1,50 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas ......kimi ukrepi in zakoni, ki jih...
TRANSCRIPT
-
TOREK, 22. februarja 2011
vseb
ina
15
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Tudi Gorenjska ima svoj"sever" in "jug"Ministrstvo za finance je objavilo ko-eficiente razvitosti občin za letos inprihodnje leto. Na širšem gorenj-skem območju je najbolj razvita obči-na Trzin, najmanj pa občini Jezerskoin Preddvor. Od razvitosti je odvisendelež državnega sofinanciranja.
3
AKTUALNO VREME
jutri: pretežno jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Žlindro bodo predelovaliAmeričaniPodjetje Acroni je lani podpisalo po-godbo za predelavo bele žlindre skorporacijo Harsco iz ZDA. Predelavabo potekala na lokaciji Acronija, vpli-va na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjuje-jo.
4
GORENJSKA
Cilj je odkrivati majhnerakeRak dojke je najpogostejši rak priženskah. Z zgodnjim odkrivanjem jemogoče zmanjšati umrljivost, kar jecilj nacionalnega presejalnega pro-grama Dora. O njem vodja programaMaksimiljan Kadivec.
11
Maja dobila računalnikLions klub Škofja Loka, ki je zbiraldenar na nedavnem dobrodelnemkoncertu, je Maji Košir-Habjan,osemletni slepi deklici z Godešičapri Škofji Loki, poklonil prenosni ra-čunalnik.
Danes, v torek, bo zmerno dopretežno oblačno, v sredo inčetrtek pa pretežno jasno.
24
NA KONCU
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ZDRAVJE & LEPOTA
-6/1 °C
Leto LXIV, št. 15, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Maja Bertoncelj
Kranj - Končano je svetovnoprvenstvo v alpskem smuča-nju, na katerem je blestelaČrnjanka Tina Maze. V vele-slalomu je postala svetovnaprvakinja, v superkombinaci-ji je osvojila srebrno medaljo.Navdušil je tudi boksar DejanZavec in obranil naslov sve-tovnega prvaka v velterski ka-tegoriji po verziji IBF.
Pretekli konec tedna pa jebila v znamenju športa tudiGorenjska. V organizaciji ŠDDolenja vas je potekalo 9. Ev-ropsko prvenstvo v sankanju
s samotežnimi sanmi. Na-stopilo je šestnajst moških inena ženska ekipa. Zmagaliso Avstrijci, ekipa SD DomelŽelezniki (Jure Potočnik,Gašper Potočnik, Janez Kav-čič) je bila četrta, domačegaŠD Dolenja vas (Boris Egart,Janez Rakovec, Peter Rako-vec) pa deseta. "Z uvrstitvijosmo zadovoljni. Nismo pri-čakovali, da bomo tako viso-ko, smo se pa zavedali, daimamo največ možnosti pravna domači progi na Soriškiplanini. Z malce več sreče bimorda prišli celo do stop-ničk," je bil zadovoljen Jure
Potočnik iz ekipe Domela. Zevropskim prvenstvom se jetudi zaključila letošnja sezo-na sankačev s samotežnimisanmi.
Drugo veliko tekmovanjena Gorenjskem je bilo v Kra-nju in na Pokljuki, celinskipokal v smučarskih skokihin v nordijski kombinaciji,tretje pa mednarodno tek-movanje mladih alpskihsmučarjev, ki so se merili naPokalu Loka. Tudi ta tedenbo v znamenju športa. VOslu na Norveškem se bo ju-tri začelo svetovno prvenstvov nordijskem smučanju.
Slovenski športniki navdušujejoŠport je znova združil Slovence. Najbolj sta navdušila Tina Maze in DejanZavec, pestro športno dogajanje pa je bilo pretekli konec tedna tudi naGorenjskem s tremi velikimi mednarodnimi tekmovanji.
Jasna Paladin
Komenda - Delavci kamni-škega Graditelja so v tehdneh postavili zaščitne ogra-je, posekali drevje na predvi-deni parceli in tako na povr-šini približno šest tisoč kva-dratnih metrov začeli težkopričakovano gradnjo Medge-neracijskega središča Ko-menda, enega največjih pro-jektov v občini.
Medgeneracijski center bozdruževal dom za starejšeobčane, v katerem bo prosto-ra za 57 oseb, osemnajstoskrbovanih stanovanj, štiri
oddelke otroškega vrtca, am-bulanti za družinskegazdravnika in fizioterapijo, re-stavracijo, ki bo skrbela tudiza domačo oskrbo po domo-vih in za dnevno oskrbo go-spodinjskih skupin, ter učnimedgeneracijski center zacelo Slovenijo in tudi tujino.
Občina Komenda, ki je zata projekt dolgo časa iskalasoinvestitorja, je nato part-nerja našla v kamniškemgradbenem podjetju Gradi-telj, s katerim je ustanovilaskupno podjetje
Gradijo središče zastare in mladeDom za starejše, ki ga bodo gradili v okviru medgeneracijskega centra v Komendi, bo odprtpredvidoma maja 2012, vrtec pa jeseni istega leta.
Na Soriški planini je bilo evropsko prvenstvo v sankanju s samotežnimi sanmi. Ekipa SDDomel (na sliki) je tekmovanje končala na četrtem mestu.
Medgeneracijsko središče Komenda bo predvidoma končano jeseni leta 2012.
107.Glasova preja
Za pravice na pravni način
Pravnik Rudi Vouk je odvetnik v Celovcu, znan po svojem iznajdljivem in vztrajnem zavzemanjuza ustavne pravice koroških Slovencev, zlasti za tisto do dvojezičnih krajevnih napisov; za pravice,ki so na papirju zagotovljene, v praksi pa je trebavsako posebej izboriti. Po očetu Korošec, po materi iz Poljanske doline, kjer se bo z njimpogovarjal publicist Miha Naglič.
Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek,24. februarja, ob 19. uri.
Vljudno vas prosimo, da za potrditev udeležbe naGlasovi preji pokličete na tel. št.: 04/201 42 10 alipišete na: [email protected]. Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
�5. stran
-
2GORENJSKI GLAS
torek, 22. februarja 2011POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Medtem ko refe-rendum o zakonu o malemdelu ni vprašljiv, saj so po-budniki zanj zbrali potreb-nih štirideset tisoč podpisov,pa na zahtevo 33 poslancevopozicije za razpis zakono-dajnega referenduma o spre-membah in dopolnitvah za-kona o varstvu arhivskegagradiva še ni bilo odločitve oreferendumu. Pač pa so po-slanci z večino glasov odloči-li, da od ustavnega sodiščazahtevajo presojo ustavnostimorebitnega referenduma odelnem zapiranju arhivov.
O zakonu o malem delu boljudstvo odločalo na referen-dumu 10. aprila. Opozicija jesicer zahtevala, naj bi se da-tum referenduma premaknilza mesec dni, češ da bi takolahko naenkrat odločali o večzakonih. Morda bo treba nareferendum o pokojninski re-formi, če ga bo dopustiloustavno sodišče, o energet-skem bloku TEŠ 6, o družin-skem zakoniku. Na izredniseji se je znova razvnela tudirazprava o vsebini zakona omalem delu, o čemer gorenj-ska poslanka SD Darja Lavti-žar Bebler meni, da študentjene bodo ničesar izgubili, češda bodo še vedno lahko delali720 ur letno in zaslužili šesttisoč evrov bruto, s čimer sibodo zagotavljali socialno var-nost in izkušnje, vštete v delov-no dobo. Po njenem mnenjupa bodo izgubili študentskiservisi in študentske organi-
zacije, ki so si doslej od štu-dentskega dela odrezale naj-večji kos pogače. O sprožanjuplazu referendumov pa meni,da se z njimi sproža tudi pro-ces erozije parlamentarne de-mokracije, cilj pa je ob negati-vistični kampanji zrušiti vsakpomembnejši zakon, ki gapredlaga vladna koalicija.Podpira tudi en ali dva refe-rendumska dneva v letu, a nepod pritiskom politično moti-viranih razprav in "potem kosmo že ugotovili, da je trebazakon o referendumu in ljud-ski iniciativi spremeniti". Mi-lenko Ziherl iz SDS sicer so-glaša, da je treba malo delourediti, saj je bilo pri študent-skem delu preveč ekscesov, oreferendumih pa pravi, da bibilo racionalno in logično, čebi jih več združili na en samdan. Vsak namreč državo sta-
ne štiri milijone evrov. In za-kaj so referendumi po nje-govem sploh potrebni? "Vla-do podpira le še 15 odstotkovljudi, ker prihaja na dan s ta-kimi ukrepi in zakoni, ki jihposamezni segmenti družbene zdržijo, ljudje pa vidijonevarnost, da bi se tako sta-nje še poslabšalo. Zato sobile tudi vložene pobude zareferendume." Po Ziherlo-vem mnenju se jih vladaboji, saj ima zlasti z zadnjimslabe izkušnje. Misli, da vsiplačujemo referendume, kerpolitika ni opravila svojegadela, pa oporeka Borut Sajo-vic (LDS), češ da ga je koali-cija odgovorno opravila in sev socialnem dialogu tudi po-gajala o rešitvah. Toda dia-log pomeni tudi popuščanjeobeh strani, ne pa trmastovztrajanje pri svojem.
V imenu predlagatelja je ozahtevi za razpis zakonodaj-nega referenduma o novelizakona o varstvu arhivskegagradiva spregovoril BrankoGrims (SDS). Znova se jeskliceval na resolucijo o ev-ropski zavesti in totalitariz-mu, ki terja dostop do arhiv-skih gradiv, pri nas pa se dvedesetletji po razpadu komu-nističnih diktatur še vednoomejuje dostop do arhivskihdokumentov. "Nič, kar je vteh arhivih, ne more biti boljškodljivo od zapiranja arhi-vov," je dejal Grims. Razvne-la se je razprava, v kateri soopozicijski poslanci poudar-jali, naj z zapiranjem arhivovdržava ne ščiti privilegiranihljudi iz prejšnjega režima,koalicijski pa so zagovarjalidelno zaprtje arhivov zaradivarnostnih interesov države.
Slovenija referendumska državaTo so besede poslanca LDS Boruta Sajovica na četrtkovi izredni seji državnega zbora, ki je odločal odveh referendumih: glede zakona o malem delu in glede zakonske novele o varstvu arhivskega gradiva.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANC ZIHERL iz Vodic.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zimzeleni koncert na BrduV soboto, 12. marca, zvečer boste lahko obiskali predzadnjikoncert na Brdu iz cikla Aeda. Glasbeni večer z mariborskimorkestrom Toti big band in solisti nas bo popeljal od Bee-thovna do Glenna Millerja ter od legendarnih slovenskih po-pevk do Broadwaya. Orkester obstaja že skoraj dvajset let,za sabo ima več kot tristo nastopov, izdali so 12 zgoščenk.Če želite sodelovati v nagradni igri za par brezplačnih vstop-nic, odgovorite na nagradno vprašanje: Kateri solisti bodonastopili na tem koncertu? Odgovore s svojimi podatki nampošljite najkasneje do petka, 4. marca, na naslov: Gorenjskiglas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: [email protected]. Po kon-certu boste lahko pokramljali še ob druženju na pogostitvi.
Ljubljana
Pet državnih proslav, tri velike obletnice
Vlada je prejšnji teden potrdila koledar državnih proslav zaleto 2011, ki obsega pet rednih državnih praznikov (sloven-ski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, dan držav-nosti, dan reformacije, dan samostojnosti in enotnosti). Obtem bo praznovanje vključevalo kar tri pomembne jubileje:dvajseto obletnico osamosvojitve z osrednjo proslavo dne-va državnosti, dvajseto obletnico sprejema Ustave Republi-ke Slovenije s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotno-sti ter skupaj z dnevom upora proti okupatorju tudi sedem-deseto obletnico ustanovitve OF. Štiri proslave bodo v Ljub-ljani, osrednja prireditev ob dnevu reformacije pa bo letos vKrškem. Za organizacijo državnih proslav v letošnjem koledarju je predvidenih 612 tisoč evrov, kar je v primerjaviz leti do 2009 skoraj za polovico manj. D. Ž.
Ljubljana
Le vkup, le vkup, uboga gmajna
Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mohorjeva založbaCelovec sta predstavila knjigo Le vkup, le vkup, ubogagmajna. Preganjanje kmetov in kmečki upori v Sloveniji1945-1955. Knjiga opisuje kmečki upor proti titoizmu in jeprvi korak pri spoznavanju tragedije kmetov in afirmacijaprotitotalitarnega kmečkega upora, pravi urednik in so-avtor knjige zgodovinar Jože Dežman. V času po drugi svetovni vojni je režim bil boj proti klerikalizmu in protikulakom. Kot navajajo avtorji (pri nastanku zbornika sokot soavtorice sodelovale sodelavke Študijskega centra zanarodno spravo), je bil čas najhujšega pritiska na kmete vobdobju po sporu z Informbirojem. To je izredno slabovplivalo na podeželje, ga spremenilo in zapustilo daljno-sežne negativne posledice. Ob predstavitvi knjige sta bilanavzoča tudi Ivan Oman, eden od ustanoviteljev Sloven-ske kmečke zveze, in Andreja Valič, ki vodi študijski centerza narodno spravo. D. Ž.
Ljubljana
Lučka Žižek imenovana za štiri leta
Vlada je na zadnji seji za štiriletni mandat imenovala LučkoŽižek na položaj generalne direktorice Zavoda RS za za-poslovanje. Kot vršilka dolžnosti je to delo opravljala že odlanskega aprila, prej pa je bila vse od leta 2001 direktoricaObmočne službe Kranj. Na zavodu je zaposlena od leta1990. Mandat začenja 1. marca, po štirih letih jo lahko vla-da imenuje znova. B. B.
Kranj
Župani proti zadnjemu predlogu regionalizacije
Svet gorenjske regije je na zasedanju prejšnji teden sprejelsklep, da službi vlade za lokalno samoupravo sporoči svoje stališče do zadnjega predloga regionalizacije Sloveni-je. Z njim se ne strinjajo in zahtevajo, naj bo Gorenjskapokrajina zase. D. Ž.
Jasna Paladin
Kamnik - Društvo Demosna Kamniškem je v sredo,16. februarja, slabo leto ponjegovi smrti in natanko 22let po ustanovitvi Socialde-mokratske stranke Sloveni-je, pripravilo predstavitevknjige Franceta TomšičaOd stavke do stranke, ki joje v večini sicer napisalsam, a izdaje žal ni dočakal.Knjigo sta predstavili Tom-šičeva druga žena Marta
Lavrič Tomšič in dr. Rosvi-ta Pesek, ki sta jo tudi ure-dili za izdajo.
Knjiga predstavlja Tom-šičevo življenje vse od ob-dobja, ki ga je preživljal vNemčiji in kjer se je tudispoznal z drugačnim poli-tičnim sistemom, pred-vsem pa čas od litostrojskestavke in ustanovitve prvepolitične stranke ter Tomši-čevih pogumnih prizade-vanj za odpravo enopartij-skega sistema. Kot je še
bilo poudarjeno na predsta-vitvi, ki so se je udeležilitudi trije tedanji tesni Tom-šičevi sodelavci Andrej Ma-gajna, Stane Žagar in Mar-jan Stanič, je bil v Šmarcipri Kamniku rojeni Tomšičeden glavnih pobudnikovslovenske pomladi in prvipravi delavski, sindikalni inzares socialdemokratski vo-ditelj. Kamničani mu bodoob letošnjem občinskemprazniku posmrtno podelilinaziv častnega občana.
Tomšič: Od stavke do stranke
Medvode
Zbirali podpise za porodnišnico
V Ženskem odboru SDS Medvode in Vodice so prejšnjo sredov Medvodah zbirali podpise proti ukinitvi porodnišnice v Kranju.Na stojnici jih je obiskal tudi Milan Čadež, poslanec Državne-ga zbora RS. "Glede na deževno vreme je bil odziv dober, takoda smo zadovoljni. Ljudje se ne strinjajo, da bi porodnišnico vKranju ukinili. Zbrali smo 332 podpisov," je povedala Sonja Bagari,predsednica Ženskega odbora SDS Medvode in Vodice. Pod-pise so v Medvodah zbirali tudi v soboto dopoldne. M. B.
Marta Lavrič Tomšič
Ljubljana
Štrukelj piše Pahorju
Glavni tajnik slovenskega šolskega sindikata Branimir Štru-kelj je na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovil zahte-vo, naj se jasno opredeli do priporočil Organizacije za go-spodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so po njegovihbesedah za kakovost slovenskega izobraževanja škodljiva. Kpojasnilu ga je pozval že na seji državnega sveta prejšnji te-den, ko je Pahor svetnikom predstavljal prednostne nalogevlade v drugi polovici mandata. D. Ž.
10. aprila bomo šli na referendum o zakonu o malem delu. / Foto: Tina Dokl
-
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik,
Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popu-sta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka nasled-njega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 22. februarja 2011 AKTUALNO [email protected]
KOMENTARVilma Stanovnik
Naj takoj pojasnim. Ne,ne bom pisala o Anže-tu Kopitarju, našemnajboljšem hokejistu, ki svoj ta-lent in gorenjsko trmo iz tekmev tekmo potrjuje v najmočnejšihokejski ligi na svetu, NHL.Pa bi lahko. Lahko bi pogleda-la njegovo statistiko, napisalaštevilo podaj in golov v tej inprejšnjih sezonah, njegov za-služek ... in pod vsemi podatkinapisala, da je Anže naš naj-boljši hokejist vseh časov. Mor-da bi mi kdo, ki je včasih navi-jal za Cveta Pretnarja, ki muje všeč igra Tomaža Razingar-ja ali bratov Rodman, skušaloporekati, toda zgolj Anžetovastatistika je zadosten dokaz, kibi utišal celo tiste, ki v hokejumorda niso uspeli in zato skančkom grenkobe spremljajouspehe Hrušičana.
Tokrat bom pisala o njego-vem "sosedu" Francetu Pre-šernu. Priznali smo mu, da jenaš največji pesnik, za svojohimno smo izbrali vrstice iznjegove Zdravljice in po njemmarsikaj poimenovali. TudiPrešernovo gledališče v Kra-nju. Tisto gledališče, ki skrbi,da tudi na kulturo ne bi po-zabili. In ki je trenutno brezdirektorja. To sicer ne bi sme-lo biti usodno, saj ima v. d.direktorice in predvsem dobreigralce. Boj zbuja skrb dej-stvo, da direktorja morda šedolgo ne bo imelo. Pa bi galahko. Na razpis sta se želani spomladi javila dva pri-merna kandidata. Poleg zna-
nega slovenskega igralca indirektorja zadnjih let BorutaVeselka še Ivana Djilas. Reži-serka, ki se je rodila in magis-trirala v Srbiji, zadnja leta paživi in dela v Sloveniji.
In ko so tisti, ki se na strokorazumejo (strokovni svet insvet Prešernovega gledališča),odločili, da je vloga Ivane Dji-las temeljitejša, bolj vizionar-ska in premišljena ter prilago-jena razmeram, ter dali pred-nost mladi režiserki, so kranj-ski svetniki Djilasovo izbraliza novo direktorico. Toda Bo-rut Veselko, ki mu napak tudiniso mogli dokazati, je uspel spritožbo o postopkovnih napa-kah in o dokončnem imenova-nju naj bi prejšnji teden znovaodločal mestni svet. A ni. Rajeso razpravljali, kako sramotnoje, da se na razpis ni javil nitien pravi Kranjčan (slišali smocelo, da se niti pokojni Franceni rodil v Kranju, a je bil k sre-či vsaj Gorenjec) in kako po-membno je, da je direktor naš.Če pa že ni, bi ga lahko rešilale dobra statistika, ne pa "ne-kakšno" mnenje strokovnjakov,iz katerega ni razvidno niti to,kakšne politične barve so bili ti-sti, ki so ga sestavljali.
Pa smo znova pri AnžetuKopitarju. Po vsaki tekmi, povsaki sezoni je namreč jasno,koliko je dal golov, koliko po-daj, koliko minut je bil na lede-ni ploskvi. In zato ne potrebujenobenega drugega "kopitarja",ki bi presojal, zaradi česa jemed najboljšimi na svetu.
Le čevlje sodi naj kopitar
Cveto Zaplotnik
Kranj - Tudi Gorenjska imasvoj "sever" in "jug", to po-meni, da vse občine niso ena-komerno razvite. Na njihovorazvitost kažejo tudi koefici-enti razvitosti, ki jih na vsakidve leti objavlja ministrstvoza finance. Pri tem upoštevarazlične kazalnike razvitosti(bruto dodano vrednost go-spodarskih družb na zaposle-
nega, osnovo za dohodninona prebivalca občine, številodelovnih mest na število de-lovno aktivnega prebivalstvav občini), kazalnike ogrože-nosti (indeks staranja prebi-valstva, stopnjo registriranebrezposelnosti in delovne ak-tivnosti) in kazalnike razvoj-nih možnosti občine (pre-skrbljenost z dobrinami instoritvami javnih komunal-nih služb, opremljenost s
kulturno infrastrukturo, de-lež območij Natura 2000 vobčini, poseljenost občine).Razlikovanje občin po razvi-tosti ima povsem praktičenpomen, saj je od višine koefi-cienta odvisen tudi delež so-financiranja investicij iz dr-žavnega proračuna, ki znašaod petdeset do sto odstotkov.Kot so pojasnili na ministr-stvu za finance, bodo minis-trstva in vladne službe mora-li upoštevati obseg sofinanci-ranja pri vseh razpisih za na-ložbe v občinsko infrastruk-turo, na katerih se bodo obči-ne potegovale za državni inevropski denar. Pri tem jeosnovni pogoj, da je investici-ja, za katero želi občina pri-dobiti dodaten denar iz pro-računa države ali Evropskeunije, uvrščena v načrt raz-vojnih programov občinskihproračunov.
Na širšem gorenjskem ob-močju je na vrhu lestvice raz-vitosti občina Trzin, sledijo jiobčine Domžale, Mengeš,
Žiri, Cerklje, Šenčur, Ko-menda, Naklo, Kamnik inKranj, pod ena imajo koefici-ent razvitosti občine Tržič,Žirovnica, Bohinj in Gorje,najmanj razviti s koeficien-tom pod 0,90 pa sta občiniPreddvor in Jezersko, ki ima-ta tudi kot edini najvišje, sto-odstotno državno sofinanci-ranje investicij. Primerjava zleti 2009 in 2010 kaže neka-tere spremembe, najboljočitna je pri občini Komen-da, kjer se je koeficient razvi-tosti povečal z 1,17 na 1,23, inpri občini Lukovica, kjer se jezvišal z 1,09 na 1,13; pri obči-ni Jezersko pa se je znižal z0,90 na 0,86. V občinah Je-senice, Jezersko in Preddvorse je koeficient toliko znižal,da se je za deset odstotnihtočk povišal delež državnegasofinanciranja; v občinahKomenda, Kranj in Lukovicapa se je koeficient toliko zvi-šal, da se je v primerjavi sprejšnjima dvema letomaznižal prispevek države.
Tudi Gorenjska ima svoj”sever” in ”jug”Ministrstvo za finance je objavilo koeficiente razvitosti občin za letošnje in prihodnje leto. Na širšemgorenjskem območju je najbolj razvita občina Trzin, najmanj pa občini Jezersko in Preddvor. Odvišine koeficienta je odvisen delež državnega sofinanciranja.
Simon Šubic
Kranj - V začetku marca bo vveljavo stopil spremenjenizakon o potnih listinah, kiob upravičenem interesuomogoča pridobitev dodat-nega potnega lista. Na mi-nistrstvu za notranje zadeveso pojasnili, da je zakonskanovost (veljati začne 5. mar-ca) dobrodošla za državljane,ki iz poslovnih in drugih raz-logov pogosto potujejo v dr-žave z vizumskim režimomin države Bližjega vzhoda,kjer lahko žig ene države v
potnem listu povzroči težavepri vstopu v drugo državo."Izdaja drugega potnega li-sta bo mogoča le za državlja-ne, ki bodo ob vložitvi vlogeizkazali upravičen interes,na primer s potrdilom delo-dajalca o napotitvi državljanav države Bližnjega vzhodaoziroma države z vizum-skim režimom ali pa z izjavoposameznika, da opravljadelo, zaradi česar nujno po-trebuje dodaten potni list,"pojasnjuje Alenka Klepac izslužbe za odnose z javnostjo.Slovenija je pri uvedbi dodat-
nega potnega lista ob upravi-čenih razlogih sledila praksivečine držav Evropske unije(Francija, Španija, Portugal-ska, Avstrija, Nemčija, Če-ška ...), ZDA, Kanade in Ja-ponske. Državljan bo za iz-dajo drugega potnega listazaprosil na upravni enoti,dodaten potni list pa se boizdal po enakem postopku,veljavnosti in ceni, kot tovelja za izdajo prvega po-tnega lista.
Novost zakona je tudimožnost vročitve potne listi-ne pri izdelovalcu, ko sta hi-
tra izdelava in vročitev nujnopotrebna, še pojasnjujejo nanotranjem ministrstvu. Tre-nutno se lahko potni list vro-či le pri pristojnem organuali po pošti, način vročitve paizbere državljan ob vložitvivloge. Z možnostjo vročitvepotnega lista pri izdelovalcubo potni list v nujnih prime-rih (bolezen in zdravljenje vtujini, smrt sorodnika v tuji-ni, nujni službeni opravki,kraja potnega lista tik predvzletom letala ipd.) mogočepridobiti v najkrajšem mož-nem času.
Od marca tudi dodaten potni listSlovenski državljani bomo pod posebnimi pogoji kmalu lahko uporabljali dva potna lista.
Gorenjske občine po koeficientu razvitosti in deležudržavnega sofinanciranja za leti 2011 in 2012
Občina Koeficient Delež razvitosti sofinanciranja (v %)
Trzin 1,54 50Domžale 1,32 60Mengeš 1,26 60Žiri 1,25 60Cerklje 1,24 60Šenčur 1,23 60Komenda 1,23 60Naklo 1,22 60Kamnik 1,21 60Kranj 1,20 60Jesenice 1,18 70Škofja Loka 1,18 70Moravče 1,16 70Medvode 1,16 70Železniki 1,15 70Bled 1,15 70Gorenja vas-Poljane 1,13 70Lukovica 1,13 70Vodice 1,10 70 Radovljica 1,08 80 Kranjska Gora 1,02 80Tržič 0,97 90Žirovnica 0,95 90Bohinj 0,94 90Gorje 0,93 90Preddvor 0,89 100Jezersko 0,86 100
(Vir: Ministrstvo za finance RS)
Občina Trzin po kazalnikih razvitosti močno izstopa iz gorenjskega povprečja. / Foto: Tina Dokl
-
4GORENJSKI GLAS
torek, 22. februarja [email protected]
Breznica
Gledališče slepih je spet oživelo
Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, ki sodi pod okril-je Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica Brezni-ca, se po desetletnem premoru vrača na gledališke odre ssimbolno dramo Slepci belgijskega avtorja MauriceaMeaterlincha. Predstavo so igralci premierno uprizorili mi-nulo soboto v kulturni dvorani na Breznici in jo dan kasne-je še enkrat ponovili. "Dvorano smo obakrat napolnili. Vz-dušje med igralci in predvsem med gledalci je bilo fan-tastično. Ob dolgem aplavzu in številnih čestitkah smo sepočutili super. Bilo je nepozabno," je bila zadovoljna režis-erka Mateja Mlačnik. Predstava je edinstvena ne le vslovenskem, pač pa tudi v svetovnem prostoru, saj je enaod redkih uprizoritev, v kateri igrajo izključno slepi igralci.Zasedba osmih igralcev, ki prihajajo iz vse Slovenije, nam-erava nastopiti tudi na mednarodnem festivalu gledališč zaslepe in slabovidne v Zagrebu. A. H.
Simbolno dramo Slepci uprizarjajo izključno slepi igralci.
Marjana Ahačič
Rateče - Presihajoče jezeroLedine, v katerega se zlivapotok Trebiža in predstavljaširše območje naravnega re-zervata Zelenci, je bilo kotnaravna vrednota državnegapomena opredeljeno pred še-stimi leti. Na dejstvo, da pravdomačini, ki na zaščitenempodročju vodnih virov čistijokmetijsko mehanizacijo, je-zerce najbolj ogrožajo, pa jepred časom Občino KranjskaGora opozorilo Društvo zanaravo Jalovec. "To mokriščeje življenjski prostor ogrože-nih barjanskih in močvirskihrastlinskih ter živalskih vrst.Hkrati pa so Ledine po-membne tudi s hidrološkegavidika. Njihove vrednosti sesami prebivalci Rateč prema-lo zavedajo," je prepričanaPolona Petrovič Erlah iz druš-tva za naravo Jalovec, ki je ob-čino opozorila na problema-tiko.
Kot je dejal direktor kranj-skogorske občinske upraveRajko Puš, so prav na pred-
log Petrovičeve v občinskiodlok zapisali določbo, ki znamenom varovanja zdravjain čistoče prepoveduje prativozila, delovne stroje s pri-ključki in druge predmetena bregovih in strugah vodo-tokov in na zbirnih in zašči-tenih območjih vodnih vi-
rov. Ob tem je poudaril, da jeobčina Kranjska Gora zave-zana trajnostnemu razvoju,zato so takšna dejanja na ob-močju, kot so ledine, nespre-jemljiva. Občina bo zato, za-gotavlja Puš, skupaj z med-občinskim inšpektoratomostreje nastopila proti kršite-
ljem, ki pa jih, tako direktorobčinske uprave, brez kon-kretne prijave težko najdejo.A ker gre v primeru Ledin obkršenju občinskega odlokaše za kršitev zakona o vodah,bi bilo prav, če bi se v reševa-nje problema vključila tudiokoljski inšpektor in policija.
Ogroženo mokrišče v Ratečah Zaščiteno območje Ledin pod Ratečami naj bi z zasipanjem in čiščenjem kmetijske mehanizacijeogrožali prav nekateri domačini.
Mokrišče Ledine je Zavod za varstvo narave 2004 opredelil kot naravno vrednoto državnega pomena. Domačini se velikega pomena mokrišča ne zavedajo, so prepričani vDruštvu Jalovec. / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Peternel
Jesenice - Največje jeseniškopodjetje Acroni je avgustalani podpisalo pogodbo zapredelavo bele žlindre zameriško korporacijo Hars-co, ki ima sedež v Camp Hi-llu v Pensilvaniji. To je potr-dil glavni direktor AcronijaSlavko Kanalec. Na spletnistrani korporacije Harscopiše, da je petletna pogodbadivizije Harsco Minerals zAcronijem vredna 25 milijo-nov dolarjev, vendar pa jeKanalec povedal, da se količi-
na bele žlindre spreminja,glede na proizvodne količinein naročila, zato tudi ni defi-nirana vrednost pogodbe;gre pa za dolgoročno medse-bojno sodelovanje. Zanima-lo nas je, kako bodo potekalipostopki predelave žlindre.Kot je pojasnil glavni direk-tor Acronija, bo Harsco spredelavo bele žlindre, to je zdrobljenjem in mletjem, sor-tiral nečistoče v obliki koviniz žlindre. Kovina se bo reci-klirala ter se vrnila nazaj vpeč kot surovina. V primeruprocesa predelave bele žlin-
dre bosta oba produkta, takominerali kot kovine, skrbelaza ohranjanje naravnih virovna podlagi principa recikla-že. Letne količine nastalebele žlindre so odvisne odproizvedene količine, števil-ka se giblje okoli trideset ti-soč ton. Predelana bo celo-tna količina nastale bele žlin-dre, ostal pa bo očiščen mi-neralni proizvod, ki se lahkouporablja v gradbeništvu terv drugih inženirskih aplika-cijah.
In kje bo potekala predela-va? "Lokacijsko bo predelava
potekala na področju Acro-nija v ustrezno urejenemprostoru. Konec lanskegaleta so se pričela predpri-pravljalna dela za potrebeprojekta. Sem sodijo pred-vsem izločanje velikih kosovmetalov in priprava lokaci-je," je odgovoril Kanalec. Inkakšen je vpliv teh postop-kov predelave na okolje inkako je z okoljevarstvenimidovoljenji? "Postopki nevplivajo na okolje. Smo v fazipridobivanja vseh potrebnihdovoljenj," je še dodal SlavkoKanalec.
Žlindro bodo predelovali AmeričaniPodjetje Acroni je podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre s korporacijo Harsco iz ZDA. Predelava bo potekala na lokaciji Acronija, vpliva na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjujejo.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA -VRTEC RADOVLJICA Kopališka cesta 10, 4240 RADOVLJICAtel.: 04/53 25 720, fax: 04/53 25 730e-pošta: [email protected]: www.vrtec-radovljica.si
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA - VRTEC RADOVLJICA VABI
K VPISU OTROKV VRTCE RADOVLJIŠKE OBČINE ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012.
Vpis bo potekal od ponedeljka, 28. februarja 2011, do petka, 4. mar-ca 2011, v prostorih uprave na Kopališki cesti 10 v Radovljici(drugo nadstropje) in sicer:
- v ponedeljek, torek in petek od 8. do 14. ure,- v sredo in četrtek pa od 8. do 17. ure.
Za novo šolsko leto, to je s 1. septembrom 2011, so razpisani nasled-nji programi:- DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki traja od 6 do 9 ur; - DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja od 6 do 9 ur; - POLDNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja 4 ali 5 ur.
Starši si bodo vrtec lahko ogledali v mesecu marcu, na dnevu odprtih vrat.
Dodatne informacije so na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtec-radovljica.si ali na tel. št.: 04/53-25-729.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Strahinj
O davčnih zankah in pasteh
V okviru programa Podeželsko razvojno jedro - spodbujan-je podjetništva in zaposlovanja na podeželju, ki ga sofinan-cirajo občine Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor in Jezersko, bov četrtek, 24. februarja, ob 17. uri v biotehniškem centru vStrahinju predavanje o davčnih zankah in pasteh. Predavalibosta Pavla Zadnikar Vencelj in Neža Zadnikar izračunovodskega servisa Vencelj Preddvor, ki bosta pred-stavili glavne davčne razlike med samostojnim podjetnikomposameznikom in pravno osebo, vodenje poslovnih knjigter pripravo letnega poročila in davčne napovedi. Prijave zaudeležbo na srečanju sprejemajo v Centru za trajnostnirazvoj podeželja Kranj (tel. št. 040/733 344). C. Z.
Medvode
Imenovali člane Nadzornega odbora
Medvoški svetniki so sprejeli sklep o imenovanju članovNadzornega odbora Občine Medvode. Imenovali so petčlanov: Antona Pušarja, Mitja Starmana, Majdo Lenardič,Marjano Avguštin in Aleksandro Heinzer. M. B.
Kranj
Izkupiček od slik za kombinirano vozilo
Peter Jovanovič, slikar in kipar samorastnik izpod Blegoša,svoje slike pogosto podari v dobrodelne namene. Pred dnevije prijetno presenetil Varstveno delovni center Kranj in mu po-daril petnajst slik iz svoje zbirke. "Predvidoma spomladi bomoorganizirali dogodek, na katerem bomo prodajali slike,izkupiček od prodanih slik pa bomo namenili za nakup kom-biniranega vozila za potrebe enote Škofja Loka, kjer je trenut-no v dnevnem varstvu 37 uporabnikov, v bivalni enoti pa 17.Eno vozilo imamo v uporabi za dnevno varstvo, kar je zajeto vokviru storitve, vendar je to premalo. Cena novega kombini-ranega vozila z vso potrebno opremo je približno 25 tisočevrov, zato bo to kar projekt celega letošnjega leta," jepovedala Mirjana Česen, direktorica Varstveno delovnega cen-tra Kranj, in dodala: "Petru Jovanoviču smo voščili ob novemletu, on pa nam je odgovoril še z lepšimi željami ..." S. K.
Peter Jovanovič je Mirjani Česen simbolno izročil sliko.Zadaj od leve so strokovna vodja enote Kranj BojanaJekovec, psihologinja v VDC Kranj Tatjana Vrtačnik ter MetaGrandlič, ki je odgovorna za odnose z javnostjo. / Foto: Tina Dokl
-
5GORENJSKI GLAStorek, 22. februarja 2011 [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj - Območno združenjeRdečega križa (OZ RK) Kranjje organiziralo humanitarnoakcijo za nakup polavtomat-skega defibrilatorja za srčnegabolnika Jaka Kogovška iz Kra-nja. "Z veseljem ugotavljam,da je bila to uspešna akcija, sajsmo jo realizirali v zelo krat-kem času: od 20. januarja do10. februarja. Prejeli smo2260 evrov; defibrilator stane2040 evrov, preostanek de-narja bomo po sklepu odboraizročili Jakovi mami, da bo na-kupila prehranske izdelke," jepovedal Marjan Gantar, pred-sednik OZ RK Kranj, na pre-daji defibrilatorja pred krat-kim. Jaka je lani dobil diagno-zo: podaljšano dobo QT, karpovzroča motnje v ritmu srca,zato lahko pride do zastojasrca. Uvedli so mu doživljenj-sko terapijo z zdravili, če bi semu napad še kdaj ponovil, paje edina pomoč oživljanje. Ja-kova mamica Alja Jež je velikorazmišljala o tem, kako sinu
še lahko pomaga. "V velikoolajšanje in bolj varno bi bilo,če bi imel ob sebi polavtomat-ski defibrilator, ki je enosta-ven za uporabo in tistemu, kioživlja, daje jasna zvočna na-vodila, kako voditi postopekoživljanja. Upamo, da do tegane bo več prišlo, vendar za totudi s strani zdravnikov nima-
mo zagotovila," je ob začetkuakcije povedala Alja Jež, ki padenarja za nakup defibrilator-ja ni imela; doma so trije otro-ci in ena plača. Za nakup de-fibrilatorja so donirali VojkoTratnik, Prostovoljno gasilskodruštvo Šenčur, Uroš Ciglič,Krajevna organizacija Rdeče-ga križa (KO RK) Šenčur,
Orodjarstvo Pislar, Hartman,d. o. o., Milan Rus, KO RK Vi-soko, KO RK Vodovodnistolp, Boštjan Bernard in Go-razd Rus. "Zahvalil bi sevsem, ki so donirali, in Rdeče-mu križu, ki je izpeljal akcijo.Vesel sem, da so mi izkazalitoliko podpore," je povedalJaka Kogovšek.
Jaka že ima defibrilatorPetnajstletni srčni bolnik Jaka Kogovšek je v manj kot mesecu dni dobil polavtomatski defibrilator,darilo ljudi, ki so se odzvali na humanitarno akcijo.
Marjan Gantar je Jaku Kogovšku izročil polavtomatski defibrilator. / Foto: Tina Dokl
Podjetje pa bo potrebna fi-nančna sredstva zagotovilo znajemom posojila. Po plači-lu kredita bo celoten medge-neracijski center ostal v lastiObčine Komenda. V medge-neracijskem središču bo tudi
okoli trideset novih strokov-nih delovnih mest, občina paje skupaj z Medgeneracij-skim društvom Komendazato za vse zainteresiranepripravila celoletno brezplač-no izobraževanje in uspo-sabljanje osebja, ki bi tam iz-vajalo strokovni program.
Boštjan Bogataj
Žiri - Žirovski občinski svet-niki so na zadnji seji prvičobravnavali proračun, do-končen pa naj bi bil sprejetna prihodnji seji. Letošnjiproračun znaša skoraj šestmilijonov evrov in je pri-bližno šesto tisočakov nižjikot leto prej. "Proračun jezaradi manjših prihodkovdržave in tudi gospodarskekrize maksimalno varčno
naravnan, speljati pa mora-mo zastavljene projekte, kiterjajo zagotovljena prora-čunska sredstva," je svetni-ke nagovoril župan JanezŽakelj. Čeprav župan vidirezerve predvsem v evrop-skih projektih, pa bo šlo 1,3milijona evrov evropskegadenarja za gradnjo kanali-zacije v Rakulku in Dobra-čevi, dobrega pol milijona(od šeststo tisočakov vred-nega projekta) bo prispeval
švicarski mehanizem zaenergetsko obnovo šole, de-set tisočakov bo občina letosše dobila iz projekta Slowto-urism za ureditev KampaPustotnik. "Občina prevečplača za komunalne odpad-ke, zato jih moramo vsiboljše ločevati in manj odlo-žiti na deponijo, morda tudipodražiti končnim uporab-nikom. Preveč plačamo tudiza javno razsvetljavo," je ovarčevanju še povedal žu-
pan. Pri obravnavi proraču-na so se svetniki dotaknilitudi dokončanja gradnjenogometnega igrišča (zazdaj naj bi ob igrišču posta-vili montažne garderobe,dolgoročno pa bodo urejenev novi športni dvorani), ponovem bo Občina Žiri no-vorojenčkom izkazala do-brodošlico s 150 evrov en-kratne pomoči. Občina bosofinancirala tudi gradnjomalih čistilnih naprav.
Gradijo središče za stare in mlade
Proračun manjši kot lanski
Najuspešnejši pismonoše v letu 2010 (z leve): Zdenko Zupan, Branko Dobravec, Vojko Čuden / Foto: Pošta Slovenije, PE Kranj
Kranj
Cena pomoči na domu nespremenjena
Kranjski mestni svetniki so na seji prejšnji teden dali so-glasje k predlagani ekonomski ceni storitve pomoči nadomu, ki bo po novem 16,26 evra. Mestna občina bo zago-tavljala 73,52-odstotno subvencijo k ceni, tako da bo ta zauporabnike ostala nespremenjena in bo še naprej znašala4,20 evra. Cena je višja ob nedeljah, ko ura pomoči na domuznaša 5,88 evra, in ob dela prostih dneh oziroma praznikih6,30 evra. Svetniki so se strinjali, da v proračunu (prejšnjiteden so sprejeli osnutek odloka, proračun pa naj bi potrdilina marčevski seji) za leto 2011 za javno službo pomoči nadomu zagotovijo nekaj več kot 407 tisoč evrov. Za Mestnoobčino Kranj namreč storitev pomoči na domu izvaja Domupokojencev Kranj, oskrbovalke pa vsako leto oskrbujejoveč oskrbovancev (konec minulega leta 140). Vsi predvidenistroški za letošnje leto za službo pomoči na domu takoznašajo dobrih 554 tisoč evrov. Od tega prispeva državazgolj 3637 evrov, uporabniki plačajo 143.186 evrov, ves pre-ostali denar pa prispeva Mestna občina Kranj. V. S.
Kranj
Najboljšega poštarja imajo v Bohinju
Med gorenjskimi pismonošami se je v letu 2010 pri prodajiin sprejemu pošiljk na dostavi najbolje odrezal Branko Do-bravec iz pošte Srednja vas v Bohinju, sledita pa mu VojkoČuden iz pošte Bohinjska Bistrica in Zdenko Zupan iz pošteKropa, za kar jim je prejšnji teden na posebnem sprejemučestital in jih nagradil tudi Miran Čehovin, direktor kranjskeenote Pošte Slovenije. Kot so povedali nagrajeni poštarji,delo pravega pismonoše ni samo dostava pošiljk, ampak sivzamejo tudi čas za svoje stranke, ki to znajo ceniti. Zavsakodnevno dostavo pošiljk, med njimi tudi časopisaGorenjski glas s prilogami, v osemnajstih gorenjskih obči-nah z več kot dvesto tisoč prebivalci skrbi 254 pismonoš. Tidnevno opravijo 9426 kilometrov poti, od tega 508 kilo-metrov peš, 764 kilometrov s kolesi, 2036 kilometrov z mo-torji in 6118 kilometrov z avtomobili. Letno gorenjski poš-tarji prevozijo več kot 1,8 milijona kilometrov, so izračunaliv kranjski poslovni enoti. S. Š.
�1. stran
Reliable. No matter what.www.dacia.si
Vrhovi še nikoli niso bili tako dostopniNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNoooooooooooooooovvvvvvvvvvvvvvviiiiiiiiiiiii DDDDDDDDDDDDDDDDDaaaaaaaaaccccccciiaaa DDDuuuussssssssttttttteeeeeerrrrrrr
DDuDuDustttstererereržeže z zaa
44444444xxx4444411.990 €
Novi Dacia Duster je velik, zanesljiv in uporaben predstavnik razreda SUV, ki zlahka osvoji zahtevnega voznika ali goro. V 4x2 izvedenki je lahko vaš že za 9.990€.*Velja s pogoji preko Dacia financiranja in do izpolnitve prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km.
Dacia
Dus
ter:
pora
ba p
ri m
ešan
em ci
klu: 5
,0 -
8,0
l/100
km
. Em
isije
CO2 :
130
- 185
g/k
m. S
lika j
e sim
bolna
. Ren
ault
Niss
an S
loven
ija, d
.o.o
., Du
najsk
a 22,
1511
Ljub
ljana
.
Krvavec
Dobro pripravljeni na šolske počitnice
Smučišče Krvavec v teh dneh obratuje v polnem obsegu,odprte so vse smučarske površine, prav tako obratujejo vsežičniške naprave. Pripravili so pester nabor tečajev smučan-ja in deskanja na snegu, za varnost smučarjev pa bodo medpočitnicami skrbeli stalno prisotni reševalci GRS Kranj,dežurni zdravnik in policist PP Kranj. Ves teden bo na Kr-vavcu možno tudi nočno sankanje od 16.30 do 18.30. J. P.
-
[email protected] GLAS
torek, 22. februarja 20116
Vilma Stanovnik
Škofja Loka, Stari vrh - Če-prav je bil letošnji PokalLoka za loške organizatorjeiz SK Alpetour že šestintri-deseti, pa se vsakega lotijo zveliko vnemo. Letos je bilodela še več kot običajno, sajje na tekmovanje prišlo re-kordno število reprezen-tanc, kar 34, mladi smučarjiin smučarke, stari od 11 do14 let, pa so med vratci do-kazovali, da že zelo dobroposnemajo svoje vzornike,ki so minule dni tekmovalina svetovnem članskem pr-venstvu.
Tako so se na zmagoval-nem odru menjavali pred-stavniki različnih držav,najbolje pa so se odrezalinaši severni sosedje, ki soskupaj zbrali 210 točk in do-mov odšli s kipcem, ki ga zazmagovalce vsako leto izde-la Peter Jovanovič. Drugomesto so si s 129 točkamizaslužili Hrvati, ki so prišliz odlično mlado ekipo, tret-je mesto pa so osvojili slo-venski fantje in dekleta, kiso skupaj zbrali 110 točk inza točko ugnali Francoze.
Naša reprezentanca si jenajveč točk prislužila na ra-
čun odlične mlade smučar-ke Mete Hrovat iz Podkore-na, sicer članice ASK Kranj-ska Gora, ki bo marca upih-nila 13 svečk. Meta je bilanamreč od vseh konkurentkboljša tako na sobotnem ve-leslalomu kot nedeljskemslalomu. "Že lani sem zma-gala na veleslalomu, na sla-lomu pa sem padla. Treni-
ram vsak dan, če ne smuča-mo, pa imamo kondicijskitrening. Želim si namreč,da bi nastopila na olimpij-skih igrah in osvojila zlatomedaljo," je samozavestnopovedala nasmejana sedmo-šolka OŠ Josipa Vandota vKranjski Gori Meta Hrovat.
Poleg Mete si je medaljona letošnjem pokalu Loka
med slovenskimi upi zatretje mesto v veleslalomuzaslužila še Maja Bernard izGorenje vasi pri Retečah."Smučam že od tretjegaleta, medalja na PokaluLoka pa mi dosti pomeni,saj je moj največji uspeh dosedaj," je povedala 12-letnaMaja Bernard, članica SKMedvode.
Meta se ni pustila premagatiNa 36. Pokalu Loka so se skupne zmage veselili avstrijski smučarski upi, drugo mesto je osvojilareprezentanca Hrvaške, tretji pa so bili naši mladi smučarji, med katerimi je blestela zlasti članicaASK Kranjska Gora Meta Hrovat, ki je bila najboljša tako v veleslalomu kot slalomu.
Maja Bertoncelj
Kranj, Pokljuka - V Kranjuin na Pokljuki so v soboto innedeljo potekale tekme ce-linskega pokala v smučar-skih skokih in nordijskikombinaciji. Med skakalcije prvi dan slavil SlovenecDejan Judež, drugi dan pa jebil najboljši Avstrijec MarioInnauer. Manj uspešni sobili slovenski nordijski kom-binatorci. V nasprotju s ska-kalci so bili na startu tudipotniki na svetovno prven-stvo. Najvišje so bili na 7.mestu, na prvi tekmi MarjanJelenko, na drugi pa TržičanMitja Oranič. Obakrat jezmagal Norvežan MagnusKrog.
Mitji Oraniču je na obehtekmah še po polovici teka-škega nastopa kazalo precejbolje, razlog za kasnejši za-ostanek pa je pripisal smu-čem, še posebej na sobotnitekmi. S pripravljenostjo jesicer zadovoljen. "Tekmi stabili dober trening za svetov-no prvenstvo. Na skakalnici
mi manjka zelo malo, da biskočil nekaj metrov dlje inimel pred tekaškim delomboljše izhodišče. V tekaškemdelu pa moram nazaj dobitipotrebno svežino, ki je natekmah na Pokljuki tudi za-radi težkih treningov v zadnjem obdobju ni bilo.Forma bi na svetovnem pr-venstvu morala biti na visokiravni," je povedal Mitja Ora-nič, najizkušenejši v sloven-ski ekipi. Ima 44 nastopov vsvetovnem pokalu, najboljšauvrstitev pa je deseto mesto.V letošnji sezoni je točkesvetovnega pokala osvojil se-demkrat, najvišje je bil na19. mestu. Cilji za Oslo, zanjegovo tretje svetovno pr-venstvo, so še višji. "Na obehposamičnih tekmah si želimbiti uvrščen okrog petnajste-ga mesta," je dejal član NSKTržič - Trifix, ki je bil na sve-tovnih prvenstvih doslej naj-višje na 24. mestu.
Od jutri naprej bo pogledšportne javnosti torej usmer-jen v Oslo. Med nordijskimikombinatorci je Oranič edi-
ni Gorenjec v štiričlanskiekipi, med peterico skakal-cev so v ekipi trije: RobertKranjec, Peter Prevc in MitjaMežnar, najštevilnejša pa jeekipa v teku na smučeh, v
kateri je izmed devetih imenkar sedem Gorenjcev: VesnaFabjan, Katja Višnar, Barba-ra Jezeršek, Alenka Čeba-šek, Anja Eržen, MirjamCossettini in Rok Tršan.
Zadnji test pred OslomJutri se v Oslu začenja svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Nordijski kombinatorci so zadnji test pred odhodom na Norveško imeli na domačih tekmah celinskega pokala. Najvišje ciljeima Tržičan Mitja Oranič.
Članica ASK Kranjska Gora Meta Hrovat (na sredini) je edina od naših mladih smučarskihupov osvojila zlati odličji. Bronasto medaljo v veleslalomu je na slovesni razglasitvi rezultatov sredi Mestnega trga v Škofji Loki dobila še članica SK Medvode Maja Bernard(na sliki desno). / Foto: Matic Zorman
Skupina Tantad
ruj je izdala zgo
ščenko z uglasb
enimi
pesmimi France
ta Prešerna. Ne
navadno, zanim
ivo,
izvirno. Naložb
a, vredna svojeg
a denarja.
Zgoščenko lah
ko kupite na G
orenjskem glas
u,
Bleiweisova ces
ta 4 v Kranju, jo
naročite po
tel.: 04/201 42
41 ali na naroc
Redna cena je 12 EU
R. Če zgoščenko
kupite ali
naročite na Gore
njskem glasu, je
cena le 9 EUR + poštn
ina.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
PREJELI SMO
Očitki držijoOdziv na članek z naslovom
”Vidmar: Očitki ne držijo”,objavljen v Gorenjskem glasudne 7. februarja 2011.
ŠD Šenčur (v nadaljevanju:ŠD) ne deluje v skladu s pravi-li ŠD, niti ne v zakonskih okvi-rih niti ne po moralnih nače-lih: zadnji volilni občni zborŠD je bil 22. aprila 2010, doslejni bilo ne zapisnika zbora nitine ustanovne seje upravnegaodbora ŠD, ki ga mora sklicatipredsednik Bojan Vidmar poPravilih ŠD kot najvišjegaakta ŠD. Trditev Bojana Vid-marja, da je bilo lani šest se-stankov upravnega odbora, jelaž.
Kako deluje ŠD? Upravniodbor ŠD ne deluje, BojanVidmar dela le za eno sekcijo -nogomet (poiščite na spletnihstraneh ŠD Šenčur ali vtipkaj-te na Google ali Najdi.si ŠDŠenčur in boste videli, kakšnaje dejavnost ŠD-ja). Kje sopredstavljeni drugi športi, kidelujejo znotraj ŠD? Donator-ji so torej že v samem začetku
lahko zavedeni, da donirajovsemu športu v Šenčurju.
Gradnja v Športnem parkuŠenčur poteka pod pretvezozačasnih objektov, brez sklepana občnem zboru ŠD in brezustreznih dovoljenj. Pod banč-no hipoteko je celotni Športnipark (kdo od bralcev bi si zgra-dil začasni športni objekt, zanjega pa zastavil vse, kar ima -tudi svoj dom). Za ŠD je tolahko samomor ali pa razpro-daja Športnega parka Šenčur -to je lahko začetek privatizaci-je parka.
Za vabilo na omenjeno raz-pravo smo uporabili košarkar-sko spletno stran - to pomeni,da je bil predsednik ŠD BojanVidmar vabljen na to razpra-vo, če bi ga le problematika za-nimala in bi čutil, da smo delšportnega društva.
Skrbi nas za vse športnike inza Športni park, ki je danespod hipoteko.
Janko Sekne, Sopodpisniki Miro Peternel,
Bogdan Perdan, OkornBoštjan in ostali košarkarji
Tesen poraz z Mariborom
Nogometaši Triglava Gorenjske so pred startom v pomla-danski del sezone v soboto odigrali prijateljsko tekmo z Ma-riborom. Pred domačimi gledalci so izgubili z 1 : 2, potemko so gostje zadeli tik pred koncem srečanja. Ta konec ted-na se bo za vse ekipe začel spomladanski del v 1. slovenskinogometni ligi. Triglavani ga bodo začeli na domačem igriš-ču. V goste prihaja Celje. M. B.
Einfaltovi srebrna medalja
Pretekli teden se je v Liberecu končal Olimpijski festival ev-ropske mladine (EYOF), na katerem se je izkazala tudi smu-čarska tekačica TSK Merkur Kranj Lea Einfalt. Na petkilome-trski preizkušnji v prosti tehniki je tekačica iz Zbilj pri Med-vodah osvojila srebrno medaljo. Za slabih dvajset sekund jebila od nje boljša le Norvežanka Landheimova. To je tretjamedalja za Slovenijo v teku na smučeh na igrah EYOF. Prednjo je to uspelo le Nejcu Brodarju in Vesni Fabjan. UspehLee je s sedmim mestom dopolnila Nika Razinger (TSKOGP Grad Bled). M. B.
Mitja Oranič (št. 13) je bil v soboto še po polovici tekaške-ga dela v boju za zmago, ki jo je oba dneva osvojil Norve-žan Magnus Krog (št. 10). / Foto: Maja Bertoncelj
-
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 22. februarja 2011GORENJSKI GLAS
Dejal mi je, da si ne morempredstavljati človeka na tleh.Najprej sem pomislil na Delga-da, tistega, ki ga je Zavec spravilna kolena v športu, ki bi ga v da-našnjih časih verjetno moralikončno prepovedati. Če to splohje šport. Dejal mi je, da ne mislina boks, ampak na klofuto, ki tijo življenje lahko primaže, konajmanj pričakuješ. To mi je ne-kako znano, sem si mislil.
Najprej mi povej, če znašuporabljati pralni stroj. Potemmi povej še, če veš, kako se upo-rablja pomivalni stroj. Ali obsta-ja kaka firma, ki se ukvarja z li-kanjem srajc? Na vsa vprašanjasem odgovoril nikalno, hkrati pazadirčno in šovinistično, da če sevsega tega naučijo ženske, bi sepa ja lahko tudi on. Saj je sposo-ben mož, katerega posluša celsektor, ki šteje vsaj trideset ljudi,pa da ne bi ugotovil, kako sevklopi pralni stroj ali kako se zli-ka srajca. Nisem ga ravno pre-pričal, ker ni imel časa za uče-nje. Srajco potrebuje že jutri,brez ženske roke je ostal danes.Skozi kisle nasmeške sem muskušal dopovedati, da je vse vredu, če od cele pobegle žene po-greša le roko. Seveda mi ni uspe-lo, ko je hitel skozi hlipanje medstavki govoriti, da je vedel že ne-kaj časa, da gre vse k hudiču,ona pa k drugemu moškemu, inobčasno delal neznosne pavzemed njimi. Žena ga je zapusti-la, in kot mi je pravil, bi se muzmešalo, če po duši ne bi bilšportnik. Potem sem izustil ne-kaj vprašanj, na katera mi niznal dati odgovora. Kako te lah-ko šport obvaruje pred izdajal-sko ženo? Pravzaprav moškinaših let bolj omenjamo športnorekreacijo kot pa šport, in če sedva dedca dobita ob šanku naštiri oči, naj tudi besede ljubezenne bi omenjala. Šport te v življe-nju nauči le nekaj: izgubljati. Into dejstvo je pač najbolj uporab-no ravno takrat, ko izstopiš izšportnih aren na navadno živ-ljenjsko dvorišče. Bivši športnikimogoče tega niso vedeli, pa bodozdaj ali pa so samo pozabili inse bodo zdaj spomnili. Tisti, kinikoli niste bili športniki, pa silahko iz spomina prikličete vseživljenjske zmage in potem šeporaze. Potem preštejte, katerih
je več. Če je obojih bolj malo,morate vedeti, da imajo športni-ki leta in leta vsak vikend vsajeno življenjsko tekmo. Zanje ješport v tistem obdobju - življenje.Torej možakar je obstal na no-gah zaradi življenjskih izku-šenj, ki mu jih je podaril šport.Tako mi je trdil in jaz sem muverjel, ko sem malce analiziralnjegov um. To je nekako tako,da skozi leta postaneš odporenna vse šoke, ki te lahko hote alinehote doletijo na navadni živ-ljenjski poti. Torej, kot bi na sebives čas nosil neprebojni jopič.Dobro sem ga poslušal. In ko ješe naprej razlagal, da ga je šokob njenem odhodu pognal v goj-zarje in ne v gostilno, sem dvig-nil obrvi. Pravil je, da je potrebo-val predvsem svež zrak in ničdrugega. Hotel je biti utrujen,sam in nekje zelo daleč od stano-vanja. Pravil je, da na globinokozarcev in dolžino šanka nitipomislil ni. Vso jezo in razoča-ranje je iz telesa spravljal v dol-gih pohodih po poteh, ki jih še niprehodil. Bil pa je prepričan, daje njegov planinski čevelj stopalpo vseh poteh. Koliko je moškegav njem, ne vem, ampak da se vtakem primeru izogneš vsem go-stilnam, moraš imeti karakter.On pravi, da ne ve, če ga ima, vepa, da niti pomislil ni na kajdrugega kot pa na gore, v kate-rih je že tako ali tako vedno inza vse našel rešitev ali odgovorena vsa možna vprašanja, ki soga zadevala skozi življenje. Pra-vil je, da jo bo prebolel in da bougotovil, zakaj ga je zapustila.Potem sem mu omenil, če nimogoče vzrok tisti "neprebojnijopič", ki ga je omenjal v metafo-rah. Zdrznil se je in dejal: "Ne,jaz nisem bil nikoli športni od-visnik. Nikoli nisem pretiraval zgibanjem, vadbami, treningi,športom. Družina je bila na pr-vem mestu in potem služba inpotem moj prosti čas." Skomig-nil sem z rameni in dejal, da bozdaj, kot kaže, vrstni red nekoli-ko zamenjan. Strinjal se je inmi dodatno poslal opozorilo, daje v življenju pomembno giba-nje, in naj še naprej ljudi ozaveš-čam, da brez športne rekreacijeni življenja. Ko si na tleh, ti po-maga vstati, in ko si v nebesih, tipomaga pristati.
Ko si na tleh
Napovednik rekreativnih dogodkov
Miroslav Braco Cvjetičanin
Ste kdaj pomislili, da bipet ur poganjali pedala in sene premaknili niti za centi-meter? Ste sploh kdaj bilipet ur v športni dvorani?Niti na kaki tekmi ne? Petur ste na mestu, pa vendarporabite pet tisoč kalorij mi-nimalno. To pa meji skorajže na čudež. Ampak to jestatično kolesarjenje, ki sena pogled ne zdi nič kaj tež-ko, ko pa se usedeš na tistočudno kolo, ti je hitro jasno,da boš z njega zlezel precejutrujen. Pravzaprav ne vem,katera oblika rekreacije te veni uri tako utrudi kakorspininig? In ne vem, prikakšen gibanju imaš pov-prečen srčni utrip tik podmaksimalnim. Pet ur šezdaleč ni lahko sedeti na ko-lesu, ki se ne premika, zatosi je organizatorka 3. spi-ning maratona Nataša Udirizmislila nekaj popestritve znamenom, da se "skrajša"čas. Prvo uro vrtenja je ma-raton gostil Andreja Zalo-karja, ustanovitelja zdaj žezelo znanega in odlično obiskanega Rekreatura, kise vsako leto zgodi v avgu-stu. Andrej je skupaj z vadi-teljem Gregom govoril olanski izvedbi. Vsem na ko-
lesih je pripovedoval o lepo-tah in užitkih, ki jih kolesarali kolesarska lahko doživina taki prireditvi. Njegovebesede so bile opremljenetudi z video predstavitvijo, kise je vrtela pred kolesarji.Drugo uro je bil gost MatevžLapanje, zobotehnik iz Po-stojne, ki je dvakrat prekole-saril Dirko okoli Slovenije.Njegove doživete zgodbe izte ekstremne kolesarske tek-me so bile zelo zanimive zaposlušanje, zato je ta uraminila še posebej hitro. Pravtako kot Rekreatur se je vozadju na velikem platnu vr-tel dokumentarni film, ki jepričeval o Matevževem po-dvigu. Naslednje tri ure sobile v ritmu glasbe in odlič-nih vaditeljev, ki so znaliustvariti pravo vzdušje. Nijih bilo veliko, ki so zmoglivseh pet ur maratona. Invendar tisti, ki so se ga ude-ležili vsaj za eno ali dve uri,pravijo, da je že to dovolj, ajim ostaja izziv za v prihod-nje, da bi podaljšali vsaj zaše eno uro. Tretji Spiningmaraton rekreacijskega cen-tra Vogu je pomagalo orga-nizirati in izpeljati Športnodruštvo Gorenjskega glasa,ki ima za svoje člane dvakratna teden organizirano vad-bo prav v tem zelo lepemcentru.
Peturni spining maraton
Nataša Udir je organizatorka Spining maratona v rekreacijskem centru Vogu ter zelo priljubljena vaditeljicastatičnega kolesarjenja. / Foto: Tina Dokl
Plesni večer v Škofji Loki Organizator: PLESNI KLUB ART. Datum: 25. februar Dodatne informacije: e-naslov: [email protected]
Snežna tura LiscaOrganizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ. Datum: 26. februar Dodatne informacije: PD Tržič 04/59 71 536, www.planinsko-drustvo-trzic.si, e-naslov: [email protected]
Maja Bertoncelj
Vitezi dobrega teka so 9.februarja začeli zbirati prijaveza rekreativni nočni dogodekleta, Nočno 10ko na Bledu.Zgodila se bo 9. julija s star-tom najbolj množičnega tekaob desetih zvečer, še prej bo-sta otroški in rekreativni tek.Število prijav je omejeno. Zatek je vsako leto veliko zani-manja, zato so lani zbiranjeprijav zaključili že precej predprireditvijo. Letos računajo,da bodo mesta zapolnjena še
prej. V manj kot štirih dnehso dobili že petsto prijav. "Le-tos bo na voljo 2011 mest zatek na deset kilometrov. Pri-čakujemo, da bodo pošla vsajdva meseca pred prireditvijo,ki je eden najbolj odmevnihrekreativnih dogodkov prinas in privabi tudi znane Slovence in tekače vseh staro-sti. Letos bo potekala petič," jepojasnil Marko Roblek izDruštva Vitezi dobrega teka zBleda. Prijavite se lahko prek njihove spletne straniwww.nocna10ka.net.
Zbirajo prijave za Nočno 10ko
Za letošnjo Nočno 10ko je za tek na 10 km na voljo 2011 mest.
Andrej Zalokar (levo) je bil gost maratona in je skupaj z Gregom predstavil znameniti Rekreatur. / Foto: Tina Dokl
Peturni maraton je nekaterim v užitek. / Foto: Tina Dokl
Matevž Lapanja (desno) je dvakrat prevozil dirko OkoliSlovenije in je bil tudi gost maratona. / Foto: Tina Dokl
-
GORENJSKI GLAStorek, 22. februarja 20118 [email protected]
Simon Šubic
Jesenice - Na platoju Kara-vanke je v petek popoldnepotekal poostren nadzor nadvozniki tovornih vozil, ki soga gorenjski policisti v sode-lovanju s prometnim in-špektoratom in carinskoupravo izvedli v okviru med-narodne akcije Morska de-klica, ki je pod okriljemTISPOL-a (Evropske zvezeprometnih policij) potekalaprejšnji teden po vsej Evropi.Pri tem so zaradi kršitvepredpisov štirim voznikomizdali plačilne naloge, v dvehprimerih pa izdali tudi od-ločbo za začetek prekrškov-nega postopka zoper pravniin odgovorni osebi. V Slove-niji je sicer policijski nadzorusklajeno potekal še na ob-močju policijskih uprav Ko-per in Maribor.
"V nadzoru je poleg polici-je, prometnega inšpektoratain carinskega urada sodelo-valo tudi podjetje Cestel, kiizvaja tehtanje tovornih vo-zil. Do sedaj smo naleteli natovorno vozilo z naloženimihlodi, ki je bilo preobreme-njeno za sedem ton. Vozni-ka je doletela globa tristo ev-rov, zoper njegovega deloda-jalca pa bo uveden prekr-škovni postopek in mu grozidevetsto evrov kazni," je obnašem obisku, ko so natanč-no pregledali že trinajst to-vornih vozil, povedal Simon
Sušanj, policijski inšpektorza varnost v cestnem prome-tu Policijske uprave Kranj.Kasneje so pri dveh tujihvoznikih ugotovili, da nima-ta ustrezne poklicne kvalifi-kacije, en voznik pa v voziluni imel vseh tahografskihvložkov za nazaj.
V okviru vseevropske Mor-ske deklice so policisti na-tančno pregledali tako tovor-na vozila in tovor kot tudivoznike. "Poleg kontrolepreobremenjenosti vozilsmo skupaj z drugimi orga-ni preverjali tudi pravilnonaloženost in pritrjenost to-vora, upoštevanje socialne
zakonodaje, to je čas trajanjavožnje ter predpisane dnev-ne in tedenske počitke,ustreznost in veljavnost li-stin, tehnično brezhibnostvozil in psihofizično stanjevoznikov," je razložil Sušanj.Oprezali so tudi za t. i. čez-mejno kriminaliteto, kot jetihotapljenje oseb, mamil,orožja, ukradenih vozil, upo-raba ponarejenih dokumen-tov, zato sta v nadzoru sode-lovala tudi vodnik s službe-nim psom za odkrivanje pre-povedanih drog.
"Pri voznikih tovornih vo-zil so najpogostejše kršitvedoločil o času trajanja vož-
nje. Na tem področju je poli-cija z novo opremo naredilavelik korak naprej, saj sedajpovsem normalno pregledu-jemo tudi digitalne tahogra-fe, ki so uvedeni v trans-port," je še povedal Sušanj.Kršitve v tovornem prometu,vsaj ugotovljene, sicer nisozelo pogoste. Na Gorenj-skem so tako policisti laniugotovili nekaj več kot 35 ti-soč kršitev cestno prometnihpredpisov, med njimi je bilotudi 185 kršitev zaradi časatrajanja vožnje, nekaj manjpa zaradi neustreznosti li-cenc in preobremenjenostivozil.
Morska deklica na KaravankahNa platoju Karavanke so v petek popoldne policija, prometni inšpektorat in carinska uprava natančnopregledovali tovorna vozila in njihove voznike. Odkrili so štiri kršitve.
Tovorno vozilo s hlodi je bilo preobremenjeno za sedem ton. / Foto: Tina Dokl
Lukovica
Umrl med prevozom v bolnišnico
V soboto okoli 1.40 se je pri Lukovici na regionalni cestiDomžale-Trojane zgodila huda prometna nesreča. 27-letnivoznik osebnega avtomobila Citroen C3 je vozil po regional-ni cesti iz smeri Šentvida pri Lukovici proti Lukovici. V bližini Lukovice je domnevno zaradi neprilagojene hitrostiizgubil oblast nad vozilom in z vozilom zdrsel na travnik ter trčil v več dreves. Voznik je v nesreči utrpel tako huderane, da je umrl med prevozom z reševalnim vozilom v ljubljanski klinični center.
Breg
Trčil v drevo
Na nekategorizirani makadamski cesti zunaj naselja Breg seje v soboto malo pred polnočjo zgodila prometna nesreča,v kateri se je ena oseba hudo ranila. 23-letni Jeseničan je vozilosebni avtomobil Mitsubishi Pajero po makadamski cesti izsmeri Žirovnice proti Piškovici. Pri podvozu pod avtocestoje izgubil nadzor nad vozilom in z levim bokom vozila trčilv drevo. Voznik se je pri tem huje ranil in ostal ukleščen vvozilu, iz katerega so ga izrezali jeseniški poklicni gasilci.Reševalna ekipa Nujne medicinske pomoči Jesenice je ponesrečenca odpeljala v jeseniško bolnišnico. V vozilu je biltudi 23-letni sopotnik, ki pa jo je odnesel brez večjih prask.
Krvavec
Pri padcu poškodoval medenico
Minuli konec tedna sta se na smučišču Krvavec huje poško-dovala dva smučarja. Že v petek dopoldne je med smuča-njem grdo padel šestnajstletnik in si poškodoval medenico.Na kraju so ga oskrbeli reševalci smučišča, nato pa so ga reševalci Nujne medicinske pomoči Kranj prepeljali v ljub-ljanski klinični center. V soboto popoldne pa je med smuča-njem zunaj urejene proge padel 61-letni smučar in si hujepoškodoval koleno. V obeh primerih so policisti tujo krivdoizključili. S. Š.
Kranj
Meritve hitrosti po Gorenjskem
Gorenjski prometni policisti bodo tudi ta teden nadaljevalimeritve hitrosti z radarjem, ki je skrit v belem Renault Kangooju. Danes dopoldne bodo tako prehitre voznike lovilina območju policijskih postaj Bled in Radovljica, jutri bodoradarske zasede postavljali po Kranju in Škofji Loki, v četrtekse bodo znova pojavljali na Bledu in v Radovljici, v petek pabodo prehitre voznike presenečali na območju Jesenic inKranjske Gore. V soboto in nedeljo bodo z radarjem krožilina območju celotne Gorenjske. S. Š.
Jesenice
Prodal mazilo, ukradel denar
V četrtek okoli poldneva je neznani moški prišel do stanova-nja oškodovanke na Jesenicah in se predstavil kot prodaja-lec zdravil. Ko se je oškodovanka odločila, da bo kupila enoizmed mazil, je odšla v otroško sobo po denar. To je videltudi neznanec, ki je oškodovanko ob odhodu poprosil, čelahko odide na WC. Pri tem je stopil tudi v otroško sobo, odkoder je odtujil okoli 380 evrov.
Jesenice
Izginili bakreni žlebovi
V noči na petek so neznani storilci s stanovanjske hiše na Jesenicah odtujili bakrene žlebove v vrednosti okoli dva tisoč evrov.
Bled
Vlomili v gradbeni zabojnik
Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v gradbeni zabojnik delovišča na Bledu. Odnesli so različno gradbenoorodje v vrednosti okoli tri tisoč evrov.
Škofja Loka
Avtomobil so zažgali
V nedeljo okoli 22.30 je na Partizanski cesti v Škofji Loki za-gorel osebni avtomobil Renault Clio, last 38-letne Škofjelo-čanke. Policisti ugotavljajo, da je nekdo vozilo namerno po-lil z vnetljivo tekočino in zažgal, zato primer še vedno razis-kujejo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanjatuje stvari. Škode je za okoli 2500 evrov. S. Š.
Domžale
Iz blagajne vzela denar
V petek zvečer so policisti obravnavali roparsko tatvino v tr-govini v okolici Domžal. Okoli 19. ure sta v trgovino vstopi-la neznana moška, ki sta se sprehodila med prodajnimi po-licami, nato pa pristopila do blagajne in v trenutku, ko je za-poslena odprla registrsko blagajno, z rokami segla vanjo teriz nje vzela za nekaj sto evrov gotovine. Zaposlena je storil-cema poskušala denar iztrgati, a ji ni uspelo. Tatova staprostore zapustila v smeri proti Radomljam. Pri dejanju jetrgovka utrpela lahke telesne poškodbe. Policija išče mlajšamoška, visoka med 175 in 180 centimetrov. Prvi je bil moč-nejše postave, drugi pa suhe in je na glavi nosil črno kapo.
Kamnik
Državi utajili za 1,3 milijona evrov davkov
Ljubljanski kriminalisti so pred dnevi kazensko ovadili trislovenske in enega makedonskega državljana, ker jih sumi-jo storitve več kaznivih dejanj zatajitve finančnih obvezno-sti. Med njimi je tudi 33-letni moški iz Kamnika. V predka-zenskem postopku, ki ga je usmerjalo tožilstvo in je potekalod septembra lani do januarja, so s sodelovanjem davčnegaurada ugotovili, da so ovadeni organizirali uvoz večjega šte-vila motornih vozil višjega cenovnega razreda z območja Ev-ropske unije, te pa nato preprodajali naprej različnim go-spodarskim družbam in fizičnim osebam v Sloveniji. Vozilaso osumljeni uvozili pod krinko slamnatih gospodarskihdružb in se tako izognili plačilu davka na dodano vrednostin davka na motorna vozila. Državo so s tem prikrajšali zakar 1,3 milijona evrov. Za kaznivo dejanje zatajitev finančnihobveznosti je predpisana kazen zapora do osmih let. S. Š.
-
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.si
PREOBRAZBAŠČITNICA
Dekleta so bolj vztrajna"Na osebnega trenerja seobrnejo ljudje, ki ne iščejobližnjic, ker se zavedajo, date ne obstajajo, in so za svojcilj pripravljeni trdo delati,"pravi Damjan Fras.
Pomoč pri obolenjihščitnicePod okriljem Društva Me-tuljčica za pomoč pri obole-njih ščitnice v Kranju delujeskupina za samopomoč, kijo vodi Mojca Stojan.
Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
imona Semenič jeznana dramatičar-ka, dramaturginjain producentka vslovenskem pros-
toru, pa tudi zunaj njega, nanedavnem prvem Evrop-skem dnevu epilepsije se jeizpostavila tudi kot oseba zepilepsijo. "Epilepsijo so midiagnosticirali, ko sem bilastara petnajst let, od tedajtudi jemljem zdravila. Prviepileptični napad, čeprav toni zagotovo, pa naj bi imelaže v enajstem letu starosti.Sošolci v osnovni in srednjišoli so se kdaj pošalili na taračun, vendar sem zmerajsodelovala v teh šalah inzame to ni bilo travmatično.Mislim, da sem imela karveliko podpore pri sošolcih,nekoliko manj pa pri posa-meznih učiteljih," je pove-dala Simona Semenič, ki jekončala študij na Akademijiza gledališče, radio, film intelevizijo v Ljubljani. Pa jo jeepilepsija kdaj ovirala pridelu? "Prej bi rekla, da medelo ovira pri epilepsiji. Na-rava dela je taka, da imamdosti neprespanih noči, stre-sa, kar posledično vodi vvečjo utrujenost in več napa-dov. Takrat, ko imam več
napadov, težje delam. V to-liko me epilepsija res ovi-ra, vendar to vzamem, kotpravijo, "zdravo za gotovo"(smeh ...). V resnici pa metako pri družinskem kotslužbenem življenju še naj-bolj ovira to, da nimam voz-niškega dovoljenja. Večino-ma hodim peš, vzamem tak-si, kar precej stane, ali pa sepeljem z avtobusom, vendarso povezave slabe." Simona Semenič je mamadveh sinov. "Včasih me žeskrbi, če imam več napadovin sem bolj utrujena, ampaktakrat zaprosim za pomoč.Starejši sin ima zdaj desetlet in že, ko je bil mlajši,sem mu razložila, da imamamica napade. Moralasem mu razložiti, da se nebi zgodilo, da bi šla po ulici,da bi imela napad in prestra-šila sina. Povedala sem mu,naj v tem primeru nikamorne gre in naj mamico čuva.Tega se dosledno drži intudi mislim, da s tem nikolini imel težav," je še dejalaSimona Semenič.
Obravnava bolnikaje timskaV Sloveniji ima epilepsijo
okoli 20 tisoč ljudi. Približ-no 200 tisoč jih je ali bo vživljenju imelo vsaj en epi-
leptični napad, kar pa še niepilepsija. "Terciarni centerza odrasle, ki zagotavlja vr-hunsko diagnostiko in do-stop do zdravljenja v najboljzahtevnih primerih, šelezdaj nastaja v Univerzitet-nem kliničnem centru Ljub-ljana. V centru sodeluje vrstarazličnih strokovnjakov. So-dobna obravnava zapletenihepilepsij je namreč izrazitotimska, neusklajeni posegiše tako dobrega posamezne-ga strokovnjaka se nemalo-krat izkažejo za slabe in celoškodljive za bolnike," je opo-zoril nevrolog mag. BogdanLorber, dr. med, vodja Cen-tra za epilepsijo odraslih naNevrološki kliniki. Bolnik stežjo epilepsijo potrebuje ob-ravnavo nevrologa, nevrofi-ziologa, nevropsihologa,nevroradiologa, specializira-nih tehnikov, socialnega de-lavca, specialnega pedagoga,rehabilitacijskega svetovalca,psihiatra in nevrokirurga terkliničnega farmakologa.Taka, sicer še nepopolna eki-pa deluje na Centru za epi-lepsijo otrok in mladostni-kov na Pediatrični kliniki ževeč kot dvajset let. Podobneekipe potrebujejo tudi regij-ske bolnišnice; nekatere sojih sicer imele, vendar ne de-lujejo več.
Obravnava otrok in mladostnikov z epilepsijo V Sloveniji je okoli 2500
otrok in mladostnikov z epi-lepsijo. "Veliko otrok inmladostnikov z novo ugo-tovljeno epilepsijo je lahko vceloti dobro vodenih v tistihregijah, kjer so aktivni do-datno usposobljeni pediatriali pediatrični nevrologi, kise ukvarjajo z epilepsijo. Izregij, ki so slabše pokrite stakimi strokovnjaki, večino-ma napotijo otroke v naš
center. Zdravniki iz različ-nih regij se dnevno posvetu-jejo z našimi strokovnjaki,saj smo dostopni v času red-ne službe in v dodatni štiri-indvajseturni pripravljeno-sti za klice po telefonu," jepovedala otroška nevrologi-nja asist. Natalija Kranjc, dr.med., namestnica vodjeCentra za epilepsije otrok inmladostnikov na Pediatričnikliniki.
Večina ljudi z epilepsijo normalno živi, dela, se izobražuje, aktivno preživljaprosti čas. To jim omogoča ustrezno zdravljenje, pa tudi številne oblike pomoči. Na sv. Valentina, zavetnika ljudi z epilepsijo, je bil prvi Evropski danepilepsije. Veliko oseb z epilepsijo namreč ugotavlja, da jih bolj kot epileptičninapadi negativno zaznamuje stigma, ki je še vedno prisotna v naši družbi.
stran 13 stran 16
Kdaj smo stariKaj nas v starosti žene k vadbioziroma kateri so osnovni cilji, ki jih starostniki z vadboskušajo doseči?
S
stran 12
Prvi alarm krvavitev dlesni
Parodontalne bolezni so zelopogost in nadležen pojav, kilahko privedejo celo do izgubezob in ogrozijo naše splošnozdravstveno stanje.
Številni obrazi epilepsije
stran 14
NASVET
Cilj je odkrivati majhne rake
Pogovor z vodjem programa za zgodnje odkrivanje raka nadojki - DORA dr. Maksimiljanom Kadivcem
stran 11
Vsak četrtek od16. do 19. urena številki01/432 93 93deluje svetovalni telefon Epitel,kjer nudijo pomoč in informacijeglede psiholoških insocialnih težavv zvezi zepilepsijo.
Simona Semenič je znana dramatičarka, dramaturginja in producentka, na nedavnem prvem Evropskem dnevuepilepsije se je izpostavila tudi kot oseba z epilepsijo.
�10. stran
Foto
: Tin
a D
okl
-
10 Zdravje&lepota, torek, 22. februarja 2011
Epilepsija
Foto
: Tin
a D
okl
Odrasli čakajo na preiskave predolgoZa epilepsijo odraslih v Slo-
veniji nimamo niti četrtineevropskega povprečnega šte-vila specialistov. "Čakalnedobe za diagnostiko so pre-dolge. V množico čakajočihso tudi taki, ki bi morali ''ek-spresno'' do operacije. Ljudjes trdovratnimi epilepsijami,pri katerih dve leti ustrezne-ga zdravljenja ne ustavi na-padov, takih je petindvajsetdo trideset odstotkov bolni-kov, čakajo na preiskave ne-sprejemljivo dolgo ali pa načakanje še sploh niso uvršče-ni. Ko je nekdo spoznan zakandidata, lahko na preiska-ve in operacijo čaka mesece
in celo leta," je opozoril otro-ški nevrolog prim. Igor M.Ravnik, dr. med., vodja Cen-tra za epilepsije otrok in mla-dostnikov, predsednik druš-tva Liga proti epilepsiji Slove-nije in ambasador Medna-rodne lige poti epilepsiji. Ča-kalna doba za magnetno re-sonanco glave v UKC Ljublja-na je 390 dni, za videotele-metrijo je še daljša.Kljub velikemu naboru zdra-vil pa so ljudje, pri katerih zzdravljenjem z zdravili nedosežejo odsotnosti napadov.Približno trideset odstotkovbolnikov ima trdovratno, naprotiepileptična zdravila od-porno epilepsijo. Med njimiaktivno iščejo tiste, kjer je po-leg zdravljenja z zdravilimožno tudi kirurško zdrav-ljenje, kar je pričakovati pri
približno sedmih odstotkihbolnikov. Kirurgije epilepsijev ožjem smislu v Sloveniji neizvajajo, ampak bolnike popredhodni pripravi usmerja-jo v vrhunske epileptološkekirurške centre v tujini, vzadnjih letih največ v Nemči-jo in Francijo. "Za predpri-pravo na operacijo bi nujnopotrebovali laboratorija za in-tenzivno epileptološko dia-gnostiko za otroke in za odra-sle. Diagnostiko pred opera-cijo bi s pomočjo takega labo-ratorija lahko vsem opravili vSloveniji. Vendar laboratorijazaradi neustreznega kadro-vanja ne delujeta redno," jeopozoril prim. Ravnik.
Težave pri zaposlovanju"Največji problemi, s kate-
rimi se srečujejo osebe z
epilepsijo, so na področjuzaposlovanja. Osebe z epi-lepsijo so brezposelne v več-jem deležu kot splošna po-pulacija, pogosto opravljajodela, ki so pod zahtevnostjoza njihovo znanje in sposo-bnosti, prezgodaj jih inva-lidsko upokojijo," je pojas-nila psihologinja LjubicaVrba, ki v društvu Liga pro-ti epilepsiji vodi skupino zapsihosocialna vprašanja.Težko že pričakujejo novpravilnik o vožnji motornihvozil za osebe z epilepsijo,ki jim bo olajšal pridobitevvozniškega dovoljenja. Dopred kratkim so imeli v šte-vilnih državah zelo toga pra-vila glede dovoljenja za vož-njo za ljudi z epilepsijo, po-gosto so jim vožnjo prepo-vedali celo do konca življe-
nja. Vzrok za to niso bilizdravstveni razlogi, ampakstereotipni pogledi, stigmain nepoznavanje bolezni, patudi to, da bolniki z epilep-sijo niso spoštovali omejitevvožnje. V zvezi s tem je ev-ropski poslanec Jelko Kacin,ki se je tudi udeležil prvegaEvropskega dneva epilepsi-je, ki je potekal v ljubljan-skem hotelu Union, pove-dal: "Evropska direktiva izleta 2009 govori o vozni-ških dovoljenjih, postavljenje minimalni standard.Vedno pa je potem problemv državah članicah, da ne ra-zumejo, da evropske direk-tive določajo minimum odminimuma. Da ima vsakadržava vso pravico, da zago-tovi višjo kvaliteto zaščite,pomoči in opore. Slovenijanima nobenih omejitev, dase o tem ne bi mogla dogo-voriti."
Liga proti epilepsiji SlovenijeDruštvo Liga proti epilepsijiSlovenije je strokovno-hu-manitarna organizacija, kivključuje medicinske stro-
kovnjake s področja epilep-tologije ter ljudi z epilepsijo,njihove svojce in prijatelje.Liga si prizadeva za izboljša-nje kakovosti življenja lju-dem z epilepsijo, zato se neukvarjajo samo s celostnomedicinsko obravnavo bo-lezni, ampak skušajo tudina sistem izobraževanja inzaposlovanja vplivati tako,da osebam z epilepsijo iz-boljšajo možnosti za polnoživljenje. Društvo Liga protiepilepsiji Slovenije se vklju-čuje v sorodna mednarodnazdruženja. Sprejeta je včlanstvo ILAE (Mednarodnaliga proti epilepsiji) in IBE(Mednarodni urad za epilep-sijo). Izdali so informativnezloženke o epilepsiji v šoliin športu, o prvi pomoči prinapadu, priročnik za potova-nja, koledarčke napadov, vtiskarni je knjiga za starše.Urejajo spletno stran z in-formacijami o epilepsiji, nakateri je tudi forum o epilepsiji(http://www.epi lepsi ja .org/forum) ... Za člane orga-nizirajo tudi spremstvoprostovoljcev na zdravljenjev tujino.
Novi prostori negovalne bolnišnice
oronarno društvo Gorenjske vas vabi na pre-davanje prof. dr. Radovana Starca, dr. med.,spec. kardiologa na temo Francoski paradoks- upočasnjeno staranje arterij je posledica uži-vanja alkohola ali česa drugega? Predavanjebo v sredo, 23. februarja, ob 17.30 v veliki dvo-rani Doma krajanov na Primskovem v Kra-nju. S. K.
Predaval bo kardiolog Radovan Starc
niverzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Sočaje v sodelovanju z Društvom za kakovostnorehabilitacijo otrok Slovenije opremil prostorza sproščanje in spodbujanje občutenja. Sobaje namenjena otrokom z motnjami v kogni-tivnem ali celostnem razvoju, otrokom po nezgodni možganski poškodbi, z učnimi težavami ali s kroničnimi bolečinami. S. K.
Nova multisenzorna soba
K U Univerzitetni klinični center Ljubljana je sku-paj z Ministrstvom za zdravje in Mestno obči-no Ljubljana odprl prostore za novo negoval-no bolnišnico na Vrazovem trgu 1 (nekdanjapediatrična klinika), v kateri bo sprva prostoraza 33 oskrbovancev, ki ne potrebujejo več neakutne obravnave. Prvi pacienti se bodovselili v začetku marca. S. K.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Jo
lan
da
Ko
fol
Dobro je vedeti ...
Cilj zdravljenja je doseči življenje brez epileptičnih napadov
Cilj zdravljenja epilepsije je doseči kakovostnoživljenje brez epileptičnih napadov in brez neželenih učinkov zdravil. Večina ljudi z epilepsijo se zdravi s protiepileptičnimi zdravili,ki pomagajo zmanjšati število napadov ali jihcelo ustaviti. Zdravljenje epilepsije ni enostavno.Vsako zdravilo za vsakega posameznika z epilepsijo izberejo posebej in je odvisno od starosti, tipa epilepsije, verjetnosti pomembnihneželenih učinkov, delovanja ledvic in jeter terod součinkovanja morebitnih drugih zdravil.Zdravljenje je dolgotrajno, pogosto traja vse življenje, zato je še posebej pomembno, da imazdravilo čim manj neželenih interakcij z drugimi zdravili.
�9. stran
Od leve: Simona Semenič, Igor M. Ravnik, Natalija Kranjc, Bogdan Lorber
-
Zdravje&lepota, torek, 22. februarja 2011
Pogovor
11
Danica Zavrl Žlebir
akšni so cilji na-cionalnega pro-grama Dora? "Cilj presejalne-ga programa
Dora je v obravnavani popu-laciji zmanjšati umrljivostžensk za rakom dojke na 25do 30 odstotkov. To je tudiv skladu z evropskimismernicami, ki jih upošte-va naš program. V progra-mih, ki že dlje časa poteka-jo v drugih državah, se jeizkazalo, da so pri upošte-vanju visokih kriterijev zakontrolo kvalitete in ob ne-nehnem izobraževanju ka-drov v tem programu ti ciljiuresničljivi. Program Dorastrogo sledi smernicam, odocenjevanja kakovosti opre-me do nenehnih dodatnihizobraževanj kadrov. Ti senajprej udeležijo multidis-ciplinarnega tečaja, v kate-rega so vključeni vsi, ki so-delujejo v programu (kirur-gi, patologi, radiologi, dipl.radiološki inženirji, medi-cinske sestre, administra-tivni delavci), nato pa pote-kajo še posebni seminarjina Onkološkem inštitutu inv referenčnem centru vOslu."
Kako poteka presejalni pro-gram?"Ženske povabimo na pre-sejalno mamografijo. Porentgenskem slikanju sedvojno (dva radiologa) odči-ta posnetke. To počnemo vtednu od srede do nasled-njega torka, vmes imamo včetrtek t. i. konsenz konfe-renco, kjer se radiologa od-čitovalca in nadzorni radio-log odločijo, ali bodo slika-no žensko povabili na do-datne preiskave - ciljanokompresijsko slikanje, ul-trazvok ali punkcijo dojke.Na teh sestankih primerja-mo še stare mamografijeod morebitnih prejšnjihrentgenskih slikanj. Če se včetrtek odločimo, da boženska zaradi sprememb,ki smo jih pri odčitavanjuopazili na dojkah, klicanana dodatne preiskave, je navrsti takoj v ponedeljek alitorek. Teden dni zatem, na-slednji torek, je predopera-tivna konferenca, kjer sode-lujejo tudi kirurgi in patolo-gi, od katerih dobimo tudirezultat punkcij. Nato seodločimo, ali mora pacient-ka na operacijo ali ne. Šeisti dan ženske povabimo v
prostore Dore in jim pove-mo, ali imajo raka ali ne."
Vse to kaže, da postopek po-teka zelo hitro. Je tudi odtega odvisen uspeh?"Tudi. Pomembno je, da odslikanja do diagnoze ne pre-teče več kot 10 delovnih dniin da od trenutka, ko ženskipovemo, da ima raka, pa dooperacije ne več kot tri ted-ne. Na konferenci tudi dolo-čimo, h kateremu kirurguse ženska javi naslednji te-den in se z njim naprej do-govarja. Ta naglica je po-membna tako zaradi zgod-njega odkrivanja kot zaradipsiholoških razlogov, saj pa-cientk ne gre dolgo puščati vnegotovosti."
Zakaj so k obravnavi vablje-ne ženske v starosti od 50 do69 let?"V tej dobi je obolevnost zarakom dojk največja, zato sov presejalni program vablje-ne ženske tega starostnegaobdobja."
Kakšne so vaše izkušnje, ko-liko rakov odkrijete med pre-gledano populacijo žensk?"Odkrijemo jih veliko, skorajdvakrat toliko, kot je pričako-vano. Ob prvi rundi naj biodkrili do šest rakov na tisočpregledanih žensk, odkrije-mo pa jih deset. Program to-rej poteka hitro in kvalitetno,nas pa ves čas spremljajo innadzorujejo strokovnjaki iztujih centrov. Iz tujih in do-mačih statističnih poročil jerazvidno, da oportunističniskriningi - presejalni progra-mi (ko se ženske same pri-javljajo in gredo na slikanje)ne dajejo rezultatov. Naš ciljje odkrivati majhne rake,take, ki so netipljivi, manjšikot 10 mm in ki so večinomaozdravljivi. Zato se vabi (navidez zdrave) ženske na pre-sejalne programe, ko nitisame niti zdravnik še ne za-tipajo bolezenskih spre-memb na dojkah. Odgovorna dvome, ali je presejalnamamografija smiselna, jeravno v velikem številu ra-kov, ki jih pri tem odkrije-mo."
Sodelavci presejalnega pro-grama Svit ugotavljajo, da sena njihova vabila odzivamalo ljudi. Kakšna je odziv-nost pri programu Dora, soženske kaj bolj odgovorne dosvojega zdravja?"Moram reči, da je odzivnostzelo dobra. Po eni strani je to
zato, ker pri ozaveščanju oraku dojke zelo veliko poma-gajo nevladne organizacije,zlasti akcije Europe Donne.Drug razlog pa je, da se medženskami hitro širi glas, daso bile zadovoljne z obravna-vo v presejalnem programuDORA. Iz knjige pripombrazberemo, da so zelo zado-voljne z načinom, spreje-mom, toplimi odnosi in daves postopek zelo točno inhitro poteka. V povprečju jev ljubljanski statistični regijiodzivnost 85- odstotna, v Tr-bovljah, kjer imamo mobil-no enoto, pa 66,9-odstotna.Mamografije za sedaj izvaja-mo v osrednji statistični regi-ji, mobilno enoto pa smonajprej usmerili na območjeTrbovelj, kjer je bila po stati-stičnih podatkih zelo velikaincidenca raka. Prvi tedenmeseca marca na tem ob-močju končujemo in name-ravamo mobilno enoto pre-makniti v Kamnik, kamorimamo namen klicati okoli10 tisoč žensk. Vabila bomoposlali ženskam v starostimed 50 in 69 let iz občinKamnik, Domžale, Trzin,Mengeš, Vodice in Komen-da. V Kamniku bo pričetekslikanja 29.marca."
Kam se boste širili naprej,morda tudi na Gorenjsko?"Ko smo snovali ta program,smo imeli namen, da bivzpostavili dva centra, vLjubljani in Mariboru, kjerbi bile nameščene tudi apa-rature za dodatno obravnavožensk (ultrazvok, ležečamiza za punkcije dojk, apa-rat za magnetno resonanco,pripomočki za punkcije), tibi bili v centralni enoti, polegtega pa bi imeli še šest doosem mobilnih enot. Lanismo dobili dve mobilni eno-ti, eno smo obdržali v Ljub-ljani pri Onkološkem inšti-tutu, druga je, kot rečeno, se-daj v Trbovljah. Čakamo nanove razpise za potrebnoopremo, tako da bomo lahkoprogram čim prej širili in iz-vajali po vsej Sloveniji. Načr-tujemo, da bi se postopno ši-rili z mobilnimi enotami inhkrati tudi z zaposlovanjemnovih kadrov. Ekipe strokov-njakov ne pridobiš čez noč,saj je potrebno zaposlene izobraziti, da pridobijo licen-ce za opravljanje tega dela."
Koliko žensk ste pregledaliod začetka programa Dora?"Začeli smo aprila 2008.Svetovalci v tujini so nam po
svojih izkušnjah svetovali,naj bodo presejalni progra-mi v svojih zavodih, ker greza specifično delo in organi-zacijo. Program DORA sopriključili Onkološkemu in-štitutu. V letih 2008 in2009 je bil program v faziuvajanja (računalniška pod-pora, plačilo izvajalcev, izob-raževanje). Lani smo slikali9900 žensk, od začetka izva-janja programa do sedaj pa14211."
Koliko rakov ste odkrili pripregledanih pacientkah?"Od začetka do danes smoodkrili 123 rakov. ProgramDORA obravnava ženske odslikanja pa do "igle", ko na-redimo punkcijo in dokaže-mo raka, nato pa ženskapreide v bolnišnični si-stem."
Kdaj pričakujete, da bo tudiGorenjska dobila mobilnoenoto? "V mestni občini Ljubljanaživi 60 tisoč žensk starostiod 50 do 69 let, letno naj bijih povabili 30 tisoč, do se-daj smo jih obravnavali 14tisoč, skoraj polovico, neka-tere med njimi bodo podveh letih vnovič vabljenena mamografijo. Kako se boprogram širil po Sloveniji,pa je odvisno od tega, kolikobo denarja, od nakupov apa-ratur, od financiranja ekip.Letos želimo obseg slikanih
žensk povečati na 24 tisoč.Ko povečaš število slikanj,se poveča tudi število dru-gih obravnav in te številkeso tolikšne, da bodo temu stežavo sledili drugi oddelkioziroma strokovnjaki, ki sovključeni v program. Gledena veliko število odkritih ra-kov bi to pomenilo pri radi-ologih 1500 obravnav ženskveč, le pri patologih tisoč iz-vidov več ali pri kirurgih400 operacij več. V Maribo-ru je pomanjkanje radiolo-gov, ki se ukvarjajo z dia-gnostiko bolezni dojk, karopravljajo v večini primerovginekologi, zato se pojavljavprašanje, kdaj in kakobomo postavili programDORA. Kako se bo programširil, pa ni odvisno ne odstrokovnjakov, ki postavlja-jo program DORA, ampakod številnih drugih zuna-njih dejavnikov. Sicer patudi izkušnje iz drugih dr-žav kažejo, da se taki pro-grami ne postavijo čez noč.Danci, ki si jih velikokratjemljemo za zgled, so po-stavljali program sedem-najst let, npr. v sosednji Av-striji potekajo posamezni,ločeni pilotski presejalniprogrami, ni pa enotnegapresejalnega programa zaraka dojk za vso državo povzoru evropskih smernic zakontrolo kvalitete v presejal-nih programih za raka dojk,kot ga uvaja Slovenija."
Cilj je odkrivati majhne rakeRak dojke je najpogostejši rak pri ženskah. Z zgodnjim odkrivanjem bolezenskih sprememb je mogoče zmanjšati umrljivost žensk, to pa je ciljnacionalnega presejalnega programa Dora. O njem podrobneje odgovarjana vprašanja vodja programa mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., specialist radiologije z ljubljanskega Onkološkega inštituta.
K
ODPRTO:PO-PE: 8:00 -12:30 I 14:30-18:00 SO 8:00 -12:00
ODPRTO:PO-PE: 8:00 -12:30 I 14:30-18:30 SO 8:00 -12:00
Klagenfurter Straße 449170 Ferlach/Borovlje
T: +43 (0) 4227 28 600