1,50 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas...
TRANSCRIPT
-
TOREK, 13. septembra 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Sinti preprečili izdajomonografije"Rinaldo Diricchardi, avtor napove-dane monografije Kraintikhe SintiEstraiharia, je ukradel gradivo o zgo-dovini Sintov," zatrjuje predstavnikSintov Boris Horn. "Nihče si ne morelastiti avtorstva za delo, katerega niavtor," odgovarja Rinaldo.
2
AKTUALNO VREME
jutri: večinoma sončno
9770352
666018
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Nova tribuna še vedno zaprtaOb začetku nove hokejske sezone jenova vzhodna tribuna v športni haliPodmežakla še vedno zaprta. Kdaj jobodo lahko odprli in nanjo spustilihokejske navdušence, še ni mogočenapovedati.
4
GORENJSKA
Litva živi s košarkoGašper Potočnik iz Škofje Loke, po-močnik trenerja slovenske reprezen-tance na evropskem prvenstvu v Lit-vi, pravi: "Zame je najboljša repre-zentanca Španija, kar pa še ne pome-ni, da bo zmagala. Tudi Španci sopremagljivi."
13, 14
Od danes do četrtka bo sončno. V sredo in četrtekbodo v gorah posamezne nevihte.
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ŠPORTNI GLAS
14/29°C
Leto LXIV, št. 73, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Vilma Stanovnik
Žiri - "Za žirovske razmere jegradnja panožnega nordij-skega centra velik projekt, znjo pa nam je v zadnjih dese-tih letih uspelo uresničiti sa-nje številnih rodov žirovskihskakalcev. Objekt je nujenpogoj za nadaljnji razvoj tegašporta na Žirovskem, pravtako pa je za treninge na voljotudi športnikom drugih klu-bov iz Slovenije in tujine. Topa pomeni tudi prepoznav-nost Žirov in možnosti zarazvoj turizma, kar je še enapozitivna stran naše pridobit-
ve," je ob izteku novih, s pla-stično prevleko pokritih 40-in 66-merske skakalnice nasobotnem uradnem odprtjupovedal predsednik Smučar-sko skakalnega kluba AlpinaAndraž Kopač in dodal, da in-vesticija (skupaj bo zanjo po-trebih okoli 1,5 milijona ev-rov) še ni povsem zaključena,saj jih čaka razsvetljava ska-kalnic ter gradnja klubskegaobjekta.
Predsednik Kopač je pou-daril, da je bilo v gradnjo vlo-ženega ogromno dela članovkluba in žirovskih športnihnavdušencev, pomagali so
tudi mnogi sponzorji in do-natorji, pri čemer nikakor nebi šlo brez pomoči domačeobčine, Ministrstva za šolstvoin šport, Fundacije za šport inSmučarske zveze Slovenije.Kot je dodal vodja gradbene-ga odbora Marjan Šinkovec,so večino del izvajali podjetjain obrtniki iz Žirov in okolice.Sodobne skakalnice v Račeviso s pridom začeli uporabljatidomači tekmovalci, na njihpa prirejajo tudi tekmovanja.Tako so minuli konec tednapripravili tekmovanje za po-kal Alpina in mednarodnotekmovanje deklet.
V Žireh gradijo, da lahko skačejoS prostovoljnim delom športnih zanesenjakov ter s pomočjo občine in države v Žireh raste nordijski center, katerega pridobitvi sta tudi 40- in 66-metrska skakalnica s plastično prevleko, ki so ju odprli minulo soboto.
Marjana Ahačič
Lesce - Osnovna šola F. SFinžgarja Lesce ima z letoš-njim šolskim letom vendarletudi urejeno športno igrišče.V petek sta ga na krajši slo-vesnosti s simboličnim me-tom na koš odprla radovljiškižupan Ciril Globočnik in rav-natelj Janez Zupan. Atletskistadion s športnimi igrišči jezasnovan kot večnamenskošportno igrišče, ki omogočarazlične športne aktivnosti,namenjen pa je tako poukutelesne vzgoje kot zunanjimobiskovalcem.
Celotna površina športnihigrišč znaša okoli 3500 kva-dratnih metrov, na katerih souredili štiripasovno dvesto-metrsko tartansko tekaško
stezo, znotraj katere je večna-menska tartanska ploščad zrazličnimi igrišči: večje zakošarko, znotraj katerega ješe igrišče za odbojko, terigrišče za nogomet in roko-met, v okviru katerega stadve igrišči za badminton. Vzimskem času bo na tekaškistezi mogoče urediti progeza tek na smučeh.
Občina Radovljica je zagradnjo igrišča namenila480 tisoč evrov, od katerihje ministrstvo za šolstvo inšport prispevalo nekaj manjkot 130 tisoč evrov. V sklopugradnje igrišča so uredilitudi povezovalno in inter-vencijsko pot ter dostopnepoti in opravili nekaj vzdrže-valnih del na otroškemigrišču.
Odprli šolsko športno igriščeNamenjeno je predvsem šolarjem, popoldne in ob koncih tedna pa vsem otrokom iz Lesc in okolice.
Pri gradnji novih skakalnic v Račevi so veliko pomagali številni prostovoljci, glasen aplavzpa je požel Roman Sedej, ki se mu je med drugimi s spominsko plaketo zahvalil predsednikSSK Alpina Andraž Kopač.
Radovljičana ovadili pedofilije Nemški organi so že leta 2008 na-mignili gorenjskim kriminalistom,da naj bi 57-letnik iz okolice Radovlji-ce prek spleta ponujal pornografskogradivo z mladoletnimi otroki.
12
KRONIKA
Novo športno igrišče ob osnovni šoli v Lescah sta preteklipetek z metom na koš odprla ravnatelj OŠ F. S. FinžgarjaJanez Zupan in radovljiški župan Ciril Globočnik.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Tudi Gorenjca svetovna prvakaBalinarja Aleš Borčnik in Davor Janžič sta novasvetovna prvaka v štafeti in natančnem izbijanju.
�9. stran
-
2GORENJSKI GLAS
torek, 13. septembra 2011AKTUALNO [email protected]
Simon Šubic
Jesenice - Prejšnji teden jeodpadla napovedana predsta-vitev monografije KraintikheSinti Estraiharia avtorja Ri-nalda Diricchardija - Muzge,ki bi morala potekati v Etno-grafskem muzeju v Ljublja-ni. Izid so preprečili gorenj-ski Sinti (živi jih še približno130), ki so ogorčeni, da se vknjigi o pobitih Romih vkoncentracijskih taboriščih,ki jo namerava izdati Zvezaromske skupnosti Umbrella,omenjajo tudi oni. "Obžalu-jem, da je do tega prišlo.Naša želja je bila predstavitiromsko zgodovino in resnicoo pobitih rojakih, a se Sinti stem ne strinjajo. Njihovpredsednik Boris Horn je šepred predstavitvijo po telefo-nu zagrozil s krvjo, če boknjiga izdana v taki obliki inbodo v njej omenjeni tudioni. Po posvetu z avtorjemDiricchardijem bo knjigavseeno izšla, a v okrnjeni ob-liki, brez omembe Sintov," jepojasnil predsednik Zvezeromske skupnosti Umbrel-la/Dežnik Haris Tahirović.
"Ogorčeni smo, saj se nestrinjamo, da bi knjigo osintski zgodovini izdala rom-ska zveza. Knjigo je namrečnameravala izdati Zveza dru-štev slovenskih Sintov, kakorsmo se z Diricchardijem tudi
dogovorili. A nas je opeharil.Vse gradivo o naših predni-kih, ki smo ga zbrali v zad-njih letih in to tudi sami fi-nancirali, je Diricchardi pre-prosto ukradel. Čeprav jenaše krvi, se je prodal Ro-
mom. Zato sem tudi zagrozilpo telefonu, da bomo napredstavitev monografije, nakatero sploh nismo bili po-vabljeni, Sinti vseeno prišli.Rekel sem jim, da jo bodopodpisali s krvjo, če jo bodo
izdali. Za svoj prav smo sebili pripravljeni tudi stepsti,"je razložil Boris Horn, pred-sednik Zveze društev sloven-skih Sintov, ki se nimajo zapripadnike Romov. "Knjigonaj kar izdajo brez našeomembe, a zahtevamo, danam Diricchardi vrne ukra-deno gradivo. Na slikah sonaše prababice, ne romske.Gre za našo petstoletno zgo-dovino, ki smo jo do sedajskrivali," je še razložil Horn.
Tahirović je napovedal, dabodo knjigo vseeno izdali vpribližno štirinajstih dneh."Izšla bo brez dela o sloven-skih Sintih, v njej pa bo osta-lo gradivo o avstrijskih Sin-tih, ki izid knjige pozdravlja-jo. Obžalujem, da slovenskiSinti niso podprli svojegačloveka," je dejal. Izid mono-grafije je finančno podprlotudi nizozemsko veleposla-ništvo in Tahirović upa, dazaradi nastalega zapleta nebodo podpore odtegnili.
Avtorja monografije Ri-nalda Diricchardija - Muzgenam ni uspelo priklicati. Vposebni izjavi ob neizidumonografije pa je zapisal, daz začudenjem spremlja do-godke, ki niso v čast sloven-skim Sintom: "Nihče si nemore lastiti avtorstva zadelo, katerega ni avtor. Tomora veljati tudi za sloven-ske Sinte!"
Sinti preprečili izdajo monografije"Rinaldo Diricchardi, avtor napovedane monografije Kraintikhe Sinti Estraiharia, je ukradel gradivo ozgodovini Sintov," zatrjuje predstavnik Sintov Boris Horn.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANCI STERLE z Blejske Dobrave."Rekel sem jim, da bodo knjigo podpisali s krvjo, če jobodo izdali. Za svoj prav smo se bili pripravljeni tudistepsti," je razložil Boris Horn, predsednik Zveze dru-štev slovenskih Sintov."Nihče si ne more lastiti avtorstva za delo, katerega niavtor. To mora veljati tudi za slovenske Sinte!" praviRinaldo Diricchardi - Muzga, avtor monografije Kra-intikhe Sinti Estraiharia.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuMarija (76) in Filip Urh (80) sta doma v lepo urejeni hiši vpredelu Radovljice, ki je malo odmaknjen od strnjenega delanaselja. Filip, ki je bil rojen pod Ratitovcem, se je v življenjuvečkrat selil in tudi med služenjem vojaškega roka je bil izBitole poslan v prekomando v Križe pri Tržiču. Tam je napustno soboto spoznal Marijo, poročila sta se čez štiri leta,leta 1956. Imata tri otroke in osem vnukov, najstarejši je startriintrideset let. Marija je bila večino časa gospodinja in jeskrbela za dom in družino, Filip pa je bil eden prvih obrtni-kov v stroki predelovanja plastike. Pred enajstimi leti stazgradila hišo v novem naselju v Radovljici. Predvsem Mari-ja rada veliko hodi, zato se najmanj trikrat na teden od hišesprehodi do Save in se čez Fuksovo brv poda v Kamno Go-rico. Poleti gresta rada na dopust na otok Krk, jeseni pa seodpravita na trgatev v vasico Slap na Vipavskem. Za dobrokondicijo poleg gibanja poskrbita tudi s prehrano, saj nanjunem jedilniku ni cvrtja, najde pa se veliko zelenjave, ki jopridelata na vrtu. Gorenjski glas ju spremlja že od nekdaj,ko je bila nanj naročena še mama. Filip najprej pregledaosmrtnice, Marija Usode, prebereta pa skoraj čisto celega.Rada se udeležita tudi kakšne Glasove preje.
Bled
Na Bledu o moči prihodnosti
Konec tedna je na Bledu potekal Blejski strateški forum z na-slovno temo Moč prihodnosti. Uvodni govornik, predsednikrepublike Danilo Türk, je naglasil neizogibnost sprememb vEvropski uniji, ki morajo priti od znotraj, v okviru notranjemehke moči civilnih družb, političnih idej in občutka za od-govornost držav. Premier Borut Pahor (na sliki) pa rešitev zaizzive vidi v Združenih državah Evrope. Unija brez močne va-lute ne bo preživela, poleg finančne stabilnosti pa sta po-membni tudi varnost in blaginja, je še dejal Pahor. Okoli šti-risto udeležencev foruma, ki so prišli iz gospodarstva, politi-ke in civilne družbe, sicer pa iz širokega mednarodnega oko-lja, sta nagovorila še zunanji minister Samuel Žbogar in blej-ski župan Janez Fajfar. Blejski forum se ni dotaknil le prihod-nosti Evropske unije, pač pa se je razprava dotaknila tudi Ki-tajske, Balkana in Afganistana. O slednjem je razpravljalatudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. D. Ž.
Matevž Pintar
Prebivalce Blejske Dobra-ve smo vprašali, kako nujnoje potrebna obvoznica mimoLipc in ali ima krajevnaskupnost Blejska Dobravadovolj otroških igrišč, saj ob-čina Jesenice vsako leto
zgradi eno otroško igrišče.Občina Jesenice uvaja loče-no zbiranje odpadkov, zatonas je zanimalo, kako bodosodelujoči ločevali biološkeodpadke.
Večina, 81 odstotkov vpra-šanih, meni, da je obvoznicamimo Lipc nujno potrebna,
osem odstotkov sodelujočihje mnenja, da obvoznica nitako nujna, pet odstotkov pra-vi, da obvoznica mimo Lipcsploh ni nujno potrebna.
Slaba četrtina anketiranihmeni, da ima krajevna skup-nost Blejska Dobrava dovoljotroških igrišč, kar 71 odstot-
kov vprašanih je odgovorilo,da je otroških igrišč premalo.
Enainosemdeset odstotkovsodelujočih bo biološke od-padke odlagalo na lastenkompost, 16 odstotkov vpra-šanih pa bo za ločeno zbira-nje bioloških odpadkov upo-rabljalo zabojnik za biološkeodpadke.
Zahvaljujemo se vsem, kiste si vzeli čas za našo anketo.Če bi želeli Gorenjski glas red-no prebirati, nas lahko pokli-čete v Klicni studio slepih naštevilko 04/51 16 440 in si obnaročilu izberete eno od daril.
Obvoznica, igrišča odpadki Prebivalci Blejske Dobrave pravijo, da potrebujejo obvoznico mimo Lipc,da je premalo otroških igrišč, biološke odpadke bodo pa kompostirali sami.
Boris Horn: "Rinaldo Diricchardi je Sintom ukradel gradivo."
�����������
�������������
���������������
��������
������
������������������������������������ ��!
�"���������"���
���������������#����$��$��
��
������%�
������#�����&����"�����&���������#����$��$��!
������
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
-
3GORENJSKI GLAStorek, 13. septembra 2011 AKTUALNO [email protected]
Marjana Ahačič, Katja Štruc
Bled, Bohinjska Bistrica,Kranjska Gora - Bohinjskituristični delavci so za zdajzadovoljni z izkupičkom po-letne sezone. Do konca julijaso ustvarili od pet do šest od-stotkov več nočitev kot v is-tem obdobju lani. Posebej sestanje izboljšuje v hotelih."Hoteli so bili v prvih sed-mih mesecih povprečno za15 do 20 odstotkov bolje za-sedeni kot leto poprej, hotelJezero je imel v juliju celoindeks 158. Lastniki pravijo,da se vračajo v tista najboljšaleta, kakršno je bilo leto2008 ali celo prej," je pove-dal Klemen Langus, direktorTurizma Bohinj. Letos je si-cer delež slovenskih turi-stov, ki so opravili skoraj po-lovico vseh nočitev v Bohi-nju, rahlo padel, a se je za 16odstotkov povečal delež tujihgostov. "Posebej nas veseli,da se popravlja število gostoviz tradicionalnih trgov, kotso Nemčija, Hrvaška, VelikaBritanija, Belgija, Madžar-ska in Italija."
Na Bledu najbolje junija
"Na Bledu je bila letos do-bra sezona, vsekakor boljšakot lani. Junij je bil sploh do-ber, julij in avgust pa nekoli-
ko boljša kot lani. Zadnji te-den avgusta je bil zaradi sve-tovnega prvenstva v veslanjupopolnoma zaseden in je se-veda tudi popravil avgustov-sko statistiko," je pojasnilaEva Štravs Podlogar, direkto-rica Turizma Bled. Izkupičeksezone je bil približno za dvaodstotka boljši od lanskega."Tuji turisti še vedno pred-stavljajo kar 96 odstotkovnočitev, Slovenci le štiri. Medtujci so prevladovali gostje izItalije, Nemčije in Anglije.Največje povečanje številagostov smo zabeležili pri go-
stih iz Avstrije, Belgije, Ma-džarske, Rusije in ZDA."
Zadovoljni tudi v Kranjski Gori
"V treh poletnih mesecihsmo po prvih ocenah zabele-žili več nočitev kot lani in večkot v letu 2009, z izjemo av-gusta, ki je bil takrat izjemen.Ocenjujemo, da smo imeli ju-nija pet odstotkov več nočitevkot lani in 19 odstotkov večkot v letu 2009. V juliju se ještevilo nočitev povečalo za večkot osem odstotkov v primer-
javi z lani in za deset odstot-kov z letom poprej, avgusta pasmo beležili za šest odstotkovveč gostov kot lani in za devetodstotkov manj kot v izjem-nem letu 2009," je povedaladirektorica LTO KranjskaGora Mirjam Žerjav. Približ-no trideset odstotkov vseh go-stov je bilo domačih, med tu-jimi pa največ Angležev inItalijanov, sledijo Nemci, Bel-gijci in Izraelci. Gostje so si-cer tudi tja, tako kot opažajodrugod po Sloveniji, prišli vvečjem številu, a potrošilimanj kot v preteklih letih.
Dobra turistična sezonaV osrednjih gorenjskih turističnih krajih je bilo letos poleti več gostov kot v enakem obdobju lani,vendar so manj potrošili.
Komenda
Župan Drolec podal dodatna pojasnila
Ker naj bi mediji nekatere njegove izjave na novinarski kon-ferenci razumeli napačno, je župan Tomaž Drolec konectedna v zvezi z izjavo o izplačilu 16 tisoč evrov denacionali-zacijskim upravičencem, ki jih je izplačal iz lastnega žepa inbrez kakršnih koli dokumentov, podal novo izjavo z nekate-rimi dodatnimi pojasnili. "V zvezi z nadaljevanjem zavajajo-čega in neresničnega obveščanja javnosti o odkupu pravicdenacionalizacijskih udeležencev za ustvarjanje pogojevgradnje trgovine in stanovanj sredi Komende, tudi na prav-nomočno denacionaliziranih zemljiščih, smo za zaščito de-dičev denacionalizacijskega upravičenca, Občine Komenda,njenega vodstva, občanov in investitorjev dolžni pojasniti,da imamo v našem arhivu notarsko overjen umik zahtevkaza vrnitev v naravi podržavljenega zemljišča in to s straniedinih zakonitih dedičev nekdanjega veleposestnika Andre-ja Franca Mejača. Umik, ki je po odkupu njihovih denacio-nalizacijskih pravic omogočil takojšnjo izdajo gradbenegadovoljenja, je bil overjen v notarski pisarni Drago Ferligoj.Državljani, ki niso bili udeleženci v tem denacionalizacij-skem postopku, seveda z njim ne morejo biti neposrednoseznanjeni, zato je njihovo vključevanje v prispevek neko-rektno in neprofesionalno," je zapisal župan. J. P.
Škofja Loka
Za Nunski vrt štiristo tisočakov
Občina Škofja Loka je v začetku septembra prejela sklep vlad-ne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko(SVLR) za sofinanciranje parkirišča Nunski vrt. Vrednost celo-tnega projekta znaša 963 tisoč evrov, vladna služba bo pri-maknila 417 tisoč evrov, in sicer letos 304 tisočake, v letu 2012pa še 113 tisoč evrov. Gre za sredstva za sofinanciranje občin.Na Nunskem vrtu trenutno intenzivno potekajo gradbenadela: zemeljska dela so že skoraj povsem pri koncu, vodovodje bil obnovljen v celoti, stabilizirana je bila tudi brežina. V pri-hodnje bo sledila utrditev terena ter gradnja meteorne kanali-zacije in drenaže na spodnjem platoju parkirišča. D. Ž.
Vodice
Svetnica Aleksandra Velkovrh odstopila
Aleksandra Velkovrh iz Zapog, glavna inšpektorica RS zaokolje in prostor, ki je bila na jesenskih volitvah izvoljena vobčinski svet, ni več svetnica. Potem ko je Služba vlade RSza lokalno samoupravo in regionalno politiko že januarjapodala mnenje o nerazdružljivosti teh dveh funkcij, občin-ska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjapa na seji 1. septembra o tem ni bila enotna, je AleksandraVelkovrh prejšnji ponedeljek nepreklicni odstop z mesta ob-činske svetnice podala sama. J. P.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Simon Šubic
Kranj - Posvet o dimnikarskislužbi, ki ga je včeraj v Kra-nju pripravila Razvojnaagencija Zgornje Gorenjske,je naletel na zelo slab odziv,saj so se ga od vabljenih vsehgorenjskih občin udeležili lepredstavniki občin Kranj, Tr-žič in Preddvor ter predstav-nik ministrstva za okolje inprostor. Direktor Razvojneagencije Zgornje GorenjskeStevo Ščavničar je uvodomadejal, da bo morala državaskrbno pretehtati, kaj je pri-mernejše - podeljevanje kon-cesij ali liberalizacija trga. Obmorebitni vrnitvi pristojnostipodeljevanja koncesij na ob-čine bo po njegovem trebaposkrbeti, da bodo občineimele dober pregled nad ka-drovsko ustreznostjo dimni-karskih podjetij, na kar jeopozoril tudi Marko Hočevariz Mestne občine Kranj.
"Najbolj narobe je, da dimni-karska podjetja, ki evidentnokršijo predpise, niso kazno-vana," je dejal Ščavničar.
Predsednik civilne iniciati-ve Dimnik Tone Kristan jeponovil, da je treba takoj raz-veljaviti obstoječo zakonoda-jo, dimnikarsko dejavnost pa
v celoti liberalizirati in jo pre-nesti na občine, ki naj pode-lijo potrebnemu številu obrt-nikov dovoljenja za opravlja-nje dimnikarske dejavnosti."Državni organi in zavaroval-nice naj tudi uredijo predpi-se, ki bodo sankcionirali kr-šilce," je še dejal. "Pravica do
izbire dimnikarja je pogoje-na z dolžnostjo in odgovor-nostjo občana, ki bo sankcio-niran, če ne skrbi ustreznoza svoje dimnike in kurilnenaprave. Tu bi morale boljedelovati inšpekcijske služ-be," je pripomnil tržiški žu-pan Borut Sajovic.
Vito Lojk z Ministrstva zaokolje in prostor je razložil,da pripravljajo spremembeuredbe o dimnikarski službi,s katerimi naj bi prekopiralinemški model, ki uvaja ele-mente trga, saj tam serviser-jem kurilnih naprav podelju-jejo licence, dimnikarji paobčasno nadzirajo kvalitetodela imetnikov licenc. Po-udaril je še, da bo novo ure-ditev možno uvesti šele popoteku koncesijskih pogodb(zadnje potečejo leta 2019),do tedaj pa je treba kakovostdimnikarskih storitev dvigni-ti na podlagi obstoječe zako-nodaje.
Slab nadzor največja težavaNajvečji problem izvajanja dimnikarske službe je slab nadzor nad njenimi izvajalci, je glavna ugotovitev včerajšnjega posveta o dimnikarski službi.
Delež slovenskih turistov, ki so opravili skoraj polovico vseh nočitev v Bohinju, je letosrahlo upadel, a se je za šestnajst odstotkov povečal delež tujih gostov. / Foto: Gorazd Kavčič
Tone Kristan / Foto: Gorazd Kavčič Vito Lojk / Foto: Gorazd Kavčič
-
4GORENJSKI GLAS
torek, 13. septembra [email protected]
10 % popust za naročnike GG
Naročniki, ki se boste odločili za počitnice s Kompasom, boste z odrezkom naročniške številke deležni 10-odstotnega
popusta pri naslednjih aranžmajih:
ŠIBENIKHotel Jure 4*, polpenzionŽe od 44 EUR/os/dan2+1 otrok do 12. leta brezplačno, 2+2dva otroka do 12. leta brezplačno.Minimalno število nočitev: 3Možnost letalskega prevoza.
OTOK KRK, PUNATHotel Park 3*, all inclusive + ttŽe od 36 EUR/os/danDva otroka do 7. leta brezplačno.
TROGIRHotel Medena 3*, polpenzionŽe od 29 EUR/os/dan2+1 otrok do 7. leta brezplačno, 2+2dva otroka do 7. leta brezplačno.Minimalno število nočitev: 5Možnost letalskega prevoza.
MEDULINHotel Holiday 3*, all inclusive + ttŽe od 34 EUR/os/danOtroci do 12. leta 50 % popust.Minimalno število nočitev: 3
Informacije in prijave:Kompas Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/20 14 261
Kompas Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/51 11 770
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Urša Peternel
Jesenice - Kot smo izvedelina Občini Jesenice, na uprav-no enoto še niso posredovalivloge za izdajo uporabnegadovoljenja za novo vzhodnotribuno v dvorani Podmeža-kla. Petra Dečman, vodja od-delka za družbene dejavno-sti in splošne zadeve ObčineJesenice, je pojasnila, da so vpreteklih mesecih potekalerazlične aktivnosti. Tako somed drugim zgradili novozunanje stopnišče, za kar jetreba izdelati projektno do-kumentacijo, na podlagi ka-tere bo možno posredovativlogo za izvedbo tehničnegapregleda. Šele po uspešnoopravljenem tehničnem pre-gledu bodo lahko zaprosiliza uporabno dovoljenje.Kdaj bodo torej novo tribunos 1468 sedeži lahko odprli innanjo spustili hokejske nav-dušence, še ni mogoče na-povedati. Vsekakor pa morabiti do leta 2013, ko bodo Je-
senice gostile predtekmova-nja evropskega prvenstva vkošarki, dvorana Podmeža-kla v celoti urejena. ObčinoJesenice kot investitorko pri-hodnje leto čaka še večji za-logaj: zamenjava strehe nadvorani, ob tem pa še uredi-
tev razsvetljave, prezračeva-nja in dodatnih sedežev.Naj spomnimo: vzhodnatribuna je bila odprta le naeni hokejski tekmi v lanskisezoni, nato pa je inšpekci-ja - ker je bila tribuna brezuporabnega dovoljenja - za-
prla celotno halo Podmeža-kla. Občina Jesenice je natopridobila ustrezna dovolje-nja za stari del dvorane,medtem ko so se postopkiza uporabno dovoljenje zanovo vzhodno tribuno očit-no zavlekli.
Nova tribuna še vedno zaprtaOb začetku nove hokejske sezone je nova vzhodna tribuna v športni hali Podmežakla še vedno zaprta.
Novo zunanje stopnišče ob hali Podmežakla je zgrajeno in čaka na tehnični pregled.
Marjana Ahačič
Rateče - Prvi planinci so seiz Rateč proti tromeji medItalijo, Avstrijo in Sloveni-jo v nedeljo odpravili ženavsezgodaj zjutraj, kolonepohodnikov pa so se protivrhu 1509 metrov visokePeči vile še vse do zgod-njega popoldneva. Čudovitzgodnjejesenski dan je na-mreč letos na tradicional-no, tokrat že 32. zaporednosrečanje na Tromeji pri-vabil rekordno število pla-nincev.
Tudi letos so organizator-ji - na slovenski strani je toTuristično društvo RatečePlanica, na italijanski turi-
stično društvo Trbiž in naavstrijski Podklošter - zaudeležence srečanja pripra-vili pester zabavni programin tradicionalno ponudbohrane. "Fizične meje meddržavami so v več kot trehdesetletjih, kar poteka sre-čanje, k sreči izginile, aostale so drugačne, tistemeje, ki si jih postavljamo vglavah. In tudi te želimo stovrstnimi srečanji podira-ti," je dejal predsednik TDRateče Planica Jože Brudar."Gre za srečanje treh naro-dov in treh kultur, kjer sisproščeno lahko marsikajpovemo."
Točno opoldne so se tuditokrat prav na vrhu Peči sre-
čali in si simbolično podaliroke tudi župana KranjskeGore in Trbiža Jure Žerjav
in Trbiža Renato Carlantoniter podžupan PodkloštraReinhart Antolisch.
Tisoči pohodnikov na tromejiLepa zgodnjejesenska nedelja je na že 32. srečanje na Tromeji tudi letos privabila številne pohodnikeiz Italije, Avstrije in Slovenije.
Marjana Ahačič
Lesce - Družina Vovk, ki najbi se iz stare stavbe tik obvzletno-pristajalni stezi ob le-škem letališču izselila že predpoletjem, se počasi vendarlepripravlja na selitev v novo-zgrajeni objekt ob Hraški ce-sti v Lescah. Kot so povedalina občinski upravi v Radovlji-ci, so Vovkovi zaradi pripravna selitev že prevzeli ključ sta-novanjske hiše. "Izveden je
bil tehnični pregled za komu-nalne priključke. Pogoji zadejansko preselitev pa bodoizpolnjeni po pridobitvi upo-rabnih dovoljenj za nado-mestna objekta in podpisumenjalne pogodbe, ki jo jeobčina predložila Vovkovim vdopolnitev. Občina je z Vov-kovimi dogovorjena, da upo-rabni dovoljenji pridobi do19. novembra letos," so pojas-nili na Občini Radovljica."Ključ sva prevzela, ker je v
našem interesu, da vzdržuje-mo, zavedamo se namreč, daza hišo in vrt nihče ne bo skr-bel tako kot midva. Urejavavrt in zračiva prostore, poseb-nih priprav na selitev pa še ni,ker moramo najprej podpisa-ti menjalno pogodbo. Rok se-litve se zato, kot kaže sedaj,prenaša na leto 2012," je po-vedala Marija Vovk, ki še do-daja, da je bil ta rok doslej po-daljšan že trikrat. "Dvakrat zizvajalcema, za katera lahko
rečem, da sta bila oba dobrapartnerja, tretjič pa rok podalj-šujemo z občino, ki ji, kotkaže, ni uspelo pravočasnopridobiti potrebnih dovoljenj.Jasno pa je, da dokler nisourejeni čisto vsi papirji, negremo nikamor. Ko bomopreseljeni, namreč nočemnikoli več v staro hišo. Intudi na občino ne," odločnododaja Vovkova, ki jo, kotpravi, ljudje redno sprašuje-jo, koliko odškodnine je žedobila zaradi podaljševanjarokov za selitev. "Niti evrane, zato upam, da bo vseskupaj čim prej za nami."
Vovkovi že skrbijo za hišo
Župan Kranjske Gore Jure Žerjav (drugi z leve) ter županTrbiža Renato Carlantoni in podžupan Podkloštra ReinhartAntolisch (zadnji in predzadnji z desne).
Jože Košnjek
Strahinj - V spomin na smrt24 borcev II. bataljona Kokr-škega odreda, ki so ga po šte-vilu močnejši in bolje oboro-ženi Nemci 13. in 14. sep-tembra 1942 zaradi izdajeobkolili v Udin borštu, je bilav nedeljo pri spomeniku vStrahinju proslava. Številneudeležence je najprej nago-voril Lojze Podgoršek, pred-sednik Zveze borcev za vred-note NOB Naklo, ki je orga-nizator proslave, slavnostnagovornica pa je bila podžu-panja Mestne občine KranjNada Mihajlovič. V govoru jeošvrknila tiste, ki bi radi pre-navljali in pisali zgodovino sskrunjenjem in negiranjem
narodnoosvobodilnega bojain prikazovanjem sodelavcevokupatorja kot osvobodite-ljev domovine. Izrazila je po-nos, da je bil tudi njen očepartizan in da se vedno večmladih zavzema za spošto-vanje tradicije NOB. Govorje sklenila z ugotovitvijo, daje elita brez sramu poskrbelale zase, ne pa za pravičnostin socialno varnost vse druž-be. Čas je, da strokovnjaki inpolitiki levega in desnega po-litičnega pola presežejo ideo-loške okope in začnejo delativ korist vseh. V kulturnemprogramu so sodelovaliučenci osnovne šole Nakloin pevci moškega pevskegazbora Triglav iz Dupelj podvodstvom Nade Kranjčan.
Elita je brez sramuposkrbela le zase
Nedeljska slovesnost pri spomeniku v Strahinju
Radovljica
Spominska slovesnost ob grobnici borcev
Krajevni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOBRadovljica je tudi letos pripravil spominsko slovesnost obobletnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča insoborcev iz Cankarjevega bataljona leta 1942. Tako so sepretekli petek Radovljičani zbrali na tradicionalnem srečan-ju v grajskem parku ter se ob partizanskih pesmih in branjuodlomkov iz partizanske poezije spomnili dogodkov izpredskoraj sedemdesetih let. Kot vsako leto je na slovesnostisodelovala častna straža slovenske vojske, predstavnikaZveze združenj borcev za vrednote NOB pa sta kspomeniku padlim borcem položila cvetje in venec. M. A.
-
5GORENJSKI GLAStorek, 13. septembra 2011 [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - Veliko Kranjčanov,pa tudi gostov se je minulipetek, natanko 81 let po smr-ti bazoviških junakov Ferdi-nanda Bidovca, Frana Maru-šiča, Zvonimirja Miloša inAlojza Valenčiča, ki so bili 5.septembra 1930 na prvemtržaškem procesu obsojenina smrt in dan kasnejeustreljeni, zbralo pri najsta-rejšem protifašističnem spo-meniku v kranjskem Prešer-novem gaju.
V spomin na štiri hrabrefante so predstavniki Mest-ne občine Kranj, Odbora zaproslavo bazoviških juna-kov pri Narodni in študijskiknjižnici v Trstu, Slovenskekulturno gospodarske zve-ze in Sveta slovenskih orga-nizacij, Stranke slovenskeskupnosti, društva TIGR in Območnega združenjaborcev NOB kranjskega območja položili vence obspomenik, zbrane pa je naj-prej pozdravil kranjski žu-pan Mohor Bogataj in pou-daril, da so samo dva mese-ca kasneje v Kranju odkriliprvi začasen spomenik ba-zoviškim žrtvam, leto dnikasneje pa pravi zidan spo-menik, ki stoji še danes.
"Bazoviški junaki so žrtvo-vali svojo sedanjost za našobodočnost, za pravico, zaspoštovanje, enakost, mir, zasvobodo. Za te ideale je daro-valo svoja življenja še tisočedrugih Slovencev: partiza-nov, upornikov, ki niso klo-nili svinčenemu mraku, ki jetlačil našo zemljo. Verjeli sov svobodo, zanjo so se borili,zanjo so padli. Žrtvovali sosvoja življenja, da lahko miživimo v luči svobode. Obtem spominu, ob tem prvem
antifašističnem spomenikuv Evropi je prav, da se spom-nimo tudi na vse tiste, ki sose pred dvajsetimi leti žrtvo-vali za iste ideale: za našo dr-žavo, za svobodo, za mir," jeob spomeniku poudaril slav-nostni govornik, župan obči-ne Repentabor Marko Pisaniin dodal: "Ni miru brez svo-bode. Za svobodo se mora-mo zavzemati vsak dan.Naša svoboda ni mogoča, čeni svobode, spoštovanja inenakopravnosti za vse ljudi
različnih narodnosti, različ-nih misli, ki z nami sobivajo,ki si pri nas skušajo ustvaritisvojo bodočnost ter skupaj z nami ustvariti evropskoprihodnost."
Slavnostni govornik Mar-ko Pisani je spomnil tudina desetletnico sprejetja zaščitnega zakona za slo-vensko jezikovno manjšinov Italiji, pa tudi na dejst-vo, da se zamejski Slovenciše vedno morajo boriti zasvoje pravice.
Ni svobode brez spoštovanjaNa to dejstvo je na spominski svečanosti ob obletnici smrti bazoviških junakov in ob osemdesetletnicipostavitve spomenika v Prešernovem gaju v Kranju spomnil župan občine Repentabor Marko Pisani.
Reliable. No matter what.www.dacia.siDacia Sandero Stepway vam poleg izjemne zanesljivosti, katero potrjujejo raziskave med njegovimi navdušenimi kupci, lahko nudi še brezskrben užitek v udobju. Nadgradite si ga s paketom udobja po promocijski ceni 111 €, ki vsebuje prtljažno korito, tekstilne tepihe in sredinski naslon. Ta ugodna in udobna ponudba traja le v mesecu septembru in oktobru. Preverite tudi ostale promocijske paketne ponudbe pri najbližjem pooblaščenem prodajalcu vozil Dacia.*Velja s pogoji preko Dacia financiranja. **Velja ob izpolnitvi prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km.
DACIA SANDERO STEPWAY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 5,0 - 7,3 l/100 km. EMISIJE CO2 : 130 - 169 g/km.
Slika
Slika
jSl
ika j
Slika
jSl
ika j
ka j
ka j
Slika
Sl
ika
kakaklikSlik
Slik
Sli
Sli
Slikkk
Slii
SSo
e sim
boooe s
imbo
e sim
bosim
bosim
boe s
imbo
e sim
bom
bosim
boe s
imbo
simbo
simbo
simbo
simb
simb
simb
sna
Rena
Rea
Reeea
Rena
.Re
lna. R
eRena
Rena
Rena
Rena
. ReReeRe
naReeRe
lna. R
ena
. Re
na. R
elna
. Re
lna. R
ena
Rena
. Re
. Re
lna. R
e. R
ena
. ReR
na. R
ea.
Re
na. R
lna. R
lna. R
lna. R
naaaalnlNNNNN
nault
NNna
ult NNNt Nlt N
nault
NNna
ult N
ault
Nau
lt N
nault
Nna
ultna
ultna
ult
nault
na
ultultna
ultttultault
naultlt
naull
naulaululaulu
naua
san S
san Sn
san
sanaaasaasasass
ass
aaaaiss
aiss
aasaassaaa
issa
issasssssss
loven
ijen
ijlov
end.
o.o.a,
d.o.
a, d
.o.o.,
Dunn
o., D
oajs
ka 2
ajskaka
2, 15
11 15
112,
151111
2, 15
1555Lju
blj L
jublj
Ljublj
Ljublj
Ljub
lj L
jubLjujj LjL
ana.anaanananaana
ana
Poletna brezskrbnost. Za vedno!žžžžeee zzzzzzzzzzaaaaaaaaaaaaa 9999999999999999.....444444444444444000000000000000 €€€€€€€**
Letos mineva osemdeset let, odkar v Prešernovem gaju stoji najstarejši protifašistični spomenik, v spomin na bazoviške žrtve pa so ob petkovi obletnici položili vence. / Foto: Gorazd Kavčič
Škofja Loka
Danes odpirajo obnovljen vrtec Rožle
Danes v Frankovem naselju v Škofji Loki odpirajo prenovljenoenoto vrtca Rožle. V dveh sodobno opremljenih oddelkih vrtcabo dovolj prostora za 28 otrok prve starostne skupine. Investi-cija je obsegala celovito preureditev kletne etaže stanovanjske-ga bloka Frankovo naselje 61, kjer so bili pred dvema desetlet-jema že urejeni prostori za predšolsko vzgojo. Uredili so dveigralnici, razdeljevalno kuhinjo, nove sanitarije in garderobe,naredili izolacijo, zunaj pa tudi igrišče. V obnovo vrtčevskeenote Rožle je občina Škofja Loka vložila okoli sto tisoč evrov,v novo opremo pa še okrog dvajset tisoč evrov. D. Ž.
Šenčur
Obnova strehe na domu krajanov
Prejšnji teden so začeli menjati strešno kritino na Domukrajanov Šenčur. Kot je povedal vodja oddelka za prostorskoin komunalno dejavnost Občine Šenčur Aleš Puhar, bo ob-nova strehe stala 41 tisoč evrov, v prihodnjih letih pa sebodo posvetili še obnovi fasade in zamenjavi oken. S. Š.
Kranj
Ustanovili bodo Univerzo za tretje življenjsko obdobje
Na Ljudski univerzi Kranj (LUK) bodo v sredo ob 16. uri od-prli vrata Univerzi za tretje življenjsko obdobje. "Predstav-ljam si jo kot zametek centra za kvalitetno bivanje in življenjestarejših v kranjski občini. Ne nazadnje je tak center zapisanin potrjen tudi v strategiji Mestne občine Kranj," je povedalaDarja Kovačič, direktorica LUK, in dodala, da bodo že v za-četku ponudili obsežen program s področja učenja tujih jezi-kov, računalništva, umetnostne zgodovine, risanja, estetike,zdrave prehrane, zdravja, razgibavanja po metodi Feldenkre-is, potovanj po Sloveniji in tujini ... "Udeleženci bodo samipovedali, kaj in koliko si želijo, mi jim bomo prisluhnili terdali predavatelja in opremo," je poudarila Kovačičeva. S. K.
Danica Zavrl Žlebir
Jezersko - Vida Slivniker,Milena Gregorčič, Tone Se-ifert iz Ljubljane, Veljko To-man z Rakitne ter zakoncaEde in Buba Posa z Blatne-ga jezera na Madžarskem,so bili udeleženci prve sli-karske kolonije na Jezer-skem. Za začetek je odziv šeskromen, pravi Milan Milo-šič iz Gostišča ob jezeru, kije skupaj z Rokom Teulomiz hotela Planinka in občinoJezersko pobudnik (in pod-pornik) kolonije. "Želimo,da se v prihodnje slikarsko
srečanje razvije in da bo vnaš kraj prišlo še več likov-nih umetnikov. To podpiratudi župan občine JureMarkič," je povedal Milošič.Organizatorka srečanja, kiso mu umetniki sami nade-li malce dvoumno ime Sli-karski bal Jezersko 2011, jeslikarka Vida Slivniker izLjubljane, kot sama pravi"na četrt Jezerjanka". Po-budnikom se je zdelo sim-
patično, da v njihovi srediživi slikarka, in so jo upora-bili kot "zvezo", ki lahko naJezersko pripelje tudi drugeslikarje. "Za začetek nas ješest. To je poskus, da Jezer-jane pripravimo tudi na kajveč," je dejala umetnica. NaJezerskem je obilo lepihmotivov, pravi slikar VeljkoToman, ki veliko hodi poslikarskih kolonijah, na Je-zerskem pa je prvič. "Vsakod nas portretira ta kraj nasvoj način, tako je Jezerskodobilo več različnih upodo-bitev. Če se bo kolonija pri-jela, bo tega še več. To kraj
poživi in oplemeniti," praviToman. Tone Seifert pa Je-zersko pozna iz svoje mla-dosti, ko je prihajal na obiskh Kropivnikom in že takratna risbah upodabljal ta kraj.Tudi on o tukajšnjih moti-vih govori v presežnikih.Slikarja sta svoji slikarskistojali postavila ob jezeru,medtem ko so slikarki inmadžarski par tokrat ustvar-jali bolj ateljejsko.
Portretirali so JezerskoMinuli teden so na Jezerskem priredili prvoslikarsko kolonijo. Šest slikarjev, dva tudi ssosednje Madžarske, je slikalo jezerske motive.
Slikar Veljko Toman je svoje slikarsko stojalo postavil obPlanšarskem jezeru.
-
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Predstavil jenove vodje občinskih oddel-kov, občinsko upravo pa bo-sta poslej dvotirno vodiladirektorica Špela Justin, si-cer vodja finančne službein proračuna, ter izvršni di-rektor Igor Juričan. Sicerpa so loški svetniki tokratpotrdil rebalans letošnjegaproračuna z dopolnili svet-nikov, naj se 25 tisoč evrovpreusmeri s parkiriščaNunski vrt v javni loški vo-dovod. Za Nunski vrt so si-cer dobili nekaj čez štiristotisočakov nepovratnih sred-stev. Ne bo pa nepovratne-ga evropskega denarja zagradnjo širokopasovnegaomrežja, vrednega dobrihpetsto tisoč evrov, zato je taprojekt izpadel iz letošnje-ga proračuna.
Po drugem branju so spre-jeli tudi poslovnik občinske-ga sveta, h kateremu je svet-nik Igor Draksler (SLS) s so-podpisniki predlagal petamandmajev. Dva so tudipotrdili, med njimi tistega,naj se ne omejuje pravicasvetnika do postavljanjavprašanj ali pobud. Prvotnipredlog je namreč predvide-val, da na seji lahko postavinajveč tri vprašanja, pa še tanaj bi pisno predložil občin-ski administraciji. Svetnikiso dopolnili tudi odlok oškofjeloških vrtcih, in sicerzaradi odprtja nove enote vBukovici, kjer sta dva novaoddelka v prenovljenihprostorih kmetijske zadru-ge. Spremenili so tudi sklepglede parkirnega režima prizdravstvenem domu, kjerbo parkiranje ob sobotahbrezplačno, medtem ko od
ponedeljka so petka že odavgusta po prvih dveh brez-plačnih urah za vsako na-daljnjo uro parkiranja pla-čujejo po 50 centov. Dogo-vorili so se tudi o pripadajo-čih funkcionalnih zemljiš-čih k osmim blokom naPartizanski cesti. Niso patokrat prisluhnili poročilumedobčinskega inšpektora-ta, kajti poročevalca, medob-činskega inšpektorja, ni bilona sejo. Slišali pa so poroči-lo o tem, kako potekajo delana poljanski obvoznici. Delav predoru in na odseku odpredora proti Zmincu zasta-jajo zaradi težav gradbeni-kov, na Suhi pa sedaj pote-kajo nemoteno. Zaradi skrbitamkajšnjega prebivalstva,da bo vas zaradi obvoznicepoplavno ogrožena in dabodo zaradi dodatnega pro-meta okoliške ceste bolj
obremenjene, pa so se odlo-čili za več omilitvenih ukre-pov. Občinski svet je občin-ski upravi naložil, da poskr-bi za dodatne protipoplavneukrepe na vplivnem območ-ju poljanske obvoznice (odSotočja do Suškega mostu)in v zvezi s tem prednostnoza razširitev okna Suškegamostu vzporedno z gradnjopoljanske obvoznice. Hkratiji tudi nalaga dodatneprometno-tehnične ukrepe,ki bodo imeli pozitivneučinke na varnost in pretoč-nost prometa, manjšo obre-menitev drugih cest termanjšo onesnaženost inhrup na vplivnem območjupoljanske obvoznice. Svetni-ki pa so podprli še dodatensklep, da se v času gradnjena Suhi zagotovi dodatna lo-kalna povezava od novegapodvoza proti suški cerkvi.
Seja z dvema odmoromaPred septembrsko sejo občinskega sveta, ki so jo zaradi posvetovanja svetniških skupin prekinili zdvema odmoroma, je župan Miha Ješe predstavil novo vodstvo občinske uprave.
6GORENJSKI GLAS
torek, 13. septembra [email protected]
Boštjan Bogataj
Škofja Loka - Medpodjetni-ško izobraževalni center priŠolskem centru Škofja Loka(MIC) vse do začetka grad-nje konec junija raste z veli-ko hitrostjo, saj je pritličjeobjekta že skoraj zgrajeno,do konca leta bo vidna silhu-eta. "Že ob podpisu pogod-be so bili izvajalci vpeljani vdelo in so začeli delati. Takosmo želeli pohiteti, saj smoprej leto dni izgubili zaradipridobivanja gradbenegadovoljenja," pravi MartinPivk, direktor šolskega cen-tra. Šole in dvorana na Pod-nu so bile v preteklosti več-krat poplavljene, zato bomorala Občina Škofja Lokado odprtja MIC ob Sorizgraditi protipoplavni na-sip. Investicija v MIC je si-cer vredna 3,1 milijona ev-
rov, od tega Evropski skladza regionalni razvoj prispe-va 2,5 milijona, preostaliznesek so v šoli zagotoviliskupaj z donatorji. "Dijakiin drugi uporabniki bodo vnovem centru pridobili zna-nje na sodoben način. Tako
smo predvideli, da bomolahko v učilnico zapeljalitudi avtomobil in se bodolahko učili na konkretnemprimeru. To jim bo daloprepotrebno praktično zna-nje," pojasnjuje Pivk. MICne bo namenjen le dijakom,
ampak tudi izobraževanjupodjetnikov in delavcev izgospodarstva, s tem pa šolaišče tudi tesnejše vezi z go-spodarstvom. Gradnja bozaključena čez leto dni,opremljenega pa naj bi od-prli v letu 2013.
Pritličje MIC že skoraj nared
Gasilstvo nekoč vprenovljeni zbirkiV Tržiškem muzeju je na ogled prenovljena gasilska zbirka. Med drugim so razstavljeniožgani kosi ostrešja Gustlnove hiše iz požara vTržiču pred dvestotimi leti.
Boštjan Meglič je restavriral gasilsko brizgalno iz leta 1899.
Suzana P. Kovačič
Tržič - Eden od zanimiviheksponatov, ki ima osrednjemesto v prenovljeni gasilskizbirki v Tržiškem muzeju, jegasilska brizgalna iz leta1899, izdelana v Strojni to-varni in livarni v Ljubljani."Črpalko smo dobili iz Lomapod Storžičem od tamkajš-njega prostovoljnega gasil-skega društva. Z gasilskobrizgalno so pred 112 leti žekvalitetno prečrpavali in briz-gali vodo za gašenje," je pove-dal Boštjan Meglič, konserva-tor restavrator tehniške de-diščine v Tržiškem muzeju,ki je restavriral gasilsko briz-galno. Z nasveti mu je poma-gal Tadej Brate, dober pozna-valec zgodovine tehnike intehniške dediščine pri nas."V obnovo gasilske brizgalnesmo vložili približno 1700delovnih ur," je dodal Meglič.
Prostor v Tržiškem muze-ju je premajhen in preveč jetudi vlažen za postavitevprek štiri tisoč gasilskih eks-ponatov, dokumentov, koli-kor jih sicer imajo v muzeju.Na ogled so stara angleškačrpalka iz leta 1933, ki jo jeuporabljalo tovarniško pros-tovoljno društvo v tovarniRuno in so jo izdelali v Wat-fordu v Angliji. Na ogled sotudi ročne pretočne gasilske
črpalke, ročno gasilsko orod-je in oprema, stare čelade,zaščitne kovinske polknice."Takšne polknice vidimo nanekaterih stavbah še danes.So značilnost Tržiča, kot var-nostni ukrep so jih začeli na-meščati po velikem požaru z29. na 30. marec pred dve-stotimi leti," je pojasnil Me-glič. Iz tega požara so v mu-zeju razstavili ožgane koseostrešja Gustlnove hiše. Vzbirki je tudi častna sekiraJosipa Dorniga, prvega možadruštva Požarne brambe Tr-žič, ustanovljenega 1883.
Tržiški muzej je lokalne-ga pomena, Boštjan Megličje povedal, da si prizadevajo,da bi dobil status državnegapomena: "Na leto si muzejogleda od štiri do pet tisočobiskovalcev. Če zraven pri-štejemo še vse, ki koristijostoritve muzeja - od fotodo-kumentacije, specialneknjižnice do galerijske dejav-nosti in pomoči dijakom inštudentom pri raziskoval-nem delu - se ta številkapovzpne na približno osemtisoč." Nova zgodba pa seplete v Tržiškem muzejutudi z opremljeno zobnoambulanto. Samo usedete sena starinski stol, pa boste po-doživeli vso zgodbo, kako jebilo pri zobozdravniku ne-koč ...
Preddvor
Ob jubileju novo vozilo in motorna brizgalna
Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor, ki letos praznuje115-letnico delovanja, je prvo septembrsko soboto pripraviloosrednjo slovesnost ob jubileju. Številne zbrane gasilce indomačine sta nagovorila župan občine Miran Zadnikar terpredsednik društva Marko Bohinec. Gasilci so ob tej pri-ložnosti prevzeli novo vozilo za prevoz gasilcev in motornobrizgalno, ki ju je blagoslovil preddvorski župnik MihaLavrinec. Društvo je ob prazniku organiziralo tudi 24. tek-movanje voznikov gasilskih vozil. Sodelovalo je petdesettričlanskih ekip. V kategoriji manjša gasilska vozila, ki lahkosprejmejo do tisoč litrov vode, je zmagalo PGD Predosljepred tretjo ekipo Preddvora in Mengšem. V kategoriji vozil,ki sprejmejo do 2500 litrov vode, je bila najboljša drugaekipa Podbrezij pred prvo ekipo Podbrezij in Naklega. V ka-tegoriji gasilskih vozil z več kot 2500 litrov vode, imenovanitudi kraljeva disciplina, pa je zmagala druga ekipa PGDBorovnica pred prvo ekipo Borovnice in Kropo. J. Ku.
Ribčev Laz
Eko patrulja na Bohinjskem jezeru
Društvo Alpe Adria Green je v nedeljo, 4. septembra, izve-dlo eko patruljo na obali Bohinjskega jezera. Ugotovilo je,da so parkirišča urejena in ustrezno označena, prav tako potdo obale. Opazili so table, ki opozarjajo sprehajalce, naj nehodijo po travniških površinah, in ugotovili, da jih nekaterisprehajalci ne upoštevajo. Pohvalili so koše za smeti in ke-mična stranišča, postavljena ob obali, ki so - oblečena v les- nevsiljiva za okolico. Obala je urejena in očiščena. Opazilipa so nekaj območij, kjer se razrašča japonski dresnik, če-mur bi bilo treba nameniti posebno pozornost. K. Š.
Foto
: Tin
a D
okl
Ob novi motorni brizgalni: župan Miran Zadnikar,predsednik društva Marko Bohinec, župnik Miha Lavrinecin starosta preddvorskih gasilcev Ivan Hočevar
Gradnja Medpodjetniško izobraževalnega centra poteka po načrtih. / Foto: G. K.
Foto
: arh
iv P
GD
Pre
ddvo
r
-
7GORENJSKI GLAStorek, 13. septembra 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Skupina Triglavje v letošnjem prvem polletjuustvarila 34,1 milijona evrovčistega dobička, to je devet-deset odstotkov več kot v pri-merljivem lanskem obdobju,in je na dobri poti, da prese-že za letos načrtovani dobi-ček v znesku 54 milijonov ev-rov; hkrati je v tem obdobjuobračunala za 1,3 odstotkamanj zavarovalnih in sozava-rovalnih premij. Kot je obtem poudaril Matjaž Rako-vec, predsednik uprave Zava-rovalnice Triglav, je upadzbrane premije posledica te-žavnih razmer v gospodar-stvu, kjer predvsem visokabrezposelnost in težave vgradbeništvu omejujejo pov-praševanje po nekaterih za-varovanjih, pa tudi strateškeodločitve, da ne branijo trž-nega deleža za vsako ceno,ampak se bolj posvetijo do-bičkonosnosti. K dobremuposlovnemu rezultatu so po-leg ugodnih vremenskih raz-mer v prvem četrtletju pri-spevali tudi varčevalni ukre-pi, s katerimi so zmanjšaliobratovalne stroške za 1,1 od-stotka. Za zavarovalnico sozelo pomembne tudi razme-re na kapitalskih trgih, sajima večino denarja v finanč-nih naložbah. Čeprav so vo-dili konzervativno naložbenopolitiko, so v prvem polletjumorali trajno oslabiti finanč-na sredstva v višini 16 milijo-
nov evrov. "Napovedi kažejo,da bodo razmere na trgih,kjer poslujemo, ostale dokonca leta negotove, kar boše naprej omejevalo rast ob-sega poslovanja," je dejal Ra-kovec in dodal, da bodo viso-ko zastavljene poslovne ciljeposkušali doseči z zniževa-njem stroškov, selekcijo port-felja, s prenovo in razvojemzavarovanj, boljšim upravlja-njem tveganj in s premišlje-no naložbeno politiko.
Vodilna družba skupine,Zavarovalnica Triglav, je vprvem polletju obračunala396,1 milijona evrov kosma-te zavarovalne in sozavaro-valne premije, kar je 3,4 od-stotka manj kot v enakemlanskem obdobju. Pri pre-moženjskih zavarovanjih, kipredstavljajo skoraj tri četrti-ne zavarovanj, je bil upad3,7-odstoten, pri življenjskihpa 2,5-odstoten. Večjih škod-nih dogodkov v prvem pol-letju ni bilo. Čisti dobiček jeznašal 30,4 milijona evrov inje bil za petino višji kot v lan-skem prvem polletju.
Zbrali manj premije, ustvarili višji dobičekSkupina Triglav je v letošnjem prvem polletjuzbrala za 1,3 odstotka manj premije, a ustvarila90 odstotkov več čistega dobička.Boštjan Bogataj
Otoče - Iskra Instrumenti, kiletos praznuje petdeset letdelovanja, spada v skupinoIskra MIS, ki je uspešno ininovativno podjetje, znanopo proizvodnji kondenzator-jev, nizkonapetostne stikalnetehnike, električnih merilnihinstrumentov pa tudi anten,jeder in baterij. Lani je 1239zaposlenih v Iskri MIS ustva-rilo dobrih 72 milijonov ev-rov prihodkov, Iskra Instru-menti oziroma 160 zaposle-nih v Otočah pa ustvari pri-bližno 12 milijonov evrovprometa. "Če bi danes zapi-rali tovarno, bi se trlo ljudi,nasprotno nas je malo in sehvalimo," se je najprej pošalilDušan Šešok, predsednikuprave koncerna Iskra. Kon-cern v času krize več poudar-ka namenja razvoju, investi-rajo več kot v preteklih trehdesetletjih. Šešok je poudaril,da so v nekaterih segmentihštevilka ena na svetu: "Ima-mo programe, ki zaposlujejo,dajejo visoko dodano vred-nost in jih prodajajo po vsemsvetu." Ocenjuje, da bo Iskraletos ustvarila 125 milijonovevrov prihodkov in dobiček vvišini treh milijonov evrov.
"Z našim proizvodnimprogramom zagotavljamo
učinkovito, okolju prijaznoin varčno upravljanje ener-gije na področjih učinkovi-tih instalacij, upravljanja zenergenti, distribucije elek-trične energije ter elemen-tov sistemov in naprav. Pri-bližno devetdeset odstotkovproizvodnje izvozimo v večkot 75 držav po vsem svetu,"pa pravi Peter Kukovica,predsednik uprave IskraMIS. Seznam njihovih kup-cev je dolg, med najboljznanimi pa so Arcelor Mittal, Alstom Grid, BSH,Bauknecht, Black&Decker,
Electrolux, Gazprom, Gore-nje, Hager, Končar, Miele,Power One, Schneider Elec-tric, Siemens in Whirlpool.
"Poslovna enota v Otočahje v dobri kondiciji, snujemopa že nov korak. Ne želimole tržiti naših izdelkov, am-pak rešitve. Iz vseh petih lo-kacijah lahko združimo iz-delke in jih združimo v reši-tev. Prepričan sem, da smotu šele prvih petdeset let, dabomo skupaj praznovali stoin več let," je povedal Kuko-vica. Dodal je, da je uspešnoposlovanje poslovne enote
Instrumenti posledica vlože-nega dela in znanja prejš-njih generacij, ki so postaviletemelje, ki jih sedaj nadgra-jujemo in plemenitijo.
Zgodba proizvajalca elek-tričnih merilnih instrumen-tov v okviru Iskre se je zače-la že leta 1947, ko so v Kra-nju zagnali proizvodnjo in-strumentov z vrtljivim žele-zom ter kasneje še proiz-vodnjo instrumentov z vrt-ljivo tuljavico in proizvod-njo sistemov za wattmetre.Proizvodni obrat v Otočahje nastal leta 1961, ko soproizvodnjo električnih me-rilnih instrumentov preseli-li na lokacijo nekdanje tkal-nice. Obrat so ob preselitvipoimenovali Iskra Kranj -Tovarna merilnih instru-mentov Otoče. Leto 1997 jezaznamoval prehod IskreInstrumentov iz družbe zomejeno odgovornostjo vdelniško družbo, osem letkasneje pa se je podjetjezdružilo z Iskro Stikali vIskro MIS (Iskra merilni in-strumenti in stikala). Zad-nja leta so v Otočah velikoinvestirali in si s tem omo-gočili vstop na nove trge invzpostavitev strateških part-nerstev z največjimi s po-dročja energetike (Gaz-prom in Alstom).
Praznujejo z mislijo na razvojIskra Instrumenti iz Otoč, del Iskre MIS, letos praznuje petdeset let delovanja na sedanji lokaciji. Poslujejo zelo uspešno in so med vodilnimi slovenskimi podjetji.
Zavarovalnica Triglav ostajavodilna zavarovalnica v Slo-veniji, njen delež je v letoš-njem prvem polletju skupajs Triglav zdravstveno zava-rovalnico znašal 41,1 odstot-ka, a je bil za 1,4 odstotnetočke manjši kot v enakemlanskem obdobju.
Dušan Šešok in Peter Kukovica v Iskrini proizvodnji v Otočah, ki so jo prvič zagnali pred petdesetimi leti.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Svet Banke Slove-nije je prejšnji torek obravna-val gospodarska in finančnagibanja v državi ter tudi po-slovanje bank in hranilnic.Bančni sistem kot celota je vprvih sedmih mesecih poslo-val pozitivno in ustvaril 47,9milijona evrov dobička predobdavčitvijo. Bilančna vsotase je julija zmerno povečala.Kreditiranje nebančnega sek-torja se je zmanjšalo, krediti-ranje gospodinjstev pa zmer-no poraslo. Stroški oslabitevin rezervacij so se do koncajulija povečali bolj kot v pri-merljivem lanskem obdobju.Poslovanje nefinančnihdružb se je še poslabšalo,hkrati s tem se je povečal de-lež zamud pri poravnavanjubančnih obveznosti. Kapital-ska ustreznost se je v prvi po-lovici leta zvišala za 0,7 od-stotne točke, na 12 odstotkov.
Gospodarska aktivnost jestagnirala tudi v drugem le-tošnjem četrtletju. Kriza vgradbeništvu se je nadaljeva-la in se še poglobila, aktiv-nost v predelovalnih dejav-nostih je bila še vedno ugod-na, rast večine drugih dejav-nosti je bila nizka, a pozitiv-na. Trošenje gospodinjstevse je ohranilo na lanski rav-ni. Po močnem povečanjuso se spet zmanjšala vlaga-nja v opremo in stroje. Pozi-tivna gospodarska rast je te-meljila na tujem povpraše-vanju, a to je pod vplivomvedno večje negotovosti, kijo prinaša vzdržnost javnihfinanc v nekaterih državah.Avgusta se je osnovna infla-cija še nekoliko znižala, karje predvsem odraz neugod-nih razmer na trgu dela, kine omogočajo rasti plač introšenja gospodinjstev;hkrati se znižujejo tudi stro-ški na enoto proizvoda.
Banke še poslujejo pozitivnoBoštjan BogatajKranj - Konec avgusta je bilona Zavodu RS za zaposlova-nje prijavljenih 106.996brezposelnih ali pol odstotkamanj kot mesec prej, v pri-merjavi z lanskim avgustompa je brezposelnost višja zaosem odstotkov. Urad za ma-kroekonomske analize inrazvoj v zadnjem Ekonom-
skem ogledalu ugotavlja, dase je gospodarska aktivnost vprvem in drugem četrtletjuletos zelo skromno povečala(za 0,1 odstotka), še naprej jospodbuja izvoz, zavira pagradbeništvo.
"Razmere na trgu dela sose v prvi polovici leta stabili-zirale, a ostajajo slabše kotpred letom. Število delovnoaktivnih po statističnem re-
gistru se po izločitvi sezon-skih vplivov v prvi polovicileta ni bistveno spremeniloin je za 2,3 odstotka manjšekot v enakem obdobju lani,"pojasnjujejo v Umarju, ki gavodi Boštjan Vasle. V struk-turi brezposelnih velik deležpredstavljajo trajno presežnidelavci in brezposelni, ki sozaposlitev izgubili zaradi ste-čajev podjetij.
"Povprečen čas brezposel-nosti se letos znova podalj-šuje, saj brezposelna osebav povprečju ostaja brez delaleto, 9 mesecev in 14 dni, šelani pa je bil ta čas krajši zamesec," pojasnjujejo na Za-vodu, ki ga vodi Lučka Ži-žek. Dobra novica je, da seje povpraševanje delodajal-cev avgusta znova povečalo,saj so prijavili dobrih 17 ti-soč delovnih mesta ali zadobrih deset odstotkov večkot mesec prej. Tako se jeavgusta zaposlilo skoraj6500 brezposelnih, v prvihosmih mesecih pa več kot68 tisoč oseb ali osem od-stotkov več kot v enakem ob-dobju lani.
Trg dela je stabiliziranBrezposelnost v Sloveniji letos pada, a je še vedno višja kot pred enim letom. Na Gorenjskem bolje od povprečja.
Boštjan Bogataj
Kranj - Izbor najboljših medhitro rastočimi slovenskimipodjetji - gazelami letos pote-ka že enajstič. Podjetja se zasodelovanje ne morejo prijavi-ti, ampak jih povabijo na pod-lagi javno dostopnih podatkovo poslovanju. Na lestvico stonajhitreje rastočih v regiji selahko uvrstijo na podlagi rasti
prihodkov od prodaje v petlet-nem obdobju, metodološkakomisija pa upošteva tudi za-poslovanje in v posamezni re-giji tudi druge kazalnike, pod-jetniško zgodbo, filozofijopodjetja, naravnanost na tujetrge in panogo, v kateri deluje.
Kandidati za osvojitev go-renjske gazele 2011 so pod-jetja Lotrič (meroslovni labo-ratorij, kjer so letos prazno-
vali dvajseto obletnico usta-novitve), Mapro (družinskopodjetje z 22 zaposlenimi, kiproizvajajo oziroma prodaja-jo hidravlične cilindre in se-stavne dele za hidravličnenaprave), Protim RžišnikPerc (svetovalno in projek-tantsko podjetje, kateregapredhodnik letos praznuje20 let; že večkrat med go-renjskimi gazelami), Seaway
group (vodilno razvojno pod-jetje na področju navtike, žedvakrat gorenjska gazela), inSibo G (podjetje z več kot 40-letno tradicijo uspešnegadela, v prejšnjem desetletjuso se usmerili na področjezapiralne embalaže za tube,steklenice in druge vrste em-balaže). Najboljše tri bodorazglasili prihodnji četrtek,22. septembra, v Gozd-Mar-tuljku. Gorenjska gazela sebo dober mesec kasneje po-tegovala za osvojitev zlate ga-zele v Cankarjevem domu.
Kdo raste najhitreje?
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
-
8GORENJSKI GLAS
torek, 13. septembra 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - "Kmetje so spravilo si-lažne koruze že začeli, dovoljzrela je na vseh lažjih tleh.Zaradi toplega vremena,predvidoma v tem tednu, boverjetno hitro dozorela vsakoruza, sejana v aprilu inmaju," ugotavlja Marija Ka-lan, specialistka za rastlinskopridelavo v Kmetijsko goz-darskem zavodu Kranj, in do-daja, da letošnjo žetev pospe-šuje tudi listna progavost, kise je pojavila predvsem zara-di toplih dni v času zorenja invlage na listih (jutranja rosa,senčne lege ob robu gozda)in se kaže v rjavih lisah na li-stih in v suhem listju.
Kot navaja Kalanova, sobile letos za pridelovanje ko-ruze dokaj ugodne razmere.Topel in suh april je omogo-čil pravočasno setev, padavi-ne v prvih majskih dneh paenakomeren in dober vznik.Od vznika do avgustovskevročine je koruza normalnorasla in se razvijala, saj v tem
obdobju ni doživela nikakrš-nega stresa. Kot kažejo tre-nutni izračuni agencije zaokolje, so bile temperature vletošnjem poletju v osrednjiSloveniji spet v povprečju zapribližno dve stopinji višjeod dolgoletnega povprečja,maja, junija in julija je bilood 350 do 450 milimetrov
padavin, kar je bilo za rastkoruze ugodno, vendar pa jekoličina padavin predstavlja-la le osemdeset do devetde-set odstotkov dolgoletnegapovprečja. Avgusta je bilosušno in vroče, vendar to naGorenjskem ni povzročilovečje škode. Vročina je pov-zročila predvsem hitrejše zo-
renje koruze, pri koruzi, se-jani v ozimni ječmen, pa tudiprisilno zorenje, kar se boodrazilo pri nižjem pridelku.Pri koruzi, sejani aprila inmaja, so pridelki v primerja-vi z lanskimi rekordnimi ne-koliko nižji, v povprečju pase gibljejo od 50 do 57 ton nahektar.
Dober pridelek silažne koruzePri koruzi, sejani aprila in maja, so pridelki v primerjavi z lanskimi rekordnimi nekoliko nižji, v povprečju pa se gibljejo od 50 do 57 ton na hektar.
Vse več koruznega hrošča
"Vroč avgust je ugodno vplival na razvoj koruznega hroš-ča. Povečano število ulovljenih hroščev opažamo tudi naGorenjskem, na območju Krškega polja in ponekod vPrekmurju pa je koruza zaradi hrošča letos prvič pole-gla," pravi Marija Kalan in poudarja, da je za obvladova-nje hrošča za zdaj edino učinkovito "orožje" dosleden ko-lobar - najbolje dvoleten, pri katerem bi koruzo sejali naisto površino vsako drugo leto. Možna je tudi uporaba do-voljenih talnih insekticidov, vendar to pridelavo precejpodraži. Zatiranje odraslih hroščev v času cvetenja z do-voljenimi pripravki v sedanji praksi pridelave ne pride vpoštev, saj za to ni primerne opreme; kmete pa skrbi zla-sti vpliv na okolje in čebele.
Precej poškodb po koruzni vešči
V posevkih koruze letos spet opažajo precej poškodb pokoruzni vešči, zlasti na storžih. "Če bo koruza pravočas-no požeta in bo ob žetvi suho vreme, večje škode ne pri-čakujemo," pravi Marija Kalan.
Stroški pridelave okrog 1300 evrov
Kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da seletošnji stroški pridelave koruze gibljejo okrog 1300 ev-rov za hektar. Skupni stroški pridelave se pri prodaji ko-ruze lahko znižajo za višino neposrednih plačil, to je zapribližno 330 evrov na hektar, ki jih običajno uveljavlja-jo pridelovalci - prodajalci sami. V tem primeru bi bilaizhodiščna cena na trgu okoli tisoč evrov za hektar. "Do-končno bo ceno oblikoval trg, odvisna bo od ponudbe inpovpraševanja, pomembno vlogo pa bo pri tem imeltudi videz posevka," pravi Marija Kalan.
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v četrtek na Žabniškem polju predstavil pridelovalcemkoruze letošnje pogoje pridelovanja koruze in postopke siliranja, predstavniki šestih semenarskih hiš posamezne koruzne hibride, IGM Zagorje in KGZ Sloga Kranj pa apnenjenjiv z apnencem. / Foto: Gorazd Kavčič
SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 LjubljanaT: (01) 475 92 00 E: [email protected]
DAN KROMPIRJA22. september 2011 ob 9.30 uri
SELEKCIJSKO-POSKUSNI CENTER SEMENARNE LJUBLJANA
Več informacij na spletni strani www.semenarna.si
Vabljeni na predstavitev novih sort semenskega krompirja. Izmed več kot 40 sort bomo izbrali najbolj perspektivne.
Gostili bomo priznanega strokovnjaka za semenski krompir, mag. Petra Dolničarja s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Poskrbeli bomo za zabavo in pogostitev ter poskušali nove sorte.
Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite do petka, 16. septembra 2011,na telefon: (01) 475 92 27, ga. Terezi Lacapra.
Organiziran bo avtobusni prevoz do SPC, Ob Dravi 5a, Ptuj:1. Kranj - Ljubljana - Celje - Ptuj2. Lendava - Murska Sobota - Maribor - Ptuj
Kranj
Podpirajo prodajo mleka iz mlekomatov
V Kmetijsko gozdarski zbor-nici Slovenije podpirajo pro-dajo mleka iz mlekomatov.Kot navajajo, potrošniki lah-ko na ta način brez posred-nika kupijo lokalno pridela-no, kakovostno in polno-vredno mleko, kmetje, kimorajo pri pridelavi in pro-daji mleka spoštovati higi-enske, zdravstvene in drugepredpise, pa si brez posred-nika zagotovijo stalne kup-ce. Pot od kmeta do potroš-nika je pri prodaji prek mle-komata krajša, mleko tudi nihomogenizirano, zato stapresnova in izkoristek takomlečnih beljakovin kot vita-minov večja in boljša. De-vetdeset odstotkov sloven-skega mleka je tudi vrhun-ske kakovosti in izpolnjujevse evropske zahteve. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Kranj - "Zelo važno je, dakoruzo siliramo, ko je ravnoprav zrela. Celotna rastlinanaj vsebuje še 33 do 35 od-stotkov vlage. Če je prezrelaoz. presuha, se težje tlači, žena stoječi koruzi pa se zlastiob bolj mokrih jesenih razvi-jejo plesni, ki so različnihvrst," pravi Franci Pavlin,svetovalec za živinorejo v
Kmetijsko gozdarskem za-vodu Kranj, in dodaja: "Stru-peni presnovki plesni - mi-kotoksini pridejo v koruznosilažo in se med siliranjemohranijo v silaži. Pri krmlje-nju take silaže se lahko prigovedu zmanjša uživanjekrme in mlečnost krav, prihujših oblikah je slabša tudiplodnost, pojavijo se prebav-ne motnje, lahko tudi zvrga-vanje. Med siliranjem bolj
suhe koruze moramo vsepostopke (tlačenje, pokriva-nje silosa) izvesti še bolj na-tančno, da preprečimo ples-nenje silaže v silosu. Znakiškodljivega delovanja miko-toksinov pri govedu so podo-bni kot, na primer, pri zaki-sanju vampa: manjša ješč-nost, redkejše blato, zaostaleposteljice in vnetja materni-ce. Poveča se število somat-skih celic v mleku in pogost-nost obolenj vimena. Zaradizmanjšanja imunske sposo-bnosti so posebej občutljivekrave po telitvi."
Siliranje koruze
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Prejšnji torek jeveterinar pri teletu na kmeti-ji v občini Vitanje posumilna bolezen vranični prisadali antraks, saj je žival, ki jepotlej poginila, krvavela izvseh telesnih odprtin inkože, kar je značilen znak zato bolezen. V Nacionalnemveterinarskem inštitutu so zdodatnimi diagnostičnimipreiskavami sum ovrgli. VSloveniji so zadnji primerantraksa ugotovili v letu2008, zadnji primer tebolezni pri človeku sega vleto 1983, ko sta na območjuKomende zbolela lastnikokužene živali in mesar, zad-nji smrtni primer pa je iz leta
1971, ko so na območjuNovega mesta za antraksomzboleli štirje ljudje in je edenod njih umrl. Kot je znano,se vranični prisad pojavljapri govedu, ovcah, konjih inprašičih pa tudi pri divjihživalih zlasti na močvirnihobmočjih in tam, kjer reke inpotoki občasno poplavljajo.Bolezen največkrat izbruhnepoleti, ko so živali na paši.Da bi zmanjšali tveganje, naobmočjih, kjer so antrakskdaj že odkrili, spomladicepijo pašno govedo in drob-nico, letos so tako cepilinekaj manj kot 16 tisočživali. Okužba pri ljudeh jezelo redka, tveganje pred-stavlja neposreden stik zokuženo živaljo.
Ovrgli sum na vranični prisad
-
[email protected] GLAStorek, 13. septembra 2011 9
Jože Marinček
Hotemaže - Aleš Mertelj jesvojo nogometno kariero za-čel v Britofu in se kaj hitropreselil v Kranj k Triglavu. Včlanski vrsti je igral v drugo-ligaški konkurenci. Jeseni2008 je prestopil v Koper.Po uspešnem nastopanju naPrimorskem so ga opazili vMariboru, ga povabili medsein v pretekli sezoni je z njimosvojil naslov državnega pr-vaka. V kvalifikacijah so upa-li na preboj v ligo prvakov,kar jim ni uspelo, uspela pamu je uvrstitev v evropskoligo. Tako bo imela Gorenj-ska v tem tekmovanju kardva predstavnika, kajti zaMaribor igra še en Gorenjec,Aleš Mejač, ki je nekoč takokot Aleš Mertelj igral za Tri-glav. Prvo tekmo bo Mariborv evropski ligi odigral že v če-trtek, ko gredo na gostovanjek Club Brugge, prvo domačopa 29. septembra, ko bo nji-hov nasprotnik Birming-ham.
Uspel vam je preboj v evrop-sko tekmovanje. Kako je bilona teh tekmah in kakšni sovaši občutki?
"Bilo je zelo naporno innasprotniki so bili dokaj za-htevni. Začeli smo dobro inproti moštvu iz Izraela namni uspela uvrstitev v ligo pr-vakov. Ponudila se nam jepriložnost za evropsko ligo, vkateri pa smo za nasprotnikadobili zelo močno ekipoGlasgow Rangers iz Škotske,ki je eden najbolj trofejnihklubov v Evropi; potiho smosi želeli enega takih naspro-tnikov. Zavedali smo se, dasmo dobro moštvo, ki lahkoigra proti takemu nasprotni-ku, veselje pa je bilo še večje,
ko smo si prav prek takegamoštva zagotovili evropskinastop."
Sedaj vas pa čaka napornotekmovanje, saj imate v sku-pini Club Brugge, Birmin-gam in Brago.
"Veseli smo, da se bomolahko pokazali v evropskemtekmovanju. Vemo, kaj nasčaka, a si vsak športnik take-ga tekmovanje le želi. Igratiproti takim nasprotnikompred domačimi zvestimi na-vijači je nekaj enkratnega.Mi bomo na tekmah dali vseod sebe in se poskušali doka-zati in pokazati v najboljšiluči."
Prevzeli ste kapetanski trakMaribora. Vam to veliko po-meni?
"Seveda mi veliko pomeni.Voditi na igrišču tako moštvo,kot je Maribor, je odgovornodelo in sprejel sem ga kar do-bro in mi je tudi v ponos."
Zanimivo pa je videti, da lah-ko igrate na vseh igralnihmestih in tako z levo kot zdesno. Kako to?
"Morda je za to nekolikokriv tudi brat Aleksander, ne-kdaj odličen vaterpolist, ki mije že od malega govoril, da čehočem biti dober, moram ob-vladati igranje z obema noga-ma. Res je, da sem igral že na
vseh igralnih pozicijah, le vgolu še nisem bil, ker za to nibilo priložnosti (smeh)."
Na koncu pa še eno vpraša-nje o Triglavu. Kaj menite,kakšne so njihove možnosti?
"Triglav je odlično moštvo,ki je začelo tekmovanje ne-koliko slabše in doživelo ne-kaj težkih porazov. No, zma-gali pa so nekaj pomembnihtekem in so trenutno na sre-dini tekmovalne razprede-lnice. Sedaj so se tudi nekoli-ko okrepili in mislim, da so vpravi formi. Tudi v nadalje-vanju prvenstva jim želimveliko uspehov, kajti ne na-zadnje sem le Gorenjec."
Čast igrati v EvropiAleš Mertelj, 24-letni nogometaš iz Hotemaž pri Preddvoru, bo kot član NK Maribor igral v evropskem tekmovanju.
Aleš Mertelj s kapetanskim trakom v dresu NK Maribor / Foto: KT
Tečaj nemščine na GGVsi, ki si želite obnoviti znanje nemškega jezika ali pa začeti čisto od začetka, ste vabljeni, da seoglasite učiteljici Heleni na tel. št.: 031/750 763.Helena bo v sejni sobi Gorenjskega glasa za vaspripravila nove tečaje, ki bodo potekali vsak petek dopoldne. Minimalno število udeležencevso štirje slušatelji na skupino, tečaj obsega 30 uroz. 15 srečanj, redna cena tečaja brez gradiva je180 evrov, za naročnike Gorenjskega glasa 160evrov. Začetek tečajev je predviden v petek, 16. septembra. Vabljeni!
Učiteljica Helena Kalan
www.gorenjskiglas.si
Srbsko kulturno-prosvetno društvo Sveti Sava Kranj, zlato polje 2 a, Kranj
Jeseničani začeli s porazoma
Minuli petek in nedeljo sta bila odigrana uvodna kroga v le-tošnji mednarodni hokejski ligi EBEL. Hokejski Acronija Je-senic so obe srečanji odigrali doma, vendar pa so obakratza zmago morali čestitati gostom. Tako so v petek po do-brem začetku Jeseničanov v nadaljevanju pobudo prevzelimadžarski hokejisti iz ekipe Sapa Fehervar, ki so zmagali z2 : 4 (1 : 0, 0 : 3, 1 : 1). Še trši obračun so na Jesenicah pri-čakovali v nedeljo, ko je v Podmažakli gostovala ekipa celov-škega KAC-a. Gostje so z dvema goloma povedli že v uvod-ni tretjini, na koncu pa je bil rezultat 1 : 4 (0 : 2, 0 : 0, 1 : 2)."KAC je ena najboljših ekip v ligi, mi pa nismo izkoristilipriložnosti, ko smo imeli igralca več. Vendar pa se je sezo-na šele začela, priložnosti za dokazovanje bo še dosti.Upam, da se bomo izkazali že v petek v Ljubljani, ko si že-limo zmagati," je po nedeljski tekmi povedal novinec v je-seniškem moštvu, Kranjčan Jan Berčič. Jeseničane, ki te dniv moštvu pričakujejo še enega novinca, vratarja JustinaSanda, namreč nov obračun čaka v petek v Tivoliju, ko sebodo pomerili s Tilio Olimpijo. Ljubljančani so na prvi tek-mi v petek z 1 : 2 v gosteh premagali VSV Beljak, nedeljskotekmo z ekipo iz Gradca pa so predčasno končali, saj je bilona ledu preveč vode in sta jo sodnika prekinila pri rezulta-tu 0 : 1 za goste. Do konca naj bi jo odigrali v novem termi-nu. V. S.
Einfaltova mladinska svetovna prvakinja
Včeraj popoldne se je s svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki je bilo v Tirani v Albaniji, vrnila slovenska reprezen-tanca. Najbolj uspešna je bila mladinka Lea Einfalt, sicersmučarska tekačica TSK Merkur, doma iz Zbilj. Postala jesvetovna prvakinja med mladinkami, poleg tega je skupaj zEvo Aljančič (13. mesto) in Tino Kozjek (34. mesto) osvoji-la še ekipni bron. M. B.
Grobnik skoraj povsem slovenski
Slovenski padalci so na peti tekmi svetovnega pokala naGrobniku na Hrvaškem osvojili dve zmagi in dve drugimesti. Za zmago sta poskrbela ekipa Elan (Roman Karun,Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Senad Salkič in DomenVodišek) in Maja Sajovic med dekleti, med moškimi pa sta se drugega mesta veselila Uroš Ban in Senad Sal-kič. Z. R.
Simon Šubic
Feltre - Slovenska balinarskareprezentanca se je s svetov-nega prvenstva v Feltrah vr-nila s štirimi odličji - s tremizlatimi in z bronom. Da so vhokejski dvorani v Feltrah, kiso jo organizatorji za potrebeprvenstva predelali v balinar-sko, večkrat zavrteli sloven-sko Zdravljico, sta pripomo-gla tudi Gorenjca. Škofjelo-čan Davor Janžič je namrečpostal svetovni prvak v na-tančnem izbijanju, VodičanAleš Borčnik pa je skupaj zAnžetom Petričem pometel
z vso konkurenco v štafet-nem izbijanju. Tretje odličjez najžlahtnejšim leskom sije okoli vratu obesil JureKozjek (posamezno), Borč-nik pa je zlato bero dopolnilše z bronom v hitrostnem iz-bijanju.
"Pred prvenstvom sem na-povedal dva finala, a žal semv polfinalu hitrostnega izbi-janja za edino minuto na ce-lotnem prvenstvu izgubilkoncentracijo. Pa nič zato,pomembno je, da sva se kas-neje z Anžetom zbrala in vštafetnem finalu premagalaItalijana. Mislim, da sva si
končno zmago zaradi vsehrezultatov med prvenstvomtudi zaslužila," je povedalBorčnik, ki si je s Petričemnastop v finalu izboril šele zzadetkom v zadnji sekundi."Pred najinim nastopom vpolfinalu sta Hrvata že dose-gla 55 točk in vsi so računali,da bosta onadva poleg Italija-nov v finalu. A uspelo namaje zadeti kroglo več," še do-daja Borčnik.
Davor Janžič si je z zade-tim zadnjim balinom v zad-njem trenutku zagotovil če-trtfinale, sicer pa v natanč-nem zbijanju ni imel slabih
trenutkov in je trikrat posta-vil najboljši rezultat. Tudi vfinalu, ko je za zmago zado-ščalo 21 točk. "S formo v na-tančnem zbijanju sem bilzelo zadovoljen in sem vesel,da sem znova svetovni pr-vak," je povedal Škofjeločan,ki je osvojil že tri naslovesvetovnih prvakov. Skupaj zLeščanom Dejanom Tonej-cem je nastope v najprestiž-nejši balinarski disciplini, vigri dvojic, končal že v osmi-ni finala, Tonejc pa je tek-movanje v krogu s porazomv četrtfinalu končal na sed-mem mestu.
Tudi Gorenjca svetovna prvakaBalinarja Aleš Borčnik in Davor Janžič sta nova svetovna prvaka v štafeti in natančnem izbijanju.
-
Miroslav Braco Cvjetičanin
Športno rekreativna prire-ditev, ki ima večji poudarekna druženju in zabavi kot nadoseganju rezultatov, je da-nes prej izjema kot pravilo.
Današnji življenjski ritemnas hote ali nehote potiska vritem, kateremu lahko nekajčasa sledimo. Nekateri, tistibolj "žilavi in odporni", potr-pijo dlje, vendar enkrat pridekonec tudi tem. Ugotovijo,da tek za vsakdanjikom neprinese nič drugega kot bole-zen, "razpad" organizma,razpad družinskega življenja,depresijo ... Večina nas nitine opazi, da začnemo tekmo-vati tudi v prostem času. Ne-kateri imamo izgovore, da jetreba tudi ob vikendih ohra-njati formo, ki jo potrebuje-mo za premagovanje delov-nega tedna, spet drugi pravi-mo, da preprosto ne more-mo na športno rekreativnoprireditev, ki ne bi imela što-parice. Vsi imamo po svojeprav. Pa vendar lahko izbira-mo, kam gremo, česa sebomo udeležili, na kateri pri-reditvi bomo spočili ali utru-dili svoje telo in duha.
Originalni tek okoli Blej-skega jezera je tekaška prire-ditev, ki ima zanimive tek-movalne kategorije. Tekmo-vali so poročeni moški, poro-čene ženske, samo smrkovciin samo smrklje, družine terneporočeni gospodiči in ne-poročene gospodične. Torej,nastopili so lahko samo po-
ročeni moški, poročenedame, kakšna je definicijasmrkovca in smrklje, pavemo. Družine so moraleimeti očeta, mamo in vsajenega otroka, mlajšega od 18let. Gospodiči in gospodičnepa so tisti in tiste, ki še nima-
jo okrašenega prstanca, seve-da. In vsi so tekli okoli Blej-skega jezera. Start in cilj stabila v grajskem kopališču,kjer je bil tudi zabavni pros-tor z vsemi gosti. Organiza-tor te zanimive prireditve ješportno društvo Šport ob je-
zeru, ki se že vrsto let trudiin mu tudi dobro uspevaorganizirati nadvse zanimi-ve in precej drugačne šport-no rekreativne prireditve, kiso povezane s tekom. V ne-deljo se je tako v grajskemkopališču zbralo več kot tri-sto tekačic in tekačev, ki souživali v vzorno organiziraniprireditvi.
Ker originalni tek okoliBlejskega jezera nima izrazi-te tekmovalne vsebine, paima zato toliko več vrednohumanitarno akcijo. Celotenizkupiček zbranih sredstevod startnin in sponzorjev jetudi letos šel v sklad huma-nitarne akcije KROS - "vsiotroci ne morejo teči na kro-su" - za kakovostno rehabili-tacijo otrok, ranjenih v ne-srečah.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
10 torek, 13. septembra 2011GORENJSKI GLAS
Sedel sem na štangi bicikla skomolci na balanci. Predmano je bila startna črta, naobeh straneh, pred mano in zamano, pa kolesarji. Belgijci,Italijani, Francozi, Avstralec,Anglež, Rusa, Čehi, Nemci,Nizozemci ... Iz šestnajstihrazličnih držav so prišli za istočrto čakat start. Septembrskosonce smo poimenovali avgu-stovsko, ker je tako neusmiljenotolklo v očeladene glave. Ura jebila točno poldne, na mestnihiši je kazalo točno 32 stopinjCelzija plusa. Starter je dalznak za start in nekaj desetnovinarjev se je spravilo v kole-sarski dir in "đir" po italijan-skem obmorskem mestecu Gib-bice Mare ...
Dirka kot vsaka druga, tu nidosti filozofiranja. Srce poskočiv poskok do svojega maksimu-ma, v nogah žerjavica, v glavipa tisoč in še ena misel oziro-ma vprašanje, zakaj sem tu,zakaj to počnem in ali mi jetega treba. Potem je bilo vsegakonec. Ko sem v cilju goltalmrzlo vodo in čakal na maka-rone, sem si skušal odgovoritina vsa postavljena vprašanja.In na koncu sem prišel dovprašanja: Kaj je moški breztrpljenja? Če pogledate profildanašnjega mladega človeka,potem boste kmalu ugotovili,da jim je za šport ali kakršnekoli fizične dejavnosti malomar. Nekatere sicer starši silijov razne športne krožke ali klu-be, vendar tam ne zdržijo dljekot do prvih resnih treningovali do pubertetniškega obdobja,ki pa se, kot kažejo znaki, nekonča vse do tridesetega leta.Se spomnite vi, ki ste že stari,da nam je najlepša leta razga-njanja prekinil vojaški rok; vo-jaška suknja - prve punce sonam vzeli iz rok in vanje vtak-nili puške. Otroštvo, mlados-tniške muhe so se končale čeznoč in prvič smo spoznali trp-ljenje. Trpeli smo med petdeset-kilometrskimi marši v trideset-kilogramski vojaški opremi.Trpeli smo v mrazu in dežjuna straži. Dež nas je pral več-krat kot pa žgalo sonce. Ugo-tavljali smo, da je maminahrana zakon, in trpeli zbada-
nja starejših in višjih po činu.Eno let smo bili zdoma, neka-teri tam nekje, kjer vas nitielektrike niti vode ni imela pohišah.
Danes mladcem tega ni tre-ba več trpeti. Privoščim jim,vendar razmišljam, kdaj danesti isti mladci sploh odrastejo.Kdaj se soočijo s tem, da bodomorali nekaj pretrpeti, da bodopotem lahko rekli, da so nekajdosegli. Si sploh lahko to pred-stavljajo, kaj pomeni trpljenje vpravem smislu besede in ne vtem, da jim je jako hudo, kerjim očka noče kupiti Play Sta-tion4, ker ne primakne nič zavozniški izpit, ker se mora dvenoči zapored učiti za popravniizpit? Vprašanj je veliko, pravtako tudi odgovorov. Športnarekreacija je prvi, ki mi pridena misel. Rad bi doživel, in tone ogroža zdravja, da bi ope-vani mladci vsaj trikrat na letočutili srce v grlu. Ne samo zasekundo, ko jim nekdo skoči zavtom v škarje, ampak za uro,dve, tri in pet ali deset. Da jimje težko premikati noge in sezačnejo spraševati, če so splohnjihove, da jim pulz dviga vsev želodcu in imajo roke do tal,ko grabijo za vsak list traviceposebej, da pridejo na vrh. Dase jim od napora zamegli po-gled in izgubijo sluh. Da jihdež moči do kosti vsaj osem urin jim mraz trese telesa, da jihnažiga sonce ravno tam, kjerni vode ne sence ne klime nemamice ...
Zakaj že bi jim to privoščilali zakaj že bi to bilo dobro za-nje? Predvsem zato, da bi laž-je razumeli osnovne življenjskevrednote. Da bi znali razume-ti, da je vse, kar jim je zdaj pri-neseno, plod velikega truda ne-koga, ki ima današnjega lenu-ha kljub vsemu rad in mu želivse najboljše. Ste kdaj slišaliočeta, ko je rekel: Naj saj nje-mu ni treba trpeti v življenju,če sem že jaz toliko? Moškimora v življenju precej trpeti,da bi znal potem drugim, šenajbolje svojim najbližjim po-magati po pravi poti čez življe-nje. Če tega ne doživi, se spo-takne ob prvi najmanjši oviri,ki mu prečka pot ...
Trpeti po moško
Tek za tiste, ki ne morejo teči
Maja Bertoncelj
V Sorici je v organizacijiŠD Sorica v soboto potekalprvi Groharjev tek. Štel je zaGorenjski pokal v rekreativ-nih tekih in bil hkrati zaklju-ček pokala mladih. V različ-nih kategorijah je nastopilo161 tekačic in tekačev.
Proga je bila dolga osemkilometrov, dva kroga po šti-ri kilometre, izjemno razgi-bana z vzponi in spusti, spe-ljana tako, da je bilo zanimi-
vo tudi za gledalce. "To je billep tek. Pravi kros. Proga jebila vse prej kot lahka, pri-merna pa za vse rekreativ-ce," je bilo med tekači slišativ cilju. Pri določitvi trase jesodeloval domačin RomanKejžar, ki je bil na tekmi tudiv vlogi starterja. Na najdaljšiprogi je novo zmago v Go-renjskem pokalu slavil Bošt-jan Hrovat, drugi je bil do-mačin Marko Pintar, tretjipa Marjan Zupančič. Priženskah je bila najhitrejša
Erika Melihen pred PetroRace in Natašo Aljančič. Tekv Sorici je bila zadnja letoš-nja tekma za pokal mladine.Podelili so medalje najbolj-šim v sezoni. V kategoriji do7 let sta zmagala TonkaŠmid (OŠ Selca) in LenartDolinar (Ljubljana), od 8 do9 let Jerca Rihtaršič (ŠD BelaPeč - Podblica) in Mark Vo-zelj (TSK Merkur Kranj), od10 do 11 let Neža Perko (TKTržiške strele) in Tim Zadra-vec (NK Britof), od 12 do 13
let Nina Zadravec (TSK Mer-kur Kranj) in Žan Kramar(Železniki), pri dečkih od 14do 15 let Anže Čadež (ŠDPoljane), medtem ko pri de-klicah v tej starostni katego-riji nobena ni imela predpi-sane udeležbe na vsaj trehtekih.
V Gorenjskem pokalu vrekreativnih tekih je še zadnja tekma, zaključek po-kala za odrasle s krompirje-vim tekom po ulicah Šenčur-ja, ki bo 8. oktobra.
Prvič Groharjev tek
Dnevi odprtih vrat ProšportaOrganizator: PROŠPORT CENTER Stražišče. Datum: od 19. do 23.septembra; vsak dan od 6.30 do 23. ure strankam omogočajo brez-plačen prvi obiski v fitnesu ter brezplačne obiske skupinskih vadb pourniku centra. Dodatne informacije: [email protected], 031/362 629
Napovednik rekreativnih dogodkov
Roman Kejžar je na startu prvega Groharjevega teka pozdravil tudi najmlajše.
Teklo je 161 tekačev. V ospredju Barbara Markun iz ekipeGorenjskega glasa, druga v kategoriji in četrta absolutno.
Predstvnik organizatorja Damijan Ambrožič je vso zbrano prijavnino namenil društvu zakvalitetno rehabilitacijo otrok KROS.
Prvi trije »smrkavci«
-
torek, 13. septembra 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Naj se nikar več z namine šali ...
Jeseni, ko me začne pra-skati v grlu, se vedno spom-nim na simpatično pesmicoKajetana Koviča, ki gre neka-ko takole: "Kašelj v velikihškornjih prihaja, strašno na-gaja, strašno razsaja, praskain ščiplje in bode in pika, dabi že skoraj odšli po zdravni-ka ... Kašelj je žejen, zato seusaja, hitro mu dajmo vroče-ga čaja, dajmo mu sladkegakašelj-strupa, da ne bo delaltakšnega hrupa. Naj si podperjem ogreje podplate, najsi natakne tihe copate, naj senikar več z nami ne šali ..."
Preventiva in kurativa
Če se držimo načela: "bo-lje preprečiti, kot zdraviti",že na pragu jeseni vsak večerspijmo skodelico preventiv-
nega zeliščnega čaja. Če bise želeli izogniti prehladu,kašlju in gripi, si privoščimoskodelico timijana (Thymusvulgaris) ali materine dušice(Thymus serpyllum) ali pakar njuno čajno mešanico.Koristi tudi čajna mešanicaiz timijana, poprove mete(Mentha piperita) in slezo-vih cvetov (Althea officina-lis). Če se na nas kljub temuspravi virus, je čas za kurati-vo. Na razpolago imamo vsajsto in eno zelišče. Tokratimamo prostora le za tri:
Islandski lišaj odstranisluz
Čaj iz islandskega lišaja(Cetraria islandica) hitro inuspešno lajša prehlad, zlastikašelj, saj iz pljuč odstranisluz, tudi trdo, ki se težkoomehča. Čaj pripravimo kotzavretek: dve žlički drogestresemo v četrt litra vode,počasi segrejemo do vrenja,
pustimo stati 10 minut inprecedimo. Pijemo do triskodelice nesladkanega čajana dan. Priljubljen je tudisladko grenki napitek iz is-landskega lišaja, ki ga pripra-vimo sledeče: lišaj damo vmleko in zavremo. Zavretomleko precedimo na pražensladkor in segrevamo, da sele ta stopi. Karamelnemumleku, ki ga dobimo, lahkopridamo še žličko medu, inpijemo zelo toplega v majh-nih količinah večkrat na dan.Pri kašlju je blagodejen tudisirup islandskega lišaja, kizmanjšuje siljenje na kašelj,pri tem pa ne zaustavlja iz-kašljevanja.
Smrekovi vršički so ševedno "in"
Izjemno učinkovit je tudistari dobri smrekovec oziro-ma sirup iz smrekovih vršič-kov (Picea species), naj si gapripravimo sami ali kupimov lekarni. Smrekovi vršičkiimajo moč, da pomirijo ka-šelj, saj ublažijo draženjesluznice. Odlično tudi raz-kužujejo dihalne poti terimajo na splošno blagodejnivpliv na dihala.
Pomladanski jeglič - čislano izkašljevalo
Tako v tradicionalni kot vracionalni, to je farmacevt-ski, fitoterapiji pri lajšanjukašlja prisegajo tudi na po-mladanski jeglič (Primulaveris), zlasti na sirup iz kore-nine te zale zgodnje pomla-
danske rastline. Jegličev si-rup se priporoča pri prehlad-nih in gripoznih obolenjih,ki jih spremlja kašelj, ter privnetjih dihal, pri katerih jeizkašljevanje goste bronhial-ne sluzi oteženo. Čaj protikašlju pripravimo tako, dapol žličke drobno zmlete je-gličeve korenine prelijemo sčetrt litra hladne vode, segre-jemo do vretja in pustimostati deset minut. Kot prsničaj se popije skodelica z me-dom oslajenega v