za pogodbe o zaupanju, ki želijo ustvariti stanje, ki nej bo le začasno, po preteku določenega časa pa naj stranki vzpostavita z novo pogodbo spet prejšnje stanje. fiducia cum creditore contracta (fiducija namesto zastave): ustanovljena je varščina namesto zastavne pravice. Fiduciant

obdrži stvar, fiduciar pa ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesorišnim konstitutom. fiducia cum amico contracta (lastniška fiducija): nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec,

zoda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje (inkaso cesija).

DEJANSKA POGODBENA RAZMERJA: čeprav pog. ni veljavna, se lahko vseeno izpolnjuje kot da bi bila veljavna.

POGODBE NA ZAHTEVO DRŽAVNEGA ORGANA: stranki sta dolžni skleniti pog., če tako zahteva državni organ. To pomeni omejitev pogodbene svobode strank (npr. stanovanjska pog.).

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE

1. VOLJA2. MOŽNOST IN DOPUSTNOST3. POSLOVNA SPOSOBNOST4. OBLIKA, če je predpisana

Posel ni vedno sam po sebi neveljaven, če ni izpolnjena katera od predpostavk. Zato zakon določa civilnopravne sankcije:- neveljavnost pr. posla in povračilo škode- posel velja in je sankcija samo odškodninska obveznost- posel je samo iztožljiv

NEVELJAVNI POSLINeveljaven je p.p., ki je bil sicer sklenjen, toda niso izpolnjene vse predpostavke za veljavnost posla. Pojem neveljavnosti zajema: absolutna neveljavnost (NIČNOST): je tista, na katero se lahko sklicuje vsakdo, ki mu zakon priznava pravni interes relativna neveljavnost (IZPODBOJNOST): je tista, ki jo lahko uveljavlja samo tisti, v čigar korist je neveljavnost

določena.

ZOR je sprejel to bipartitno delitev neveljavnih pogodb, v nasprotju s tripartitno delitvijo, ki pozna še neobstoječe p.p.

NEOBSTOJEČ p.p.: kadar posel sploh ni bil sklenjen, ker se izjavi strank nista ujemali in ni prišlo do soglasja.DISENZ (NESPORAZUM): kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum (pog. sploh ne nastane).

Razlika: nesoglasje: sploh ni soglasja in gre za neobstoječ p.p. nesporazum: soglasje je ampak napačno (skrito nesoglasje); gre za neobstoječ p.p.

Razlika: nični p.p.: obstajajo vsaj zunanji znaki p.p. neobstoječi p.p.: teh znakov ni, ni potrebna razveljavitev, ker posla sploh ni, ni tožbe in ne more zastarati

NIČNOST:

absolutno neveljaven p.p. nanjo se lahko sklicuje: -pogodbene stranke ter njihovi singularni in univerzalni nasledniki -tretje osebe, ki imajo pr. interes -javni tožilec -morebitni upniki pogodbenih strank na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti; zadostuje, da se stranka le sklicuje na ničnost sodba, ki ugotavlja ničnost je dekleratorna (ugotovitvena) neučinkovitost razmerja sega že od nastanka naprej (ex tunc) pravica do ugotavljanja ničnosti ne ugasne (ne zastara) konvalidacija NI možna (nična pog. ne postane veljavna, če kakšen vzrok ali prepoved ničnosti kasneje preneha) Velja pa IZJEMA glede konvalidacije:

če je prepoved manjšega pomena, pog. pa je bila izvršena, takrat se ničnost ne more uveljaviti oderuški posli: ničen p.p. konvalidira, če se obveznost zmanjša na pravičen znesek

konverzija (sprememba nične pog. v veljavno): kadar nična pog. izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pog., velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imela pogodbenika pred očmi ob sklenitvi pog. in če bi sklenila to pog., ko bi vedela za ničnost svoje pog.

delna ničnost: zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pog., če lahko ostane brez tega določila in ta ni bil bistveni nagib za sklenitev pog.

Vendar pa ostane pog. v veljavi tudi takrat, ko je bilo nično določilo zanjo pogoj ali odločilen nagib, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega določila in veljala brez njega. Nični del pogodbe pa nadomesti zakonska norma.

razlogi za ničnost: pog., ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje

na kakšno drugo sankcijo če je predmet pog. nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv če pog. nima kavze oz. je ta nedopustna če ni sklenjena v predpisani obliki, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega ničnost oderuške pog. ničnost pog., ki jo je sklenila popolnoma poslovno nesposobna oseba če sklene pog. pr. oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti

relativna ničnost: v primeru, ko se vrsta prepovedi nanaša samo na eno stranko, na drugo pa ne, pogodba ostane v veljavi, stranko, ki pa je kršila zakonsko prepoved pa zadanejo sankcije (odškodninska odgovornost)

posledice nične pog.: -vsaka stranka mora drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi take pog. ; če to ni mogoče, pa mora dati denarno nadomestilo (po cenah v času, ko je bila izdana sodna odločba - n. valorizacije vrnitvenega zahtevka) -odškodninska odgovornost pogoji za odškodninsko odgovornost: -krivda enega pogodbenika, dobrovernost oškodovanca -nastanek škode zaradi ničen pog. -vzročna zveza med sklenitvijo nične pog. in nastalo škodoIzjema glede vrnitve stvari (c ob turpem causam): sodišče lahko v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke na vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki. Lahko pa zahteva, da mora druga stranka to izročiti občini, kjer ima sedež oz. prebivališče.

IZPODBOJNOST: relativno neveljaven p.p. nanjo se lahko sklicuje: -oseba, v katero korist je bila izpodbojnost ugotovljena -univerzalni dedič pog. stranke, na katerga so prešli razlogi izpodbojnosti kot premoženjsko- pravna pravica -javni pravobranilec -omejeno poslovno sposobne osebe glede pog., ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, če vložijo tožbo v 3 mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti razveljavitev pog. se lahko uveljavlja le v pravdi s TOŽBO, ne pa s procesnim ugovorom sodba, ki ugotavlja izpodbojnost ima konstitutiven značaj p.p. se razveljavi za nazaj (ex nunc) pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara: -obj. rok: 3 leta (od dneva, ko je bila pog. sklenjena)

-subj. rok: 1 leto (od dneva, ko je stranka izvedela za razlog izpodb.) konvalidacija JE možna delno izpodbojna pog. (veljajo pravila o delni ničnosti) razlogi za izpodbojnost:

če je pog. sklenila poslovno omejeno sposobna oseba če so pri sklenitvi pog. obstajale napake volje strank : grožnja strah, bistvena zmota, prevara če je v zakonu ali posebnem predpisu tako določeno če je šlo za čezmerno prikrajšanje

če pog. vsebuje razloge izpodbojnosti, lahko en sopogodbenik od drugega zahteva, naj se v določenem roku izreče, ali ostaja pri pog. ali ne, sicer je pog. razveljavljena

posledice izpodbojne pog.: -treba je ustvariti stanje, ki je bilo pred sklenitvijo te pog. (kondikcija) - velja enako kot pri ničnosti, le da ni izročitve občini -pravila kondiciranja ne izključujejo odškodninske odgovornosti pogoji za odškodninsko odgovornost: -krivda pogodbenika pri katerem je vzrok izpodbojnosti -škoda zaradi razveljavitve pog., če je en sopogodbenik dobroveren -vzročna zveza med škodo in pogodbenikom

1. SPOSOBNOST STRANKE ZA SKLENITEV VELJAVNE POGODBE

1. FIZIČNE OSEBE Pravna sposobnost = sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti (vsakomur je priznana z rojstvom) Poslovna sposobnost = sposobnost izraziti pravo voljo za sklenitev p.p.

POPOLNA POSLOVNA SPOSOBNOST: fizična oseba jo pridobi s polnoletnostjo OMEJENA POSLOVNA SPOSOBNOST: od 15 do 18 let in osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost Taka oseba lahko načeloma sama sklepa p.p., za veljavnost teh poslov pa je potrebna odobritev staršev, če so ti posli tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po njegovi polnoletnosti. SPECIALNA POSLOVNA SPOSOBNOST: mladoletnik (15-18) lahko sam sklene del. razmerje in razpolaga z OD SPECIALNA POSLOVNA NESPOSOBNOST: če stranka ni sposobna skleniti kakšen poseben p.p. (npr. stranka ne more razpolagati z zemljiščem brez posebne odobritve); omejitve pa se morajo nanašati na osebo, zaradi njenega položaja ali lastnosti POSLOVNA NESPOSOBNOST: mlajši od 15 let in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost popolnoma odvzeta

Omejeno poslovno sposobna oseba sme sklepati posle brez odobritve svojega zakonitega zastopnika, samo če to dovoljuje zakon: -pog., ki niso tako pomembne, da bi vplivale na mladoletnikovo življenje (vsakdanji p.p.) -p.p. iz katerih ima mladoletnik samo koristi -pog., ki ne bi vplivale na njegovo življenje po polnoletnostiVse druge pogodbe omejeno poslovno sposobne osebe mora odobriti njen zakoniti zastopnik, sicer so IZPODBOJNE ! Do odobritve veže posel samo drugo stranko = šepajoči posel (negotium claudicans). Zakon pa daje sopogodbeniku pravico, da zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izreče ali pog. odobrava ali ne. Pogodba avtomatično preneha, če zastopnik v 30 dneh od poziva ne da odgovora.

Druga stranka lahko do odobritve posel še prekliče oz. odstopi od pogodbe:-če ni vedel za poslovno nesposobnost svojega sopogodbenika-če je sicer vedel za njegovo nesposobnost vendar ga je ta stranka prevarala, da ima dovoljenje zakonitega zastopnika-v 30 dneh lahko odstopi od pog. potem, ko je izvedel za poslovno nesposobnost druge stranke

Posel lahko postane veljaven tudi, če ga nesposobna oseba sama odobri potem, ko postane sposobna. Lahko pa tudi sama zahteva razveljavitev pog., če vloži tožbo v 3 mesecih po pridobitvi sposobnosti. Če pogodbe v tem roku ne izpodbije postane pog. polno veljavna.

Popolnoma poslovno nesposobna oseba ne more skleniti pog., če jo sklene, je pog, absolutno NIČNA !

Deliktna sposobnost odgovornost mladoletnika:

-do 7 let: ne odgovarja za škodo, ki jo je povzročil (objektivno odgovarjajo starši) -7 - 14 let: ne odgovarja za škodo, razen, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati ( starši odgovarjajo z obrnjenim dokaznim bremenom)

-od 14 naprej: odgovarja otrok po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti + solidarna odgovornost staršev)

odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe: Odgovarja za škodo , nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

1. PRAVNE OSEBE

PRAVNA SPOSOBNOST:ZOR je uvedel načelo specialne pravne sposobnosti: pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti (ultra vires), sicer pog. nima pravnega učinka.ZGD: ohranja n. specialne pravne sposobnosti z dodatkom: družba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.“Lex specialis (ZGD) derogat legi generali (ZOR)”Torej velja: p.p., ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen, če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za tako prekoračitev.

POSLOVNA SPOSOBNOST:Meri se po sposobnosti njenih organov: če je organ fizična oseba: je pravna oseba poslovno sposobna, kolikor je poslovno sposoben človek, ki predstavlja njen

organ če gre za kolektivni organ: je pravna oseba poslovno sposobna, kolikor je ta organ sposoben izraziti voljo (zadostno št.

oseb, sklepčnost, da so te osebe sposobne izražati voljo)

Specialno omejena poslovna sposobnost:Gre za primere, ko pog. brez odobritve ne bi bila veljavna. Npr. organ je sposoben skleniti pog. samo, če da odobritev drug organ.Kadar upravičeni organ soglasja ne da je sopogodbenik varovan na neposlovnem področju = odškodninska odgovornost.

SANKCIJE NESPOSOBNOSTIIZPODBOJNOST: izpodbija lahko: - nesposobna stranka - zakoniti zastopnik - sopogodbenikNIČNOST: če posel sklene poslovno nesposobna oseba.

2. VOLJATemeljna predpostavka za sklenitev p.p. je PRAVA VOLJA, ki mora biti: resnična svobodna prosta napak (zavestnih in nezavestnih)

NAPAKE VOLJE: - zmota - prevara - grožnja

2.1. ZMOTAO zmoti govorimo takrat, kadar predstava pogodbene stranke o kakšni okoliščini ne ustreza resničnosti. VRSTE ZMOTE:1. Zmota v predstavi: (pristna zmota)Za to zmoto gre takrat, ko stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napačni predstavi, vendar izjava ustrza temu sklepu. Zmota v izjavi: (nepristna zmota)Stranka izjavi nekaj drugega kot hoče.

2. Bistvena zmota:Uveljavili sta se 2 merili:a.) subjektivno merilo: zmota je bistvena takrat, če stranka ne bi sklenila posla, ko bi vedela za resnično stanje in bi le to razumno presodila. -abstraktno merilo: če se vprašamo, ali bi povprečno dober gospodar v takšnih okoliščinah kot je bila oseba, ki je v zmoti sklenil posel, kljub zmoti. -konkretno merilo: če se ugotavlja, kaj bi oseba, ki se je zmotila, storila, ko bi vedela za resnično stanje stvari.b.) objektivno merilo: če stranke ničesar ne določijo, je treba sprejeti to merilo - kaj se po načelih, ki so se uveljavila v prometu, šteje za bistveno.

ZOR je sprejel v generalni opredelitvi SUBJEKTIVNI KRITERIJ: (61/1)Zmota je bistvena, če se nanaša na:- bistvene lastnosti predmeta- osebo, s katero se sklepa pog., kadar se sklepa glede na to osebo- okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilneTorej: za bistveno okoliščino gre, če jo promet obravnava kot tako, čeprav je stališče stran, kaj je bistveno, drugačno. Dejansko pa mora v prvi vrsti prevladati stališče strank, kolikor je to stališče dopustno.

3. Pravna zmota:Kadar stranka za kakšen predpis ne ve oz. ne ve za posledico veljavnega pr. predpisa. Pravna zmota se NE upošteva. Dejanska zmota:

Je zmota v drugih dejstvih.

4. Opravičljiva zmota:Zmota se lahko uveljavlja samo, če je opravičljiva. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pog. zaradi bistvene zmote samo, če je pri sklenitvi ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu, sicer je zmota neopravičljiva. Neopravičljiva zmota

5. Popolna zmota:Analogno se uporabljajo pravila o nemožnosti izpolnitve; če učinkuje delna nemožnost, učinkuje tudi delna zmota. Delna zmota

6. Kalkulacijska zmota:Gre za zmoto o izračunavanju podatkov, glede katerih stranki nista v zmoti. Če so ti podatki odločilni, potem se taka kalkulacijska napaka samo odpravi.Če pa je soglasje nastalo šele zaradi rezultata, gre za zmoto in veljajo splošna pravila o zmoti. Demonstracijska zmota:Napačna označba se ne šteje za zmoto, če je važen predmet, ne pa označba sama.

TEORIJE O ZMOTI:a.) Teorija volje: (ZOR)Odločilna naj bo resnična volja. Če izjava ne ustreza resnični volji, ni pravega temelja za nastanek obveznosti.Ta teorija ščiti osebo, ki je voljo izjavila.

b.) Teorija izjave oz. zaupanja: (ODZ)Druga stranka mora jemati v poštev samo zunanji izraz volje, ker notranjega dogajanja sopogodbenika ne more ugotavljati. Zato mora zaupati v to, kar druga stranka izjavi. Ta teorija ščiti nasprotno stranko.

ZOR je sprejel teorijo o volji: pog., ki je bila sklenjena v bistveni zmoti, je izpodbojna, čeprav je tretji v dobri veri ter, da osebi, ki je v zmoti ni mogoče očotati neskrbnega ravnanja ob sklenitvi posla (opravičljivost zmote).Izpodbojno pravico ima oseba, ki je v zmoti!Tretji - dobroverni, pa ima pravico zahtevati povrnitev pretrpljene škode, zmotna oseba pa je objektivno odgovorna: škodo mora povrniti ne glede na to, da stranka, ki je v zmoti za svojo zmoto ni kriva.

Za NEODPLAČNE POG. velja POSEBNOST: uveljavlja se lahko tudi zmota o nagibu, ki se šteje za bistveno zmoto (sicer pa zmota o nagibu ni upoštevana).

Zmota o nebistvenih vprašanjih nima za posledico neveljavnosti posla, vendar pa tisti, ki je drugega krivdno zapeljal v zmoto, temu odškodninsko odgovarja.

TIPIČNI PRIMERI ZMOTE:A.) Zmota o osebi (error in persona)Nanaša se lahko na različne elemente:- zmota o fizični identiteti: o njej govorimo, če kdo sklene pog. z drugo osebo, ki jo ima za nekoga 3., s katerim je hotel skleniti pog.- zmota o civilni osebi: če se kdo izdaja za tretjega s tem, da prevzame njegovo ime- zmota v bistvenih lastnostih osebe: če kdo misli, da nekdo drugi izvršuje neki poklic in prav zaradi tega z njim sklene pog.

B.) Zmota o predmetu = resnična stvar, pravica, terjatev, skupnost stvari, podjetjePonavadi je zmota o glavnem predmetu bistvena, o stranskem predmetu (= obresti, globe,..)pa nebistvena, razen, če se stranki ne dogovorita česa drugega. Zmota o predmetu je lahko nesporazum: kadar se izjavi strank sploh ne ujemata in pog. sploh ne nastane.- zmota o identičnosti: po svoji naravi je bistvena zmota. Včasih je identiteto težko razlikovati od bistvenih lastnosti stvari:

če gre za isto stvar, ne gre za zmoto v identiteti, pač pa za različno kakovost stvari če pa je stvar druga pa gre za zmoto o identiteti

- zmota o lastnosti: SUBJEKTIVNO in KONKRETNO MERILO: stranke same določijo ali je kakšna lastnost bistvena ali ne. Če na podlagi tega merila ni mogoče ugotoviti ali je lastnost bistvena ali ne, je treba uporabiti: ABSTRAKTNI, SUBJEKTIVNO ali celo OBJEKTIVNO MERILO: fizične ali kemične lastnosti - zmota o vrednosti: na veljavnost pogodbe načeloma nima vpliva. Zmota o ceni ni zmota o vrednosti ampak zmota o identičnosti predmeta.- zmota o količini: se ne šteje za bistveno, če tudi drugačna količina lahko stranko zadovoli

NEBISTVENE ZMOTE: (razen, če jih stranke z dogovorom napravijo za bistvene)- zmota o pravnem naslovu (error in negotio)Ta zmota je ponavadi bistvena, saj stranki pogodbe ne bi sklenili, ko bi vedeli za resnično voljo druge stranke. Npr. nekdo stvar prode, drugi pa misli, daje bila stvar izročena na posodo.V resnici gre največkrat za disenz, nesoglasje: izjavi volj strank se ne skladata (p.p. sploh ne nastane), pri zmoti o pravnem naslovu pa se izjavi volj krijeta, le vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega kot nasprotna stranka.

- zmota o poslovnem temelju - kavzaČe je stranka v zmoti zaradi kavze, je v bistveni zmoti samo, če stranki glede kavze nista določili česa drugega. Tudi v teh primerih lahko pride do disenza in ne zmote.

- zmota o nagibu (motiv)Ne pomeni ne bistvene ne nebistvene zmote, razen pri neodplačnih pogodbah.

PRAVNE POSLEDICE ZMOTE:A. BISTVENA ZMOTAPogoj, da bistvena zmota učinkuje je, da je stranka v zmoti ob sklenitvi pog. ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Za zmotno osebo nastane odškodninska odgovornost, ki je objektivna: druga poštena stranka ima pravico zahtevati povračilo pretrpljene škode, ne glede na to, da stranka v zmoti te svoje zmote ni kriva.

B. NEBISTVENA ZMOTATu ostane pog. veljavna, toda krivdni povzročitelj zmote je dolžan premotenemu po načelu “neminem leadere” plačati primerno odškodnino.Upravičena stranka je samo tista, ki je v zmoti. Druga stranka se na zmoto prve ne more sklicevati (relativnost izpodbojnega zahtevka).Sankcijo je mogoče uveljavljati s tožbo ali z ugovorom. Čas uveljavljanja je 1 leto; obj. rok: 3 leta.

Posel je mogoče vzdržati v veljavi, če stranka, ki ni v zmoti, ponudi drugi stranki izpolnitev posla tako, kot si ga je stranka zamišljala (= KONVALIDACIJA).

2.2. PREVARAPrevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato, da bi ta sklenil p.p.Tudi pri prevari gre za zmoto, le da je ta nastala zaradi naklepnega ravnanja sopogodbenika. Za prevaro pa ne gre, kadar stranka zakrivi manjšo stopnjo krivde od naklepa.Pri prevari se lahko zahteva razveljavitev, četudi zmota ni bistvena.Prevarana stranka je upravičena izpodbijati pog. + odškodninska odgovornost (pravico do povračila škode ima tudi, če posla ne izpodbija).

Prevara, ki jo povzroči nekdo tretji, vpliva na pog., če je druga stranka ob sklenitvi zanjo vedela ali morala vedeti.Neodplačna pog. pa se lahko razveljavi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to ali je druga stranka za to vedela oz. bi morala vedeti.

2.3. SILA ali GROŽNJAZa napako volje gre tudi, če sklene stranka p.p. v strahu (= sila ali grožnja), ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug.

Strah je lahko povzročen z:1. nasiljemČe je nasilje tako močno, da stranka sploh ne more sodelovati, je posel neobstoječ, ker volje sploh ni.O napaki volje govorimo šele takrat, če je nasilje vplivalo na stranko, da je izjavila takšno voljo2. grožnjoLahko je psihična ali pa moralna.

Nasilje oz. grožnja morata biti:- nedopustna (“tožil te bom” - to ni grožnja, ker je dopustno)- utemeljenost straha: če grozi resna nevarnost življenju, telesu ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega. Pri ugotavljanju utemeljenosti strahu je treba uporabiti subjektivno, relativno merilo (ali je stranka bojazljiva), ne pa merilo povprečno trdnega človeka (vis cadens in hominem constantissimum).

PRAVNE POSLEDICE:Posel je izpodbojen, za škodo pa je krivec odškodninsko odgovoren.

NERESNIČNA VOLJA:Stranka zavestno izjavi nekaj neresničnega in hoče takšno neresnično izjavo, ni pa vsebina izjave enaka vsebini njene resnične volje.NERESNA IZJAVA: stranka izjavi nekaj, ampak tega v resnici ne misli (izjave v šali). Neresna izjava stranke ne veže, ker ni animusa obligandi. Lahko pa to pomeni zavajanje drugega v zmoto iz malomarnosti, za kar mora biti neprevidna stranka odškodninsko odgovorna.MISELNI PRIDRŽEK ali MENTALNA REZERVACIJA (reservatio mentalis): stranka nekaj izjavi in ta izjava je resnična, zamolči pa, da si kot posledico te izjave predstavlja nekaj drugega. Izjava se upošteva, kot da pridržka ne bi bilo. NAVIDEZNI POSEL (simulacija): stranki hočeta, da posel nastane samo na videz. Simulirani posel ne velja, prikriti posel pa je lahko veljaven, če ima vse predpostavke.

NEDOLOČENA IZJAVA VOLJE:Ni napaka volje. Volja je samo negotova in se je ne da ugotoviti, zato druga stranka v tako izjavo ne more veljavno privoliti, ker ne ve kakšna je. Posel sploh ne nastane.

3. MOŽNOST IN DOPUSTNOSTPogoj veljavne obveznosti je, da je ta:- mogoča- dopustna- določena oz. določljiva

3.1. MOŽNOSTObveznost mora biti mogoča (impossibilum nulla est obligatio).Nemožnost izpolnitve je stanje, ko obveznost zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoče izpolniti.-dejanska nemožnost:Pri presoji ali sta predmet pogodbe in predmet izpolnitve mogoča se upošteva zakone fizike in logike.-pravna nemožnost:Obveznost je v naravi sicer mogoče izpolniti, vendar tako izpolnitev prepoveduje predpis. Takrat govorimo o nedopustnosti.(nekmet ne more kupiti kmetijskega zemljišča).

VRSTE NEMOŽNOSTI: absolutna nemožnost izpolnitve (objektivna): Če spolnitve nihče ne more opraviti, ker je že pojmovno nemogoča. Pravno upoštevana je samo absolutna nemožnost spolnitve - taka pog. je NIČNA ! relativna nemožnost izpolnitve (subjektivna): Spolnitev je sicer objektivno mogoča, vendar dolžnik je kljub temu ne more izpolniti. Relativna nemožnost praviloma nima vpliva na veljavnost p.p., razen takrat, kadar je bilo posebej dogovorjeno, da spolnitev opravi določena oseba.

začetna ali inicialna nemožnost izpolnitve Nanaša se na sklenitveno fazo (stipulacijsko). Posledice so:

začetna objektivna nemožnost ima za posledico NIČNOST pogodbe začetna subjektivna nemožnost pa je tudi lahko pravno relevantna, če stranka, zakatero je dejanje nezmogljivo za

take otežkočene razmere ni mogla vedeti ob sklenitvi pog naknadna nemožnost izpolnitve Nastopi potem, ko je bila pog. veljavno sklenjena, v solucijski (izpolnitveni) fazi. Razlogi so lahko: -dejanski (species se uniči, slikar oslepi,..)

-pravni (stvar, ki bi jo bilo treba izročiti postane res extra commercio) nezakrivljena naknadna nemožnost izpolnitve Zanjo ne odgovarja nobena stranka in ima za posledico prenehanje obveznosti; ** enostranske obveznosti: prenehanje pravne vezi med U in D ** dvostranske obveznosti: obveznost D ugasne

krivdna naknadna nemožnost izpolnitve Ena stranka je kriva, da je prišlo do nemožnosti spolnitve, zato je odškodninsko odgovorna.

* če je D odgovoren: obveznost še naprej obstaja, spremeni se le njena vsebina (iz prvotne pogodbene obveznosti nastane odškodninska obveznost)

* če je U odgovoren: D postane prost svoje obveznosti * nemožnost spolnitve za katero odgovarja druga stranka: stranki, ki je oškodovana obveznost ugasne, obdrži pa svojo terjatev do druge stranke; zmanjša se le za korist, ki jo je imela od tega, da je bila prosta svoje obveznosti

začasna nemožnost spolnitve (slikar si je zlomil roko, obveznost ostane v veljavi, lahko pa pride do D zamude)

trajna nemožnost spolnitve (koncertni pevec zboli in odpove koncert) Pravno upoštevana je samo trajna nemožnost spolnitve.

popolna nemožnost spolnitve Do prenehanja obveznosti pride po samem zakonu delna nemožnost spolnitve Do prenehanja obv. pride samo, če U to zahteva. Če je to mogoče, obveznost ugasne samo v tistem delu, ki je prizadet.

PREDMET NEMOŽNOSTI:Možnost spolnitve se lahko nanaša na:- predmet obveznosti- lastnosti pogodbene stranke (nelmet kot kupec kmetijskega zemljišča)- čas in kraj spolnitve- kavzo

3.2. DOPUSTNOSTPravna nedopustnost je vsako ravnanje s katerim se kršijo kogentni predpisi pravnega reda (ustavna načela, prisilni predpisi, morala).

1. Nedopustnost vsebine posla- nedopustnost predmeta: predmet je nedopusten, če je v nasprotju s kogentnimi predpisi pr. reda- nedopustnost zaradi varstva osebe in zaradi varstva splošnih interesov

2. Nedopustnost kavzePosel je nedopusten, če je njegova kavza nedopustna.Pri odplačnih poslih je kavza nedopustna, če ni ekvivalentne izpolnitve obeh strank.

3. Nedopustnost nagiba Če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pog. in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti, je pog. NIČNA.

4. Moralna nedopustnostGre za primere, ki so očitno nepravični, ni pa za to sankcije v pravni normi (dvakratno plačilo provizije).

5. Delna nedopustnostČe se ne nanaša na celoten posel, lahko ta ostane v veljavi, če to ustreza volji strank.

SANKCIJE NEDOPUSTNOSTI:Sankcija je NIČNOST p.p., kolikor iz prepovedi ne izhaja kaj drugega:- veljaven je p.p., če se prepoved ne nanaša na bistvene okoliščine polsa - posel ni ničen pri relativni prepovedi poslovanja ene od strank

POSEBNI PRIMERI NEDOPUSTNOSTI:1. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE (LAESIO ENORMIS)Zahtevek za razveljavitev pog. zaradi čezmernega prikrajšanja je mogoč samo pri dvostranskih pog.:- če gre za odplačno pog.- čezmerno nesorazmerje med prometno vrednostjo dajatve ene stranke in dajatve nasprotne stranke- če je bil prikrajšani pogodbenik v zmoti glede prave vrednosti stvari (za nesorazmerj eni vedel in ni mogel vedeti)

Tega ugovora pa ni pri: -neodplačnih p.p. -pog. na srečo -poravnavi in javni dražbi -pog. pri kateri je bila dana višja cena za stvar zaradi posebne naklonjenosti

Pravne posledice čezmernega prikrajšanja:Prikrajšana stranka lahko p.p. IZPODBIJA. Razlogi za izpodbijanje pa so:- da obstaja čisto nesorazmerje- da je to nesorazmerje obstajalo že ob sklenitvi pog.- razveljavitev lahko zahteva le prikrajšana stranka, ki ji prava vrednost ni bila znana

Možna je tudi KONVALIDACIJA, vendar samo če okoriščanec privoli: pog. ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.ZASTARANJE oz. PREKLUZIJA: pog. kljub čezmernem prikrajšanju velja, če jo prizadeta stranka ne izpodbija v 1 letu od sklenitve pog.

2. ODERUŠKA POGODBAPosledica je NIČNOST pog. Tu ne gre samo za nesorazmerje v vrednosti dajatev ampak, so tu še dodatne okoliščine, ki posegajo v področje morale.Def.: 141/1

Elementi oderuške pog.:- objektivni element da obstaja očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo- subjektivni element da nasprotni pogodbenik izkoristi neugoden položaj svojega sopogodbenika

Posledice oderuštva:Smiselna uporaba določb o posledicah ničnosti in o delni ničnosti (vsak, ki ima pr. interes se lahko sklicuje na ničnost oderuške pog., na to sodišče pazi po uradni dolžnosti, ta pravica ne zastara).ZOR deloma odstopa od teh pravil in daje oškodovani stranki pravico zahtevati, da se njena obveznost zmanjša na pravičen znesek (konvalidacija pogodbe).

3.3. DOLOČENOSTPredmet obveznosti mora biti določen ali vsaj določljiv. Določljiv je, če pog, vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti ali če sta stranki prepustili tretjemu, da naj ga določi on. Če ga tretji noče ali ne more določiti, je pog. NIČNA.- genus: zadošča označba vrste in količine- species: potreben je natančnejši opis stvari

4. OBLIKA

- v širšem pomenu pomeni oblika p.p. zunanji izraz sklenitve p.p.- v ožjem pomenu pa z zakonom določeno ali med strankama dogovorjeno posebno obliko p.p.

PRAVNI TEMELJ OBLIKEKer v našem pravu načeloma velja n. konsenzualnosti, je oblika predpostavka za veljavnost p.p. samo izjemoma in sicer takrat, kadar zakon tako določa ali če se o njej dogovorita stranki

NAMEN (SMISEL) OBLIKEGlede na namen obličnosti, ki je predpisana ločimo:- obličnost ad volarem Tu je obličnost pogoj za veljavnost p.p. Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki, ne velja.- obličnost ad probationem V tem primeru pa ima obličnost samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pog.

VRSTE OBLIKEA. Neformalne oblike: - molče - s konkludentnimi ravnanji - ustnoB. Formalne oblike: - pismena oblika - pog. sklenjena pred pričami - pog. sklenjena pred državnim organom (sodišče, notarji) - pog. sklenjena v svečani obliki

PISMENA OBLIKA:Mogoče ji je zadostiti na več načinov:- tako, da obe stranki podpišeta eno listino- da vsaka stranka podpiše tisti izvod, ki je namenjen drugi- da stranki izmenjata pismi- po teleprinterju- pobotnica (po sodni praksi)Za navadno pisno obliko ni potrebno, da stranka besedilo tudi napiše, ampak zadostuje, da ga podpiše. Stranka, ki ne vidi, kaj podpiše, mora dati svoj podpis overiti.Stranka, ki ne zna pisati, mora narediti ročni rnak, ki ga overita dve priči ali sodišče.Pisna pogodba je veljavna tudi, če se stranka podpiše s psevdonimom.

Pravilo domneve o popolnosti listineČe je pog. sklenjena v posebni obliki (najpogosteje pismeno), vleja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Od tega pravila pa veljata dve izjemi: veljavni so sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, če niso v nasprotju z vsebino pog. ali z namenom, zaradi katerega

je bila oblika predpisana veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank

LISTINA PRED JAVNIM ORGANOM: slovesna oblika, sodna overitev podpisa (notarji)

ZAPIS V JAVNE KNJIGE (registracija): Je posebna vrsta oblika, če ima konstitutiven pomen za nastanek pravne osebnosti. Vpis v ZK.

FORMAE HABILITANTES: Kadar je za veljavnost p.p. predpisana potrditev po kakšnem javnem organu, ne gre za oblikovni predpis ampak za odložni pogoj. Zato, ker pri obliki ne gre za v posebni obliki izraženo voljo, ampak gre za akt državnega organa, zaradi kontrole dopustnosti.

REALNI KONTRAKTI:darilna pog., izročitev are, zastava, datio in solutum, železniška pog.Cigojevo stališče je, da se realni kontrakti ne štejejo za kontrakte, pri katerih je potrebna oblika, vendar je včasih realnost zvezana z listino.OBSEG PREDPOSTAVK OBLIKEVpr. je ali morata biti v posebni obliki izraženi volji obeh strank, ali pa zadostuje samo izjava ene stranke:-če gre za varovanje lahkomiselne stranke, bi morala pog. veljati, če je v obliki podana izjava te sranke-pri nepremičninah pa je oblika določena zaradi javnega interesa (evidenca)

POSLEDICE NEUPOŠTEVANJA PREDPISOV O OBLIKI1. Če je oblika pogodbe dogovorjena, je sankcija odvisna od volje strank:a.) obličnost ad volarem Pog., ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pr. učinka, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Sankcija: NIČNOSTb.) obličnost ad probationem Če sta se stranki za posebno obliko dogovorili zaradi lažjega dokazovanja, je pog. sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko. Prizadeta stranka ima TOŽBENI ZAHTEVEK NA IZSTAVITEV DOLOČENE LISTINE, ne pa na sklenitev pog.

2. Pri predpisani obliki pogodbe je treba ugotavljati, zaradi kakšnega namena zakon predpisuje posebno obličnost:- ali kot pogoj veljavnosti pogodbe (ad volarem)- ali pa kot dokaz, da je bila pogodba sklenjena (ad probationem)

KONVALIDACIJAPravilo je, da je tudi tista pogodba, za katero se zahteva pismena oblika, veljavna, čeprav ni sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili svoje obveznosti.Vendar, to velja samo, če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana očitno ne izhaja kaj drugega.

KONVERZIJAIsto dejansko stanje lahko pomeni nastanek nekega drugega p.p. (če se pri menici ne upošteva oblike, še vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico).

SPREMEMBA OBLIČNEGA POSLARazveljavitev obličnega posla brez oblike:če sicer oblično sklenjena pog. še ni bila spolnjena, jo praviloma stranki lahko razvežeta brezoblično (razen, če zakon ne določa kaj drugega ali če iz namena izhaja kaj drugega).

Dogovorjena oblika pog., kot pogoj veljavnosti pogodbe: tako pogodbo je mogoče razvezati, dopolniti ali spremeniti tudi z neobličnim sporazumom.

Dopustnost ustnih dogovorov pri predpisani pismenosti:-veljavni so sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, če niso v nasprotju z vsebino pog. ali če niso v nasprotju z namenom zaradi katerega je bila oblika predpisana-ravno tako so veljavni tisti ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank

INTERPRETACIJA PRAVIL O OBLIČNOSTI V POSEBNIH PRIMERIHPooblastilo:ZOR določa, da oblika, ki je predpisana za posel, velja tudi za pooblastilo. -če je pismenost vpeljana zaradi evidence v javnem interesu, mora biti tudi pooblastilo pisno-če gre za zavarovanje strank pred nepremišljenostjo, mora biti tudi pooblastilo pismeno če iz namena predpisa izhaja kaj drugega, je pooblastilo lahko ustno

Predpogodba:Veljajo ista pravila kot za pooblastilo. Če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe, potem pravila o obliki veljajo tudi za predpogodbo.-če gre za varstvo D ali obeh strank (npr. pred nepremišlenostjo) je treba za predpogodbo uporabiti isto obliko, kot za pog.

-če je bistvena evidenca v javnem interesu, zadostuje ustna oblika če iz namena predpisa izhaja kaj drugega je predpogodba lahko ustna

SKLEPANJE POGODB

Pogodba je sklenjena, ko se stranki zedinita o bistvenih sestavinah. Zedinita pa se takrat, ko dosežeta soglasje volj, ko nastane KONSENZ (če niso predpisane še druge predpostavke: oblika, izročitev).Načeloma velja pravilo o konsenzualnosti podatkov: pog. je sklenjena, ko je dosežen konsenz.

Faze, ki pripeljejo do sklenitve pogodbe:1. Zbiranje podatkov, informacij, bonitet proizvajalcev / prodajalecev Ta dejanja še nimajo pravnih posledic.2. Pogajanja : ne zavezujejo strank Stranki se lahko dogovarjata ustno, neposredno, po telefonu, pismeno,..3. Ponudba in akcept4. Morebitna predpogodba5. Sklenitev same pogodbe

1. POGAJANJAPogajanja so predpogodbena faza, v kateri bodoča pogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo. Pravno relevantna pogajanja morajo zajemati že bodoče bistvene elemente pogodbe. Pogajanja sicer ne zavezujejo pog. strank, vendar imajo določene neposredne in posredne pravne posledice. Stranka pogajanja načeloma lahko prekine kadar hoče.a.) neposredne posledice - odškodninska odgovornost (culpa in contrahendo) stranke, ki se je nevestno pogajala Do odškodninske odgovornosti lahko pride v dveh primerih:

stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pog. stranka, ki se je pogajala z namenom sklenitve pog., pa je ta namen kasneje brez utemeljenega razloga opustila

b.) posredne posledice Iz pogajanj se da izluščiti pravo pogodbeno voljo strank. Pogajanja so tudi pomembna za razlago posameznih spornih določb pogodbe.

2. PONUDBAPonudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pog., ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.Je enostransko obveznostno dejanje.

BISTVENI ELEMENTI PONUDBE:1. Ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe (animus contrahendi) Če sta stranki glede bistvenih elementov pogodbe soglasni, ne dosežeta pa soglasje glede stranskih točk, se pog. šteje za sklenjeno, stranske točke pa lahko naknadno uredi sodišče in pri tem upošteva pogajanja, dotedanjo prakso med pogodbenikoma in običaje. Biti mora določena tako, da z golim nasprotnikovim “da” , nastane veljavna pogodba.

2. Ponudba mora biti naslovljena na določeno osebo splošna ponudba: naslovljena je na nedoločeno število oseb realna ponudba: razstavljanje blaga z označitvijo cene poslani katalogi, ceniki, oglasi,...: to niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k sestavljanju ponudbe,

pod objavljenimi pogoji. Pošiljatelj takoh vabil odgovarja za škodo, ki jo pretrpi ponudnik, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe oblika: ponudba mora biti dana in sprejeta v obliki, ki jo zahteva zakon za samo pogodbo

VRSTE PONUDB:

1. Ponudbe po pogajanjih Pog. se dostikrat oblikuje šele po pogajanjih, saj nastane tako, da se stranki zedinita in odstranita nasprotja med predlogi.2. Tipizirane ponudbe Izoblikujejo se lahko s splošnimi formularji ali pa se sklicujejo na splošne poslovne pogoje, ki jih stranka objavi na običajen način. Tu do pogajanj sploh ne pride, saj se mora druga stranka samo podvreči splošnim pogojem ali pa se odreči.3. Ustna ali pismena ponudba Če je ponudba dana po telefonu,, faxu,.. se šteje, da je dana navzoči osebi - velja fikcija, kot da je bila dana med prisotnimi.4. Realna ponudba Stranka pošlje drugi stranki predmet, ki ga ponuja.

PRAVNE POSLEDICE PONUDBESISTEMI VEZANIH PONUDBPonudnik je ne more preklicati, ko jo je stranka že sprejela ! Kdaj prične ponudba veljati ?a.) to je odvisno od ponudbe same:

če je v ponudbi določen rok, do katerega mora biti sprejeta > ponudnika veže do izteka tega roka ponudba dana navzoči osebi (tudi telefonsko) > sprejeta mora biti takoj, če naj bo učinkovita ponudba dana nenavzoči osebi v kateri ni določen rok za sprejem > ponudnika veže toliko časa, kolikor je normalno

pričakovati, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta preuči ter o njej odloči in da odgovor prispe nazaj do ponudnikab.) kadar oferent določi rok, v katerem mora oblat odgovoriti, nastane dvom, od kdaj se šteje čas:

če je ponudnik v ponudbi določil rok za sprejem ponudbe, se šteje, da je rok začel teči od dneva, ki je bil označen na pismu, če tega ni pa od dneva, ko je bilo pismo oddano na pošto

c.) od kdaj ponudba veže ponudnika: ZOR določa PREJEMNO TEORIJO (ne oddajno): ponudba začne veljati šele, ko jo naslovljenec prejme Ponudnik lahko ponudbo prekliče, vendar samo, če jo naslovnik prejme pred ponudbo oz. hkrati z njo. ponudnik lahko ponudbo prekliče, ko preteče normalni čas za odgovor, pa čeprav pošlje akceptant svoj odgovor

pravočasno in zakasnitev ne izvira iz njegove sfere

Obveznost ponudnika je načeloma podedljiva, kot so podedljive premoženjske pravice, vendar le, če izpolnitev ni povezana z zapustnikovo osebo.

SISTEMI NEVEZANIH PONUDB (NETRDNE PONUDBE)Stranka lahko svojo ponudbo prekliče. Preklic ponudbe ni dopusten, ko akceptant (naslovljenec) akceptira.

V praksi velja sistem vezanih ponudb, razen, če ponudnik izrecno ne izjavi, da ne želi biti vezan.

PRAVNA NARAVA PONUDBEPonudba je enostransko obvezno dejanje, ki mu pravo določa pravne posledice:- stranko obvezuje, kakor hitro je objavljena- stranka je na svojo ponudbo vezana, ker zakon temu enostranskemu dejanju predpisuje obvezno moč za določeno osebo

3. AKCEPT - SPREJEM PONUDBESprejem ponudbe je enostranska izjava ponudniku, da se strinja s ponudbo. Če naslovnik izjavi, da se s ponudbo strinja, hkrati pa predlaga spremembo ali dopolnitev, to ni več sprejem ponudbe, ampak nasprotna ponudba.

NAČIN AKCEPTA:- z izrecno izjavo- konkludentna dejanja- molk: ne velja pravilo, da tisti, ki molči, se strinja s ponudbo IZJEMA od tega pravila:

med stalnimi poslovnimi pratnerji z ustaljenimi načini medsebojnega poslovanja če ponudnik javno ponuja, da bo izvrševal naročila

Zakasneli sprejem ponudbe: če je ponudba prispela prepozno, je medtem že ugasnila. Morebitni akcept se šteje, kot da je nova ponudba nasprotne stranke.

Prepozno sporočeni akcept: ko akceptant sicer pravočasno pošlje svoj akcept, toda ta prispe prepozno k ponudniku. Ponudba veljavno nastane, razen če ponudnik nemudoma sporoči, da se pog. ne šteje za sklenjeno.

Preklic akcepta: če ponudnik prejme izjavo o preklicu pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

4. NASTANEK POGODBEa.) pomen časa in kraja sklenitve pogodbe - sklepanje pogodb na daljavo DEKLARACIJSKA teorija: ko akceptant svoj akcept izjavi ali zapiše ODDAJNA (EKSPEDICIJSKA) teorija: ko akceptant pošlje akcept RECEPCIJSKA teorija: ko ponudnik akcept prejme (ZOR) INFORMACIJSKA teorija: ko se ponudnik seznani z vsebino akcepta

Trenutek sklenitve pog. je pomemben predvsem takrat, ko gre za: - sklenitev pog. s korespondenco - ugotavljanje sposobnosti strank - roki, ki začnejo teči od sklenitve pog.

- po trenutku sklenitve pog. je treba presojati: -napake volje -čezmerno prikrajšanje -rebus sic stantibus

b.) domneva kraja sklenitve Šteje se, da je pog. sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sedež oz. stalno prebivališče, v trenutku, ko je dal ponudbo.

P O S E B N I P R I M E R I S K L E P A N J A P O G O D B

ADHEZIJSKE POGODBE:Pri teh je ponudba že v naprej natančno pisno izdelana. Pogajanj ni, možen je le sprejem ali zavrnitev ponudbe.

DRAŽBA IN LICITACIJA:DRAŽBA: razpis dražbe je poziv nedoločenemu krogu ljudi, naj stavijo ponudbe. Pogodba nastane, ko je dana najvišja ponudba.AVKCIJA: prodaja določene vrste stvari na določenem kraju in po določenih pravilih.JAVNI RAZPIS / LICITACIJA: angl. tender big bond = garancija za resnost ponudbe performance bond = garancija kakšne prvovrstne bankeTENDER je poziv k postavitvi ponudb za sklenitev pogodbe. Stranka, ki se ponuja, se zavezuje.Javni razpisi so značilni za velike investicijske projekte, pri katerih je prevzemnik dela zelo omejen s strani investitorja glede opravljanja dela.Šele po uspešnem postopku, na podlagi javnega razpisa se lahko sklene pogodba

AVTOMAT: Že njegova postavitev pomeni dajanje ponudbe; realni kontrakt.

PUNKTACIJA:Je listina, ki vsebuje glavne točke pogodbe od obeh strank z namenom, da bosta stranki pozneje sestavili listino, ki bo vsebovala celotni dogovor. Gre za osnutek pisne pogodbe. Ti zapisi se lahko uporabijo za interpretacijo kasnejše pog.Na osnovi punktacije je možna tudi zaznamba v ZK.

OBVEZNOST SKLEPANJA POGODB:Za nekatere vrste poslovanja zakon določa obveznost stranke, da sklene pogodbo (PTT, železnica,..). Če stranka ne sklene pogodbe krši svojo obveznost, sankcija je ponavadi odškodninska odgovornost.

PREDPOGODBA = PRELIMINARNA POGODBA = PACTUM DE CONTRAHENDOTo je pogodba o tem, da bosta stranki sklenili pogodbo. Njena izpolnitev je sklenitev druge pogodbe.

PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST: vsi bistveni elementi bodoče pog. morajo biti vsebovani že v predpogodbi, da predpogodba veže stranki morata določiti rok za sklenitev pogodbe. Če ga stranki ne določita, se ga določi glede na okoliščine. Sklenitev

pog. se lahko zahteva v 6 m od izteka roka. pogoj za izpolnitev je, da se okoliščine ne spremenijo; gre za pogoj o klavzuli rebus sic stantibus

IZPOLNITEV PREDPOGODBE:Ker je vsebina bodoče pogodbe določena s predpogodbo, je mogoče predpogodbo iztožiti, tako, da sodba nadomesti pogodbo, ki bi se morala skleniti.Smisel predpog. je, da pog. ne nastane (tako ne začnejo teči zastaralni roki, prehod nevarnosti,..)

ENOSTRANSKI OBVEZNOSTNI POSLI

2 skupini:- enostranski posli, ki nastajajo glede na že obstoječe obveznostno razmerje in ga ukinjajo ali spreminjajo (odstop, odpoved, pobotna izjava, pravica izbire, obnovitev zaveze)- enostranski posli, ki nastanejo ne glede na obstoječe razmerje in ponavadi ustanavljajo novo zavezo (javna obljuba,

ponudba, akcept, pooblastitev, nakazilo)

Za enostranske posle je značilno, da ustvarjajo obveznost v breme osebe, ki je izjavila voljo, da se zaveže. Zaveza obstoji že prej preden jo druga stranka sprejme. Enostranski posel računa z drugo stranko, ne da bi bila ta takrat, ko je obljuba dana že določena. Gre za pričakovanje, ki je pravno zavarovano.

JAVNA OBLJUBAJe objavljena obljuba neke korsti za določen uspeh ali položaj nedoločenim osebam.-javna obljuba nagrade: tistega, ki jo je dal, veže, da jo mora izpolniti, tistemu, ki bo prvi dosegel rezultat-razpis nagradnega tekmovanja: stranka dobi nagrado šele, ko v tekmi uspe. Bistveno je, da se določi ROK za tekmovanje (če tega ne stori ta, ki obljublja, lahko to stori vsak udeleženec tekmovanja).

ZNAČILNOSTI:- obveznost iz javne obljube nastane za tistega, ki je obljubil nagrado, že s samo obljubo in to ex lege- obljuba mora biti namenjena nedoločenim osebam- razglašena mora biti javno- specifikacija nagrade- stranka, ki obljubi, od obljube ne more odstopiti, če je ta že začela učinkovati- zahteva iz javne obljube se lahko izpolni brez voljnega dejanja (zadostuje, da se dejansko izpolni)

VSEBINA JAVNE OBLJUBE:Razpisni uspeh:Zahtevana izpolnitev je lahko kakeršenkoli uspeh. Če v obljubi niso določeni kriteriji, kdaj je uspeh dosežen, ima pravico o tem odločiti obljubitelj ali kdo, ki ga on določi. Če je razpisana nagrada in ne tekmovanje, razpisovalec nima pravice do izbire med več uspehi, kolikor ti ustrezajo pogojem obljube.

Obljubljena korist:To je nagrada. Lahko je denar ali kaka druga korist.

PRAVNI POLOŽAJ PRIČAKOVALCA:Pričakovalec sploh ni zavezan. Tudi, ko nastane zanj pravica, ostane le U in ne zavezanec. Če gre za razpis nagrade, pridobi pravico do nje tisti, ki prvi doseže uspeh in to v trenutku, ko je uspeh dosežen.Če več oseb doseže uspeh hkrati se nagrada porazdeli med nje po enakih delih, če pravičnost ne zahteva drugače.

KRŠITEV JAVNE OBLJUBE:Če nagrada ni bila podeljena po pogojih iz razpisa, je razpisovalec odškodninsko odgovoren, vsak udeleženec pa ima pravico zahtevati razveljavitev odločitve o podelitvi nagrade.

SPREMEMBA ALI PRENEHANJE POGODBE:Preklic obljube:Obljubitelj lahko svojo zavezo razveže s preklicom.Preklic je treba opraviti na enak način, kot je bila dana obljuba.Omejitve, če je obljuba že začela učinkovati:- če je bil v razpisu določen rok za dejanja - ni preklica- če je uspeh že dosežen - preklic ni mogoč- če je do preklica kdo pripravljal uspeh, ni pa ga dosegel, obljubitelj odgovarja za stroške pripravljanja uspeha- pravice do preklica ni, če se ji je obljubitelj sam odrekel

Prenehanje obveznosti: če v roku, ki je določen v razglasu, nihče ne sporoči , da je izpolnil določene pogoje če pa rok ni določen, preneha obveznost v 1 letu od razglasa

Brezuspešnost razpisa:Če ni nobeno delo predloženo v roku iz razpisa ali v enoletnem zakonitem roku. Razpisovalec je v tem primeru prost zaveze. Udeležencem mora vrniti predložena dela, razen, če si je v razpisu pridržal pravico do odkupa del, mu morajo dati udeleženci svoja dela na razpolaga za odkup.

Razlika med javno obljubo in ponudbo:Javna obljuba zavezuje ne glede na sposobnost strank; pri ponudbi, pa morajo biti stranke poslovno sposobne.Če bi šteli javno obljubo kot ponudbo, bi z akceptom nastala pogodbena zaveza med strankama, vendar pri javni obljubi te zaveze ni.

VREDNOSTNI PAPIRJIJe pismena listina, nakateri se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.

Popolni VP: če pravica nastane samo z zapisom na papir in je tudi njena nadaljna usoda odvisna od papirja.Izpolnjena morata biti dva pogoja:-- inkorporacija pravice v papirju in-- negociabilnost pravice s papirjemKdor ima papir lahko zahteva izpolnitev. Sem ponavadi sodijo imetniški in ordrski papirji.

Nepopolni VP: če se kakšna funkcija pravice opravlja tudi brez papirja.

EFEKTI: papirji, ki imajo borzno - tržno ceno in so namenjeni prometu kakor blago, zaradi česar imajo tudi daljše roke dospelosti. V izvršbi se efekti obravnavajo kot blago.

NASTANEK VPNastane z enostranskim obveznostnim poslom.Kreacijska teorijaPravica iz VP nastane v trenutku, ko izdajatelj pravico nanj vpiše in papir podpiše. Obveznost nastane v korist nedoločenega beneficiarja. Terjatev pa nastane, ko nastopi drig subjekt, kot upravičenec.

Emisijska teorija (ZOR)Posel nastane z enostransko izjavo, potrebno pa je še, da izdajatelj papir zavestno da v promet. Pri temni potrebna privolitev pridobitelja v obveznost izdajatelja in tudi ne njegova sposobnost.

Pogodbena teorijaObveznost nastane šele, ko prejemnik papirja papir sprejme in s tem akceptira ponudbo izdajatelja.

UČINKI PAPIRJAUpravičenec do papirja pridobi samostojno pravico,v kolikor gre za popoln papir. Zoper samostojnega imetnika pa je mogoče uveljavljati ugovore (uveljavlja jih dolžnik):- ki izhajajo iz VP (pogoj, zastaranje, ponarejenost)- da zaveza iz papirja ni veljavno nastala, ker niso bile izpolnjene predpostavke- da papirja ni pravilno pridobil- iz osebnega razmerja med D in dosedanjim upravičencem iz papirja (odpust dolga, novacija, prenovitev...)

VRSTE VPIMETNIŠKI VP (PRINOSNIŠKI VP)Pravica do papirja (listine) in pravica iz papirja (terjatev) se preneseta s TRADICIJO. Tak papir ima konstitutivni in legitimacijski učinek v korist upnika.Imetniški papir je: -konosament na prinosnika -skladiščnica na prinosnika -prinosniški ček -blanko indosirana menica

ORDRSKI VPZa prenos ne zadošča le izročitev ampak je potrebna posebna oblika - INDOSAMENT = zapis na hrbtni strani, da se papir prenaša na novega pridobitelja.Sem sodijo: menica, ček, trgovski ordrski papir, skladiščnica, konosament

Pravna narava indosamenta:Z njim se prenese pravica iz papirja t.j. terjatev. Za prenos listine in njene terjatve sta torej potrebna dva akta: -izročitev (tradicija) in -indosament

VRSTE INDOSAMENTOV: popolni indosament: vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime indosatarja in podpis prenosnika (indosanta).

blanko indosament: vsebuje le podpis indosanta indosament na prinosnika: namesto imena indosatarja se napiše “na prinosnika”, tak indosament velja kot blanko

indosament

POSEBNE VRSTE INDOSAMENTOV: prenos v zastopstvo: prejemnik ne postane upravičenec do te pravice, ampak zastopnik za uveljavljanje te pravice prenos v zastavo: zapiše se klavzula “vrednost v zastavo”. incasso ali per procura indosament: s to klavzulo indosatar uveljavlja vse pravice, ki izhajajo iz titulusa, ne more pa

titulusa prenesti nazaj

IMENSKI VPNe morejo se prenašati po pravilih o VP. Pravica iz papirja se prenaša s CESIJO. Ordrski VP postanejo imenski, če vsebujejo recta klavzulo. (t.j. klavzula, da se papir ne sme prenašati z indosamentom). Enako postanejo imetniški VP imenski, če se vanje vpiše klavzula o prepovedi prenosa = vinkulacija.Prenos se lahko opravi z: -vpisom imena novega imetnika na samem papirju -s podpisom prenosnika in -vpisom v register izdajatelja. Legitimacijskega učinka v teh papirjih ni!

DELITEV VPABSTRAKTNI VP: so papirji, pri katerih pravica iz papirja ni odvisna od temeljnega posla. Stranka iz tega posla nima ugovorov.

KAVZALNI VP: so papirji, ki so odvisni od temeljnega posla, tode le, če je posel zapisan v papirju.

DISKRETNI VP: so tisti, iz katerih temeljni posel, iz katerega izvira terjatev ni razviden.

INDISKRETNI VP: je npr. konosament s klavzulami prevozne pog., ker je iz njega razvidno, da je izdan v zvezi s prevozno pog.

KORPORACIJSKI VP: so papirji o članstvu v kakšni družbi.

STVARNOPRAVNI VP: so papirji, ki predstavljajo blago. S prenosom papirja se prenaša tudi pravica na blago, ki ga papir predstavlja (konosament, zastavni list, skladiščnica). Zato so taki papirji tradicijski.

OBLIGACIJSKOPRAVNI VP: so papirji, iz katerih izhaja kakšna pravica oz. terjatev (menica, ček, trgovska nakaznica).

ZASBNOPRAVNI VP: izdajajo jih lahko tudi posamezniki.

JAVNOPRAVNI VP: izdajanje je pridržano subjektom, ki niso posamezniki.

PAPIRJI NA AKCEPT in PAPIRJI BREZ AKCEPTA: zavezanec iz papirja je ponavadi izdajatelj pa tudi tisti, ki ga prinaša (indosant). Lahko pa izdajatelj v papirju pozove drugega naj se zaveže in če ta pozivu ugodi, poda na papir svoj sprejem - akcept. S tem postane zavezan.

PAPIRJI S KUPONI - TALONI: so papirji, ki imajo kuponsko polo. S kuponom upravičenec vnovči obresti.

LEGITIMACIJSKI ( IZKAZNI) PAPIRJI

Zanje je značilno, da ustvarjajo legitimacijske učinke v korist D. To pomeni, da je D upravičen izpolniti imetniku papirja, ne da bi ugotavljal, ali je to resnično upravičenec.Dolžnik je torej upravičen, ni pa dolžan preizkušati legitimacije !! To je dolžan storiti le, če je podan sum, da posest papirja ni upravičena. Papirji, ki dajejo legitimacijske učinke v korist D so vstopnice, vozni listi,..Za imetniške VP pa je značolno, da dajejo legitimacijske učinke v korist U in D. Imenski VP pa lahko postane legitimacijski s tem, da D vanj vpiše legitimacijsko klavzulo.

LEGITIMACIJSKI ZNAKIniso VP, iz njih ni razvidna nobena korist v zapisani obliki, ampak le olajšujejo dokaz določenega pr. razmerja.Izdajatelj sme opraviti izpolnitev prinosniku znaka, razen, če utemeljeno sumi, da ta ni upravičenec.Taki znaki so: -garderobni listi -listki za izdajo hrane in drugi listi, ki ne vsebujejo opisa obveznosti, ampak le razpoznavne številke

Razlika med legitimacijskimi papirji in legitimacijskimi znaki je v tem, da se z znaki pravica ne more uveljavljati, prenašati, ne more se z njimi zastaviti terjatve ali uveljaviti prisilna zastavna pravica.

AMORTIZACIJAJe sodna razglasitev listine za neveljavno v primeru njene izgube ali uničenja. Amortizirati je mogoče papirje na ime ali po odredbi. Upravičeni predlagatelj amortizacije je tisti, ki izkaže pravni interes do listine ali njene razveljavitve in pri tem izkaže tudi verjetnost uničenja ali njene izgube.Odločba ima kasatorični in konstitutivni učinek - nadomesti izgubljeno listino.

PREJUDICČe je za izvrševanje pravice iz papirja predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP je s tem prejudiciran - izgubi svojo vsebino, pravico.

ODŠKODNINSKA OBVEZNOST

To je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna.Odškodninski zahtevek je pos voji vsebini restitucijski zahtevek (restitutio in integrum).Pravilo o popolni odškodnini: s plačilom odšškodnine postane oškodovančev položaj tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more doboti več, kakor je že imel.

DELITEV ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI PO IZVORU:1. POSLOVNA odškodninska obveznost: nastane zaradi kršitve pogodbe2. NEPOSLOVNA odškodninska obveznost: nastane zaradi določenega dejstva Neposlovne obveznosti: -izvenpogodbene odškodninske obveznosti -druge civilne reparacije (kondikcije, verzije, gestije)

Pogodbeno poslovna odškodninska odgovornost (ex contractu): nastane zaradi kršitve že obstoječega pravnega razmerja med U in D.

Izvenpogodbeno poslovna odškodninska odgovornost (ex delictu): do nje pride zaradi posega v tuje področje in to že na podlagi zakona. Pravno razmerje med U in D nastane šele s trenutkom škodnega dogodka in povzročene škode.

2 vrsti teorij: -monistična: vse odškodninske obv. moramo obravnavati kot enotno institucijo, ne glede na to, ali gre za poslovne ali neposlovne obveznosti -dualistična: amer., fran., angl. sistem; delitev na torts in contracts

RAZMERJE MED ODŠKODNINSKO IN KAZENSKO ODGOVORNOSTJO

KAZENSKO PRAVO: Namen sankcije je vplivati na kršilca s posegom v njegovo premoženje, osebno sfero, zlasti telesno integriteto - prostost - represija.Včasih je sankcija dopustna že za poskus.

ODŠKODNINSKO PRAVO: Namen sankcije je reintegracija kršene pravice ( restitucija ). Odškodnine za poskus povzročitve škode ni !!

Če je vzrok škode k.d., so zastaralni roki v odškodninskem pravu daljši, v tem primeru lahko oškodovanec tudi zahteva ceno posebne priljubljenosti - pretium affectionis.

DELOVNA SODIŠČA so pristojna za: odškodninski zhatevek delavca zoper podjetje za škodo iz nesreče pri delu zahtevek podjetja zoper delavca, za škodo, ki jo je povzročil pri delu odškodninski zahtevek delavca, ki mu je nastal v nesreči pri delu v motornem prometu in ga uveljavlja proti podjetju ali

hkrati proti zavarovalni organizaciji

REDNA SODIŠČA pa so pristojna za: zahtevke iz škod, ki so jih pretrpele 3. os. in za katere so odgovorna podjetja ob pogojih iz 170. ZOR zahtevke svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesrečil pri delu odločanje v sporih na podlagi tožbe za plačilo odškodnine iz prometne nesreče, če delavec ne zahteva odškodnine od

podjetja v katerem je zaposlen, ampak od drugega podjetja škodo, ki jo je pretrpel študent pri opravljanju dela preko študentskega servisa

Dolčbe o odškodninski odgovornosti imajo prednost pred določbami o reparacijah, kondikcijah in verzijah!!

Pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti - predpostavke:1.) nedopustno ravnanje2.) nastanek škode3.) vzročna zveza med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem4.) odgovornost povzročitelja škodeVse predpostavke morajo biti izpolnjene KUMULATIVNO, če ne ni odškodninske odg.

1. NEDOPUSTNO ŠKODLJIVO RAVNANJE

Generalno načelo Neminem laedere pravi, da se mora vskdo vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo.Škodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer odškodninska obveznost iz njega ne nastane. Škodljivo dejstvo je lahko:- DOGODEK: dejstvo, ki ga ne povzroči človek- RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroči človek, z aktivnim (commissio) ali pa pasivnim ravnanjem (ommissio).

NEDOPUSTNOSTZa nedopustno dejstvo gre, če se z njim prekrši pravna norma ali moralno načelo.

1. KRŠITEV PRAVA splošno pravilo - neminem laedere Škodovanje je dopustno le, če je posebej dovoljeno. Stranka mora trpeti škodo zaradi varovanja kakšnega splošno pravno varovanega interesa - gre za teorijo o tehtanju pomembnosti interesov.

posebna pravila o varstvu pravic Škodno dejanje lahko pomeni kršitev ustavnega, kazenskega,..prava in ne le civilnega. Pogoj, da nastane odšk. obv. v takih primerih je , da necivilna norma varuje tudi civilni interes.

načelo pravno zavarovanih interesov - med premoženjskimi pravno varovanimi intersi je kot škoda priznan izgubljen dobiček kot bodoča, še ne priznana škoda

- pri nepremoženjski škodi je kot pravno varovani interes priznan izgubljen zaslužek in izguba priložnosti osebnega udejstvovanja

pravila avtonomnega prava podjetij Če taka pravila štejemo v pr. sistem, lahko tudi zaradi njihove kršitve nastane odškodninska obv.

pravila določena z dogovorom strank S pog. se lahko razširi odgovornost na primere, za katere D sicer ne odgovarja, vendar le, če to ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

2. KRŠITEV MORALETudi zaradi kršitve temeljnih moralnih načel, lahko nastane odškodninska obveznost.

3. SAMOPOMOČDopustna je le v izjemnih, posebej predpisanih primerih: silobran, branjenje posesti.Z dovoljeno samopomočjo je mišljena pravica vsakega, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, če je taka zaščita nujna in če način odvračanja ustreza okoliščinam.

IZKLJUČITEV NEDOPUSTNOSTI OZ. PROTIPRAVNOSTI

IZKLJUČITEV PROTIPRAVNOSTI OZ. NEDOPUSTNOSTI

1. SILOBRAN: je obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali drugega istočasen protipraven napad. 2. PRIVOLITEV OŠKODOVANCA: volenti non fit iniuria; Oškodovančeva privolitev mora biti zavestna in dopustna. 3. POSEG DRŽAVNIH ORGANOV: ti posegi so dopustni predvsem, kadar je oškodovanec sam ustvaril nedopustno stanje.4. RODITELJSKA PRAVICA: pravica staršev, da kaznujejo svoje otroke, če je to vzgojno in brez škodljivih posledic.5. DOPUSTNOST ZARADI DAJANJA INFORMACIJ: če kdo razširja neresnična dejstva, ki so drugemu škodljiva, pa tega ne stori javno in mu neresničnost ni znana - ni odgovoren6. DOVOLJENA SAMOPOMOČ: kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan vrniti.

IZKLJUČITEV NEDOPUSTNOSTI ŠKODNEGA DOGODKA, NE PA ŠKODE

Gre za primere, ke se stranka, ki ji grozi škoda ne sme braniti, ker je ravnanje dopustno, vendar pa ima potem pravico do odškodnine, ker škodna posledica ni dopustna.

1. SKRAJNA SILA: je stiska (CP), v kateri kdo povzroči škodo zato, da bi od sebe ali drugega odvrnil neposredno pretečo nevarnost. Če to odvrača od večje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno škodno stanje.2. POSEGI UPRAVNIH ORGANOV: npr.: usmrtitev z nevarno boleznijo okužene živali.3. ODVRNITEV ŠKODE OD DRUGEGA: kdor pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, ima pravico od njega zahtevati povrnitev tiste škode, ki se ji je smotrno izpostavil.4. ZAKONITI INTERES POSAMEZNIKA ALI SKUPNOSTI: npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljišču, dopustnost imisij.

2. ODGOVORNOST IN SPOSOBNOST

2.1. SPOSOBNOST (PRIŠTEVNOST)

F I Z I Č N E O S E B EOseba je lahko odškodninsko zavezana le, če je odgovorna, za to pa je potrebno, da je sposobna. Pri objektivni odgovornosti prištevnost ni potrebna.

PRIŠTEVNOSTPrištevnost je sposobnost razumeti, kaj se dogaja in glede na to uravnavati svija dejanja.Pogoj za krivdno odgovornost je prištevnost povzročitelja.

neprištevni: ne odgovarjajo - otrok do 7 leta - tisti, ki zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti ali iz kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati

Tudi taka oseba pa lahko odgovarja: odgovornost iz pravičnosti - sekundarna odgovornost (če ni druge osebe, ki bi bila odgovorna za njihovo dejanje in to zahteva pravičnost, zlasti glede na premoženje oškodovanca in oškodovalca).

pogojno neprištevni: - 7-14 let (razen, če se dokaže, da so bili pri povzročitvi škode zmožni razsojati)

- prehodna nerazsodnost (mamila, alkohol) : stranka je odgovorna, razen, če ne dokaže, da ni sama kriva za svojo nerazsodnost

primarna odgovornost:

Ta je za škodo odgovoren, razen, če dokaže, da ni prišel po svoji krivdi v takšno stanje

Deliktno sposobnost je treba presojati v vsakem primeru posebej. Do prištevnosti pride avtomatično (ko oseba dopolni določeno starost) tako kot poslovna sposobnost. Izgubi in vrne se lahko samo z aktom oblastnega organa. Vedno se ugotavlja le dejanska sposobnost razsojanja, ne pa pravna.

P R A V N E O S E B EPravna oseba lahko odgovarja za škodo, ki jo storijo njeni ljudje: za škodo, ki jo povzroči delavec 3.os., odgovarja podjetje, razen, če dokaže, da je delavec delal kot je potrebno za škodo, ki jo povzročijo njeni organi, ker njen organ nastopa kot pravna oseba in ne kot zastopnik

2.2. VRSTE ODGOVORNOSTI subjektivna (krivdna) odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom objektivna odgovornost po načelu vzročnosti

KRIVDNA ODGOVORNOST OBJEKTIVNA ODGOVORNOST- odgovorne osebe lahko dokazujejo vse - zakon našteva ekskulpacijske razloge okoliščine, da je škoda nastala brez njihove krivde

- povzročitelj škode se lahko razbremeni - take razbremenitve ni (razen, če ni vzročne zveze odgovornosti, če dokaže, da ni kriv med dogodkom in škodo)

- je strožja

1. KRIVDNA ODGOVORNOSTKrivda je podana, kadar povzročitelj povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.

NAKLEP: storilec za posledico, ki bo nastala z njegovim dejanjem ve, pa jo je kljub temu hotel in vanjo privolilNaklep se presoja po konkretnih merilih !! (ali storilec hoče posledico, ugotavljamo pri njem samem) direktni naklep: storilec hoče posledico indirektni naklep (eventuelni): storilec privoli v posledico potenciran naklep: objestnost, škodoželjnost; odškodnina se določa glede na težo krivde in posledice

MALOMARNOST: je manjša stopnja krivdePresoja se po abstraktnem merilu (culpa in abstracto) !! (kako mora ravnati oseba, ki ima bistveno enake lastnosti kot on sam)

VRSTE MALOMARNOSTI:

zavedna malomarnost: storilčec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, pa lahkomiselno misli, da jo bo lahko preprečil

nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da lahko iz njegovega ravnanja nastane škodljiva posledica, pa bi se moral

huda malomarnost (culpa lata): zanemarjanje tiste pazljivosti, ki se pričakuje od vsakega človeka navadna malomarnost (culpa levis): zanemarjanje pazljivosti, ki se zahteva od posebno skrbnega človeka zelo lahka malomarnost (culpa levissima): upošteva se pri izključitvi objektivne odgovornsoti: že najmanjša

nepazljivost stranke pomeni oviro za izključitev njene objektivne odgovornosti)

KRIVDA STROKOVNJAKOV: - huda malomarnost: ali je dejanje tako, da ga ne bi zagrešil povprečni strokovnjak- lahka malomarnost: ali pa je tako, da ga ne bi zagrešil posebno pazljiv strokovnjak

POSEBNA KRIVDA: stranka, ki ni storilec, lahko odgovarja kot storilec, če je z dejanjem v ozki zvezi (napeljevalec, pomagač). V teh primerih zakon določa neposredno vzročno zvezo.

POMEN STOPNJEVANJA KRIVDE:stopnja krivde pri povzročitvi škode praviloma ne vpliva na obseg odškodninske odgovornosti, razen v izrednih primerih:- lahka malomarnost: znižati se sme odškodnina tako, da se ne prizna izgubljen dobiček- vpliv pri regresnem zahtevku: če je več D - koliko je delež vsakega D določi sodišče glede na težo krivde in posledice

2. OBJEKTIVNA ODGOVORNOSTPovzročitelj škode je odgovoren za škodo, ne glede na krivdo, samo zaradi določenih okoliščin, ki so na njegovi strani; odgovornost za nevarne stvari odgovornost za ravnanje drugih ljudi

Domneva vzročnosti: za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari, če se ne dokaže kaj drugega (to mora dokazati imetnik nevarne stvari).

2.1. ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI IZVIRA IZ NEVARNE STVARI / DEJAVNOSTINEVARNA STVAR: Je stvar, iz katere izhaja povečana nevarnost. To je pravni standard, ki ga pravna praksa izoblikuje v konkretnem primeru.

NEVARNA DEJAVNOST:V konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne (delo z eksplozivi).

ODGOVORNOST ZA ŠKODO:- temeljno pravilo je, da za škodo odgovarja njen imetnik (lastnik stvari, pravna oseba, ki ji je bila dana stvar v uporabo)- če je več solastnikov stvari, je njihova odgovornost solidarna- če je bila imetniku na protipraven način odvzeta nevarna stvar, tedaj ni odškodninsko odgovoren, ampak je tisti, ki mu je nevarno stvar vzel, razen, če ni za to odgovoren imetnik (npr. malomarno hranjenje lovske puške)- če ima stvar kakšne skrite napake, pa imetnik na to ni opozoril tretjega, ki mu je dal stvar v rabo; gre za krivdno odg.

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI:1. VIŠJA SILAPogoji za višjo silo so:-zunanjost dogodka-nepredvidljivost dogodka-neodvrnljivost

Pod vis maior razumemo: - naravne dogodke (poplave, potresi)

- nekatere družbene dogodke (vojne, stavke) - ukrepi državnih organov (moratorij, prpoved uvoza)Take dogodke imenujemo kvalificirano naključje.

2. RAVNANJE TRETJEGAPogoji, ki morajo biti izpolnjeni: -da škodni dogodek povzroči 3. os. -da je njegovo ravnanje krivdno-nepredvidljivost-nepreprečljivostČe je tretji za škodo le deloma kriv, odgovarja solidarno z imetnikom stvari.

3. RAVNANJE OŠKODOVANCAPogoji:-da škodno dejanje povzroči oškodovanec sam-nepredvidljivost-neprepričljivost

4. PRIVOLITEV OŠKODOVANCATreba je ugotoviti, ali je oškodovanec s samim dejstvom, da uporablja nevarno stvar, privolil v to, da bo udeležen pri riziku.

Ekskulpacijske razloge mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje, to pa je seveda objektivno odgovoren subjekt !!

2.2. OBJEKTIVNA ODGOVORNOST ZA RAVNANJE DRUGIH OSEB

culpa in eligendo: odgovornost za izbiro ljudi za opravljanje dela culpa in custodiendo: odgovornost za nadzorovanje culpa in instruendo: odgovornost za poučitev, kako naj delo opravljajo

ODGOVORNOST ZA RAVNANJE DELAVCEVPodjetje odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci na delu (na delovnem mestu, v del. času, v okviru del. področja) ali v zvezi z delom (škodna dejanja storjena zunaj del. mesta in časa, pa vendarle v neki vzročni zvezi z opravljanjem dela) tretjim osebam, razen, če ne dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je potrebno.

Podjetje odgovarja le za škodo, ki je nedopustna.Odgovornost za delavce: je vedno objektivnaOdgovornost za škodni dogodek: je lahko krivdna ali objektivna

krivdna: velja, kadar ni okoliščin, zaradi katerih bi bila predpisana objektivna odg. Merilo, ali je delavec ravnal pravilno se presoja po stopnji skrbnosti, ki se zahteva od podjetja, ne od delavca. objektivna: če podjetje opravlja posel, ki pomeni večjo nevarnost

Razmerje med zavezo delavca in podjetja: Podjetje je primarno odgovorno. Oškodovanec izjemoma lahko toži direktno delavca, če je škodo povzročil naklepno.

Povračilni zahtevki proti delavcu: Podjetje lahko od delavca zahteva povrnitev odškodnine, izplačane delavcu le, če je ta škodo povzročil naklepno ali iz velike malomarnosti.Zastaralni rok: 6 mesecev od dneva, ko je bila odškodnina plačana.

ODGOVORNOST ZA RAVNANJE POMOČNIKOV

Odgovornost poslovnega gospodarja za pomočnika je objektivna.Njegova odgovornost za škodni dogodek pa je lahko objektivna ali krivdnaV poštev pride merilo, ki velja za gospodarja in ne za pomočnika.Če gre za posel, za katerega je sam gospodar objektivno odgovoren, odgovarja ne glede na pomočnikovo skrbnost. Če pa je za določeno škodo predpisana subjektivna odgovornost, odgovarja gospodar le, če pomočnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarja.

POMOČNIŠKA DEJANJA IZ KATERIH IZVIRA ODGOVORNOST:Gospodar je odgovoren le za dejanje v zvezi z delovanjem, ki je pomočniku naloženo.Kadar pa gre za samostojno dejanje, ki z zaupanim poslom nima veze, je funkcionalna zveza pretrgana in gre le za škodo storjeno ob priložnosti opravljanja poslov.

POMOČNIKOVA ODGOVORNOST:Pomočnik je proti 3.os. tudi sam odgovoren, če je kriv. Odgovarja za tisti del škode, ki ustreza njegovi krivdi. Veljajo pravila o solidarni odgovornosti.

POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI ZA POMOČNIKE:Odgovornost za škodo na prvzetih stvareh (gostilničarji).Odgovornost je objektivna ne glede na krivdo pomočnika. Gospodar ne odgovarja le zanj ampak tudi za druge osebe (goste).

ODGOVORNOST ZA NEPRIŠTEVNE OSEBEOdgovornost za umobolne in slaboumne:Zanje odgovarja tisti, ki je dolžan najnje paziti. Svojo krivdo dokaže, če dokaže, da je prišlo do dogodka tako nenadoma, da ni mogla intervenirati.

Odgovornost staršev: do 7. leta: Odgovarjajo starši objektivno, ne glede na svojo krivdo. Starši so prosti odgovornosti, če so podani ekskulpacijski razlogi + če je bil otrok zaupan drugemu, ki zanj odgovarja.

od 7. do 14. leta: Starši odgovarjajo krivdno (le če so krivi) solidarno z otrokom, ki odgovarja, če je sposoben razsojati. Med starši in otroci obstaja regresna pravica.

Odgovornost drugih:- tistega, ki mu je mladoletnik zaupan v varstvo: krivda z obrnjenim dokaznim bremenom- iz pravičnosti: če gre za škodo, katero je povzročila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odškodnine ni mogoče dobiti od tistega ki jo je moral nadzorovati, lahko sodišče naloži povzročitelju povrnitev škode, če to zahteva pravičnost Pogoji za uporabo načela pravičnosti: -da U najprej iztoži prvo odgovorno osebo -da se odgovorne osebe ne more najti -gre za dve samostojni pravdi

ODGOVORNOST ZA ZASTOPNIKEZa škodo, ki jo povzročijo zastopniki pri opravljanju pogodbenih dolžnosti (poslovna škoda): odg. zastopanec (kot da bi to storil sam)Če zastopani noče odobriti pog., sta oba solidarno odgovorna tretji dobroverni osebi za škodo.

2.3. ODGOVORNOST ZA MEŠANO NAKLJUČJE (CASUS MIXTUS)Gre za primere, ko stranka zagreši neko nepravilnost, iz katere pa še ne nastane škoda ampak samo položaj, ki je ugoden za njen nastanek. Škoda nastane iz nekega drugega od stranke neodvisnega dejstva, ne bi pa nastala, če ne bi bilo zakrivljenega položaja. Med dejanjem stranke in škodo ne obstaja naravna vzročnost ampak pravna. - vmešavanje v tuje posle- kršitev varnostnih predpisov (odgovoren je tisti, ki ne sčisti snega na pločniku, če se mimoidoči poškoduje)- casus mixtus v pogodbenem pravu (nosi ga U v zamudi - nevarnost naključnega uničenja z zamudo pade nanj)- dolžnikova nedopustna dejanja (če povzroči nemožnost izpolnitve lahko druga stranka zahteva povračilo škode)

2.4. KLAVZULE O IZKLJUČITVI ODGOVORNOSTI klavzule, ki izključujejo odgovornost nasprotne stranke klavzule o omejitvi odškodnine (so dopustne, če krivda ni povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti) klavzule o prevalitvi dokaznega bremena (prevalitev dokaznega bremena na žrtev je dopustna, vendar ne sme pomeniti

nesorazmerne težavnosti, da žrtev dokaže odgovornost storilca)

2.5. ODGOVORNOST VEČ OSEB, KI SODIJO V ISTO MEDSEBOJNO PRAVNO RAZMERJE

KONKURENCA KRIVDNIH ODGOVORNOSTI:Splošna pravila določajo solidarno odgovornost krivih oseb nasproti oškodovancu, z izjemo na delovnopravnem področju, kjer je določena deljena odgovornost ne glede na krivdo (vsak od več delavcev je odg. za tisti del škode, ki jo je povzročil)KONKURENCA OBJEKTIVNIH ODGOVORNOSTI:Za škodo, ki jo pretrpijo tretji odgovarjata imetnika vozil solidarno (škoda se deli).

KONKURENCA SUBJEKTIVNIH IN OBJEKTIVNIH ODGOVORNOSTI:OBJEKTIVNO ODGOVORNI: odgovarjajo tudi za škodo povzročeno s strani krivdno odgovornih.SUBJEKTIVNO ODG.: odgovarjajo tudi za škodo povzročeno s strani objektivno odgovornih ampak samo, če je njihova odgovornost solidarna.

KONKURENCA ODGOVORNOSTI IZ POSLOVNIH IN NEPOSLOVNIH OBVEZNOSTI:Polna odškodnina se lahko zahteva od zavezanca iz poslovne in iz neposlovne obveznosti.

PRIMARNA IN SEKUNDARNA ODGOVORNOST:- primarna: organizacija (v imenu delavca) proti oškodovancu- sekundarna: organizacija proti delavcu

NAPELJEVANJE IN POMOČ: Odgovarjajo enako kot storilec.

PORAZDELITEV ŠKODE:RAZMERJE MED KRIVDNO IN OBJEKTIVNO ODGOVORNOSTJO:Če so eni udeleženci idgivirni objektivno, drugi pa krivdno se ponavadi škoda ne porazdeli. Če pa se, se tehta, kakšen pomen ima za nastanek škode krivda na eni in povečana nevarnost na drugi strani.

RAZMERJE MED VEČ OBJEKTIVNO ODGOVORNIMI:Če je med več objektivno odgovornimi vzrok odgovornosti enako težak, se škoda porazdeli po enakih deležih (solidarna odg.).Če pa gre za različne teže vzrokov obj. odg., se ti vzroki v regresnem razmerju tehtajo.

KONKURENCA MED POSLOVNIMI NI NEPOSLOVNIMI OBVEZNOSTMI PRI REGRESU:

Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, mora sodišče škodo porazdeliti glede na okoliščine primera. Ugotavlja se teža krivde in teža posledice.

KONKURENCA MED KRIVDNIMI ODGOVORNOSTMI NEUGOTOVLJENIH VELIKOSTI:Če razmerje med stopnjami krivd ni ugotovljeno, se poleg krivde vzamejo v poštev tudi objektivni faktorji (teža posledic škodnega delovanja).

DELJENA ODGOVORNOST STORILCEV IN OŠKODOVANCEVGre za primere, ko kdo oškodovancu povzroči škodo, vendar pa je tudi oškodovanec zanjo sam deloma odgovoren, bodisi krivdno ali objektivno.

KONKURENCA KRIVDE OŠKODOVANCA S STORILČEVO KRIVDO:Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica ošk. dejanja, sodišče porazdeli škodo glede na okoliščine.

KONKURENCA KRIVDE IN OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI:Možni sta dve kombinaciji:- storilec odgovarja objektivno, žrtev pa krivdno- storilec odg. krivdno, žrtev pa objektivnoV obeh primerih je treba tehtati razmerje med krivdo na eni in povečano nevarnostjo na drugi strani in glede na to odmeriti odškkodnino.

KONKURENCA OBJEKTIVNIH ODGOVORNOSTI:Odgovornost je deljena na enake dele, če pravičnost ne zahteva drugače

ODGOVORNOST IZ KRIVDE, MEŠANEGA NAKLJUČJA IN OBJEKTIVNE ZAVEZE:Mešano naključje temelji na krivdi. Če je oškodovani prispeval k nastanku škode z neizvajanjem varnostnih ukrepov, lahko obstaja deljena odgovornost stor. in ošk. Lahko pa je odg. oškodovanca pri tem tako majhna, da se ne upošteva.

2.6. ODGOVORNA OSEBASUBJEKT KRIVDNE ODGOVORNOSTI:V prvi vrsti je odgovoren storilec, potem enako napeljevalci in pomočniki.Škoda lahko nastane zaradi delovanja večih oseb.- enoten dogodek: udeleženci so sostorilci, katerih ravnanje izhaja iz enotnega skupnega dejanja; odgovarjajo solidarno- dogodek ni enoten: vsak storilec odgovarja za svoje dejanje, če pa deleža ni mogoče ugotoviti odgovarjajo solidarno

SUBJEKTI OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI:PRAVNA VEZ MED SUBJEKTOM IN ODGOVORNOSTJO:Odgovoren je tisti, ki: -ima stvarno pravico na nevarni stvari ali pa -tisti, ki nevarno stvar uporablja

Torej v prvi vrsti odgovarja obratovalec = lastnik, če stvar tudi uporablja, = imetnik drugih stvarnih pravic, ki stvar uporabljajo = upravičenci iz obligacijskih razmerij, ki stvar uporabljajo = popravljalec stvari = uporaba po podaljšani roki

VEČ SUBJEKTOV ISTEGA OBRATOVANJA:Dva lastnika sta načeloma nosilca rizika, vsak do višine svojega lastninskega deleža.

KANALIZACIJA ZAVEZE:Kanalizacija obveznosti je določena v primerih nuklearnih rizikov. Odgovornost se koncentrira (kanalizira) samo pri enem subjektu, pri operaterju nuklearne naprave.

DOKAZNO BREME:

Glede odgovornosti velja obrnjeno dokazno breme; svojo nektivdo mora dokazati storilec.Enako velja pri objektivni odgovornosti.

3. ŠKODA

Škoda je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese.navadna škoda = zmanjšanje nekega premoženja izgubljeni dobiček = preprečitev povečanja premoženja pa tudi nepremoženjska škoda = povzročitev telesnih ali duševnih bolečin, ali strahu drugemu

Škoda mora biti: -resnična -pravno priznana

VRSTE ŠKODPREMOŽENJSKA (MATERIALNA) ŠKODA: kaže se v uničenju določenega premoženja ali v izpadu pričakovanega premoženjaNEPREMOŽENJSKA (NEMATERIALNA) ŠKODA: prizadetost kakšne od nepremoženjskih dobrin

NEPOSREDNA ŠKODA: če posledico povzroči škodni dogodek; če en dogodek sproži drug od človeka neodvisen dogodek in iz tega vmesnega dogodka nastane škoda (z avtom podre el. drog in povzroči požar).POSREDNA ŠKODA: če je med prvotnim vzrokom in posledico še kakšen vmesni samostojni dogodek (gre za stroške, ki so nujna posledica škodnega primera).

Glede na spreminjanje škode v času:PRETEKLA ŠKODA: ki je ni več, ker jo je odgovorna oseba reparirala. Ni pa nujno, da je s tem oškodovancu povrnjena vsa škoda, saj je v vmesnem času lahko nastala škoda zaradi neuporabe stvari.OBSTOJEČA ŠKODA: je tista, ki obstaja v času, ko stranka zahteva odškodninoBODOČA ŠKODA: ki je lahko glede na čas, ki se odmerja: -GOTOVA -NEGOTOVA: ki se povrne samo, če je bodoči negotovi interes pravno priznan Pravno priznana bodoča interesa pa sta:

izgubljeni dobiček in izgubljeni zaslužek izguba, ki pomeni nepremoženjsko škodo

SUBSTITUIRANA ŠKODA: Če kdo povzroči škodo, zato, da jo odvrne od drugega, nadomesti prvotno škodo, ki ni nastala, z drugo škodo, ki je nastala

PRETIUM AFFECTIONIS - škoda zaradi posebne priljubljenosti stvari:Če je bila stvar uničena lai poškodovana z naklepnim k.d., lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

IZGUBA PREŽIVLJANJA IN POMOČI SMRTI PREŽIVLJALCA:Ta škoda se ji vrača s plačevanjem denarne rente, ki ne more biti višja od tiste, ki bi jo oškodovanec dobival od umrlega, če bi ostal živ.

1. PREMOŽENJSKA ŠKODAZOR zajema 2 obliki premoženjske škode:- navadna škoda (damnum emergens): je zmanjšanje oškodovančevega premoženja, zmanjšanje njegovih aktiv- izgubljeni dobiček (lucrum cessans): je dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. - dobiček mora biti dopusten - obstajati mora pridobitven namen stranke, ki je utrpela škodo

ŠKODA IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI: pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna, toda zaradi napak v izpolnitvi, stranki nastane škoda negativni pogodbeni interes: pogodba ne velja, stranki nastane škoda zaradi neveljavnosti

POSEBNE OBLIKE PREMOŽENJSKIH ŠKOD:Škoda, ki nastane zaradi smrti: ki zajema: -pogrebne stroške

-stroški za zdravljenje kasneje umrlega -škoda, ki jo imajo tisti, ki jih je umrli preživljal

Škoda, ki nastane zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja: zajema stroške za zdravljenje ali v zvezi z zdravljenjem ter izgubljeni zaslužek.

2. NEPREMOŽENJSKA ŠKODAPri nepremoženjski škodi pravo priznava sankcijo samo za pravno priznano nepremoženjsko škodo, za tisto, ki ni pravno priznana pa ne; telesne bolečine, duševne bolečine in strah.Pravni priznane nepremoženjske škode:- pretrpljene in bodoče telesne bolečine- pretrpljeni in bodoči strah- pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti- skaženosti- razžalitve dobrega imena in časti- okrnitve svobode- okrnitve pravice osebnosti- smrti bližnjega- posebno težke invalidnosti bližnjega- pretrpljene in bodoče duševne bolečine neke osebe zaradi k.d. zoper njeno spolno nedotakljivost, dostojanstvo osebnosti ali morale

- objava sodbe oz. popravek ali preklic izjave zaradi kršitev osebnostne pravice

ŠKODA PRED NASTANKOM SUBJEKTA IN PO NJEGOVEM PRENEHANJU:PRED NASTANKOM SUBJEKTA:-škoda povzročena plodu-škoda, ki izvira iz dejanja preden je plod spočet (zdravnik ni odsvetoval nosečnosti, pa bi moral)

Škodo, ki je človeku nastala, ko ga pravo še ni priznavalo koz subjekt, je treba priznati, ko se človek rodi, če:- obstoji vzročna zveza med škodnim dogodkom in poškodbo in - če škodna posledica obstoji v trenutku, ko poškodovanec postane pravni subjekt

PO NJEGOVEM PRENEHANJU:Do trenutka, ko možgani ne dajejo več nobenih impulzov, človek ni mrtev. Do takrat vsak poseg velja za poseg v njegovo integriteto.

POSAMEZNI PRIMERI NEPREMOŽENJSKE ŠKODE:Sodna praksa je sprejela stališče, da se lahko oškodovancu zaradi kršitve osebnih nepremoženjskih pravic prisodi denarna odškodnina samo, če so se posledice te kršitve manifestirale v eni od oblik nepremoženjske škode (telesne, duševne bolečine in strah).

ZMANJŠANJE ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTI:A. Premoženjska škoda, zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja, ki se kaže v: - izgubi zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem - izgubi zaslužka v prihodnje - izdatkih, ker so njegove potrebe trajno povečane - tem, da so možnosti za njegov nadaljni razvoj uničene ali zmanjšaneZOR ureja le zmanjšanje delovne sposobnosti in še to samo kot izgubljeni zaslužek.

B. Nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin, zaradi zmanjšnja življenskih aktivnosti, katerih izvor je lahko: - nezmožnost za delo - povečan telesni napor - manjša življenska sposobnost -splošno osebno neugodje - zmanjšanje osebnih priložnosti

BOLEČINE: Telesne bolečine Duševne bolečine

LASTNE DUŠEVNE BOLEČINE: strah Odškodnina se prizna za : -primarni strah, ki ga oškodovanec pretrpi od samem škodnem dogodku

-sekundarni strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo)

skaženost Pri presoji odškodnine se presojajo: - objektivna merila : sprememba v oškodovančevi zunanjosti, njihova opaznost,

vidnost, možnost zakrivanja, starost, spol -subjektivna merila : vpliv na oškodovančevo psihično počutje

pretres živcev

DUŠEVNE BOLEČINE ZARADI SMRTI DRUGEGA: duševna bolečina mora biti resnična upravičenci so: -zakonec umrlega / zunajzakonski partner

-starši zaradi igube otrok / otroci zaradi izgube staršev -bratje in sestre umrlega (če ni prej naštetih in če je obstajala trajnejša vez med njimi) -stari starši (po zakonu nimajo pravice do odškodnine, vendar je sodna praksa taka, če so nadomeščali

starše)

TEŽKI POSEGI V SORODSTVENE ČUSTVENE VEZI:Po sodni praksi se prizna škoda žalitve roditeljskih čustev, ki nastane zaradi zamenjave otrok v porodnišnici.

DUŠEVNE BOLEČINE ZARADI TRPLJENJA DRUGE OSEBE:V primeru posebno težke invalidnosti nekoga, se lahko prizna odškodnina zakoncu / zunajzakonskem partnerju

otroku in staršem te osebeza njihove duševne bolečine, če je obstajala med njim in poškodovanim trajnejša življenska skupnost.

DUŠEVNE BOLEČINE ZARADI IZGUBE STVARI:Odškodnina se običajno odmeri po prometni vrednosti stvari, cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) pa se prizna, če je škoda nastala z naklepnim k.d.

ŠKODA ZARADI POSEGOV V DRUGE OSEBNOSTNE PRAVICE:RAZŽALJENJE ČASTI:O razžalitvi govorimo takrat, če gre za dejanje, s katerim se nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali se zoper njega seje sovraštvo, prezir ali prepir oz. hoče koga osmešiti.

Oškodovanec lahko trpi zaradi žalitve časti:a.) samo premoženjsko škodo: -žalitev časti drugega -širjenje neresničnih trditev

b.) samo nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine, zaradi razžalitve dobrega imena in časti

c.) ali pa obe obliki škod

POSEG V SPOLNO INTEGRITETO:Pravico do te odškodnine ima oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivem spolnem občevanju in oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo k.d. zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo (poslistvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotnih oseb, spolni napad na osebo mlajšo od 15 let, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zvodništvo, krvoskrunstvo, prenašanje spolnih bolezni)

POSEG V IME, GLAS IN PODOBO:Pri zlorabi imena ponavadi zadostuje vzpostavitev v prejšnje stanje, škoda se prizna le, če je oseb aduševno trpela.Nedopusten poseg v glas je, če kdo razmnožuje glas, zlasti s prisluškovanjem.Glede posega v podobo, načeloma velja, da se slika lahko objavi, če ima oseba javno funkcijo in če nastopa v javnosti.

POSEG V PROSTOST:Lahko je fizičen ali duševen (če se mu odvzame svobodna volja).

DUŠEVNE BOLEČINE ZARADI OKRNITVE PRAVICE OSEBNOSTI:Sem spadajo predvsem posegi v duševni mir: -poseg v osebno tajnost -poseg v zasebnost -poseg v nedotakljivost osebnega in družinskega žiljenja

OPUSTITEV POMOČI:Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar življenje ali zdravje je očitno ogroženo, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti. Če to terja pravičnost, mu take škode ni treba povrniti.

PRIZNAVANJE NEPREMOŽENJSKE ŠKODE PRAVNIM OSEBAM:Nepremoženjska škoda se priznava tudi pravni osebi, vendar le, če gre za kršitev njene osebnostne pravice, predvsem dobrega imena in ugleda.

Pravna oseba ima na voljo samo:- zahtevek na objavo sodbe oz. popravka ali za preklic izjaveNIMA pa zahtevka za nepremoženjsko škodo v obliki denarne odškodnine !

4. VZROČNA ZVEZA

To je zveza med dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo.

1. TEORIJE O VZROČNI ZVEZI

TEORIJA O NARAVNI VZROČNOSTI:

SINE QUA NON TEORIJA:Kot vzrok je mogoče upoštevati le tiste okoliščine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati.

- komkurirajoča vzročnost: dva lovca ustrelita gozdnega paznika, eden v glavo, drugi v srce - komulativna vzročnost: škodo povzroči več storilcev in vsako dejanje zase ne bi imelo škodne posledice- alternativna vzročnost: več oseb je sodelovalo pri povzročitvi škode, pa se ne da ugotoviti, katera jo je dejansko povzročila- hipotetična vzročnost: če bi škoda nastala tako ali tako

TEORIJE O PRAVNO RELEVANTNI VZROČNOSTI:

T. O IZKLJUČNI POVZROČITVI POSLEDICEVse vzroke je treba vzeti kot celoto, češ da vse te okoliščine pomenijo skupen vzrok.

T. O ENAKOSTI POGOJEV O POVZROČITVI POSLEDICEVsi pogoji so enako pomembni, zato je treba upoštevati vse. Vsak pogoj je še samostojen vzrok, za katerega naj stranka odgovarja.

T. O NUJNI (UČINKOVITI), KREATIVNI VZROČNOSTIUgotoviti je treba, kateri vzrok ima pretežni vpliv na posledico - kreativni vzrok. Gre za vzrok, ki absorbira vse druge.

!! T. O ADEKVATNI VZROČNOSTI !!Kot vzeoke je treba upoštevati le tiste, ki redoma in praviloma povzročijo prav takšno posledico, kot je nastala.

!! T. O PREDVIDLJIVOSTI !!Stranka naj vedno odgovarja za bližnje posledice (direktno škodo), za oddaljenejše posledice pa le, če so predvidljive.

!! T. O RATIO LEGIS VZROČNOSTI !!Upoštevajo se le tisti vzroki, ki pomenujo kršitev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke.

2. PASIVNOST IN AKTIVNOST VZROKOVStranka ne odgovarja le za aktivno povzročitev, tudi povzročitelj nevarnega stanja, ki je ugoden za nastanek škode se šteje za odgovornega (casus mixtus).

DELOVANJE VEČ VZROKOV OBENEM:Samo, če gre za naraven dogodek, na katerega ni bilo mogoče računati, stranka ne odgovarja (ne pa tudi za človeške vzroke)

DELOVANJE VEČ ZAPOREDNIH VZROKOV:Vzročna zveza med škodnim dejanjem in nastalo škodo mora biti nepretrgana.Škoda je lahko direktna, tudi, če nastane med dejanjem in posledico časovna lai prostorska razlika, vendar ob pogoju, da v dogajanje ne poseže samostojen, neodvisen dogodek.Neposrednost (direktnost) včasih določa tudi pravo: napeljevalci, pomagači, casus mixtus.

DIREKTNA IN INDIREKTNA VZROČNOST: DIREKTNA VZROČNOST: stranka zanjo odgovarja, kolikor njena odgovornost izjemoma ni omejena le na nekatere škodne posledice.INDIREKTNA VZROČNOST: le izjemoma se priznava, da je povzročitelj direktnih posledic tudi povzročitelj posrednih.

VZROČNA ZVEZA GLEDE BODOČE ŠKODE:Če bodoča škoda ni gotova ampak je verjetna, velja načelo, da mora biti pravno priznana.

DOKAZNO BREME VZROČNE ZVEZE:Vzročno zvezo mora dokazati oškodovanec. Dokazati mora svojo škodo, ter dejstvo, da ta škoda izvira iz škodnega ravnanja odgovorne osebe, ni pa mu treba dokazovati temelja odgovornosti.To pravilo pa ne velja pri objektivni odgovornosti: za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo se domneva, da izvira iz te stvari, razen, če se dokaže, da ta ni bila vzrok.Oškodovanec bo dokazoval dejstvo nastale škode, ter obstoj nevarne stvari. Na odgovorni osebi pa bo dokazno breme, da ta nevarna stvar ni bila vzrok oškodovančeve škode.

5. ODŠKODNINA

1. VRSTE ODŠKODNINE

Načini povrnitve škode:a.) vzpostavitev prejšnjega stanja - restitutio in integrum Ta način praviloma pride v poštev pri povzročitvi premoženjske škode, čeprav ni izključena pri nepremoženjskib.) denarna odškodnina : - pri premoženjski škodi: namesto restitucijske zahtevka nastopi denarni zahtevek z enako funkcijo - pri nepremoženjski škodi: pa govorimo o denarnem zadoščanju - satisfakcija

1.1. RESTITUCIJAOdgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Šele če restitucija ni mogoča, je treba škodo poravnati v obliki denarne odškodnine. - individualna restitucija: vrnitev, popravilo,.. individualno določene stvari- generična restitucija: odgovorna oseba jo nadomesti z drugo generično stvarjo iste vrste- nepremoženjska restitucija: preklic žalitve, vrnitev prostosti, zdravljenje

restitucijski zahtevek: vzpostavitev v prejšnje stanje institucijski zahtevek: vzpostavitev stanja kakršnega še ni bilo

1.2. EKVIVALENCAGre za denarno odškodnino, ki pride v poštev, če restitucija v naravi:- ne bi bila ekonomsko upravičena- ne bi bila mogoča v celoti, pač pa samo delno (za ostanek škode mora dati odgovorna oseba denarno odškodnino)- sploh ni možna- je sicer možna vendar sodišče meni, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba in odloči da naj plača odškodnino- če oškodovanec zahteva denarno odškodnino (ima opcijsko pravico)

Glede vprašanja ali lahko sodišče prisodi vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je oškodovanec zahteval denarno odškodnino, velja procesualistična teorija, kar pomeni, da sodišče lahko določi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen, če zakon ne določa kaj drugega.

Glede vrednosti stvari ločimo:a.) objektivno merilo: - redna prometna cena stvari: to je lahko cena prostega trga ali pa tarifna cena - izredna cena stvari: je cebna glede na to, da je stvar del oškodovančevega premoženja b.) subjektivno merilo: je afekcijska cena - cena posebne priljubljenosti - pretium affectionis

1.3. SATISFAKCIJANjen smisel je, da oškodovanec dobi subjektivno zadoščanje.Zadoščanje je lahko: - nepremoženjsko (preklic žalitve, objava sodbe) - povračilo v denarju (sodišče odloča po prostem preudarku - odmeri se pravična odškodnina)

1.4. RAZMERJE MED POSAMEZNIMI VRSTAMI ODŠKODNINv prvi vrsti je določena restitucija.

Vendar daje zakon oškodovancu opcijsko pravico: zahteva lahko denarno odškodnino, kar sodišče ugodi, razen, če okoliščine zahtevajo vrnitev v prejšnje stanje.

2. ODMERJANJE ODŠKODNINE

Temeljno načelo je načelo popolne odškodnine (190): bistvo je v tem, da s plačilom odškodnine postane oškodovančev položaj tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka.Odškodnine ne sme biti večja od resnične škode. Pri tem pa je treba upoštevati pravilo compensatio lucri cum damno, po katerem je treba vse morebitne koristi, ki jih je imel oškodovanec zaradi škodnega dogodka poračunati z odškodnino.

Naslednje splošno pravilo pa je, da mora upnik skrbeti, da se škoda ne poveča: kadar je v njegovi sferi možnost, da jo prepreči, mora skrbeti, da posledice ne bodo hujše, ni pa dolžan zmanjševati že nastale škode.

NASPROTNIKI ODŠKODNINE ZA NEPREMOŽENJSKO ŠKODO:- bolečine se ne dajo izbrisati, zato restitucija nepremoženjske škode ni mogoča- z denarno odškodnino nastane premoženjsko neravnotežje (storilec izgubi del premoženja, čeprav ni zmanjšal oškodovančevega premoženja)- to je nemoralno, ker se stem človekove osebnostne dobrine komercializirajo- nemogoče je določiti pravo višino denarne odškodnine

ZAGOVORNIKI ODŠKODNINE ZA NEPREMOŽENJSKO ŠKODO:- restitucija res ni mogoča, vendar pa lahko denar pomeni žrtvi neko zadoščanje - satisfakcijo- priznavanje odškodnine ima vlogo v varstvu človekovega dostojanstva- sodišče odmeri denarno nadomestilo po prostem preudarku - pravična odškodnina

1. NAČIN ODMERJANJA ODŠKODNINE

za KONKRETNO ODŠKODNINO gre, kadar je določljiva = vedno jo je treba dokazati

ABSTRAKTNA ODŠKODNINA pa je pavšalizirana (določi se po v naprej določenih kriterijih) = vedno mora biti podlaga v zakonu

2. ČAS ODMERE ODŠKODNINEPovračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen, če zakon ne odreja kaj drugega (gre za obliko valorizacije, da oškodovanec ne bi bil prikrajšan pri reparaciji svoje škode zaradi poteka časa, ki ga zahteva sodni proces).

Kljub jasni določbi pa v praksi ostajajo težave: pri premoženjski škodi je oškodovanec lahko že pred izdajo sodbe sam reperiral uničeno ali poškodovano stvar (sam je

popravil avto). S trenutkom popravila vozila je postala nedenarna premoženjska škoda denarna škoda in njegov odškodninski zahtevek se je spremenil v čisti denarni zahtevek. Tukaj pa nastopi načelo monetarnega nominalizma in oškodovanec bo lahko zahteval samo še tolikšno število denarnih enot, kakršna je obveznost odgovorne osebe, ne pa tudi vrednost škode na dan sojenja.

podobno je pri nepremoženjski škodi, če odgovorna oseba plača akontacijo na odškodnino, še preden je bila odškodnina prisojena pred sodiščem prve stopnje

3. ZAPADLOST ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI IN PROBLEM ZAMUDNIH OBRESTIOdškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.Od pojma zapadlosti je treba ločiti trenutek, ko:- ko začne teči zastaralni rok za odškodninsko terjatev- ko začnejo teči zamudne obresti na denarno odškodninsko terjatev

Problem zamudnih obresti:

Zamudne obresti so odškodnina določena s pravno normo za nepravočasno plačilo denarnega dolga.= zamudne obrsti od denarne odškodnine za premoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča 1. st., s katero je bila določena odškodnina= zamudne obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodne odločbe sodišča, s katero je bila odškodnina odmerjena= obseg odškodnine4. NOTRANJE OKOLIŠČINE, KI VPLIVAJO NA ODMERO ODŠKODNINE

4.1. ODGOVORNOSTKrivda pri povzročitvi škode načeloma nima vpliva na višino odškodnine. ZOR pa dovoljuje IZJEMO ob določenih pogojih: zvišanje odškodnine pri takoimenovani afektacijski vrednosti (če je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim k.d. znižanje odškodnine v dveh primerih:

kumulativno morajo biti izplnjeni naslednji pogoji: - da škoda ni bila povzročena z namenoma lai iz hude malomarnosti

- da je odgovorna oseba tako šibkega premoženjskega stanja, da bi jo plačilo polne odškodnine spravilo v pomanjkanje - upošteva se tudi gmotno stanje oškodovanca

sodišče lahko zmanjša odškodnino tudi takrat, če je oškodovalec povzročil škodo, ko je delal kaj v oškodovančevo korist (pri tem sodišče upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh - diligentia quam in suis)

4.2. INTENZIVNOST ŠKODETa se upošteva zlasti pri odmeri nepremoženjske škode.Pri odmeri premoženjske škode pa se intenzivnost in trajanje ne priznavata, če se vzpostavi prejšnje stanje, RAZEN, če je dopustno določiti odškodnino za neuporabo uničene ali poškodovane stvari (kupec v garancijskem roku)

4.3. LASTNOSTI POŠKODOVANE OSEBE ALI STVARIVpliv osebnih lastnosti se upošteva zlasti pri osebni škodi (zdravstveno stanje po poškodbi,..)

4.4. KORIST, KI NASTANE IZ ŠKODNEGA DOGODKACompensatio lucri cum damnoTa korist lahko nastane pri poslovni in pri neposlovni škodi.Te koristi se od škode odštejejo

5. ZUNANJE OKOLIŠČINE, KI VPLIVAJO NA ODMERO ODŠKODNINETe vplivajo na odmero odškodnine a ne izvirajo iz odškodninskega razmerja.Pri odmeri se upoštevajo premoženjske razmere. Če je odgovorna oseba šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo spravilo v pomanjkanje, vendar le, če škoda ni povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

6. ODMERA BODOČE ŠKODE

6.1. IZGUBLJEN DOBIČEK (lucrum cessnas)Pri presoji ali je dobiček izgubljen je mogoče vzeti v poštev:- čas, ko se opravi odmera (nemška teorija)- čas, ko je bila sklenjena pravna podlaga, iz katere dobiček izvira (angl. t.)- čas, ko je stranka pogodbo prekršila (ODZ)

Opirati se je treba na pravni temelj dobička;-pri poslovni škodi = kavza pogodbe-pri neposlovni škodi = namera stranka, da bi s stvarjo pridobila korist

6.2. IZGUBLJEN ZASLUŽEK

Razlika med izgubljenim dobičkom in izgubljenim zaslužkom je v tem: da se izguba dobička presoja po vprašanju ali ga je bila stranka voljna pridobiti pri izgubi zaslužka pa gre za izgubo možnosti, sposobnosti za delo Povrne se ves zaslužek, ki bi ga stranka imela, če ne bi bilo škodnega dogodka. Odmerja se zaslužek, ki bi ga žrtev imela v rednem teku stvari. Vendar se tukaj bolj kot pri izgubljenem dobičku upoštevajo subjektivne okoliščine. Zato se lahko odškodnina spremeni, če se ugotovi, da je škoda drugačna, kakor je bila odmerjena.3. OMEJITEV ODŠKODNINEOmejitve določa zakon (omejitev odškodnine glede gostinske hrambe do zneska 10.000 SIT za vse stvari, ki jih gost prinese s seboj).

4. VEČKRATNA ODŠKODNINAJe odškodnina, ki presega enkratni znesek škode. Gre za civilno kazen, ne pa za odškodnino.

5. OBLIKA ODŠKODNINEDenarna odškodnina se lahko določi kot:1. enkratni znesek, ki se odmeri glede na: -višino mesečne rente -verjetno trajanje U življenja (po statističnih podatkih) -z odbitkom eskontnih obresti

2. kot odškodnina v obliki denarne rente v primeru osebnih škod (smrt, telesne poškodbe,..). Plačuje se: -mesečno v naprej, če sodišče ne določi kaj drugega -oškodovanec lahko zahteva kapitalizacijo rente - plačilo v enkratnem znesku: - če mu D ne da zavarovanja, ki ga določi sodišče - iz resnih razlogov (ob slabem zdravju ima nerešeno stanovanjsko vprašanje, ki bi zdravje še poslabšalo)

6. ZASTARANJE ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKAZ zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev odškodninske obveznosti.Vendar, če je imel storilec s škodnim dejanjem tudi korist, ima oškodovanec proti njem še verzijski zahtevek.

ZASTARALNI ROKI:RELATIVNI ROK: 3 leta odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za storilcaABSOLUTNI ROK: 5 let odkar je škoda nastalaKot izjemi od splošnega pravila veljata:-škoda zaradi kršitve pogodb (zastara v istem času kot pogodbena obveznost)-če je škoda storjena s k.d. (ko preteče dolčen rok za zastaranje kazenskega pregona)

Pretrganje kazenskega predona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To pravilo velja samo, če je rok za zastaranje kazenskega pregona daljši.

POVRAČILNI (OBOGATITVENI) ZAHTEVKI

Bistvo teh zahtevkov je, da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist, drugi pa prikrajšanje. Za tak premik premoženja iz sfere ene stranke v sfero druge stranke pa ni pravne podlage.Povračilni zahtevki so: gestija: Je opravljanje tujega posla brez pooblastila. kondikcija: Je izpolnitev dolga, ki ga v resnici ni. verzija: Je vsak drug dogodek, ki povzroči pri eni stranki okoriščanje, pri drugi pa prikrajša.

Razlike med verzijo in kondikcijo: KONDIKCIJE: VERZIJE: -glede nastanka: -zadostuje golo pomanjkanje -potrebno je prikrajšanje na eni in obogatitev pravnega naslova na drugi strani

-glede učinka: -inter partes -erga omnes (učinkuje zoper vsakogar, ki ima obogatenje v rokah)

-glede pr. podlage: -pr. podlaga je obstajala, čeprav -te podlage že od začetka ni bilo z napakami

ZOR: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničla oz. je kasneje odpadla.OZ: kdor je nekaj pridobil na račun drugega je pridobljeno dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

ELEMENTI NEUPRAVIČENE PRIDOBITVE: da gre za prehod premoženja iz sfere ene osebe v sfero druge (fizične ali pravne osebe) da za ta prehod premoženja ni pravne podlage - titulusa da ima ta prehod premoženja brez podlage za posledico okoriščanje na eni in prikrajšanje na drugi strani za tak premik premožemja NI potrebno nobene krivde, saj lahko nastane tudi zaradi naravnega dogodka

PODVRSTE KONDIKCIJSKUH OZ. VERZIJSKIH ZAHTEVKOV GLEDE NA NASTANEK IN POSLEDICE:

Condictio indebiti: pomotna izpolnitev dolga, plačilo tujega dolga, plačilo višjega dolga kot je bil pravi,...

Condictio causa data causa non secuta: kar je bilo dano, pa je pravna podlaga kasneje odpadla.

Condictio ob causam finitam: kar je bilo dano po prenehanju pr. posla.

Condictio ob turpem causam: povračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Stranka, ki je prejela tako izpolnitev jo mora izročiti občini v kateri ima sedež oz. stalno ali začasno prebivališče (v OZ-u tega ne bo več).

Condictio furtiva: okoriščenčevo škodno dejanje.

Condictio sine causa: splošo ime za povračilni zahtevek za plačilo nedolga - ni pravnega temelja.

PRAVILA VRAČANJA:

KDAJ JE TREBA VRNITI TISTI, KAR JE BILO SPREJETO:Pravico do vrnitvenega zahtevka ima tisti:1. ki je kaj plačal v zmoti2. tisti, ki je kaj plačal za to, da bi se izognil sili, ki je lahko poleg fizične ali psihične tudi ekonomska3. tisti, ki je plačal, pa je vedel, da ni dolžan, če si je ob plačilu pridržal pravico zahtevati plačano nazaj4. tisti, kdor je isti dolg plačal dvakrat, pa čeprav enkrat na podlagi izvršilnega naslova(zahteva lahko nazaj prvi znesek iz naslova upnikove neupravičene obogatitve)5. tisti, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti6. če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odškodnine in tudi, če te pravice nima, zahteva od njega naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe

KDAJ NI TREBA VRNITI TISTEGA, KAR JE BILO SPREJETO:1. kdor kaj plača. čeprav ve, da ni dolžan - volenti non fit iniuria (nobena krivica se ne zgoti tistemu, ki jo hoče); v takem primeru velja domneva, da gre za darilo in da ni neupravičene pridobitve2. ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost3. ni vrnitvene obveznosti za manjša darila, ki sta si jih zakonca darovala med ZZ4. ni vrnitvene obveznosti ob ugotovljeni nični pogodbi, če pog. po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali - condictio ob turpem causam5. ni mogoče zahtevati vrnitve naturalne obligacije (to ne velja za poslovno nesposobnega)6. ni mogoče zahtevati vrnitev neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku

OBSEG VRNITVE:Vrniti je treba samo stvar, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.Potem pa je treba vrniti vse plodove in plačati zamudne obresti.Dobroverni pridobitelj ima pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov.Nedobroverni pa ima pravico do povračila koristnih stroškov samo od zneska, ki pomeni povečanje vrednosti ob vrnitvi.

I. GESTIJE; NEGOTIORUM GESTIO - POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA

Poslovodstvo brez naročila je prostovoljno in zavestno opravljanje tujih poslov in zadev brez veljavne zakonite, uradne ali pravnoposlovne pooblastitve.Če dominus odobri ravnanje gestorja, pomeni ta odobritev ponavadi priznanje mandatnega razmerja za nazaj.

1. PREDPOSTAVKE GESTIJSKEGA ZAHTEVKA

1.1. DOPUSTNOSTDopustna gestija: tujega posla se sme nekdo lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. - NUJNA GESTIJA (negotiorum gestio necessaria): če tujega posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda- KORISTNA GESTIJA (negotiorum gestio utilis): če bi bila zamujena očitna korist Korist je lahko jasna in pretežnaNačelo utiliter coeptum: dejanje je koristno v času, ko je bilo opravljeno, čeprav korist pozneje odpade ali če pričakovani uspeh ne nastane.

Nedopustna gestija: -če jo gospodar prepove, razen, če bi prepoved pomenila poseg v javne interese ali načela morale -če je gospodar ne prepove, toda je ni mogoče opredeliti za nujno ali koristno

Priviligiran primer nedopustne gestije:Kdor opravlja tuj posel z namenom drugemu pomagati, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za poslovodstvo brez naročila ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imel, vendar največ toliko, kolikor znaša korist, ki jo je drugi dosegel.

1.2. LASTNOST POSLA, DA JE TUJ IN DA SE GESTOR TEGA ZAVEDAPogoj za gestijo je, da gre za tuj posel. Če gestor opravi lasten posel, misleč, da gre za tujega, ne gre za gestijo ampak eventuelno za verzijski zahtevek.

Tuj posel je tisti: ki že po vsebini kaže, da sodi v dominusovo sfero če je opravljen z namenom, da naj velja za gospodarja posel je lahko le delno tuj

1.3. SPOSOBNOSTSPOSOBNOST GESTORJA: Za metrialno dejanje ni potrebna nobena sposobnost.Za pravna dejanja pa veljajo glede sposobnosti pravila o zastopstvu; nesposoben gestor lahko gospodarja zaveže, če nastopa kot direktni zastopnik in gre za dopustno gestijo.

SPOSOBNOST GOSPODARJA:Gestorjevo ravnanje zaveže dominusa, če zaveza nastane iz nepravnega dejanja (popravilo podirajoče se stavbe, čeprav je gospodar poslovno nesposoben).S pravnim poslom pa gestor ne more zavezati gospodarja, če je ta poslovno nesposoben, pa čeprav nastopa v njegovem imenu. V takem primeru lahko nastopa gestor le kot indirektni zastopnik.

2. UČINKI GESTIJE

2.1. NEDOPUSTNA GESTIJA - ODŠKODNINSKA ZAVEZA če je gestija nedopustna, ker jo je prepovedal gospodar, je gestor dolžan plačati ne le škodo ampak tudi izgubljeni

dobiček če je gestija nedopustna iz ostalih razlogov mora gestor na lastne stroške vzpostaviti prejšnje stanje ali pa plačati

celotno škodo, če vzpostavitev ni mogoča

2.2. DOPUSTNA GESTIJAGestorjeve dolžnosti pri dopustni gestiji so: dolžan se je ravnati po dejanskih ali verjetnih namenih dominusa posel je dolžan opraviti skrbno, tako, da dominus nima škode nadaljevalna dolžnost (če je gestor posel prevzel, ga mora, kolikor je to mogoče opraviti do konca) notifikacija (gestor je dolžan o opravljenem poslu dominusa čimprej obvestiti) edicijska dolžnost in dolžnost obračuna (po končanem poslu mora gestor položiti račun in izročiti vse koristi)

2.3. PRAVICE GESTORJA IN DOLŽNOSTI DOMINUSAGestor ima pravico:A. da ga dominus oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase in da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenuB. da mu dominus povrne vse potrebne in koristne stroškeC. če gestor takrat, ko je opravil posel še ni nislil, da bo zahteval stroške, povračilni zahtevek ni dopusten - venire contra

factum propriumD. od dominusa lahko zahteva pretrpljeno škodoE. če je gestor odvrnil škodo od dominusa ali mu pridobil korist, ki povsem ustreza dominusovemu interesu ima tudi pravico do primerne nagrade

3. NEPRISTNO POSLOVODSTVOTEORIJA: šteje med nepristno gestijo tudi situacijo, ko je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov(popravi stol in nato ugotovi, da ni njegov).Gestor nima gestijskega zahtevka mapak kvečjemu zahtevek po pravilih neopravičene obogatitve.

ZOR: pa kot nepristno poslovodstvo opredeljuje samo primere, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, čeprav ve, da je tuj.Tisti, čigar posel je nekdo opravljal lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in povrnitev škode.

4. POSEBNI PRIMERI GESTIJ- nagrada za reševanje (po Z o pomorski in notranji plovbi)

- generalna havarija (ko kapitan vrže v vodo blago le nekaterih - tisti, katerih blaga ni zmetal, morajo prispevati k omilitvi škode)- kdor najde stvar in jo da upravičencu na razpolago- potopljene stvari

II. KONDIKCIJE

Gre za primere, o solvens izpolni dolg akcipiensu, ne da bi za tako izpolnitev obstajal pravni temelj in ne da bi želel izpolniti kljub temu, da pravni temelj ne obstoji.

- stranki mislita, da obveznost obstaja, čeprav ni nikoli obstajala ali pa je ibstajala, pa je že bila izpolnjena- obveznost obstoji, toda izpolnitev je neutemeljena, ker stranka misli da dolguje drug predmet, kot ga v resnici (indebitum ex re) je nasprotna stranka druga oseba, kot v resnici je ( indebitum ex persona)

- podlaga za obveznost obstoji, toda od pogoja je odvisno ali bo obveznost sploh nastala- 2kratno plačilo dolga

Gre za izpolnitev, ki je opravljena brez pravnega temelja (kavze), zato se povračilni zahtevek imenuje condictio sine causa.

1. TEORIJE O KONDIKCIJSKIH ZAHTEVKIH nihče se ne sme okoristiti na račun drge stranke (slabost te teorije je, da to pravilo ni absolutno) upoštevati je treba subjektivno stališče stranke: ali bi ta izpolnila, če bi vedela za dejansko stanje (VIRTUALNI PRIDRŽEK) Slabost te teorije je, da stranka včasih ve za dejansko stanje, pa vseeno izpolni, ker se hoče izogniti negativnim posledicam (plača telefon, da ga ne odklopijo, čeprav ve, da ga je že plačala) teorija o poslovni podlagi (ali je bil poslovni namen dosežen ali ne)

ZOR: velja obogatitveno načelo, kot izjema pa vrnitveno načeloOZ: velja obogatitveno načeloVrnitveni zahtevek: stranka zahteva to, kar je dala, ne glede na to, ali ima druga stranka od tega kakšno korist.Obogatitveni zahtevek: prejemnik je dolžan vrniti za toliko, kolikor je obogaten, drugi pa lahko terja le toliko, kolikor je prikrajšan.

2. PREDPOSTAVKE KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKA- pravni temelj izpolnitve NE OBSTOJI- obstoj pravnega razmerja, ki ni v skladu s poslovno podlago- pravno razmerje je veljavno sklenjeno, izpolnitveni zahtevki pa so šele pričakovanja- pravno razmerje je pravilno in so v izpolnitveni fazi podani zadržki neveljavnosti- ni pa odločilno, če stranka izpolni v zmoti

2.1. NEOBSTOJ OZ. NEVELJAVNOST OBVEZNOSTNEGA RAZMERJANEOBSTOJEČ DOLG: Neobstoječa obveznost je lahko:- absolutno neobstoječa: ni nikoli obstajala- relativno neobstoječa: če gre za izpolnitev napačni osebi ali za izpolnitev napačnega predmeta

NAPAČEN DOLG ZARADI NAPAKE V SKLENITVENI OBVEZNOSTI:Obveznost iz pravnega posla je lahko neveljavna, ker niso izpolnjene predpostavke dopustnosti volje, včasih oblike.Posel je neveljaven tudi zaradi napačne kavze (šele po sklenitvi najemne pog. ugotoviš, da si lastnik najete stvari).

VELJAVNO SKLENJENA A ŠE NEUČINKOVITA PRAVNA RAZMERJA:Posel je lahko veljavno sklenjen a učinkoval bo šele, ko bo izpolnjen pogoj. Do takrat obveznost ne obstoji, gre le za pričakovanje. Morebitno plačilo bi stranka lahko zahtevala nazaj.

Teoretiki ne štejejo med pričakovane pravice tiste, ki izvirajo iz posla vzajemne narave. Pri njih ima stranka pravico, če nasprotna stranka še ne izpolni, uveljavljati ugovor neizpolnitve - exceptio non adimpleti contractus.Stranka lahko najprej zahteva izpolnitev razdrtja pogodbe in šele nato kondicira.

RAZVELJAVITEV OBVEZE, PRENEHANJE, NIČNOST IN IZPODBOJNOST:Obveza preneha če se izpodbije.NIČNOST učinkuje sama po sebi (sodišče jo ugotovi v pedhodnem vpr. v primeru kondiciranja).IZPODBOJNOST: potrebna je najprej konstitutivna odločba sodišča, šele nato kondiciranje.

Naturalna obveznost je veljavna ni jo lahko D plača; kljub temu pa je dovoljena kondikcija, če je solvens poslovno nesposobna oseba.

2.2. NAPAKE V IZPOLNITVITudi pri izpolnitvenem aktu morajo biti izpolnjene predpostavke dopustnosti, sposobnosti, volje in oblike, vendar so tu nekatera pravila manj stroga:- izpolnitev je veljavna kljub nesposobnosti D (neveljavna je samo, če je dolg nedospel ali negotov)- izpolnitev je veljavna tudi, če se opravi nesposobnemu U

3. PRIKRAJŠANJE SOLVENSA IN OKORIŠČANJE ACIPIENSAPRIKRAJŠANJE je izguba kakršnekoli premoženjske ali nepremoženjske koristi.OKORIŠČENJE je nedopustno, razen, če ga zakon posebej ne dovoljuje.

3.1. NEPRIVOLITEV SOLVENSA V PRIKRAJŠANJEZMOTA:Kondikcija je priznana pri izpolnitvi zaradi zmote, pa tudi zaradi sile ali grožnje.Sporno je, ali mora biti zmota opravičljiva. Po nekaterih mnenjih, ki so sprejemljivi je kondikcija dopustna tudi pri neopravičljivi zmoti. Stranka lahko zahteva kondikcijo, vendar pa je odškodninsko zavezana, če zaradi svoje malomarnosti drugi stranki povzroči škodo.

NEPRIVOLJENJE:Neprivoljenje v prikrajšanje je pogoj za kondikcijo. Pri presoji se upošteva resnična volja, ne pa solvensova izjava. Od neprivolitve kot pogoja za kondikcijo pa velja izjema: če stranka izroči prejemniku dajatev zato, da bi preprečila njegovo nedovoljeno dejanje ima solvens kondikcijo, čeprav je privolil v to, da acipiens dobi korist (plačilo v sili).

4. NEDOPUSTNOST KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKAV mnogih primerih kondikcijski zahtevek ni dopusten, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji zanj. To velja, kadar so drugi razlogi močnejši od razloga prikrajšanja.Zahtevek ni dopusten: -če bi bil v nasprotju z moralo -če zakon nalaga posebno varstvo acipiensa -če je izpolnitev že priznana z aktom drž. organa, če bi bilo povračilo neprimerno, ker je kljub kakšni napaki poslovni namen sklenjenega pr. razmerja dosežen.

4.1 POVRAČILNI ZAHTEVKI V NASPROTJU Z MORALNIMI NAČELIPovračilni zahtevek ni moralno dopusten:- če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno dejanje obeh strank (condictio ob turpem causam)- če povračilo ogroža socialno šibkega upnika (če kdo neutemeljeno plača odškodnino za telesne poškodbe, smrt je kondikcija nedopustna, če so bili zneski plačani poštenemu prejemniku)- če bi acipiens s plačilom (povračilom) zašel v slabši položaj kot v primeru, ko mu sploh ne bi bilo izpolnjeno- vrnitev manjših daril med zakoncema

5. VSEBINA KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKAOkoriščenec je dolžan vrniti korist, ki jo še ima.

Vrnitev koristi pomeni: -naravna restitucija (vrnitev v prejšnje stanje) -civilna restitucija (denarna protivrednost, če naravna restitucija ni možna)

Če je okoriščenec v dobri veri, je dolžan vrniti le toliko, kolikor od stvari še ima = dosežena korist.Če stvari nima več, ker jo je brezplačno odsvojil ali pa se je brez njegove krivde uničila, nima ničesar več in ni dolžan ničesar vrniti.Če pa stvari nima več, ker jo je brezplačno odsvojil, mora vrniti to, kar je za njeno odsvojitev prejel.

V vseh teh primerih, ko stvari ni mogoče vrniti, pa vendarle lahko obstoji kondikcijski zahtevek glede koristi, ki jo je prejemnik imel z uporabo stvari v svojo korist. Korist je treba vrniti po vrednosti v času, ko se povračilo zahteva oz. ob izdaji sodne odločbe.

6. PRAVICA VRAČANJAČe imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo pravila o izpolnjevanju dvostranskih pogodb; ena stranka ni dolžna izpolniti pred drugo.

7. NEDOBROVERNI PREVZEM IZPOLNITVE (condictio furtiva)Če acipiens sprejme neutemeljeno izpolnitev, pa glede nje ni bil v dobri veri, ne gre za povračilni, ampak za odškodninski zahtevek.Odgovoren je za celotno škodo:- vrniti mora vse za kar se je obogatil- vse plodove- plačati vrednost stvari, če je bila ta naključno uničena, kajti s sprejemom je ustvaril položaj ugoden za škodo (casus mixtus)- če je stavr prodal: mora plačati kupnino in vrniti vrednost stvari na dan vrnitvenega zahtevka

8. STRANKIIzpolniev se nanaša na razmerje inter partes: SOLVENS lahko zahteva plačilo le od ACIPIENSA, ne pa od tretjega. Izjemoma bi lahko zahteval vrnitev tvari tudi od tega, vendar le, če jo je ta pridobil od acipiensa brez pravnega naslova (v tem primeru bi šlo za verzijski zahtevek !!).

8.1. TRISTRANSKA RAZMERJAASIGNACIJA: asignat zahteva s kondikcijskim zahtevkom povračilo od asignataCESIJA: D plača cedentu; cesionar je prikrajšan in ima kondikcijski zahtevek proti cedentuZASTOPNIŠKO RAZMERJE: gestijaPLAČILO TUJEGA DOLGA: plačniku je tako ali tako priznan regresni zahtevek, ki pa nastane le, če U te pravice nanj prenese.

KONKURENCA KONDIKCIJSKUH IN DRUGIH ZAHTEVKOV

KONDIKCIJA IN LASTNINSKA TOŽBA (rei vindicatio)Tisti, ki pridobi stvar ponavadi postane lastnik te stvari (solvens ima proti njemu le kondikcijo in ne vindikacije).Če pa acipiens ni postal in ostal lastnik, pa sme solvens uveljavljati svojo LP : izbira med rei vindicatio in kondikcijskim zahtevkom, ki ga je lažje dokazati.

ODŠKODNINSKI IN KONDIKCIJSKI ZAHTEVEKPri reparacijskem zahtevku ni treba dokazovati krivde, temveč samo okoriščenje, to pa je lažje dokazati.

ZASTARANJEVelja splošni zastaralni rok: 5 let.

III. VERZIJA

To je okoriščanje ene stranke na račun druge stranke, ki je neupravičeno prikrajšana, pa ne gre ne za gestijo (neutemeljeno opravljen posel) ne za kondikcijo (neutemeljena izpolnitev).Verzija se uveljavlja, kadar drugi povračilni zahtevki odpovedo ali pa, če je njeno uveljavlajnje lažje od uveljavljanja kakšnega drugega zahtevka (subsidiarnost torej ni kogentna).

1. PREDPOSTAVKE VERZIJSKEGA ZAHTEVKAVerzije so subsidiarni zahtevek; so pa primernejši, ker ni treba dokazovati krivde oz. vzročne zveze.

1.1. PREMIK PREMOŽENJA BREZ PRAVNEGA TEMELJAPremik nastane lahko: zaradi naravnega dogodka (voda odtrga zemljo enemu in jo naplavi drugemu) s človekovim dejanjem: -z dejanjem prikrajšanca (svoje delo vloži v tujo korist) -z dejanjem okoriščenca (če uporabi tujo stvar v svojo korist) z dejanjem tretjih (banka prenese denar na napačen račun) verzije zaradi kontraktov, ki so jih sklenile trtje osebe = ex alieno contractu - obogatitev iz tuje pogodbe

1.2. NEOBSTOJEČA KAVZAPomeni, da za okoriščanje ni razloga niti v volji strank niti v zakonu.

2. ZNAČILNOSTI PRIKRAJŠANJA IN OKORIŠČANJAPRIKRAJŠANJE: je izguba premoženjske ali nepremoženjske koristiLahko je: -osebno (nudenje svojega dela) ali pa -premoženjsko (uporaba stvari)

OKORIŠČANJE: je vsakršna korist, ki jo je mogoče oceniti v denarju. Lahko je: -neupravičeno povečanje premoženja -neutemeljen prihranek izdatkov -povečanje aktiv, zmanjšanje pasiv, vrnitev zdravja,..

Med okoriščanjem in prikrajšanjem pa mora obstajati VZROČNA ZVEZA.

3. VERZIJSKI ZAHTEVEKZ verzijskim zahtevkom je v prvi vrsti mogoče zahtevati vrnitev v naravi, če stvar še obstoji.Vloženega dela ni mogoče vrniti v naravi, zato, ga je potrebno oceniti:- delo, ki nima materialnega rezultata- delo vloženo v premoženje ali v nastanek nove stvari (premoženjski rezultat)

Kot korist pridobitelja se obravnava tudi delo, vloženo z namenom preprečiti poslabšanje premoženja.Dobiček se v teoriji ne priznava v okviru verzijskega zahtevka. Vendar, če je dobiček nastal sam po sebi, ne pa zaradi okoriščančevega prispevka, ga je treba vrniti.

3.1. VERZIJSKI ZAHTEVEK SPRIŠO SPREMENJENIH OKOLIŠČINSpremenjena korist se vrača kot nadomestna korist:- če gre za odsvojitev stvari: nadomestna koris je tista, ki jo stranka prejme za odsvojeno stvar- pri uporabi stvari je nadomestna korist prihranek stroškov, ki bi jih stranka sicer imela

Splošno pravilo: stranka ne more zahtevati več, kot je prikrajšana in tudi ne več, kakor je nasprotna stranka okoriščena !!

3.2. POSLEDICA PRENEHANJA KORISTČe je stvar uničena ali je nima več, mora okoriščenec vrniti vrednost, ki jo je stvar imela ob uporabi (enako kot pri kondikciji).

3.3. VERZIJSKI ZAHTEVEK Z ODŠKODNINSKIMI ELEMENTINedobroverni okoriščenec je odškodninsko zavezan, tako kot nepošteni posestnik.

3.4. ZMANJŠANJE VERZIJSKEGA ZAHTEVKAZmanjša se za kolikor se okoriščencu priznajo stroški, kot nasprotni verzijski zahtevki proti prikrajšancu. Nujni stroški se vrnejo ne glede na vrednost ob vrnitvi, koristni pa se vrnejo le, če je stvar ob vrnitvi več vredna (enako kot pri kondikciji).

4. STRANKE VERZIJSKEGA ZAHTEVKA

Prikrajšanec / okoriščenec

5. ZASTARANJESplošni zastaralni rok: 5 let.

6. RAZMERJE MED VERZIJSKIMI IN DRUGIMI ZAHTEVKI

RAZMERJE MED VERZIJO IN KONDIKCIJO / GESTIJO:Verzija ima dopolnilni pomen: uveljavlja se, ko ni mogoče uveljaviti drugih zahtevkov.Uporabi pa se verzija tudi takrat, ko je uveljavljanje verzije glede dokazovanja lažje kot pa uveljavljanje drugih povračilnih zahtevkov.

RAZMERJE MED VERZIJO IN DRUGIMI NEPOVRAČILNIMI ZAHTEVKI:Stranka se lahko zadovolji z manjšim verzijskim zahtevkom, namesto z večjim odškodninskim, pri katerem bi morala dokazati tudi odgovornost.Isto velja za konkurenco s stvarnopravnimi zahtevki: stranka lahko uveljavlja verzijski ali vindikacijski zahtevek.

UČINKI OBVEZNOSTI

RELATIVNA RAZMERJA

Obligacijsko razmerje med dvema strankama se tretjih oseb ne tiče, ker te iz njega ne pridobijo nobenih pravic ali obveznosti (res inter alios acta neque nocere neque prodese potest).Vendar pa je tretji dolžan tuje OR priznavati kot dejastvo, v katerega nima pravice posegati, ker bi bil sicer odškodninsko odgovoren.

RAZMERJE MED NASLEDNIKI STRANK

UNIVERZALNO NASLEDSTVO: npr.: dedovanje;Prenesejo se vse pravice in obveznosti, v kolikor katere od teh niso po naravi zavezane le z osebo pravnega prednika.Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo se na dediče oškodovanca prenese le, če je pravnomočno prisojena ali s pisno pogodbo priznana.

SINGULARNO NASLEDSTVO: prenos posamezne pravice;Posamezna pravica se lahko prenaša, kolikor ni namenjena posameznemu U oz. D. Prenos pravice upnika se opravi s cesijo ali prenosom VP.Upravičenec lahko svojo terjatev prenaša samostojno, dolžnik pa dolga ne more prenesti samostojno.

IZPOLNITEV

Izpolnitev je dejanje dolžnika z namenom doseči določen namen v obveznostnem razmerju. Pri pravilni izpolnitvi pridržki in pogoji niso dopustni.Izpolnitev je lahko: -premoženjska ali -nepremoženjska

- izpolnitev kot ravnanje: opustitev, storitev- izpolnitev kot predmet: spolnitev

1. SUBJEKTI IZPOLNITVE

SOLVENS IN ACIPIENS:Načeloma se mora izpolnitev opraviti med strankama OR: D mora izpolniti U.Glede njune sposobnosti velja:- solvens, ki nima sposobnosti, lahko vseeno veljavno izpolni dolg, ki je resničen in dospel (če taka oseba plača nevtralen se lahko izpolnitev spodbija)- plačilo nesposobnemu acipiensu je veljavno le, če je bil predmet uporabljen v njegovo korist ali pa če je predmet še pri njem, ali pri naknadni konvalidaciji, ko postane poslovno sposoben

IZPOLNITVENI POMOČNIKI IN ZASTOPNIKI:Če ne gre za izpolnitev, ki jo je treba opraviti osebno, jo solvens lahko opravi po svojem zastopniku ali izpolnitvenemu pomočniku.Izpolnitev pa mora biti opravljena s skrbnostjo, ki se zahteva od solvensa.Tudi U ima lahko svoje zastopnike ali izpolnitvene pomočnike. Zastopstvo lahko obsega izterjavo.Osebi izpolnitve sta lahko določeni tudi s pogodbo U in D.

TRETJA OSEBA KOT SOLVENS:Upnik je dolžan plačilo tretjega sprejeti, če:- ima ta pravni interes ali- če treji ponudi izpolnitev v sporazumu z dolžnikom

Upnik pa je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem in to proti dolžnikovi volji (ta lahko izpolnitev prepreči samo, če sam ponudi izpolnitev).Splošni pogoj, da lahko tretji izpolni D dolg, pa je seveda ta, da dolg ne sme biti strogo oseben.

TRETJA OSEBA KOT ACIPIENS:Primerna sta: plačilo putativnemu dediču: plačilo njemu je veljavno (položaj je tak, kot da bi nepravi dedič zastopal pravega) plačilo pooblaščencu čigar pooblastilo je ugasnilo. Izpolnitev je veljavna, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za

prenehanje pooblastila.

2. PREDMET IZPOLNITVE

IDENTIČNOST PREDMETA:Dolžnik je dolžan izpolniti to, kar se je zavezal. Če kvaliteta ni posebej določena, mora opraviti storitev ali dajatev srednje kakovosti. Če izpolnitev ni takšna, kakor je bilo dogovorjeno ima U pravico zahtevati resnično dolgovano stvar.Upnik tudi ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen, če iz kavze dogovora izhaja kaj drugega.IZJEMA velja glede denarne izpolnitve: U mora sprejeti delno denarno izpolnitev, razen, če ima poseben interes, da jo odkloni.Načeloma delne izpolnitve torej ni dolžan sprejeti, sme pa jo.Odklonitev sprejema pravilne ali delne denarne izpolnitve pomeni U zamudo !!

ZAPOREDJE PLAČIL:Zaporedje po volji strank:

Če je dolgov več, se šteje za plačanega tisti, o katerem se stranki dogovorita. Če dogovora ni, določi D, kateri se šteje za plačanega, če pa ta molči, nastopi zakonito zaporedje.

Zakonito zaporedje:Če je terjatev več, se šteje za plačano tista, ki najbolj bremeni D. Če kriterij bremena ne pride v poštev, se terjatve plačajo v zaporedju kot so nastale. Če so nastale hkrati, se poplačajo v sorazmerju.

Kadar D dolguje poleg glavnece tudi stranske terjatve, je vrstni red vračunavanja tak: - najprej se odplačajo stroški- nato obresti- in nazadnje glavnica

Zaporedje plačil: dogovor takšno kot ga določi D če D ne določi: -najprej tiste, ki najbolj bremenijo D (najprej dospela terjatev) -če dospejo hkrati > tiste, ki imajo najmanjše varstvo -če imajo enako varstvo > tiste, ki se iztožujejo,.. če pa ti kriteriji ne pridejo v poštev: -se plačajo v zaporedju kot so nastale -če so nastale hkrati, se poplačajo v sorazmerju

PLAČILNI STROŠKI:Če ni drugega dogovora nosi stroške prevoza, listin, dovoljenj,.. dolžnik.

3. KRAJ, ČAS IN NAČIN IZPOLNITVE

3.1. KRAJ IZPOLNITVEGlede kraja izpolnitve ločimo:- prinosnino: dolg mora D prinesti na U prebivališče (načeloma denarne)- iskovino: po izpolnitev mora priti U na D prebivališče (načeloma nedenarne)

Lastnosti prinosnine / iskovine lahko določita stranki. Če ničesar ne določita in tudi iz narave posla ni razvidno, za kaj gre, se šteje izpolnitev za prinosnino.

DOLOČITEV IZPOLNITVENEGA KRAJA PO STRANKAH: Stranki lahko sami določita kraj izpolnitve, razen, če ta ni določen s kogentno normo (npr.: prodajalec opravlja servis izdelkov pod garancijo v kraju, kjer je bil izdelek prodan).Določitev kraja je možna tudi s sprejemom transportne klavzule v pogodbi (nakladni ali namembni kraj).

IZPOLNITVENI KRAJ GLEDE NA NARAVO IN NAMEN POSLA: nepremičnine se izročijo tam kjer ležijo individualno določene premičnine, se tudi izročijo tam kjer so, če stranki vesta, kje so

ZAKONITO DOLOČENI IZPOLNITVENI KRAJ:- nedenarna izpolnitev je iskovina - denarna izpolnitev pa je prinosnina

3.2. ČAS IZPOLNITVEDOSPELOST je izpolnitveni čas; čas, ko ima U pravico terjati in ko je D dolžan plačati.ZAMUDA: - če čas dospelosti ni določen, terjatev dospe takoj, ko je zaveza nastala, zamuda pa nastane šele z opominom U - če je čas dospelosti določen, zamuda nastane že z dnem dospelosti (dies interpelat pro homine)

Določitev časa spada v sklenitveno fazo pogodbe;1) če je čas bistven element pog., gre za FIKSNI POSEL (posel je fiksen, če je to posebej določeno) Neizpolnitev v določenem času ima civilno sankcijo: ex lege razveza pogodbe.

2) če čas ni bistven element pogodbe se obveznost lahko izpolni tudi po preteku izpolnitvenega časa, če je taka izpolnitev še v skladu s kavzo pogodbe (NEFIKSNI POSLI)

DOLOČITEV ČASA:Načeloma je odvisna od volje strank. čas je lahko prepuščen odločitvi ene od strank; če ga ta ne določi, potem ga na zahtevo druge stranke določi sodipče če roka ni mogoče določiti na ta način; lahko U zahteva takojšnjo izpolnitev in jo D lahko takoj izpolni če stranki roka ne določita, se ga določi glede na naravo posla in običaje

IZPOLNITEV PRED DOSPELOSTJO:Ali je izpolnitev pred dospelostjo dopustna, je odvisno od tega v čigavem interesu je dospelost določena: če je čas določen le v korist D, sme ta izpolniti tudi pred dospelostjo, vendar mora o tem obvestiti U in paziti, da ne

izpolni ob neprimernem času U sme zahtevati predčasno izpolnitev le, - če je dospelost določena izključno v njegovo korist - če mu D ni dal obljubljenega zavarovanja

D sme odračunati koristi, ki jo ima U od predčasne izpolnitve - DISKONTIRANJE - (velja, da je diskont dopusten, če to določa zakon).

SPREMEMBA DOSPELOSTI:Spremembe nastanejo v naslednjih primerih:- stečaj: nedospele terjatve z uvedbo stečaja postanejo dospele (ex lege)- moratorij: rok je določen z ukrepom državnega organa (v tem času obresti ne tečejo, zastaranje se ustavi)- milostni rok: v zakonu določenih primerih ga določi državni organ (z njim se dospelost ne spremeni, ampak nastopi le nedopustnost izterjave v tem roku)

ČAS IZPOLNITVE DENARNIH OBVEZNOSTI:1. če je sporazum, gre lahko za neposredno izpolnitev 2. če pa sporazuma ni, se šteje: - obveznost je poravnana, ko prispe nakazilo v upnikovo banko, njemu v dobro Fizične osebe - ZVP: obveznost je poravnana na dan, ko je položnica plačana Pravne osebe - ZOR - posredovanje PTT: obveznost je plačana z dnem nakazila, če je tako določeno s pogodbo - plačevanje s čekovno knjižico: rok plačila je dan plačila na določen račun

4. NAČIN IZPOLNITVE

V kolikor se stranki ne dogovorita o načinu plačila, veljajo običaji !

IZROČITEV GENUSA:- če K sam izbere blago v skladišču P > šteje se, da je blago izročeno K še preden je izročeno prevozniku- če K ne pride pravočasno prevzeti blaga > P sam izloči blago in s tem se prenese riziko na K- če se generične stvari po naravi ne dajo izločiti > šteje se, da je blago izročeno, ko je P kupca o tem obvestil in napravil vse potrebno za prevzem

IZROČITEV PO PREVOZNIKU:- če prevoznik zastopa pošiljalca > izročitev je opravljena, ko ga prevoznik na namembnem kraju izroči prevzemniku- če prevoznik zastopa prevzemnika > izročeno je že s tem, ko ga prevoznik prevzameČe se stranki ne moreta dogovoriti, katera rešitev pride v poštev, obvelja druga varianta.

PLAČILO V VREDNOSTNIH PAPIRJIH:Je dopustno, če je tako dogovorjeno. Če D ne izroči VP v roku, lahko U zahteva plačilo v denarju.

5. DOKAZI IZPOLNITVE

Dejstvo, da je dolg poravnan dokazuje DOLŽNIK. Listine, ki olajšujejo dokazovanje: pobotnica: izda se ob izpolnitvi, če D to zahteva (iz nje mora biti razvidna kavza, zakaj je dolg plačan) zadolžnica / obveznica: zadolžnica je pismena izjava D, da je upniku zavezan za določeno izpolnitev. Z vrnitvijo zadolžnice se domneva, da je dolg plačan.

6. UČINKI PLAČILAS plačilom dolg popolnoma ugasne.

SUBROGACIJA: izpolnjena terjatev preide na novega upnika z vsemi ali nekaterimi obveznostmi, prvotni D pa ostane zavezan.Prvotni U prenese na novega vse pravice iz obligacijskega razmerja z D v istem obsegu.

RAZLIKA od CESIJE je v tem: da pri subrogaciji za prvotnega U preneha OR, ko prejme izpolnitev in novi U od D ne more zahtevati več, kot je plačal upniku.

Subrogacija je lahko: - pogodbena (prostovoljna)- zakonska (ko izpolni nekdo, ki ima pravni interes, preide terjatev po zakonu nanj)- nujna (mandatar je dolžan prepustiti mandantu korist, ki izvira iz poslov)

POJEM KRŠITVE OBVEZNOSTI

Kršitev pogodbe lahko pomeni:- NEIZPOLNITEV: stranka obveznosti sploh ne izpolni oz. izpolni, pa ne tisto, kar je v zavezi; U ima pravico, tako izpolnitev odklonit

- NEPRAVILNA IZPOLNITEV: U sicer sprejme izpolnitev, vendar ker je ta slaba uveljavlja sankcije kršitve obveznosti

- POVZROČITEV NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE: D zakrivi krivdno tako nemožnost oz. dogodek, katerega posledica je nemožnost (casus mixtus)

Ugovori pri vzajemnih obveznostih:- exc non adimpleti contractus (ugovor neizpolnitve)- exc non rite adimpleti contractus (ugovor nepravilne izpolnitve)- ugovor ogroženosti

Pravica do odstopa pride v poštev le pri odplačnih pogodbah.

SANKCIJE:

NEIZPOLNITVE: objektivne sankcije: -pravica do odstopa -zamudne obresti -nadomestna izpolnitev subjektivne sankcije: -odškodnina -pogodbene kazni -penali

NEPRAVILNE IZPOLNITVE: objektivne sankcije: -jamčevanje za napake -objektivna odškodninska odgovornost subjektivne sankcije: -krivdna odškodninska odgovornost

NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE: -odškodninska odgovornost

1. NAKNADNA NEMOŽNOST IZPOLNITVE, ZA KATERO JE ODGOVORNA STRANKA

NEMOŽNOST pomeni, da obveznosti ni mogoče izpolniti v času, ko bi se glede na kavzo posla izpolnitev štela za veljavno. trajna nemožnost: šteje se, da gre za nemožnost izpolnitve začasna nemožnost: nemožnost se presoja po tem, ali jo je mogoče opraviti vsaj do takrat, ko bi tudi poznejša izpolnitev

ustrezala namenu pogodbe

UNIČENJE STVARI:- species: zaradi uničenja stvari je izpolnitev nemogoča- genus: stranka mora izpolniti obveznost, dokler še kaj te vrste stvari eksistira (genus perire non consetur)

Dolžnik lahko zakrivi nemožnost izpolnitve, če:- zaradi svoje nepazljivosti uniči predmet izpolnitve, ki je species- krivdno ustvari položaj, v katerem se predmet po naključju uniči (casus mixtus - 138.)

POSLEDICE NEMOŽNOSTI IZPOLNITVESankcija je ODŠKODNINA ! - povračilo zaradi neizpolnitve pogodbe

Stranka, ki ni povzročila nemožnosti, ima opcijo - možnost izbire:- odstopi od pogodbe: zahteva koristi, ki bi jih imela, če bi pogodbo sklenila z drugim D (negativni pogodbeni interes)

- vstraja pri pogodbi: U je še vedno dolžan nasprotno izpolnitev, zahtevati pa sme vrednost izpolnitve D (pozitivni pog. int)

Nadaljno škodo sme U zahtevati po splošnih pravilih odškodninskega prava.

DELNO NEMOGOČA IZPOLNITEV: odstop ni dopusten, če iz kavze pravnega razmerja izhaja, da tudi delna izpolnitev ustreza volji strank ob sklenitvi pogodbe.

ČE DOLŽNIKOVO IZPOLNITEV ONEMOGOČA UPNIK: obveznost D avtomatično preneha, obveznost U pa ostane v veljavi. D terjatev proti U se zmanjša za toliko, kolikor je sam imel koristi, ker je bil prost svoje obveznosti.

2. NEIZPOLNITEV

I. DOLŽNIKOVA ZAMUDA - mora solvendi

Do zamude pride zaradi neizpolnitve ob dospelosti. Čas dospelosti in nastop zamude se nujno ne prekrivata:- če je rok za izpolnitev DOLOČEN: zamuda nastopi na dan dospelosti (dies interpellat pro homine)- če pa rok za izpolnitev NI DOLOČEN: neizpolnitev ob dospelosti še ne pomeni zamude; Zamuda nastopi šele potem, ko -U pozove D z opominom -z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev

1. PREDPOSTAVKE ZAMUDE Ali se izpolnitev z napakami obravnava kot napačna izpolnitev (JAMČEVALNE SANKCIJE) ali kot neizpolnitev

(ZAMUDNE SANKCIJE) ?

Po ZOR-u je treba pri opredelitvi pojma neizpolnitve izhajati iz kavze pogodbe. Če iz nje ni videti, da nepravilna izpolnitev nima dovolj elementov, da bi jo lahko šteli za izpolnitev, jo lahko U deklarira za neizpolnitev.

Ali se lahko delna izpolnitev šteje za izpolnitev ?Delna izpolnitev se šteje za izpolnitev z napako na delu stvari (tudi tu je treba izhajati iz kavze pogodbe).Delna neizpolnitev se lahko šteje tudi za neizpolnitev, če to izhaja iz kavze. U ima pravico odkloniti nepravilno izpolnitev.

Prevelika količina se ne šteje za neizpolnitev: K mora v primernem roku izjaviti, da presežek odklanja, sicer ga mora plačati.

Stranka ne zaide v zamudo:1. če je pravočasno in pravilno izpolnila obveznost2. če terjatev ni dospela / ni likvidna / ni iztožljiva3. če U odkloni izpolnitev, pa je odklonitev neopravičena4. če U ne izvrši svoje sodelovalne dolžnosti5. če stranka ne izpolni nemožnosti izpolnitve ali U zamude

2. POSLEDICE DOLŽNIKOVE NEIZPOLNITVENekatere posledice neizpolnitve obstojijo, ne da bi bila stranka v zamudi: U ima pravico zahtevati izpolnitev ne glede na zamudo, ker ta pravica ni posledica zamude, ampak je posledica dolžnikove obveznosti.

2.1. IZPOLNITEVIzpolnitve ne more zahtevati stranka, ki je sama s svojo nasprotno izpolnitvijo v zamudi. To lahko stori le, če je sama hkrati pripravljena opraviti svojo izpolnitev.

teorija izmenjave: stranka vstraja pri pogodbi, tako, da je tudi sama še zavezana za nasprotno izpolnitev diferenčna teorija: če stranka odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino

Izpolnitev je lahko: PROSTOVOLJNA: D lahko naknadno izpolni, razen, če gre za fiksen posel PRISILNA: stranka terjatev iztoži in nato izsili v izvršilnem postopku

2.2. ODŠKODNINAOdškodninska odgovornost je vezana na krivdo ! Poleg izpolnitve se lahko zahteva tudi odškodnina zaradi poznejše izpolnitve.Če ni posebej določena objektivna odgovornost ali odg. za casus mixtus, velja krivdna odgovornost. Kot škoda se prizna le premoženjska, ne pa tudi nepremoženjska škoda.

2.3. POSLEDICE DOLŽNIKOVE ZAMUDESplošne posledice zamude so: U izpolnitveni zahtevek prehod nevarnosti nevarnost preide na D, v kolikor ni te nevarnosti nosil že prej ( v času zamude je odgovoren za vsako naključno škodo) zamudne obresti začnejo teči odškodninska obveznost D možnost aktiviranja zastavne pravice in drugih zavarovanj pogodbena kazen, če je dogovorjena

Za vzajemne pogodbe pa poleg splošnih nastopijo še dodatne posledice:- odstopno upravičenje - razdor pogodbe - ugovori zaradi zamude:

ugovor neizpolnitve (exc non adimpleti contractus) ugovor nepravilne izpolnitve (exc non rite adimpleti contractus) ugovor ogroženosti zasledovalna pravica

Druge posledice zamude: - ob zamudi dospejo zastavne pravice - U zapadle terjatve ima pridržano pravico za stroške, ki jih je imel s to stvarjo ali v zvezi s pr. razmerjem

ODSTOPNO UPRAVIČENJE - RAZDOR POGODBE

A. FIKSNI POSLI:Čas je bistveni element take pogodbe. Za fiksnost pogodbe morata biti kumulativno izpolnjeni dve predpostavki:- stranki se morata dogovoriti za natančno določen izpolnitveni rok (npr. 1.12. 2000)- iz volje strank mora nedvoumno izhajati, da glede na dogovorjen rok pogodba stoji ali pade

Fiksnost pa lahko izhaja tudi iz narave pogodbene obveznosti oz. drugih releventnih okoliščin, o katerih sta se stranki sporazumeli (npr.: dobava poročne obleke).

Posledica neizpolnitve fiksne pogodbe je, da je pogodba razdrta ex lege !Če ima U interes za ohranitev pogodbe, lahko s takojšnjo izjavo pog. ohrani v veljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku fiksno dogovorjenega roka.

B. NEFIKSNI POSLI:Čas ni bistven element take pogodbe.

Neizpolnitev nefiksne pog. ne pomeni razdora pog. ex lege !Če hoče U doseči razdor, mora dolžniku enostransko določiti primeren naknadni rok za izpolnitev, ki ima značaj fiksnega roka. Do razdora nefiksne pog. lahko pride tudi pred iztekom naknadnega roka ali celo brez njegove postavitve: če je iz D vedenja razvidno, da ne bo izpolnil obveznosti v dodatnem roku. V takih primerih pog. ni razdrta ex lege, ampak razdor nastopi z enostransko U izjavo - oblikovalna pravica.

PREDPOSTAVKE ODSTOPNEGA UPRAVIČENJA:- odstop je dopusten le, če ni zoper moralo (če D ni izpolnil le katere od nebistvenih lastnosti)- odstopno upravičenje ne učinkuje, če je U zakrivil, da D ni izpolnil obveznosti- izpolnjeni morajo biti pogoji za fiksne oz. nefiksne pogodbe

PREPOVED IZBIRE - prepoved ius variandiOdstop je mogoč, dokler zamuda traja, četudi U zahteva izpolnitev ali grozi s tožbo na izpolnitev. Ni pa več mogoč, ko druga stranka toži na izpolnitev.

POSLEDICE RAZDORA:Stranki sta prosti obveznosti. Nastopi dolžnost varovanja interesov nasprotne stranke in obveznost plačila zamudnih obresti.Možni pa so tudi kondikcijski in odškodninski zahtevki:KONDIKCIJA: kar je stranka na temelju pog. že dala, lahko s kondikcijo zahteva nazaj.ODŠKODNINSKA ZAVEZA: ta ni objektivna posledica zamude, ampak obstoji le, če je stranka krivdno odgovorna, oz. če je šlo za casus mixtus.

Pri škodi ugotavljamo negativni pog. interes: kakšne koristi bi U imel, če sploh ne bi sklepal pog. Izračunavanje škode po diferenčni teoriji (stranka odstopi od pog. + zahteva odškodnino);

ABSTRAKTNA ŠKODA: stranka, ki odstopi ni ničesar dolžna izpolniti, od nasprotne stranke pa zahteva razliko med vrednostjo svoje izpolnitve in vrednostjo izostale izpolnitve nasprotne stranke .

KONKRETNA ŠKODA: KRITNI KUP: kupec skuša kupiti blago pri drugem P; K lahko od D zahteva razliko med pogodbeno ceno in ceno pri kritnem kupu. Kritni kup mora stranka opraviti v primernem času, da ne bi škode še povečala. O nameravanem kupu mora obvestiti zamudnega D. Če tega ne stori je zaradi neopravljene notifikacije odškodninsko odgovorna.

POSEBNI PRIMERI ODSTOPNEGA UPRAVIČENJA:ODSTOP PRI FIKSNEM POSLU: Pri takem poslu izpolnitev dospelosti za U nima več smisla.Tak posel se razveže, ne da bi U izjavil svojo razvezo.. Če U vseeno želi, da pog. ostane v veljavi in se izpolni kasneje, mora takoj po D zamudi le tega obvestiti, da vzdržuje posel v veljavi. Če D tudi po tem ne izpolni, lahko U izjavi odstop.

DELNI ODSTOP: Če delna izpolnitev glede na kavzo za U nima smisla, lahko ta odstopi od celotne in že deloma izpolnjene izpolnitve.

Kadar v pog. z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni prve obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku razdre pog. glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.

UGOVORI ZARADI ZAMUDE

Stranka lahko za varstvo svojega položaja uveljavlja ugovore zaradi že nastalih ali grozečih nepravilnosti.Ti ugovori se NE upoštevajo po uradni dolžnosti !

A.) UGOVOR NEIZPOLNITVE - exc non adimpleti contractus: ima ga stranka, ki je dolžna izpolniti obveznost iz vzajemne pogodbe po izpolnitvi druge stranke ali vsaj obenem z njo možen je ali izvensoden ali soden ugovor mora iti za vzajemno pog., pri kateri sta izpolnitvi ločeni da še nobena od strank ni izpolnila obveznosti da nasprotna stranka, ki zahteva izpolnitev hkrati ne ponudi svoje izpolnitve Ta ugovor bo uporabila predvsem stranka, ki kljub neizpolnitvi nasprotne stranke želi ohraniti obveznost v veljavi.

B.) UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE - exc non rite adimpleti contractus: le če se je toženec odločil, da ne prizna opravljenega dejanja kot izpolnitve in zahteva pravilno izpolnitev ali odškodnino ali

odstop od pog. ima obenem tudi ugovor nepravilne izpolnitve, v primeru, da ga tožnik toži kot D nasprotne terjatve zavrnitev nepravilne izpolnitve mora biti utemeljena

C.) UGOVOR OGROŽENOSTI: ima ga stranka, ki mora prva izpolniti obveznost, če je kasnejša nasprotna izpolnitev negotova (poslabšanje gmotnih razmer,

stečaj,..) mora iti za vzajemno pog., ker sta izpolnitvi časovno ločeni negotovost je nastopila po sklenitvi pog. oz. že pred tem, pa stranka, ki ugovor uveljavlja tega ni vedela in ni morala vedeti da stranka, ki izpolnjuje kot druga ne nudi ustreznega zavarovanja za izpolnitev obveznosti

D.) ZASLEDOVALNA PRAVICA: ima jo prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plačana če obstaja utemeljen dvom, da K ne bo plačal, lahko P zahteva, da se mu vrne blago, ki še ni dospelo v namembni kraj oz.

ga D še ni sprejel

2.4. PRENEHANJE ZAMUDE če D terjatev izpolni (izpolnitev je možna, dokler U ne sporoči D, da si je izbral kakšno drugo upravičenje) če postane izpolnitev nemogoča

II. UPNIKOVA ZAMUDA - mora creditoris

Upnik je v zamudi:1. Če prekrši svojo sodelovalno dolžnost:D ne more zahtevati od U da to dolžnost izpolni, ampak nastopijo le sankcije potrebne, da položaj D ne bi bil otežkočen.Upnikova sodelovalna dolžnost je lahko:- sodelovanje pri izpolnitvi (je različno, če gre za prinosnino ali iskovino)- sodelovanje pri pripravljalnih dejanjih (ko si U iz zaloge sam izbere blago)

2. Če gre za razmerja, ko je U hkrati D nasprotne izpolnitve( ta zamuda je po svoji naravi dolžniška zamuda, vendar jo ZOR opredeljuje kot upniško)

1. POMEN VZROKA UPNIKOVE ZAMUDEKrivda ali nekrivda U za zamudo ni važna. Utegne pa biti važna, če D zaradi te zamude utrpi škodo (če je krivda, odškodninsko odgovarja).Za presojo zamude je ZOR sprejel teorijo o interesnih sferah: - če je nemožnost izšla iz sfere D ali nevtralnega vzroka, U ne zadane zamuda- če pa izhaja iz njegove pravne sfere je odgovoren tudi za organizacijo svojega obratovanja dolžnosti

Predposavke upnikove zamude: ponujena izpolnitev mora biti pravilna ponuditi jo mora pravi subjekt

2. POSLEDICE UPNIKOVE ZAMUDE1. Prehod nevarnostiNevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari preide na U, če ga seveda ni obremenjevala že prej.Za generične dajatve velja: genus perire non consetur.

2. Zamudne obrestiČe so že začele teči zamudne obresti v breme D, te zaradi U zamude prenehajo teči.

3. Oprostilna dejanja - položitevUpnikova zamuda je pogoj, da se D reši svoje obveznosti na drug način: s tem, da stvar položi na sodišču ali da v hrambo javnemu skladišču:

- če je U v zamudi neznan ali neznanega prebivališča- če poslovno nesposobne U nima zakonitega zastopnika- položitev lahko opravijo tudi osebe, ki imajo pravni interes da o tem obvestijo U(notifikacija )- če depozit vzame nazaj, se šteje, kot da ga ni bilo

4. PovračilaČe kršitev upnikove sodelovalne dolžnosti pomeni slabši položaj D, je U krivdno odgovoren + dolžniku mora vrniti vse stroške, ki jih je ta imel z varovanjem in vzdrževanjem stvari.

5. Odstopna pravicaSPLOŠNO: če U ne sodeluje, pa bi bilo to nujno potrebno, mu sme D postaviti primeren rok za sodelovanje in izjaviti, da bo štel pogodbo za razveljavljeno, če rok poteče brezuspešno.POSEBNO PRAVILO za prevzem stvari: če K neutemeljeno noče prevzeti stvari, sme P izjaviti, da pog. razdira, če utemeljeno dvomi, da mu K ne bo plačal kupnine.

6. Pravica do nasprotne izpolnitveD zaradi U zamude ne izgubi pravice do svojega nasprotnega zahtevka. Vendar mora odračunati koristi, ki jih je pridobil oz. stroške, ki jih je prihranil (compensatio lucri cum damno) .

3. NEPRAVILNA IZPOLNITEV

Meja med neizpolnitvijo in napačno izpolnitvijo ni povsem jasna, je pa pomembna: zaradi razlikovanja med neizpolnitvenimi (neizpolnitev) in jamčevalnimi sankcijami (nepravilna izpolnitev), ker je

njihovo uveljavljanje vezano na različne pogoje in zastaralne oz. prekluzivne roke ker pri neizpolnitvi nevarnost naključnega uničenja ne preide na U, pri napačni izpolnitvi pa ta prehod nastopi

Cigoj: za nepravilno izpolnitev (PEIUS) je značilno, da ima dolžnikovo ravnanje zadostne znake in jo je kljub pomankljivostim mogoče šteti za izpolnitev in ne za drugo stvar (ALIUD).Če gre za species ni mogoče govoriti o aliudu.Če se pri genusu dobavi blago iste vrste, ki ne ustreza namenu, ki izhaja iz kavze pogodbe, ne gre za napako temveč za drugačno izpolnitev.

PEIUS (slabše) ALIUD (drugo)- stvar z napako - ni dobavil prave stvari- napačna izpolnitev - neizpolnitev- jamčevalne sankcije: - zamudne sankcije:

odprava napake o izpolnitveni zahtevek zmanjšanje kupnine o razdor pogodbe zamenjava stvari razdor pogodbe

- grajanje: nemudoma / 8 dni - ni potrebno grajanje

4. JAMČEVANJE ZA NAPAKE

Jamčevanje za napake je poseben institut, ki velja le za vzajemne pogodbe in je posledica nepravilne izpolnitve.Pogodbenik je odgovoren za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve.Jamčevanje ima objektiven pmen: zahtevki nastanejo ne glede na krivdo izpolnitelja.Jamčevanje je mogoče uveljavljati glede speciesa in glede genusa.Vprašanje ali se izpolnitev z napakami lahko šteje za neizpolnitev se presoja glede na kavzo pogodbe !

I. S T V A R N E N A P A K E

Napaka je stvarna: če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo in za promet (npr.: atest) če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, ki pa so bile prodajalcu znane ali bi mu morale biti znane če stvar nima lastnosti / odlik, ki so bile izrecno / molče dogovorjene oz. predpisane če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen, če je bil vzorec ali model prikazan le zaradi

obvestila prodajalec odgovarja za napake, za katere je vedel in na njih K ni opozoril pri generičnih stvareh se kot stvarna napaka obravnava dobava manjše količine

I. STOPNJE NAPAKNaše pravo ne pozna delitve na bistvene in postranske napake, ampak ZOR govori le o napakah in o neznatnih napakah (te so v mejah tolerance in na izpolnitev ne vplivajo - se ne upoštevajo). Če ima napake le del blaga, sme K zavrniti celotno blago, če je dogovorjena količina celota ali če ima interes, da dobi količino v celoti.

II. ČAS OBSTOJA NAPAKIzročitelj jamči za napako, če ta obstaja ob prehodu nevarnosti (ZOR) ---- ---- ---- ---- ----- ob izročitvi stvari (ta teorija je manj primerna, ker U včasih nosi nevarnost, čeprav blaga še ni prevzel, ker je npr. v zamudi).

ZOR torej določa, da P odgovarja samo za napake, ki jih je imela stvar takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, pa čeprav stvar še ni bila izročena.Od trenutka izročitve začnejo teči roki za grajanje napak.

Izročitelj odgovarja:

- tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na K, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred

tem (uporablja se pri jamčevanju za živinske napake)- za napake, ki nastanejo po prehodu nevarnosti, če te izhajajo iz P sfere (npr. P ni pravilno ebaliral blaga)

Če nastane napaka zato, ker je stvar izrabljena, je od okoliščin odvisno ali izročitelj jamči ali ne: če jamči: uporaba pravil “laesio enormis”, če se stvar poslabša čez mejo če ne jamči: če jo je K prevzel z lastnostjo izrabljenosti, je prevzel tudi riziko napak

III. JAMČEVANJE ZA STVARNE NAPAKEStranka lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke samo glede tistega dela blaga, ki ima napako oz. glede celote, če blago ni deljivo.

IZKLJUČITEV JAMČEVANJA:A. Izključitev napake zaradi njene očitnosti:Šteje se, da prejemniku niso mogle ostati neznane napake, ki bi jih skrben človek, s povprečnim znanjem in izkušenostjo, človeka enakega poklica in stroke lahko opazil pri običajnem pregledu stvari.Izročitelj pa kljub temu odgovarja za napake, če je kupcu ob sklenitvi pogodbe zagotovil, da je stvar brezhibna oz. da ima določene lastnosti in odlike.

klavzula tale - quale (takšno kakršno): če stranka prevzame blago počez, brez zagotavljanja števila, mere teže. kvalitativni prevzem: če bi moral prevzemnik grajati napake, pa jih ne, ampak blago odobri če napako zakrivi pridobitelj oz. je ne zakrivi, pa napaka nastane, ker s stvarjo ne zna ravnati imetnik stvari, ki je bila prodana na prisilni javni dražbi, ne odgovarja za njene napake

B. Izključitev po dogovoru (klavzule o odpovedi jamčevanja): če se mu upravičenec odpove : odpoved je nična, če je bila napaka P znana oz. je P tako določbo izsilil zaradi

monopolnega položaja če je v pog. določena klavzula tale quale ali podobna klavzula: blago se mora izročiti, ne da bi se izbral ali izločil boljši

del blaga če je v pog. določena klavzula ogledano - sprejeto: K si je blago ogledal in ga sprejel takšnega kot je s konkludentnim dejanjem stranke: z uporabljanjem predmeta z napako, se stranka odreče jamčevanja

PREDPOSTAVKE JAMČEVANJA:A. Ugovori - grajanje napak - notifikacijaDOLŽNOST GRAJANJA:ZOR ureja splošno dolžnost grajanja napak: če K ne obvesti P o napaki, izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova, razen, če je P za napako vedel.

NAČIN GRAJANJA:V obestilu o napaki stvari mora K natančno, s primernimi izrazi opisati napako in prodajalcu dati možnost, da se o napaki prepriča.Oblika obvestila ni določena, vendar je najprimernejša oblika priporočena pošljka, pri kateri ZOR določa oddajno teorijo: odločilen je dan oddaje na pošti.

ČAS GRAJANJA:Čas določa zakon, vendar ga imajo stranke pravico podaljševati ali skrajševati;- očitne napake: če sta pri pregledu navzoči obe stranki, velja dolžnost ugovarjanja kakovosti takoj

če stranki nista navzoči: -če je K fizična oseba je rok za grajanje 8 dni -če je K pravna oseba pa je treba grajati takoj

- skrite napake: K mora o njej obvestiti P v 8 dneh od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pog. takoj; Absolutni rok: 6 mesecev od izročitve

B. Ugotavljanje kakovostiPregled je treba opraviti takoj, ko je mogoče. Opraviti ga je potrebno tam, kjer ga prejemnik lahko opravi.Način ugotavljanja kvalitete lahko določita stranki, sicer pridejo v poštev pravila stroke in običaji.Stroške ugotavljanja nosi prevzemnik.

JAMČEVALNI ZAHTEVKI:a.) razdor pogodbe (a redhibitoria)b.) zmanjšanje kupnine (a quanti minoris)c.) izpolnitveni zahtevek : - odprava napake (species) - zamenjava stvari (genus)+ odškodninski zahtevek (ki je jamčevalna sankcija in ne splošni odškodninski zahtevek)

Neodvisno od tega pa lahko K zahteva povrnitev škode, ki je zaradi napake nastala na drugih dobrinah, po splošnih pravilih o odškodninski obveznosti ( s tem, da ta zahtevek ni pogojevan s pravilno in pravočasno notifikacijo napake in kratkimi prekluzivnimi roki).

RAZDOR POGODBEZa razdor pog. zadostuje enostranska izjava / opcija stranke, ob pogoju:- K mora prodajalcu določitit primeren naknadni rok za pravilno izpolnitev obveznosti- K mora dobavljeno stvar vrniti prodajalcu v stanju, v kakršnem jo je prejel Ne upošteva se poslabšanje, ki je posledica normalne rabe, pregleda stvari, dogodka izven sfere K, napake na katero se K sklicuje. K mora s stvarmi ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Posledice razdora:Dolžnost vrnitve stvari: vsaka stranka mora vrniti to, kar je prejela od druge stranke in vse koristi, ki jih je od stvari imela. Pri generičnih stvareh lahko K v primeru razdora pog. zahteva odškodnino, ki se določi po: - abstraktnem kriteriju: razlika med pogodbeno in tržno ceno- konkretnem kriteriju: KRITNI KUP: K lahko kupi blago pri drugem prodajalcu, od prvega pa kot škodo zahteva razliko med pogodbeno ceno in ceno, ki jo je plačal drugemu prodajalcu. Pogoji za kritni kup so: - izvede se šele po obvestilu prodajlcu v primernem roku in na primeren način po razdrtju pog. - K mora ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu

A QUANTI MINORIS (ZNIŽANJE PLAČILA)Najprej se ugotovi, koliko % je blago z napako manj vredno od blaga brez napake, nato se za ta % kupnina zmanjša.

ODPRAVA NAPAKEPogoji za to sankcijo so: - popravljivost napake - da stroški popravila niso nesorazmerni - da ima kasnejša pravilna izpolnitev glede na kavzo še svoj smisel

ZAMENJAVA STVARIMožna je le pri generičnem blagu.

VEČ JAMČEVALNIH ZAHTEVKOV:K lahko izbere katerokoli sankcijo alterativno. Če P na eno ne reagira, lahko K uporabi drugo sankcijo.Namesto razdora lahko zahteva znižanje kupnine; namesto zahteve za izpolnitev lahko zahteva znižanje kupnine ali razdor pogodbe.V primeru, da je K že razdrl pogodbo ali zahteval znižanje kupnine, ne more več zahtevati izpolnitve oz. odprave napake.

STRANKI JAMČEVALNEGA ZAHTEVKA:Napako sme uveljavljati pridobitelj zoper izročitelja, naslednik zoper prednika.Jamčevalni zahtevki zoper prvega izročitelja se lahko odstopijo obenem s stvarjo.Jamčevalni zavezanec je izročitelj, lahko pa poleg njega obstaja še drug, npr.: proizvajalec. Takrat za isti predmet obstajata dve jamčevanji.

ČAS UVELJAVLJANJA JAMČEVALNIH ZAHTEVKOV:K, ki je pravočasno grajal ugasnejo pravice v 1 letu, odkar je odposlal obvestilo o napaki (oddajna teorija).Čas uveljavljanja jamčevalnih pravic je določen za zahtevke, ugovore pa ima stranka tudi po pteku rokov, le, če je napako grajala: perpetuiranje ugovorov.

Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari: K, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža ceno ali povrne škodo.

JAMČEVANJE ZA STVARNE NAPAKE IN ODŠKODNINA:Stranka lahko poleg jamčevalne sankcije vedno zahteva tudi odškodnino za škodo nastalo zaradi napak. Vendar se napaka ne sme obravnavati kot škoda, ker bi sicer stranka lahko s tem izigrala pravila o prekluziji jamčevalnih sankcij (roki teh so krajši).Odškodninska zaveza je krivdna, če ni posebej predpisana objektivna.

II. P R A V N E N A P A K EZa pravno napako gre, kadar na izpolnitvenem predmetu obstaja kakšna pravica tretje osebe, ki izključuje, zmanjšuje, omejuje kupčevo pravico, pa ta o njej ni bil obveščen in tudi ni privolil, da vzame stvar, ki je obremenjena z njo.Kot napake se štejejo tudi omejitve javnopravne narave, za katere K ni vedel, P pa je vedel oz. bi moral vedeti.

Za pravne napake je značilno, da so po naravi neodklonljive - izročitelj sam jih ne more odpraviti.

Odgovornost za evikcijo: to je odgovornost odsvojitelja, da ne bo kdo tretji uveljavljal LP na stvari;Evikcija je lahko: - popolna (če kdo uveljavlja svojo pravico tako, da dobi posest na stvari) - delna (če kdo uveljavlja svojo pravico, ne da bi stvar odvzel (služnost, zastava))

1. IZKLJUČITEV JAMČEVANJA če je prejemnik za napake vedel, ali če je bila napaka očitna (napaka je očitna zlasti takrat, kadar je pravica tretjega vpisana v ZK) če se mu pridobitelj odreče

Če pridobitelj pripozna utemeljeno pravico tretjega, mu jamčevalni zahtevek NE UGASNE.

JAMČEVALNI ROKI - IZGUBA PRAVIC:K sme jamčevanje za pravne napake uveljavljati v roku 1 leta, odkar je zvedel za pravico tretjega.Če pa je tretji začel spor v tem roku, K pa je od P zahteval, naj vstopi v pravdo kot intervenient, kupčeva jamčevalna sankcija ugasne šele 6 mesecev od pravnomočnosti končnega spora.

JAMČEVALNE SANKCIJE: pridobitelj sme zahtevati, da izročitelj v primernem roku oprosti stvar pravice tretjega (če gre za genus je izročitelj dolžan dati drugo stvar brez napake) če P tega ne stori in tretji stvar odvzame je pogodba razdrta ex lege če je zaradi pravice tretjega kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, lahko zahteva znižanje kupnine ali pa razdre

pogodbo

NOTIFIKACIJA.Tudi tu je predpisano grajanje, ki je potrebno šele, če se pokaže, da si tretji lasti pravico na stvari.Prevzemnik si z grajanjem zagotovi perpetuiranje ugovorov.

Učinki notifikacijskega spora: prevzemnik mora obvestiti izročitelja, da naj vstopi v spor kot stranski intervenient in pomaga z dokazili, da se zahtevek

tretjega zavrne če K notifikacije ne opravi, s tem še ne izgubi jamčevalnih pravic, toda, če pravico izgubi ima pri uveljavljanju

jamčevanja prodajalec proti njemu vse ugovore, ki bi jih imel zoper tretjega

2. ODŠKODNINA IN JAMČEVANJE ZA PRAVNE NAPAKEUpravičenec ima poleg jamčevalnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek. Če je K ob sklenitvi pogodbe vedel za možnost, da mu bo stvar odvzeta ali pravica omejena, nima pravice do odškodnine, pač pa ima možnost zahtevati vrnitev oz. zmanjšanje kupnine.

Napaka sama se ne more obravnavati kot škoda (damnum quoad rem), ampak se prizna samo tista škoda, ki izvira iz napake (damnum circa rem).

3. ZMOTA IN JAMČEVANJEPri zmoti gre za sklenitveno napako.Pri jamčevanju pa za izpolnitveno napako.

Če so podane predpostavke obeh, ima stranka pravico izbire med eno in drugo institucijo.

4. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARIPoleg jamčevanja odsvojitelja je pomembno tudi jamčevanje producenta.Dolčbe ZOR se uporabljajo le pri garanciji za t.i. tehnično blago.Določbe Zakona o standardizaciji pa se uporabljajo pri prodaji drugega blaga.

VSEBINA GARANCIJSKE ZAVEZE:Z garancijskim listom daje garant jamstvo, da bo izdelek v garancijskem roku brezhibno deloval + prevzame odgovornost, da bo v primernem roku odpravil napako in pomankljivost in trpel stroške za odstranitev pomankljivosti.

ODGOVORNI SUBJEKT:Zavezanci so:- po zakonu: prodajalec in proizvajalec (solidarno odgovarjata)- po praksi: uvoznik, konsignator in zastopnik

GARANCIJSKI ROK:Določita ga stranki, če že ni kogentno določen.Rok se podaljša za čas, ko K zaradi okvare tega izdelka ni mogel uporabljati. Če je bila stvar zamenjana ali bistveno popravljena, začne teči nov rok.

JAMČEVALNE SANKCIJE GARANCIJE: da se stvar popravi ali zamenja K ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega blaga le tedaj, če gre za resnejšo napako, ki onemogoča normalno rabo če P v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko K: - razdre pog. ALI - zniža ceno in zahteva odškodnino

Kupca veže natančen vrstni red:1. popravilo ali znižanje cene2. zamenjava 3. razdor pogodbe+ pravica do odškodnine, ker ni mogel uporabljati stvari od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo

Neodvisno od tega pa prodajalec kupcu odgovarja še za škodo, ki jo je ta zaradi napake stvari pretrpel ma drugih svojih dobrinah (splošna pravila o odškodninski odgovornosti).

NOTIFIKACIJA: = sporočitev napake v garancijskem rokuJe pogoj za uveljavljanje garancijskega zahtevka.Ugasne po 1 letu, odkar je kupec od prodajalca zahteval popravilo ali zamenjavo stvari, razen, če mu je P to s prevaro preprečil.

Garant trpi: - obveznost popravila oz. zamenjave blaga +- kritje stroškov montaže +- nevarnost naključnega uničenja / poškodovanja

RAZMERJE MED GARANCIJO IN JAMČEVALNIMI ZAHTEVKI:Če ima K garancijo po zakonu in jamčevalne zahtevke, jih ne more komulirati, ima pa jih:- alternativno: K ima pravico izbire ALI- zaporedoma: K, ki s sankcijo iz enega temelja ne doseže popravila ima pravico zahtevati dopolnitev pravila s sankcijo iz drugega temelja

6. NEMOŽNOST IZPOLNITVE, ZA KATERO STRANKI NISTA ODGOVORNI

1. VRSTE NEMOŽNOSTI1.) NARAVNA (DEJANSKA) / PRAVNANARAVNA se deli na: - objektivno dejansko nemožnost (predmet spolnitve, ki je po svoji naravi species je uničen, ukraden)- subjektivna dejanska nemožnost (izpolnitev je sicer objektivno mogoča, toda D je ne more izpolniti (smrt stranke)) PRAVNA: obveznost je sicer po naravi možno izpolniti, vendar jo prepoveduje pr. predpis

2.) ZAČETNA / NAKNADNAZAČETNA obstoji že v stipulacijski fazi.NAKNADNA pa nastopi šele v solucijski fazi.

3.) TRAJNA / ZAČASNALe TRAJNA je pravno upoštevana.ZAČASNA: le odloži obveznost; Pri fiksnih pog.: razveza pogodbe ex lege. Pri nefiksnih pog.: D obdrži pravico izpolniti obveznost tudi po izteku roka, U pa lahko zahteva izpolnitev.

4.) DELNA / POPOLNADELNA: ne vpliva na obveznost v celoti ampak samo na del, na katerega se nanaša, če iz kavze izhaja, da ima smisel tudi delna izpolnitev.POPOLNA: prenehanje obveznosti ex lege.

2. NADOMESTEK ZA NEMOGOČO IZPOLNITEVPRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REIIzpolnitev lahko postane nemogoča, ker je predmet: - uničen - odvzet z razlastitvijoV teh primerih lahko D prejme za uničen predmet kakšno nadomestilo (commodum) - npr.: zavarovalnina, razlastitvena odškodnina.Velja načelo: Kdor nosi nevarnost nosi tudi korist - cuius periculum euius commodum.

3. NEMOŽNOSTI, KI JIH PRAVO NE PRIZNAVA ni priznana nemožnost po prehodu nevarnosti; ko je U že prevzel riziko, nemožnost ne pride v poštev ne prizna se nemožnost izpolnitve, ki bremeni D po dogovoru ali običaju

4. SANKCIJE NEMOŽNOSTISankcija pravne ali dejanske nemožnosti je avtomatična razveljavitev pravnega posla.Kljub temu lahko U obdrži razmerje v veljavi, če ima pravico zahtevati nadomestno korist (npr.: zavarovalnino). S tem se izpolnitvena obveznost spremeni v subrogacijsko obveznost.

7. KLAVZULA REBUS SIC STANTIBUS - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin

Klavzula rebus sic stantibus: pogodba ostane v veljavi le, če se razmere, pod katerimi je bila sklenjena, bistveno ne spremenijo.

1. TEORIJE O SPREMENJENIH OKOLIŠČONAHA. Teorija o ekvivalenci:Če je bil posel sklenjen pod predpostavko enakovrednosti dajatev (načelo ekvivalence), pa zaradi spremenjenih okoliščin izpolnitvi nista več enakih vrednosti, je namen izjalovljen in imata stranki pravico odstopiti od pogodbe.

B. Teorija o pogodbenem temelju:Je podobna gornji teoriji, le da razen ekvivalence upošteva tudi druge elemente:- voljo strank = subjektivna teorija- objektivne predpostavke, ne glede na voljo strank = objektivna teorija (treba je ugotoviti, kakšen je objektivni namen strank pri določeni vrsti pogodbe)- subjektivni + objektivni elementi Izpolnitev ima smisel le, dokler je v skladu z bistvenimi sestavinami pogodbenega temelja. Kot bistvene sestavine pa štejemo tiste: -ki so jih stranke kot take izrecno sprejele -ker to izhaja iz običajev in pravne ureditve

2. POGOJI ZA RAZVEZO OZ. SPREMEMBO POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN spremenjene okoliščine, na katere se sklicuje stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, morajo nastati po sklenitvi pogodbe spremenjena okoliščina mora biti nepredvidljiva, nepričakovana (nepričakovana je, če D z njo ni računal in tudi ni bil

dolžan računati) Pogodbena stranka se ne more sklicevati na spremenjene razmere, če bi jih morala upoštevati že pri sklenitvi pogodbe ali bi se jim lahko izognila ali jih premagala.

ELEMENTI, KI IZKLJUČUJEJO NEPRIČAKOVANOST:Za nepričakovane dogodke se ne štejejo dogodki, ki jih mora stranka nositi kot normalni poslovni riziko.Normalni poslovni riziko se lahko nanaša na:- notranje okoliščine: na nepričakovane okoliščine se ne more sklicevati nekdo, ki hote ali vedoma prevzame riziko bodočih okoliščin- zunanje okoliščine: D mora računati z nekaterimi dejanji državnih organov

VPR. Ali mora biti dogodek, razen, da je nepričakovan tudi nenavaden, izreden ?Dogodek je lahko pričakovan, tudi če je izreden (ne gre za spremenjene okoliščine !)Nepričakovan ni tisti dogodek, ki je reden.

spremenjene okoliščine morajo nastati pred iztekom spolnitvenega roka ; torej še preden je stranka prišla v svojo spolnitveno zamudo

Pravno - relevantne okoliščine morajo biti take:a.) ki otežujejo spolnitev obveznosti ene stranke (spolnitev je sicer možna, toda z veliko žrtvijo za D)ALIb.) da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbeINc.) da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju neupravičeno ohraniti v veljavi (133/1)

ELEMENTI, KI SESTAVLJAJO POJEM SPREMENJENIH OKOLIŠČIN:

Ugotavlja jih sodišče v vsakem primeru, pri tem pa upošteva:- subjektivne elemente: volja pogodbenih strank, kavza konkretne pogodbe- objektivne elemente: splošni interes, normalno tveganje pri tovrstnih pogodbah,.. (135)3. POSLEDICE SPREMENJENIH OKOLIŠČINZAHTEVEK ZA RAZVELJAVITEV ALI SPREMEMBO POGODBE:Zaradi spremenjenih okoliščin se pogodba NE spremeni avtomatično, kot pri nemožnosti spolnitve.Stranka, za katero postane izpolnitev pogodbeno težavna ali ne more uresničiti namena pogodbe lahko zahteva SODNO INTERVENCIJO, ki se poda v obliki:- zahtevka- ugovora po tej interevenciji se pogodba lahko razveže- nasprotne tožbe

Če druga stranka privoli, da se pogodba prilagodi spremenjenim razmeram, se pogodba ne razveže, ampak obvelja v spremenjeni obliki.

Stranka, ki lahko zahteva razvezo pogodbe, mora o svoji nameri obvestiti drugo stranko ( NOTIFIKACIJA). Če tega ne stori, zahtevek sicer ne ugasne, je pa odgovorna za škodo, nastalo drugi stranki zaradi tega, ker jo o svoji nameri ni pravočasno obvestila.

ROK ZA UVELJAVLJANJE ZAHTEVKA: velja rok določen za izpolnitev obveznosti. Za tem pravica do zahtevka ugasne.

Stranki se lahko v naprej odpovesta sklicevanju na spremenjene okoliščine, v kolikor to ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

ODLOG ZAMUDE:Stranka, ni v zamudi, dokler trajajo spremenjene okoliščine in D uveljavlja sankcije spričo njih.

8. NEVARNOST IN POGODBENA ODŠKODNINSKA OBVEZNOST

PERICULUM REI - nevarnost stvari: če za škodo ne odgovarja nihče drug, jo mora nositi stvarnopravni upravičenec stvari

PERICULUM OBLIGATIONIS: včasih nosi nevarnost škode kdo drug, ker obstoji obligacijsko razmerje za katero pa vlejajo drugačna pravila o razdelitvi bremena nevarnosti nevarnost izgube stvari (nosi K, ki je v zamudi) nevarnost storitve (nosi tisti, ki je delo opravil) nevarnost nemožnosti izpolnitve

POGODBENA ODŠKODNINSKA OBVEZNOST

NAČELO SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI IN ELEMENTI OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI:D je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti oz. se jim ni mogel izogniti.

Z dogovorom se lahko pogodben aodškodninska obveznost dolžnika razširi tudi na primere za katere sicer ne odgovarja, v kolikor to ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Z dogovorom se lahko odgovornost tudi izključi, vendar je ni mogoče izključiti vnaprej za:- namero- hudo malomarnost- majhno malomarnost, če bi zaradi monopolnega položaja ene stranke lahko drugo šteli za neenakopravno

ODŠKODNINA ZARADI PREKRŠITVE POGODBENE OBVEZNOSTI:Načeloma se povrne cela odškodnina = navadna škoda + izgubljeni dobiček.

Izjemoma pa se lahko odškodnina tudi zniža: - če škoda ni bila povzročena namenoma- iz hude malomarnosti- če je odgovorna oseba šibkega premoženjskega stanja (plačilo popolne odškodnine bi jo spravilo v pomanjkanje)

Klavzula o omejitvi odškodnine: določi se lahko najvišji znesek odškodnine, če ta ni v očitnem nesorazmerju s škodo in v nasprotju z zakonom, vendar pa ima U pravico do popolne odškodnine, če je D nemožnost izpolnitve povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Škoda zaradi opustitve obvestila: stranka je dolžna obvestiti drugo stranko o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, sicer je odgovorna za škodo, ki jo utrpi druga stranka, ker ni bila pravočasno obveščena.

RAZMERJE MED IZPOLNITVENO IN ODŠKODNINSKO ZAVEZO:TEORIJA O SUROGATU:Kadar postane izpolnitev nemogoča, ima pogodbi zvesta stranka, zoper nezvesto stranko pravico, da odstopi od pogodbe. Toda včasih ji bolj ustreza, da pri pogodbi ostane. V tem primeru lahko pri pogodbi vztraja in namesto izpolnitve, ki postane nemogoča, zahteva nadomestno izpolnitev - surogat (povračilo škode).

PRENOS OBLIGACIJ

Sama vsebina terjatve se ne spremeni, spremeni pa se njen subjekt na aktivni (U) ali na pasivni strani (D) ali pa na obeh straneh.

1. sprememba na aktivni strani : CESIJA (odstop terjatve s pogodbo)

2. sprememba na pasivni strani: PREVZEM DOLGA PRISTOP K DOLGU PREVZEM IZPOLNITVE

3. ASIGNACIJA (nakazilo)

1. CESIJA - ODSTOP TERJATVE

Odstop terjatve je pogodba, s katero CEDENT (stari U) prenese- cedira terjatev na CESIONARJA (novega U). Dolžnik - CESSUS pa pri tem ni udeležen.

cesija je kavzalen posel: njena kavza je plačilo ali zavarovanje druge terjatve cesija je abstrakten posel: za cessusa (ne more je izpodbijati)

Cesija se uvršča med SUBROGACIJE;Ločimo: - realno subrogacijo: spremeni se predmet izpolnitve- personalno subrogacijo: ena stranka se nadomesti z drugo in tak primer je tudi CESIJA

če D sproži spremembo U s tem, da namesto dosedanjega U nastopi nov U Ta plača dolg straemu U na podlagi pogodbe z D, zato stopi že na podlagi zakona v pravice dosedanjega U. tretji ne plača sam, ampak izroči spolnitev D, da ta plača U Med D in tretjim pa velja dogovor, da tretji s tem pridobi vse pravice starega U. kadar zakon določa regrese, da bi bila regresna terjatev novega U povsem enaka terjatvi, ki jo plača namesto D

Za te primere subrogacije je značilno, da se pogodbena subrogacija prepleta z zakonito cesijo. Regresni zahtevki temeljijo na zakoniti cesiji.

1. PRAVNA NARAVA CESIJE

PRIDOBITVENI NAČIN IN PRAVNI TEMELJ:Cesija je v obligacijskem pravu to, kar je tradicija v stvarnem pravu. Cesija je akcesorni posel - njegov obstoj je odvisen od obstoja terjatve.Cesija vsebuje:- zavezovalni posel: ker zavezuje določeno stranko k temu, da prenese pravico (obligacijsko)- razpolagalni posel: s katerim terjatev dejansko preide (stavrnopravno razpolaganje)

VRSTE CESIJE:A. cessio voluntaria: je odstop terjatve na podlagi p.p. Poslovni namen je lahko odplačen ali darilen. V poštev pride vsakršna kavza.

B. cessio necessaria: kadar zakon nalaga stranki, da prenese terjatev (npr.: mandatar mora mandantu prepustiti vse koristi iz posla).C. cessio legis: kadar preide terjatev na drugega U neposredno po samem zakonu. Ni potrebno nobenega poslovnega ravnanja (porok stopi v U pravice po samem zakonu).D. cessio iudicalis: cesija z aktom državnega organa.

2. NAČELO NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CENSETURU se s tem, ko prenese terjatve ne more postaviti v slabši položaj glede varščin oz. postranskih pravic glede terjatev.Če cedent del terjatev še obdrži, ima vrstni red plačila pred cesionarjem, ki pride na vrsto šele po tem, ko je cedent poplačan. Stranke se lahko dogovorijo, da cedent prednosti nima. Tedaj varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev obeh U.

3. POGOJI ZA NASTANEK POGODBE O ODSTOPU

A. DOPUSTNOST:U ne sme na cesionarja prenesti:- terjatev, ko so prepovedane po zakonu (pravica do odškodnine v obliki denarne rente, zapadli odškodninski zneski in terjatev za povrnitev nepremoženjske škode, razen če so bile določene s sporazumom ali pravnomočno sodno odločbo, societetne pogodbe, družinskopravne pogodbe)- terjatev, ki so povezane z osebnostjo U (preživninske terjatve)- terjatev, katerih narava nasprotuje prenosu na drugega (terjatev iz mandatbega razmerja)- pactum de non cedendo (če sta se D in U dogovorila, da U ne sme prenašati terjatve brez D privolitve > potem je pog. o prenosu terjatve nična v razmerju do D)

B. OBLIKA:Za samo cesijo oblika ni pomembna. Cesionar ima pravico ( zaradi lažjega dokazovanja !), da zahteva obliko = OVERJENO POTRDILO O ODSTOPU.

4. PREDMET ODSTOPAPredmet odstopa je terjatev. Pravila o odstopu se uporabljajo tudi za druge vrste pravic: avtorske, iznajditeljske, ne pa tudi stvarne !

Terjatev mora biti: določena in opredeljenaTerjatev je lahko: -bodoča -pogojna -naturalna -nedospela -že zapadle v izvršilnem postopku na U -ki še ni nastala (a je določena glede na predmet razmerja iz katerega bo nastala) -sporna

AKCESORIJI:Odvisno terjatev je mogoče prenesti le obenem z glavno terjatvijo. Tako se prenesejo akcesorne pravice, retencijske pravice, zastavne pravice, poroštva,..Cedent sme zastavljeno stvar izročiti le, če zastavitelj v to privoli, drugače ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja.Obenem s pravico se prenesejo tudi bremena te pravice.

5. UČINKI ODSTOPARAZMERJE MED CEDENTOM IN CESIONARJEMJe kavzalno razmerje.

V trenutku, ko dosežeta soglasje, terjatev preide v del cesionarjevega premoženja. To je pomembno v likvidaciji in izvršilnem postopku.

Za odplačne trejatve jamči cedent cesionarju:- za resničnost terjatve (le do zneska, ki ga je cedent prejel od cesionarja)- za iztožljivost terjatve, vendar le, če je to dogovorjeno

Jamčevanja ni: če je odstop terjatve brezplačen če gre za cessio legis ali necessaria če je napako cesionar sam zakrivil oz. izhaja iz njegove sfere če je bilo jamčevanje z dogovorom izključeno

RAZMERJE MED CEDENTOM IN CESSUSOMTo razmerje traja do odstopa. Da odstop učinkuje, mora cedent cessusa o tem obvestiti (= NAZNANILO ali DENUNCIJA).Dokler cessus ne izve za odstop, sme izpolniti cedentu (izpolnitev je veljavna in D je prost svoje obveznosti) in sme skleniti pogodbo o spremembi ali prenehanju terjatve.Velja FIKCIJA: razmerje traja, dokler cessus ne izve za odstop.

RAZMERJE MED CESIONARJEM IN CESSUSOMCessusov pravni položaj se s cesijo NE SME spremeniti.Kakor hitro cessus izve za odstop, mora plačati cesionarju ne glede na to, kdo ga je o tem obvestil.

Cesionar ima pravico: da vstopi kot sospornik v morebitno pravdo. Sodba, ki jo je D dosegel zoper cedenta učinkuje tudi zoper cesionarja. da vpelje izvršbo, čeprav je sodba izdana na ime cedenta

Cessus ima zoper cesionarja vse ugovore, ki jih je imel zoper cedenta, vendar le tiste, ki jih je imel do trenutka, ko je izvedel za odstop:- ugovori, ki izvirajo iz temeljnega razmerja npr.: dolg ne obstoji, dolg je drugačen kot ga uveljavlja cesionar,.. Te ugovore ima cessus le, če terjatve ne pripozna.- ugovori, ki se nanašajo na cesijo npr.: izpodbijanje zaradi zmote- ugovor pobotanja Pride do prenehanja obveznosti, če so podani določeni pogoji; da sta terjatvi istovrstni, likvidni, dospeli, med istima osebama. Zoper cesionarja lahko pobota nasprotno terjatev, ki jo je imel zoper cedenta, vendar le, če je imel tak ugovor že od obvestila o odstopu. Pobotati sme tudi nezapadle terjatve, če bodo zapadle vsaj do trenutka zapadlosti odstopljene terjatve.

6. POSEBNI PRIMERI ODSTOPA

A. INKASO CESIJA - fiducia cum amico contractaODSTOP NAMESTO IZPOLNITVE: D se reši terjatve tako, da mu namesto izpolnitve odstopi svojo terjatev, ki jo ima proti drugemu.

Terjatev D ugasne z odstopom, takrat, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji in sicer do zneska odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum).

ODSTOP TERJATVE V IZTERJAVO:D odstopi upniku svojo terjatev, ki jo ima proti tretjemu samo v izterjavo. Obveznost D pa ugasne šele takrat, ko U izterja odstopljeno terjatev.

B. ODSTOP V ZAVAROVANJEGre za odstop terjatve cedenta v zavarovanje cesionarjeve terjatve proti cedentu. Cesionar je dolžan kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi cedentu izročiti presežek (cesionar se poplača za izterjavo).Lahko gre za fiducio cum creditore contracta: če cesionar proti cesusu nastopa kot pravi U.Če cedent svoje dolgove poplača, je cesionar dolžan cedirati terjatev nazaj. Če cedent dolga ne poravna, se sme cesionar iz izterjane terjatve poplačati (nad njo ima zastavno pravico).

C. VEČKRATEN ODSTOPČe je U prenesel terjatev zaporedoma na več oseb, je D upravičen plačati tistemu, o katerem ga je cedent najprej obvestil ali tistemu cesionarju, ki se je najprej oglasil.

SPREMEMBE NA DOLŽNIKOVI STRANI:Prevzem dolga: novi D prevzame obveznost proti U, prejšnji D postane s tem prost obveznosti.Pristop k dolgu: k D v obligacijskem razmerju pristopi še tretji, ki se zaveže, da bo izpolnil njegovo obveznost proti U; D torej še naprej ostane v zavezi proti U.Prevzem izpolnitve: tretji se s pogodbo z D zaveže, da bo izpolnil njegovo obveznost proti U; U proti njemu nima nobene pravice in še naprej ostaja v razmerju izključno z D.

2. PREVZEM DOLGA

Prevzem dolga je - pogodba med novim in starim D s privolitvijo U ALI - pogodba med novim D in U, po kateri novi D prevzame prvotni dolg

Kavza za prevzem dolga je v vsakem primeru drugačna.Pri prevzemu dolga gre za ISTO zavezo, kot je obstajala že prej (identičnost) - teorija o nasledstvu (sukcesiji).

DOGOVOR MED PRVOTNIM D IN NOVIM D:Prevzem dolga je veljaven šele, ko U vanj privoli (privolitev lahko pošlje prejšnjemu ali novemu D). Vsak od pogodbenikov lahko od U zahteva, naj se izjavi ( v primernem roku). Molj se šteje za odklonitev.Če U izpolnitev odkloni, se pogodba obravnava kot prevzem izpolnitve.S tem, da vstopi nov D je prejšnji prost - govorimo o privatnem prevzemu dolga.Lahko pa se stari in novi D dogovorita za komulativni prevzem: poleg novega D ostaja stari še vedno v zavezi (predvsem v primeru, ko je novi D prezadolžen, česar pa U ni vedel in tudi ni moral vedeti.

DOGOVOR MED U IN NOVIM D, BREZ SODELOVANJA STAREGA D:- pristop k dolguGre za komulativen prevzem: novi D je v zavezi poleg starega D.Novi D je pravi D (ni porok), njegova zaveza je solidarna.Od poroštve se to razmerje razlikuje po tem, da novi D nima beneficium ordinis in da v primeru plačila, proti staremu D nima regresne pravice.U in novi D se lahko dogovorita tudi za privativen prevzem dolga ( ZOR o tem molči).

1. PREDPOSTAVKE ZA PREVZEM DOLGA1. Dopustnost: Dopustno je prevzeti le dolgove: -ki so v prometu in niso strogo osebni -ki so bodoči in pogojni

2. Oblika: - ni predpisana - v primeru, da je oblika predpisana za posel, s katerim se prevzem obljubi, jo je treba upoštevati

2. VSEBINA PREVZEMAMed novim D in U obstaja ista obveznost, kot je obstajala med med starim D in U. Obenem z dolgovi preidejo tudi postranske obveznosti: obresti, pogodbene kazni, stroški izterjave,..

Glede obresti velja: neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema ne preidejo na prevzemnika, kolikor ni drugače dogovorjeno.

3. UČINKI PREVZEMA DOLGAPRIVATIVNOST IN KOMULATIVNOST:Prevzem dolga je ponavadi privativen (če sodeluje stari D), če se stranki ne dogovorita, naj do komulativen.Če pri prevzemu dolga stari D ne sodeluje, velja obratno.Po zakonu je prevzem komulativen, če je prevzemnik (novi D) prezadolžen, pa U za to ob prevzemu ni vedel in tudi ni mogel vedeti.

UGOVORI:Novi D lahko uveljavlaj:- ugovore, ki izviraji iz dolga (da terjatev ni pravilno nastala, da je zastarala,..)

- ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o prevzemu dolga (sposobnost, volja,..)- nima pa ugovorov pobotanja (ker ni vzajemnosti)

ZASTARANJE:Ker obstoji identičnost razmerja, teče zastaranje po prevzemu dolga še naprej.

PREVZEM HIPOTEKE:Šteje se, da pridobitelj zemljišča prevzame ne le breme zastave vpisane na tem zemljišču, ampak tudi dolg, ki je z zastavo zavarovan, v kolikor se stranki ne dogovorita drugače.

3. PRISTOP K DOLGU

K obstoječem pravnem razmerju med U in D pristopi na D strani še tretji, ki se proti U zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do D.Pristopnik k dolgu postane U sodolžnik ne pa dolžnikov porok. Pristopnik, ki je plačal dolg nima pravice do regresnega zahtevka proti D.U pridobi pravico, da terja od enega ali od drugega ali od obeh (solidarno).

Prevzemnik kakšne premoženjske celote ( npr.: obrtna delavnica) ni odgovoren za večji znesek dolgov kot znaša vrednost prevzetega premoženja.

4. PREVZEM IZPOLNITVE

Prevzem izpolnitve je dogovor med D in tretjo osebo, s katerim se dolžniku zaveže, da bo izpolnila obveznost nasproti U. U nasproti tretji osebi nima nikakršne pravice, ker ta NE prevzame dolga. U pa ima še vedno pravice nasproti D. Če prevzemnik pravočasno ne izpolni obveznosti U, tako, da ta terja D, je prevzemnik dolžniku odškodninsko odgovoren (njegova odgovornost je objektivna).

Poseben dogovor o razbremenitvi dolga: tretji obljubi, da bo prevzel dolžnikov dolg. Če U v prevzem ne privoli, učinkuje tak dogovor kot prevzem izpolnitve - v tem primeru prevzemnik NE prevzema dolga in tudi NE pristopa k dolgu, zato nima U proti njemu nikakršne pravice.

5. ASIGNACIJA - NAKAZILO

Nakazilo ni pogodba ampak je iz dveh enostranskih poslov zložen posel (dvojna pooblastitev).

AISGNAT -------------------------- ASIGNANT kritno razmerje valutno razmerje

ASIGNATAR

- ASIGNAT: stranka, ki nakazilo izda (=nakazovalec)- ASIGNAT: plača asignatarju (= nakazanec)- ASIGNATAR: ta mora plačilo sprejeti (= prejemnik nakazila) - velja prejemna teorija

Kritno razmerje: - razmerje med asignantom in asignatomAsignant ima pri asignatu neko kritje, terjatev ali kredit.

Valutno razmerje: - razmerje med asignantom in asignatarjem asignant lahko z nakazilom asignatarju izpolni dolg, ki ga ima pri njemu lahko mu nakaže sredstva kot kredit lahko pa ima nakazilo tudi darilen pomen

Asignat se ne more sklicevati na valutno razmerje, asignatar pa ne na kritno razmerje!

EKONOMSKI POMEN NAKAZILA: s plačilom enega dolga se poplačata dva dolga.Pri nakazilu gre za dvoje razmerij, ki sta za vsako stranko kavzalni (med njima). Za tretjo stranko pa je razmerje med drugima abstraktno.

1. POGOJI ZA NASTANEK NAKAZILAEnostranska akta: Nakazilo sta dva enostranska akta, toda o nakazilu govorimo šele ko sta opravljena oba.Predmet nakazila: Vsakršna izpolnitev !

2. UČINKI NAKAZILAAsignatar in asignant sta upravičena in NE zavezana! Za asignata velja svoboda le, če se poprej ni zavezal sprejeti nakazila.

Dolžnosti, ki obstojijo, če jih določa zakon:- asignat je dolžan izpolniti nakazilo, če je asignantu dolžan tisto, kar naj bi izpolnil (če mu to ni v nobenem primeru težje od izpolnitve obveznosti asignantu)- asignatar ima dolžnost notifikacije : asignantu mora sporočiti, če nakazila ne želi uporabiti oz. asignat mora sporočiti asignantu, če ne želi plačati- asignatar je dolžan asignata opomniti, naj plača, vendar le, če ne odkloni uporabe nakazila

3. UGASNITEV NAKAZILA1. PREKLIC asignanta:- proti asignatarju: le dokler ta nakazila še ni sprejel in ga izpolnil- proti asignatarju: razen, če je nakazilo izdal zaradi svojega dolga proti asignatarjuKer sta nakazilo dve pooblastitvi, celoten preklic nastopi šele, ko se obe pooblastitvi prekličeta.

2. ODSTOP asignatarja:O odstopu je dolžan asignanta nemudoma obvestiti. Odstopi lahko tudi takrat, ko je nakazilo že prejel, razen, če je asignant njegov D.

3. POTEK ČASA:Pravica asignatarja, da zahteva od asignanta izpolnitev, zastara v 1 letu.Rok teče: -od akcepta -če je akcept dan v naprej - od dospelosti -če dospelost ni določena - od dne, ko asignatar prejme nakaziloPo zastaranju postane nakazilo naturalna obveznost!

4. PRENEHANJE SPOSOBNOSTI ali SMRTTo na nakazilo NE vpliva! stečaj asignatarja ne vpliva na nakazilo - vendar nakazilo ne pomeni premoženja v stečajni masi, dokler ni akceptirano stečaj asignanta: nakazilo lahko razveljavi, razen, če ga asignat ni sprejel in ob akceptu za stečaj ni vedel stečaj asignata: ko je ta zašel v stečaj, nakazila ne more sprejeti

4. SPREJEM ( AKCEPT ) NAKAZILAKadar asignat nakazilo sprejme, velja, da asignatar pridobi pravico na podlagi sprejema, ko prejme asignatovo izjavo o akceptu ( PREJEMNA TEORIJA).Akcepta nakazila ni mogoče preklicati !!

Ker je akcept abstraktno dejanje, asignat (akceptant) nima ugovorov iz temeljnega razmerja med njim in asignantom in tudi ne iz razmerja med asignantom in asignatarjem.Ima pa akceptant nasledne ugovore:- ugovor pomankljivosti nakazila samega- ugovor pridržkov in pogojev iz samega nakazila- ugovore iz razmerja med njim in asignatarjem

VPR. – Ali je akcept abstrakten, tudi če sta kritno in valutno tazmerje označena na nakaznici? NE, torej obstoji KAVZALNOST!

5. UČINKI NAKAZILA PO AKCEPTUS tem, da asignat akceptira, postane asignatarjev D. S samim akceptom pa se prvotna razmerja ne spremenijo.Dolgovi iz teh razmerij prenehajo: v razmerju asignatar - asignant Obstajata dva D, vendar mora asignatar primarno terjati asignata. Šele če ta tudi po opominu ne izpolni, lahko terja asignanta. če asignat plača, preneha dolg asignanta proti asignatarju s tem, da asignat plača, preneha tudi njegov dolg nasproti asignantu

6. PRENOS NAKAZILAAsignatar lahko nakazilo prenese na koga drugega, razen, če nakazilo tega ne prepoveduje ! Novi prejemnik dobi vse pravice nastale z akceptom.Prenos se lahko opravi večkrat.

7. VRSTE NAKAZIL1.) Nakazilo na prinosnika (mora biti pisno)2.) Nakazilo na nadomestne stvari (izda ga lahko le asignant, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo;izdano je “po odredbi”)3.) Menica, ček, akceptni nalog4.) Kreditno pismo (= nakazilo na denarni zavod, naj plača denarni znesek, ki ga določi šele asignatar)

Poštno nakazilo ni nakaznica, ker ga asignant plača sam ! Pošta le sklene mandat!

UTRDITVENE OBVEZNOSTI

Utrditvene obveznosti so:1. poroštvo2. zastava3. ara4. avans5. pridržna (retencijska) pravica6. pridržek LP7. VP8. obresti9. pogodbena kazen10. bančna garancija11. zakonite zamudne obresti12. pripoznava dolga13. kavcija (varščina)

1. POROŠTVO

Poroštvo je neodplačna obveznost (U ne daje plačila zanjo), po kateri je dolžan porok izpolniti obveznost glavnega D, v kolikor ta ne izpolni sam.

Stranki pogodbe: -porok -upnik glavnega D Sodelovanje glavnega D ni potrebno!

AKCESORNOST:Poroštvo je akcesorna, od glavne obveznosti odvisna obveznost. Če ugasne glavna obveznost, ugasne tudi poroštvo. Poroštvena obveznost tudi ne more biti težja od glavne obveznosti.Glede akcesornosti veljajo izjeme:- poroštvo je veljavno, čeprav glavni dolg ne nastane zaradi nesposobnosti glavnega D (npr.: mladoletnost)- pravilo o akcesornosti ni kogentno in tudi ni predpostavka pri vsaki vrsti poroštvenih pogodb

SUBSIDIARNOST:Če stranki ne določita drugače, je poroštvo subsidiarno. To pomeni, da lahko U terja poroka šele, če je prej pisno zahteval izpolnitev od glavnega D.Pravico poroka, da od U zahteva naj se drži tega zaporedja imenujemo beneficium ordinis.

Subsidiarnosti ni:- če je D zašel v stečaj- če je D neznanega prebivališča in upniku ni mogoče očitati malomarnostiStranki se lahko dogovorita, da subsidiarnosti ni: če se porok zaveže kot porok in plačnik ali kako drugače izjavi, da želi biti solidarno vezan (njegova obveznost je potem PRIMARNA).

Pri gospodarskih pogodbah se solidarnost domneva !!

1. KAVZA POROŠTVAKavza poroštva je varnost, ki naj jo prejme U. Zakonita kavza poroštva je torej zagotovitev plačila: causa solvendi - securitas.

2. PREDMET POROŠTVAPredmet poroštva je vsaka veljavna obveznost, ki je lahko: - bodoča, pogojna - denarna, nedenarna - storitvena, dajatvena

Če je glavna obveznost osebna in preide ob neizpolnitvi v nadomestno obveznost, je porok dolžan opraviti to nadomestno obveznost.

Poroštvo je lahko obvezno tudi za drugaga poroka - porokov porok.

Porok se ne more zavezati za večjo obveznost kot glavni D, lahko pa se zaveže v manjšem obsegu: za samo del terjatve le za nekatere posledice neizpolnitve le za primer dolžnikove plačilne nesposobnosti oz. če je D ob času dospelosti neznanega prebivališča

Porok odgovarja (če ni drugače določeno) tudi za obresti, stroške, kazni, povračilo škode, vendar le v kolikor so nastale po sklenitvi poroštvene pogodbe. To pomeni izjemo od splošnega pravila, da porokova obveznost ne sme biti večja od D ob času prevzema poroštva.

3. PREDPOSTAVKE ZA NASTANEK POROŠTVENE OBVEZNOSTI

- oblika: porok se lahko zaveže le s pismeno izjavo (varuje poroka pred nepremišljenostjo); sankcija= ničnost pog.- sposobnost: porok mora biti popolnoma poslovno sposoben

4. RAZMERJA IZ POROŠTVENE POGODBE

RAZMERJE MED D IN POROKOM:Porok ni dolžnik glavnega dolga (ni prevzemnik dolga), ampak le jamči za izpolnitev.

Ugovori:Zaradi akcesornosti ima porok zoper U vse ugovore glavnega D, razen osebnih ugovorov: -omejena odgovornost D -plačilna nesposobnost ugovor odloga plačila znižanje plačila odpust dolga ugovor pobotanja ugovore iz razmerja med porokom in U: -ničnost poroštvene pogodbe -zastaranje U terjatve proti poroku -pobotanje med njim in porokom -beneficium ordinisNima pa tistih ugovorov, ki jih ima D kot upnik nasprotne terjatve: a redhibitoria, laessio enormis.

Zaradi varstva poroka ima U določene dolžnosti:- obvestiti ga mora o tem, da porok ni pravočasno plačal (sicer je odškodninsko odgovoren)- ne sme se odreči varščinam, danim pred in po sklenitvi poroštvene pogodbe, sicer je porok prost obveznosti toliko, kolikor bi U dosegel plačilo iz teh pravic- ne sme zakriviti neplačila dolga z malomarnostjo pri izterjavi- na porokovo zahtevo mora terjati D v 1 mesecu od te zahteve, ki jo porok lahko poda šele po zapadlosti terjatve Če pa izpolnitveni rok ni določen, je porok prost odgovornosti po 1 letu od sklenitve pogodbe + 1 mesec če U ne da izjave za določitev dneva izpolnitve.

Subrogacija:Ko porok plača, že po zakonu preidejo nanj posebne pravice U. Obenem ima porok pravico zahtevati od U vse zastave in druge pravice, s katerimi je bila zavarovana terjatev.Velja načelo : nemo contra se subrogasse censetur - U se s prevzemom poroštva s strani poroka ne sme postaviti v slabši položaj glede varščin,..

RAZMERJE MED D IN POROKOM:Ko porok plača dolg, mu proti D nastanejo zahtevki iz 2 temeljev:1. iz razmerja med D in porokom - če se je porok dolžniku predhodno zavezal za sprejem poroštva in je to sprejel odplačno - potem ima pravico od njega

zahtevati dogovorjeno plačilo- če se je porok zavezal samoiniciativno in brez vednosti D - potem ima zahtevek iz negotiorum gestio

2. iz poroštvenega razmerjaZaradi subrogacije nastane poroku regresni zahtevek že po samem zakonu.Porok je upravičen plačati U le s sporazumom z glavnim D. Če sporazuma ni, potem ima D proti poroku vse ugovore, ki jih je imel proti D.Če je D sporazumen, da plača porok zastaran dolg, s tem pripozna iztožljivost porokovega regresnega zahtevka.

Če D, ki ga porok ni obvestil o plačilu tudi sam plača dolg upniku, lahko porok zahteva povračilo le od U.D ni dolžan obvestiti poroka o svojem plačilu ( to je U dolžnost).

5. ZASTARANJE POROŠTVAZ zastaranjem glavne obveznosti zastara tudi porokova obveznost, zato tudi ta lahko ugovarja zastaranje.Če za glavnega D velja zastaralni rok daljši od 2 let, zastara obveznost poroka v 2 letih od zapadlosti glavnega dolga, razen, če porok odgovarja solidarno.Pretrganje zastaranja glavnega dolga učinkuje tudi proti poroku.Zadržanje zastaranja glavnega dolžnika pa v breme poroka ne učinkuje.

6. SOPOROŠTVOČe je več porokov, pa eden od njih plača ves znesek, lahko od soporokov zahteva, naj mu vsak vrne del, ki pade nanj.

7. POSEBNE VRSTE POROŠTVA1. menična poroštvena zaveza (aval) Značilnost je abstraktnost zaveze (ni ugovorov iz temeljnega razmerja) in to, da aval ni subsidiaren, pač pa solidaren.2. del credere poroštvo Porok se zaveže komitentu, da bo tretji z njim skleil posel (del credere provizija)3. cautio iudicatum solvi Pomeni zavarovanje pravdnih stroškov s strani tujega državljana4. garancijska pogodba Garant se zaveže, da bo nastal določen uspeh oz. prevzame objektivno odgovornost, da bo povrnil škodo nastalo tretjim. Zaveza z garancijo je samostojna, ne akcesorna. Posebna vrsta garancije je KREDITNA GARANCIJA: mandant da mandatarju (banki) nalog da da kredit. Mandant jamči kot porok za vračilo kredita.5. poravnalno poroštvo v stečaju ali prisilni poravnavi Poravnalni porok porokuje za znesek, ki ga je D dolžan na podlagi prisilne poravnave.6. podporoštvo Podporok jamči za porokovo obveznost.7. odškodninsko poroštvo Tu se porok zaveže drugemu poroku, da mu bo v primeru, da bi ta utrpel škodo zaradi svojega poroštva, plačal odškodnino.

2. ZASTAVAZ zastavno pogodbo se D ali kdo tretji (zastavitelj) zaveže nasproti U, da mu bo izročil neko premičnino ali pravico, da bi se ta lahko poplačal iz vrednosti prepuščene dobrine. U pa se zaveže, da bo prejeto stvar hranil in jo po plačilu terjatve nepoškodovano vrnil zastavitelju.

Za zastavno razmerje je značilna akcesornost : zastavna pravica je odvisna od terjatve za katero je bila ustanovljena.

Danes zastavna pog. ni več realen kontrakt. Zastavljena stvar se lahko izroči šele po sklenitvi pog. (izpolnitev pog. = izročitev stvari).Gre torej za zastavno obljubo - konsenzualen kontrakt - pactum de pignore dando, s katero se stranki zavežeta skleniti zastavno pog.Zastavna pog. je dvostranski posel, obravnava se pod odplačnimi pogodbami.

Če se pokaže, da vrednost zastave po zastaviteljevi krivdi ali zaradi pomankljivosti, ki se pokaže kasneje, ne zadostuje več za kritje dolga, je U upravičen zahtevati drugo primerno zastavo.

Izraz zastava ima več pomenov: - stvarno pravna pravica: zastavljeni predmet- obligacijsko razmerje: zastavna pogodba

1. TERJATEV ZA KATERO JE ZASTAVA USTANOVLJENAPredmet varstva je terjatev, ki je lahko: -pogojna -bodoča

2. PREDMET ZASTAVNE PRAVICELahko so: stvari : kadar je zastavljena stvar, so zastavljeni tudi plodovi pravice: lahko so OP (terjatve) ali pa druge (avtorska pravica)

Zastavitelj mora ZU izročiti listino o zastavljeni terjatvi.

3. KAVZAKavza je varstvo upnika - causa solvendi securitas.

4. PREDPOSTAVKE POGODBE1. poslovna sposobnost obeh strank2. razpolagalna sposobnost 3. dopustnost: - ni dopustna zastava brez posesti na zastavljeni stvari - prepoved lex commisoria = dogovor, da pripade zastavljena stvar ZU, če je ta s plačilom v zamudi - dopustno je, da se dogovori raba zastavljene stvari, uživanje stvari (pactum antihreticum) pa je prepovedano

5. DOLŽNOSTI ZASTAVNEGA UPNIKA- stvar mora varovati in skrbeti zanjo kot dober gospodar (to mu ne daje pravice stvari uporabljati) - ko je celotna terjatev poplačana, mora stvar vrniti- izročitelju mora kot dokazilo izročiti zastavni list- zastavitelju mora vrniti presežek iz izkupička, ki mu ostane po poplačilu stvari- izterjati mora zastavljeno terjatev, ko ta zapade v plačilo

6. PRAVICE ZASTAVNEGA UPNIKA- ima pravico do plodov, vendar se njihova vrednost odšteje od stroškov do katerih je upravičen- v likvidacijskem postopku ima ločitveni zahtevek- pravico ima do posesti in do realizacije poplačila iz stvari

Če je upravičencev več, velja načelo: prior tempore, potior iure - vrstni red se določa po dnevu nastanka zastavnih pravic.

Gospodarske pogodbe: - ZU lahko direktno proda zastavljeno stvar na javni dražbi v 8 dneh od opozorila - ni potrebna sodna intervencija

Poplačilo se lahko opravi: - JAVNA DRAŽBA - POD ROKO (izjemoma) -če je stvar pokvarljiva -če je prodaja posebej ugodna

7. PRAVNI POLOŽAJ ZASTAVITELJA da tsvar izroči ZU v posest če se zastavi že zastavljena stvar, prejme naslednji ZU le posredno posest, prejšnji ZU pa ohrani neposredno posest

ima posestne tožbe proti ZU (poleg posestnih ima tudi a pigneraticia) jamči ZU za napake zastavljene stvari dolžnost povračila stroškov za varovanje zastavljene stvari

8. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICEPravica preneha z izgubo posesti in oživi, če se posest spet pridobi.

3. KAVCIJA ( VARŠČINA )

Kavcija pomeni, da mora kdo:- ustanoviti zastavno pravico (ročna zastava ali hipoteka) ali- pridobiti poroka (poroštvo pride v poštev subsidiarno)

VRSTE VARŠČIN:1. ZAPRTA VARŠČINA: U je po prenehanju temelja za varščino dolžan vrniti iste stvari, ki jih je prejel (in species)2. VSOTNA VARŠČINA: U je tu dolžan vrniti isto količino stvari iste vrste, ki jih je prejel.

ločena vsotna varščina: zastavitelj ostane lastnik na varščini kot celoti, ne pa na posameznih kosih pomešana vsotna varščina: izročitelj na varščini nima več LP, zahteva lahko le vrnitev istovrstnih stvari

- zbirna varščina - zmesna varščina

4. PRIDRŽNA (RETENCIJSKA) PRAVICA

Pridržna pravica je absolutna pravica, na podlagi katere sme U zapadle terjatve obdržati stvar, ki jo ima v zakoniti detenciji, dokler mu ni plačana terjatev.Če terjatev ni plačana, ima pravico do poplačila (enako kot ZU, vendar le, če je dolžnika poprej o tem obvestil).

Naše pravo ne zahteva koneksnosti : ex dispari causa - terjatev ni v zvezi s predmetom (npr.: gostinec sme zadržati stvar gosta, dokler mu ta ne poravna računa).

Pridržna pravica obstoji samo, če obstoji terjatev (akcesornost).

1. PREDMET RETENCIJEPredmet so stvari in tudi VP. Niso pa predmet retencije npr.: pooblastila, dokazne listine in druge stvari, ki so naprodaj.

2. DOPUSTNOST RETENCIJEUveljavlja se lahko samo:- dokler ima stranka stvar v svojih rokah- da je stvar zakonito pridobila- zadostuje detencija (neposredna posest brez volje posedovati stvar kot svojo)- da je v skladu z moralo- da je terjatev zapadla - denarna, iztožljiva, dospela- da stvar ni podvržena izvršbi

3. POSLEDICA PRIDRŽNE PRAVICEUpravičenec pridržne pravice lahko odklanja izpolnitev, dokler mu upravičenec do stvari ne izpolni svoje obveznosti.Stvar mora hraniti kot dober gospodar. Lahko se poplača tako kot ZU.

5. PRENEHANJE PRIDRŽNE PRAVICE- tkrat ko preneha terjatev- ko stranka izgubi posest nad stvarjo- če D ponudi drugo ustrezno dajatev v zavarovanje

5. ARA IN ODSTOPNINA (SKESNINA)

Ara je premoženjska korist: denar, nadomestne stvari, VP, ki jih ena stranka ob sklenitvi pogodbe izroči drugi stranki, zaradi utrditve obveznosti.Stranka, ki je odgovorna za neizpolnitev pogodbe, aro izgubi.Dogovor o ari je REALNA POGODBA: sklenjena je šele, ko se ara izroči.

Veljavnost are je odvisna od glavne obveznosti (akcesornost). Če glavna obveznost ni veljavna, jo mora stranka, ki jo je prejela vrniti. Isto velja, da jo mora vrniti, če se razmerje razveže, ne da bi bila kriva katera od strank.

Aro da ponavadi le ena stranka, lahko pa jo dasta obe.Ara ne sme biti nesorazmerno visoka - če je, jo sme sodišče na zahtevo ene stranke znižati.

1. UČINKI POGODBE O ARI sankcije nastopijo, če pogodba ni izpolnjena delna ali zakasnela izpolnitev se ne šteje za neizpolnitev

Pogodbi zvesta stranka lahko:- pri pogodbi vztraja + zahteva povrnitev škode (ara se všteje v odškodnino, če se ne, se ara vrne)- stranka se zadovolji z neizpolnitvijo + pridobi znesek are oz. dvojno aro, če jo je dala tudi sama (v tem primeru nima pravice do odškodnine)

Če se pogodba pravilno izpolni, se mora ara vrniti ali pa se vračuna v izpolnitev.

2. POSEBNE VRSTE ARE ara za sklenitev pogodbe : če stranka pogodbe ne sklene, plača aro ali vrne njen dvojni znesek če se stranki ob prepustitvi are dogovorita, da smeta od pogodbe odstopiti, ima ara naravo SKESNINE (ODSTOPNINE)

SKESNINA - ODSTOPNINA: je sporazum strank, da lahko en ali drugi odstopi od pogodbe, če da odstopnino. Pogoji in značilnosti so: - sporazum strank- da je večja od tistega, kar je stranka prejela od nasprotne stranke- da ne izteče rok izpolnitve obveznosti- za razliko od are: - se ne plača v dvojnem znesku - vsak od pogodbenikov lahko odstopi od pogodbe proti plačilu odškodnine, aro pa lahko zahteva le nekriva stranka

6. POGODBENA KAZEN

Klavzula o pogodbeni kazni je dogovorjena med U in D, s katero se D zaveže proti U opraviti kakšno denarno izpolnitev, v primeru:- nepravilne izpolnitve - neizpolnitve

Pogodbena kazen je odvisna od veljavnosti glavne obveznosti (akcesornost).

Poslovni namen pogodbene kazni je dvojen:1. kazenska funkcija: Pogodbena kazen sili stranko v disciplino in izpolnitev z grožnjo, da bo plačala več.2. odškodninska funkcija:Stranki v naprej določita odškodnino za škodo, ki nastane zaradi neizpolnitve za katero je zavezanec odgovoren.

1. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST KLAVZULE O POGODBENI KAZNI1. Dopustnost: pogodbena kazen je dopustna le, če gre za nedenarno obveznost ! Za denarne obveznosti so tako ali tako določene zamudne obresti.2. Oblika: kazen mora biti dogovorjena v isti obliki kot velja za pogodbo o glavni obveznosti.3. Znesek pogodbene kazni mora biti določen ali vsaj določljiv.

2. VRSTE POGODBENE KAZNIA. ZA PRIMER NEIZPOLNITVEU lahko zahteva to pogodbeno kazen, če izpolnitev ni opravljena ob dospelosti. Nepravilna izpolnitev, ki jo ima U pravico odkloniti, se šteje za neizpolnitev.Pogodbena kazen za neizpolnitev NI SKESNINA: ni dopustno odstopiti od pogodbe in plačati pogodbeo kazen. Torej je zahtevek alternativen in ne komulativen (stranka ne more zahtevati izpolnitve in pogodbene kazni hkrati)

B. ZA PRIMER NEPRAVILNE IZPOLNITVEIzpolnitev je nepravilna: - če je zakasnela (ZOR omenja le to) - če ima stvarne ali pravne napake - če je krajevno nepravilna

Poleg kazni lahko U zahteva tudi izpolnitev ( komulativen zahtevek).

Pogoj za pogodbeno kazen je, da U ob izpolnitvi D obvesti, da si pridružuje pravico do kazni. U molk se šteje, da se je kazni odpovedal.

Če stranki ne določita, za kateri primer je pogodbena kazen dogovorjena, velja DOMNEVA, da je dogovorjena za nepravilno izpolnitev !!

C. CIVILNA KAZENČe se stranki dogovorita, sme U zahtevati poleg nepravilne izpolnitve še penal, ki je neodvisen od obstoja škode (komulativen zahtevek).Penal = odškodnina določena z zakonom.

3. POGODBENA KAZEN IN ODŠKODNINAČe je pogodbena kazen dogovorjena kot nadomestek za izpolnitev, ni mogoče zahtevati pogodbene kazni + odškodnino. U ima pravico do odškodnine le, če je škoda večja od dogovorjene pogodbene kazni !!U ima pravico do pogodbene kazni tudi, če škoda sploh ni nastala.

Sodišče sme na D zahtevo znižati pogodbeno kazen, če je pretirana.

4. DOSPELOST POGODBENE KAZNIČe stranka ob dospelosti ne izpolni in zaide v zamudo dospe tudi pogodbena kazen zaradi neizpolnitve. Če je izpolnitev opravljena z zamudo, se od tega trenutka dalje ne more več uveljavljati kazen zaradi neizpolnitve, ampak le kazen zaradi zakasnele izpolnitve.

5. POSEBNI PRIMERI POGODBENE KAZNI

IZGUBA PLAČILNIH OBROKOVPri obročnih poslih zamudni plačevalec izgubi že plačane obroke.

SKESNINAČe stranki želita, naj ima kazen pomen skesnine, se morata o tem posebej dogovoriti, saj je to poseben primer pogodbene kazni.

SODNI PENALČe D ne izpolni pravočasno svoje nedenarne obveznosti in je U pred tem dal primeren rok za izpolnitev ter je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, mu lahko izvršilno sodišče na U zahtevo določi naknaden rok za izpolnitev, sicer mora upniku plačati nek denarni znesek = SODNI PENAL.Ker se kazen daje zaradi discipline, se lahko določi ne glede na to, ali je škoda nastala ali ne.Sodni penal se ne šteje za izvršilni ukrep, čeprav o njem odloča izvršilno sodišče.

CIVILNE KAZNIPosebne vrste pogodbenih kazni so tudi vse druge vrste civilnih kazni, določene za izpolnitev, kolikor jih zakon dopušča.

7. PREDUJEM (AVANS)

Predujem je vnaprejšnja izpolnitev. Stranka opravi dajatev ali storitev pred zapadlostjo.Učinkuje kot zavarovanje pog., saj delno že opravljena izpolnitev sili D, da izpolni še ostanek.Dogovor o predujmu nima učinkov are: tisti, ki je pog. kršil, ne pomeni, da mu je zapadel predujem.

8. PRIPOZNAVA DOLGA (constitutum debiti proprii)

Pripoznava dolga je akcesoren dogovor, s katerim D upniku prizna, da njegova obveznost obstoji.

Ko D dolg pripozna se pretga zastaranje !!

Pripoznanje se lahko poda: - kot enostranska izjava D - nepristno pripoznanje.- D dolg pripozna z neposredno izjavo- posredno s: -plačilom na račun -s plačilom obresti -tako, da da zavarovanje

KAVZA pripoznave: causa securitasOd novacije se pripoznava loči po tem, da pri pripoznavi prejšnja obveznost ne ugasne, ampak obstoji poleg nove (kumulativna novacija).Od pripoznave je treba ločiti tudi priznanje: priznajo se dejstva (ki niso pravice!).

9. PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE

Pomeni dogovor, s katerim si izročitelj pridrži pravico razpolaganja ali LP tudi po izročitvi kupcu, dokler ta ne plača celotne kupnine.S pridržkom se na K prenese le pričakovanje LP.Nasproti kupčevim U učinkuje pridržek le, če je vpisan v javno overjeno listino (s tem pridobi absolutne učinke).

Nrvarnost naključnega uničenja, poškodovanja trpi kupec od takrat, ko mu je bila stvar izročena !

SPREMEMBE OBVEZNOSTI

1. PORAVNAVA (TRANSAKCIJA)

Poravnava je vzajemna, odplačna pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popuščanjem spremeni tako, da se spor prekine oz. odpravi negotovost in določi vzajemne pravice in obveznosti. Pri medsebojnem popuščanju je pogoj, da ne sme popustiti le ena ampak morata popustiti obe stranki.

POGOJI ZA PORAVNAVO:- spornost ali negotovost pravnega razmerja- vzajemnost izpolnitve- razpolagalna in poslovna sposobnost- obstoj temeljnega posla (akcesornost)- stranki ne smeta biti v zmoti glede: -kavze -non caput controversum (kadar gre za okoliščine, ki jih stranke ob sklepanju poravnave niso imele za sporne ali negotove)

1. SPORNOST ALI NEGOTOVOSTTerjatev mora biti sporna ali negotova:NEGOTOVA je, če je odvisna od pogoja;SPORNA pa, če se stranki o njeni vsebini ne strinjata in namesto, da bi iskali rešitev po sodni poti, jo najdeta v medsebojnem popuščanju.

S poravnavo se stranki dogovorita nekaj novega, vendar pa nova obveznost ne sme biti nekaj povsem drugega, kot je bila prejšnja. Če bi bilo tako, bi šlo za novacijo. Razlika od novacije je tudi v tem, da pri poravnavi vedno ostanejo v veljavi poroštva in zastave.

Slaba stran poravnave: ena stranka lahko drugo izkorišča, ker ve, da se boji stroškov sodnega postopka.

2. PREDMET PORAVNAVE vsaka dopustna obveznost ali pravno razmerje RAZEN statusnega razmerja lahko je tudi stvarnopravno upravičenje terjatev o kateri je bila izdana pravnomočna sodna odločba

3. KAVZA PORAVNAVE

Je odprava spornosti ali negotovosti.

4. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PORAVNAVE1. Sposobnost:- poslovna sposobnost- razpolagalna sposobnost = sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave

2. Dopustnost:Poravnva je dopustna le glede pravic, s katerimi stranki razpolagata.Tako ni dopustna poravnava o: - roditeljskih pravicah - oporoki, dokler ni razglašena - nemoralnemu namenu - kadar poravnava nima kavzeNe more se skleniti poravnava o ničnem poslu.Dopustno pa je skleniti poravnavo o izpodbojnem poslu, če je upravičenec ob sklenitvi vedel za to pravico.Če se sklene poravnava po zastopniku, je potrebno specialno pooblastilo.

3. Pogodbena volja:Ko gre za negotovo sporno terjatev, je v večini primerov vsaj ena stranka v zmoti.

zmota o caput controversumZa tako zmoto gre takrat, kadar se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke ob sklepanju poravnave imele za sporne in negotove. Take zmote ni mogoče uveljavljati, saj sta se stranki sporazumeli, da bosta poiskali novo rešitev s poravnavo.

zmota o non caput controversumGre za zmoto o okoliščini, ki ob sklepanju poravnave ni bila sporna ali negotova, torej bi ta zmota utegnila povzročiti, da do poravnave sploh ne bi prišlo, če bi vedeli, da je dvomljiva.Takšna zmota učinkuje na veljavnost poravnave.

zmota o nagibuZa to zmoto gre, če katera od strank misli, da je vprašanje negotovo, pa v resnici ni.Ta zmota na poravnavo ne vpliva.

zmota o kavziGre za zmoto o obojestranski kavzi razmerja. Obe stranki mislita, da je vsebina razmerja sporna, pa v resnici ni. Če bi stranki vedeli za prave podatke, do spora sploh ne bi prišlo. Zato je taka zmota bistvena - poravnava je NIČNA, ker nima kavze !!

zmota o obstoju spornega ali negotovega razmerjaTudi tu gre za zmoto v kavzi: stranki sta v zmoti glede samega obstoja obveznosti. Pravnega razmerja, glede katerega hočeta skleniti poravnavo sploh ni. Taka poravnava je NIČNA.

računska napakaPoravnava ostane veljavna kljub računski napaki. Napako se le popravi.

čezmerno prikrajšanjePoravnava velja kljub čezmernem prikrajšanju - volenti non fit inuria.

5. UČINKI PORAVNAVEIzpolnitev poravnave se ravna po slpošnih pravilih o izpolnitvi posla:- vsaka stranka je odgovorna za pravne in stvarne napake izpolnitve- uveljavljanje ugovorov po splošnih pravilih

VPR.: Kakšna je usoda akcesorij (poroki, zastavitelji) kadar se sklene poravnava ?

Če ostane po poravnavi obveznost identična, poravnava na akcesorije ne vpliva (porok in zastavitelj sta še vedno zavezana). Odgovornost zastavitelja / poroka, se lahko s poravnavo le zmanjša, ne pa tudi poveča (razen, če se s tako poravnavo strinjata).Če je s poravnavo izvršena NOVACIJA (prenovitev) obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev / preneha tudi zastva!!

6. POSEBNE VRSTE PORAVNAVESODNA PORAVNAVA:Je poravnava sklenjena pred sodiščem.Ali je taka poravnava civilna ali procesna, pa je sporno;-procesna teorija: uveljavljati je treba le procesne učinke-teorija o mešani naravi: gre za civilno pravni posel, ki ima procesne učinke

PRISILNA PORAVNAVA BREZ LIKVIDACIJSKEGA POSTOPKA:Prezadolžen D lahko upnikom namesto stečaja predlaga poravnavo. Tak predlog je sprejet, če zanj glasujejo upniki, katerih terjatve presegajo polovico vseh terjatev.

2. ZASTARANJE

POJEM: Z iztekom zastaralnega roka ugasne zahtevek za uveljavitev pravice (CIVILNA OBLIGACIJA - ima pravno varstvo), medtem, ko sama pravica ostane (NATURALNA OBLIGACIJA - pravnega varstva nima) !

NAMEN ZASTARANJA: varuje D pred sicer neaktivnim U, da ga ne bi s svojo terjatvijo nadlegoval v nedogled.

1. ZNAČILNOSTI ZASTARANJA1.) Dolžina rokov je kogentna ! Stranki jih ne moreta ne podaljšati ne skrajšati.2.) D se tastaranju ne more odpovedati prej, kakor preteče zanj določen čas3.) Vnaprejšnja odpoved zastarnju je nična4.) 2 bistvena elementa za zastaranje: - preteči mora čas, ki je določen v zakonu - D se mora sklicevati na zastaranje (ne ugotavlja ga sodišče po UD!!)

ČAS, KO ZAČNE TEČI ZASTARALNI ROK:a.) prvi dan po dnevu, ko je U imel pravico terjati izpolnitev obveznosti oz., ko je imel pogoje za tožbo (a nata) To je SPLOŠNO PRAVILO, lahko pa je z zakonom določeno kaj drugega: - zastaranje odškodninske terjatve začne teči, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil - alternativne obveznosti zastarajo od trenutka, ko ima U možnost izbire

b.) če je obveznost v tem, da se kaj ne stori / opusti / trpi, začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je D ravnal proti taki obveznosti

Solidarne obveznosti zastarajo le v korist posameznega D, ki ima ugovor zastaranja (parcialno učinkovanje !!).

Zastaranje nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa. Roki se računajo po mesecih in letih, ne pa po dnevih.

ZADRŽANJE ZASTARANJA (impedimentum praescriptionis):V določenih, v zakonu naštetih primerih (381,382), zastaranje NE TEČE. Ko vzrok preneha, se zastaranje nadaljuje. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

Primeri, ko zastaranje ne teče:- kadar gre za terjatve med zakoncema- ZZS- terjatve med stroci in starši, v času, ko traja roditeljska pravica- med varovancem in skrbnikom, dokler traja skrbništvo- med mobilizacijo, vojno nevarnostjo za terjatve oseb v vojni službi- za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu- ko U zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve

PRETRGANJE ZASTARANJA (interruptio praescriptionis):Zastaranje začne teči znova, ko preneha razlog, ki je imel za posledico pretrganje zastaranja. Morebitni čas, ki je potekel pred nastopom razloga za pretrganje zastaranja, se ne všteje v zastaralni rok, ki začne po pretrganju teči znova.

Novi zastaralni rok je načeloma enak prejšnjemu.

Zastaranje se pretga:1. ko D dolg pripozna2. z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim ravnanjem U zoper D (stečaj D)

2. ZASTARANJE IN PREKLUZIJA

ZASTARANJE: PREKLUZIJA:- preneha pravica zahtevati izpolnitev - preneha sama pravica obveznosti- iztek zastaralnega roka upošteva sodišče - iztek prekluzije upošteva sodišče po UD samo na zahtevo D- če D izpolni naturalno obligacijo -- - D izpolnitev kakšne prekludirane pravice bi pomenila izpolnitve ne more kondicirati kakšno novo pravno podlago

3. PREDMET ZASTARANJA obligacijsko - pravne pravice ko zastara glavna terjatev, zastara tudi postranska terjatev (obresti, plodovi, stroški,..)

NEZASTARLJIVE PRAVICE:1. osebne (statusne) in rodbinske pravice2. zakonita pravica do preživljanja3. zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevek)4. pravica do uveljavljanja ničnosti5. upravičenja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic ali pravnih razmerij6. različna oblikovalna upravičenja, ki nimajo vsebine ali užitka (npr. odstop zaradi nezvestobe)

4. ZASTARALNI ROKI splošni zastaralni rok : 5 let (velja, kadar ni z zakonom določen posebni rok) posebni zastaralni rok: določen je v ZOR-u in v drugih predpisih

10 letni zastaralni rok:Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem zastarajo v 10 letih. Zamudne obresti pa zastarajo v 3 letih.

5 letni zastaralni rok:Je splošni zastaralni rok, vendar v tem roku zastarajo tudi nekatere druge terjatve:- je absolutni zastaralni rok za odškodninske terjatve (odkar je škoda nastala)- terjatve sklenitelja zavarovanja o življenskem zavarovanju- terjatve iz zavarovalne pogodbe v letalskem prometu

3 letni zastaralni rok:- medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga in storitev- terjatev zakupnine: zakup oz. najem nepremičnin, premičnin, leasing- terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb- nepogodbena odškodninska terjatev (odkar je oškodovanec zvedel za škodo / povzročitelja)

2 letni zastaralni rok:- ZOR ga praviloma ne pozna več- če je rok za zastaranje obveznosti glavnega D daljši od 2 let, zastara obveznost poroka po 2 letih od zapadlosti glavnega D, razen, če porok ne odgovarja solidarno z D

1 letni zastaralni rok:- terjatve za elektriko, plin, vodo, RTV, PTT- terjatve za naročnino za občasne publikacije

Krajši roki (6 mesecev):V posebnih predpisih so določeni krajši zastaralni roki (npr.: 6 mesecev po zakonu o menici).

3. STEČAJ ( KONKURZ )

Stečaj je razlog za prenehanje gospodarskih subjektov. Namen stečaja je vnovčiti D premoženje in poplačati U, ko je D dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen.U se poplača sorazmerno, zakon pa določa prednost nekaterih terjatev.

1. SPREMEMBE OBVEZNOSTI ZARADI STEČAJAZaradi uvedbe stečaja se lahko spremeni:a.) Predmet: nedenarne U terjatve proti dolžniku se spremenijo v denarneb.) Modaliteta: - nedospele terjatve se štejejo za dospele - periodične / občasne terjatve pa se spremenijo v enkratno terjatevc.) Enostranski posli: ponudbe, ki jih da ali sprejme stečajni D izgubijo veljavo, če do uvedbe stečaja še niso bile akceptiraned.) Obojestransko odplačne pogodbe: s stečajem ne postanejo neveljavne, pač pa imajo stranke opcije. Stečajni upravitelj sme odstopiti od pogodbe, sopogodbenik pa lahko zahteva odškodnino kot U stečajne mase.e.) Spremenijo se lahko tudi zakonite pravice: Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dne začetka stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso

2. VPLIV STEČAJA NA UČINKOVANJE OBVEZNOSTI od dneva uvedbe stečaja proti stečajnemu D ni mogoče dovoliti izvržbe v poplačilo ali zavarovanje omejitev je določena z zaporedjem U, ko imajo nekatere terjatve prednost pred drugimi: - terjatve delavcev za OD, nastale od uvedbe stečaja - odškodnine za poškodbe pri delu, nastale pred uvedbo stečaja

S prijavo terjatve v stečajno maso se pretrga zastaranje prijavljene terjatve.

STEČAJ NE VPLIVA NA:LOČITVENE PRAVICE: pravice do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja (ZP, pravica retencije)IZLOČITVENE PRAVICE: izločitev stvari, ki ne pripadajo D

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

SPLOŠNO PRAVILO: obveznost preneha, ko je izpolnjena (normalni način prenehanja obveznosti) in v drugih z zakonom določenih primerih (izreden način prenehanja).S prenehanjem glavne obveznosti prenehajo tudi akcesoriji (poroštva, zastave,..).

NORMALEN NAČIN PRENEHANJA OBVEZNOSTI: izpolnitev.

IZREDNI NAČINI PRENEHANJA OBVEZNOSTI:1. S sporazumom strank: - nadomestna izpolnitev - prenovitev (novacija) - odpust dolga - razveza pogodbe

2. Z opcijo ene stranke: - pobotanje - sodna položitev - samopomočna prodaja - razveza z opcijo

3. Brez volje strank: - združitev (confusio) - prenehanje subjektov obveznosti - prenehanje U interesa

4. Ostali primeri prenehanja: - nemožnost izpolnitve - potek časa, odpoved - ničnost pogodbe - izpodbojnost - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe zaradi spremenjenih razmer - razveza pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja - odstop od pogobe

I. PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI OBEH STRANK

1. DAJATEV NAMESTO PLAČILA (nadomestna ozpolnitev, izpolnitveni surogat)

nadomestna izpolnitev (datio in solutum) je realna pogodba med strankama: U prejme namesto prvotne neko drugo izpolnitev

Sklenitev prejšnjega razmerja in prejšnja erjatev ostaneta nespremenjena. Datio se nanaša le na SLUCIJSKO FAZO.

gre za realno subrogacijo Stranki se dogovorita o ugasnitvi obveznosti z drugim predmetom izpolnitve. Ugasnitev velja le toliko, kolikor je dogovor veljaven in tudi izpolnjen (REALNOST).

je odplačen posel : veljajo pravila o čezmernem prikrajšanju in jamčevanju

1 SORODNA PRAVNA RAZMERJA1. Dajatev zaradi plačila (datio pro solvendi)Je dogovor po katerem se ima U pravico poplačati iz terjatve ali stvari (dajatve), ki jo prejme od D.U stvar proda oz. izterja terjatev in se iz izkupička poplača;- če to ne zadošča - živi terjatev v neodplačnem delu še naprej- če izkupiček presega obveznost, mora presežek vrniti

2. Facultas alternativaStranki se že vnaprej dogovorita, da D namesto dogovorjene izpolnitve lahko opravi drugo.

3. Novacija (prenovitev)Z datio in solutum ima skupno to, da se v obeh primerih stranki dogovorita za nov predmet izpolnitve. Novacija pomeni spremembo v STIPULACIJSKI in SOLUCIJSKI FAZI.Datio pa pomeni spremembo le v SOLUCIJSKI FAZI.

2. PREDMET DAJATVE NAMESTO PLAČILAPredmet je lahko vsakršna dopustna izpolnitev.Ker gre za realen kontrakt mora U na stvari pridobiti stvarno pravico (tradicija), če pa se prenese terjatev je potreben akt za prenos terjatve (cessio in solutum).

3. UČINKI NADOMESTNE IZPOLNITVE Če je nadomestna izpolnitev pravilno opravljena, ugasne prvotno obligacijsko razmerje. D preneha dolg in s tem prenehajo tudi akcesoriji.Če U nadomestno izpolnitev odkloni, prvotna terjatev spet oživi, vendar ne oživijo tudi akcesorne zaveze.

2. PRENOVITEV ( NOVACIJA )

Prenovitev je pogodba, s katero se stranki že obstoječe zaveze dogovorita, da ta obveza ugasne in namesto nje nastane nova, tako, da je veljavno prenehanje prejšnje odvicsno od veljavnega nastanka nove obveznosti.

Če obstaja DVOM, novacija ni privativna, ampak je komulativna. Če iz volje strank ni razvidno, ali sta hoteli prejšnjo obveznost ugasniti, obstaja nova obveznost poleg stare.

KAVZA NOVACIJE: namen, ki izhaja iz nove obveznosti.

Prenovitev je odplačna pogodba, zato zanjo veljajo pravila jamčevanja in čezmernega prikrajšanja. Odplačnost je že v tem, da je prejšnje prenehanje plačilo za novo terjatev.Potrebna je volja strank, da namesto prejšnje nastane nova obveznost.

O NOVACIJI OBSTAJATA 2 TEORIJI: - translacijska teorija: vsebina prve obveznosti preide v novo obveznost- substitucijska teorija: prva terjatev ugasne s tem, ko oživi druga (ZOR)

1. POGOJI ZA VELJAVNOST NOVACIJE1. U in D skleneta pogodbo o prenehanju prejšnje obveznosti in sočasnem nastanku noveObličnost te pogodbe se ravna po obličnosti prejšnje pog.Pogodbeni stranki morata izjaviti svoj animus novandi.Nova obveznost mora imeti drugačno PRAVNO PODLAGO ali PREDMET.SPREMEMBA PR. PODLAGE (TITULUSA): če se en pr. naslov nadomesti z drugim (prodana stvar ostane P na posodo).SPREMEMBA PREDMETA: če se določi drug species ali generičen predmet druge vrste.Ne gre za prenovitev, če se: določi druga stvar iste vrste iste kakovosti spremenijo le akcesoriji spremeni le količina dogovorijo obresti drugačen kraj, čas, način izpolnitve

2. Veljavnost prvotne obveznosti- če je bila prejšnja obveznost nična, ali če je že ugasnila, je tudi prenovitev nična- če je bila prejšnja obveznost le izpodbojna, je prenovitev veljavna, pod pogojem, da je D vedel za izpodbojnost- za veljavno se šteje tudi naturalna obveznost, zato se lahko veljavno prenovi

3. Veljavnost nove terjatve- če je nova terjatev nična: novacija sploh ni nastala in ostane prvotna obveznost nespremenjena- če je nova terjatev izpodbojna: novacija velja dokler in kolikor se ne spodbije- če je nova terjatev pogojna: veljavnost novacije je odvisna od tega pogoja ODLOŽNI pogoj: prejšnja terjatev ne preneha, dokler se pogoj ne izpolni RAZVEZNI pogoj: nova terjatev velja dokler se pogoj ne uresniči (takrat spet oživi stara terjatev)

2. UČINKI NOVACIJETretji zaradi novacije ne smejo trpeti prikrajšanja, zato akcesoriji prejšnje obveznosti prenehajo. Zastava pa ne preneha, če je zastavitelj glavni D sam.

3. ODPUST DOLGA

Odpust dolga je dogovor med U in D, po katerem se U odreče svoji terjatvi, D pa ta izrek izrecno ali s konkludentnimi dejanji sprejme.

Odpust je lahko:- delen / popoln- pogojen / nepogojen- takojšen / vezan na rok- posamičen ali splošen

Če U sklene pogodbo o odpustu dolga brez pravne podlage, lahko odpust izpodbije in zahteva prvotno terjatev (kavzalnost odpusta).

1. PREDPOSTAVKE ODPUSTAPogoji veljavnega odpusta so:1. da U izjavi dolžniku, da mu odpušča dolg Ni potrebna oblika, kot za prvotni posel.2. odpusti se lahko obstoječi ali bodoči dolg Ne sme pa se odreči strogo osebnim razmerjem: pravicam, ki pomenijo svobodo in terjatvem, ki jih U ne more prenesti.

2. UČINKI ODPUSTAZ odpustom preneha terjatev z vsemi svojimi akcesoriji.Če je glavni dolg odpuščen, je porok prost.Če je dolg odpuščen poroku, pa glavni dolžnik s tem ni prost.

Dolg ne sme posegati v pravice tretjih !!

4. RAZVELJAVITEV POGODBE

Celotno pogodbeno razmerje se lahko razveljavi z dogovorom med strankama.Takšna razveljavitev ima učinke ex tunc, če se stranki ne dogovorita, naj učinkuje le za naprej.

II. PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI ENE STRANKE

1. POBOTANJE (KOMPENZACIJA)

Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem U in D.

1. VRSTE POBOTA1. pogodbeni (dogovorjeni) pobot - compensatio voluntariaStranki se lahko dogovorita, naj se njene vzajemne terjatve štejejo za pobotane (PACTUM DE COMPENSANDO). Učinkuje ex nunc (od trenutka veljavnosti pogodbe oz. od trenutka, ki ga določita stranki)

2. enostranski (prisilni) pobot - ZORUpravičena stranka ga uveljavi z izjavo o pobotu = pobotanje na podlagi izjave. Kolikor hitro je podana izjava, pobotanje učinkuje za nazaj ( ex tunc ) - od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti tako, da so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje. Terjatev ne sme biti zastarana, ko je nastala nasprotna terjatev.

3. prisilni (zakonski) pobotUrejen je s posebnimi predpisi zunaj ZOR-a.Terjatve, ki so se na dan uvedbe stečajnega postopka mogle pobotati, veljajo avtomatično za pobotane – ne prijavijo se v stečajno maso, o pobotanih terjatvah so U dolžni obvestiti stečajnega upravitelja.Če je več terjatev in protiterjatev, velja zakoniti vrstni red, kot pri vračunanju izpolnitve (313).

4. materialnopravni / procesni pobot

2. LASTNOSTI TERJATEV PRISILNEGA POBOTA1. VZAJEMNOST:Prva stranka mora biti U in hkrati D druge in obratno. Če bi stranka hotela pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni !!IZJEME: cessus ima pravico pobotati proti cesionarju svojo protiterjatev zoper cedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji Cesus ima proti cesionarju tiste ugovore, ki jih je imel do obvestila o cesiji proti cedentu !! od načela vzajemnosti veljajo izjeme tudi pri večosebnih razmerjih kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od U, naj mu zastavljeno stvar vrne, če je obveznost

prenehala s pobotom

2. ISTOVRSTNOST:To pomeni:- da se obe terjatvi glasita na : -denar -druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti Ni potrebno, da bi terjatev in protiterjatev imeli isto pravno podlago.- že po naravi stvari se ne morejo pobotati individualno določene stvari - dajatve se ne morejo pobotati s storitvami in obratnoIZJEMA: v likvidacijskem postopku se vse terjatve preračunajo v denarne terjatve

3. DOSPELOST:Obe terjatvi morata biti dospeli in nepogojniIZJEMA: v stečajnem postopku je mogoče pobotati terjatev, ki še ni dospela.

4. IZTOŽLJIVOST:Naturalnih terjatev v načelu ni mogoče pobotati.IZJEMA: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.

5. LIKVIDNOST:Terjatev je likvidna, če je ni potrebno posebej dokazovati; je nesporna in jasna.

6. RESNIČNOST: Pogojna terjatev, pri kateri pogoj še ni izpolnjen, se ne more pobotati.

7. POBOTLJIVOST:Obe terjatvi morata biti pobotljivi - ne sme biti zakonskih ovir za njeno pobotljivost.S pobotom ne more prenehati:- terjatev, ki je ni mogoče zarubiti- terjatev, ki izvira iz zakonite dolžnosti preživljanja- terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode- odškodninski zahtevek za škodo storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti- konkurenca med vrnitvenimi in dajatvenimi zahtevki

3. POGOJI PRISILNEGA POBOTANJA1. DopustnostNedopustnost pobotanja je lahko tudi dogovorjena, če to ne nasprotuje dobri veri in poštenju.ZOR določa primere nedopustnosti pobota: vrnitveni zahtevek: ni dopustna konkurenca med dajatvenim in vrnitvenim zahtevkom posebno varstvo U: ne morejo se pobotati terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti, isto velja za zahtevke zoper zakonite

preživninske terjatve in terjatve nastale z namerno povzročitvijo škode ali zaradi okvare zdravja ali smrti varstvo pravic tretjih: ni dopustno pobotanje, če bi z njim trpele pravice tretjih oseb terjatve glede katerih teče postopek: po sodni praksi ni mogoče sodno ugovarjati v pobot terjatve, o kateri že teče neka

druga pravda, kajti zaradi obstoja LISPENDENCE je sodišče dolžno kasneje vložen ugovor pobotanja zavreči

2. OblikaZadostuje že brezoblična izjava ene stranke drugi.Če že teče spor o kakšni terjatvi, je mogoče pobotanje le v pravdi.

4. UČINKI PRISILNEGA POBOTANJA obe terjatvi prenehata do višine nižje terjatve (nižja sploh preneha, višja pa glede presežka ostaja še naprej) prenehajo teči obresti, pogodbene kazni, akcesoriji Ne prenehajo pa vrščine, če je ugasnil le del dolga.

2. SODNA POLOŽITEV

Sodna položitev je nadomestek izpolnitve.D želi upniku opraviti izpolnitev, pa tega zaradi ovir pri U ne more storiti : -je neznanega prebivališča

-če je U v zamudi -če je poslovno nesposoben, pa nima zastopnika -če ni gotovo, kdo je U

V teh primerih se D reši svoje obveznosti tako, da stvar položi pri sodišču ali pri javnem skladišču.

Stvar izpolnitve je ponavadi generična stvar, ki se lahko pokvari, uniči, poškoduje. Predmet položitve je lahko denar, VP, dragocenosti,...

D mora U o položitvi obvestiti, če ve zanj oz. za njegovo prebivališče – NOTIFIKACIJA. Naznanilo oprosti D njegove obveznosti. Stroške položitve nosi U, kolikor jih ni dolžan nositi D kot stroške izpolnitve.

Pri sodni položitvi gre za enostransko opcijsko dejanje D.

1. UPRAVIČENCI DO POLOŽITVE- D ali tretja oseba, ki ima pravni interes- U ima v nekaterih primerih pravico zahtevati, da D stvar položi- menični U- zastavni U

2. PREDMET POLOŽITVETo so stvari, ki jih sodišče lahko vzame v shranjevanje (denar, VP, dragocenosti,...).Če gre za stvari, ki jih sodišče ne more shraniti, se vzame v oskrbo = SEKVESTRACIJA; D lahko zahteva, naj sodišče določi osebo, kateri bo na stroške in na račun U izročil stvar v hrambo.

3. UČINEK POLOŽITVEPosledica pravilne položitve je:- D je prost obveznosti- nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari preide na U- prenehajo teči obresti- če je bil D v zamudi, njegova zamuda preneha

Če U ne dvigne zanj deponirane stvari, ga sodišče s posebnim oklicem povabi, naj to stori. Če tega ne stori, lahko sodišče odredi prodajo stvari. Po prodaji se odbijejo stroški hrambe in prodaje, ostanek pa se položi pri sodišču.

4. PREKLIC POLOŽITVED sme vzeti položeno stvar nazaj: dokler U pologa ne sprejme če se izda sodba, ki pove, da položitev ni izpolnitev če D dokaže, da za položitev ni bilo pr. temelja

S tem se glede nevarnosti vzpostavi stanje, kot da položitve ne bi bilo. IZJEMA pri tem pa je, da zastavne pravice ne ugasnejo, poroki pa ostanejo v zavezi.

3. SAMOPOMOČNA PRODAJA

Če je stvar pokvarljiva oz. neprimerna za shranjevanje, sme D stvar, ki je predmet izpolnitve prodati in izkupiček položiti na sodišču.

Prodaja:

- javna dražba (praviloma)- prodaja pod roko (le če so podani posebni pogoji)D mora o tem obvestiti U !! Po tem se izkupuček obravnava kot sodni depozit.

4. RAZVEZA Z OPCIJO

ODSTOP: je razvezna izjava, ki učinkuje tudi ex tunc (razdrtje pog., odstop od pogodbe).

ODPOVED: pa se uporablja, kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku - ex nunc. Odpoved je značilna za trajna pogodbena razmerja. Stranka da lahko odpoved kadarkoli, le ne v neprimernem času.

1. RAZVEZA S PLAČILOM SKESNINEStranki se lahko dogovorita, da ima ena ali obe pravico od pogodbe odstopiti, s tem, da drugi stranki plača skesnino.Stranka, ki odstopi postane zavezana plačati odškodnino, druga stranka pa nima več pravice zahtevati izpolnitev. Če je kaj izpolnila ima pravico zahtevati nazaj.

Če je stranka obveznost že začela izpolnjevati in je druga stranka to izpolnitev sprejela, odstop ni več dopusten. Ko se stranka odloči za odstop nima več ius variandi.

Predmet je lahko kakršnakoli premoženjska korist. Višina odstopnine ni odvisna od vrednosti posla in tudi ne od višine škode.

III. PRENEHANJE IPSO IURE (BREZ VOLJE STRANK)

1. ZDRUŽITEV ( CONFUSIO )

Za združitev gre, če se lastnost U in lastnost D združita v eni osebi, zaradi česar terjatev preneha, saj ta lahko obstoji le med dvema strankama.Npr.: - U cedira terjatev D

- če U prevzame dolžnikovo premoženje in obratno - pravna oseba se spoji ali pripoji k drugi p.o.

S konfusio preneha le dolg, odgovornost pa ostane (npr. D pridobi VP s terjatvijo, katere D je on sam - torej je U iz VP).

1. UČINKI CONFUSIO- prenehanje terjatve (glavne in postranske)- če se U združi s porokom, je D še vedno zavezan

2. NEUČINKOVANJE CONFUSIO nasproti tretjim osebam združitev ne sme vplivati škodljivo (konfusia ne vpliva na užitek (obresti)) če porok postane U, obveznost glavnega D preneha pri nerazdelnih obveznostih ostanejo še naprej v zavezi drugi sodolžniki zapuščinski U lahko prezadolženim dedičem preprečijo konfusio: SEPARATIO BONORUM (ločitev dedičevega in

zapustnikovega premoženja) s konfusio ne prenehajo terjatve, ki so posebej registrerane

3. PRENEHANJE CONFUSIOTerjatev oživi, če se premoženji, ki sta se prej združili pri isti stranki spet razdružita.Prejšnje razmerje oživi le, če preneha confusio ex tunc, ne pa če se premoženji ločita z učinkom za naprej (ex nunc).

2. PRENEHANJE SUBJEKTOV OBVEZNOSTI

Smrt fizične osebe oz. prenehanje pravne osebe praviloma nima za posledico prenehanja obligacijskega razmerja - razmerje se nadaljuje z dediči.IZJEME: - če je obveznost nastala glede osebne lastnosti oz. sposobnosti katere od pogodbenih strank - preneha mandat, societas,..

3. PRENEHANJE UPNIKOVEGA INTERESA

U interes preneha, če je namen obveznosti dosežen kako drugače, ne z izpolnitvijo.D pa ima pravico do odškodnine, če je že opravil kakšna pripravljalna dejanja.

NEUČINKOVANJE OBVEZNOSTI ZARADI VARSTVA UPNIKOVEGA INTERESA

TEMELJ UPNIKOVEGA INTERESAD, ko je poslovno sposoben lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem (npr. ga neodplačno odsvoji). Tako pa lahko stori škodo upnikom s tem, da ni več premoženja na razpolago.Upniku daje pravo možnost, da izpodbija tiste dolžnikove akte, ki posegajo v njegov temeljni interes. Pravo daje torej U možnost, da poseže v TUJA obligacijska razmerja.

IZPODBOJNA PRAVICA: je priznana zoper prezadolženca, bodisi, da je že uveljavljen stečaj, bodisi, da se izkaže, da D svoje obveznosti ne bo mogel izpolniti.

Izpodbojnost v stečaju: - krivdni element ne pride v poštev - urejeno v posebnem zakonu

Izpodbojnost zunaj stečaja: - upoštevan je krivdni element - urejeno v ZOR

1. IZPODBIJANJE V STEČAJU

PREDPOSTAVKE:- insolventnost- ravnanje D- prikrajšanje U- vzročna zveza med ravnanjem D in prikrajšanjem U

1. INSOLVENTNOST DOLŽNIKATo je dolžnikova nemožnost plačila, če gre za daljše časovno obdobje.Dopustno je izpodbijati pravna dejanja, ki jih je D storil v zadnjem letu pred uvedbo stečaja (a Pauliana).

280: Vsak U, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko (ne glede na to, kdaj je nastala) izpodbija pravna dejanja svojega D, ki je bilo storjeno v škodo U.

2. RAVNANJE DOLŽNIKAMora se zgoditi na premoženjskem področju.Lahko gre za aktivno, pa tudi za pasivno ravnanje (npr. opustitev).

1. D ve za neugodno finančno stanje stečajnega dolžnika:Vrste izpodbojnih dejanj:- oškodovanje U: dejanja, ki imajo za posledico neenakomerno poplačilo U- naklanjanje ugodnosti U: dejanja, s katerimi prihajajo nekateri U v ugodnejši položaj- dejanja, s katerimi dobi korist tretja oseba: npr. plačilo tujega dolga

DOMNEVA SE: Izpodbojni pogoj je, da je izpodbojni nasprotnik vedel za slabo premoženjsko stanje prezadolženca.Zakon določa nekatere domneve:

1. DOMNEVA: šteje se, da je izpodbojni nasprotnik vedel za slabo stanje, če je prejel inkongruentno ali pa kongruentno kritje;Inkongruentno - če je U prejel plačilo v nenavadni obliki, na nenavaden način, drugačno izpolnitevKongruentno - če gre za skladno kritje, nosi breme dokazovanja tista stranka, ki izpodbija

2. DOMNEVA: stečaj nad premoženjem imetnikov obratov:Domneva se, da je U vedel ali bi moral vedeti za slabo stanje D, če je bilo dejanje (korist) opravljeno v 3 mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka proti zakoncu ali proti bližnjim sorodnikom - a Pauliana familias

2. D ne ve za slabo premoženjsko stanje prezadolženca kadar je plačilo dogovorjeno, toda neznatno če gre za popust, ki ni običajen derelikcije, opustitve

3. PRIKRAJŠANJE UPNIKOVTerjatve, ki jih je bilo mogoče do dne stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso - ex lege pobotanje !!

Če bi bili U s pobotanjem oškodovani, pobotanje ni dovoljeno. Za tak primer gre: če je bila U odstopljena terjatev v zadnjih 6 mesecih pred uvedbo stečajnega postopka in je vedel ali bi moral vedeti, da je postal D plačilno nesposoben in da je predlagana uvedba stečajnega postopka.

STRANKI IZPODBOJNEGA RAZMERJA:Pasivna legitimacija: - promisar, beneficiar - singularni naslednik - univerzalni dedič

Aktivna legitimacija: - U stečajnega D - stečajni upravitelj z dovoljenjem stečajnega senata - stečajni D sam, da bi popravil, kaj je storil (posebnost našega prava)

UČINKI IZPODBIJANJA.Nasprotna stranka mora vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbojnim dejanjem. Tretjemu ostane zahteva, da od prezadolženca zahteva, da izpolni posel, ko pridobi premoženje, če subjekt obstaja tudi po stečaju.Izpodbojni posel ni neveljaven, ampak je le neučinkovit proti stečajni masi.

2. IZPODBIJANJE ZUNAJ STEČAJA

Pravico do izpodbijanja zunaj stečaja ima vsak U, ki ima zapadlo terjatev, pa je mogoče pričakovati, da do plačila ne bo prišlo, ker D nima dovolj sredstev za izpolnitev terjatve.

Dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati:A. dejanje brezplačne odsvojitve: lahko se izpodbija, če je bilo storjeno v 3 letih pred dnevom, ko se izpodbija.

B. odplačna dejanja, ki povzročijo prikrajšanje U: - oškodovalni namen D - da je pridobitelj za tak namen vedel oz. bi moral vedetiIzpodbijanje je možno v 1 letu.

C. če je tretji dolžnikov soprog - sorodnik: (krvni sorodnik v ravni vrsti, v stranski pa do 4 kolena) Velja zakonita domneva: stranke so vedele oz. bi morale vedeti za oškodovalno namero D.

4. NAČIN IZPODBIJANJA

Dejanje je možno izpodbijati:- s tožbo- z ugovorom