1703 - naravoslovje 6 - mss.gov.si · predmetni katalog je pripravljen po u~nih temah. vsebuje...
TRANSCRIPT
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ©OLSTVO
ISBN 961-234-310-1
NARAVOSLOVJE 6
NARAVOSLOVJE 6
NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 3
U~ni na~rt
NARAVOSLOVJE 6
DELOVNA SKUPINA ZA NARAVOSLOVJE V 6. RAZREDUdr. Tatjana Ver~kovnik, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaAnka Zupan, Zavod RS za šolstvodr. Saša Gla`ar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultetaTatjana Pufi~, OŠ Pohorskega odreda, Slovenska Bistricadr. Mitja Kregar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikodr. Janez Ferbar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultetaVesna Harej, OŠ Dravlje, LjubljanaIgor Hostnik, OŠ Gabrovka
Izdala in zalo/ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Lucija ^okZa zavod Alojz Pluško
Uredili Nika Schlamberger, Zvonka LabernikJezikovni pregled Andrej Koritnik, Nina @itkoOblikovanje TANDARPrelom BS JabolkoTisk Ko~evski tisk, d.d. Ko~evje
Ponatis
Ljubljana, 2002
Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 8. 9. 1998Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 27. 11. 1998 Sprejeto na 21. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra/evanje, dne 3. 12. 1998
ClP - Katalo/ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana
371.214.1 : 5
U^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra/evanja. Naravoslovje 6 \[ [ pripravila ] Delovna skupina za naravoslovje v 6. razredu TatjanaVer~kovnik ... et al. ] . - 1. natis. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo,znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000
ISBN 961-234-305-5 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo)1. Ver~kovnik, Tatjana 110518528
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ......................................................................................................... 5
1.1 Polo/aj, filozofija in narava predmeta ............................................................................... 5
1.2 Predvidena organizacija in ~asovni obseg ........................................................................ 6
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7
3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................... 8
3.1 Operativni cilji, dejavnosti, vsebina in pojmi .................................................................... 8
4 Specialnodidakti~na priporo~ila ........................................................................................ 31
4.1 Globalni cilji preverjanja in ocenjevanja ............................................................................32
4.2 Ravni preverjanja znanja ..................................................................................................33
5 Katalog znanja ....................................................................................................................35
5.1 Temeljni standardi znanja .................................................................................................35
5.2 Minimalni standardi znanja ..............................................................................................39
5
1 OPREDELITEV PREDMETA
1.1 POLOŽAJ, FILOZOFIJA IN NARAVA PREDMETA
POLO@AJ PREDMETA
Naravoslovje je splošno izobra/evalni predmet, ki se za~enja v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole
pri predmetu spoznavanje okolja in se nadaljuje s predmetom naravoslovje in tehnika v 4. in
5. razredu.
U~ni na~rt za naravoslovje v 6. razredu je usklajen z naravoslovnimi predmeti v 7., 8. in 9.
razredu osnovne šole.
FILOZOFIJA PREDMETA
U~enci pri pouku naravoslovja pridobijo znanje, ki jim omogo~a boljše razumevanje narave in
/ivljenja. Hkrati oblikujejo pozitiven odnos do okolja.
Pouk naravoslovja naj da u~encu uporabno znanje, ki ga posameznik potrebuje za /ivljenje
(na primer: rastline v ~lovekovi prehrani, svetloba), znanje, ki je širšega pomena za skupnost,
v kateri posameznik /ivi in deluje (na primer: razumevanje in zavestno varovanje okolja), in
znanje, ki je potrebno za njegovo intelektualno rast.
NARAVA PREDMETA
Pri pouku naravoslovja se teoreti~ni temelji prepletajo z metodami neposrednega opazovanja
in laboratorijskega, eksperimentalnega ter terenskega dela. U~enci tako aktivno pridobivajo
znanje, vzpostavijo neposreden stik z /ivljenjem in naravo ter spoznavajo z lastnim iskanjem
in odkrivanjem.
U~enci s pridobivanjem informacij iz ve~ virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primer-
jajo in kriti~no sprejemajo ter presojajo podatke in informacije, se nau~ijo analizirati, poveza-
ti ter posploševati. To jim omogo~a poglobljeno razumevanje u~nih vsebin in razumevanje so-
odvisnosti naravoslovnih ter dru/boslovnih znanj.
6
1.2 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG
Predmet je zasnovan interdisciplinarno in povezuje biologijo, kemijo in fiziko s poudarkom na
znanstveni disciplini, ki prevladuje v posamezni vsebini. Vsebine predmeta so razdeljene na
obvezni in neobvezni del programa. Navodila za izbiro vsebin so podana v didakti~nih pripo-
ro~ilih. Cilje, ki so opredeljeni v temeljnem standardu znanja, morajo usvojiti vsi u~enci.
Pri naravoslovnih dnevih u~itelj u~no snov dopolni, poglobi, razširi in nadgradi. Ti dnevi daje-
jo zaradi strnjene organizacije (5 ur) mo/nosti za izvajanje dejavnosti na terenu in za obiske
ustreznih institucij, ki so v u~nem na~rtu predvidene pri dejavnostih.
STRUKTURA U^NEGA NA^RTA
Predmet obsegajo 70 ur.
U~ni na~rt sestavljajo tematski sklopi treh strok: biologije, kemije in fizike. Pri vsakem
tematskem sklopu je ena izmed strok vodilna, drugi dve pa se s cilji smiselno vklju~ujeta
vanjo.
^asovni obseg tematskih sklopov:
TEMATSKI SKLOP OBSEG TEMATSKEGA SKLOPA VODILNA STROKA
@iva in ne/iva narava
Antropogeni ekosistemi
Snovi
Tokovi in energija
Barve
45 ur
10 ur
15 ur
BIOLOGIJA
KEMIJA
FIZIKA
7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
S poukom naravoslovja v 6. razredu pri u~encih `elimo:
• dose~i razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s podro~ja ne/ive ter /ive narave in pe-
strosti /ivljenja;
• razviti sposobnosti za preu~evanje naravnih procesov in pojavov;
• dose~i, da spoznavajo z lastnim iskanjem in preu~evanjem ter si oblikujejo pozitiven odnos
do narave;
• spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanja s podro~ja naravoslovnih predmetov;
• razvijati sposobnosti za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov;
• razvijati sposobnosti za opazovanje in spretnosti za u~inkovito in varno raziskovanje;
• razvijati sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
• razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje;
• vzbuditi spoznanje, da je ~lovek sestavni del narave;
• razviti spoštovanje do vseh oblik /ivljenja in razumevanje medsebojne povezanosti /ive ter
ne/ive narave.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
3.1 OPERATIVNI CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE, POJMI
Predmetni katalog je pripravljen po u~nih temah. Vsebuje cilje, dejavnosti, vsebine in pojme,
ki naj bi jih u~enci usvojili pri pouku. Didakti~na navodila so dodana ob koncu posamezne
u~ne teme, prav tako so tam navedene medpredmetne povezave.
U~itelj lahko dolo~i zaporedje u~ne snovi po lastni presoji, in sicer s svojo ~asovno razporedi-
tvijo. Prav tako ni nujno, da u~itelj realizira zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, kot
so zapisani. Na primer: cilje in pojme, vezane na kemijsko u~no temo – Snovi, lahko u~itelj
obravnava integrirano pri u~nih temah: @iva in ne/iva narava in Vrt ali pa kot samostojno u~no
temo.
CILJI
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. u~no snov. Cilje, ki so zapisani v poševnem tisku,
usvajajo u~enci pri dejavnostih.
Legenda za ozna~evanje ciljev:
• cilji, ki so vezani na biološke vsebine
* cilji, ki so vezani na kemijske vsebine
� cilji, ki so vezani na fizikalne vsebine
DEJAVNOSTI
Dejavnosti so vezane na samostojno delo u~encev v u~ilnici, laboratoriju, (šolski) knji/nici,
ustreznih institucijah in na terenu. U~itelj lahko predvidene dejavnosti zamenja s primernimi
vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z druga~no vsebino. Pomembno pa je, da dose/e
enake ali podobne cilje. U~itelj mora obvezno izvesti dejavnosti, ki so zapisane v polkrepkem
tisku (npr. Opazovanje medsebojne povezanosti /ive in ne/ive narave).
VSEBINE
Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij, in niso natan~neje razgrajene, saj jih
po eni strani opredeljujejo cilji, po drugi pa pojmi.
9
POJMI
Pojmi in cilji opredeljujejo vsebino predmeta. Pojmi so v katalogu zato, da olajšajo delo u~itelju
in ker z njihovo pomo~jo la/je zasledujemo nadgradnjo v nadaljnjem šolanju u~encev.
Pojme – pri bioloških in kemijskih vsebinah – ki so zapisani v polkrepkem tisku (npr. cvet ...)
morajo usvojiti vsi u~enci ne glede na izbiro u~ne teme. Pojmi, ki so pisani v poševnem tisku
(npr. veliki vrtni pol/, melisa ...) so opozorilo za u~itelja. U~itelj jih lahko zamenja z organizmi,
ki so zanj dosegljivi in u~encem blizu, kar pa ne pomeni, da morajo u~enci poznati ravno te
organizme.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Vsebujejo povezave z drugimi predmeti po horizontali.
10U
ČN
A T
EMA
: ŽIV
A IN
NEŽ
IVA
NA
RAV
ACI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
• sp
ozna
jo, d
a so
vod
a, tl
a, z
rak,
topl
ota
in s
vetlo
ba s
e-st
avni
del
i ne/
ive
nara
ve,
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed /
ivo
in n
e/iv
o na
ravo
,•
spoz
nava
jo r
astli
ne, /
ival
i in
~lov
eka
kot p
reds
tavn
ike
/ive
nar
ave,
• sp
ozna
jo v
logo
mik
roor
gani
zmov
v n
arav
i,•
spoz
najo
pom
en r
azno
likos
ti /i
ve in
ne/
ive
nara
ve,
• ve
do, d
a so
za
obst
oj /
ivih
biti
j pot
rebn
e do
lo~e
ne /
iv-
ljenj
ske
razm
ere,
• sp
ozna
vajo
soo
dvis
nost
/iv
e in
ne/
ive
nara
ve.
Razv
rš~a
nje
pred
met
ov, d
e-lo
v or
gano
v in
org
aniz
mov
gl
ede
na iz
bran
a m
erila
.
Ne`
iva
in `
iva
nara
va.
Pove
zano
st
`ive
in n
e`iv
e na
rave
.
• ne
/iva
nar
ava:
tla,
zra
k,
svet
loba
, top
lota
in v
oda
• /i
va n
arav
a: m
ikro
orga
ni-
zmi,
gliv
e, r
astli
ne, /
ival
i, ~l
ovek
• pr
oizv
ajal
ec, p
otro
šnik
, ra
zkro
jeva
lec
• sn
ov•
kro/
enje
sno
vi
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U~i
telj
naj:
� s
podb
udi u
~enc
e, d
a pr
ines
ejo
v šo
lo r
azli~
ne p
redm
ete
in o
rgan
izm
e (p
rst,
kam
enje
, suh
e ve
je, s
uhe
liste
, ras
tline
, pag
lavc
e, ja
bolk
a itd
.). T
e na
j pos
kuša
jo u
vrst
iti n
a pr
edst
avni
ke /
ive
in n
e/iv
e na
rave
;�
spo
dbuj
a u~
ence
k is
kanj
u od
govo
ra, v
~em
so
si p
reds
tavn
iki /
ive
in n
e/iv
e na
rave
pod
obni
in v
~em
se
razl
ikuj
ejo.
To
naj o
piše
jo n
a ko
nkre
tnih
pri
mer
ih.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
:
11
UČ
NA
TEM
A: S
NO
VI
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
* op
rede
lijo
snov
i, iz
kat
erih
so
pred
met
i,*
razv
rstij
o sn
ovi n
a tis
te, k
i jih
naj
dem
o v
nara
vi, i
n tis
te,
ki ji
h iz
dela
mo,
* sp
ozna
jo o
zna~
evan
je s
novi
gle
de n
a ne
varn
ost,
* sp
ozna
jo n
ekat
ere
na~i
ne s
hran
jeva
nja
neva
rnih
sno
vi,
* sp
ozna
jo k
amni
ne p
o na
stan
ku,
* sp
ozna
jo m
erila
za
razv
rš~a
nje
kam
nin
(gle
de n
a na
sta-
nek)
,*
sezn
anijo
se
s pr
imer
i kam
nin
v Sl
oven
iji,
* ra
zlik
ujej
o m
ed k
amni
nam
i in
min
eral
i,*
razl
ikuj
ejo
min
eral
e po
trdo
ti,*
spoz
najo
upo
rabo
apn
enca
v g
radb
eniš
tvu,
* sp
ozna
jo p
oeno
stav
ljen
post
opek
za
izde
lavo
pap
irja
, *
sezn
anijo
se
z up
orab
o se
kund
arni
h su
rovi
n.
Razv
rš~a
nje
pred
met
ov g
lede
na
sno
vi, i
z ka
teri
h so
. Sp
ozna
vanj
e oz
nak
za n
evar
-ne
sno
vi in
ris
anje
ozn
ak.
Ugo
tavl
janj
e po
sam
ezni
h ka
mni
n iz
she
me,
ki p
onaz
ar-
ja n
jihov
nas
tane
k.
Razv
rš~a
nje
kam
nin
na
tem
elju
pod
anih
mer
il.
Spoz
nava
nje
prim
erov
ka
mni
n in
njih
ove
zgra
dbe
(min
eral
i).Ra
zvrš
~anj
e m
iner
alov
po
trdo
ti.Pr
ipra
va /
gane
ga in
gaš
ene-
ga a
pna
iz a
pnen
ca.
Razb
iran
je s
topn
je p
osto
pka
za iz
dela
vo p
apir
ja iz
cel
ulo-
ze a
li st
areg
a pa
pirj
a (iz
teh-
nolo
ške
shem
e).
Pred
met
i in
snov
i.
Snov
i v n
arav
i in
izde
lane
sn
ovi.
Kam
nine
.
Min
eral
i.
Apne
nec.
Papi
r.
• sn
ov•
kro/
enje
sno
vi•
orga
nska
sno
v•
stru
pene
, vne
tljiv
e, je
dke,
ek
splo
zivn
e sn
ovi
• ka
mni
ne, m
iner
ali
• m
agm
atsk
e ka
mni
ne•
met
amor
fne
kam
nine
• se
dim
entn
e ka
mni
ne•
tona
lit, g
rani
t, la
por
apne
-ne
c, g
lina
• M
osho
va tr
dotn
a le
stvi
ca
• ap
nica
• ki
s, k
loro
vodi
kova
kis
lina
• m
alta
• pa
pir,
bom
ba/
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U~i
telj
lahk
o ci
lje iz
tega
skl
opa
ures
ni~u
je ta
ko, d
a jih
inte
grir
a v
ustr
ezne
tem
atsk
e sk
lope
ant
ropo
geni
h ek
osis
tem
ov.
U~e
nci n
aj:
� p
ripr
avijo
raz
pred
elni
co, v
kat
ero
vnaš
ajo
snov
i iz
vsak
danj
ega
okol
ja. R
azpr
edel
nico
dop
olni
jo z
nah
ajal
iš~e
m s
novi
(je\
ni v
nar
avi);
� b
arva
jo /
e pr
ipra
vlje
ne o
znak
e al
i riš
ejo
ozna
ke z
a st
rupe
ne, v
netlj
ive,
jedk
e in
eks
ploz
ivne
sno
vi;
� s
pozn
ajo
najp
rej k
amni
ne v
oko
lici,
nato
še
drug
e (m
etam
orfn
e, m
agm
atsk
e in
sed
imen
tne)
;�
izve
dejo
eks
peri
men
t: d
okaz
kar
bona
tov
(upo
rabi
jo k
is in
raz
red~
eno
klor
ovod
ikov
o ki
slin
o);
� s
i ogl
edaj
o ge
ološ
ko z
birk
o v
šoli
ali v
bli/
njem
muz
eju.
Opa
zuje
jo k
amni
ne s
pro
stim
o~e
som
in lu
po. Z
rez
anje
m s
klep
ajo
o nj
ihov
i tr
doti
in s
e se
znan
ijo z
Moh
sovo
trdo
tno
lest
vico
;�
pon
ovijo
in n
atan
~nej
e sp
ozna
jo k
rašk
e po
jave
ter
prip
ravo
mal
te;
12�
s p
repr
ostim
eks
peri
men
tom
dok
a/ej
o na
stan
ek k
alci
jeve
ga k
arbo
nata
(pih
anje
v a
pnic
o), s
pozn
ajo
razl
iko
med
meh
ko in
trdo
vod
o;�
izde
lajo
pap
ir iz
bom
ba/a
ali
star
ega
papi
rja.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
:•
geog
rafij
a
13
UČ
NA
TEM
A: V
RT
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
vajo
pes
tro
vrst
no s
esta
vo /
ival
i na
vrtu
in v
prs
ti,•
na p
rim
erih
pos
amez
nih
/iva
li (m
okri
ca, d
e/ev
nik,
kra
-st
a~a,
vel
iki v
rtni
pol
/ ...
), s
pozn
avaj
o po
men
in v
logo
/i
vali,
• sp
ozna
vajo
naj
pogo
stej
še v
rtni
ne in
za~
imbn
ice
ter
nji-
hovo
upo
rabo
,•
poim
enuj
ejo
neka
j naj
pogo
stej
ših
grm
ovni
c na
vrt
u,
• po
vezu
jejo
/iv
ali i
n ra
stlin
e v
preh
ranj
eval
ni s
plet
,*
spoz
najo
pro
ces
nast
ajan
ja p
rsti
(raz
grad
njo
orga
nski
h sn
ovi i
n pr
eper
evan
je k
amni
n),
• ra
zlik
ujej
o ra
zli~
ne p
rsti
gled
e na
njih
ove
last
nost
i (ve
li-ko
st d
elce
v, v
la/n
ost,
bar
va ..
.)•
vedo
, da
je r
ast r
astli
n od
visn
a tu
di o
d la
stno
sti p
rsti,
*
razl
ikuj
ejo
hum
us o
d ne
prep
ereI
ih o
rgan
skih
sno
vi,
* na
u~ijo
se
prip
ravi
ti ko
mpo
stni
k in
spo
znaj
o nj
egov
po
men
,*
spoz
najo
pro
ces
gnitj
a,•
spoz
najo
tem
elje
bio
vrtn
arje
nja,
• sp
ozna
jo te
mel
jno
zgra
dbo
sem
en,
• ra
zlik
ujej
o m
ed s
emen
i eno
kali~
nic
in d
voka
li~ni
c,•
spre
mlja
jo r
azvo
j ras
tline
in n
jeni
h or
gano
v,•
spoz
nava
jo p
ogoj
e, k
i so
potr
ebni
za
rast
ras
tlin,
* sp
ozna
jo p
omen
ust
rezn
ega
gnoj
enja
za
rast
ras
tlin,
• se
znan
ijo s
e s
kro/
enje
m s
novi
v n
arav
i z o
pazo
vanj
em
doga
janj
a na
vrt
u.
Opa
zova
nje
rast
lin in
/iv
ali
na v
rtu.
Goj
enje
za~
imbn
ic v
pos
o-da
h.
Izde
lava
zbi
rke
kam
nin.
Razv
rš~a
nje
prst
i gle
de n
a la
stno
sti.
Prip
rava
kom
post
nika
.
Preu
~eva
nje
zgra
dbe
sem
en.
Opa
zova
nje
in s
prem
ljanj
e ka
litve
(opa
zova
nje
rast
lin-
skih
org
anov
).
Opa
zova
nje
med
sebo
jne
pove
-za
nost
i /iv
e in
ne/
ive
nara
ve.
@iva
li na
vrt
u.
@iva
li v
prst
i.
Rast
line
na v
rtu.
Preh
ranj
eval
ni
sple
ti n
a vr
tu.
Kam
nine
in m
i-ne
rali.
Prst
.
Kom
post
iran
je.
Kal
jenj
e in
rast
ra
stlin
.
• /i
vali
na v
rtu:
list
ne u
ši,
mok
rice
, de/
evni
k, b
ra-
mor
, dvo
jnon
oge,
vel
iki
vrtn
i pol
/, k
rast
a~a,
krt
, vo
luha
rica
...
• vr
tnin
e in
za~
imbn
ice:
~e
sen,
met
a, d
robn
jak,
ja
ne/,
mel
isa
...
• gr
mov
nice
: lov
or, r
ibez
, ko
smul
ja, m
alin
a ...
• ko
mpo
stni
k•
hum
us, p
rst
• se
me
• ka
litev
in ra
st•
kore
nina
, ste
blo
in li
st•
enok
ali~
nice
in d
voka
-li~
nice
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U~i
telj
naj:
� s
pozn
avaj
o te
mat
ski s
klop
na
šols
kem
ali
bli/
njem
vrt
u. U
~na
tem
a na
j se
za~n
e in
kon
~a z
obi
skom
vrt
a (p
ouda
rek
naj b
o na
pre
hran
je-
valn
ih s
plet
ih);
14�
akt
ivno
sod
eluj
ejo
pri p
ripr
avi k
ompo
stni
ka in
skl
epaj
o o
doga
janj
ih v
nje
m. P
ri te
m n
aj s
pozn
avaj
o po
men
zbi
ranj
a or
gans
kih
odpa
dkov
in
njih
ovo
razg
radn
jo;
� s
prem
ljajo
pot
ek k
alitv
e ra
stlin
. U~i
telj
naj j
ih s
podb
udi,
da b
odo
opaz
oval
i kal
itev
(rec
imo
fi/ol
a) tu
di d
oma.
O p
otek
u ka
litve
naj
po-
ro~a
jo s
ošol
cem
.�
pre
pozn
avaj
o ka
mni
ne v
bli/
njem
oko
lju te
r pr
eizk
ušaj
o ki
slos
t in
bazi
~nos
ti pr
sti.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• go
spod
injs
tvo,
geo
graf
ija
15
UČ
NA
TEM
A: Ž
IVE
MEJ
E, Z
ELEN
ICE
IN P
AR
KI (
izbi
rna
učna
tem
a)
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo te
mel
jne
zna~
ilnos
ti sa
mor
aslih
in n
egov
anih
/i
vih
mej
a po
zas
topa
nost
i ras
tlins
kih
vrst
,•
vedo
, da
so /
ive
mej
e za
š~ita
pre
d ve
trom
in e
rozi
jo,
• se
znan
ijo s
e s
posl
edic
ami i
ztre
blja
nja
/ivi
h m
eja
za
/iva
bitj
a,•
spoz
najo
ras
tline
v /
ivih
mej
ah,
• op
rede
lijo
/ivo
mej
o ko
t biv
ališ
~e š
tevi
lnih
/iv
ali,
• sp
ozna
jo /
ivo
mej
o ko
t pro
stor
za
biva
nje
in h
ranj
enje
/i
vali
in g
nezd
enje
ptic
,•
vedo
, da
/ivi
h m
ej n
e ob
rezu
jem
o oz
. ~is
timo
spom
ladi
in
v z
godn
jem
pol
etju
, ker
takr
at v
njih
gne
zdijo
ptic
e,•
spoz
najo
pre
dsta
vnik
e na
jpog
oste
jših
ptic
v b
li/nj
i /iv
i m
eji,
• se
sez
nani
jo z
naj
pogo
stej
šim
i okr
asni
mi g
rmi i
n dr
eve-
si z
elen
ic in
par
kov,
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejše
ptic
e, k
i se
~ez
zim
o za
dr/u
jejo
ob
krm
ilnic
ah in
gne
zdiš
~ih.
Opa
zova
nje
rast
lin in
`iv
ali v
`i
vi m
eji,
na z
elen
ici i
n v
park
u.O
pazo
vanj
e m
edse
bojn
e po
-ve
zano
sti `
ive
in n
e`iv
e na
-ra
ve.
@ive
mej
e in
nji-
hov
pom
en.
Rast
line
in `
iva-
li `i
vih
mej
.
Rast
line
in `
iva -
li ze
leni
c in
pa
rkov
.
• /i
va m
eja:
sam
oras
la in
ne
gova
na•
rast
line
/ivi
h m
ej: d
ren,
tr
dole
ska,
kal
ina,
~rn
i trn
, ~e
šmin
, ...
• /i
vali
/ivi
h m
ej: p
tice,
paj
-ki
, suh
e ju
/ine
, pol
/i ..
.•
gnez
denj
e in
biv
ališ
~a•
grm
i in
drev
esa
zele
nic
in
park
ov: j
asm
in, v
ajge
lija,
tis
a, fo
rziti
ja ..
.•
/iva
li pa
rkov
: vev
eric
a ...
• sa
mor
asle
in g
ojen
e
rast
line
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U~n
a te
ma
je iz
birn
a. Iz
bere
jo n
aj jo
u~i
telji
, ki i
maj
o us
trez
ne ra
zmer
e za
izku
šenj
sko
u~en
je v
izbr
anem
oko
lju.
U~i
telj
naj:
� v
odi u
~enc
e ta
ko, d
a bo
do s
pozn
aval
i ras
tline
in /
ival
i zel
enic
, /iv
ih m
ej in
par
kov
na k
onkr
etni
h pr
imer
ih. U
~na
tem
a na
j se
za~n
e in
ko
n~a
z ob
isko
m h
abita
ta (p
rehr
anje
valn
i spl
eti n
aj b
odo
poud
arje
ni);
�
spo
dbuj
a u~
ence
k r
azm
išlja
nju
in s
klep
anju
o p
omen
u /i
vih
mej
a;�
u~e
nce
vodi
tako
, da
sam
i ugo
tavl
jajo
mo/
ne p
osle
dice
uni
~eva
nja
/ivi
h m
ej;
� s
podb
uja
u~en
ce k
opa
zova
nju
habi
tato
v in
/iv
ih b
itij v
njih
tudi
zun
aj p
ouka
. U~e
nci n
aj o
svo
jem
opa
zova
nju
poro
~ajo
v p
isni
ali
ustn
i ob
liki;
� o
svet
li go
jene
pov
ršin
e pr
edvs
em z
bio
lošk
ega,
in n
e le
iz e
stet
ske
ga v
idik
a.
16U
~enc
i naj
:�
pos
kuša
jo s
pre
pros
timi s
likov
nim
i klju
~i d
olo~
iti n
ekaj
ras
tlin
in /
ival
i.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• ge
ogra
fija
17
UČ
NA
TEM
A: R
AST
LIN
JAK
(izb
irna
učn
a te
ma)
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo r
astli
njak
kot
ant
ropo
geni
eko
sist
em (p
red-
vsem
kot
goj
itven
i pro
stor
sob
nih
rast
lin in
vrt
nin)
,•
spoz
najo
pom
en s
obni
h ra
stlin
za
~lov
eka,
• sp
ozna
jo, d
a po
treb
ujej
o ra
stlin
e za
svo
jo r
ast v
odo,
sv
etlo
bo, p
rim
erno
tem
pera
turo
, zra
k in
min
eral
ne s
novi
,•
spoz
najo
, da
so z
a so
bne
rast
line
potr
ebne
dru
ga~n
e
/ivl
jenj
ske
razm
ere
kot z
a sa
mon
ikle
,•
znaj
o po
veza
ti zu
nanj
i vid
ez s
obni
h ra
stlin
(npr
. kak
tej)
z nj
ihov
im p
rvot
nim
/iv
ljenj
skim
oko
ljem
,•
spoz
najo
, da
goje
nim
ras
tlina
m u
pade
odp
orno
st, ~
e ni
-so
ust
rezn
o os
krbo
vane
,•
se n
au~i
jo s
krbe
ti za
sob
ne r
astli
ne,
• se
znan
ijo s
e z
rast
linsk
im o
rgan
om: l
isto
m,
• ve
do, z
akaj
mor
amo
sobn
e ra
stlin
e za
livat
i,•
na k
onkr
etni
h pr
imer
ih u
goto
vijo
raz
liko
med
list
i eno
– in
dvo
kali~
nic.
Opa
zova
nje,
spo
znav
anje
in
goje
nje
razl
i~ni
h po
sodo
vk.
Obi
sk c
vetli
~arn
e al
i vrt
narij
e.
Prep
ozna
vanj
e pr
isot
nost
i “š
kodl
jivce
v” in
bol
ezen
skih
zn
akov
na
sobn
ih r
astli
nah.
Opi
s la
stne
izku
šnje
z g
oje-
njem
sob
nih
rast
lin.
Opa
zova
nje
in p
rim
erja
nje
li-st
ov r
azli~
nih
rast
lin p
o ob
li-ki
, bar
vi, v
elik
osti
listn
e pl
os-
kve
in o
/ilje
nost
i.
Pest
rost
sob
nih
rast
lin.
Osk
rba
sobn
ih
rast
lin.
List
– ra
stlin
ski
orga
n.
• so
bne
rast
line:
lon~
nice
in
poso
dovk
e•
prvo
tno
/ivl
jenj
sko
okol
je•
list:
obl
ika,
bar
va li
sta,
lis
tna
plos
kev,
list
ni ro
b,
listn
i pec
elj i
n o`
iljen
ost
• lis
ti en
okal
i~ni
c in
list
i dv
okal
i~ni
c•
izhl
apev
anje
vod
e•
Ion~
nice
: sob
na p
rapr
ot,
afri
ška
vijo
lica,
fuks
ija,
pela
rgon
ija ..
.
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U~n
a te
ma
je iz
birn
a. Iz
bere
jo n
aj jo
u~i
telji
, ki i
maj
o us
trez
ne ra
zmer
e za
izku
šenj
sko
u~en
je v
izbr
anem
oko
lju.
U~i
telj
naj:
� s
podb
uja
u~en
ce k
opa
zova
nju,
raz
vrš~
anju
in d
olo~
anju
sob
nih
rast
lin s
slik
ovni
m g
radi
vom
;�
pri
obr
avna
vi li
sta
omen
i fot
osin
tezo
kot
pom
embe
n pr
oces
, ven
dar
foto
sint
eze
ne o
brav
nava
(v 8
. raz
redu
pri
bio
logi
ji);
� z
u~e
nci p
ripr
avi p
otak
njen
ce, k
i naj
jih
u~en
ci g
ojijo
v š
oli a
li do
ma.
Pri
goj
enju
ras
tlin
u~en
ce v
zgaj
a k
odgo
vorn
emu
ravn
anju
z /
ivim
i bi
tji;
� te
mo
pogl
obi i
n “b
arvi
to”
pred
stav
i v o
kvir
u na
ravo
slov
nega
dne
va (p
roje
ktno
del
o). U
~enc
em n
aj o
mog
o~i o
bisk
ust
anov
, kot
so
bota
-ni
~ni v
rt, a
rbor
etum
, mes
tna
vrtn
arija
itd.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
18U
ČN
A T
EMA
: NJI
VA IN
PO
LJE
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• ra
zlik
ujej
o m
ed n
jivo
in p
olje
m,
• sp
ozna
jo z
na~i
lne
pred
stav
nike
ras
tlin
na n
jivi i
n po
lju;
• sp
ozna
jo, d
a je
pol
jš~i
ne v
zgoj
il ~l
ovek
z u
met
nim
iz-
boro
m,
• po
znaj
o vl
ogo
kore
nin
in n
jihov
o te
mel
jno
zgra
dbo;
• sp
ozna
jo r
azli~
ne ti
pe k
oren
in,
• ra
zlik
ujej
o m
ed k
oren
inam
i eno
kali~
nic
in d
voka
li~ni
c,•
spoz
najo
pom
en s
tebl
a in
tem
eljn
o ra
zlik
o m
ed o
lese
-ne
lim in
zel
natim
ste
blom
,•
spoz
najo
raz
li~ne
tipe
ste
bel,
• sp
ozna
jo r
azli~
ne p
oljš
~ine
in n
jihov
e or
gane
,•
spoz
najo
, da
je p
olje
sta
lno
ali z
a~as
no b
ival
iš~e
nek
a-te
rih
/iva
li,•
spoz
nava
jo /
ival
i na
njiv
i in
polju
,•
znaj
o po
veza
ti us
trez
ne r
astli
ne in
/iv
ali v
pre
hran
jeva
l-no
ver
igo,
• se
znan
ijo s
e z
nara
vnim
i in
min
eral
nim
i gno
jili,
• ra
zum
ejo
pom
en k
olob
arje
nja,
• ra
zum
ejo
poje
m “
škod
ljive
c”, k
ot p
osle
dico
~lo
vešk
e ko
rist
olju
bnos
ti,•
spoz
najo
na~
ine
zaš~
ite r
astli
n v
mon
okul
turn
ih n
asad
ih
s po
udar
kom
na
biol
oški
zaš
~iti,
• ug
otov
ijo p
riso
tnos
t duš
ika
v na
ravn
ih in
um
etni
h gn
o-jil
ih,
• zn
ajo
upor
ablja
ti na
vodi
la z
a up
orab
o za
š~itn
ih s
red-
stev
in g
nojil
,•
spoz
najo
, da
se m
noga
kem
ijska
zaš
~itn
a sr
edst
va k
o -pi
~ijo
v /
ivih
bitj
ih.
Opa
zova
nje
rast
lin in
`iv
ali
na n
jivi i
n po
lju v
razl
i~ni
h le
tnih
~as
ih.
Prep
ozna
vanj
e po
ljš~i
n in
nji-
hovo
raz
vrš~
anje
po
upo-
rabn
osti.
Prep
ozna
vanj
e ra
zli~
nih
tipov
ko
reni
n in
ste
bel t
er n
jihov
o ra
zvrš
~anj
e po
obl
iki.
Zbir
anje
pod
atko
v iz
lite
ratu
-re
(šol
ska
knji/
nica
) o “
zdra
-ve
m”
na~i
nu k
met
ovan
ja.
Prep
ozna
vanj
e vz
orce
v um
et-
nih
in n
arav
nih
gnoj
il in
od
~ita
vanj
e na
vodi
l za
njih
o-vo
upo
rabo
.
Dol
o~ev
anje
duš
ikov
ih s
pojin
v
gnoj
ilih.
Opa
zova
nje
med
sebo
jne
pove
zano
sti `
ive
in n
e`iv
e na
rave
.
Njiv
a in
pol
je.
Rast
line
na n
jivi.
Kor
enin
ski s
is-
tem
.
Steb
la.
Poljš
~ine
.
@iva
li na
pol
ju.
Gno
jila.
Inte
nziv
no p
ri -
delo
vanj
e po
ljš~i
n.
Posl
edic
e in
-te
nziv
nega
po-
ljede
lstv
a.
• nj
iva
in p
olje
• ra
stlin
e na
njiv
i: kr
i/ni
ce (z
elje
), s
tro~
nice
(f
i/ol
), /
ita (p
šeni
ca ..
.),
razh
udni
kovk
e (k
rom
pir)
• po
ljš~i
ne•
umet
ni iz
bor
• kr
mne
in in
dust
rijs
ke
rast
line
• ko
reni
nski
sis
tem
• ko
reni
na:
zgra
dba
in ti
pi k
oren
in•
kore
nine
eno
kali~
nic
in
dvok
ali~
nic
• st
eblo
: ob
lika
steb
el, o
lese
nelo
in
zeln
ato
steb
lo•
/iva
li na
njiv
i in
polju
: br
amor
, pol
jski
zaj
ec, v
o-lu
hari
ca, v
rana
, kan
ja,
post
ovka
...
• gn
ojila
: na
ravn
a in
min
eral
na•
kolo
barj
enje
• “š
kodl
jivec
”, “
plev
el”
• za
š~ita
ras
tlin
(kem
ijska
, bi
ološ
ka)
19
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
:
U~i
telj
naj:
� s
podb
uja
u~en
ce k
opa
zova
nju
in d
olo~
anju
pol
jš~i
n te
r ug
otav
ljanj
u, k
ater
i ras
tlins
ki o
rgan
i so
upor
abni
za
~lov
eka
in k
akše
n je
njih
ov
pom
en z
a ra
stlin
o;
� ra
zlo/
i poj
em “
škod
ljive
c” ta
ko, d
a u~
enci
raz
umej
o, d
a so
ško
dljiv
ci n
asta
li ko
t pos
ledi
ca ~
love
kove
ga g
ospo
darj
enja
in d
a v
nara
vi o
šk
odlji
vcih
ne
mor
emo
govo
riti.
Ena
ko v
elja
za
poje
m “
plev
el”;
� to
u~n
o te
mo
pogl
obi i
n “b
arvi
to”
pred
stav
i v o
kvir
u na
ravo
slov
nega
dne
va (p
roje
ktno
del
o);
� n
avad
i u~e
nce
na u
pora
bo s
trok
ovne
in p
olju
dno
znan
stve
ne li
tera
ture
; �
ob
obra
vnav
anju
pol
ja u
~enc
em p
reds
tavi
bio
logi
jo k
ot te
mel
jno
vedo
in z
nano
st z
a km
etijs
tvo;
� s
ezna
nja
u~en
ce s
pos
ledi
cam
i nes
mot
rne
upor
abe
gnoj
il in
zaš
~itn
ih s
reds
tev;
�
z u
~enc
i pri
prav
i zaš
~itn
o sr
edst
vo iz
kop
riv,
pel
ina,
pre
slic
e itd
. za
zaš~
ito p
oljš
~in
in v
rtni
n.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
: •
gosp
odin
jstv
o, g
eogr
afija
20U
ČN
A T
EMA
: SA
DO
VN
JAK
(izb
irna
učn
a te
ma)
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo p
omen
sen
o/et
nih
sado
vnja
kov
in p
osle
dice
nj
ihov
ega
kr~e
nja,
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed p
e~ka
tim, k
oš~i
~ast
im in
lupi
na-
stim
sad
jem
,•
spoz
najo
nek
aj s
ort n
aših
sad
nih
drev
es in
njih
ove
plo-
dove
,•
spoz
najo
naj
pogo
stej
še v
rste
ju/n
ega
sadj
a, k
i je
v pr
o-da
ji pr
i nas
,•
doja
mej
o po
men
vel
ikih
dre
ves
za p
tice
(zav
etje
, hra
na,
pros
tor
za g
nezd
enje
),•
spoz
najo
tipi
~ne
pred
stav
nike
/iv
ali v
sad
ovnj
aku
(dvo
/ivk
e, /
u/el
ke ..
.),
• zn
ajo
razl
o/iti
zgr
adbo
cve
ta,
• ra
zlik
ujej
o m
ed c
veto
vi e
noka
li~ni
c in
dvo
kali~
nic,
• ve
do, k
aj je
opr
ašite
v,•
spoz
najo
pom
en /
u/el
k pr
i opr
ašev
anju
cve
tov,
• sp
ozna
jo, d
a ne
kate
re c
veto
ve o
praš
uje
vete
r,•
spoz
najo
pre
dsta
vnik
e dr
u/in
e ro
/nic
,•
spoz
najo
plo
d ko
t org
an z
a ra
zšir
janj
e ra
stlin
,•
spoz
najo
raz
li~ne
plo
dove
,•
ugot
avlja
jo v
logo
/iv
ali p
ri r
azši
rjan
ju r
astli
n.
Opa
zova
nje
rast
lin in
/iv
ali v
sa
dovn
jaku
v r
azli~
nih
letn
ih
~asi
h.
Prep
ozna
vanj
e in
raz
vrš~
anje
do
ma~
ega
sadj
a (m
ed p
e~ka
-to
, koš
~i~a
sto
in lu
pina
sto)
te
r pr
epoz
nava
nje
ju/n
ega
sadj
a.
Opa
zova
nje
in p
rim
erja
nje
razl
i~ni
h cv
etov
v n
arav
i.
Spoz
nava
nje
zgra
dbe
cvet
a in
ski
cira
nje
cvet
a (n
a pr
ime-
ru n
arav
nega
cve
ta).
Izde
lava
zbi
rke
plod
ov in
se-
men
.
Opa
zova
nje
med
sebo
jne
pove
zano
sti /
ive
in n
e/iv
e na
rave
.
Sadn
o dr
evje
in
sad
je.
Vrst
e sa
dovn
ja-
kov.
@iva
li v
sado
vnja
ku.
Cvet
.
Plod
.
• sa
dovn
jak
• sa
dno
drev
o•
sadj
e: p
e~ka
sto,
ko
š~i~
asto
...
• ju
/no
sadj
e•
/iva
li v
sado
vnja
ku:
ptic
e (p
evke
, uje
de, d
up-
larj
i; st
alni
ce in
sel
ivke
),
dvo/
ivke
(zel
ena
rega
),
/u/e
lke
(met
ulji,
~eb
ele,
~m
rlji)
• cv
et: b
arva
, obl
ika,
vel
i-ko
st, z
grad
ba, v
onj
• cv
et e
noka
li~ni
c•
cvet
dvo
kali~
nic
• op
raše
vanj
e (z
vet
rom
, z
/u/e
lkam
i)•
rast
line
v sa
dovn
jaku
: ro
/nic
e, b
ela
omel
a ...
• pl
od: v
rsta
, obl
ika.
..
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
:U
~na
tem
a je
izbi
rna.
Izbe
rejo
naj
jo u
~ite
lji, k
i im
ajo
ustr
ezne
razm
ere
za iz
kuše
njsk
o u~
enje
v iz
bran
em o
kolju
.U
~ite
lj na
j:�
na
prim
eru
sado
vnja
ka u
trdi
poj
em “
škod
ljive
c”;
� p
ri o
brav
navi
cve
ta n
e iz
haja
iz iz
miš
ljene
ga in
stil
izir
aneg
a cv
eta.
Upo
rabi
naj
raz
li~ne
nar
avne
cve
tove
. Pri
tem
bod
o u~
enci
spo
znal
i ra
znol
ikos
t, iz
kat
ere
bodo
pos
ploš
ili te
mel
jne
grad
bene
ele
men
te c
veta
. Pri
ski
cira
nju
cvet
a u~
ence
opo
zori
na
ustr
ezno
izde
lavo
ski
ce;
� s
e pr
i spo
znav
anju
ro/n
ic n
e os
redo
to~i
le n
a sa
dno
drev
je, a
mpa
k tu
di n
a dr
uge
rast
line,
ki j
ih u
~enc
i poz
najo
(šip
ek, v
rtni
ca, j
agod
njak
ipd.
).
21
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• go
spod
injs
tvo,
nar
avos
lovj
e
22U
ČN
A T
EMA
: VIN
OG
RA
D (i
zbir
na u
čna
tem
a)
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo v
inor
odna
obm
o~ja
Slo
veni
je,
• se
sez
nani
jo s
sam
orod
nim
i vrs
tam
i vin
ske
trte
in s
ort-
no p
estr
ostjo
svo
jega
vin
orod
nega
oko
liša,
• po
u~ijo
se
o pe
rono
spor
i kot
bol
ezni
vin
ske
trte
,•
vedo
, kaj
sta
vin
ogra
dniš
tvo
in v
inar
stvo
,•
vedo
, da
je v
insk
a tr
ta v
zpen
jalk
a,•
vedo
, da
je v
insk
a tr
ta v
etro
cvet
ka,
• sp
ozna
jo v
eget
ativ
ne n
a~in
e ra
zmno
/eva
nja
rast
lin,
• sp
ozna
jo a
lkoh
olno
vre
nje,
• se
znan
ijo s
e z
nega
tivni
mi p
osle
dica
mi u
/iva
nja
alko
-ho
lnih
pija
~,•
spoz
nava
jo n
ajpo
gost
ejše
/iv
ali i
n ra
stlin
e v
vino
grad
u.
Opa
zova
nje
rast
lin in
/iv
ali v
vi
nogr
adu
v ra
zli~
nih
letn
ih
~asi
h.
Obi
sk v
inog
radn
ika.
Opa
zova
nje
pret
akan
ja r
ast-
linsk
ih s
okov
ob
spom
lada
n-sk
i rez
i.
Izve
dejo
alk
ohol
no v
renj
e.
Dok
az o
gljik
oveg
a di
oksi
da.
Opa
zova
nje
med
sebo
jne
po -
veza
nost
i /iv
e in
ne/
ive
na-
rave
.
Vins
ka tr
ta.
Vino
grad
ništ
vo.
Alko
holn
o vr
enje
.
@iva
li in
rast
li-ne
v v
inog
radu
.
• vi
nogr
ad•
vino
grad
ništ
vo•
vina
rstv
o•
vins
ka tr
ta•
sort
a•
pero
nosp
ora
• vz
penj
alka
• ve
geta
tivno
raz
mno
/eva
nje
• /i
vali
v vi
nogr
adu:
~ri
~ek,
šk
orec
, ...
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
:U
~na
tem
a je
izbi
rna.
Izbe
rejo
naj
jo u
~ite
lji, k
i im
ajo
ustr
ezne
razm
ere
za iz
kuše
njsk
o u~
enje
v iz
bran
em o
kolju
.U
~ite
lj na
j:�
u~e
ncem
pre
dsta
vi tu
di e
tnog
rafs
ko iz
ro~i
lo o
vin
ogra
dniš
tvu
in v
inar
stvu
. Om
eni n
aj ti
pi~n
e so
rte
vins
ke tr
te in
vrs
te v
in z
a Sl
oven
ijo;
� s
podb
udi u
~enc
e, d
a bo
do s
kupa
j s s
tari
mi s
tarš
i in
širš
o dr
u/in
o pr
ipra
vili
poro
~ilo
o k
ultu
ri p
itja
vina
nek
o~ in
dan
es. P
ri te
m n
aj ji
h op
ozor
i na
upor
abo
stro
kovn
e lit
erat
ure;
� s
podb
uja
u~en
ce, d
a si
bod
o s
stro
kovn
o lit
erat
uro
pom
agal
i pri
osve
tlitv
i pro
blem
a al
koho
lizm
a. U
~enc
i naj
izde
lajo
refe
rate
in ji
h pr
edst
avijo
;�
u~e
nce
vzpo
dbuj
a k
izde
lavi
pro
jekt
nih
nalo
g na
tem
o vi
nogr
ad (n
arav
oslo
vni d
an);
� iz
vede
vsa
j eno
dok
azno
rea
kcijo
sla
dkor
ja a
li šk
roba
v s
emen
u;�
z u
~enc
i dok
a/e
nast
ajan
je o
gljik
oveg
a di
oksi
da p
ri a
lkoh
olne
m v
renj
u;
� a
lkoh
olno
vre
nje
obra
vnav
a pr
i obr
avna
vanj
u sa
dovn
jaka
ali
vino
grad
a.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• go
spod
injs
tvo,
geo
graf
ija
23
UČ
NA
TEM
A: T
RAV
NIK
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
sez
nani
jo z
bis
tven
imi z
na~i
lnos
tmi g
ojen
ih in
neg
o-je
nih
trav
niko
v,•
spoz
najo
naj
pogo
stej
še d
ru/i
ne tr
avni
ških
ras
tlin
v sv
oji
okol
ici i
n nj
ihov
e pr
edst
avni
ke,
• po
u~ijo
se
o po
men
u ne
goje
nih
trav
niko
v za
pre
/ive
tje
neka
teri
h re
dkih
ras
tlins
kih
in /
ival
skih
vrs
t,•
sezn
anijo
se
s po
men
om in
vpl
ivi k
ošnj
e in
paš
e na
iz
bor
rast
linsk
ih in
/iv
alsk
ih v
rst,
* sp
ozna
jo g
lavn
e se
stav
ine
mle
ka in
kis
anje
mle
ka,
• sp
ozna
jo z
na~i
lne
trav
nišk
e /i
vali,
• ra
zum
ejo
pom
en r
astli
n v
preh
rani
ras
tlino
jedi
h in
me-
soje
dih
/iva
li.
Opa
zova
nje
rast
lin in
/iv
ali n
a go
jene
m in
\ali
nego
jene
m
trav
niku
.
Opa
zova
nje
trav
ne r
uše
in
/iva
li, k
i jo
pose
ljuje
jo.
Razv
rš~a
nje
najp
ogos
tejš
ih
vrst
trav
nišk
ih r
astli
n v
skup
i-ne
\dru
/ine
.
Opa
zova
nje
vpliv
ov p
aše,
koš
-nj
e in
tept
anja
na
sest
oj tr
avni
ka.
Dol
o~an
je s
esta
vin
v m
leku
. Iz
vede
jo k
isan
je m
leka
pri
ra
zli~
nih
pogo
jih.
Opa
zova
nje
med
sebo
jne
pove
-za
nost
i /iv
e in
ne/
ive
nara
ve.
Goj
eni i
n ne
goje
ni
trav
niki
.
Trav
nišk
e ra
stlin
e.
Koš
nja
in p
aša.
Mle
ko.
@iva
li na
tr
avni
ku:
• tr
avni
k: g
ojen
i in
nego
jeni
• tr
avni
ške
rast
line:
zl
ati~
evke
, met
uljn
ice,
tr
ave,
neb
inov
ke, k
ukav
i-~e
vke
...•
ogro
/ene
ras
tline
in /
ival
i•
košn
ja•
paša
• /i
vali
na tr
avni
ku:
mur
n, k
obili
ca, m
etul
ji,
krt .
..
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
:U
~ite
lj na
j:�
pos
ebej
pou
dari
ogr
o/en
ost n
arav
nih
trav
niko
v za
radi
pos
egan
ja ~
love
ka v
pro
stor
. U~e
ncem
naj
pre
dsta
vi o
gro/
enos
t ras
tlins
kih
in
/iva
lski
h vr
st z
arad
i ~lo
veko
vega
pos
egan
ja v
oko
lje (i
zsuš
evan
j, m
elio
raci
j, gn
ojen
ja, p
aše,
koš
nje,
zar
aš~a
nje,
itd.
);�
z u
~enc
i pog
lobi
, utr
di in
nad
grad
i zna
nje
o cv
etu,
opr
ašev
anju
, opl
oditv
i, pl
odu
in s
emen
u na
pri
mer
u tr
avni
ških
ras
tlin;
� u
trdi
poz
nava
nje
pojm
ov e
noka
li~ni
ca in
dvo
kali~
nica
in o
mog
o~i u
~enc
em n
juno
pre
pozn
avan
je in
raz
likov
anje
na
konk
retn
ih p
rim
erih
;�
spo
dbud
i u~e
nce,
da
iš~e
jo s
orod
stve
ne p
ovez
ave
med
/iv
imi b
itji n
a tr
avni
ku in
/iv
imi b
itji,
ki s
o jih
/e
spoz
nali
v dr
ugih
oko
ljih;
� z
u~e
nci i
zved
e do
lo~e
vanj
e iz
bran
ih s
esta
vin
v m
leku
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
:•
gosp
odin
jstv
o, g
eogr
afija
, nar
avos
lovj
e
24U
ČN
A T
EMA
: TO
KO
VI I
N E
NER
GIJ
ACI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
� sp
ozna
jo to
k te
ko~i
ne,
� sp
ozna
jo, d
a je
str
uga
nare
jena
nav
zdol
in d
a je
mo-
go~e
s ~
rpal
ko v
odo
spra
vlja
ti na
vkre
ber,
� sp
ozna
jo, d
a to
k vo
de la
hko
zman
jšam
o al
i zau
stav
imo
z za
porn
ico
v po
toku
in s
pip
o v
cevi
, spo
znaj
o, d
a z
u/
ivan
jem
hra
ne v
telo
pri
naša
mo
ener
gijo
,�
razu
mej
o, d
a ra
zli~
ne v
rste
hra
ne n
iso
enak
o hr
anlji
ve,
in z
najo
upo
rabl
jati
razp
rede
lnic
e hr
aniln
ih s
novi
, sp
ozna
jo r
azli~
na g
oriv
a in
poj
em s
e/ig
ne to
plot
e,�
spoz
najo
, da
se s
topl
o vo
do p
rina
ša e
nerg
ija v
rad
ia-
torj
e, k
i jo
ti v
oblik
i top
lote
odd
ajaj
o v
pros
tor,
� sp
ozna
jo, d
a se
sto
plim
i (m
rzlim
i) ve
trov
i in
mor
ski t
o-ko
vi p
rena
šajo
topl
a (m
rzla
) vod
a al
i zra
k in
da
z nj
imi
ogre
vam
o (o
hlaj
amo)
odd
alje
ne k
raje
,�
spoz
najo
, da
topl
ota
te~e
iz v
ro~e
ga te
lesa
na
hlad
no
telo
ali
iz v
ro~e
ga d
ela
tele
sa p
roti
hlad
nejš
emu,
� sp
ozna
jo, d
a z
nara
š~an
jem
tem
pera
turn
e ra
zlik
e na
-ra
š~a
topl
otni
tok
(pre
te~e
na to
plot
a),
� sp
ozna
jo, d
a se
tele
sa, k
i odd
ajaj
o to
plot
o, o
hlaj
aja,
ra
zen
~e iz
gubl
jeno
topl
oto
nado
meš
~a d
rug
vir,
� sp
ozna
jo, d
a ra
zli~
ne s
novi
ob
enak
i tem
pera
turn
i raz
li-ki
raz
li~no
hitr
o pr
enaš
ajo
topl
oto.
Tak
o lo
~im
o to
plot
-ne
pre
vodn
ike
in iz
olat
orje
,�
iz v
sakd
anjih
izku
šenj
, opa
zova
nj in
pos
kuso
v po
vza-
mej
o, d
a /i
val i
n ~l
ovek
pri
dobi
vata
ene
rgijo
s h
rano
.
Eksp
erim
entir
anje
z /
lebo
vi,
kori
ti in
cev
mi.
Pret
akan
je v
ode
med
pos
oda-
mi p
o na
tegi
.
Pret
akan
je z
raka
med
bal
oni
in a
vtom
obils
kim
i gum
ami.
Pom
en z
drav
e pr
ehra
ne z
a ~l
ovek
a.
Bra
nje
razp
rede
lnic
za
ener
-gi
jsko
vre
dnos
t raz
li~ni
h hr
a-ni
l in
kuri
lno
vred
nost
gor
iv.
Ogl
ed in
she
ma
cent
raln
e ku
rjav
e.
Zem
ljevi
d m
orsk
ih to
kov
v Ja
dran
skem
in S
redo
zem
-sk
em m
orju
.
V dv
e al
i ve~
plo
~evi
nk z
raz-
li~ni
mi p
rem
eri n
alije
jo v
odo
z ra
zli~
nim
i tem
pera
tura
mi.
Nap
oved
ujej
o, o
d ko
d in
kam
bo
tekl
a to
plot
a. N
apov
edi
prim
erja
jo s
term
omet
rom
. M
erijo
, kak
o se
hla
di v
oda
v pl
o~ev
inka
h.To
plot
ne to
kove
odd
ajaj
o tu
-di
raz
ni g
reln
iki.
SNO
VNI T
OK
Snov
ni to
k la
h -ko
pre
naša
en
ergi
jski
tok.
TOPL
OTN
I TO
K
Topl
otni
tok
pren
aša
ener
gijo
.
• sn
ovni
tok
• vi
šins
ka r
azlik
a•
tla~n
a ra
zlik
a•
~rpa
lke
• ve
ntili
• hr
ana
je v
ir e
nerg
ije•
hran
ilne
vred
nost
i•
gori
va•
topl
otni
tok
• te
mpe
ratu
rna
razl
ika
• iz
olat
orji
• en
ergi
jski
tok
25
U~e
nci:
� zv
edo,
da
je z
a po
gon
elek
tri~
nega
toka
po
/ica
h po
-tr
ebna
ele
ktri
~na
nape
tost
, �
spoz
najo
raz
li~ne
gal
vans
ke e
lem
ente
in n
jihov
e na
pe-
tost
i, �
nau~
ijo s
e ga
lvan
ske
elem
ente
zla
gati
v ba
teri
jo,
� sp
ozna
jo, d
a se
za
vzdr
/eva
nje
elek
tri~
nega
toka
po
/ica
h po
rabl
ja e
nerg
ija,
� sp
ozna
jo, d
a te
lesa
, sko
zi k
ater
a te
~e e
lekt
ri~n
i tok
, la
hko
opra
vlja
jo d
elo,
gre
jejo
ali
svet
ijo,
� sp
ozna
jo, d
a sp
rem
enlji
v el
ektr
i~ni
tok
lahk
o pr
enaš
a po
datk
e.
Gal
vans
ke e
lem
ente
zla
gajo
v
kori
tce
in z
/ar
nico
pre
-sk
ušaj
o na
peto
st b
ater
ije.
Sezn
anijo
se
z de
lova
njem
ko
lesa
rske
ga d
inam
a.
Z el
ektr
iko
lahk
o po
vzro
~im
o vr
tenj
e al
i nih
anje
. Se
stav
ijo e
lekt
rom
otor
ali
br -
na~
in p
resk
usijo
nju
no d
elo-
vanj
e s
prik
lju~k
om n
a ba
te-
rijo
. O
gled
ajo
si m
ale
gosp
odin
j-sk
e st
roje
in e
lekt
ri~n
a or
odja
. Ra
ziš~
ejo,
kat
ere
napr
ave
do-
ma
prej
emaj
o po
datk
e z
elek
-tr
i~ni
m to
kom
.
ELEK
TRI^
NI
TOK
Elek
tri~
ni to
k sl
u`i z
a pr
enos
en
ergi
je.
• el
ektr
i~ni
tok
• na
peto
st
• ga
lvan
ski e
lem
ent
• ba
teri
ja
• po
datk
i
U~e
nci:
� sp
ozna
jo, d
a zv
ok p
otuj
e od
zvo
~ila
po
snov
eh, v
edo,
da
se
zvo~
ilo tr
ese
in p
ovzr
o~i v
alov
anje
v o
koliš
kem
zr
aku
ali d
ruge
m s
reds
tvu,
�
s po
skus
i ugo
tovi
jo, d
a se
zvo
k la
hko
širi
po
nape
tih
vrvi
cah,
po
palic
ah in
cev
eh,
� sp
ozna
jo, d
a se
zvo
k v
zrak
u ši
ri v
vse
h sm
ereh
, �
spoz
najo
, da
sliš
imo
zvok
šib
keje
, ko
se o
ddal
jimo
od
zvo~
ila,
� sp
ozna
jo, d
a lju
dje
in /
ival
i upo
rabl
jajo
zvo
k za
izm
e-nj
avo
poda
tkov
, za
med
sebo
jno
opoz
arja
nje,
ob
veš~
anje
in s
pora
zum
evan
je.
Pres
kuša
jo d
elov
anje
str
une.
Iz
dela
jo e
nost
avna
zvo
~ila
.
S po
sluš
anje
m u
gota
vlja
jo
poje
man
je g
lasn
osti
z od
da-
ljeno
stjo
od
zvo~
ila.
Posl
ušaj
o ra
zli~
ne z
voke
v n
a-ra
vi.
ZVO
^NI T
OK
Pren
os e
nerg
ije
in p
odat
kov
lahk
o po
teka
z
zvok
om.
• zv
o~ni
tok
• zv
o~ila
•
valo
vanj
e •
glas
nost
zvo
ka
• zv
ok
26U
~enc
i:�
spoz
najo
, da
svet
ilo la
hko
odda
ja s
vetlo
bo n
a vs
e st
ra-
ni,
� sp
ozna
jo, d
a sv
etlo
ba p
ovzr
o~a
segr
evan
je te
les,
� sp
ozna
jo, d
a ab
sorp
cija
sve
tlobe
lahk
o po
vzro
~a tu
di
spre
mem
be s
tanj
a sn
ovi (
talje
nje,
izhl
apev
anje
),•
zved
o, d
a ra
stlin
e po
treb
ujej
o sv
etlo
bo z
a iz
dela
vo
hran
e,�
spoz
najo
, da
svet
loba
pre
naša
ene
rgijo
: gre
je, s
prem
i-nj
a st
anje
in z
grad
bo s
novi
, pog
anja
ele
ktri
~ni t
ok.
Obl
ikuj
ejo
svet
lobn
e cu
rke,
ki
prih
ajaj
o iz
gra
fosk
opa
ali
drug
ega
svet
ila.
Opa
zuje
jo p
ojem
anje
osv
et-
ljeno
sti z
odd
alje
nost
jo.
Spoz
najo
pri
sojn
o in
oso
jno
stra
n.
U~e
nci p
rest
reza
jo s
on~n
o sv
etlo
bo v
raz
li~ne
pos
ode
in
mer
ijo s
prem
embe
tem
pera
-tu
re.
Ogl
edaj
o si
ogr
eval
ne n
apra
-ve
na
son~
no s
vetlo
bo in
se
sezn
anijo
, kak
o se
z e
lekt
riko
os
krbu
jejo
gor
ske
ko~e
in
umet
ni s
atel
iti.
SVET
LOB
A
Svet
loba
pre
-na
ša e
nerg
ijo.
Tudi
son
ce je
vir
en
ergi
je.
• sv
etlo
bni t
ok•
abso
rpci
ja s
vetlo
be•
talje
nje
in iz
pare
vanj
e
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
:Sn
ovni
tok:
� v
e~in
o de
la la
hko
pote
ka v
nar
avi i
n s
preu
~eva
njem
nap
rav
(cen
tral
na k
urja
va, n
ateg
a, k
orita
, cev
i ...
);
� to
kovi
naj
se
obra
vnav
ajo
po u
~ni t
emi S
NO
VI.
Topl
otni
tok:
� Z
a kv
alita
tivno
in p
olkv
alita
tivno
eks
peri
men
tiran
je n
aj s
e u~
enci
zan
ašaj
o na
~ut
ila. M
eriln
ike
upor
ablja
jo le
za
kvan
titat
ivno
ob
ravn
avo.
Elek
tri~
ni to
k:�
nek
ater
e na
prav
e si
u~e
nci p
ogle
dajo
pri
pou
ku, n
ekat
ere
pa la
hko
preu
~ijo
dom
a;�
del
o na
j pot
eka
v m
ajhn
ih s
kupi
nah,
ki n
aj u
pora
blja
jo z
birk
e s
sest
avin
ami e
lekt
ri~n
ih k
rogo
v.
Zvo~
ni to
k:�
vel
iko
posk
usov
z z
voko
m je
mog
o~e
opra
viti
na p
rost
em; l
ahko
tudi
v o
kvir
u na
ravo
slov
nega
dne
va. P
osku
se, p
ri k
ater
ih je
pot
rebn
a tiš
ina,
je b
olje
opr
avlja
ti v
zapr
tem
pro
stor
u.
27
Svet
lobn
i tok
:�
vel
iko
posk
usov
s s
vetlo
bo je
mog
o~e
opra
viti
na p
rost
em; l
ahko
tudi
v o
kvir
u na
ravo
slov
nega
dne
va. P
osku
se, z
a ka
tere
je p
otre
bna
tem
a, je
naj
bolje
opr
aviti
v p
rost
oru
z za
tem
nitv
ijo;
� o
grev
alne
nap
rave
na
son~
no s
vetlo
bo, n
aj s
i ogl
edaj
o. L
ahko
pa
sest
avijo
tudi
mod
el z
anjo
; �
son
~ne
celic
e na
j upo
rabi
jo.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• Sn
ovni
tok:
tehn
ika
in te
hnol
ogija
, geo
graf
ija; T
oplo
tni t
ok: t
ehni
ka in
tehn
olog
ija, g
ospo
dinj
stvo
; Ele
ktri
~ni t
ok: t
ehni
ka in
tehn
olog
ija;
• Zv
o~ni
tok:
gla
sben
a vz
goja
; Sve
tlob
ni to
k: te
hnik
a in
tehn
olog
ija, g
ospo
dinj
stvo
.
28PO
JMO
VN
I SK
LOP:
BA
RV
ECI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
� v
zate
mnj
enem
pro
stor
u zn
ajo
nare
diti
curk
e sv
etlo
be
s sv
etilo
m in
zas
lonk
ami,
� cu
rek
bele
sve
tlobe
zna
jo r
azkl
oniti
v c
urke
mav
ri~n
ih
barv
na
priz
mi i
z vo
de a
li na
ste
klen
i pri
zmi,
� sp
ozna
jo, d
a se
pri
odb
oju
na h
rapa
vi b
eli p
ovrš
ini
svet
loba
raz
prši
, na
glad
ki p
a se
odb
ije le
v e
no s
mer
,�
znaj
o z
odbo
jem
in a
bsor
pcijo
poj
asni
ti ~r
ne in
bel
e po
vrši
ne, r
azli~
no s
vetle
siv
e po
vrši
ne in
oba
rvan
e po
vrši
ne,
� sp
ozna
jo, d
a pr
ozor
ne s
novi
pre
puš~
ajo
svet
lobn
e cu
r-ke
, pro
sojn
e pa
jih
razp
ršijo
in r
azpr
šeno
sve
tlobo
pre
-pu
ste
ter
deln
o od
bije
jo o
d ba
rv,
Posk
usijo
gle
dati
v m
raku
, po-
no~i
in v
pop
olni
tem
i.N
a pr
oste
m n
aj d
o/iv
ijo s
on~n
i za
hod,
mra
k in
no~
.Po
zorn
i naj
bod
o na
pre
pozn
a-va
nje
oblik
, bar
v in
na
poja
v-lja
nje
zvez
d na
neb
u.
Opa
zuje
jo n
aj ra
zklo
n sv
etlo
be
na p
rizm
i.O
pazu
jejo
odb
oj s
vetlo
bneg
a cu
rka
na z
rcal
u.O
gled
ujej
o si
like
iz b
arvn
ega
papi
rja v
bel
i, rd
e~i i
n ze
leni
sv
etlo
bi s
kozi
bar
vne
filtr
e in
si
poja
snju
jejo
razl
i~no
st v
tisov
. O
pazu
jejo
razl
ike
v sv
etlo
sti
delo
v šo
lske
tabl
e, k
i je
deln
o os
vetlj
ena
z gr
afos
kopo
m in
de
lno
mok
ra.
Bel
a sv
etlo
ba je
se
stav
ljena
iz
svet
lob
mav
-ri
~nih
bar
v.
^e s
vetl
oba
pa-
de n
a m
ejo
dv
eh s
novi
, se
je d
el o
dbije
, ne
kaj s
vetl
obe
potu
je s
kozi
sn
ov, d
el p
a je
sn
ov v
pije
.
• cu
rki s
vetlo
be•
svet
ilo•
zasl
onka
• za
slon
• m
avri
~ne
barv
e•
priz
ma
• od
boj s
vetlo
be•
razp
ršite
v sv
etlo
be•
abso
rpci
ja
� sp
ozna
jo, d
a je
sve
t pis
an, ~
e ga
opa
zuje
mo
v be
li so
n~ni
sve
tlobi
,�
spoz
najo
, da
razl
i~ne
sno
vi o
dbija
jo in
pre
puš~
ajo
svet
lobo
raz
li~ni
h ba
rv,
� se
nau
~ijo
pri
prav
iti iz
vle~
ke n
arav
nih
barv
il iz
ras
tlin
in ji
h up
orab
iti z
a ba
rvan
je n
arav
nih
grad
iv,
� sp
ozna
jo, d
a se
bar
vne
povr
šine
raz
likuj
ejo
po b
arv-
nem
tonu
in s
vetlo
sti,
� sp
ozna
jo, d
a vs
e te
raz
like
dose
/em
o z
meš
anje
m
svet
lob
ali b
arvi
l.
Sezn
anijo
se
z ba
rvam
i iz
ra-
stlin
skeg
a in
/iv
alsk
ega
svet
a.
U~e
se
meš
ati b
arvi
la ra
zli~
nih
tono
v, d
a do
be v
mes
ne to
ne.
Prip
ravi
jo iz
vle~
ke n
arav
nih
barv
il iz
rast
lin.
Lo~u
jejo
bar
vila
s k
rom
atog
ra-
fijo.
Barv
ajo
plat
no in
nar
avno
vol
no.
Barv
ilom
jasn
ih to
nov
pri-
meš
ajo
razl
i~ne
del
e/e
belil
a in
tako
spr
emin
jajo
nas
i~en
ost.
S pr
imes
jo ~
rneg
a ba
rvila
do-
be b
arve
, ki s
e lo
~uje
jo p
o sv
etlo
sti.
Svet
je p
isan
.•
bela
sve
tloba
• ba
rvni
ton
• sv
etlo
st•
nara
vna
barv
ila•
zmes
• ba
rvan
je•
krom
atog
rafij
a
29
U~e
nci:
� sp
ozna
jo, d
a sp
rem
enlji
v sv
etlo
bni t
ok la
hko
pren
aša
poda
tke,
� sp
ozna
jo, d
a je
tak
pren
os p
odat
kov
zelo
hite
r,�
spoz
najo
, da
je p
odat
ke, k
i jih
pre
naša
sve
tloba
, mo-
go~e
tudi
shr
anje
vati
(fot
ogra
fija)
in p
rela
gati
na d
ruge
pr
enaš
alce
, na
prim
er n
a el
ektr
iko
in v
alov
anje
(tel
evi-
zija
, vid
eo).
Nau
~ijo
se
pom
ena
svet
lob-
nih
sign
alov
.U
goto
vijo
, da
v te
levi
zijs
ki
spre
jem
nik
vodi
ta d
va v
oda:
an
teni
n in
od
elek
tri~
nega
om
re/j
a.Pr
vi p
rina
ša p
odat
ke, d
rugi
pa
ene
rgijo
na
zasl
on in
zv
o~ni
k.
Svet
loba
pre
na-
ša p
odat
ke.
U~e
nci:
� sp
ozna
jo s
novn
e sp
rem
embe
, ki j
ih p
ovzr
o~a
svet
loba
na
foto
graf
skem
pap
irju
,�
nau~
ijo s
e ra
vnan
ja s
foto
graf
skim
film
om,
� zv
edo,
da
podo
bne
snov
ne s
prem
embe
pov
zro~
a sv
et-
loba
tudi
na
o~es
ni m
re/n
ici,
nevi
dna
UV
svet
loba
pa
na ~
love
ški k
o/i,
� iz
izku
šenj
pov
zam
ejo,
da
svet
loba
raz
en z
agor
elos
ti po
vzro
~a tu
di d
ruge
ko/
ne s
prem
embe
: vne
tje, o
pekl
i-ne
in k
o/ne
ga r
aka,
� na
u~ijo
se
zmer
nost
i pri
son
~enj
u in
kak
o va
rova
ti ko
/o.
Na
razn
e pa
pirj
e, k
i so
ob~u
tljiv
i za
svet
lobo
, del
ajo
podo
be p
redm
etov
.
Iš~e
jo s
ledo
ve s
novn
ih s
pre -
mem
b, k
i jih
pov
zro~
a sv
etlo
-ba
na
ko/i
, na
zele
nih
rast
li -na
h, n
a le
su, p
rere
zani
h sa
de/i
h, p
apir
ju, t
kani
nah
...
Sezn
anijo
se
z de
lova
njem
in
upo
rabo
foto
kopi
rneg
a st
roja
.
Svet
loba
po-
vzro
~a s
novn
e sp
rem
embe
.
• fo
togr
afsk
i pap
ir•
snov
ne s
prem
embe
zar
adi
svet
lobe
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
B
ela
svet
loba
:�
Za
izve
dbo
vseb
in je
nuj
no, d
a la
hko
u~iln
ico
zate
mni
mo.
Pop
olno
tem
o je
mog
o~e
do/i
veti
v le
v te
mni
ci a
li pr
osto
ru b
rez
oken
. Sv
et je
pis
anih
bar
v:�
u~e
nci i
maj
o s
podr
o~ja
bar
v ve
liko
neur
ejen
ih iz
kuše
nj. T
reba
jim
je p
omag
ati,
da ji
h ur
edijo
in s
e za
vedo
est
etsk
ega
in p
rakt
i~ne
ga
pom
ena
barv
;�
ob
teh
vseb
inah
naj
se
sezn
anijo
s š
irok
im iz
boro
m p
oklic
ev, k
i se
ukva
rjaj
o z
barv
ami;
� u
~ijo
naj
se
izbi
rati
in k
ombi
nira
ti ba
rve
za u
reja
nje
last
nega
vid
eza
in s
krbe
ti za
bar
vno
ubra
nost
svo
jega
oko
lja.
Svet
loba
pov
zro~
a sn
ovne
spr
emem
be:
� p
ri te
h vs
ebin
ah s
e u~
enci
sre
~ajo
s fo
tosi
ntez
o. F
otos
inte
za v
zdr/
uje
/ivl
jenj
e na
zem
lji. V
enda
r na
tej s
topn
ji te
ga p
ojav
a ne
bod
o m
o-gl
i pov
sem
raz
umet
i. La
hko
pa n
ared
ijo p
ovez
avo,
da
varo
vati
zele
no p
omen
i var
ovat
i /iv
ljenj
e;
30�
u~e
nci n
aj s
e na
u~ijo
, da
je s
on~n
a sv
etlo
ba la
hko
neva
rna,
zla
sti v
hri
bih
in n
a m
orju
. Sam
i naj
skr
bijo
za
svoj
o za
š~ito
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
:•
Bel
a sv
etlo
ba: l
ikov
na v
zgoj
a, te
hnik
a in
tehn
olog
ija, g
ospo
dinj
stvo
• Sv
et je
pis
anih
bar
v: li
kovn
a vz
goja
, gos
podi
njst
vo, t
ehni
ka in
tehn
olog
ija•
Svet
loba
pov
zro~
a sn
ovne
spr
emem
be: š
port
na v
zgoj
a
31
4 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
U~itelj naj vodi u~ence tako, da pridejo do znanja prek dejavnosti (zaznavanje, opazovanje,
razvrš~anje, štetje, merjenje, tehtanje, zapisovanje, zbiranje podatkov, sklepanje, komunici-
ranje, uporabljanje ~asovnih in prostorskih razmerij, eksperimentiranje, napovedovanje, po-
stavljanje podmen, nadzor spremenljivk, razlaga). U~enci lahko izvajajo dejavnosti pri pouku,
pri naravoslovnih dnevih pa tudi doma.
Pri uresni~evanju ciljev u~itelj ~im bolj sledi didakti~nim na~elom od znanega k neznanemu,
od bli/njega k daljnemu, od preprostejšega k bolj zapletenemu, od konkretnega k abstraktne-
mu, od posebnega k splošnemu.
Cilji u~nega na~rta za 6. razred so oblikovani tako, da ima u~enec ~im ve~ neposrednega sti-
ka z naravo oziroma okoljem, v katerem /ivi. Izhodiš~e vsebin so antropogeni ekosistemi, v
katerih u~enec spoznava /iva bitja, njihovo zgradbo, medsebojno povezanost in pomen v eko-
sistemu ter povezanost /ive in ne/ive narave.
Poseben poudarek je na spoznavanju /ivljenjske pestrosti izbranih ekosistemov, kar je temelj
za nadgradnjo v osmem razredu. U~enci naj spoznajo ~im ve~ razli~nih organizmov, ~etudi si
ne bodo zapomnili vseh imen. Pri spoznavanju /ivih bitij v dolo~enem okolju ni nujno, da
u~enec spozna /iva bitja, ki so zapisana v katalogu v poševnem tisku. U~itelj lahko namesto
teh izbere katerakoli druga sorodna /iva bitja. Zato ima u~itelj v 6. razredu pri predmetu
NARAVOSLOVJE na voljo ve~ u~nih tem, pri realizaciji pouka pa bo izbiral tiste teme, ki so
u~encu blizu.
Vsi u~enci naj spoznajo naslednje u~ne teme:
• @iva in ne/iva narava
• Snovi
• Vrt
• Travnik
• Njiva in polje
• Tokovi in energija
• Barve
Druge u~ne teme naj u~itelj izbira glede na okolje, v katerem otrok `ivi (na primer za šole
v mestih je primerna tema /ive meje, zelenice in parki; za šole v vinorodnih okoliših pa
32
vinograd). Pri tem pa mora u~itelj pri u~encih dose~i vse temeljne cilje (na primer u~itelj, ki ni
izbral tematskega sklopa sadovnjak, mora obdelati cvet in plod pri drugem tematskem sklopu).
V vsebine ene stroke se s cilji smotrno pridru/ujejo drugim strokam tako, da je ena pri tem vo-
dilna. U~itelji lahko glede na njihov na~in obravnave u~ne snovi poiš~ejo še druge smiselne
povezave in tako še tesneje pove/ejo vse tri stroke.
Na primer: kemijski cilji so samostojno zastopani le v poglavju Snovi, v katerem obravnavamo
kamnine, kar je predpogoj za razumevanje nastanka prsti. Ta tema pa se vsebinsko povezuje
z drugimi bolj biološko obarvanimi poglavji – tako lahko u~itelj zdru/uje cilje, ki so povezani
s kamninami, v tematski sklop Snovi ali v tematski sklop Vrt, Polje in njiva. Tudi pri kemijskem
delu je glavni poudarek na samostojnem delu u~encev, kar je predpogoj za njihovo samostoj-
no delo pri spoznavanju kemijskih pojmov v višjih razredih. Enako lahko cilje, ki so vezani na
naravna barvila vklju~uje v fizikalne ali biološke tematske sklope.
^eprav so cilji v u~nem na~rtu med seboj povezani, je u~itelj dol`an uresni~iti cilje vseh treh
strok.
4.1 GLOBALNI CILJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
U~enec:
– zna pojasniti temeljne pojme, dejstva in zakonitosti s podro~ja /ive ter ne/ive narave in pe-
strosti /ivljenja,
– poka/e sposobnost za preu~evanje /ivljenjskih procesov in pojavov,
– zna z lastnim iskanjem in prou~evanjem priti do dolo~enih spoznanj,
– ima pozitiven odnos do narave in odgovoren odnos do okolja,
– je sposoben povezati znanja s podro~ja naravoslovja z dru/boslovnimi in tehniškimi znanji,
– je ob~utljiv za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov,
– zna opazovati,
– obvlada najbolj temeljne eksperimentalne veš~ine,
– zna uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje v novih primerih,
– ve, da je ~lovek sestavni del narave,
– spoštuje vse oblike /ivljenja in razume medsebojno povezanost /ive in ne/ive narave.
Znanje, ki jih mora obvladati vsak u~enec, so opredeljena v minimalnih standardih znanja.
33
4.2 RAVNI PREVERJANJA ZNANJA
Preverjanje znanja iz naravoslovja obsega tri ravni:
A. znanje in razumevanje,
B. zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov,
C. eksperimentalne veš~ine.
A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE
U~enci naj poznajo in razumejo:
• pojave in z njimi povezana dejstva, pojme in definicije,
• uporabljene tehnike dela, pripomo~ke in aparature.
• ukrepe za varno delo v u~ilnici in na terenu,
• vplive poseganja v okolje in posledice za okolje in dru/bo,
• na~ine primernega ravnanja z /ivimi bitji oz. naravo.
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto za~enja-
jo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razlo/i, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj.
naštej.
B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
U~enci naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafi~no, nume-
ri~no):
• poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije,
• preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo,
• smiselno uporabiti podatke,
• smiselno razlo/iti pojave in zakonitosti,
• postaviti napovedi in hipoteze,
• reševati probleme s povezovanjem znanja,
• uporabiti znanje v novih situacijah.
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na uporabo
znanja v realnih situacijah. Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto za~enjajo
z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, dolo~i, uporabi, pove/i.
C. EKSPERIMENTALNE VEŠ^INE
U~enci naj znajo:
• na~rtovati preproste poskuse in uporabljati preproste tehnike dela, pripomo~ke in aparature,
34
• spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,
• oblikovati poro~ilo o delu.
Pri preverjanju teh ciljev u~itelj spremlja u~enca pri delu in ocenjuje njegove izdelke.
35
UČNA TEMA: ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA
U~enci:
• pojasnijo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba sestavni del ne/ive narave,
• poznajo podobnosti in razlike med /ivo in ne/ivo naravo,
• opišejo vlogo mikroorganizmov v naravi,
• primerjajo raznolikost /ive in ne/ive narave,
• razlo/ijo, da so za obstoj /ivih bitij potrebne dolo~ene razmere,
• pojasnijo soodvisnost /ive in ne/ive narave;
UČNA TEMA: SNOVI
* na konkretnih primerih opredelijo snovi, iz katerih so predmeti,
* razvrstijo snovi na naravne in izdelane,
* prepoznajo znake za ozna~evanje nevarnih snovi,
* razlikujejo vrste kamnin glede na nastanek,
* poznajo primere kamnin v svoji okolici,
* razlikujejo minerale po trdoti,
* seznanijo se z uporabo apnenca v gradbeništvu,
* poznajo uporabo sekundarnih surovin;
UČNA TEMA: VRT
• poznajo /ivali na vrtu in v prsti,
• na primeru posameznih /ivali opredelijo pomen /ivali na vrtu in njihovo vlogo,
• prepoznajo najpogostejše vrtnine in za~imbnice,
• pove/ejo predstavnike /ivali in rastlin v prehranjevalni splet,
• razlikujejo med razli~nimi prstmi, glede na njihove lastnosti (velikost delcev, vla/nost, barva ... ),
• vedo, da je rast rastlin odvisna tudi od lastnosti prsti,
* poznajo kamnine v Sloveniji,
* spoznajo nastanek prsti,
* razlikujejo humus od nepreperelih organskih snovi,
* nau~ijo se pripraviti kompostnik in spoznajo njegov pomen,
* seznanijo se s procesom gnitja,
• na temelju zgradbe semen razlikujejo enokali~nice in dvokali~nice,
5 KATALOG ZNANJA
5.1 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
36
• poimenujejo pogoje, ki so potrebni za rast rastlin,
* spoznajo pomen ustreznega gnojenja za rast kulturnih rastlin,
• razlo/ijo kro/enje snovi v naravi na primeru dogajanja na vrtu;
UČNA TEMA: ŽIVE MEJE, ZELENICE IN PARKI (izbirna tema)
• pojasnijo posledice iztrebljanja /ivih mej,
• poznajo rastline in /ivali v /ivih mejah,
• razlo/ijo pomen /ive meje kot prostora za bivanje in hranjenje /ivali ter gnezdenje ptic;
UČNA TEMA: RASTLINJAK (izbirna tema)
• vedo, da rastline rabijo za svojo rast vodo, svetlobo, primerno temperatu-ro, zrak in mineralne snovi,
• primerjajo /ivljenjske pogoje sobnih rastlin s samoniklimi rastlinami,
• opišejo list kot rastlinski organ,
• poznajo zgradbo lista,
• znajo odgovoriti na vprašanje, zakaj moramo rastline vedno znova zalivati,
• na konkretnih primerih ugotovijo razliko v listih enokali~nic in dvokali~nic;
UČNA TEMA: VINOGRAD (izbirna tema)
• vedo, da je vinska trta vzpenjalka,
• vedo, da je vinska trta vetrocvetka,
• poznajo vegetativne na~ine razmno/evanja rastlin,
• spoznavajo najpogostejše /ivali in rastline v vinogradu,
* spoznajo alkoholno vrenje,
* dokaz ogljikovega dioksida,
* spoznajo škodljivost alkohola;
UČNA TEMA: NJIVA IN POLJE
• poznajo razliko med njivo in poljem,
• poimenujejo nekatere predstavnike rastlin na njivi in polju,
• vedo, da je poljš~ine vzgojil ~lovek z umetnim izborom,
• poznajo vlogo korenin in njihovo temeljno zgradbo,
• razlikujejo med koreninami enokali~nic in dvokali~nic,
• poznajo pomen stebla in temeljno razliko med olesenelim in zelnatim steblom,
* spoznajo naravna in mineralna gnojila,
* spoznajo, da se dušik nahaja v naravnih in umetnih gnojilih,
37
* znajo uporabljati navodila za uporabo zaš~itnih sredstev in gnojil,
* spoznajo, da se kemijska zaš~itna sredstva kopi~ijo v /ivih bitjih,
• vedo, da je polje stalno ali za~asno bivališ~e /ivali,
• pove/ejo predstavnike rastlin in /ivali v prehranjevalno verigo,
• razumejo pomen kolobarjenja;
UČNA TEMA: SADOVNJAK (izbirna tema)
• razlikujejo med pe~katim, koš~i~astim in lupinastim sadjem,
• poznajo pomen velikih dreves, ki nudijo pticam zavetje, hrano in prostor za gnezdenje,
• znajo razlo/iti zgradbo cveta,
• razlikujejo med cvetovi enokali~nic in dvokali~nic,
• vedo, kaj je oprašitev,
• poznajo pomen /u/elk pri opraševanju cvetov,
• vedo, da nekatere cvetove oprašuje veter,
• poznajo nekatere predstavnike dru/ine ro/nic,
• poznajo plod kot organ za razširjanje rastlin,
• prepoznajo razli~ne plodove,
• poznajo povezanost /ivali in rastlin pri razširjanju rastlin;
UČNA TEMA: TRAVNIK
• poznajo najpogostejše dru/ine travniških rastlin v svoji okolici in njihove predstavnike,
* poznajo sestavine mleka in kisanje mleka,
• poznajo pomen negojenih travnikov za pre/ivetje nekaterih redkih rastlin in /ivali,
• poznajo zna~ilne /ivali travnikov,
• razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih /ivali;
UČNA TEMA: TOKOVI IN ENERGIJA
U~enci spoznajo, da:
� tokove poganjajo goniIne razlike,
� tokovi zmanjšujejo gonilne razlike,
� ko med telesom in okolico ni nobene goniIne razlike ve~, se tokovi ustavijo in vzpostavi se ravnovesno stanje,
� tokove pretrgamo s stikali in zmanjšujemo z izolatorji; tedaj tokovi ne te~ejo, ~eprav gonilne razlike obstajajo,
� ~rpalke poganjajo tokove; ustvarjajo in vzdr/ujejo gonilne razlike; za to potrebujejo energijo.
38
U~enci spoznajo naslednje:
� energija je potrebna, da telo spravimo iz ravnovesja z okolico (ga premak-nemo, segrejemo ... ),
� ~e ustvarimo ali pove~amo gonilne razlike, energijo shranimo,
� energija je v telesih, ~e se gibljejo, ~e so dvignjena, ~e so napeta, ~e so segreta ali ~e imajo primerno kemijsko zgradbo,
� energija je v hrani in gorivih,
� ob eksperimentih in prakti~nih izkušenj spoznajo, da se energija lahko prenese iz telesa na telo,
� u~enci spoznajo, da so za prenos energije potrebni prenašalci,
� vedo, da vetrovi in reke lahko kaj poganjajo,
� ~e se snov in energija raztresata, se razvrednotita in onesna/ujeta okolje;
UČNA TEMA: BARVE
� vedo, kaj so bele, ~rne in sive površine,
� znajo pisane barve opredeliti s tremi podatki,
� vedo, da je svet pisanih barv zaradi sodelovanja svetlobe s snovjo, seva-nja, odboja, prepustnosti in absorpcije,
� spozna, da spremenljiva svetloba lahko prenaša podatke.
39
UČNA TEMA: ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA
U~enci:
• vedo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba sestavni deli ne/ive narave,
• razlikujejo med /ivo in ne/ivo naravo,
• opišejo vlogo mikroorganizmov v naravi,
• vedo, da so za obstoj /ivih bitij potrebne dolo~ene razmere,
• pojasnijo soodvisnost /ive in ne/ive narave;
UČNA TEMA: SNOVI
* na konkretnih primerih opredelijo snovi, iz katerih so predmeti,
* razvrstijo snovi na naravne in izdelane,
* prepoznajo znake za ozna~evanje nevarnih snovi,
* poznajo primere kamnin v svoji okolici,
* seznanijo se z uporabo apnenca v gradbeništvu;
UČNA TEMA: ANTROPOGENI EKOSISTEMI
• prepoznajo najpogostejše /ivali in rastline v okolici svoje šole,
• v vsaj treh razli~nih ekosistemih opredelijo pomen posameznih /ivali in nji-hovo vlogo,
• prepoznajo najpogostejše dru/ine rastlin v svoji okolici in njihove pred-stavnike,
• vedo, da rastline potrebujejo za rast vodo, svetlobo, primerno temperatu-ro, zrak in mineralne snovi,
• razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih /ivali,
• na primeru pove/ejo predstavnike /ivali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet,
• razlo/ijo kro/enje snovi v naravi na primeru dogajanja v antropogenem ekosistemu,
• poznajo vlogo in zgradbo lista,
• na konkretnih primerih ugotovijo razliko v listih enokali~nic in dvokali~nic,
• znajo odgovoriti na vprašanje, zakaj moramo rastline zalivati,
• poznajo vlogo in zgradbo korenin,
• razlikujejo med koreninami enokali~nic in dvokali~nic,
• poznajo pomen stebla in temeljno razliko med olesenelim in zelnatim steblom,
5.2 MINIMALNI STANDARDI ZNANJ
40
• poznajo nekaj primerov vegetativnega na~ina razmno/evanja rastlin,
• znajo razlo/iti zgradbo cveta,
• razlikujejo med cvetovi enokali~nic in dvokali~nic,
• vedo, kaj je oprašitev,
• poznajo pomen /u/elk pri opraševanju cvetov,
• vedo, da nekatere cvetove oprašuje veter,
• poznajo plod kot organ za razširjanje rastlin,
• prepoznajo razli~ne plodove,
• poznajo povezanost /ivali in rastlin pri razširjanju rastlin,
• razlikujejo med pe~katim, koš~i~astim in lupinastim sadjem;
UČNA TEMA: TOKOVI IN ENERGIJA
� naštejejo nekaj zgledov za snovne tokove,
� vedo, da te~e tudi toplota in elektrika,
� vedo, da tokovi nosijo energijo;
UČNA TEMA: BARVE
� poznajo mavri~ne barve,
� znajo urediti posamezne barve po svetlosti.