20. avgusta 2009 na tuševem bo ljudje 13 Štefan dolejši ... · ki co s igra če osv je tremes to...

1
Očeta Štefana je iskanje dela iz rodne Češke leta 1938 zaneslo prav do Gorenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Bil je pri starejšem bra- tu izučen gumbar in je v tej vasi najel prazno delavnico pokojnega kolarja, v kateri je počasi začel izde - lovati gumbe. Zaposlil je tudi kolar- jevo hčerko Tončko, ki mu je med vojno povila - najprej leta 1942 Marušo, 3. 3. 1944 Štefana in šest let po vojni še Toneta. Očetova delavnica je po okupaci ji preneha- la delati, potem je nekaj časa ples- karil, a ves čas delal za parti- zane in k njim leta 1943 tudi odšel. Po vojni so ga uporabi- li pri obnovi Ribnice, potem pa povabili v Kamnik, najprej v zasebno delavnico gumbov, po nacionalizaciji pa je vodil proizvodnjo v novi Tovarni gumbov Kamnik. Leta 1951 so ga zvabili v ŠIK – Šoštanj- sko industrijo konfekcije, kas- nejšo Galanterijo, Polypeks oziroma Galip, kjer je ves čas vodil izdelavo gumbov. Štefan, ki mu v rojstnem listu piše še ime Maks, je pri šestih letih sam pregovoril rav- natelja kamniške šole, da je to lahko začel obiskovati eno leto prej in vse presenetil s tem, da je bil najboljši v razredu. Prehod v šoštanjsko Bibo Roeck je bil za Šte- fana razočaranje, saj je bila le ta neprimerno starejša, obrabljena, s starim pohištvom. Od učiteljev sta mu dala največ Jarnoviča – tovari- šica mu je vcepila znanje in ljubezen do slo venščine in javnega nastopa- nja, tovariš pa ga je spodbujal, da je s trdim delom in vztrajnostjo s telovadbo odpravil posledice, ki mu jih je pustil preboleni meningitis takoj po vojni. Pri pionirjih Elektre je treniral košarko, hodil na izlete s planinskim društvom Tovarne usnja, smučal, kolikor je dopuščal denar, ki ga pri Dolejšijevih ni bilo veliko. Stalnici v njegovem življe- nju sta vztrajnost in nemirni duh. Česa vsega se ni lotil že v osnovni šoli! Poleg tega, da je blestel pri reci- tacijah, bil navdušen nad tehniko, s skico igrače osvojil tretje mesto na natečaju tovarne Mehanotehnika, je izdelal kakšnih dvajset modelov letal, ki seveda niso vsa letela, ali pa so poletela skozi kakšno šipo; poleti je pomagal očetu, ki je hono- rarno pleskal, za prodajo je nabiral lapuh, lipovo cvetje, pa leskove pali- ce za izdelovalca košar, zbiral je sta- ro železo ... Na učiteljišče v Celje je odšel zato, ker je dobil štipendijo. In še vedno je razvijal kup talentov: bil je član šolske reprezentance v orodni telo- vadbi, uspešen šolski rokometni reprezentant, na 100 metrov je tekel 12,2 sekunde, v višino je skakal 155 centimetrov, vodil je novinarski kro - žek na 2. osnovni šoli v Celju, poučeval prometno vzgojo na osnovnih šolah v Celju in okolici, inštruiral matematiko in anglešči- no, dirkal z gokartom, postal inštruktor gradnje letečih modelov. Napravil je izpit za motor in avto … Veliko je recitiral, igral je v dram- skem krožku, recimo v Mišelovki Agate Christie. Ob obveznem kla- virju, potem ko se je naveličal vsa- kodnevne vožnje iz Šoštanja in se naselil v internatu, se je lotil še kita- re in z bendom tudi nastopal … Vsa- ke počitnice je pridno delal bodisi na banki, pri geometrih ali pa v elek - trarni. Od tretjega letnika dalje se je pre življal sam. Pri vsej tej zaposle- nosti potem res ni čudno, da mu je prvo punco v tretjem letniku učite- ljišča speljal Jože Kandolf. Poprav- ni izpit iz ljubezni je imel v četrtem letniku in ga z odliko opravil – zalju - bil se je namreč v nekaj mesecev starejšo Strnadovo Milico iz Slo- venskih Konjic, ki njegov prstan nosi še danes. Tako kot osnovno šolo je tudi uči- teljišče končal brez težav in spet so mu ponudili štipendijo, tokrat za študij politologije na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Spet nekaj, kar ni bilo čisto po njegovih nagnjenjih, a zaradi lepe štipendije ni okleval. Študiral je zelo resno in posebnih izvenštudijskih interesov tokrat ni imel - izvzemši enoletne- ga predsednikovanja Šaleškemu štu- dentskemu klubu in njego ve Mili- ce, ki se mu je v Ljubljani pridruži- la v drugem letniku. Zadnji izpit na prvi stopnji mu je po samo dveh letih od vpisa, oktobra 1965. leta, potem ko je bil že od počitnic orga- nizacijski sekretar na občinski kon- ferenci Zveze mladine, podpisal sam Stane Dolanc. Po nekaj mesecih službe je sko- čil še na služenje vojaškega roka. Kot obeta ven kader seveda v Bile- čo, v šolo za rezervne starešine. Fizično sposoben, vztrajen in izobražen je ’dal skozi’ vse najtežje preizkušnje in končal vojskovanje kot vodnik posebnega oddelka v parti zan ski eno ti v Mostar ju. Napo - re so mu lajšali bleščeči uspehi nji- hovega zabavnega orkestra, kjer je igral kitaro in kla vir. Na mladini je delal še do leta 1969, bil med organizatorji 8. kon- gresa mladine Slovenije v Velenju, ustanovil taborniški odred Jezerski zmaj Velenje, bil prvi starešina in predsednik Občinske taborniške zveze. Pridno je delal v počitniški zvezi … Z mladine je odšel za organiza- cijskega sekretarja na Občinsko kon - ferenco Zveze komunistov. Bil je zelo dober organizator, zato so mu zaupali številne praktične naloge: sodeloval je pri znani prireditvi Evropa pleše, bil je član odbora za postavitev Titovega spomenika, koordinator za postavitev spome- nika italijanskega kiparja Valeria Miroglija pred velenjskim sodiščem, v Velenje je pomagal seliti afriško zbirko Františka Foita, sodeloval je pri ustanovitvi teritorialne obrambe v takratni občini Velenje, bil načel- nik štaba teritorialne obrambe in kasneje namestnik pomočnika komandanta za moralno politično delo v štabu koroškega partizanske- ga odreda JLA. Dosegel je čin kape- tana I. klase. Seveda pa se ni mogel izogniti predavanjem na raznih seminarjih, pa predavanjem preko delavske univerze, pol leta je celo predaval zemljepis na šolskem cen- tru, bil je mentor modelarskega krožka v Šmartnem ob Paki, začel je pisati v Naš čas … Z Milico sta se poročila 26. avgus - ta leta 1967 in ni še minilo predpi- sanih devet mesecev, ko je 29. decembra na svet že prišla Nataša, potem pa so delovne obveznosti roj- stvo drugorojenke Saše prestavile na 30. januar 1977. Sprva je slabi dve leti družina živela v Šmartnem ob Paki, kjer je imela Milica kot sla- vistka in knjižničarka prvo službo, leta 1969 so se selili na seda- njo Kidričevo 7 v Velenju in končno 1976 v veliko družin- sko hišo z delavnico na Žaro- vi ulici v Velenju, v kateri so v največjem razcvetu živeli Štefanovi starši in vsi trije otroci z družinami. Po dveh mandatih je šel Štefan leta 1977 na trgovsko pod jetje ERA za vod jo kad- rovsko splošne službe. Ker pa se je dodobra lotil tudi odnosov s kooperanti, so ga leta 1979 postavili za direk- torja dela Ere – tozd Koplas. V kratkem času je podjetje potegnil iz brezizhodne situ- aci je in je postalo najuspeš- nejši del Ere. In leta 1984 je imel gospodarstva dovolj – zaposlil se je pri bratu v domači izdelo val- nici gumbov. Ko se je namreč oče leta 1970 razočaran upokojil, mu je Štefan pomagal iz krize tako, da ga je spodbudil k popoldanskemu izdelovanju gumbov. Nabavila sta stare stroje in zadeve so nepričako- vano dobro stekle. Delavnico so leta 1976 iz Šoštanja preselili v hišo v Velenje in pri očetu se je zaposlil tudi brat Tone, Štefan pa je ob red- ni službi ves čas urejal posle. Ko se je oče leta 1983 umaknil, je delav- nico prepustil Tonetu, ki je leta 1997 prevzel še pod jetje Popco, nekda- njo proizvodnjo gumbov v Vepla- su. Takrat sta brata kot solastnika obliko vala pod jetje Dolejši – Mod- ni gumbi, d. o. o. Leta 2002 sta se s Tonetom žal razšla, Tone, ki je zagotovo najboljši gumbarski stroj- nik v državi, je iz družbe izstopil, od takrat pa je edini lastnik in direk - tor Štefan. Delavnico je preselil v Savinjsko dolino, se leta 2005 sicer upokojil, a podjetje še vedno vodi. Dolejšijevo podjetje je imelo v naj- boljših časih kar petintrideset zapos - lenih, zdaj pa zaradi krize v tekstil- ni industriji samo še šest ... In osta- li so edini v državi – z moderno teh- nologijo in prevelikimi zmogljivost- mi za potrebe trga. Kljub nadležni bolezni je njegov urnik natrpan do popoldneva, še vedno gre na vse službene poti v tujino, pri čemer mu zelo prav pri- de znanje angleščine, italijanščine in tudi češčine. Večino prostočasnih aktivnosti je Štefan opustil, ko so začeli graditi hišo. Ostale so počit- nice z otroki v kam pih na morju, z Milico in zakoncema Karažinec pa so se kar petintridesetkrat z brako prikolico podali na pot po Evropi! Danes z Milico hodita v gledališče, kino, s kolegi se redno že dvaindvaj - set let dobivajo na tedenski rekrea- ciji. Največje veselje kralja gumbov pa sta seveda Natašina štiriinpol- in triletna Lev in Lea, ki ju je že nau- čil svojega reklamnega sporočila: Naj vas ne zalotijo spuščenih hlač – Dolejši Modni gumbi, d. o. o.! Vlado Vrbič Zaleščanski portreti 2 16 Štefan Dolejši

Upload: trankhuong

Post on 30-Mar-2019

219 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: 20. avgusta 2009 Na Tuševem bo LJUDJE 13 Štefan Dolejši ... · ki co s igra če osv je tremes to jil ot na nate ča ju tovar ne Meha no teh ni ka, je izde lal kak šnih dvaj set

20. avgusta 2009 LJUDJE 13

Naš čas, 20. 8. 2009, barve: CMYK, stran 13

Oče ta Šte fa na je iska nje dela izrod ne Češ ke leta 1938 zanes lo pravdo Gore nje vasi pri Rib ni ci naDolenj skem. Bil je pri sta rej šem bra -tu izučen gum bar in je v tej vasinajel praz no delav ni co pokoj ne gakolar ja, v kate ri je poča si začel izde -lo va ti gum be. Zapos lil je tudi kolar -je vo hčer ko Ton čko, ki mu je medvoj no povi la - naj prej leta 1942Maru šo, 3. 3. 1944 Šte fa na in šestlet po voj ni še Tone ta. Oče to vadelav ni ca je po oku pa ci ji pre ne ha -la delati, potem je nekaj časa ples -ka ril, a ves čas delal za par ti -za ne in k njim leta 1943 tudiodšel. Po voj ni so ga upo ra bi -li pri obno vi Rib ni ce, potempa pova bi li v Kam nik, naj prejv zaseb no delav ni co gum bov,po naci o na li za ci ji pa je vodilpro iz vod njo v novi Tovar nigum bov Kam nik. Leta 1951so ga zva bi li v ŠIK – Šoš tanj -sko indu stri jo kon fek ci je, kas -nej šo Galan te ri jo, Poly peksozi ro ma Galip, kjer je ves časvodil izde la vo gum bov.

Šte fan, ki mu v roj stnemlistu piše še ime Maks, je prišes tih letih sam pre go vo ril rav -na te lja kam niš ke šole, da je tolah ko začel obis ko va ti eno letoprej in vse pre se ne til s tem, daje bil naj bolj ši v raz re du. Pre hod všoš tanj sko Bibo Roeck je bil za Šte -fa na raz oča ra nje, saj je bila le tanepri mer no sta rej ša, obrab lje na, ssta rim pohiš tvom. Od uči te ljev stamu dala naj več Jar no vi ča – tova ri -ši ca mu je vce pi la zna nje in lju be zendo slo ven šči ne in jav ne ga nas to pa -nja, tova riš pa ga je spod bu jal, daje s trdim delom in vztraj nost jo stelo vad bo odpra vil posle di ce, ki mujih je pus til pre bo le ni menin gi tistakoj po voj ni. Pri pio nir jih Elek treje tre ni ral košar ko, hodil na izle te spla nin skim druš tvom Tovar neusnja, smu čal, koli kor je dopu ščaldenar, ki ga pri Dolej ši jevih ni biloveli ko. Stal ni ci v nje go vem življe -nju sta vztraj nost in nemir ni duh.Česa vse ga se ni lotil že v osnov nišoli! Poleg tega, da je bles tel pri reci -ta ci jah, bil nav du šen nad teh ni ko, sski co igra če osvo jil tret je mes to nanate ča ju tovar ne Meha no teh ni ka, jeizde lal kak šnih dvaj set mode lovletal, ki seve da niso vsa lete la, alipa so pole te la sko zi kak šno šipo;pole ti je poma gal oče tu, ki je hono -rar no ples kal, za pro da jo je nabi rallapuh, lipo vo cvet je, pa les ko ve pali -ce za izde lo val ca košar, zbi ral je sta -ro žele zo ...

Na uči te lji šče v Celje je odšel zato,ker je dobil šti pen di jo. In še ved noje raz vi jal kup talen tov: bil je članšol ske repre zen tan ce v orod ni telo -vad bi, uspe šen šol ski roko met nirepre zen tant, na 100 met rov je tekel12,2 sekun de, v viši no je ska kal 155cen ti met rov, vodil je novi nar ski kro -žek na 2. osnov ni šoli v Celju,pouče val pro met no vzgo jo naosnov nih šolah v Celju in oko li ci,inštru i ral mate ma ti ko in angle šči -no, dir kal z gokar tom, pos talinštruk tor grad nje lete čih mode lov.Napra vil je izpit za motor in avto… Veli ko je reci ti ral, igral je v dram -skem krož ku, reci mo v Miše lov kiAga te Chris ti e. Ob obvez nem kla -vir ju, potem ko se je nave li čal vsa -ko dnev ne vož nje iz Šoš ta nja in senase lil v inter na tu, se je lotil še kita -re in z ben dom tudi nas to pal … Vsa -ke počit ni ce je pri dno delal bodi sina ban ki, pri geo met rih ali pa v elek -trar ni. Od tret je ga let ni ka dalje se je

pre živ ljal sam. Pri vsej tej zapos le -nos ti potem res ni čud no, da mu jeprvo pun co v tret jem let ni ku uči te -lji šča spe ljal Jože Kan dolf. Poprav -ni izpit iz lju bez ni je imel v četr temlet ni ku in ga z odli ko opra vil – zalju -bil se je namreč v nekaj mese cevsta rej šo Str na do vo Mili co iz Slo -ven skih Konjic, ki nje gov prstannosi še danes.

Tako kot osnov no šolo je tudi uči -te lji šče kon čal brez težav in spet somu ponu di li šti pen di jo, tokrat zaštu dij poli to lo gi je na Viso ki šoli za

poli tič ne vede v Ljub lja ni. Spetnekaj, kar ni bilo čis to po nje go vihnag nje njih, a zara di lepe šti pen di jeni okle val. Štu di ral je zelo res no inposeb nih izven štu dij skih inte re sovtokrat ni imel - izvzem ši eno let ne -ga pred sed ni ko va nja Šaleš ke mu štu -dent ske mu klu bu in nje go ve Mili -ce, ki se mu je v Ljub lja ni pri dru ži -la v dru gem let ni ku. Zad nji izpit naprvi stop nji mu je po samo dvehletih od vpi sa, oktob ra 1965. leta,potem ko je bil že od počit nic orga -ni za cij ski sekre tar na občin ski kon -fe ren ci Zve ze mla di ne, pod pi salsam Sta ne Dolanc.

Po nekaj mese cih služ be je sko -čil še na slu že nje vojaš ke ga roka.Kot obe ta ven kader seve da v Bile -čo, v šolo za rezerv ne sta re ši ne.Fizič no spo so ben, vztra jen inizobra žen je ’dal sko zi’ vse naj tež jepre iz kuš nje in kon čal voj sko va njekot vod nik poseb ne ga oddel ka vpar ti zan ski eno ti v Mostar ju. Napo -re so mu laj ša li bleš če či uspe hi nji -ho ve ga zabav ne ga orke stra, kjer jeigral kita ro in kla vir.

Na mla di ni je delal še do leta1969, bil med orga ni za tor ji 8. kon -gre sa mla di ne Slo ve ni je v Vele nju,usta no vil tabor niš ki odred Jezer skizmaj Vele nje, bil prvi sta re ši na inpred sed nik Občin ske tabor niš kezve ze. Pri dno je delal v počit niš kizve zi …

Z mla di ne je odšel za orga ni za -cij ske ga sekre tar ja na Občin sko kon -fe ren co Zve ze komu nis tov. Bil jezelo dober orga ni za tor, zato so muzau pa li šte vil ne prak tič ne nalo ge:sode lo val je pri zna ni pri re dit viEvro pa ple še, bil je član odbo ra zaposta vi tev Tito ve ga spo me ni ka,koor di na tor za posta vi tev spo me -ni ka ita li jan ske ga kipar ja Vale ri aMiro gli ja pred velenj skim sodiš čem,v Vele nje je poma gal seli ti afriš kozbir ko Fran tiš ka Foi ta, sode lo val jepri usta no vi tvi teri to ri al ne obram bev takrat ni obči ni Vele nje, bil načel -nik šta ba teri to ri al ne obram be inkas ne je namest nik pomoč ni kakoman dan ta za moral no poli tič nodelo v šta bu koroš ke ga par ti zan ske -ga odre da JLA. Dose gel je čin kape -

ta na I. kla se. Seve da pa se ni mogelizogni ti pre da va njem na raz nihsemi nar jih, pa pre da va njem pre kodelav ske uni ver ze, pol leta je celopre da val zem lje pis na šol skem cen -tru, bil je men tor mode lar ske gakrož ka v Šmart nem ob Paki, začelje pisa ti v Naš čas …

Z Mili co sta se poro či la 26. avgus -ta leta 1967 in ni še mini lo pred pi -sa nih devet mese cev, ko je 29.decem bra na svet že priš la Nata ša,potem pa so delov ne obvez nos ti roj -stvo dru go ro jen ke Saše pre sta vi lena 30. janu ar 1977. Spr va je sla bidve leti dru ži na žive la v Šmart nemob Paki, kjer je ime la Mili ca kot sla -vist ka in knjiž ni čar ka prvo služ bo,

leta 1969 so se seli li na seda -njo Kid ri če vo 7 v Vele nju inkonč no 1976 v veli ko dru žin -sko hišo z delav ni co na Žaro -vi uli ci v Vele nju, v kate ri sov naj več jem raz cve tu žive liŠte fa no vi star ši in vsi tri jeotro ci z dru ži na mi.

Po dveh man da tih je šelŠte fan leta 1977 na trgov skopod jet je ERA za vod jo kad -rov sko sploš ne služ be. Kerpa se je dodob ra lotil tudiodno sov s koo pe ran ti, so galeta 1979 posta vi li za direk -tor ja dela Ere – tozd Kop las.V krat kem času je pod jet jepote gnil iz brez iz hod ne situ -a ci je in je pos ta lo naj us peš -nej ši del Ere. In leta 1984 je

imel gospo dar stva dovo lj – zapos lilse je pri bra tu v doma či izde lo val -ni ci gum bov. Ko se je namreč očeleta 1970 raz oča ran upo ko jil, muje Šte fan poma gal iz kri ze tako, daga je spod bu dil k popol dan ske muizde lo va nju gum bov. Naba vi la stasta re stro je in zade ve so nepri ča ko -va no dobro stek le. Delav ni co soleta 1976 iz Šoš ta nja pre se li li v hišov Vele nje in pri oče tu se je zapos liltudi brat Tone, Šte fan pa je ob red -ni služ bi ves čas ure jal posle. Ko seje oče leta 1983 umak nil, je delav -ni co pre pus til Tone tu, ki je leta 1997prev zel še pod jet je Pop co, nek da -njo pro iz vod njo gum bov v Vepla -su. Takrat sta bra ta kot solast ni kaobli ko va la pod jet je Dolej ši – Mod -ni gum bi, d. o. o. Leta 2002 sta ses Tone tom žal raz šla, Tone, ki jezago to vo naj bolj ši gum bar ski stroj -nik v drža vi, je iz druž be izsto pil,od takrat pa je edi ni last nik in direk -tor Šte fan. Delav ni co je pre se lil vSavinj sko doli no, se leta 2005 sicerupo ko jil, a pod jet je še ved no vodi.Dolej ši je vo pod jet je je ime lo v naj -bolj ših časih kar pet in tri de set zapos -le nih, zdaj pa zara di kri ze v tek stil -ni indu stri ji samo še šest ... In osta -li so edi ni v drža vi – z moder no teh -no lo gi jo in pre ve li ki mi zmog lji vost -mi za potre be trga.

Kljub nad lež ni bolez ni je nje govurnik natr pan do popold ne va, ševed no gre na vse služ be ne poti vtuji no, pri čemer mu zelo prav pri -de zna nje angle šči ne, ita li jan šči ne intudi češči ne. Veči no pro sto čas nihaktiv nos ti je Šte fan opus til, ko sozače li gra di ti hišo. Osta le so počit -ni ce z otro ki v kam pih na mor ju, zMili co in zakon ce ma Kara ži nec paso se kar pet in tri de set krat z bra kopri ko li co poda li na pot po Evro pi!Danes z Mili co hodi ta v gle da li šče,kino, s kole gi se red no že dva in dvaj -set let dobi va jo na teden ski rekre a -ci ji. Naj več je vese lje kra lja gum bovpa sta seve da Nata ši na šti ri in pol- intri let na Lev in Lea, ki ju je že nau -čil svo je ga reklam ne ga spo ro či la:Naj vas ne zalo ti jo spu šče nih hlač– Dolej ši Mod ni gum bi, d. o. o.!

� Vlado Vrbič

Zaleščanski portreti2 16

Štefan Dolejši

Vin ska Gora, 21. in 22. avgus ta –Vikend, ki je pred nami, bo kotnalašč za lju bi telje pohod niš tva, nara -ve in zani mi ve ga dru že nja v dru žin -skem kro gu. Tis ti, ki se bodo odzva -li vabi lu Turis tič ne ga druš tva ( TD)Vin ska Gora, ki pri prav lja že Dru gidru žin ski vikend na Tuše vem, bodouži li vse naš te to. Kaj vse se bo tamdoga ja lo, pa nam je raz kri la Ani caDrev, dol go let na čla ni ca TD Vin skaGora, ki v njem koor di ni ra raz lič nedogod ke in dejav nos ti.

Naša sogo vor ni ca nam je najprejpove da la: » Naše Turis tič no druš tvose je s svo jim pro gra mom v zad -njem obdob ju obr ni lo v dru go smer,ker smo pre pri ča ni, da sodob ni časzah te va dru gač ne raz ved rit ve. Zatosmo zače li več dela ti za ureditevVin ske Gore v turis tič nem in estet -skem smi slu. Zelo odmev na aktiv -nost je naše dru že nje sku pin ljud -skih pev cev » Ob vaš kem periš ču«, kiga pri prav lja mo v feb ru ar ju. Tudiletos nam je odlič no uspe la.«

Vin ska Gora ima tudi lepo ure -je ne in ozna če ne kole sar ske poti.»Tru di mo se, da jih spo zna čim večlju di. V današ njem času ljud jepotre bu je jo spros ti tev, kole sar je njeje zato ide al no. Pri prav lja mo patudi raz lič ne poho de in manj ša sre -ča nja, ki pri na ša jo tako našim kra -ja nom kot pre bi val cem Šaleš kedoli ne nekaj dru gač nos ti, ki danesvsem godi.«

Čla ni druš tva veli ko dela jo tudi naGri lo vi doma či ji. »Vese li smo, da joima mo prav v naši kra jev ni skup -nos ti. In hva lež ni, da je MO Vele -nje prev ze la pokro vi telj stvo v svo jeroke. Ko sprem lja mo, kako iz doma -či je, ki je bila podob na mar si ka te riv našem kra ju, nasta ja nekaj poseb -ne ga, a še ved no zna čil ne ga za našekra je, smo sreč ni. Sploh ker bomoletos jese ni doma či ji dali še novevse bi ne in jo še bolj pri bli ža li obis -

ko val cem. Ti bodo spo zna li, kakoso ljud je v našem kra ju žive li pred200 leti. Poleg tega jim bomo lah kopred sta vi li zeliš ča, sad jar stvo, vino -grad niš tvo, čebe lar stvo in šte vil neprist ne dob ro te, ki jih pri de lu je jo

prav na tej doma či ji. Še pose bej mevese li, da bodo na doma či ji pote ka -le tudi raz lič ne delav ni ce, ki bodoname nje ne mla dim. Tako bomo zgo -do vi no res pre na ša li na zanam ce.«

Za vsa ko gar nekajLan sko leto ob kon cu avgus ta so

na Tuše vem, ki je zna na in pri ljublje -na izlet niš ka točka na Jan ško vemSelu, pri pra vi li prvi dru žin skivikend. Ta je tako uspel, da so se vTD Vin ska Gora takoj odlo či li, dabo tra di ci o na len. Letos bodo pri -re dit ve pote ka le dva dni, jut ri in vsobo to. »Pose bej vese li smo, kermes to Vele nje letos praz nu je 50-let -ni co odprt ja mest ne ga sre diš ča,zato želi mo temu pečat doda ti tudimi. Hva lež ni smo MO Vele nje, kerje naš moral ni in finanč ni pokro -vi telj, pa tudi TZS, TZ Vele nje in

dru gim, ki nam poma ga jo.Ker je petek, 21. avgus ta, ko se

pri re di tev zač ne, za mno ge še delav -ni dan, pri prav lja jo noč ni pohodna Tuše vo. »Zbra li se bomo ob 19.uri pred več na men skim domom vVin ski Gori. Po pri ho du na Tuše vopri prav lja mo dru ža bni večer obtabor nem ognju, kjer bomo zago to -vo tudi zape li in se o mar si čempogo vo ri li,« pra vi naša sogo vor ni ca.

Sobo ta bo pro gram sko veli ko boljboga ta, saj bodo pri izved bi pri re -dit ve poma gal šte vil na druš tva izMO Vele nje. » Vsem smo hva lež ni,da so žele li sode lo va ti z nami, sajsmo tako pri pra vi li še bolj pes trodoga ja nje. Zače li bomo zopet spoho dom. Čla ni pla nin ske ga druš -tva Vele nje bodo pohod ni ke ob 13.uri pope lja li izpred velenj ske gaInter spa ra, pla nin ci Vin ske Gorepa ob istem času izpred naše ga več -na men ske ga doma. Dejav nos ti naTuše vem bodo oži ve le ob 14. uri.Čla ni več šport nih druš tev pri prav -lja jo raz lič ne šport ne igre, pri dru -ži li se nam bodo konje ni ki iz Pire -ši ce, naši gasil ci bodo pri ka za ligaše nje goz dne ga poža ra …«

Poleg tega bodo posta vi li stoj ni -ce, na kate rih bodo pri ka za li sta rekmeč ke obr ti in ročne izdel ke.Šaleš ki likov ni ki bodo raz sta vi lisvo ja dela, ki so jih v oko li ci doma -či je ustva ri li v pre te klih dneh. Otro -ci bodo lah ko ustvar ja li v kre a tiv -nih delav ni cah, ki bodo zelo raz -no li ke, obar va ne pode žel sko …

V dru gem delu pri re dit ve pri prav -lja jo sre ča nje har mo ni kar jev; meddru gi mi bo nas to pil mla di sve tov -ni prvak v dia to nič ni har mo ni kiNejc Pač nik. Na čelu doma či novbo har mo ni kar Aljaž Sedov nik.Glas ba, tudi zabav na, pa bo odme -va la še dol go v noč.

� bš

Na Tuše vem bozado volj na vsa dru ži naJut ri noč ni pohod, v sobo to pes tro etno lo ško, šport no in glas be nodoga ja nje na pri ljubl je ni doma či ji na Jan ško vem Selu

Ani ca Drev: »Vese li smo, ker

nam pri orga ni za ci ji

poma ga jo šte vil na druš tva,

tudi iz Vele nja.«

Velenje, 14. avgusta – V petekzvečer je vsaj 150 ljubiteljev dobreglasbe spremljalo koncert odličneslovenske pevke Maye. To je bil šezadnji glasbeni dogodek na plošča-

di pred domom kulture v okviruletošnjih poletnih prireditev, skaterimi je Festival Velenjeresnično razgibal in obogatil letošn-je poletje vsem, ki smo ga preživl-jali doma.

Da je Mayi glasba esenca, srečain prva ljubezen, se je zagotovočutilo celoten večer. Sploh, ker sojo na odru spremljali odlični glas-beniki, med njimi tudi domačinRobert Jukič in znani ljubljanski

raper Murat. Prijeten poletni večerob ritmih r'n'b-ja je lepo zaokrožilletošnji pester izbor poletnih glas-benih dogodkov v središču mesta.V okviru poletnih prireditev bozadnji dan v avgustu v atriju Velen-jskega gradu nastopil še IztokMlakar, z njegovim koncertom pabodo zaključene tudi letošnjepoletne prireditve Festivala Velen-je.

� bš

Pevka Maya in basist Robert Jukič med nastopom v Velenju.

Mayinvečer