slo

ven

iJa

www.slovenia.info

Zelena dežela obcutij

Ko rečem zeleno, mi-slim Slovenija. Ko rečem Slovenija, slutim vzne-mirjenje in pomirjanje hkrati. Ko začutim mir v sebi, me prevzame nav-dušenje. Hočem dožive-ti to deželo! Nalezljiva energija Slovenije mi omogoča, da sem v stiku s seboj. In vselej v stiku z naravo! Zelo po moje. Zelo zeleno.

Razgledi presenečajo, a to, kar napolni spomine, niso podobe, temveč doživetja. Privoščite si jih! slovenija je lahko dostopna dežela v osrčju Evrope. na stičišču alp, Mediterana in Panonske nižine preseneča z ra-znolikostjo. nešteto izzivalnih aktivnosti jo kaže vsakič na nov način. Občutite jo po svoje! Med naravnimi in kulturnimi posebnostmi, v naravi ali v mestu, med vodami ali v zraku, na aktivnih poteh ali na skrivno-stnih spustih globoko pod površje: doživite slovenijo!

06___ Blizu doma, blizu srca9 VROČiH DEJsTEV.

08___ slovenija na prvi poglediZBERiTE CiLJna ZEMLJEViDU

10___ KulturaMEsTa. DOgODKi. DOžiVETJa!

14___ narava DRagOCEnO. ZELEnO. PODEžELJE.

18___ ŠportaKTiVnO. aTRaKTiVnO. ZaBaVnO!

22___ Dobro počutjeZDRaVJE. LEPOTa. WELLnEss.

26___ gastronomija HRana. VinO. ODLiČnOsT!

30___ srečanjaKOngREsi. DRUžEnJa. POsEL!

32___ ZabavaigRaLniCE. KLUBi. nOČnO žiVLJEnJE!

34___ Prestiž EKsKLUZiVnO. naJBOLJŠE. saMO ZaTE!

36___ U lajfZa MLaDE. DRUgaČE. DOsTOPnO!

SLOVENIA GREEN V sloveniji prisegamo na trajnostni razvoj. naše delovanje je prežeto s spoštovanjem do okolja in narave, upoštevamo pa tudi posebnosti različnih krajev. To je pomembno za vsakega izmed nas in za naše okolje. Bodite zeleni tudi vi in nam pomagajte ohraniti deželo neokrnjeno. Upo-števajte spodaj navedene nasvete in že boste na pravi poti. srečno! slovenska turistična organizacija je zavezana zelenemu delovanju. s projektom „sLOVEnia gREEn“ želimo promovirati našo deželo na okolju najprijaznejši način. Uporabljamo okolju prijazne materiale, če se le da, kolesarimo in hodimo peš, uporabljamo naravne vire energije, smotrno uporabljamo vodne vire, predvsem pa širimo željo in znanje o takem delovanju tudi na druge. in na vas.

RAZMIŠlJAJTe ZeleNo Obiskovalci z različnih krajev imajo različne poglede na zeleno delovanje. Če se vam zdi, da vaš gostitelj ne izrablja vseh priložnosti, ki so mu na voljo, in da bi vaše izkušnje lahko prinesle boljše rezultate, jih delite z njim. Hvaležen vam bo. Cilje lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji.

IZBeRITe ZeleNoinformacije o zelenih turističnih znamenitostih so včasih težko dostopne. seznanite se z zelenimi lepo-tami slovenije in od slovenskih ponudnikov storitev zahtevajte čim več informacij. spoznajte posebnosti slovenije, krajevne običaje in prizadevanja za ohranitev narave

PoSTANITe ZeleNI Prispevajte k zmanjšanju škodljivih izpustov v ozračje in med obiskom slovenskih turističnih destinacij uporabljajte javni prevoz. na ogled mestnih znamenitosti se lahko odpravite peš ali s kolesom. glede na število prevoženih kilometrov avtomobili ustvarijo štirikrat več izpustov CO2 kot polno zasedeni avto-busi, da vlakov niti ne omenjamo! informacije o različnih možnostih prevoza so na voljo v tiskanih in elektronskih publikacijah, dobite pa jih tudi pri ponudnikih storitev.

skrb za okolje se začne z majhnimi dejanji – z drob-nimi živimi bitji: ČEBELaMi. Čebelarstvo je izjemno pomemben del slovenske naravne in kulturne dedišči-ne. V zadnjih letih je delovanje slovenskih čebelarjev usmerjeno predvsem v ohranitev avtohtone kranjske čebele ali kranjske sivke, ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu. slovenija je edina država članica EU, ki je zaščitila svojo avtohtono čebelo.

slovenija je druga najbolj gozdnata država v Evropi, saj zeleni gozdovi pokrivajo kar 58 odstotkov njene površine. To dejstvo za nas ni samoumevno, zato vsa-ko leto načrtno zasadimo 1,2 milijona drevesnih sadik in tako trajnostno prispevamo k ohranitvi gozdov.

Kar 36 odstotkov površine slovenije je vključene v zaščitena območja. sem spadajo znameniti Triglavski narodni park, trije regijski in 40 krajinskih parkov.

Tukaj se je ohranila najstarejša trta na svetu – več kot 400 let stara žametna črnina. Tri slovenske vino-rodne dežele, v katerih pridelujejo značilna vina, so prepredene z več kot 20 vinskimi cestami, ki povezu-jejo kar 24 gastronomskih regij.

slovenija je dežela vode. Poleg 27.000 kilometrov vodnih poti in številnih termalnih vrelcev se lahko pohvali tudi z dvema mineralnima izviroma. Pijete lahko tudi vodo iz pipe, saj je naša voda ena izmed najčistejših v Evropi.

slovenska flora in favna skrivata veliko presene-čenj. na območju slovenije je evidentiranih kar 3000 različnih vrst praproti in semenk. Zlasti dra-gocene so številne endemične živalske vrste, kot je veliki nočni pavlinček, največji nočni metulj v Evropi.

ZELEna DEJsTVa

sLOVEnia gREEn____ 5

www.slovenia.info

SolČAvSKoevropska destinacija

odličnosti.

BlI

Zu

DO

Ma

,B

LiZ

U S

Rc

A.

Blizu doma, blizu srca.____ 7

uRBANo uBRANoodprite oči za arhitekturo slovitega Jožeta Plečnika.Z njo je prežeta vsa ljubljana!

MISTIKA MeDITeRANAveduta Pirana, srednjeveškega bisera ob morju, se druži z umetnostjo in z zvoki slovitega Tartinija.

KulTNA KulTuRAustvarjalno stičišče Alp, Mediterana in Panonske nižine vabi s številnimi posebnostmi, prireditvami, festivali.

PRABABIcA vINANajstarejša vinska trta na svetu, stara več kot 400 let, raste v Mariboru.

AlPSKo PoSKoČNoAnsambel bratov Avsenik je ustvaril samo-svojo narodno glasbo. Poskočnice, zaigra-ne s harmoniko, trobento, klarinetom, bas kitaro in kitaro so osvojile ves svet!

PoDZeMNo NADZeMNoedinstvena kraška pokrajina razkriva podzemne skrivnosti in nadzemna doživetja na več kot 500 kvadratnih kilometrih.

GoSTo GoZDNoNajvečji ostanki pragozdov na Kočevskem so zaščitena naravna dediščina. Presenečajo z mnogimi posebnostmi!

DoBRoDeJNe voDeŠtevilni termalni vrelci, ki na površju dosegajo 32-73˚c so samosvoj vir dobrega počutja v Sloveniji.

VROČE POVEZaVEturistične strani:www.slovenia.info/lovebookingwww.slovenia.info/lovemapwww.slovenia.info/loveeventswww.slovenia.info/loveshopwww.slovenia.info/lovepublicationswww.slovenia.info/lovegreenposlovne strani:www.slovenia.info/loveboardwww.slovenia.info/lovepresswww.slovenia.info/lovephoto

9 VROČIHDEJsTEVPridi in poglej bližje.

ZvoN IZPolNJeNIH ŽelJAv cerkvici na otoku presenetljivega Blejskega jezera potegnite za vrv zvona. Želje se vam bodo izpolnile!

državna meja

mednarodni mejni prehod

glavna cesta

panoramska železnica, muzejski vlak

mednarodno letališče

športno letališče

gondolska žičnica

turistične informacije

pristanišče, marina

zimsko, športno središče

terme in zdravilišča

igralnica

konferenčne kapacitete

igrišče za golf

turistična podzemna jama

vinorodna območja

EDEn - evropska destinacija odličnosti

spust po hitrih vodah

Triglavski narodni park

regionalni park

slovenska planinska pot

evropska pešpot E-6, E-7

cerkev

samostan

grad

muzej, galerija

naravna znamenitost

arheološki spomenik

tehnični spomenik, rudnik

spomeniki kulturne dediščine, ki jih priporočamo za ogled

zanimiv arhitekturni kompleks

spomenik svetovne dediščine – UnEsCO

geometrično središče slovenije

živalski vrt

slovenija, turistična karta, 1 : 630 000 - 2009, 1. izdaja / izdala in založila: slovenska turistična organizacija / Zasnova in redakcija: Primož Kete, prof. dr. Branko Rojc. / Kartografska obdelava, izvedba in priprava za tisk: geodetski inštitut slovenije, Jamova 2, Ljubljana, slovenija / Viri: Turistična karta slovenije 1 : 500 000, (2008); podatki geodetskega inštituta slovenije in podatki slovenske turistične organizacije; avtor izbora kulturnih spomenikov gojko Zupan; avtor izbora naravnih znamenitosti dr. Peter skoberne. / Vse pravice pridržane. Vsako razmnoževanje ali predelava karte - delno ali v celoti, brez odobritve geodetskega inštituta slovenije - je prepovedano.

Tudi največja slovenska mesta so v mednarodnem merilu majhna; a tudinajmanjša slovenska mesta so velika, ko gre za doživetja na srednjeveških trgih, šarmantnih tržnicah, ob rekah, na ulicah pod okriljem gradov in cer-kva. Za ostanki mestnih obzidij je enostavno dostopno zeleno okolje, ki se zliva z mestnimi podobami.živahna mesta navdušujejo s prireditvami, ki jih je vredno obiskati, z legen-dami, ki jih je mogoče spoznati ob mestnih znamenitostih, z dediščino raz-ličnih časov, ki se druži s kulturnimi in naravnimi posebnostmi območja.slovenija ima okoli 2 milijona prebivalcev in v mestnih naseljih jih živi pri-bližno polovica. Mesta so na presenetljive načine povezana z okoljem: zatoje vsako tako zelo drugačno. Kot da bi vstopali v majhne, a razkošne butike življenja!

PReSeNeTlJIvAlJuBlJANA :

Koliščarji na Barju. Rimska Emona. Pod gradom mestno jedro z renesanč-nimi, baročnimi in secesijskimi proče-lji in romantičnimi mostovi čez reko Ljubljanico. Mesto ene najstarejših filharmonij v Evropi. Mesto muze-jev in galerij. Mesto arhitekta Jože-ta Plečnika. Plečnikova Ljubljana je med najpomembnejšimi celostnimiumetninami 20. stoletja!

KU

LTU

Ra

Mes

ta. D

ogod

ki. D

oživ

etja

!

10

Mesta. Dogodki. Doživetja!____ 11

RAZISKuJTe PReTeKloST Idrija – www.idrija-turizem.siRudniško mesto na medcelinski poti ži-vega srebra Camino Real. Tehniška dedi-ščina: Antonijev rov. Rokodelske tradicije: Festival idrijske čipke. Grad Gewerkenegg! celje – www.celje.siKnežje mesto s priljubljenim gradom. Ar-heološka klet pod Knežjo palačo z ostan-ki rimskega mesta. Poletne prireditve in srednjeveški dan.Radovljica – www.radovljica.siMesto kulture z edinim ohranjenim po-znosrednjeveškim obrambnim jarkom, s spomeniki srednjeveške meščanske stavbne dediščine, z galerijami in muzeji.Kamnik – www.kamnik-tourism.siMesto pod Kamniškimi Alpami z mno-gimi znamenitostmi: Stari in Mali grad, dvorec Zaprice, muzeji in etno park, Ar-boretum Volčji Potok.

Kostanjevica na Krki – www.kostanjevica.siDolenjske Benetke na otoku sredi reke Krke. Galerija v nekdanjem cistercijan-skem samostanu, Forma Viva z eno po-membnejših zbirk skulptur v jugovzho-dni Evropi.Koper – www.koper.siSredišče slovenske obale: mestno jedro s Pretorsko palačo na enem najlepših mestnih trgov na nekdanjem bene-škem ozemlju.Kobarid – www.lto-sotocje.siMesto sredi izjemne narave ob reki Soči in hkrati mesto pretresljivih spo-minov: z muzejem 1. svetovne voj-ne, kostnico in Potjo miru do vojnih ostalin.

MeSTA KulTuRNIHPoSeBNoSTI

Maribor - www.maribor-pohorje.siMesto najstarejše trte na svetu! lent, Pohorje, muzeji in galerije, vinske kleti in ceste v okolici. Festi-valsko mesto!

Ptuj - www.ptuj-tourism.si Najstarejše mesto v Sloveniji! Ptujski grad, Ptujska gora, najstarejša vinska klet. Mesto pustnih prireditev!

Novo mesto – www.dolenjska.netNajlepše rečno mesto! Mestno jedro na okljuku reke Krke, gradovi v bli-žini, Dolenjski muzej z dragocenimi najdbami. Mesto situl!

Škofja loka - www.skofjaloka.infoSrednjeveško mesto. loški grad, kamniti most, dvorec, špital, cerkve. Naravne znamenitosti. Mesto naj-starejše slovenske dramatike!

Piran - www.portoroz.siMediteransko mesto. Tartinijev trg, tradicije solinarstva: krajinska parka Sečovlje in Strunjan, Rt Madona. Mesto klasične glasbe!

DoŽIvITe ŽIvAHNovSAKDANJoST!Na rečna nabrežja vabijo lokali, na glav-ne ulice predstave in dogodki, v skrite kotičke odlične gostilnice, v center me-sta kavarne in slaščičarne, gledališka in druga prizorišča ter razstavišča, na rob mesta nakupovalna središča in nočna zabavišča. Slovenska mesta so sveto-vljansko živahna!

Piranski polotok

Počitek pred ljubljansko mestno hišo

12____ Mesta. Dogodki. Doživetja!

evRoPSKAPReSTolNIcA KulTuReMaribor je Evropska prestolnica kulture 2012. Projekt združuje kreativnost, dediščino, izobra-ževanje, raziskovanje, digitalno pismenost, kul-turni turizem in ekologijo. Povezuje več regij: energija kulturne različnosti se bo iz Maribora med drugim širila v Velenje, kamor sicer vabi podzemni Muzej premogovništva, v Ptuj s pu-stnimi kurenti, v Novo mesto sredi Dolenjske, v Mursko Soboto s kulturo podeželja, v Slovenj Gradec s filozofijo miru.www.maribor2012.si

SveTovNAPReSTolNIcA KNJIGeLjubljano, glavno mesto Slovenije, je UNES-CO razglasil za svetovno prestolnico knjige leta 2010. Staro mestno jedro poživljajo knji-žni dogodki in stojnice ter festival literature z gostovanji književnikov z vseh celin! Lju-bljana se s kar 1800 založniki in z več kot 4 tisoč izdanimi naslovi na leto uvršča v sam svetovni vrh po številu izdanih knjig na prebivalca. Prva knjiga v slovenskem jeziku je izšla leta 1550!www.visitljubljana.si

DeŽelA uSTvARJAlNeGADoGAJANJA

Klasična kultura v koncertnih dvora-nah, na gledaliških in plesnih odrih, v muzejih in galerijah se v Sloveniji dru-ži s sodobnimi umetniškimi smermi, vpetimi v mednarodne alternativne tokove. Tu svoje znanje izpopolnjujejo prihodnji glasbeni klasiki in plesalci najrazličnejših sodobnih plesnih sme-ri, po slovenskih mestih navdušujejo poulični artisti, ki prihajajo v Slovenijo na svoja mednarodna srečanja. Doga-janje v mestih dopolnjujejo številne prireditve na podeželju: od kmečkih praznikov do glasnih glasbenih prire-ditev za mlade, ki najdejo svoj prostor na posebnih prizoriščih ob rekah in jezerih.

V sloveniji vas na vsakem koraku čakajo prireditve uveljavljene in alternativ-ne kulture, zabavna doživetja, športne in rekreativne prireditve. načrtujteobisk slovenije s koledarjem prireditev. Poiščite ga na www.slovenia.info.

Tromostovje, Ljubljana

Maribor

Koncert klasične glasbe

13

FeSTIvAlI v lJuBlJANIwww.visitljubljana.siFestival ljubljana s poletnimi vrhunskimi glasbenimi prireditvami; Jazz festival; Dru-ga godba, festival etno in world glasbe; Mladi levi, mednarodni festival gledališča in plesa; lIFFe, mednarodni filmski festival; Mesto žensk, festival sodobnih umetnosti; Ana Desetnica, festival pouličnih gledališč; vsako drugo leto Mednarodni grafični bienale.

leNT IN DRuGe PRIReDITvev MARIBoRuwww.maribor-pohorje.siFestival lent je z več kot 400 prireditvami in s pol milijona obiskovalci med največjimi poletnimi festivali v Evropi; Folkart, med-narodni festival folklore; Festival Maribor z uveljavljenimi solisti klasične glasbe; jazz in etno festival Izzven; mednarodni festival lut-kovnih gledališč Poletni lutkovni pristan; kulinarični Festival Stare trte.

FeSTIvAlI STAReIN KlASIČNe GlASBe Slovenija ponuja mednarodne festivale sta-re glasbe, ki ohranjajo avtentičnost stoletja starih glasbenih mojstrovin na zgodovinsko zanimivih prizoriščih. Obiščite festival v Bre-žicah (www.seviqc-brezice.si) ali Radovljici (www.festival-radovljica.si). Ljubitelji klasi-ke boste navdušeni tudi na festivalih, kakršna sta na Bledu (www.festivalbled.com) in v Piranu (www.tartinifestival.org/slo).

FolKloRNI FeSTIvAlI IN PRIReDITveMed prireditvami, ki ohranjajo stare običaje, ne zamudite junijskega Jurjevanja v Beli krajini (www.jurjevanje.si), najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji. Slovenske in tuje skupine se predstavljajo na prireditvah pomladnega mednarodnega folklornega festivala SloFolk (www.slofolk.si) ter na julijskem festivalu v Beltincih (www.kud-beltinci.si). Posebne po-zornosti so vredni Mednarodni pustni festival na Ptuju (www.kurentovanje.net) ter pustne prireditve z lokalnimi posebnostmi drugod po Sloveniji.

solinarski praznik v Piranu

Festival Brežice

srednjeveške igre na Predjamskem gradu

slovenija je edina država v Evropi, ki ima alpe in Mediteran, Panonsko ni-žino in skrivnostni Kras. Vsakič znova preseneti spremenljivost pokrajine. že vidiš morje, pa so za tabo gore. grizeš v gozdnato pobočje, pa je pod teboj zelena ravnica. si na planinskem pašniku, pa je pod teboj rečna soteska. Bli-žina razlik je posebnost slovenije! Tu se še lahko sprehodiš po pragozdu ali opazuješ grozdje na najstarejši vinski trti na svetu. Tu slišiš zgodbe o med-vedih in uživaš v gozdnih sadežih, ki si jih sam nabral na kratkem sprehodu iz mesta. Tu odkrivaš skrivnosti zemeljskega površja in tistega, kar se skriva pod njim. Tu si del narave!

na

RaV

aD

rago

ceno

. Zel

eno.

Pod

ežel

je.

14

evRoPSKe DeSTINAcIJe oDlIČNoSTINajboljši primeri trajnostnega razvoja turizma se potegujejo za naziv EDEN: evropska destinacija odličnosti. V Sloveniji sta prvi območji EDEN Dolina Soče in Solčavsko. Dolina Soče vabi z doživetji na smaragdni reki, s potepi po visokih gorah, s spomi-ni na 1. svetovno vojno. Solčavsko je harmonija treh alpskih dolin: krajinskega parka Logarska dolina, krajinskega parka Robanov kot ter Matkovega kota. Posebnost so ohranjene velike gorske kmetije s ponudbo pristnih domačih dobrot.www.dolina-soce.comwww.logarska-dolina.si

ZeleNA DeJSTvA

Kar 36 odstotkov slovenije je v evrop-skem zelenem omrežju natura 2000. slovenija je z 58,5% gozdnatih povr-šin druga najbolj gozdnata država v Evropi. ima več kot 9000 kraških jam! Petina slovenske obale je zavarovano območje. Vodotoki so dolgi skoraj 27 tisoč km. Po količini rečne vode na prebivalca je slovenija med najboga-tejšimi evropskimi državami. Vodo lahko pijete kar iz pipe: je med naj-čistejšimi v Evropi!

Dragoceno. Zeleno. Podeželje.____ 15

vARovANo: SPoŠTovANo! O posebnostih narave v Sloveniji je že v 17. stoletju pisal Janez Vajkard Valvasor, v 19. stoletju je že bil prvič zavarovan pragozd na Kočevskem, v 20. stoletju so bili raz-glašeni narodni, krajinski in regijski parki. Odkrivajte tisočere naravne vrednote!

Mogočna drevesa, gozdovi, pragozdoviPragozdni rezervati v Kočevskem Rogu, na Gorjancih in na Pohorju so del zašči-tenega gozdnega bogastva. Zaščitena so tudi posamezna drevesA, ki ustvarjajo svojevrstne krajinske podobe.

Potoki, reke, slapoviSlovenska ledeniška jezera, kakršni sta Blejsko in Bohinjsko jezero, so izhodišče za sprehajanje ob gorskih potokih. Ti napajajo reke, kakršni sta Sava in Soča. V Sloveniji je več kot 300 stalnih slapov! Posebnost so presihajoči vodotoki.

Soteske in koritaReke so izdolble ozke in globoke sote-ske. Doživite prvinsko naravo na urejeni poti Blejskega Vintgarja ali na spustu po Soči.

Živalski in rastlinski svetSlovenija ima manj kot 0,004 % površi-ne Zemlje, na njej pa prebiva več kot 1 % vseh znanih vrst živih bitij in več kot 2 % celinskih vrst. Z več kot 22.000 ži-valskimi in rastlinskimi vrstami je med naravno najbogatejšimi v Evropi.

sečoveljske soline

NARAvNI PARKI

Triglavski narodni parkwww.tnp.siŽe od leta 1924 zavarovano območje Alp z naravnimi spomeniki. Regijski park Škocjanske jamewww.park-skocjanske-jame.siDomovina krasa! Jame z najglobljim podzemnim kanjonom v evropi; svetovna dediščina uNeSco.Notranjski regijski park www.notranjski-park.siPosebnosti ob cerkniškem jezeru – največjem kraškem presihajočem jezeru.Krajinski park Goričkowww.park-goricko.orgDel trideželnega parka Goričko-Raab-Őrseg na območju z najmanj padavinami v Sloveniji.Kozjanski park www.kozjanski-park.siTravniški sadovnjaki, gozdovi in mokrišča – med gradovi, samostani in cerkvami.Krajinski park Sečoveljske soline www.kpss.siMokrišče z več kot 280 vrstami ptic,tradicionalna pridelava soli in muzej solinarstva.

Kozoroga v alpah

aljažev stolp, Triglav

16____ Dragoceno. Zeleno. Podeželje.

ŽIvITe NA PRoSTeM!

Z etno nadihom! Ne zamudite praznikov ob tr-gatvah grozdja, ob žetvah, ob prižiganju oglarskih kop, ob začetku in koncu pastirske sezone na planinah. Obiščite tržnice kmetijskih pridelkov, zabavajte se na vaških praznikih, preizkusite se na delavnicah tradicionalnih spretnosti.

Z ekološko pridelanimi dobrotami! Neokrn-jena narava je vir zelenjave in sadja polnega okusa, tradicionalni načini pridelave in pre-delave hrane pa so marsikje usklajeni z načeli organskega kmetovanja. Okusite gastronomijo na turističnih kmetijah!

Nomadsko! Ne le v mestih, ob termalnih zdraviliščih in ob morski obali - življenje v naravi lahko izkusite tudi s kampiranjem ob rekah, ob jezerih, v alpskih dolinah. Najboljše lahko poiščete tudi v evropski mreži kampov ACSI.

naravna dediščina slovenije se na vsakem koraku druži z ohranjanjem lo-kalne kulturne dediščine. Užitki v naravi so vselej povezani s srečanji z go-stoljubnimi ljudmi in s spoznavanjem tradicionalne ustvarjalnosti. Poiščite svojo nastanitev v zelenem okolju na www.slovenia.info.

Zgornja savinjska dolina

Velika Planina

DeŽelA GoSTolJuBNIH vASI

Če iščete gostoljubje v zelenem okolju, izberite turistično kmetijo. V Logarski dolini in na Pohorju, kjer narava raz-vaja z gozdnimi sadeži, v Prekmurju in na Dolenjskem, kjer ni daleč do term, na gorenjskem in v Posočju, kjer so tudi s kmetij lahko dostopni športni izzivi, na Primorskem ali na Krasu, kamor vabi sredozemsko sonce, na Koroškem, kjer vas bodo hladili mo-gočni gozdovi, v Beli Krajini, kjer presenečajo brezovi logi – povsod ste dobrodošli!Kakovost več kot 300 turističnih kmetij označuje znak z jabolki.Več jabolk – več odličnosti!

17

Znamenite jame na krasuPostojnska jama: 20 km rovov, galerij, dvoran - najbolj obiskana v Evropi!Škocjanske jame: s seznama svetovne de-diščine UNESCO;Vilenica, najstarejša turistična jama.

Kras v AlpahKaninski podi: brezna na nadmorski viši-ni 2200 m so med najglobljimi na svetu; Snežna jama na Raduhi: dvorane z ledeni-mi kapniki na nadmorski višini 1556 m.

Kraška jezera in rekeCerkniško jezero: presihajoče jezero; ko ga napolnijo vode je največje v Sloveniji! Križna jama: jama v Notranjskem regij-skem parku s kar 22 podzemnimi jezerci;Divje jezero pri Idriji z vodami iz še ne-raziskanih globin;Rakov Škocjan: krajinski park z naravni-mi skalnimi mostovi, kraškimi izviri in jamami.

Kras Dolenjske in Bele krajineKostanjeviška jama: 300 m urejenih poti med pravljičnimi kapniki;Lahinja: krajinski park s posebnostmi plitkega krasa;Ledena jama na Stojni: njeno dno vse leto prekriva ledeno jezero!

Življenje v jamah Človeška ribica, proteus anguinus, je edini jamski nevretenčar v Evropi. Prvič najden in raziskan v Sloveniji. Oglejte si ga v slovenskih jamah!

Postojnska jama

Človeška ribica

Križna jama

KRas. Vsi kraški pojavi svetaso poimenovani po slovenski pokrajini s tem imenom. Podzemne jame, reke ponikalnice, kraški izviri in zaganjalke, presihajoča jezera, kraška polja. slovenija ima vse!

slovenija je dežela športnih izzivov. Tu se boste zaljubili v lastne moči! Po-zimi s snegom prekrite strmine vabijo alpske, nordijske in turne smučarje, deskarje, sankače, krpljarje – pa tudi tiste, ki jih privlači jadralno padalstvonad zasneženo pokrajino!Ko sneg skopni, na vse strani slovenije vabijo golf igrišča. Razkošje voda omogoča vse od raftinga do ribištva, od jadranja do iskanja adrenalina v so-teskah. Prostrano nebo in skrivnosti podzemnih jam še razširjajo možnosti za aktivnosti. Vsa slovenija je prepredena s kolesarskimi in še posebej poho-dniškimi potmi, ki ponujajo vsakič nove izzive v vseh letnih časih.

ŠPO

RT

Akt

ivno

. Atr

akti

vno.

Zab

avno

!

18

AKTIvNA DeJSTvA

slovenija ima le okoli 20 tisoč kvadra-tnih kilometrov, po njej pa teče 10 ti-soč km označenih pohodniških poti. Ob njih je več kot 170 planinskih kočin 40 hotelov s ponudbo za pohodni-ke. Več kot 50 nastanitev, prilagoje-nih kolesarjem, 3 kolesarski kampi in 34 kolesarskih informacijskih točk spremlja raznotere kolesarske poti.

aktivno. atraktivno. Zabavno!____ 19

voDA: Izviri novih moči

Plavanje Bazeni naravnih zdravilišč, kopališča ob morju, jezerih, rekah.

Čolnarjenjeveslanje na mirnih vodah na rekah in številnih slovenskih jezerih.

Kajak, kanu, rafting Reke Soča, Kolpa, Krka; kajak in kanu tudi na jezerih. Soteskanje, hydrospeedSoča: dolina adrenalina! Adrena-linski športi tudi na rekah Savinja, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Kolpa.

Ribolov, muharjenje93 ribjih vrst; avtohtona posebnosti: soška postrv.

Jadranje, navtikaMarine v Portorožu, Izoli in Kopru; tudi najem jadrnic in šole jadranja.

Rafting na soči

PlANINSKe IN PoHoDNIŠKe PoTI30 dni za Slovensko planinsko pot, 30 dni za Predalpsko pot, 30 dni za odcep E7 Evropske pešpoti ali 20 dni za njen slovenski odcep E6, 10 ali 7 dni za poti s skupnim imenom Via Alpina – v Slove-niji ne zmanjka izzivov tudi za najbolj za-grizene planinske pohodnike. Vso deželo je mogoče spoznati kar peš!

KoleSARSKe IZZIvAlNoSTIV Sloveniji lahko kolesarite po nenava-dnih pokrajinah, kakršna je npr. Kras, ali po panoramskih cestah do alpskih raz-gledov. Lahko kolesarite ob jezerih ali ob morju, med vinogradi in po vaseh. Poda-te se lahko celo po opuščenih rudniških rovih! Poleg tur za cestno kolesarstvo po krajinskih parkih, zdraviliških in pode-želskih krajih, poleg poti v okolici mest je vse več poti tudi za gorsko kolesarstvo.Slovenija ponuja tudi tekmovalne izzive: vsakoletni Juriš na Vršič, serpentinast kolesarski vzpon na najvišji cestni pre-laz, mednarodne kolesarske tekme in maratone ter tradicionalne vzpone na različne vrhove.

HoTelI ZA AKTIvNeV najboljših pohodniških in kolesarskih nastanitvenih objektih vas čakajo ne le vse potrebne informacije in karte, temveč tudi paketi s privlačnimi tura-mi, izkušeni vodniki, prostor za varno hrambo in servisiranje koles ter druge opreme, ki si jo lahko tudi izposodite.Poskrbeli bodo tudi za vašo prilagoje-no športno prehrano ter za prevoz vas in vaše opreme na določeno lokacijo. Svoj pohodniški ali kolesarski hotel poiščite na www.slovenia.info.

20

ŠPoRTNo IZZIvAlNA DeŽelADružinsko popoldne ali športni trening, indi-vidualni ali ekipni športi, olimpijske preizkušnje ali osvajanje rekordov za Guinessovo knjigo: razgibana dežela omogoča preizkušanje lastnih moči na nešteto načinov. Poiščite svoje najljubše športno središče, jahalni center, izhodišče za jadralno padalstvo, balonarstvo ali letalstvo, inštruktorja alpinizma ali jamarstva, vodnika za adrenalinsko doživetje, skiperja za vzne-mirljivo jadranje. Mnogih športov se lahko v Sloveniji tudi naučite!

slovenci osvajajo še neosvojene vrhove, s smučmi se spustijo od tam, od koder se pred njimi ni še nihče, preplavajo najmo-gočnejše reke, prejadrajo svetovna morja. Predstavljajte si, kje nabirajo izkušnje za vse to! Poglejte na www.slovenia.info.

RAZlIČNoST GolFANa vsakem od dobrih desetih igriščih za golf in dvakrat toliko vadbiščih lahko pričakujete drugačno naravno ozadje. Najstarejše igrišče za golf je ob jezeru na idiličnem Bledu, vse leto odprto igrišče poiščite v Lipici, nedaleč od slovite kobilarne belih konj lipicancev, golf igrišča so v bližini številnih sloven-skih term (Mokrice, Otočec, Ptuj, Panon-ske terme – igrišče Livada), pod visokimi alpskimi vrhovi (Bovec), med vinogradi (Slovenske Konjice) in sredi parkov (Ar-boretum Volčji Potok).

DRuŽINSKo ADReNAlINSKoSlovenija je priljubljen cilj drznih iskal-cev adrenalina! Našli ga boste ne samo v divjem naravnem okolju, temveč tudi v varno urejenih adrenalinskih parkih. Če so vaši otroci že višji od 150 cm, so parki odlična zabava za vso družino!

Lipicanci

golf na Bledu

adrenalinski park pod Voglom

SReDIŠČA AKTIvNoSTI! Športno-rekreacijska središča pozimi ponu-jajo proge za vse vrste smučanja, deskanja, sankanja, snežne parke in drzne preizkušnje v naravnem okolju. Tudi ponoči! Svetovni asi tu osvajajo pokale in v Planici dosegajo svetovne rekorde.Mnogi športniki prihajajo v Slovenijo na priprave v naravnem okolju. Tu nikoli ne veš, koga lahko srečaš! Središča zimskih športov poleti ponujajo obilo aktivnosti v zeleni naravi.

Kranjska Gora www.kranjska-gora.si Smučajte na prizorišču mednarodnih te-kem! Poleti izhodišče za pohodništvo, ko-lesarjenje, adrenalinske vodne športe; tudi poletno sankališče!

Kanin, Bovec www.boveckanin.siNajvišje ležeče slovensko smučišče poleg alpske smuke ponuja poti za turno smuko, jadralno padalstvo s smučmi, adrenalinske tekme v snowboardingu, poleti pa privlači pohodnike in gorske kolesarje.

Mariborsko Pohorje www.pohorje.orgSmučišče, ki se skoraj stika z mestom Mari-bor, pozimi gosti najboljše alpske smučarke. Poleti obiščite Bike Park Pohorje, višinski poligon, sankališče in energetsko pohodni-ško pot.

Roglawww.rogla.siOlimpijski center na Rogli ponuja smučišča in tekaški poligon blizu priljubljenih term, poleti privlači z naravo in zmogljivostmi tudi za vrhunske športnike (simulator raz-mer v višinski sobi).

Krvavecwww.rtc-krvavec.siSmučišče blizu glavnega mesta Slovenije po-zimi ponuja tudi prenočevanje v eskimskih iglujih! Poleti vabi s tematskimi in planin-skimi potmi, s kolesarjenjem in jadralnim padalstvom.

Pokljukawww.pokljuka.euPlanoto pozimi obožujejo tekači na smučeh in biatlonci iz vsega sveta, poleti poho-dniki, kolesarji, gobarji. Nedaleč stran je svetovno znana letalnica Planica, zibelka rekordov in prvakov! (www.planica.si)

aktivno. atraktivno. Zabavno!____ 21

Kanin

Kurenti v Planici

Občutiti slovenijo pomeni počutiti se dobro! naravna zdravilišča in well-ness centri so posebna privlačnost dežele mnogoterih voda. Brbotave izvire slovenije so poznali že Rimljani, nad njimi so se navduševali evropski ime-nitneži preteklosti.V zdraviliščih lahko poleg vrhunskih medicinskih storitev izkusite preven-tivne in alternativne programe tako za zdravje kot za lepoto. Centri dobrega počutja so razporejeni po vsej sloveniji. Vodne površine zunaj ali znotraj, zatišje mirnih voda ali izzivalnost vodnih atrakcij, aktivnost ali lenobna sproščenost, nastanitve v vrhunskih hotelih, apartmajih ali kampih - vi iz-birate!

NARAvNe DANoSTI

87 naravnih termalnih izvirov, z mi-nerali bogate vode, blagodejnosti mor-ske in gorske klime z aerosoli, slanica in solinsko blato, zdravilni peloidi in šota - naravne danosti so temelj slovenskega zdraviliškega turizma. Kar preseneti, so svetovljanske mo-žnosti razvajanja – z vzhodnjaškimi tehnikami, z glamurozno zabavo in s potepi v naravo.

DO

BR

O P

OČ

UTJ

EZ

drav

je. l

epot

a. W

elln

ess.

22

Zdravje. Lepota. Wellness.____ 23

PIJTe ZA ZDRAvJe

Rogaška Slatina: Donat Mgvodo Donat Mg so uživali že v antiki,v 17. stoletju pa so jo predpisovalikot zdravilo. v 1 litru je 1000 mgmagnezija, kar jo uvršča v svetovnivrh.

Radenci: RadenskaMineralna voda Radenska je povsebnosti co2 med najbogatejšimivodami v evropi. v 19. stoletju soz njo oskrbovali cesarski dvor naDunaju in papeža v Rimu.

Razvajanja v centrih sprostitve v oBJeMu voDA IN PARe!Bazenski kompleksi, veliki tudi več kot 10 tisoč m2, navdušujejo s tobogani, otoki, počasnimi rekami, drčami, valovi, pod-vodnimi masažami. Ljubitelji savnanja, poleg klasičnih savn, tu najdete posebne barvne, solne in blatne savne, japonske in mavrske savne, laconiume in tepidariume, indijanske savne na prostem ali pravi tur-ški hamam.

MASAŽe, TeRAPIJe IN PRoGRAMIV slovenskih naravnih zdraviliščih bazene, fitnes studie, savne in kopeli dopolnjujejo klasične ročne masaže, limfne drenaže, refleksne masaže stopal in starodavne vzhodne masaže (shiatsu, reiki, ayurveda, sawadee, watsu, tui-na, scen tao, masaža z vročimi kamni, ipd.). Izkusite talasotera-pijo, aromaterapijo, barvno terapijo, tera-pijo z zvokom; naučite se joge ali kakšne druge meditacijske tehnike. Na voljo so programi zdrave prehrane, ohranjanja te-lesne teže, programi za nosečnice, mlade matere in družine, antistresni, manager-ski in drugi programi. Poskrbite tudi za lepoto: od kozmetične nege do lepotnih popravkov obraza, telesa, zob.

NARAvNI ZDRAvIlNI DeJAvNIKIProgrami oddiha, zdravstva, lepote v slo-venskih naravnih zdraviliščih temeljijo na dokazano učinkovitih naravnih dejav-nikih. Pitne kure z mineralnimi vodami, predajanje termomineralnim vodam z različno sestavo in temperaturo na izvi-ru, morska voda in slanica, blagodejna klima in raznotere naravne učinkovine so odličen vir tako sprostitve kot pomo-či pri revmatskih boleznih, poškodbah lokomotornih organov, boleznih srca in ožilja, presnove in prebavil, ledvic in sečil, pri nevroloških boleznih, gi-nekoloških boleznih, pri težavah s kožo, očmi, zobmi in ustno votlino. V zdraviliških delujejo specializirane ambulante.

24

Terme Čatežwww.terme-catez.siZ 12.000 m2 vodnih površin v poletni in zimski Termalni rivieri veljajo za največji termalni bazenski kompleks v Sloveniji!

Terme Dobrnawww.terme-dobrna.siNajstarejše delujoče slovensko naravno zdravilišče z vrelci, znanimi že v rimskih časih, je zaveznik žensk – tako pri zdravju kot pri lepoti.

Terme Dolenjske Toplicewww.terme-krka.siKakovost priznanega zdravstvenega cen-tra zaokrožajo Laguna z bazeni, Oaza s savnami, Aura z masažami in lepotnimi programi ter Wellness center Balnea.

Hotels & resorts Thermanain Zdravilišče laško www.thermana.si Voda v bazenih pod veliko stekleno kupolo novega wellness in spa centra ima posebno moč: kakovostno bio-polje vode je znanstveno dokazano! Voda tvori presenetljivo pravilne vodne kristale.

Terme lendavawww.terme-lendava.siPosebnost manjšega centra na robu Panonske nižine je edinstvena para-finska termomineralna voda z zele-nimi odsevi. Odlična za kožo!

Terme 3000www.terme3000.siČrna termalna voda s specifičnimi zdravilni-mi učinki, prestižni hotel Livada s pe-timi zvezdicami, igrišče za golf v bližini in številna druga razkošja vabijo na severo-vzhod Slovenije.

Terme olimiawww.terme-olimia.siNajvečji svet savn v Sloveniji se druži z vod-nimi atrakcijami termalnega parka, z well-ness ponudbo in odlično arhitekturo – v najlepši vasi v Evropi!

Terme & wellness lifeclasswww.lifeclass.netMorska in termomineralna voda, solinsko blato in slanica, mediteranska klima so skupaj z modrostmi in veščinami Daljnega vzhoda temelj zdravja in sprostitve v ob-morskem Portorožu.

Terme Ptujwww.terme-ptuj.siTerme ob najstarejšem slovenskem mestu obljubljajo največje tobogane v Sloveniji in razvajanja na način starih Rimljanov.

Terme Radenciwww.terme-radenci.siTri srca s steklenice slovite mineralne vode se v termah družijo z dobrodejnostmi za srce in ožilje. Preventivni in kurativni programi, wellness ponudba in zabava za otroke!

Zdravilišče Rogaškawww.rogaska.siV kraju s svetovljanskimi tradicijami so v bližini vrelcev z magnezijem izjemno bo-gate vode ne samo sodobni termalni bazeni, temveč tudi priznan medicinski center in odlična wellness ponudba!

Talaso Strunjanwww.terme-krka.si Pravi talasoterapevtski center z vsemi bla-godejnostmi morja! Leži v osrčju krajinske-ga parka z mnogimi naravnimi posebnostmi in z 80 km sprehajalnih poti.

Terme Šmarješke Toplicewww.terma-krka.siV zavetje zelenih gozdov poleg učinkovite vode vabi ekipa vrhunskih strokovnjakov za prehrano, telesne aktivnosti, zdravje in lepoto. Specializirani programi medicinske-ga wellnessa in priprave športnikov! Terme Topolšica www.terme-topolsica.si Programi za lepoto in dobro počutje vabijo v slikovito sredogorje. Sodobne vodne in sončne površine, bližina smučišča Golte! Terme Zrečewww.terme-zrece.siWellness in zdraviliška ponudba prijaznega kraja pod Pohorjem se povezuje s Klimatskim zdraviliščem ter športnim in rekreacijskim centrom Rogla. Med številnimi programi tudi terapije s pohorsko šoto!

15 velIKIH TeRMAlNIH ceNTRov!

Terme Zreče

Zdravje. Lepota. Wellness.____ 25

NASTANITe Se, KoT ŽelITe! Ob odločitvi za oddih ali revitalizacijo v sloven-skih naravnih zdraviliščih lahko izbirate med nastanitvami v hotelih vseh kategorij, tudi najvišjih, v atraktivnih wellness hotelih, v apart-majskih vilah in naseljih ali v bungalovih. V sk-lopu kar sedmih termalnih centrov delujejo tudi dobro urejeni kampi. Kjerkoli boste prebivali, odkrivajte tudi lepote pokrajine! Slovenske terme ponujajo razglede na vinske gorice, na sanjave panonske ravnice, na slikovite hribe in mogočne gore, na morje, reke in jezera. Razno-like lokacije omogočajo tudi potep v bližnja živahna mesta! Pravo lokacijo lahko izberete na www.slovenska-zdravilisca.si.

TeRMe So TuDI ZA oTRoKe! V slovenskih termah se lahko zanesete na družabne večere, organizirane potepe po okolici in animacije za otroke. V Termah Čatež bodo navdušeni nad indijansko vasjo in spanjem v šotorih, v Termah Radenci jih čakajo palčki. Mnoge terme imajo otroške klube, marsikje je poskrbljeno za individu-alno varstvo.

DoBRo PoČuTJePo vSeJ SloveNIJIWellness programe ponujajo tudi sodobno zasnovani hoteli in centri v večjih mestih in v turističnih središčih. Terme Snovik so prve slovenske eko terme (www.terme-snovik.si), Aquapark Bohinj z bazeni in wellness ponudbo vabi na rob triglavskega narodnega parka (www.bohinj-vodni-park.si), Wellness center Živa v Hotelu Golf na Bledu ohranja blejske tradicije naravnega zdravilstva (www.hotel-golf.si), Terme Maribor v Hotelu Ha-bakuk so razlog več za obisk Maribora, drugega največjega slovenskega mesta (www.termemb.si), Gorski wellness center Bolfenk razvaja v sklopu apartmajsko-hotelskega kompleksa sredi zelenega Pohorja (www.maribor-pohorje.si), Vodno mesto Atlantis ponuja sprostitev s številnim savnami, bazeni, masažami sredi Ljubljane, glavnega mes-ta Slovenije (www.atlantis-vodnomesto.si). Svoj center dobrega počutja lahko poiščete na www.slovenia.info.

Tereme Olimje - aaqualuna

Terme Čatež

Hotel Habakuk

V deželi, kjer se lahko odžejate kar ob potoku, kjer na vrtovih raste zdrava zelenjava, kjer v sadovnjakih še rastejo stare vrste jabolk, kjer se živina še pase na prostem, so ljudje navajeni dobro jesti. in kar imajo dobrega, radi ponudijo tudi vam!Ko so se domači okusi pomešali s tujimi izkušnjami, je nastalo kar 24 gastro-nomskih regij slovenije! Kar 176 značilnih slovenskih jedi se najraje druži z vini 3 slovenskih vinorodnih dežel. Med njimi je kar nekaj avtohtonih po-sebnežev! Z dobro hrano se lepo skladajo tudi izvirske vode in naravni soko-vi, sadne in zeliščne žganjice. slovenija je dežela polnega okusa!

Z GeoGRAFSKIM PoReKloM

naj vas presenetijo posebnosti z za-ščitnim znakom geografskega pore-kla, tradicionalnega ugleda ali višje kakovosti. Poskusite nanoški sir, sir tolminc, pikantni bohinjski sir mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske istre, prekmursko šunko, kočevski in kraški med ter piranskosol iz sečoveljskih solin!

ga

sTR

On

OM

iJa

H

rana

. vin

o. o

dlič

nost

!

26

Hrana. Vino. Odličnost!____ 27

oKuSNI PRAZNIKI

Dobrote slovenskih kmetij Največja razstava kruha, suhomesnatih izdelkov, bučnega in oljčnega olja, sira in drugih naravnih dobrot slovenskih kme-tij - na Ptuju.

Solinarski festivalPoletni praznik piranske soli in sečovelj-skih solinarjev z lokalno gastronomijo in s tipično zabavo – šagro.

Festival Stare TrteJesenski 10-dnevni kulinarično-vinsko-kulturni festival v Mariboru s svečano trgatvijo najstarejše trte na svetu.

Dnevi dolenjskega cvička in festival cvičkarijaPromocije cvička, posebnega zaščitenega vina iz Posavske vinorodne dežele – na Dolenjskem in drugod po Sloveniji.

Praznik terana in pršutaAvgustovska prireditev s pokušino zna-čilne kraške gastronomije in vina terana v Dutovljah.

Praznik rebule in oljčnega oljaMajska prireditev v Višnjeviku v Brdih z vodeno degustacijo rebule – belega vina Primorske vinorodne dežele in lokalnih jedi.

PRIPoRoČAMo:

Potica Zvita sladka ali slana pogača z različ-nimi nadevi: pehtran, med, ocvirki, orehi, mak, skuta, različna zelišča, rozine.

Bučno oljePoleg istrskega deviškega oljčnega olja poskusite tudi štajersko-prek-mursko bučno olje.

Kraški pršutNa kraški burji naravno sušena me-snina; poiščite tudi zgornjesavinjskiželodec in prleško tunko.

Kranjska klobasaPo natančnem tradicionalnem recep-tu pripravljena poltrajna klobasa, ki se druži z jedmi iz zelja.

Prekmurska gibanicaBogata in sočna sladica, nadevana z makom, skuto, orehi in jabolki.

NeXT eXIT: ovINeK Do uŽITKA

Na www.slovenia.info poiščite poti Next Exit. Šest smeri vodi po Smaragdni poti po dolini Soče, po Jantarjevi poti do posebnosti na območju med Ljubljano in Maribo-rom, po Vetrovi poti do Krasa in jadranske obale, po Zlatorogovi poti do posebnosti alpskega sveta, po Krošnjarski poti do južnih vinogradniških gričev in po Sončevi poti do krajev termalnih voda. Na vseh poteh tudi gastronomska ponudba!

Priprava dražgoškega kruhka

Prekmurska gibanica

PoDRAvJe: dežela plemenitih belih vin Vinski griči na vzhodu Slovenije slovijo po vrhunskih belih in neka-terih rdečih vinih. Posebej izstopajo predikatna vina: pozne trgatve, izbori, jagodni izbori, ledena vina in vina suhega jagodnega izbora. Vinske poti vodijo do posebnosti, kot so najstarejša vinska trta na svetu (Hiša Stare trte, Maribor), ena največjih tunelskih kleti na tem območju Evrope (Vinag, Maribor), klet z najstarejšim slovenskim ar-hivskim vinom iz leta 1917 (Ptuj) in mnoge druge.

PoSAvJe: dežela cvičkaDežela ob reki Savi se ponaša s cvičkom – zaščitenim vinskim posebnežem, ki ima nižjo stopnjo alkohola in značilno kiselkast okus. Mnogi mu pripisujejo ugodne učinke za zdravje! Dežela ponuja tudi druga prijetno lahka, rdečkasta in bela vina. Tu obiščite znamenite repnice – v kremenčev pesek skopane kletne jame (Bizeljsko), klet penin (Istenič, Bizeljsko), galerijo vin na gradu Rajhenburg nad Brestanico in druge odličnosti!

PRIMoRSKA: dežela refoška, teranain avtohtonih posebnežev

V vinogradih pod mediteranskim soncem zorijo odlična rdeča vina, kot so refošk, teran, merlot, cabernet. Uveljavljajo se značilne stare bele sorte, kakršne so avtohtona rebula, zelen in pinela. Obiščite Hišo refoška v Kopru, vinogradnike v Goriških Brdih in na Vipavskem, grajsko klet Dobrovo in druge posebnosti vinskih cest.

ZA DoBRo PoKuŠINo IZBeRITe NAJBolJŠe KoMBINAcIJe:

kranjsko klobaso in k njej kozarec cvička iz vinorodne dežele Posavje; pečenega jagenjčka s spremljavo metliške črnine iz vinorodne dežele Posavje; koruzno mineštro »bobići« in belo vino malvazijo iz vinorodne dežele Primorske; iz te dežele je tudi avtohtono vino zelen, ki se sklada s tradicionalnimi jedmi, kakršni so idrijski žlikrofi z bakalco; prleško tünko, na pose-ben način pripravljeno meso z zaseko, pospremite s šiponom, značilnim belim vino vinorodne dežele Podravje; k bogati prekmurski gibanici naročite kozarec renskega rizlinga, pozna trgatev.

Kraški pršut

stara trta, Maribor

Tradicionalna črna kuhinja

Ptujska klet

28

na slovenskem ozemlju so trte rodile že za časa ilirov in Keltov, vinogradništvo se je razcvetalo v času Ri-mljanov in srednjega veka. Tu se je ohranila najstarejša trta na svetu – več kot 400 let stara modra kavčina! Po 3 vinorodnih deželah slovenije z značilnimi vini vodi več kot 20 vinskih poti, ki povezujejo gostoljubne vin-ske kleti in domačije s pestro ponudbo domačih dobrot. Poiščite jih na www.slovenia.info.

29

Jeruzalemske gorice

Hrana. Vino. Odličnost!____ 29

ZeleNo DeJSTvo

V sloveniji je 2.067 kmetij vključenih v ekološko kmetovanje.Visoko standardizirana eko živila so prepoznavna pod znamko BiODaR. najdete jih na posameznih kmetijah, na kmeč-kih ekoloških tržnicah (Ljubljana, Maribor, naklo pri Kranju, Celje, Kamnik, Bled, novo mesto) ter v različnih turističnih obratih in gostilnah. V sloveniji je povpraševanje po zelenjavi, sadju, žitih, in oljih še vedno večje od ponudbe. Letno je na 1.600 hektarih nasadov oljk pridelanih 400 ton oljčnega olja; 8.936 hektarov sadovnjakov daje okusno sadje, za nabiranje naravnega in zdravega medu pa skrbi 140.000 čebeljih družin.

ni veliko destinacij, ki premorejo vse potrebno za organizacijo tudi večjih mednarodnih dogodkov ter imajo obenem na voljo široko izbiro dodatnih aktivnosti v oddaljenosti le nekaj pičlih ur. in lahko, v enaki meri, poudari-jo sproščenost, varnost, urejenost, gostoljubnost ter razširjeno znanje tujih jezikov med prebivalstvom, kar olajša sporazumevanje in spoznavanje nove-ga. slovenija, ki leži v srcu Evrope, ima vsaj in vse to.Ponuja vrsto še neodkritih zakladov in avtentičnih doživetij ter kulturnih, etnografskih in kulinaričnih raznolikosti. Ti so lahko del spoznavanja naše dežele ali elementi kreativnih motivacijskih programov. Vse to je vtkano v človeških stvaritvah in posebnih prizoriščih, kot so stara mestna jedra, grajske dvorane, muzeji, galerije in rudniki, ali pa v neokrnjenem naravnem okolju gozdov, rek, jezer, termalnih vrelcev, jam in gora.

le KoRAK Do NARAve

Odlično opremljene prostore za sreča-nja in udobne hotelske namestitvedopolnjujejo le korak oddaljene mo-žnosti sprostitve in zabave. Druženjalahko potekajo na slikovitih golf igri-ščih, v starodavnih vinskih kleteh ali igralnicah. Presenetite z adrenalin-skimi parki, spusti z rafti po brzicah, kolesarskimi potepi po rudniških rovih! Kulinarika in vina, kultura v sodobnih ali historičnih ambientih vabijo vse ljubitelje lepega.

sREČ

an

JaK

ongr

esi.

Dru

žen

ja. P

osel

!

30

Kongresi. Druženja. Posel!____ 31

NAJBolJ IDeAleN KRAJ - NAJBolJŠI PARTNeRZa uspešnost dogodka niso pomembni le ravno prav veliki prostori, temveč tudi pokra-jina ali lokacija, ki vam najbolj ustreza! Vsaj toliko pomemben pa je izbor profesionalne-ga partnerja za izvedbo kongresa, poslovne-ga dogodka ali incentive programa. Poiščite svoje idealno prizorišče in optimalnega par-tnerja med člani Zavoda-kongresnoturistič-ni urad, ki je z leta 2008 uvedenimi standar-di za kongresno industrijo vzpostavil sistem preglednosti in primerljivosti ponudbe.www.slovenia-convention.com

lJuBlJANA: SRce SloveNIJe Vodilna kongresna destinacija z največjimi kongresnimi zmogljivostmi, v katerih lahko potekajo dogodki s preko 2.000 udeležen-ci. Kulturni in kongresni center Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče, Ljubljanski grad, hoteli - od zgodovinskih do dizajner-skih, ter ostala kongresna prizorišča gostijo tako prestižne mednarodne dogodke kot manjša srečanja.www.visitljubljana.si

MeSTA: STIK Z ZGoDovINoMaribor, dinamično urbano središče pod zele-nim Pohorjem,Velenje z rudarsko tradicijo in novim razvojnim zagonom, Nova Gorica z obi-ljem igralniške zabave – to so le nekatera me-sta, ki ponujajo dvorane za dogodke in številna doživetja: od slikovitih rek do vinske kulture.

oBAlA IN KRAS: MeDITeRANSKoPortorož, kjer je tudi največji kongresni hotel v Sloveniji, je prizorišče mednarodno odmevnih dogodkov z do 1.100 udeleženci. Spremljevalni programi se pogosto selijo v slikoviti Piran, do solin v Sečovljah, kobilar-ne v Lipici ali do Postojnske jame, na Kras in v bližnje Benetke. Hoteli so znani tudi po odličnih wellness programih.

AlPe: DvoRANe Z RAZGleDoMBled s svojim idiličnim jezerom in srednje-veškim gradom ponuja Festivalno dvora-no in sodobne dvorane v hotelih. Hoteli v Kranjski Gori, znani po izbranih wellness storitvah, lahko sprejmejo dogodke z do 350 udeleženci. Bovec, ob smaragdni reki Soči, je raj za aktivnosti na divjih vodah.

TeRMe: ZA DoBRo PoČuTJeSlovenski wellness centri so s konferenč-nimi dvoranami različnih velikosti odlič-na izbira za preplet delovnih srečanj s sprostitvenimi programi. Vodilni ponu-dniki so nanizani od severovzhoda proti jugovzhodu Slovenije - od tistih s patino stoletne zgodovine do paradne arhitek-ture za 21. stoletje.

PReSeNeTlJIvA PRIZoRIŠČA

Postojnska jama - Jamski dvorecwww.turizem-kras.si Dvorec ob vstopu v slovito kraško jamo za dogodke z od 24 do 300 udeleženci; tematska kulinarika, do-živetja v jami in Predjamskem gradu.

Brdo pri Kranju – Kongresni centerwww.brdo.siPrizorišče najvišjih protokolarnih srečanj v parku pod Alpami; rene-sančni dvorec in blizu njega najso-dobnejši center s 4 večjimi dvorana-mi in 8 sejnimi sobami.

Hotel Golf grad Mokrice – Poslovni centerwww.terme-catez.siGrad, preurejen v hotel visoke kategorije sredi dvesto let starega angleškega parka za dogodke z do 110 udeleženci; degustacije v grajski vinski kleti, golf in bližina term!

Brdo pri Kranju - Kongresni center grad Mokrice

Blejski gradCankarjev dom

slovenske igralnice so tudi v evropskem merilu nekaj posebnega, saj že de-setletja prisegajo na povezavo iger na srečo s sprostitvijo in z zabavo. Zato boste tu doživeli nastope mednarodnih zvezd zabave, po noči igrivostiobiskali wellness center ali se pustili odpeljati na izlet. Če ste resen igralec, vas bodo razvajali v posebnih sobanah, če igrate za zaba-vo, vam je ob igralnih mizah in avtomatih ne bo zmanjkalo, če ste začetnik,vas bodo v pričakovanja dobitka vpeljale prve lekcije v šolah igralništva. Kombinacija igralništva z vrhunskimi nastanitvami, z zabavo in s številni-mi drugimi možnostmi daje iskanju sreče nove dimenzije.

IGRA Je ZABAvA!

ameriški pristop povezave iger in zabave je prva vpeljala danes najbolj obiskana slovenska igralnica, Perla v novi gorici, ki po velikosti sodi v evropski vrh. Poleg casina ponuja spektakle, koncerte, gurmanska doživetja in sprostitev v wellness centru. Mnogi se v novo gorico radi vračajo tudi zaradi velikih nagra-dnih iger in različnih turnirjev.www.hit.si

Za

BaV

a

Igra

lnic

e. K

lubi

. Noč

no ž

ivlj

enje

!

32

igralnice. Klubi. nočno življenje!____ 33

PoveZAve Do SReČe

WWW.HIT.SINajvečja slovenska igralnica Perla se druži z drugimi igralnicami v Novi Gorici in v bližnjem Kobaridu, v alpski Kranjski gori, na grajskem otočcu, v zdraviliški Rogaški Slatini in obmejnem Šentilju.

WWW.cASINo.SIcasino Portorož, kjer se je rule-ta vrtela že leta 1913, je izkušnje prenesel tudi na igralnice v lipici, v Termah Čatež in v Kopru.

WWW.cASINo-lJ.SI,WWW.cASINolev.SIv ljubljani lov na srečo ponujajo igralnici v hotelu lev in v hotelu Austria Trend ter igralnica zabavišč-nega centra Arena.

WWW.cASINo-BleD.SIob Blejskem jezeru je bila prva igralnica že leta 1927. Poleg blejske deluje tudi igralni salon na mejnem prehodu Karavanke.

ZABAvNA DRuŽeNJA

V slovenskih mestih lahko zabavne dru-žabne večere preživite ob bowling stezah in bilijard mizah v centrih, ki dopolnju-jejo ponudbo kinodvoran. Ti centri po-navadi ponujajo tudi koncertna in dru-ga doživetja. Med največjimi je Arena v Ljubljani.www.arenalive.si

Če hočete, je slovenija za vas lahko najboljše, kar ponuja Evropa. izhodišče za raziskovanje njenih presenetljivosti so lahko prestižni, nadstandardni hoteli in arhitekturno samosvoje hiše na posebnih lokacijah. Pravo razkošje obljubljajo priznane kuhinje in kleti. Vrhunska doživetja se družijo z izje-mnimi gradovi in vilami. Bistvo ostaja gostoljubje ljudi.slovenija je skozi stoletja gostila mnoge imenitneže – za marsikaterega ve-ste, za mnoge ne boste izvedeli nikoli, razen če vam bodo o svojih izkušnjah povedali sami. Tu še lahko ohranite svojo zasebnost!

ZAHTevAJTe vSe

Vaši gostitelji v sloveniji lahko poskr-bijo za luksuzni prevoz od letališča do izbrane lokacije, za vas organizi-rajo prestižna kulinarična doživetja in degustacije ali kako drugače iz-polnijo vaše želje. V sloveniji lahko najamete tudi ekskluzivno plovilo. s svojim letalom lahko pristanete na letališčih v Portorožu in Mariboru, s svojo jahto lahko zaplujete v eno od treh slovenskih marin.

PREs

Tiž

eksk

luzi

vno.

Naj

bolj

še. S

amo

zate

!

34

Kendov dvorec

Ekskluzivno. najboljše. samo zate!____ 35

veČ KoT PRIČAKuJeTe

KeMPINSKI PAlAce PoRToRoŽ***** superiorwww.kempinski.com/en/portorozPrvi luksuzni hotel v Sloveniji v kategoriji pet zvezdic superior; z obnovljenopodobo prestiža z začetka 20. stoletja.

HoTel lIvADA PReSTIGe*****www.hotel-livada.siHotel v osrčju Term 3000 na severovzho-du Slovenije; s črno termalno vodo kar v kopalnicah luksuznih suit.

KeNDov DvoRec IDRIJA *****www.kendov-dvorec.com Dvorec iz leta 1377 sredi rudarske in čip-karske Idrije; bivanje v sobah s pohištvom iz 19. stoletja; vrhunska kulinarika! Član prestižne mednarodne verige dvorcev in hotelov Relais & Chateaux.

HoTel GRAD oToČec *****www.terme-krka.si Grad iz leta 1252 na otoku sredi reke Krke; 16 sob najvišje kategorije s spre-jemnicami; gastronomija za zahtevne gurmane. Član prestižne mednarodne verige dvorcev in hotelov Relais & Cha-teaux.

vIlA BleD****www.vila-bled.siNekdanja rezidenca kraljev in pred-sednikov; ekskluzivna nastanitev na obrežju Blejskega jezera.

PARK HoTel PTuJ ****www.parkhotel-ptuj.siDružinski hotel sredi Ptuja, najsta-rejšega slovenskega mesta, urejen v meščanski hiši iz leta 1513; samo 15 individualno opremljenih sob.

vRHuNSKo!

NeBeSAwww.nebesa.siZasebnost ene od samo 4 arhitek-turno odličnih hiš nad dolino reke Soče - družabni prostor z ognjiščem, wellness center, sprostitev vnaravi.

SoNČNA HIŠA www.soncna-hisa.siluksuzne suite v vili z wellness vr-tom na vzhodu Slovenije; tematsko opremljeni prostori, naravni materi-ali in diskretna domačnost.

PoSeSTvo Pule www.pule.sielitno podeželsko apartmajsko nase-lje; 6 luksuznih lesenih hiš s kamini;tradicionalna kuhinja in vrhunska vinska klet; tudi šola jahanja!

KeKČevA DoMAČIJA www.kekceva-domacija.siPravljična avtentičnost sredi Julij-skih Alp; domačnost v apartmajih zimeni junakov iz slovenskega otro-škega filma; navdušenje za otroke!

nebesa

grad Otočec

PoRoČITe Se v SloveNIJI!

V Sloveniji se lahko poročite z lokalno značilnimi obredi na posebnih, pogosto naravnih prizoriščih: ob slapu, sredi je-zera, v parku. Na razkošni grajski poroki lahko svoj »da« dahnete pred družbo v srednjeveški opravi. Med najbolj zažele-nimi poročnimi prizorišči je Bled. Tu se lahko poročite v gradu, na skalni pečini 130 metrov nad jezerom, ali v cerkvici na otoku sredi jezera.

Prespati v bivšem zaporu za rešetkami. ali v kampu ob blatu v času festiva-la. noreti med metalci, rockerji, reggaejaši. ali med novodobnimi klasiki. skočiti na vlak in biti 1, 2, 3 na morju. ali v gorah. Zajahati kolo in se zape-ljati po rudniških rovih. ali po mestu. Obiskati preteklost v muzejih. alisanjariti o prihodnosti. Biti čisto svoj. ali čisto tak kot so starejši - samoceneje!slovenija je zabaven cilj za mlade popotnike. Po vsej državi so na voljo ce-novno ugodne nastanitve! Poletje je v ritmu glasbenih in drugih festiva-lov, zima je polna preizkušenj in druženj na snegu.slovenija je enostavno dostopna z vsemi prevoznimi sredstvi, tudi z inter-rail železniškimi vozovnicami in z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki.spoznaj jo na Facebooku. Vprašaj njene (in svoje) prijatelje. Oglej si jo naYouTube. Poišči svoje točke na www.slovenia.info. Pridi!

ceNeJe! S PRAvo KARTIco

Z evropsko mladinsko kartico EURO<26, z mednarodno študentskokartico isiC, z mednarodno mladin-sko kartico iYTC ter s popotniško kartico Hostelling international lahko prenočuješ ceneje. Posame-zne kartice znižajo cene poletnih adrenalinskih in zabavnih zimskih športov, najema vozila, kart za pre-voze in vstopnic za prireditve.www.euro26.si;www.isiccard.com;www.isic.org; www.youth-hostel.si

U L

aJF

Z

a m

lade

. Dru

gače

. Dos

topn

o!

36

Piran

Za mlade. Drugače. Dostopno!____ 37

PoIŠČI SceNo ZASeV Ljubljani je posebna ustanova mladin-ske kulture in življenja Metelkova mesto (www.metelkova.org), v Mariboru Pe-karna (www.pekarna.org). Obe prizorišči sta članici evropske mreže neodvisnih kulturnih centrov Trans Europe Halles. Vedno se kaj dogaja tudi v študent-skih centrih: v Ljubljani sta to Klub K4 (www.klubk4.org) in ŠKUC (www.skuc.org), v Mariboru študentski prireditveni center ŠTUK (www.stuk.org). Z doživetji multimedijalnosti presenečeta Kiber-pipa v Ljubljani (www.kiberpipa.org) in Kibla v Mariboru (www.kibla.org).

ZAŽIvI IN ZABAvAJ Se!Podnevi kofetkaj v prijaznih lokalih, ponoči odkrivaj raznovrstne klube in di-skoteke. Čez dan si privošči športna ali kulturna doživetja, zvečer do multikina -tu se vedno kaj dogaja! Poleti ujemi po-ulične in druge festivale, pozimi odkrivaj koncertne dvorane in nenavadne muzej-ske sobane. Preveri koledar prireditev na www.slovenia.info.

vRNI Se ZA Novo leToVsa Slovenija prisega na veseli december! V večjih mestih so ulična silvestrovanja, pred tem je živahno na uličnih tržnicah. Tudi s koncerti!

PReMAKNI SeNa izletniške in druge možnosti te bodo opozorili v hostlu ali na turistični infor-macijski točki. Raziskuješ lahko tudi po svoje. Odpravi se z vlakom: omrežna kartica Slovenian rail, ti omogoča neo-mejeno število železniških potovanj v 3, 4 ali 7 dneh. www.slo-zeleznice.si.

GlASNo, DRuGAČNo!

Rock otočec - www.rock-otocec.com3-dnevni poletni festival s kampom na travniku ob reki Krki. obvezno: ples v blatu. Doslej že več kot 1500 glasbeni-kov iz 20 držav.Metalcamp - www.metalcamp.comPoletni festival v Tolminu s kampom na sotočju dveh rek. vsako leto sve-tovno znana imena metala! Festival pomladi www.festivalpomladi.comMajski open-air festival elektron-ske glasbe in vizualnih umetnosti v ljubljani.Festival utrip - www.utrip.orgSeptembrski festival urbane kulture v ljubljani.Trnfest - www.kud-fp.siAvgustovski festival še ne uveljavlje-ne kulture v ljubljani.Magdalena - www.magdalena.orgMajski mednarodni festival kreativ-ne komunikacije v Mariboru.

NASTANI Se

Hostel Celica v Ljubljani je Lonely Planet proglasil za »No 1 hippest« hostel na svetu! Urejen je v prostorih nekdanjega vojaškega zapo-ra in med drugim ponuja nočitve v 20 jetniških celicah; www.hostelcelica.com. Poišči ga tudi na Facebooku in Twitterju. Posebneža sta tudi Situla v Novem mestu in Pliskovica na Krasu. Prvi uveljavlja muzej kot življenjski prostor (www.situla.si), drugi ponuja bivanje v več kot 400 let stari kraški hiši (www.hostelkras.com). Posebna doživetja obljubljata tudi hostel Pr'Tatko v stari gorenjski domačiji v Kranjski Gori (www.prtatko.com) ter kamp Korita ob reki Soči (www.adrenalincek.org). Slovenski hostli s samosvojimi zgodbami in posebnimi doživetji so združeni v HostelSlovenia. Še več slovenskih prenočišč za mlade poišči na www.youth-hostel.si.

Prešernov trg, Ljubljana

ZGIB

www.slovenia.info

www.slovenia.info

vabimo vas, da Slovenijo doživite skozi po-tepanje po šestih tematskih poteh projek-ta »Na lepše« in se podate po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjar-ski in Zlatorogovi poti. ubežite vsakda-njemu vrvežu in se pustite razvajati pri ponudnikih, ki sodelujejo pri projektu »Na lepše« in zagotavljamo vam, da vam zami-sli za odkrivanje raznovrstnosti Slovenije ne bo zmanjkalo. več informacij o projek-tu in ponudnikih lahko poiščete na spletni strani www.slovenia.info/nalepse ter so-delujete v tedenski nagradni igri in si pri-služite privlačno nagrado.

Rezervirajte oNlINein izbirajte med največjo

ponudbo nastanitev v Sloveniji.hoteli//apartmaji//sobe//

turistične kmetije//mladinski domovi//penzioni//gostišča

Brezplačni klicni center:080 11 56booking@slovenia.info le

klik

do

brez

skrb

nih

poči

tnic

!Po

tujt

e po

pot

eh d

oživ

etij.

Sam

o kl

ik d

o br

ezsk

rbni

h po

čitn

ic.

Potu

jte

po p

oteh

dož

ivet

ij.

www.slovenia.info

www.slovenia.info

Potujte po poteh doživetij. vabimo vas, da Slovenijo doživite skozi potepanje po šestih tematskih poteh projekta »Na lepše« in se podate po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti. ubežite vsakdanjemu vrvežu in se pustite razvajati pri ponudnikih, ki sodelujejo pri projektu »Na lepše« in zagotavljamo vam, da vam zamisli za odkrivanje raznovrstnosti Slovenije ne bo zmanjkalo. več informacij o projektu in ponudnikih lahko poiščete na spletni strani www.slovenia.info/nalepse ter sodelujete v tedenski nagradni igri in si prislužite privlačno nagrado.

Izbirajte med največjo ponudbo nastanitev v Sloveniji.

hoteli // apartmaji // sobe // turistične kmetije // mladinski domovi //

penzioni // gostišča

Brezplačni klicni center:

080 11 56booking@slovenia.info

Kis

iKO

V Š

OK

Stal

(-a)

sem

pod

naj

večj

o lip

o v

Slov

eniji

.

Najevska lipa je mati vseh slovenskih lip, saj je stara kar 770 let.

SloveNSKA TuRISTIČNAoRGANIZAcIJADimičeva 13, si - 1000 LjubljanaT: +386 1 589 85 50F: +386 1 589 85 60E: info@slovenia.info

oFFIce Du TouRISMe SlovÈNe BeNeluX SloveeNSe DIeNST vooR ToeRISMe BeNeluXidaliestraat, 19/3, Rue d’idalie Brussel – 1050 - Bruxelles, BelgiumT/F: +32 2 644 27 04E: brussels@slovenia.info

SloWeNIScHeS TouRISMuSBÜRoOpernring 1/R/4/447a-1010 Wien, ÖsterreichT: ++43 1 7154 010F: ++43 1 7138 177E: info@slovenia-tourism.at

SloWeNIScHeSFReMDeNveRKeHRSAMTMaximiliansplatz 12 aD-80333 München, DeutschlandT: ++49 89 29 16 12 02F: ++49 89 29 16 12 73E: slowenien.fva@t-online.de

uFFIcIo Del TuRISMo SloveNogalleria Buenos aires 1i-20124 Milano, italiaT: ++39 0229 51 11 87F: ++39 0229 51 40 71E: info@slovenia-tourism.it

SloveNIAN TouRIST BoARD INFoRMATIoN oFFIce loNDoN 10 Little College street,London, sW1P 3sH, UKT.:(+44)870 2255 305F.: (+44)20 7222 5277E-mail: london@slovenia.info

Potu

jte

po p

oteh

dož

ivet

ij.

Brezplačni klicni center:

080 11 56booking@slovenia.info

Katalog je izdelan iz do okolja prijaznega papirja.Prispevajte k varovanju okolja - ne zavrzite ga, dajte ga prijateljem!

Slovenska turistična organizacijaDimičeva 13 | SI - 1000 ljubljana

tel.: +386 1 589 85 50fax: +386 1 589 85 60

e-mail: info@slovenia.info

www.slovenia.info

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija / urednica: Nataša Hočevar / oblikovanje in prelom: Av studio d.o.o. / Besedilo: Ines Drame / lektoriranje: Alama lah & co d.n.o./ Fotografije: arhiv STo, arhivi turističnih podjetij in destinacij /

Tisk: littera Picta d.o.o. / Naklada: 8.000, Januar 2010 / Naslovnica: Bohinjsko jezero