TEST BRIZGALNIH TISKALNIKOVIS

SN 1

318-

1017

Z DVD!

Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E

MIC

ROSO

FT H

OLO

LEN

S U

BR

IZG

ALN

I TIS

KA

LNIK

I U

DIG

ITA

LNE

POM

OČN

ICE

U D

ECEM

BER

2016

DECEMBER 2016 U LETNIK 26, ŠTEVILKA 12 U WWW.MONITOR.SI CENA: 6,65 EUR

V PRAKSI

Obogatena resničnost

UMETNA INTELIGENCAKdo je najboljši pri strojnem prevajanju?Siri ali Google Assistant, kdo je boljši asistent?

FURS in zmeda s certifikati

i-volitve, da ali ne

Intervju: Satya Nadella, Microsoft

Preizkusili smo Microsoft Hololens!+ test kamere Samsung Gear 360

2 december 2016

EVIDENCA36

58 64

FOKUS

Iz posodic na papirTiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom.

NOVE TEHNOLOGIJE

Microsoftova povečana resničnost v praksi Del računalniške industrije meni, da je še bolj kot navidezna resničnost zanimiva povečana re-sničnost, kjer računalniško generirano prostor-sko sliko, holograme, prikazujemo na ozad-ju z dejanskim okoljem. V ospredju te zamisli je Microsoft s platformo Hololens. Prvi uporabniki in preizkuševalci smo navdušeni!

DOSJE

Uglajena Siri ali priljuden Googlov asistentPred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorjeni jezik. Koristno zmo-re odgovarjati na vprašanja in urejati števil-ne opravke. Ker je konkurenčni Google Now nem, so letos predstavili Google Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovarjal, pa ti povem, kdo si.

DECEMBER2016

37 Preizkus 38 Cena izpisa 41 Zlati monitor 41 Tabela

december 2016 3

DECEMBER 2016 VKLOP U

04 Beseda urednika

VKLOP 06 Na elektriko? Morda pa še ne. 08 Novice 10 Tehnomanija 12 Kukalo v prihodnost 13 Nowwwo

IZVIDNICA 15 Znanilec sprememb 16 Skoraj Google 18 Bitka posebnežev 20 Selitev v prostorsko fotografijo 23 Vendarle ne igrača 26 Brez odbleska 28 Električna souporaba

NA KRATKO 30 Emulatorji

MOBILNO 32 Naš izbor na Androidu 33 Gmail ni edini poštni odjemalec 34 Naš izbor na iPhonu 35 Več kot zaznamki

FOKUS 36 Iz posodic na papir

NAJBOLJŠI 44 Brizgalni tiskalniki

DOSJE 46 Internetno središče sveta 50 Ko telo odpove

MALI TEST 54 Babilonski stolp je skoraj končan

NOVE TEHNOLOGIJE 58 Microsoftova povečana resničnost v praksi 64 Uglajena Siri ali priljuden Googlov asistent

IZ TUJEGA TISKA 66 Naslednja obvezna funkcija

NASVETI 68 Applovo igrišče 72 Ko postane računalnik prepočasen 74 Izgubljeni v (televizijskih) kraticah 76 Pro et contra

IZKLOP 78 Vzpon in padec – ID Software 80 Pogled nazaj

82 MONITOR PRO

NAPOVEDNIK 96 20. decembra nadaljujemo

82

44 Canon Maxify MB2750Za ceno izpisa pri novem Canonu bi še do nedavna rekli, da je odlič-na, a je zdaj bolj povprečna. To področje se je v zadnjem letu ali dveh močno zaostrilo.

82 Uvodnik 84 Novice 86 Zakaj ne volimo

po internetu

BRIZGALNI TISKALNIKI 44 Epson WorkForce Pro WF-5110DW 44 Canon Maxify MB2750 45 HP OfficeJet Pro 8710

NAJBOLJŠI

MONITOR PRO

MONITOR PRO

90 T kot tragično 93 Intervju - Satya Nadella,

Microsoft

82 december 2016

riznajmo si, računalniki, programska oprema, in-formacijska infrastruk-

tura, »oblaki«, vse skupaj poča-si postaja tolikšno, tako zaplete-no in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvla-dljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot iz-obraževalnega in človeškega. Za-enkrat še.

Kar poglejte, novičarske sple-tne strani, na katerih so včasih kraljevale novice o novih izdel-kih in storitvah, se danes šibijo pod novicami o varnostnih vdo-rih in programskih napakah, ki imajo za posledico povsem re-alne situacije, v realnem sve-tu. Programska (in celo stroj-na) koda je danes tako komple-ksna, sestavljena iz toliko kode, ki jo je prispevalo toliko progra-merjev (ali programerskih sku-pin, celo podjetij), da je vse sku-paj skorajda nemogoče povezati

v res 100 % delujočo celoto. V tej številki Monitorja, reci-

mo, pišemo o napaki, ki uporab-nike Linuxov s šifriranim diskom spusti naprej tudi brez gesla, če le držimo tipko Enter več kot 70 sekund. Trivialna napaka, ki jo je zagrešil eden od programer-jev, ko se je odločil v kodo vsta-viti prekinitev, najverjetneje za-radi iskanja morebitnih napak, in jo potem pozabil zbrisati. Na-paka, ki je v obliki javno dosto-pne kode dostopna že leta, le prebral je ni še nihče. Pomisli-te, koliko takih napak je še kje, morda še posebej tam, kjer koda ni javno dostopna in jo je teže prebrati. Pomislite, da je tudi prvo (najverjetneje) državno ki-bernetsko orožje, črv Stuxnet, za vstop v ciljane računalnike upo-rabljal Microsoftu neznano na-pako (t. i. »zero day«), ki se je sprožila, ko smo v računalnik vstavili ključek USB.

In prav ključke USB obča-sno (ko »ne delajo« zapisoval-niki DVD) uporabljajo pri eston-skih i-volitvah, ki se jih kuje v zvezde vedno, ko se kdo od na-ših politikov znova spomni, da bi jih morali imeti tudi mi. Upo-rabljajo tudi računalnike, ki so tako prosto povezani v internet, da so na njih celo povezave do igralniških spletnih strani, od tam pa do morebitnih virusnih okužb ni daleč. Si sploh predsta-vljamo, kakšne posledice bi lah-ko imel morebitni elektronski vdor v internetne volitve? Vdor v spletni strežnik je nekaj, vdor v naš e-bančni račun že mal-ce huje (vendar nam banka naj-večkrat povrne izgubljena sred-stva), kdo (in kako!?) pa bo po-vrnil ponarejene volitve? Več o tem si lahko preberete na nasle-dnjih straneh. In se tega spomni-te naslednjič, ko bodo spet zače-le krožiti zamisli o i-volitvah.

Preberete si lahko tudi o kom-pleksnosti šifriranj in certifika-tov, s katerimi se danes trudi ve-dno več podjetij in (predvsem tudi) državnih ustanov. Pišemo o naši finančni upravi (FURS), ki se je varnostnih certifikatov na svojih spletnih storitvah lotila na način, ki je množico računo-vodij v podjetjih mimogrede pre-pričal, da je varnost »brez zve-ze« in da bo vedno vse prav, če bomo le dovoljkrat stisnili gumb »V redu«. Pri FURSu sicer napa-ko priznavajo in se opravičuje-jo, toda to ne izbriše suma, da je tudi ta del programske kode, ki jo upravljajo, tako kompleksen in zahteven, da mu niso v celo-ti kos. Navsezadnje so namesti-tev »pravega« certifikata v svo-je spletne storitve napovedali za ponedeljek, 21. 11., pa ga v za-dnjem trenutku spet odložili, na »nov termin«, ki ga še niso napo-vedali. Bi nas moralo skrbeti?

Smo vsemu sploh še kos?MATJAŽ KLANČARodgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si

P

N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T

84869092

NoviceZakaj ne volimo po internetuT kot tragično Intervju|Satya Nadella, Microsoft

december 2016 91

CERTIFIKATI MONITOR PRO

pa imajo svoje korenske overite-lje kar v brskalniških shrambah, ker so prestali ustrezne postopke preverjanja.

Zanimivo, da strani e-Uprava uporabljajo komercialno Entru-stovo digitalno potrdilo, zato se v brskalnikih normalno odpre-jo. E-računi pri UJP, e-Carina, e--Dražba, ZPIZ in še kopica dru-gih državnih strani pa ne. Barba-ra Škrinjar s FURSa nam je po-vedala, da se je FURS po odzivu javnosti zdaj odločil naročiti ko-

mercialno digitalno potrdilo, ki je že v postopku nabave.

Upajmo, da bodo podobno ravnale tudi druge državne in-stitucije. MJU je tudi nekate-rim drugim institucijam v pre-hodnem obdobju svetoval na-bavo komercialnih certifikatov, a je odločitev v pristojnosti po-sameznih institucij. Strošek ko-mercialnih potrdil je nizek. Digi-talno potrdilo za strani SI-CA, si-cer kupljeno v paketu, je na pri-mer stalo 400 evrov, pojasnjuje-jo na MJU.

Kaj pa varnostUstrezno podpisani certifika-

ti ne jamčijo varnosti, temveč za-upanje v identiteto. Spletno me-sto e-Davki ima tudi precej var-nostnih pomanjkljivosti, ki nam jih na enem mestu predstavi Qualysov SSL Server Test (www.ssllabs.com/ssltest/analyze.html). Ta preveri nastavitve, podprte protokole in funkcije ter zakrpa-nost lukenj, nato pa spletnemu mestu dodeli varnostno oceno. Poglejmo ocene finančnih uprav:

Velika Britanija A-, Avstrija A+, Nemčija A, Hrvaška C, Ukraji-na F, Srbija F in Slovenija T. Slo-venska ocena je zbita na T zaradi certifikatov; brez tega bi bila C, a to je še vedno zelo slabo.

V e-Davkih je edini podpr-ti šifrirni protokol TLS 1.0, ne pa tudi bistveno varnejša in no-vejša TLS 1.1 in 1.2. K sreči vsaj prastarega SSL 3.0 ne podpira-jo več. Prav tako ne podpirajo HPKP (certificate pinning). Na-čeloma lahko vsak overitelj izda certifikat za katerokoli stran, a

te moči ne izrabljajo. Toda v pre-teklosti so že bili vdori v overite-lje: julija 2011 je hekerju uspe-lo vdreti v DigiNotar in si izda-ti potrdilo za domeno google.com, kar omogoča napad MITM. HPKP to preprečuje, saj sama spletna strani omeji certifikate, ki jo lahko predstavljajo.

Prav tako e-Davki ne podpirajo Forward Secrecy. To je tehnologi-ja, ki onemogoča dešifriranje mi-nule komunikacije, četudi napa-dalec v nekem trenutku pridobi zasebni ključ uporabnika. Večina resnih strani dandanes Forward Secrecy podpira. Problematična je tudi izmenjava ključev po Dif-fie-Hellmanovem algoritmu, saj strežnik uporablja šibke parame-tre, zaradi česar je povezava ran-ljiva za napad Logjam. Vse te po-manjkljivosti so bile izpostavlje-ne že julija in septembra, ko so na nevarnost e-Davkov opozarja-li Slo-Tech, Pravokator in celo Val 202, a so do danes ostale nepo-pravljene. So pa vsaj izključili ne-varen šifrirni algoritem RC4.

E-davki tečejo na Microsofto-vem IIS 8.5, ki podpira vse na-šteto. Po besedah Barbare Škri-njar se FURS tega zaveda, a je omejen z drugimi sistemi javne uprave in zavezancev, s kateri-mi se morajo povezovati, zato do nadaljnjega ne načrtujejo spre-memb.

Še bolj zanimivo pa je, da ima-jo strani e-Uprave oceno A in bi-stveno manj varnostnih pomanj-kljivosti od e-Davkov. Certifikat je podpisan, podpira Forward Secrecy, TLS 1.2, ni ranljiv za Lo-gjam itd. Morda bi si v državni upravi lahko med seboj malo po-magali, tako pa imamo elektron-ske storitve raztreščene po stra-neh zelo različne varnosti. Če ne upoštevamo zaupanja certifika-tov, bi bile ocene take: e-Davki C, e-Carina A-, e-Računi UJP B, e-Dražbe C, ZRSZ B in CA-SI A. Na MJU so se odzvali s pojasni-lom, da je informatika v državni upravi v fazi centralizacije, ki bo poenotila varnostne zahteve in nadgradila mehanizme, trenu-tno stanje pa je posledica rešitev različne starosti sistemov.

Ali je vse to pomembno

Še kako. Drži, da e-Davki delu-jejo. Če dovoljkrat poklikamo Se strinjam, V redu in Dovoli izjemo, lahko uredimo vse. Prvi pomislek je na načelni ravni. V državo, ki ima pri tako pomembnem opra-vilu, kot je poslovanje s finančno upravo, tako površno poskrbljeno za varnost (še zlasti, če so razlog sistemi, s katerimi se povezuje), ne moremo imeti zaupanja, da bližnjic ne ubira še kje drugje.

Še bistveno resnejši problem pa so zgledi. PKI in šifriranje sta za večino uporabnikov računalni-kov še skrivnostno nujno zlo. S pe-ripetijami, kot je bilo površno me-njanje certifikatov in uvažanje ko-renskih potrdil v brskalnik, je dr-žava velikansko množico računo-vodij in drugih uporabnikov nau-čila, da ni nič narobe, če se certifi-kati spreminjajo, če brskalniki jo-čejo o nevarnih povezavah in če uvažamo korenska potrdila z vseh vetrov v svoje brskalnike. Če do-voljkrat poklikamo V redu, pač. To pa je zelo narobe. Škoda, kajti zamisel in končni cilj sta prava, le izvedba je bila katastrofalna.

Napad MITMPorušena veriga zaupanja ni zgolj teoretična ranljivost. Andraž Bro-

dnik je že pred časom v praksi pokazal, kako je videti napad MITM (man-in-the-middle). S prosto dostopnimi orodji je mogoče postaviti klon nezaščitene (HTTP) strani SIGOV-CA, kjer si uporabnik sname in v brskalnik namesti napadalčevo digitalno potrdilo. Na tako stran je mo-goče uporabnika napotiti z elektronsko pošto ali kako drugače. Ko je potrdilo nameščeno, lahko napadalec ponaredi skoraj katerokoli var-no (HTTPS) spletno stran (če uporablja certificate pinning, na primer ne gre) in jo podpiše s svojim certifikatom. Uporabnik ne bo ugotovil, da komunicira z lažno stranjo, ki mu lahko krade podatke.

Spletne strani e-Uprave uporabljajo komercialno digitalno potrdilo, zato so normalno dostopne.

Nekateri računovodski servisi so korensko potrdilo ponujali kar s svojih strani, to pa je varnostno sporno.

Ker e-Davki uporabljajo digitalno potrdilo, ki ga ni podpisal preverjen overitelj, moderni brskalniki opozarjajo na nevarnost.

4 december 2016

VKLOP BESEDA UREDNIKA9

aj povzamem novico, ki se je po spletu kotali-la nekaj dni, nato pa po-

niknila v množici drugih, tako kot smo že vajeni. Raziskoval-ci varnosti so ugotovili, da mno-žica androidnih telefonov manj znanih blagovnih znamk s Kitaj-skega (zapisalo se mi je »kitaj-ski telefoni«, a je to menda slab-šalni izraz, mi pravijo) počne še vse kaj drugega kot le tisto, kar jim ukažejo uporabniki. Res, na njih sicer teče Android, opera-cijski sistem, ki mu, recimo, lah-ko zaupamo, ker je plod razvo-ja resnega svetovnega podjetja, a tam teče tudi nekaj program-skih storitev, ki so tam zato, da različnim podjetjem v proizvo-dno/prodajni verigi prinašajo dobiček. Tudi v Monitorju smo že videli »kitajske« telefone, ki si ta dobiček predstavljajo v obli-ki oglasnih sporočil, ki se prika-zujejo kar na domačem zaslonu telefona. Toda tu gre še za ve-liko več – programske storitve podjetja Adups namreč zajema-jo množico podatkov in jih v ši-frirani obliki pošiljajo na sedež podjetja, v Šanghaj. Podatki, ki

tako letijo v Azijo, so skorajda vsi, do katerih ima telefon do-stop, razen osebnih gesel (za-enkrat?) in fotografij. V Adup-su imajo tako dostop do vseh SMSov (vsebine teh sporočil!), osebnih imenikov s polnimi šte-vilkami, zgodovino klicev in se-veda – natančno lokacijo. Rekel bi, da so le pomisleki s pasovno širino »krivi«, da si niso prilastili tudi polnih zvočnih in video za-pisov komunikacij, ki jih opra-vljajo uporabniki. Kajti vse to bi zagotovo lepo obogatilo njiho-ve zbirke podatkov »Big data«, kot jih poimenujejo. Najlepše je to, da se podjetje pohvali s tem, da njihovo programsko opre-mo »uporablja« več kot 700 mi-lijonov uporabnikov na telefonih 400 blagovnih znamk.

Te »blagovne znamke« so, bo-dimo realni, največkrat le sesta-vljavci »lego kock«, ki poskušajo za kar najmanj denarja sestavi-ti telefon, ki bo kupcem kar naj-bolj zanimiv. Tudi v Monitorju smo že ugotavljali, da so si neka-teri »kitajci« med seboj podobni kot jajce jajcu, drugi pa so si ena-ki vsaj v nekaterih strojnih ali

Poceni, toda …V žepu nosimo računalnik, ki je še veliko zmogljivejši od tistega, ki ga imamo na mizi, saj premore vsaj še sprejemnik GPS in kopico tipal. Ali nas sploh še preseneča, da njegova zmogljivost mika marsikoga, od podjetij do držav?

Nprogramskih podrobnostih. V že-lji, biti kar najcenejši, pač vzame-jo »s police« tisto komponento, ki jim trenutno najbolj »sede«. In komponente podjetja Adups so očitno zelo sedle – bile so (pred-videvam) poceni, Adups pa je z analizo ukradenih podatkov za-gotovo zelo lepo služil. Vsaj do odkritja tega početja – ob obja-vi se je namreč kar nekaj izdelo-valcev telefonov od njih ogradi-lo (češ, da sploh niso vedeli, kaj se dogaja), drugi so se javno raz-burili, ker so jih nekateri zapi-si sploh povezali z dogajanjem. Tretji pa – lakonično izjavijo, da je bila prodaja tako opremlje-nih telefonov na zahodnih trgih (Amazon, ameriški Best Buy) le napaka. Ker prisluškovanje azij-skim uporabnikom je pa očitno OK, ali kako?

Da, telefon je v resnici raču-nalnik z nameščenim Linuxom, zato lahko počne marsikaj. Spomnim se našega prvega te-sta specializiranih prisluškoval-nih aplikacij, ki jih lahko popol-noma zakonito kupimo in mal-ce manj zakonito namestimo svojim otrokom, partnerjem,

sodelavcem. In jim prestrezamo celotne komunikacije, s pogovo-ri vred, v živo. Pet let je že tega, pa se iz laične sfere naših medi-jev (televizija) še vedno redno obračajo na nas, da delovanje teh aplikacij prikažemo še en-krat, v praksi. Ker običajni upo-rabniki telefonov kar nekako ne morejo verjeti, da je to mogoče, pa še prav nič težko ni. Le nekaj deset evrov stane.

Bo navdušenje nad pametni-mi telefoni zaradi takih razkritij morda upadlo? Ne bo. Dokler se nepridipravi (posamezniki, pod-jetja, države) ne bodo dotikali uporabnikove denarnice (e-ban-ke) ali morda zasebnosti (inti-mne fotografije), bo vse OK. Lju-dje pozabij(m)o. In jim(nam) je vseeno.

• • •

Za konec pa še dobra novica – Monitor lahko spet berete tudi na mobilnih napravah, saj smo pripravili aplikacije, ki deluje-jo na iPadu, iPhonu in Androidu (na telefonih in tablicah). Upam, da vam bodo všeč, na voljo so v Applovi in Googlovi trgovini.

Lakonično izjavljajo, da je bila prodaja tako opremljenih telefonov na zahodnih trgih (Amazon, ameriški Best Buy) le napaka. Ker prisluškovanje azijskim uporabnikom je pa očitno OK, ali kako?MATJAŽ KLANČARodgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si

6 december 2016

VKLOP KOLUMNA9

lede na to, da je go-spod Mrvar član dru-štva DEVS (Društvo za

električna vozila Slovenije), kaj drugega kot naklonjeno mnenje tudi nisem pričakoval. Navdu-šencem društva DEVS in zainte-resirani javnosti je kot protiutež treba predstaviti izkušnje novi-narjev, ki so imeli priložnost pre-izkusiti električne konjičke in so svoje izkušnje objektivno opisali. Poleg pozitivnih ekoloških pla-ti e-mobilnosti so tudi problemi, ki so (trenutno) povezani s pol-njenjem akumulatorjev in s tem z dosegom električnih konjičkov, pa jih gospod Mrvar ni posebej izpostavljal.

Sam bi pri električnih avtomo-bilih izpostavil predvsem nasle-dnje diskriminatorne ugodnosti:

• subvencijo pri nakupu elek-tričnega vozila (7500 EUR),

• »tankanje« elektrike po ceni za gospodinjstva,

• pozitivno diskriminacijo v prid električnih konjičkov (re-cimo neplačilo nadomestila za uporabo cest).

Če je vožnja na elektriko res tako poceni, kot pripoveduje in računa gospod Mrvar, potem res

ne razumem, čemu potrebujejo subvencijo. Upam si trditi, da bi bila pri nas prodaja el. avtomo-bilov brez subvencij in brez »tan-kanja« elektrike po ceni za go-spodinjstva zaenkrat ekonomsko popolnoma nezanimiva za šir-šo javnost, in bi bili kupci samo redki dovolj dobro situirani po-samezniki. Naj za ponazoritev navedem trenutne cene nekate-rih električnih vozil: Zoe stane od 21.000 do 29.000 evrov (od-visno od modela), BMW i3 ima osnovno ceno 36.550 evrov, pri Tesli S pa so cene v razponu od 67.200 do 136.000 dolarjev.

Evforija v zvezi z e-mobilno-stjo me spominja na vročico in vzhičenje zelenih aktivistov ob domačih fotovoltaičnih elek-trarnah, kjer država širokogru-dno 15 let (z besedo: petnajst let) subvencionira precej dražji odkup elektrike, drugače se ze-lenim »prvoborcem« račun s fo-tovoltaiko nikakor ne bi izšel. Od kod kaplja denar za državne subvencije fotovoltaikom, naj-brž ni treba posebej poudarja-ti. Poglejte si postavke na raču-nu za električno energijo, pa bo hitro vse jasno. Na leto je treba v

Na elektriko? Morda pa še ne.Z zanimanjem sem prebral članek, pravzaprav inter-vju »Na elektriko? Zakaj že?«, objavljen v zadnjem Monitorju, v katerem je intervjuvanec, gospod David Mrvar, pričakovano zagovarjal uporabo električnih avtomobilov in s tem posredno e-mobilnost.

ta namen zbrati zajetnih 150 mi-lijonov.

In katere so glavne težave za potencialne lastnike električnih avtomobilov: doseg potovanja, potovalna hitrost, polnjenje aku-mulatorjev in navade uporabni-kov. Polnjenje električnega ko-njička v garaži domače hiše naj-brž ne predstavlja večjih težav, zanima pa me, kako si gospod Mrvar predstavlja polnjenje v kompleksu stanovanjskega blo-ka s 150 stanovanji in s skupno podzemno garažo, v kateri

je vsaj 225 avtomobilov (verje-tno še kakšen več). Prva pripom-ba je, da električnih priključkov v takih skupnih garažah seveda ni. Za začetek lahko ocenimo po-trebno polnilno moč: kot »worst case« zgled lahko vzamemo si-tuacijo, ko se ponoči vsa ta mno-žica avtomobilov hkrati priklo-pi na elektriko in polni v načinu »slow charge« (hitro polnjenje bi bila energetska katastrofa), kar pomeni skupno polnilno moč 230 V × 16 A × 225 = 828 kW ali moč 3680 W/vozilo. Torej je vsota že blizu številke 1 MW (za primerjavo povejmo, da ima zlo-glasni TEŠ6 moč 600 MW). Po-trebno moč seveda lahko zmanj-šamo z nižjim polnilnim tokom, recimo 10 A, a tudi to še vedno zahteva neznanskih 517 kW. To polnilno moč lahko še razpolovi-mo, če znižamo tok na 5 A, toda potem imamo problem z relativ-no skromno količino akumulira-ne energije. Naslednja možnost je, da v eno vtičnico priključimo štiri avtomobile, ki se ne polnijo hkrati, temveč zaporedno vsak po 6 ur. Seveda bi se ob takem

načinu porodilo kar nekaj vpra-šanj: korektno obračunavanje porabljene energije, višja in nižja tarifa elektrike, ciklično menja-vanje periode polnjenja ...

Pri polnilnem toku 10 A (pol-nilna moč 2300 W) bi moral biti čas polnjenja vsaj 6 ur, to bi pri 90 % izkoristku »naložilo« v akumulator 230×10×6×0,9 =12,4 kWh energije. Kaj ta šte-vilka pomeni za zmogljivost aku-mulatorjev in doseg avtomobi-la? Renault Zoe ima akumula-tor z zmogljivostjo 22 kWh (ali 40 kWh, odvisno od modela), Tesla S pa ima na izbiro bistve-no zmogljivejše akumulatorje: 40, 60, 70 in 85 kWh in pora-bo okoli 180 Wh/km pri hitrosti 105 km/h (?). Vidimo, da te aku-mulirane energije ni pretirano veliko, zato nas seveda najbolj zanima, za kolikšen doseg bi za-doščala. Izračunajmo za Renault Zoe (v spletu so dostopni nekate-ri potrebni podatki). Na Renaul-tovi spletni strani najdemo tudi spletni kalkulator za računanje Zoejevega dosega, drugače pa lahko doseg pri konstantni hitro-sti ocenimo z enačbo E = w × L + P × L/v pri čemer oznake po-menijo:E = shranjena energija v aku-

mulatorju [Wh]w = specifična poraba energije

na km poti pri konstantni hitro-sti [Wh/km]L = dolžina poti = doseg [km]P = moč gretja pozimi oziro-

ma hlajenja poleti (klima) [W]v = enakomerna hitrost vo-

žnje [km/h]Rešitev gornje enačbe za do-

seg L = (E × v)/(w × v + P)

Če bi tudi »dizlaši« lahko kupovali nafto po ceni kurilnega olja, potem …JURIJ NAHTIGAL

G

december 2016 7

KOLUMNA VKLOP 9

Iz podatkov spletnega kalku-latorja izračunamo podatek za w = 123,5 Wh/km, ki velja pri enakomerni hitrosti 70 km/h (mestna vožnja). Pri nižjih zuna-njih temperaturah, npr. 5 stopinj C, potrebujemo grelec z močjo 1 kW, pri še nižjih temperaturah (0 stopinj C ali manj) pa morda celo 2 kW.

S temi podatki ocenimo do-seg za akumulirano energijo E = 12,4 kWh, enakomerno hi-trost v = 70km/h in grelno moč P = 2kW. Doseg = L = (12400 × 70)/(123,5 × 70 + 2000) = 81 km.

Upoštevajmo, da je teh 81 km idealna številka, in zdaj si lahko vsak sam izračuna, koliko (me-stnih) voženj v službo bi lahko opravil z eno tako polnitvijo, za daljše izlete pa je definitivno tre-ba skrbno načrtovati, upošteva-je kilometre in lokacijo polnilnic, ali pa je treba imeti v hlevu par-kiranega še dizelskega »vranca«. Naj znova poudarimo, da je po-tovalna hitrost glavni dejavnik, ki vpliva na doseg avtomobila. Pri avtocestni potovalni hitosti 130 km/h naraste w na 256 Wh/km, zato se bo doseg Zoea skrajšal na vsega (idealnih) 45 km. Če se še za trenutek povrnemo k proble-mom polnjenja, povejmo, da hitri polnilci (fast chargerji) zahteva-jo bistveno večje polnilne moči. Vzemimo Tesline podatke: stan-dardni hitri polnilci imajo moč 11 in 22 kW, njihov supercharger pa celo 120 kW! Take moči zahteva-jo poseben električni priključek tudi v domači hiši in klasifikacija priključka ne spada več pod go-spodinjski odjem, temveč pod in-dustrijskega (to pa, seveda, po-meni višjo ceno).

Trdijo, da so električni avto-mobili ekološki. Drži. Kako eko-loški so zares, pa je odvisno od tega, kako pridobivamo električ-no energijo. Ker je el. energija iz vtičnice mešanica iz vseh mogo-čih virov, je precej pridobimo v Šoštanju (TEŠ 6 in starejši blo-ki TEŠ 3,4 in 5), ki kurijo doma-či velenjski rumeni šrot in zato posledično izpuščajo velike ko-ličine toplogrednega CO2. Vsaj 20 % energije prihaja iz JEK, to

je sicer čista energija, če zane-marimo problem hranjenja je-drskih odpadkov in proizvodnjo odpadne toplote. Med čisto zele-ne vire spadajo le hidroelektrar-ne, saj imamo vetrnih le za vzo-rec. Večina bralcev bo seveda ta-koj pogrešala fotovoltaične izvo-re, ker so menda še najbolj či-sti. To seveda ne drži povsem. To je čista (zelena) tehnologija samo na končni destinaciji, tu v Evropi, kjer fotovoltaične panele samo zlagajo skupaj in montira-jo. Tam daleč na Kitajskem, kjer jih izdelujejo, pa je to še vedno v domeni polprevodniške indu-strije in zatorej spada med hudo umazano in strupeno industrijo. In ker imajo tam daleč nekje na Kitajskem bistveno nižje okoljske standarde od evropskih, se vse to onesnaženje odlaga in kopiči v okolju, ki je sicer daleč od nas, a še vedno na istem planetu. Va-žno pa je, da so naši in evropski tehniško polpismeni zeleni akti-visti in politiki ozaveščeni in za-dovoljni.

Ne bi na tem mestu na dolgo in široko opisoval škodljivosti za okolje, proizvodnjo, zbiranje in recikliranje litijevih akumula-torjev, ker je bila ta tematika po-drobno predstavljena v Monitor-ju 7/8, 2016 (avtor Matej Huš). Litij sam niti ni škodljiv, temveč dodatki, predvsem kobalt.

Zanima me še komentar go-spoda Mrvarja o naslednji, za-enkrat hipotetični situaciji. Z ele-ktričnim avtomobilom vozimo po avtocesti in zmanjkuje nam energije. Zapeljemo na »tankšte-lo«, ki ima poleg bencinsko/naf-tnih postaj še tri električne pol-nilnice. Pred njo stoji 6 električ-nih avtomobilov, ki so »lačni« elektrike, in zdaj si izračunajmo, kdaj bomo na vrsti. Če vsak avto-mobil potrebuje za hitro polnje-nje pol ure, bomo čakali 90 mi-nut, potem pa sledi še pol ure »tankanja«. Torej potrebujemo vsaj 2 uri, da se lahko spet odpe-ljemo. Žal je to težko sprejemlji-vo dejstvo, a že slutim odgovor: sprememba navad in načrtova-nje in načrtovanje in spet načr-tovanje potovanja (in polnjenja). Prav, a ni vedno tako enostavno.

Seveda krožijo zamisli, kako naj bi v prihodnosti rešili omenjeno hipotetično situacijo: sila enosta-ven postopek menjave baterije (najem) ali morda menjava (tan-kanje) elektrolita. To med dru-gim pomeni standardne oblike in velikosti baterij, standardizi-rane zmogljivosti, standardizira-ne priključke in prilagojen (stan-darden) prostor v avtomobilih za namestitev baterije.

In za konec mimogrede oceni-mo še, kolikšno električno insta-lacijo potrebuje »tankštela«, da servisira takšno zaenkrat še hi-potetično situacijo? Najmanj 3 × 120 kW = 360 kW (superchar-gerji za Teslo) plus dodatno moč za normalno obratovanje črpalke.

Svoje prigode in (ne)prijetne avature s polnjenjem elekrične-

ga Zoeja je slikovito opisal Jure Forstnerič v članku »Električna avantura« (Monitor, september 2016). Čeprav je Jure dovolj ra-čunalniško pismen, je imel s pol-njenjem vrsto neprijetnih zaple-tov, tako da je njegovo končno mnenje zelo podobno mojemu: da bi bili električni avtomobili res uporabni za vsakogar, bo tre-ba počakati še nekaj let, trenu-tno pa je lastništvo električnega konjička še vedno avantura.

Naj sklenem: cena energi-je za polnjenje električnih vozil je (trenutno) nizka, predvsem zato, ker se ta vozila polnijo s po-ceni elektriko za gospodinjstva, predvsem v času nižje nočne ta-rife. Če država ne bi subvencio-nirala nakupa (7500 evrov), bi bili električni avtomobili zaen-krat samo kurioziteta dobro si-tuiranih ekstravagantnežev. Če bi tudi »dizlaši« lahko kupova-li nafto po ceni kurilnega olja,

potem … Posebno plat te »elek-trične« zgodbe je omenil tudi go-spod Mrvar: to je trenutna (ne)izobraženost serviserjev v poo-blaščenih servisih in zaenkrat še skromna infrastruktura, ki ne bi prenesla bistveno večjega števila električnih vozil.

V intervjuju je gospod Mrvar zatrdil, da je naša država med tistimi, ki najbolj spodbujajo e--mobilnost, zato na ministrstvu za infrastrukturo obravnavajo predlog, ki bi električnim vozi-lom dovoljeval uporabo rume-nih pasov v mestnih središčih. Menim, da je tudi ta predlog zelo diskriminatoren. Zakaj? Zato, ker če bi zares želeli zmanjšati onesnaženje, hrup in gnečo, bi se moral predlog glasiti takole: rumene pasove lahko uporablja-

jo vozila javnega prevoza, taksi-ji, električna vozila in tudi druga osebna vozila, če se v njih preva-žajo trije ali več potnikov.

V intervjuju, žal, ni bilo nobe-nega izrecnega vprašanja o e--mobilnosti. Agenda e-mobil-nost, ki jo pooseblja Elon Musk (Tesla Motors), pravzaprav ne pomeni samo enostavno menja-vo zdajšnjih vozil (klasični mo-torji z notranjim zgorevanjem) z električnimi avtomobili, tem-več gre za to, da se (drastično?) zmanjša število vozil v mestnih središčih in s tem posledično tudi gneča. Slednje bi omogoči-la sprememba koncepta lastni-štva vozila, ki predvideva naje-manje vozil po potrebi oziroma »mobility on demand service«. Šušlja se, da se tudi Musk spogle-duje s podobnim konceptom, kot je Uber, le da bi bila njihova vozi-la popolnoma avtonomna, torej brez voznika.

G Cena energije za polnjenje električnih vozil je nizka, ker se ta vozila polnijo s poceni elektriko za gospodinjstva, predvsem v času nižje nočne tarife.

8 december 2016

VKLOP NOVICEU

U Tudi Apple Maps s prometnimi podatki po Sloveniji

Apple je nadgradil svojo mobilno aplikacijo Apple Maps, dodali so prometne informacije še v treh državah, med njimi je tudi Slovenija. Tako si lahko pred odhodom ogledamo stanje, aplikacija pa to upošte-va tudi pri navigaciji. To sicer uporabniki Google Maps poznamo že kar nekaj časa, tudi pri uporabi na napravah iOS. Prikaz je nekoliko bolj zadržan kot pri Googlovih zemljevidih, podatki pa so očitno (vsaj koli-kor smo sami preverili po Ljubljani) enaki.

U Ko vas Linux spusti naprej tudi brez geslaZaradi napake v izvedbi orodja Cryptsetup, ki se uporablja za šifrira-

nje vsebine diska, je na nekaterih sistemih Linux mogoče zaobiti zah-tevo po prijavi kar z držanjem tipke Enter – za približno 70 sekund. Po 70 sekundah namreč sistem prijazno odpre konzolo s pravicami root, kjer si lahko morebitni napadalec uredi vse potrebno za poln dostop do sicer šifriranega sistema.

Napako je odkril španski raziskovalec varnosti Hector Marco, ki je že lani ugotovil, da je mogoče GRUB2, ki skrbi za zagon sistema, prelisi-čiti tako, da namesto gesla 28-krat pritisnemo tipko za brisanje.

U Slabša prodaja pametnih telovadnih pripomočkov

Prodaja zapestnic in drugih pametnih pripomočkov za rekreacijo ter spremljanje aktivnosti je očitno dosegla vrh. Da je rast zastala, pri-ča padec delnic najuspešnejšega izdelovalca teh naprav. Podjetju Fit-bit je kljub nedavni splavitvi dveh novih izdelkov, Charge 2 in Flex 2, vrednost upadla za 30 odstotkov. Njihov prihodek je za polovico manj-ši kot v enakem obdobju lani. Izdelovalci telovadnih pripomočkov se nasičenosti trga zavedajo, rešitev iščejo v dodajanju novih zmožnosti in snovanju naprav, ki bi poleg popisovanja aktivnosti spremljale tudi zdravstveno stanje posameznika.

Qualcomm že razkriva nove-ga paradnega konja, procesor Snapdragon 835. Tega lahko v prvih napravah pričakujemo v začetku leta 2017, med drugim naj bi bil tudi v Samsungovem prihajajočem Galaxy S8, zame-njal pa bo obstoječe Snapdra-gon 821 in 820. Šlo bo za prvi mobilni procesor, narejen v 10 nm tehnologiji (predhodnik je uporabljal 14 nm tehnologijo), posledično naj bi ponujal več zmogljivosti ob manjši porabi

energije in zato manjšem segre-vanju. Slednje pomeni tudi to, da bodo imeli izdelovalci še ne-kaj več možnosti pri oblikovanju ohišij (in vgradnji drugih delov, denimo baterij).

Procesor obsega tudi podporo tehnologije Quick Charge, s ka-tero se bo lahko naprave izredno hitro napolnilo prek standardnih vmesnikov USB-C. Obljubljajo celo, da se lahko napolni za pet ur dela v petih minutah. Proce-sorji so sicer že v proizvodnji.

U Prihaja Snapdragon 835

U Photoshop za zvok

U Vdor: 412 milijonov imen in gesel za »seks iskalnik«

Vse kaže, da smo priča druge-mu največjemu vdoru v prijav-ne podatke po letošnjemu vdoru v Yahoo, ki so ga (malce počez) pripisali »državnemu teroriz-mu«. Pri spletni strani LeakedSo-urce imajo namreč dokaze, da so hekerji zasegli kar 420 milijonov prijavnih podatkov (uporabniško ime in geslo) s spletne strani Fri-end Finder Networks, ki je ena od pionirjev spletnih zmenkarij. Oziroma »seksa in swingerstva«, kot se tudi drugače predstavijo. Spletna stran je nastala že leta 1996, ob zadnjem vdoru pa naj bi postali javni prijavni podatki za celotno zgodovino strani, sku-paj s tistimi, ki naj bi bili zbrisani

(pa jih spletne strani v resnici ne zbrišejo, ker je to, saj veste, škoda …). Gre sicer za že drugi vdor na to spletno stran, zadnji je bil maja 2015, takrat je bilo razkritih »le« 3,5 milijona prijavnih podatkov.

Friend Finder Networks ima sicer v lasti še nekaj eksplicitnih spletnih strani, razkriti prijav-ni podatki pa zadevajo tudi te – cams.com, Penthouse.com, Stripshow.com, iCams.com.

Gesla so bila na straneh shra-njena v nešifrirani obliki ali pa ši-frirana z algoritmom SHA1, ki ga je danes razmeroma lahko razbi-ti (in ga, mimogrede, še vedno uporabljajo nekateri naši držav-ni organi, o tem več v naslednji številki).

Pri LeakedSource so se to-krat izjemoma odločili, da zbirke vseh uporabniških imen in gesel ne bodo javno izpostavili, kot to počnejo sicer.

Adobe je na razvojni konferen-ci MAX 2016 prikazal nekaj nad-vse zanimivih programskih teh-nologij, na katere bomo najbrž naleteli v naslednjih generacijah izdelkov te družbe. Občinstvo je najbolj navdušil eksperimental-ni program VoCo, ki mu Adobe nekoliko šaljivo pravi kar Photo-shop za zvok.

Podobno kot lahko v priljublje-nem slikarskem programu zlah-ka naredimo fotomontaže slik, omogoča VoCo podobne monta-že z zvokom, natančneje s posnet-ki človeškega govora. Lastnost, ki nedvomno izstopa, je možnost dodajanja novega besedila obsto-ječemu posnetku, pri čemer bo sintetizirani del povsem enak go-voru osebe v izvirniku.

Za dosego teh montaž potre-bujemo vsaj 20 minut posnetega govora tistega, ki ga želimo po-snemati. Iz tega posnetka VoCo razbere dovolj elementov govo-ra posamezne osebe, da lahko verodostojno generira nov zvok v povsem enakem slogu. Marsik-do bo takoj menil, da je lahko tak program še bolj nevaren kot fo-tomontaža v Photoshopu. Toda

Adobe je že v začetku poskrbel za digitalno žigosanje algoritem-sko ustvarjenih delov posnetka, da jih bo lažje ločiti od izvirnika.

VoCo pa ni edina zanimiva tehnologija, ki jo razvija Adobe. CloverVR je, denimo, zametek urejevalnika za posnetke v na-videzni resničnosti, ki ga upora-bljamo kar v navidezni resnično-sti. Avtorji trdijo, da je posnetke VR lažje urejati v navidezni re-sničnosti kot pa na običajnih mo-nitorjih. Kaj pa lahko pravzaprav urejamo? Nastavimo lahko, reci-mo, začetno točko in orientacijo gledalca v prostorskem posnet-ku, tako da ga opozorimo, kje v 360-stopinjskem pogledu je naj-zanimivejše dogajanje.

Zadnja novost pa je eksperi-mentalni program Stylit, ki zna posnemati v računalniku ume-tniški slog, ki ga slikar izvaja na navadnem papirju. Tako uspejo združiti najboljše lastnosti obeh svetov – natančnost in sposobnost modeliranja v računalniškem sve-tu s slikarsko žilico umetnika. Ob pomoči računalniškega vida lah-ko posnemajo želeni umetniški slog dobesedno v realnem času.

december 2016 9

NOVICE VKLOP U

Monitor DVDNa tokratni Monitorjev DVD smo priložili:- film Hannah Arendt- emulacijske programe- najnovejši video prispevek Mo-nitor TV

- arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF

- in še 3 GB najrazličnejših progra-mov!

Podjetje SpaceX, ki si trenutno služi kruh (tudi) z dostavo gradi-va na Mednarodno vesoljsko po-stajo, je ameriškemu regulatorju FCC (Federal Communications Commission) predložilo vlogo za vzpostavitev globalnega sate-litskega omrežja, ki bi omogočilo internetni dostop iz vsakega ko-tička sveta.

Ko bi bila konstelacija popol-na, naj bi jo sestavljalo kar 4425 satelitov, vsak naj bi bil velik kot povprečen avtomobil in težak okoli 380 kg. Okoli zemlje naj

bi krožili po 83 različnih orbi-tah, na višini med 1110 in 1325 km. To je višje od mednarodne vesoljske postaje, a nižje od ge-ostacionarne orbite. Nekaj pro-totipnih satelitov naj bi podjetje izstrelilo že v naslednjem letu,

konstelacija, ki bo stala okoli 10 milijard dolarjev, pa v celoti ne bo dokon-čana vsaj do leta 2020. Prvih 800 satelitov bo na-menjeno za »dostavo in-terneta« v ZDA.

Č e p r av s e S p a c e X ukvarja z izstreljevanjem satelitov, se projekt s tisoči sa-telitov sliši nekoliko megalo-mansko, toda tega smo od Elo-na Muska, ustanovitelja SpaceX (in Tesla Motors), že vajeni. Mi-mogrede, SpaceX je trenutno

»na čakanju«, od septembrske ek-splozije njihove rakete Falcon 9, ki je potegnila s seboj tudi 200 milijonov dolar-jev vreden izra-elski komunika-cijski satelit.

Konkurenca seveda ne spi,

načrte v podobni smeri imajo vsaj še globalni giganti, kot so Boeing, SES, Intelsat in Telesat. Načrti globalne satelitske telefo-nije so v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja klavrno propadli iz finančnih razlogov.

u in tam v različnih drža-vah vzniknejo zamisli, kako bi iz uporabnikov interne-

ta izmolzli kakšen davkoplačevalski evro, tako da bi jim to početje obdav-čili. Predlani so (neuspešno) poizkuša-li prenos podatkov po megabajtu ob-davčiti Madžari, davek na internet pa imajo, recimo, v Pakistanu in Buta-nu. Precej potiho je zdaj tak predlog v medijsko strategijo zapisalo naše Mi-nistrstvo za kulturo.

Junija je ministrstvo poslalo v jav-no razpravo prvo verzijo Strategi-je razvoja medijev v Republiki Slove-niji do leta 2024, ki je bila v javnosti deležna precejšnje pozornosti in šte-vilnih pripomb. Večinoma se ukvar-ja s televizijo in tiskanimi mediji, a v

njej najdemo tudi za internet nevar-ne zahteve. V njej je bila neoprijemlji-va točka »v prihodnje pa bi veljalo k ustreznemu finančnemu prispevku pritegniti tudi druge »playerje« […] zlasti ponudnike storitev kabelske re-transmisije, IP TV, multipleksov in te-lekomunikacij«.

Bistveno bolj problematična pa je prva točka, ki je v drugi verziji Strate-gije zlovešče mutirala. Ministrstvo je namreč 15. 11. 2016 objavilo drugo različico dokumenta, kjer se je v po-glavju o zagotavljanju pokritosti vse-ga ozemlja Republike Slovenije z me-dijskimi vsebinami znašel tudi nasle-dnji ukrep: »uvedba obveznega pri-spevka operaterjev, ki ponujajo do-stop do svetovnega spleta za vse ime-

tnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine«. Če odmislimo dejstvo, da ministrstvu ni jasna razlika med svetovnim spletom (world wide web) in medmrežjem (in-ternet) ter da v Strategiji ni nikjer raz-delano, kaj so deficitarne informativne vsebine (bomo dobili še en SAZAS?), v tem lahko prepoznamo poizkus uved-be davka na internet. Seveda je inter-net že danes obdavčen kot vsaka dru-ga storitev ali dobrina (z DDV), a spe-cialni dodatni davek na internet (ne-kakšna trošarina) je rešitev, ki zmanj-šuje konkurenčnost Slovenije.

Lahko pričakujemo še prispevke za sklad za glasbene vsebine, filmsko produkcijo, spletne vsebine, deficitar-ne poštne storitve in reševanje bank?

Predvsem pa – zakaj je ministrstvo ta ukrep zapisalo šele v drugo različico Strategije, za katero je bil rok za odziv sedem dni, in ne že v prvo, ki je bila v javni obravnavi vse od poletja?

U SpaceX in globalni internet

U Facebook (spet) razvija svoj telefon?

ZAKONODAJA

U Davek na internet?

T

Ameriški portal Cnet nava-ja, da Facebook intenzivno raz-vija svoj pametni in celo modu-larni telefon. Za projektom men-da stojijo Rafa Camargo, Richard Wooldridge in Blaise Bertrand, še nedavno zaposleni pri Googlu in zadolženi za zdaj že opuščeni projekt Ara, pod katerim je Goo-gle razvijal svoj modularni pa-metni telefon.

Trojico je kmalu pa razpu-stitvi razvojne skupine prevzel Facebook, njihova vloga in po-dročje dela pa so zaviti v taj-nost. Toda analiza oglasov za nova delovna mesta jasno na-kazuje, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Facebook namreč išče strokovnjake, povezane z

razvojem in proizvodnjo strojne opreme, inženirje za procesorje, antene, kamere, torej vse, kar je neposredno povezano tudi s te-lefoni.

Govorice, da ima Facebook ambicije tudi na področju strojne opreme, pravzaprav niso novost. Prvič smo o tem pisali že leta 2011, nato so se govorice močno razplamtele še leta 2013.

10 december 2016

VKLOP TEHNOMANIJAU

U 07.11.2016Sodobni programi, še posebej znanstveni, so vedno bolj za-pleteni, a se tehnika programi-ranja kljub temu ne razvija tako hitro kot njeni rezultati. A to se utegne spremeniti s povsem no-vim konceptom programiranja, ki ga razvijajo na univerzi MIT. Pri tako imenovanem »dinamič-nem programiranju« uporab-niki računalniku zastavijo cilje programa, in to v zelo splošnih okvirih, program pa ob pomo-či tehnike umetne inteligence sam razvije programe, optimizi-rane za vzporedno obdelavo na več procesorjih. Prvi rezultati so zelo spodbudni, saj je bil pilotski program od 3- do 11-krat hitrejši od izdelkov, narejenih s prejšnji-mi tehnikami za avtomatsko pa-ralelizacijo.

U 16.11.2016Microsoft si krčevito prizadeva, da bi spremenil javno podobo podjetja, ki se je v preteklosti bo-rilo le za svoje platforme in stan-darde. Na zadnji razvojni konfe-renci so tako napovedali niz po-tez, ki so se še nedavno zdele skoraj nemogoče. Za začetek je Microsoft postal član fondacije Linux Foundation, torej telesa, ki bdi nad nadaljnjim razvojem od-prtokodnega operacijskega siste-ma. Na istem dogodku so napo-vedali, da se je Google pridružil tehničnemu nadzornemu odbo-ru, ki bdi nad razvojem Micro-softove spletne platforme .NET. S tem so vsaj nekoliko pokopali dolgoletne spore med velikano-ma. Obenem so svojo paradno razvojno platformo, razvojno

okolje Visual Studio, začeli pre-našati še na operacijski sistem macOS. Kdo bi si mislil, da bo dovolj politične volje za take po-teze.

U 11.11.2016Kitajska podjetja so znana po tem, da se ne menijo za pravi-la in etiko, ko gre za posnemanje izdelkov, še posebej pri svetov-nih uspešnicah ali dobrih zami-slih. Spomnimo se samo kopice avtomobilov, ki so skoraj popol-ni posnetki evropskih ali ameri-ških. Podobno je tudi na podro-čju zabavne elektronike. Toda še nihče ni šel tako daleč kot pri brezsramnem kopiranju projek-ta Stikbox. Gre za palico za »sel-fije«, ki se zloži kar v ozadje te-lefona. Tu so Kitajci prekopira-li zamisel, sneto iz Kickstareja – še preden je avtor končal kam-panjo financiranja na pospeše-valniku! Yekutiel Sherman je na straneh Ali Express lahko le nemo opazoval, kako je kar ne-kaj brezimnih podjetij zamisel udejanjilo pred njim, za povrh po petkrat nižji ceni od njegove-ga izdelka.

U 06.11.2016Sodeč po več virih naj bi Apple v skrivnem laboratoriju v Veli-ki Britaniji razvijal naslednjo ge-neracijo zdaj že vsem znane po-močnice Siri. Glavni cilj ekipe naj bi bil precej izboljšan govor, ki ne bo več zvenel umetno, tem-več povsem človeško. Če k temu dodamo, da Apple aktivno za-posluje vse več strokovnjakov za strojno učenje in umetno inteli-genco, lahko najbrž prav na tem

področju pričakujemo tisti velik skok, ki ga Apple potrebuje, da bi konkurenco (začasno) spet pre-hitel.

U 14.11.2016Še zanimivejša je informacija, da Apple aktivno preizkuša teh-nologijo očal za povečano resnič-nost. O tem pričajo naročila de-lov, med njimi miniaturnih pro-jekcijskih zaslonov, ki jih lahko vgradijo v očala. To je skladno z nedavnimi izjavami Tima Cooka, ki je potrdil, da bo povečana re-sničnost zelo pomembna za celo-tno industrijo, tudi Apple. Očala naj bi bila priključena na pame-tni telefon prek brezžične pove-zave in naj bi rabila kot pripomo-ček, podobno kot danes pame-tne ure Apple Watch. A končnih izdelkov ne smemo pričakovati pred letom 2018.

U 12.11.2016Samsung si na vse kriplje priza-deva, da bi povečal zanimanje za telefone z operacijskim siste-mom Tizen. Zavedajo se, da je za uspeh ključna obilica aplikacij, zato so razpisali zelo dobičkono-sen program spodbud. Razvijal-cem, ki jim uspe priti na lestvico sto največkrat prenesenih pro-gramov, bodo poleg prihodkov od aplikacije izplačali zajeten bonus v višini 10.000 dolarjev. Toda vprašanje je, ali je v svetu, ki je vedno bolj preplavljen s pa-metnim telefoni in aplikacijami zanje, to dovolj.

U 17.11.2016Na področju mobilnih aplika-cij se začenja uveljavljati nov

poslovni model, kjer sta apli-kacija in storitev za uporabnika brezplačni, a ponudnik posta-ne lastnik podatkov. Lep zgled je program AI Dashcam podjetja Nexar, ki rabi kot video snemal-nik dogajanja okoli vozila. Toda v ozadju je še bistveno več. Pro-gram zbira podatke vgrajenih ti-pal v telefonu in prepoznava sli-ko, ki jo snema. V ozadju je algo-ritem umetne inteligence, ki se nenehno uči in predvideva za-stoje, nesreče, motnje v prome-tu. Nexar si pridržuje pravice, da lahko z zbranimi podatki, ki so posredovani strežnikom, dela, kar želi, tudi posreduje te tre-tjim ponudnikom. Ker je Nexar izraelska družba, si lahko misli-mo, kdo vse bi to lahko bil. Dile-ma vsakogar v prihodnosti bo ve-dno bolj: ali uporabiti najsodob-nejšo tehnologijo ali varovati za-sebnost.

U 18.11.2016Zdi se, da je polprevodniški ve-likan Intel v kar resnih škrip-cih glede jasne strategije za svo-jo prihodnost. Pred dvema leto-ma so krepko investirali v pame-tne naprave, ki si jih lahko na-denemo (wearables), zdaj pa so si povsem premislili. Tako kot Microsoft so se celo umaknili s trga teh izdelkov, na katerem so povsem v ozadju. Toda že v isti sapi so našli novo področje nav-dušenja – pametne avtomobi-le, specifično za samodejno vo-žnjo. Za začetek nameravajo v to vložiti 250 milijonov dolarjev. Vprašanje je, ali jim lahko uspe, saj so tudi na to področje prišli pozno.

Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.VLADIMIR DJURDJIČ

12 december 2016

VKLOP NAPOVEDUJEMOU

Računalnik za ustvarjalceDell snuje zanimiv računalnik po zgledu nedavno prestavljenega Microsoft Surface Studia, ki bo meril predvsem na grafične oblikovalce. Koncept, prikazan na konferenci AdobeMAX, nakazuje poleg glavnega zaslona še sekundarni s podporo dotiku in pritisku. Grafični ustvarjal-ci ga bodo uporablja-li za risanje in obliko-vanje na glavnem za-slonu. Pričakujemo lahko vrhunsko opre-mljenost.

iPad brez robovModa zaslonov brez robov se, kot kaže, seli iz tele-fonov tudi na tablice. Apple naj bi marca predsta-vil novo generacijo tablic iPad, med katerimi je tudi 10,9-palčni model z zaslonom brez robov. Ob tem pa še prenovljena 9,7- in 12,9-palčna modela. Pričakuje-

mo lahko tudi zmogljivej-ši procesor, štiri mikrofone in boljša fotografska tipa-la. Še večje spremembe, kot je prehod na zaslone OLED, pa lahko pričakuje-mo šele leta 2018.

Xbox »Scorpio«Microsoft še ni re-kel zadnje besede pri igralnih konzolah. Na-slednje leto bo pred-stavljena konzola, ki bo zmogljivejša kot današnji Xbox One S, pa tudi Sony PlayStation 4 Pro. Igre za Scorpio bodo v osnovi podpirale ločljivost 4K, zato pričakujemo zmogljivejšo grafiko in procesor. Zelo verjetno bodo podprli tudi predvajanje v navidezni resničnosti. Cene naj bi segale od približno 500 dolarjev navzgor.

Matrix SmartWatchMlado zagonsko podjetje pripravlja pametno uro, ki bo prinesla zanimivo inovacijo – elektroniko bomo napajali s termoelektričnim polnilcem, kar s toplo-

to uporabnikovega telesa. Isto na-čelo uporabljajo tudi za natan-čen izračun porabljenih kalorij pri športni vadbi. Matrix bo pame-tna ura, povezana z iOS in Andro-idom, a bo nabor aplikacij razme-roma majhen. Avtorji obljubljajo prve primerke poleti 2017 za ceno 129 dolarjev.

Samsung Galaxy S8Novi Galaxy S8 pričakujemo februarja 2017, imel pa bo, kot kaže, večje zaslone OLED kot doslej. Diago-nale naj bi merile 5,7 in 6,2 palca, v drugem prime-ru kot model Plus. Oba zaslona naj bi imela zaobljen levi in desni rob, eden celo vse štiri, in tipko Home, ki

bo vgrajena v sam zaslon. Galaxy S8 bo imel najno-vejši procesor Snapdragon 830, dvojno kamero za ka-kovost slike in vgrajeno po-močnico na temelju tehno-logije družbe HIV.

Apple iPhone 8Novi iPhone 8 bo menda imel povsem na novo oblikovano ohišje, ki bo ime-lo kovinsko ogrodje in steklen pokrov in zaslon. Prvič bodo uporabili tehno-logijo OLED, najzmogljivejši model pa bo imel zaslon, ki bo segal do vseh robov in bo zaobljen. Tipka Touch ID bo izginila pod zaslon. Vgrajen bo zmogljivi procesor A11, grafika bo za-dostila podpori za navidezno resnič-nost. Nemara največja novost pa naj bi bil izviren sis-tem za hitro brezžično polnjenje telefona.

WiGig (802.11ad)Združenje Wi-Fi Alliance je dokončno certificiralo standard WiGig, ki bo prinesel precej hitrejši brezžič-ni prenos podatkov tudi v mobilne naprave. Obetamo si lahko hitrosti do 8 Gb/s na razdaljah od 10 metrov. Standard z uradno oznako IEEE 802.11ad bo pribli-žno trikrat hitrejši od da-našnjega 802.11ac, delo-val pa bo v frekvenčnem območju 60 GHz. Po oce-nah združenja bo do kon-ca 2017 uporabljen že v 180 milijonih naprav.

HTC 10 EvoHTC Bolt bodo prodajali tudi v Evropi kot HTC Evo 10. Krasi ga 5,5-palčni zaslon ločljivosti Quad HD, procesor Snapdragon 810, 3 GB RAM in 32 GB Flash RAM. Ohišje je v celoti kovinsko in vodotesno po spe-cifikaciji IP57. Foto tipali s 16 (f/2.0) in 8 milijoni pik omogočata optično stabili-zacijo in dvojno bliskavico LED. Tu so še sistem za hitro polnjenje Quick Charge 2.0 in operacijski sistem Andro-id 7.0. Ima bralnik za prstne odtise, slušalke pa priključi-mo kar na USB-C.

Qualcomm Snapdragon 835Snapdragon 835 bo nasle-dnje leto zlahka najzmoglji-vejši procesor za pametne te-lefone. Izdeloval ga bo Sam-sung v 10-nm arhitekturi,

tako da bo okoli 30 % zmogljivejši in 40 % varčnej-ši od današnjega prvaka z oznako Snapdragon 821. Obenem bo omogočal 20 % hitrejše polnjenje in re-žim Quick Charge 4 hitrega polnjenja: 5 minut za 5 ur rabe telefona, 15 minut za okoli 50 % poln aku-mulator. V prvih telefonih bo že na začetku leta 2017.

Vodilo z 200 Gb/sNaslednje leto prihaja v rabo naslednja generacija vodi-la Infiniband, ki povezuje pro-cesne, pomnilniške in omre-žne gradnike v podatkovnih centrih. Hitrost prenosov 200 Gb/s bo še posebej koristila procesnim gručam (HPC), zlasti pri algoritmih stroj-nega učenja in umetne inteligence in obdelave v re-alnem času. Infiniband bo tako dvakrat hitrejši kot najzmogljivejši Ethernet, ob tem pa bo imel majhno in predvidljivo latenco.

Kukalo v prihodnostKaj bo aktualno v prihodnjih mesecih?

U Telefoni

U Tablice in računalniki

U Zabavna elektronika

U Tehnologije

Žepni dronLondonsko zagonsko podjetje AirSlfie snuje istoimen-ski dron, velik kot pametni telefon. S težo 52 gra-mov ga bomo zlahka prenašali naokoli, vgrajeno pa bo imel tipalo z ločljivostjo 5 milijonov pik za posnet-ke, ki so narejeni do 20 metrov daleč od uporabnika.

Snemal bo na kartice micro-SD, komuniciral pa prek vmesnika Wi-Fi. Davek za majhnost bo akumulator, ki bo zdržal le okoli 3 minute. Na voljo bo od marca 2017 za ceno 225 evrov.

HP Z2 MiniHP je predstavil računal-nik PC, ki zlahka preka-ša znameniti Applov Mac Mini. Z2 Mini ima kljub majhnim meram vgrajen procesor Intel Xeon (!), grafiko Nvidia Quadro M620 in enoto M.2 SSD veli-kosti do 1,5 TB. Napolnimo ga lahko s tja do 32 GB DDR4 RAM, diskovna prepustnost pa je kar 1 GB/s. HP meri predvsem na zahtevne poslovne uporabnike, še posebej CAD, tako da ima računalnik tri vrata Dis-playPort. Stane 699 dolarjev in več.

december 2016 13

NOWWWO VKLOP T

Naravne nesrečeNe glede na to, kako uspešni smo ljudje v obvladovanju tehnologije, nam nara-va pogosto nastavi ogledalo ali, še huje – vedno znova dokaže, zakaj in kako je nepremagljiva. V tokratni številki smo zato sklenili preveriti, katere spletne stra-ni nam postrežejo z največ zanimivostmi o naravnih nesrečah.

T Vse o naravnih katastrofah

Bržkone najobsežnejša zbirka vseh vrst naravnih nesreč v digitalni sple-tni obliki je na strani National Geo-graphica, temu imajo posvečeno eno izmed svojih podstrani. V sliki in be-sedi je predstavljenih devet vrst na-ravnih katastrof, številne novejše med njimi so zajele tudi kamere, vi-dei pa obkrožili svet. Avtorji omenje-nega medija postrežejo tudi s član-ki, opremljeni z različnimi primerja-vami naravnih nesreč, razlogi za nji-hov nastanek in uporabnimi napotki, kako preživeti, če bi nas doletela na-ravna katastrofa v obliki vode, ognja, mraza, blata, vetra, potresa ali pa kombinacija naštetega.environment.nationalgeographic.com/environment/natural-disasters/

T Lovilec nevihtWarren Faidley je dolgoletni fotograf hudih neurij, vremenskih ujm in tor-nadov, bržkone pa tudi prvi profesi-onalni lovilec neviht. O tem nenaza-dnje priča tudi njegova spletna dome-na Stormchaser.com, kjer na ne preti-rano lično urejeni spletni strani najde-mo razlage hudih neurij, osebne izpo-vedi in seveda vrhunske fotografije in video posnetke, ki so nastali v razme-rah, ki so na prvi pogled nemogoče.www.stormchaser.com

T 56 let vulkanov in potresov

Svetovno znani muzej Smithsonian je v preteklosti že postregel z vrhun-skimi projekti in razstavami s podro-čja zgodovine. V novejšem času pa dokazuje, da krepko obvlada tudi di-gitalni svet. Njihov spletni globalni vulkanski program je spletna stran,

ki interaktivno prikazuje zadnjih 56 let vulkanske dejavnosti in potresov na Zemlji. Ob potresih in vulkanih je izpisana tudi (ocenjena) količina žve-plovega dioksida, ki se je sprostila v ozračje. Klik posamezne ikone na zemljevidu nam postreže z zelo po-drobnimi podatki o posameznem po-tresu ali vulkanu. Očitno naš planet ne pozna »miru«.volcano.si.axismaps.io

T Pozor, snežni plazoviBližajo se zimski dnevi, ko bodo tla pogosteje prekrita s snežno odejo. Kljub temu številni smučarji, deskar-ji na snegu pa tudi planinci in po-hodniki veliko časa preživijo v na-ravi. Evropa ima po zaslugi avstrij-ske službe za zaščito in reševanje ter univerze na Dunaju namensko sple-tno stran, ki s sorodnimi organiza-cijami po večini držav Evropske uni-je (tudi s Slovenijo) ob pomoči avto-matskih meteoroloških postaj spre-mlja nevarnost nastanka snežnih plazov, vzpostavljen pa je tudi sistem poročanja o teh naravnih nesrečah.www.avalanches.org/eaws/

T Kako ravnati ob poplavah

Ameriška služba za domovinsko var-nost ne preganja le domačih in tujih teroristov na ozemlju ZDA, temveč državljanom ponuja vrsto z oseb-no in premoženjsko varnostjo pove-zanih nasvetov. Eni takih so tudi na-potki in navodila, kako ravnati ob poplavah. Najprej se je treba nauči-ti prepoznati znake poplav, poplav-na območja in ukrepe, kako zavaro-vati sebe, svoje bližnje in premože-nje pred vodo.www.ready.gov/floods

T Vse o prevarahSpletne prevare bi kaj lahko primer-jali s spletnimi naravnimi nesreča-mi – vsaj če povprašamo žrtve. Ne-čedno početje spletnih kriminalcev namreč uporabnike vsako leto sta-ne več deset milijard evrov, številka pa se po zaslugi izsiljevalskih virusov strmo zvišuje. Angleži so zato izdela-li odlično spletno mesto Friends Aga-inst Scams, ki obiskovalcem na prak-tičnih zgledih prikaže različne vrste prevar – spletne, telefonske, pisem-ske, osebne itd. Stran ponuja številne praktične nasvete žrtvam prevar, mo-žnost njihovih prijav, lahko pa se pri-javimo tudi na 14-dnevna obvestila o aktualno aktivnih prevarantih.www.friendsagainstscams.org.uk

T Kako predvidljivi smo?Svetovni splet je poln najrazličnejših preizkusov osebnosti, preizkus Multi-click pa je prav poseben eksperiment. Z njim lahko preverimo, kako se ob-našamo v spletu. Zamisel je nadvse preprosta. Stran nam postreže s sko-raj prazno stranjo zelene barve in nas pozove h kliku, a nam obenem po-kaže tudi mesto, na katero je kliknilo največ ljudi. Po kliku nam stran spo-roči tudi zanimivo statistiko – npr. ko-liko ljudi je kliknilo isto mesto, kako blizu je bil najbližji klik itd.www.boltkey.cz/multiclick/

T Gesla za brezžični dostop na letališčih

Inženir IT Anil Polat, katerega ži-vljenjski cilj je obiskati vse države sveta (njegova stran je www.foxno-mad.com), se je domislil odlične spletne strani – zbrati skuša kar naj-več podatkov o dostopih do brezžič-nih omrežij na letališčih – predvsem gesel za dostop do zaprtih omre-žij Wi-Fi. Stran je odprtega tipa, to-rej lahko podatke o dostopu prispe-vajo tudi drugi spletni obiskovalci, in se redno osvežuje. Skladno s teh-nološkimi trendi ponuja tudi ustre-zno mobilno aplikacijo, ki je na vo-ljo za naprave z operacijskim siste-mom Android (bit.ly/2dDeaaN) ali iOS (apple.co/2b7BatI).bit.ly/airport409

T Umetnost v navidezni resničnosti

Brskalnik Chrome je bogatejši za nov eksperiment s področja spletnih teh-nologij. Šest digitalnih umetnikov je ob pomoči orodja Tilt Brush (www.tiltbrush.com) in očal VR HTC Vive ustvarilo več umetniških del z risa-njem v navideznem 3D prostoru. Po omenjenih delih se preprosto spre-hajamo z miško, poleg praktične de-monstracije njihovega nastanka pa si lahko ogledamo še video posnet-ke iz zakulisja.virtualart.chromeexperiments.com

T Tvitaj zame!Na spletni strani ChatLike.Me domu-je zanimiva spletna tehnologija. Gre za spletni bot, ki mu lahko zaupamo svoje uporabniško ime za dostop do družbenega omrežja Twitter, v nada-ljevanju pa nam analizira naše obja-ve in pripravi svoje avtomatizirane predloge novih kratkih objav, katerih dolžina ne presega 140 znakov.www.chatlike.me

T Brezplačne pisaveKaj dobimo, če Googlovim inženir-jem zaupamo izdelavo pisave? Noto, bržkone najpopolnejšo pisavo na svetu. Pisava noto ima namreč več deset izpeljank (beri: različic), ki vse-bujejo okoli 110 tisoč znakov, zato je združljiva z več kot 800 jeziki, tudi slovenščino. In, kar je najboljše – povsem brezplačna je za prenos in uporabo. Petletni trudi inženirjev je vsekakor obrodil sadove.www.google.com/get/noto

T Po svetuSpletno mesto The Earth Awaits je namenjeno predvsem uporabni-kom, ki se spogledujejo z zamisli-jo o selitvi. Od njih želi namreč izve-deti okvirno lokacijo selitve, življenj-ski slog, toleranco do nasilja ali one-snaženja, število družinskih članov in okviren družinski proračun, nato jim postreže z vrsto uporabnih pre-dlogov na izbrani lokaciji. Stran upo-rablja napredne algoritme, ki črpajo podatke iz Wikipedie, Združenih na-rodov in vrste javnih zbirk podatkov, posebej natančno pa nam postreže z zadetki na območju ZDA, čeprav po-kriva vse celine.www.theearthawaits.com

T Digitalni meteorski dež

Meteorski dež je naravni pojav, ko delci, ki jih puščajo za seboj kome-ti, letijo skozi visoke plasti Zemljine atmosfere. Pri tem zažarijo in za se-boj puščajo zanimivo sled. Očitno so navdušili tudi programerje, ki so se odločili ta pojav upodobiti v 3D vizu-alizaciji. Še več, izdelali so model, ki napoveduje videz prihodnjih pojavov meteorskega dežja – torej si tega v spletu ogledamo celo prej kot v živo, in to s treh različnih perspektiv! www.ianww.com/meteor-showers/

T Loterija emotikonovZa loterijski listek moramo plačati. A ne na vseh loterijah. Spletna loterija ikonic s čustvenimi simboli – emoti-koni – je namreč brezplačna. Če smo imeli srečo, žrebanja so vsak dan, dobimo najrazličnejše kombinaci-je posrečenih ikon. Gre za eno redkih oblik iger na srečo, kjer vse dobitke plačajo oglaševalci, igralci pa sode-lujejo povsem brezplačno.www.freemojilottery.com

Google Earth v navidezni resničnosti!Če si želite ogledate svetovne zname-nitosti, vam ni treba več iz sobe. Goo-gle je predstavil razširitev svojega Google Earth, ki na kompletu za na-videzno resničnost HTC Vive ponuja ogled Zemlje v navidezni resničnosti.V Google Earth VR se lahko več kot le sprehajamo po Zemlji. Lahko jo obračamo, lebdimo, letimo in izvajamo vse mogoče vragolije, kakor da nas prostor in čas ne omejujeta. Številne zlasti za-hodne znamenitosti so poslikane v odlični ločljivosti, a marsikje najdemo tudi luknje, kjer je grafika bolj podobna igram iz 90. let.Čeprav je Google Earth VR omejen na HTC Vive, ki ima najboljšo podporo kr-miljenju s telesom, ga lahko s trikom uporabimo tudi na Oculus Riftu. Samo še nekaj tisoč evrov potrebujemo.

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7

14 december 2016

Lenovo Moto Z in Moto Z PlayTelefonov znamke Motorola v Sloveniji skorajda ne pomnimo več, pametnih modelov pa k nam nikoli ni bilo. Do sedaj, ko se je novi lastnik, Lenovo, odločil, da smo jih menda vredni.

16

18 28Bitka posebneževLenovo Yoga Book ali Microsoft Surface Pro 4? Windows ali Android? Izbire med »drugačnimi« prenosniki je vedno več, le ravno hudega interesa zanje ni zaslediti. Morda bodo nove generacije bolj uspešne?

Električna souporabaČredica belo modrih avtomobilov na elektriko, brez izpušne cevi, pridno čaka na 12 postajališčih po mestu in na ljubljanskem letališču. Ne, tole ni oglas, temveč osebna izkušnja čisto navadnega uporabnika.

IZVIDNICA

december 2016 15

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

orejski gigant je ohranil svojo čudno, a ne pov-sem presenetljivo nava-

do, da izdelovalcem računalni-kov in tablic kot prvim pošlje ne-katere pogone SSD in tako pre-izkusi njihovo delovanje v pra-ksi, preden splavi na trg svojo komercialno različico pogona. Ta scenarij povsem ustreza tudi zgodbi tokrat preizkušenega po-gona Samsung PM961, ki napo-veduje zmogljivosti in zasnovo novega modela 960 EVO. Gre za prvi pogon SSD na vodilu M.2 NVMe, ki uporablja Samsungove

48-slojne pomnilniške celice 3D TLC V-NAND in nov pomnilni-ški krmilnik iz družine Polaris. Odvisno od različice – na voljo bo z zmogljivostmi od 128 GB do 1 TB – naj bi ta kombinacija po-stregla s 25- do 50-odstotno po-hitritvijo delovanja glede na prej-šnjo generacijo pogonov SSD. In to je resnično veliko.

Pogon Samsung PM961 lahko vgradimo v novejše osnovne plo-šče z režo M2 ali pa na ustrezno prilagoditveno kartico za vodi-lo PCIe 3.0 X4 – ta sicer izdelku OEM ni priložena, prav možno pa je, da bo na voljo z modelom 960 EVO. 48-slojni pomnilni-ški čipi V-NAND postrežejo z iz-boljšano pasovno širino, zato naj bi bil novi 8-kanalni pomnilni-ški krmilnik v idealnih razmerah zmožen doseči bralne hitrosti do 3000 MB/s in zapisovanje podat-kov do 1150 MB/s, s 360.000 in 280.000 IOPS pa je impresivna tudi zmogljivost sočasnega ob-delovanja podatkov.

8-cm tiskovina ima pomnilni-ške čipe nameščene zgolj na eni strani, kar zadostuje za zmoglji-vost 256 GB. Hitrosti so res do-bre, a bi lahko bile še boljše (960 EVO naj bi se že dotaknil nove magične meje 3200 MB/s). Po-zna se, da so korejski inženirji z modelom PM961 šele dobro za-čeli razvijati programsko opre-mo novega krmilnika in bo ta v

modelu 960 EVO bolj dodelana. Nekaj rezerv lahko pripišemo tudi temu, da so pogoni OEM vsekakor tovarniško vgrajeni v prenosnike in tablice, kjer izde-lovalec žrtvuje delček hitrosti za nižjo porabo energije in daljšo avtonomijo naprave. Kakorkoli, 110 evrov za 256 GB resnično hi-trega bliskovnega pomnilnika je še vedno dobra kupčija.

Samsung si je v zadnjih letih prisvojil levji delež trga pogonov SSD. To-krat smo dobili na preiz-kus različico OEM nove-ga pogona PM961, ki na-poveduje širši javnosti dostopni 960 EVO. Miran Varga

K

Znanilec sprememb

Pogon SSD.Izdeluje: www.samsung.com.Prodaja: Bolje založene trgovine.Cena: 110 evrov.

X Cena, energijska varčnost, dobre zmogljivosti.

Z Nič.

SAMSUNG PM961, 256 GB

16 december 2016

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7

gumb domov, v resnici pa le bere prstne odtise. Na začetku je ne-kaj zmede, ko pa se navadimo, je tudi to mogoče preživeti.

In še zanimivost - Moto Z nima vtičnice za slušalke, ampak je pri ložen ustrezen adapter, za vmesnik USB-C. Podobno kot pri iPhone 7.

Moto Z Play

Skoraj vse, kar smo zapisali za vrhunski model Moto Z, lah-ko zapišemo tudi za 30% cenejši model Moto Z Play. Skoraj.

Z Play se pohvali z enako do-bro programsko opremo brez odvečne navlake (pomislite, ima eno samo aplikacijo za e-pošto in eno samo aplikacijo za dostop do interneta …), zaslon je enako ve-lik, pri vsakdanjem delu pa je te-lefon tudi enako hiter. No, po-drobni testi razkrijejo, da je hi-trost vendarle nižja, saj ima vgra-jen »le« Snapdragon 825, ki ima sicer res kar osem jeder, ven-dar so to varčna (in počasnejša)

o smo bili letos na ber-linskem sejmu zabav-ne elektronike IFA, smo

se ustavili tudi na razstavnem prostoru Lenova. Torej tistega podjetja, ki je od Googla kupi-lo Motorolo. Na sejmu so pred-stavljali telefone z oznako Le-novo in najnovejše izdelke, ki so plod Motoroline skupine. Razli-ka med skupinama izdelkov je osupljiva. Strojno so si sicer na-prave obeh oddelkov vedno bli-že, toda oblikovanje telefonov Moto je na tako višji ravni, da bi se lahko oblikovalci Lenovovih naprav res lahko kdaj posveto-vali pri kolegih iz Motorole. Te-lefoni Lenovo so bolj ali manj črni kvadri, na katere bi lahko nalepili katerikoli logotip na-ključnega manj znanega izdelo-valca. Motorole imajo nekaj več osebnosti in delujejo veliko bolj koherentno. In so, subjektivno rečeno, lepše.

Strojna moč in oblikovanje sta torej očitno na strani telefonov Moto, področje, kjer je »pravi« Lenovo še bolj v zaostanku, pa je programska oprema. Motoro-li se namreč še vedno pozna, da je bila v lasti Googla, in ta vpliv je najbolj viden v tem, da je nji-hova androidna preobleka nad-vse minimalna. Pravzaprav gre le za nekaj prilagoditev in ka-kšno dodatno aplikacijo, a Moto-roline telefone žene goli Andro-id. To je seveda anomalija, saj je Motorola (tudi zdaj, ko je v lasti Lenova) eden od uveljavljenih

izdelovalcev pametnih telefonov in edini, ki pusti Android (bolj ali manj) pri miru. Lenovo namreč svoje telefone »Lenovo Lenovo« oblači v svojo preobleko, ki je tako kot preobleke vseh drugih večjih izdelovalcev bolj v škodo kot v korist. Vse te preobleke so grše kot Android, predvsem pa skušajo vsaka po svoje predruga-čiti vmesnik, ki ga morajo z vsa-ko novo različico Androida prila-gajati. To je zamudno in telefoni zato kasneje dobijo novejše razli-čice Androida. Lenovo je tako v tem primeru zanimiv zgled pod-jetja, ki počne oboje. Eno divizi-jo telefonov opremlja s svojo pre-obleko, v druge pa daje čisti An-droid. Ko smo imeli na testu tele-fona Moto Z in Moto Z Play, je bil žal to še vedno le Android 6.0, tako da bo na 7.0 treba še poča-kati, a je napovedan. V tem po-gledu Motorole vendarle niso kot Nexusi (pardon, Pixli), ki nove različice Androida dobijo takoj. Kljub temu je vmesnik Androida na telefonih Moto še vedno prija-znejši od tistega v Lenovovih na-pravah, in prednost golega An-droida ostaja.

Moto Z

Najdražji in najzmogljivejši letošnji telefon z oznako Moto je Moto Z. Gre za telefon istega cenovnega razreda kot najbolj-še naprave drugih izdelovalcev. Na tem delu trga se tudi odlič-no znajde, saj gre za vrhunski te-lefon. Kot rečeno, izdelavi ni kaj dosti očitati. Še največ, kar bi lahko rekli, je to, da je Moto Z iz-jemno tanek. Kar 2,5 milimetra

tanjši je od Samsungovega Ga-laxy Edge S7, pa tudi iPhone7 mu ne pride blizu. Vendar s 5,5 milimetri v roki deluje zelo krh-ko. Resda je izdelan iz dobrih materialov, a nas bo ob prehodu s kateregakoli drugega telefona spremljal občutek, da je »to re-snično tanek telefon!«

Strojno Moto Z odkljuka vse postavke, saj ima zaslon AMO-LED, ki sicer nima tako živih barv kot Samsungovi telefoni, a je kljub temu eden najboljših do zdaj. Pomnilnika je štiri giga-bajte in prostora 32 (ali 64) GB. Procesor, ki vse skupaj poganja, je Snapdragon 820 (2 × 2,15 GHz in 2 × 1,6 GHz) in uporab-niška izkušnja je pričakovano gladka.

Tudi fotoaparat je bolj pri vrhu trenutne ponudbe, kar je pri Mo-toroli dosežek, saj so do zdaj na tem področju vedno razočarali.

Strojno še najbolj zmoti polo-žaj bralnika prstnih odtisov, ki je na prednji strani in je videti kot

Skoraj GoogleTelefonov znamke Mo-torola v Sloveniji skoraj-da ne pomnimo več, iz-ginili so nekako takrat, ko je izumrli mini mode-li Startac, pametnih (beri Androidnih) modelov pa k nam nikoli ni bilo. Do sedaj, ko se je novi la-stnik, Lenovo, odločil, da smo jih menda vredni. Anže Tomić

K

Prodaja: Operaterji.Cena: 750 EUR.

X Skoraj goli Android, tankost ...Z ... zaradi katere je baterija manjša.

Cene razširitvenih modulov! Nima vtičnice za slušalke.

LENOVO Moto Z

9

9

HITROST DELOVANJA

KAKOVOST IZDELAVE

december 2016 17

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

jedra A53. Res pa je, da delujejo pri kar 2 GHz, zato jih (pre)obre-menijo le zelo zahtevni progra-mi, beri igre. Pomnilnika je raz-košnih 3 GB, »diska« je 32 GB. Zaslon AMOLED je enako velik kot pri modelu Moto Z (5,5 pal-ca), vendar ima ločljivost »le« 1920 × 1080 pik. Verjemite, da v praksi razlike ne boste opazili.

Opazili pa boste, da je telefon precej debelejši. 7 mm ni veli-ko, vendar se »debelina« opazi. Predvsem pa se opazi, da ima te-lefon zaradi večje prostornine na voljo veliko večjo baterijo. 3510 mAh se v današnjih časih sliši zelo veliko in v praksi tudi je. Na testu smo zlahka dosegali dva dni dela, preden smo se morali obrniti po pomoč k napajalniku.

Cena 500 evrov, ki jo pri Le-novo zahtevajo za ta model, se še vedno sliši zelo veliko, ven-dar Moto Z Play vsekakor ponu-ja boljše razmerje cena kakovost kot model Moto Z. Slednji je pač

največ, kar lahko dobite, zato mu pritiče tudi taka cena.

Modularnost

Vrnimo se k bralniku prstnih odtisov, ki smo ga omenili pri modelu Z, in ga premore tudi Z Play. Izkaže se, da je ta na spre-dnji strani zato, ker so telefoni se-rije Moto Z modularni. Tako kot LG s svojim modelom G5 so tudi pri Motoroli skušali svoj telefon razlikovati od konkurence tako, da je mogoče določene dele za-menjati. Pri G5 je treba odstraniti spodnji del telefona, Motorola pa je modularnost izvedla dosti bolj preprosto. Na zadnji strani so na-mreč stične točke, ki zagotavljajo prenos podatkov med telefonom in modulom, ki je tako zamenja-na zadnja stranica. Modul in te-lefon držijo skupaj magneti, sta-bilnost pa zagotavlja kamera, ki brez modula nekoliko štrli iz tele-fona. Tako ima vsak modul okro-glo luknjo, ki objame kamero.

Preizkusili smo modul s Has-selbladovim fotoaparatom in modul z mini projektorjem. Sle-dnji se obnese solidno, a ni pri-čakovati, da se bo na njem gleda-lo prav veliko filmov. Vsi ti mali projektorji pač ne zmorejo zago-toviti resne projekcije, za to, da hitro pokažejo kakšno predstavi-tev ali sliko, pa bi znali biti dobri.

Večje razočaranje je kamera Hasselblad, s katero pridobimo 10x optični zoom in močnejšo bliskavico. Pri Motoroli se hvali-jo še z Hasselbladovim oblikova-njem in izdelavo, a modul ni re-snično nič posebnega. Predvsem pa je nadležen gumb za ostrenje, ki je nenatančen in počasen, saj najdemo dosti hitrejšega na na-ključnem digitalnem žepnem fo-toaparatu.

Za serijo Moto Z sta sicer na voljo še modul z zvočnikom JBL

in modul z baterijo. Slednji bi znal biti še najbolj uporaben, saj telefonu doda še en dan avtono-mije, a so se pri nas distributer-ji odločili, da ga ne bodo proda-jali. Kdo bi vedel zakaj. Verje-tno niso opazili, da ima vrhunski zaradi tankosti Moto Z le 2600 mAh baterijo. Na našem testu je telefon zdržal, ob koncu dneva pa smo vedno gledali zadnje od-stotke baterije.

Za konec naj omenimo za ne-katere še najbolj zanimive dodat-ke – barvne pokrovčke. Telefonu (tako Moto Z kot Moto Z Play) lahko na zadnjo stran »prilepi-mo« pokrovček, ki je priložen, ali pa se odločimo za nekoliko tanjši telefon brez njega. Ali pa se odlo-čimo za nakup pokrovčka druge barve, če nam priloženi ni všeč.

Naj zaključimo. Rečemo lah-ko, da je Moto Z zelo dober te-lefon, ki se mirno meri z najbolj-šimi na trgu in je tako kot LGjev G5 dobra izbira, tudi če nas mo-dularnost ne zanima. Moto Z Play sicer ni tako »seksi«, je tudi nekoliko počasnejši, vendar mu zato baterija zdrži kar dvakrat dlje, kar bodo znali ceniti vsaj zahtevni uporabniki.

Prodaja: Operaterji.Cena: 500 EUR.

X Skoraj goli Android, zmogljiva ba-terija!

Z Cene razširitvenih modulov!

LENOVO Moto Z Play

HITROST DELOVANJA

KAKOVOST IZDELAVE

8,5

8

Lenovo Moto Hasselblad Mod – True zoom – 300 EUR

18 december 2016

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7

pisalo, ki skupaj s tipkovnico de-luje enako kot pri omenjenih ta-blicah. Z njim lahko torej riše-mo in oblikujemo, natančnost je zavidljiva, ponuja 2048 stopenj pritiska, zaznava tudi prepozna-vo roke (torej naslonjena roka ne zmoti dela oziroma prepo-znave pisala). Zanimivo, da de-luje tudi takrat, ko vmes postavi-mo kos papirja – s tem lahko to-rej res enostavno prerisujemo na roko narisane slike.

Fizično gre resda za impre-sivno napravo, predvsem v smi-slu kakovosti izdelave in tan-kosti ohišja. V globino namreč meri 9,6 milimetra, glede na to, da gre za tablico, združeno s tip-kovnico, je to res impresivno. Te-čaj je tak, kot smo ga pri Lenovu že srečali pri nekaterih drugih napravah: gre za sistem majh-nih, prepletenih koščkov, ki spo-minjajo na nekatere zapestnice pri dražjih urah. Je zelo tanek, a ponuja lepo, tekoče odpiranje, hkrati pa solidno drži zaslon pri želenem kotu. Seveda ga lah-ko tudi zavrtimo povsem naoko-li, torej da je tipkovnica na spo-dnji strani zdaj tablične napra-ve. Tam postane neaktivna, če-prav je še vedno aktivna tipka za vklop sistema za pisalo.

Zaslon je soliden, po diagonali meri dobrih 10 palcev, ločljivost je 1920 × 1200. Je svetleč, a po-nuja matriko IPS z odličnim vi-dnim kotom in dobro svetlostjo. Tudi zvočniki so glede na tankost naprave kar solidni, tako po gla-snosti kot po kakovosti zvoka.

Preizkušeni model je imel vgrajen Intelov procesor Atom x5-Z8550. Ta ima štiri jedra in frekvenco 1,44 GHz, slednja se lahko po potrebi zviša do 2,4 GHz. Zraven je še 4 GB pomnilnika, pogon je seve-

da SSD, velik 64 GB. V

porabniki jih menjava-mo vedno počasneje, raje vse več časa preživi-

mo ob svojih pametnih telefonih. Kot smo v Monitorju že pogosto pisali, so tudi računalniki že dol-go »dovolj dobri«, z vgradnjo po-gona SSD pa lahko tudi starejši napravi podaljšamo življenjsko dobo za nekaj let.

Zato se izdelovalci vedno bolj trudijo z različnimi poizku-si predstaviti nekaj novega, ne-kaj, kar bo vzbudilo navduše-nje uporabnikov. Pri tem se tudi tru-dijo posnema-ti uspeh Appla. Ta je uporab-nikom pokazal, da so lahko raču-nalniki tudi »kul«, da so lahko prav-zaprav tudi statusni simbol.

Podjetja še naj-več vidnega napora vlagajo v izredno tan-ke, na pogled privlačne prenosnike, pa tudi v ta-blice in hibridne naprave. Vse to so seveda naprave,

ki lahko delujejo kot tablice, a ponujajo tudi klasično tipkovni-co in jih zato uporabljamo tudi namesto prenosnika.

V zadnjem mesecu smo dobi-li na preizkus dve taki napravi, obe sta po svoje nadvse zanimi-vi. Vsekakor je bolj nenavadna Lenovova Yoga Book. Na prvi pogled je videti kot prenosnik, ki mu je nekdo pozabil vdelati tip-ke tipkovnice: tam je namreč le gladka, črna površina. V resni-ci gre za tipkovnico, občutljivo za dotik, brez fizičnih tipk. Tip-kovnico, ki se nam sicer pokaže na zaslonih tablic, so torej izvo-zili ter preselili v samostojni del naprave.

Zamisel je zanimiva, a se v praksi ne izkaže najbolj, vsaj ne kot tipkovnica. Osnovna teža-va je seveda v tem, da tipkovni-ca ni več fizična in naši prsti ne

morejo ločiti med tipkami – na tipkovnico enostavno ni mogo-če slepo tipkati. Tudi približki slepemu tipkanju bolj kot ne od-padejo, ves čas moramo gledati v tipkovnico, in ne na zaslon. V praksi nismo bili s to tipkovnico nič hitrejši kot z virtualnimi tip-kovnicami tablic.

V primerjavi z omenjenimi vir-tualnimi tipkovnicami smo hi-tro opazili še eno nenavadno po-manjkljivost – ker ne gre za za-slon, temveč le za ravno površi-no, občutljivo za dotik, se znaki na tipkah ne spreminjajo. Na tip-kovnicah, ki jih poznamo s tablic (in telefonov), si lahko v nastavi-tvah nastavimo poljubne znake, denimo naše šumnike, in med njimi hitro preklapljamo. Pri tem prenosniku pa to žal odpade, saj so znaki statični.

Ima pa tipkovnica dobrodošlo in zanimivo možnost, ki pa jo bo uporabilo, oziroma jo potrebu-je le razmeroma ozek krog upo-rabnikov. Pri njenem snovanju je namreč sodelovalo podjetje Wa-com, znano po grafičnih tablicah. Ta tehnologija je tudi tu vgrajena, ob prenosniku namreč dobimo

Bitka posebneževRačunalniška industrija se že nekaj časa ukvar-ja z ohlajajočim se trgom osebnih računalnikov, vse večkrat pa naletimo na različne zamisli, kako bi računalnike prevetrili in jim dodali še kaj več. Jure Forstnerič

U

Hibridni prenosnikProdaja: www.alterna.si, www.diss.si, www.mikropis.si.Cena: 799 EUR (z Windows 10), 699 EUR (z Android).

X Tanko in kakovostno ohišje, dober sistem tečaja, zdržljivost akumula-torja.

Z Nenavadna tipkovnica, zmoglji-vost.

LENOVO Yoga Book

december 2016 19

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

praksi smo bili nad hitrostjo na-prave nekoliko razočarani, ozko grlo je predvsem procesor, pa tudi pomnilnika bi si na trenut-ke želeli več. Preizkusili smo raz-ličico s sistemom Windows 10, na voljo bo tudi model z Andro-idom, specifikacije pa ostanejo enake (bo pa cena za sto evrov nižja). Kateri model izbrati, je stvar posameznika, za tiste, ki nameravajo napravo uporablja-ti bolj kot prenosnik, je po našem mnenju Windows boljša odloči-tev, v vlogi tablice pa bo naprava bolje živela z Androidom.

Kaj pa Surface?

Med preizkusom Lenovove nove tablice (prenosnika) je pri-romal v naš laboratorij še Micro-softov Surface Pro 4. Ta je na vo-ljo že nekaj časa, a je pri nas raz-meroma težko priti do Micro-softovih preizkusnih naprav. No, kakorkoli, novi Surface Pro 4 je na prvi pogled praktično enak predhodniku – gre torej za itera-tivno nadgradnjo.

Za razliko od Lenova je tu ta-blica povsem samostojna enota, nanjo se pokrov s tipkovnico pri-ključi prek sorazmerno močne-ga magneta. Tipkovnica ima raz-meroma nizke tipke, ki pa ponu-jajo dober povratni odziv. So iz gladke plastike, preostali del tipkovnice pa je prekrit s pri-jetnim mehkim blagom. Pod tipkovnico je še sledilna plo-ščica, ki je večja in natanč-nejša od Lenovove. Tipkov-nica je tudi osvetljena od zadaj.

Tablica je po diago-nali nekoliko večja od Yoga Book, zaslon meri 12,3 palca. Sama tabli-ca je presenetljivo tan-ka (8,4 milimetra), a k skupni debelini

doda še pokrov s tipkovnico ne-kaj milimetrov. Ko tablico upo-rabljamo v obliki prenosnika, se na zadnji strani odpre stoja-lo, ki ima dovolj močan tečaj, da jo brez težav drži pri poljub-nem kotu (do približno 20 sto-pinj nad mizo). Stojalo se zelo dobro obnese na trdih površi-nah, ker pokriva celotno širino naprave (in je naprava razmero-ma lahka), pa jo v tej obliki brez večjih težav uporabljamo tudi v naročju.

Tipkovnico imamo lahko po-loženo povsem na površino, lah-ko pa jo (z magnetom) nekoliko privzdignemo. V tem položaju je nekoliko upogibanja, a ni mote-če, je trša kot pri predhodniku. Zaslon je še boljši kot pri Yoga Book. Spet je v rabi matrika IPS, bistvena prednost je še višja lo-čljivost, tokrat 2736 × 1824 pik. So pa zvočniki malenkost slabši.

Naprava je glede na Lenovovo v prednosti tudi po strojni opre-mi, predvsem procesorju. Gre za Intelov i5-6300U s taktom 2,4 GHz. Pomnilnika je 4 GB, pogon SSD meri 128 GB. Spet je name-ščen Windows 10, ob tablici pa

dobimo tudi pisalo. To ponuja polovico toliko stopenj pritiska kot pri Lenovu, sami sicer nismo opazili razlik. Pisalo ima vgrajen magnet, s katerim se (brez za-vihkov) pripne na tablico.

Zelo zanimiva je primerjava vzdržljivosti baterije – tu se je Le-novo s tipkovnico, ki vključuje dodatni akumulator, in varčnej-šim procesorjem in manjšim za-slonom bistveno bolje obnesel. Na našem preizkusu je namreč zdržal slabih osem ur, Micro-softov predstavnik pa dobre tri ure. Na obeh smo zagnali tudi program Geekbench za preiz-kus zmogljivosti procesorja, tu je Surface dosegel približno dva-kratne številke Yoga Booka. Sle-dnji je še nekoliko počasnejši od Applove tablice iPad Air 2, pri preizkusu enega jedra je Surface primerljiv z Applovim iPad Pro (pri preizkusu z vsemi jedri pa Surface občutno zmaga).

Pri teh napravah se vselej vpra-šamo, čemu so namenjene, kaj jim je uspelo in kaj ne. Obe sta nedvomno uspešni po tankosti in prenosljivosti. Ponujata razme-roma velik zaslon v tankem, ele-gantnem ohišju. Pri tem je glavna

hiba Microsoftovega predstavni-ka razmeroma omejen akumula-tor, glavna hiba Yoga Booka pa je tipkovnica, ki je to le napol. Men-da zmore vse več uporabnikov praktično slepo tipkati tudi na navidezne tipkovnice, a nam to žal ne uspeva. Tako je tipkovni-ca na tej napravi resda soliden ko-rak čez samostojne tablice (pred-vsem zato, ker ne zakriva dela za-slona in omogoča udobnejši po-ložaj rok), a je tudi občutno manj uporabna od tipkovnic s fizični-mi tipkami. Koristila pa bo tistim, ki bi jo želeli uporabljati tudi kot grafično tablico.

Kot prenosnika imata torej oba pomanjkljivosti, a tudi kot tablici ne prepričata. Poglavi-tni razlog za to je še vedno Win-dows 10, ki je sicer občutno iz-boljšal tablično izkušnjo v pri-merjavi s predhodniki, a se kljub temu vse prepogosto vidijo raz-poke v tabličnem vmesniku. Pre-večkrat moramo zadeti majhno tipko ali znak, premalo je apli-kacij, ki bi bile prijazne do tabli-čarskega dela. Yoga Book si lah-ko omislimo tudi z Androidom, to izboljša izkušnjo, a je tudi tam aplikacij, ki bi resno konkurirale iPadovim, manj, kot bi želeli.

Zadnjo besedo pa ima denar-nica. Lenovo nam je

sporočil priporo-čeno ceno 800 evrov oziroma 700 evrov za raz-

ličico z Androi-dom. To niti ni to-

liko, če upošteva-mo kakovost izdela-ve, možnost hibridne

rabe in solidno zmo-gljivost akumulator-

ja. Microsoftov Surface pa velja v preizkušeni sestavi nekaj več kot 1300 evrov – tu sta vključena tako pisalo kot tipkovnica, lah-ko si sicer omislimo tudi le tablico za ne-

kaj sto evrov manj.

Hibridna tablicaProdaja: www.span.eu.Cena: 1340 EUR.

X Tanko in kakovostno ohišje, dober pokrov s tipkovnico, zmogljivost in hitrost.

Z Zdržljivost akumulatorja, cena.

MICROSOFT Surface Pro 4

20 december 2016

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7 NOVE NAPRAVE IZVIDNICA

pozna tudi pri prostorski porabi, kjer posamezna slika JPEG zlah-ka preseže 10 MB.

Združevanje zajetih slik v vi-deo posnetke 4K, za nameček prostorske, ni ravno mačji ka-šelj, kar zadeva računske moči, zato je Samsung v kamero vgra-dil zmogljiv procesor na podla-gi ARM (poimenovali so ga DRI-Me5s). Tu so še 1 GB delovni po-mnilnik, merilnik pospeškov in žiroskop. Posnetke snemamo na kartice microSD, v osnovnem kompletu pa je priložen prime-rek velikosti 8 GB. Za povezavo

rostorska fotografija je tesno povezana s podro-čjem navidezne resnič-

nosti. Od tod tudi vnovično za-nimanje za prostorsko snemanje, ki ga sicer kot tehniko poznamo že lep čas. Če želimo s prikazo-valniki za navidezno resničnost gledati tudi svoje gradivo, ne samo tistega, ki je pripravljeno s strani izdelovalcev, se moramo podati na področje 360-stopinj-skih kamer.

Toda 360-stopinjski posnetki niso za vsakogar. Privrženci kla-sične fotografije in tisti, ki cenijo znanje pri izbiri kadra, pripravi

kompozicije in skrbi za podrob-nosti, lahko na 360-stopinjske kamere kar pozabijo. Tako kot so že napisali nekateri avtorji, sami pri sebi ne vedo, zakaj bi jih po-trebovali. Ne gre torej za zame-njavo, temveč za nišni izdelek.

Ljubitelji panoramskih foto-grafij pa utegnejo biti navdu-šeni. Namesto časovno po-tratnega in pogosto nepra-vilnega zajema s premika-njem fotoaparata se tu za-jem 360-stopinjske slike zgodi v trenutku, s pritiskom na tipko ali, še bolje, z daljin-skim sprožilcem. To se še po-sebej pozna, kjer imamo oko-li sebe dogajanje v gibanju in bi se scena pri počasnem premika-nju telefona med samim snema-njem (in kasneje združevanjem) spreminjala.

Še očitnejša prednost namen-skih 360-stopinjskih kamer je pri video posnetkih. S telefoni tega pač preprosto ne moremo nare-diti. Kdor želi uživati v enkratno-sti doživetega trenutka doma-la tako pristno, kot je bilo v času dogajanja, bo zagotovo znal ce-niti to možnost. A pripravite se na veliko prostorsko potratnost takih posnetkov.

Samsungova kamera Gear 360 je prvi znanilec teh izdelkov, a obenem specifična v izved-bi – tesno je namreč povezana s

pametnimi telefoni. Pa še to ne vsemi. Podprti so samo telefo-ni Galaxy Note7, Galaxy S7, Ga-laxy S7 Edge, Galaxy S6, Galaxy S6 Edge, Galaxy S6 Edge+ in Galaxy Note 5.

Poteza zelo spominja na Applovo taktiko, kjer pri veči-ni izdelkov skrbi predvsem za združljivost znotraj hiše. Ali zna to Samsung pametno prekopira-ti in pri tem uspeti, bo pokazal čas. Pri Monitorju seveda nad ta-kimi potezami nismo navdušeni, saj zagovarjamo odprtost, kjer je le mogoče.

Zgradba kamere

Gear 360 ima vgrajeni dve fo-tografski tipali z ločljivostjo 15 milijonov pik, kar je dovolj, da ustvari prostorske video posnet-ke v ločljivosti skoraj 4K (3840 × 1920 pik namesto 3840 × 2160 pik). Ko pa združimo statične sli-ke, lahko računamo na velikan-ske datoteke ločljivosti 30 milijo-nov pik (7776 × 3888 pik). To se

Selitev v prostorsko fotografijoSnemanje prostorskih, 360-stopinjskih fotogra-fij in video posnetkov je naslednja tehnološka moda, ki sledi akcijskim kameram, pa tudi običaj-ni panoramski fotogra-fiji. Samsungova kame-ra Gear 360 je prvi znani-lec teh izdelkov, ki bodo obenem tudi tesno po-vezani s prikazovalniki za navidezno resničnost. Toda ali končni rezultat zadovolji ta velika priča-kovanja? Vladimir Djurdjič

P

Video kamera s sferičnim (360-stopinjskim) načinom sne-manja.Kdo: SamsungProdaja: Bolje založene trgovine.Cena: Okoli 350 EUR.

X Velikost in oblika, kakovost izdela-ve, enostavnost rabe, kakovost fo-tografij.

Z Vezava na Samsungove telefo-ne, slabši video od slik, (pre)dol-go prenašanje posnetkov, občasno slabo šivanje posnetkov, težave pri pregledovanju na osebnem raču-nalniku.

SAMSUNG Gear 360

Gear 360 je bolje uporabljati na primernem stojalu.

december 2016 21

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

poleg vmesnika USB ponudi še vmesnike WiFi, Bluetooth in NFC.

Fotografije shranjuje v zapisu JPEG, video posnetki pa so v zapisu MP4, a pri tem upo-rabljajo kodek H.265, kar gre upoštevati, ko izbiramo naprave, na katerih bomo predva-jali posnetke. Prav vse tega formata še ne prepoznajo.

Kamera ima vgrajen akumulator veliko-sti 1350 mAh, kar naj bi običajno zadostova-lo za okoli 2–3 ure snemanja. Dobro je, da je akumulator izmenljiv, kar pomeni, da si lah-ko omislimo zalogo, če se podamo na daljši foto-video safari v divjino. Akumulator lahko seveda polnimo tudi prek vgrajenega vme-snika USB.

Samsung Gear je povsem uporaben tudi kot akcijska kamera, saj je skladen s stopnjo zaščite IP53. To pomeni, da mu prah in ne-kaj kapelj vode ne bi smelo škodovati. Ome-niti velja še, da je kameri že v osnovi prilo-žen simpatičen zložljivi tripod, zaradi česar ima celota še nekoliko bolj futurističen vi-dez, zložen pa spominja na mehansko razli-čico lignja.

Tripod je nujen pri rabi, drugače bi se ka-mera zaradi oblike kar odkotalila, priročen pa je tudi pri priložnostnem snemanju iz roke. Za karkoli resnejšega tripod odvijemo, kamero pa namestimo na poljubno fotograf-sko podnožje. Paziti moramo le na to, da je podnožje čim bolj vitko, drugače nam bodo posnetke kazili tudi njegovi sestavni deli, predvsem razne ročice za upravljanje.

Kamera je skoraj popolna krogla, simpa-tična na videz. Za tako majhen izdelek (6,6 × 6 × 5,6 cm) je presenetljivo težka, saj teh-ta zajetnih 152 gramov, z akumulatorjem vred. Konstrukcijsko lahko kamero v celoti le pohvalimo.

Uporaba in omejitve

Ko govorimo o uporabi 360-stopinjskih posnetkov, moramo ločiti fazo snemanja in predvajanja gradiva. Samo snemanje ne bi moglo biti enostavnejše. Kamero vključi-mo in pritisnemo tipko za snemanje. Za raz-liko od klasičnih fotoaparatov nam ni tre-ba nastavljati kopice parametrov, denimo

osvetlitve in načina ostrenja. Vse to bo ka-mera počela sama.

Gear 360 pozna štiri režime snemanja: fo-tografije, video, video s časovnim zamikom in ponavljajoči se video. Kot vidimo, je ka-mera že v osnovi zamišljena za takojšnje de-ljenje simpatičnih trenutkov v družabnih omrežjih.

Priloženi tripod se je v praksi izkazal le za delno uporabnega. Ker je majhen, kamera snema stvari iz perspektive, kot če bi gleda-li, ko ležimo na tleh. Za karkoli ambicioznej-šega svetujemo uporabo klasičnega fotograf-skega stojala, kjer je kamera ustrezno odda-ljena od tal.

Tudi za rabo v roki je tripod le zasilna re-šitev. Z zloženimi nogicami sicer lepo leži v roki, a pri tem prav nič ne stabilizira slike pri snemanju video posnetkov. Če želite vi-deo posnetke gledati s prikazovalniki za na-videzno resničnost, bo bistveno bolje, če si za take primere omislite držalo z mehansko stabilizacijo slike. V nasprotnem primeru bo tresenje posnetkov tolikšno, da bo postalo večini slabo že po nekaj sekundah gledanja posnetkov na prikazovalniku.

Fotografije in video posnetki so dobri, a ne ravno odlični. Glede na tehnične lastnosti in ločljivost tipal bi pričakovali boljši prikaz po-drobnosti, a te ostajajo večinoma zameglje-nje in nejasne. Najbrž tudi zaradi algoritma, ki prostorsko zajete slike najprej spravi v rav-ninski zapis, nato pa jih zopet pretvori v po-gled za uporabnika. Čudežev ne moremo pričakovati.

A s tem pomanjkljivosti še ni konec. Najve-čja najbrž izhaja iz tega, da ima kamera »le« dve fotografski tipali. Stikanje ali »šivanje« obeh polobel nato izvede programska opre-ma, ki bi to nalogo nedvomno lahko opravi-la bolje. Kar nekajkrat smo zalotili kamero, da je na robovih obeh kamer slike združeva-la napačno in ne mehko prekrivajoče.

V določenih primerih, ko ima eno iz-med tipalo precej drugačno nastavitev časa

Različno osvetljeni polobli in napake pri šivanju posnetkov kazijo prostorske posnetke.

22 december 2016

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7

osvetlitve, denimo zaradi zelo močnega vira svetlobe, bomo pri pregledovanju 360-stopinjskega posnetka videli tudi drugo ome-jitev takega »šivanja« posnetkov. Različno osvetljen del posnetka bo jasno drugačen od druge pla-ti. Verjamemo pa, da je to stvar algoritma v programski opremi kamere, in upamo, da bodo zna-li razvijalci to sčasoma popraviti ali vsaj izboljšati.

Mimogrede, če želimo kamero uporabljati tudi za navadne, to-rej 180-stopinjske posnetke, lah-ko eno od tipal izklopimo v na-stavitvah. Tudi v tem primeru lahko računamo na zelo široko-kotne fotografije, kar je vsekakor zgolj pozitivno.

Kamero lahko sicer uporablja-mo tudi brez združljivega telefo-na, a bomo ob tem prikrajšani za cel kup uporabnih lastnosti. Te-lefon je prek brezžičnega vme-snika hkrati daljinec, na njem lahko tudi v živo pregledujemo, kaj snemamo.

Predvajanje prostorskih posnetkov

Pri preizkusu običajnih foto-aparatov bi tu končali, pri pro-storskih posnetkih pa ne more-mo skleniti brez razlage in opo-zorila za uporabo. Dejstvo je, da smo na tem področju trenutno silno omejeni.

Najlaže bo, če posnetke pre-gledujemo kar na zaslonu pri-loženega telefona, in sicer v na-menskem programu za poveza-vo s kamero Gear 360. Tu lahko

izbiramo med različnimi nasta-vitvami pogleda, od krožnega, panoramskega do nekaterih tudi manj uporabnih pogledov. Zorni kot izbiramo z drsenjem prsta po fotografiji ali video posnetku.

Korak dlje naredimo, če si omislimo še namenski prika-zovalnik Gear VR. Samsung se prav dobro zaveda, da je prostor-sko kamero najbolje uporablja-ti s tem prikazovalnikom in na-sprotno, zato bomo na to kom-binacijo verjetno pogosto nalete-li. A razmislite – kupiti moramo (zmogljiv) telefon, prikazoval-nik in kamero, celota zato posta-ne že precej draga.

Očala Gear VR seveda najbo-lje prikažejo, kaj prostorska foto-grafija v resnici zmore. Uživamo lahko v resnični prostorski po-stavitvi, kjer s premikanjem gla-ve izbiramo drugačen zorni kot. Pri fotografijah se zadeva izkaže najbolje, čeprav omejena ločlji-vost prikazovalnika in omejitve pri snemanju prostorske fotogra-fije ponudijo precej nižjo ločlji-vost prikaza, kot bi si želeli. Naj-brž bo to v naslednjih generaci-jah izdelka izboljšano.

Drugače je pri video posnet-kih. Tu lahko pritrdimo tistim, ki trdijo, da za resničen užitek potrebujemo dobro premišljeno, celo profesionalno pripravo gra-diva. Če bomo snemali posnet-ke in se obenem premikali, se bo celota tako tresla, da vam bo čut za ravnotežje skoraj zagoto-vo ponagajal, posledično pa se bo odzval tudi želodec. Mnogi

bodo to poizkusili prvič, zadnjič in nikoli več. Zato velja upošte-vati nasvet, da video posnetke raje snemajmo na fiksnem sto-jalu.

Težave se povečajo, ko želimo prostorske video posnetke pre-gledovati na osebnem računal-niku ali pa naložiti v združljivo spletno storitev. Kot vemo, tako YouTube kot Facebook sprejema-ta posnetke v prostorski 360-sto-pinjski tehniki. A pot do njih ni ravno lahka. Vse skupaj delu-je zadovoljivo le, če posnetke v spletne storitve prenašamo prek mobilnega telefona. Ker gre tu za dvostopenjski prenos (najprej iz kamere v telefon, nato iz tele-fona v storitev) računajte na ze-looo dolge čase prenašanja. Naj-manj 2–3 minute na minuto sne-manja iz kamere in najbrž še pre-cej več (odvisno od hitrosti sple-tne povezave) do spleta. Kar na-vadite se, da boste pustili, da se ti prenosi izvajajo samodejno, ponoči.

Če posnetke prenesemo v osebni računalnik, imamo še več omejitev in težav. Tako za fo-tografije kot za video posnetke smo le s težavo našli združljive programe. Eden takih je Pano-2VR, a je plačljiv. V paketu s ka-mero dobimo program Cyber-link Gear 360 ActionDirector, ki je na voljo samo za Windows, tako da so uporabniki Macov za-enkrat prikrajšani.

Program omogoča urejanje prostorskih posnetkov, dodajanje zvočnega ozadja in nekaj drugih

lastnosti, a preveč ne smemo pri-čakovati. Morali pa bomo tudi precej čakati, saj je urejanje gra-diva, daljšega od nekaj minut, silno počasno tudi na spodobno zmogljivem računalniku.

Ko pa pripravimo posnetke in jih želimo prenesti v YouTube, nastopi nova težava. Na našem testu je program ob začetku pre-nosa sporočal napako, če smo vi-deo skušali »ročno« naložiti v spletno storitev, pa ni bil prepo-znan pravilno. Po krajši raziska-vi smo ugotovili, da moramo s posebnim programom nastavi-ti ustrezne metapodatke. Resni-ci na ljubo bi pričakovali, da bo Samsung bolje pripravil ta del, ki so ga povsem zapostavili.

Le modna muha?

Uporaba tehnike 360-stopinj-skega snemanja je vsekakor za-bavna, potencialno pa tudi zelo koristna. S prostorskim posnet-kom zajamemo vse tiste podrob-nosti, ki nam jih z navadnim fo-toaparatom ne bi uspelo, sploh če v času slikanja ali snemanja nismo pozorni nanje. Prostor-ska fotografija bo bržkone osta-la nišno področje zanimanja po-trošnikov, toda za ljubitelje zelo dragoceno.

Ali je Gear 360 pravi odgovor na želje po prostorskem snema-nju? Če lahko oprostimo neka-tere pomanjkljivosti in nimamo previsokih pričakovanj, se lah-ko lepo izide. Drugače pa je bolje poseči po specializiranih izdel-kih, denimo gruči šestih pove-zanih GoProjev, kjer bo kakovost slike nedvomno bistveno bolj-ša. Toda tudi cena bo znatno ve-čja od 350 evrov, kolikor za Gear 360 pričakuje Samsung.

Ne smemo tudi pozabiti, da si lahko le občasno rabo prostorske fotografije ustvarimo tudi s spe-cializiranimi programi za pame-tne telefone (denimo 360Pano za iPhone), ki svojo nalogo opra-vijo povsem korektno in brez-plačno.

Zanimivo pa bo spremljati, kaj bodo prinesle naslednje ge-neracije izdelkov, če se seveda ne bo izkazalo, da trg ni doje-mljiv zanje.

Priložena programska oprema omogoča preprosto urejanje 360-stopinjskih posnetkov.

december 2016 23

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

ljubitelji bodo nekoliko razočara-ni nad sodobno embalažo, saj so deli namesto po trpežnih trdnih pladnjih razporejeni v mehkej-še, ki so po občutku bolj podobni plastičnim kozarčkom. Zanimi-vo, da med sestavnimi deli ni ve-liko takih, ki bi bili neznani tudi le občasnemu poznavalcu kom-pletov Fischertechnik. Nov je v bistvu le namenski krmilnik, ki vse skupaj povezuje. Razlog, za-kaj se je izdelovalec odločil za namenski krmilnik, in ne njihov standardni robotski krmilnik je verjetno cena, saj ima slednji

adnji naredi-si-sam 3D tiskalnik smo v Monitor-ju preizkušali pred do-

brimi tremi leti, na vrhuncu 3D norije. Preizkušeni tiskalnik Vel-leman K8200 je bil takrat najce-nejša komercialno dostopna mo-žnost za domače 3D tiskanje. V vmesnem času se je norija izpe-la – doma še vedno nimamo 3D tiskalnikov in tako izdelani izdel-ki so še vedno precej redki, upo-rabni za prototipe ali za nišne iz-delke (na primer za raketne mo-torje ali lopatice plinskih turbin), kjer že sama možnost izdela-ve prevesi slabosti, tudi in pred-vsem ceno.

Domači 3D tiskalniki so tako postali nekakšna igrača in prav to je združil ugledni nemški iz-delovalec konstrukcijskih izobra-ževalnih igrač Fischertechnik, ki ima več kot 30-letno plodovito zgodovino na področju računal-niško krmiljenih naprav, zato je 3D tiskalnik le še eden od izdel-kov v njegovi robotski seriji. Sno-vanje 3D tiskalnika za Fischer-technik verjetno ni bilo težko, saj so navdušenci nad tem kon-strukcijskim sistemom podobne naprave sestavljali že pred skoraj desetletjem.

Razvoj v zadnjih nekaj letih je ceno 3D tiskalnikov potisnil še nekoliko bolj navzdol, tako da so

najcenejši, ki pa – roko na srce – ne omogočajo kaj več od izdela-ve manjših preprostih modelov ne ravno industrijske kakovosti, na voljo že za nekaj evrskih sto-takov. Cene boljših tiskalnikov lahko hitro presežejo evrskega ti-sočaka, a je zaradi silne razdro-bljenosti trga težko izbrati opti-malno. Cena preizkušenega iz-delka – slabih sedem stotakov – namiguje na nekaj več od cene-nih tiskalnikov, a k temu verjetno nekaj prispeva tudi slovitost pod-jetja Fischertechnik.

Za zagotavljanje preproste-ga sestavljanja in predvsem ka-libracije je Fischertechnik upora-bil klasično ortogonalno zasnovo s tremi koračnimi motorji, ki skr-bijo za pomike vsak v svoji sme-ri. Četrti motor je namenjen po-tiskanju polnila v glavo. Največja velikost tiskanega kosa je omeje-na na 115 × 100 × 80 mm, kar je seveda malo za resnejšo rabo, a dovolj za demonstracijo delo-vanja. Izdelovalec je vidno okle-stil stroške, tako delovna miza

ni ogrevana, prav tako ni prisil-nega hlajenja stiskanega polni-la. Tiskalnik je torej primeren le za polnilo iz biorazgradljive po-lilaktične kisline (kratica PLA), toda na voljo naj bi bilo v števil-nih barvah. Prav tako nima pod-pore pomnilniškim karticam in zahteva stalno povezavo z oseb-nim računalnikom.

Tiskalnik povečini sestavlja-jo deli iz trdnega najlona, nekaj pa je tudi aluminijastih profilov in jeklenih vodil. Trdnejši alu-minijasti profili so uporabljeni za ogrodje tiskalnika, kar zago-tavlja solidno togost, a to neko-liko pokvari osnovna plošča, ki je iz najlona. Ob neravni podlagi se lahko deformira, to pa vpliva tudi na kakovost tiska. Starejši

Vendarle ne igračaPod besedo »Fischerte-chnik« si verjetno pred-stavljamo igračo. Raču-nalniško krmiljeno, pa vendarle igračo. A nji-hov 3D tiskalnik je tudi še kaj več. Marko Kovač

Z

3D tiskalnik in izobraževalni kompletKje: www.fischertechnik.siCena: 699 EUR.

X Precej veselja ob sestavljanju in rabi.

Z Cena, podpira le polnilo PLA.

FISCHERTECHNIK 3D Printer 536624

Fischertechnikov 3D tiskalnik je nekoliko nenavadnega videza.

Tiskalna glava je med tiskom zaščitena.

24 december 2016

IZVIDNICA NOVE NAPRAVE7

precej več vhodov za tipala in na dotik občutljiv barvni zaslon.

Sestavljanje in zagon

Pred uporabo se je seveda tre-ba lotiti sestavljanja modela, kar je pri takih tehnoloških igračah vsaj pol veselja. Navodila za se-stavljanje so na papirju in dovolj jedrnata, da s sestavljanjem ni večjih težav. Le pri nekaterih ko-rakih je treba nekaj preproste lo-gike. Set sicer vsebuje kar 890 se-stavnih delov, sestavljanje pa po-teka brez uporabe orodja in obi-čajnih vijakov. Večina sestavlja-nja tako obsega vstavljanje če-pov v ustrezne odprtine in doda-janje zagozd, kljub temu pa traja nekaj ur, da pridemo do končne-ga izdelka. Obenem raznovrstni sestavni deli ponujajo možnost, da izdelek po svoje spremenimo ali dopolnimo, na primer če želi-mo prihraniti nekaj prostora. Po izdelavi konstrukcije je treba po-vezati še električni del. Poveza-ve krmilnika z motorji so že opre-mljene z ustreznimi vtiči, jasne pa so tudi oznake na krmilniku. Le na žice končnih stikal je treba privijačiti vtiče, a to je preizkuše-no otročje preprosto.

Po končanem sestavljanju je treba namestiti še programsko opremo, pri čemer se pozna, da je Fischertechnik poskrbel za

Preprosta, a uporabna programska oprema

Natisnjeni izdelki so solidne kakovosti.

odjetje Fischer iz mesta Waldachtal v Schwarzwald-skem gozdu je (bilo) znano

predvsem kot izdelovalec kakovo-stnih zidnih vložkov za vijake in ga je verjetno poznal vsakdo, ki je kdaj poskušal na zid obesiti sliko ali kaj podobnega. Podjetju je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi nem-škega gospodarskega čudeža šlo še posebej dobro, zato je hotelo svo-je poglavitne kupce in inženirje za božič 1964 nagraditi. Iz trdega naj-lona, iz katerega so izdelovali vlož-ke, so izdelali nekaj gradnikov z uto-ri in čepom, s katerimi je bilo mo-goče gradnike spajati v nove obli-ke. Božično darilo se je izkazalo za

zelo zaželeno, tako je Fischer že za naslednji božič razvil nove komple-te za običajno prodajo. Kakovost no-vega materiala (Meccano je v tistem času še vedno prisegal na kovino, Lego pa je z ABS še več kot desetle-tje ločilo od sveta zahtevnejših kon-strukcijskih igrač) je hitro osvojila kupce tako v Evropi kot tudi v ZDA. V sedemdesetih letih je Fischertech-nik ponudil prve komplete z motor-jem, kmalu jim je sledilo krmiljenje in robotizacija. Fischertechnik je bil prvi robotski sistem, ki je v začetku ponudil povezavo s takratnimi mi-kroračunalniki, saj je deloval na ta-krat v šolstvu zelo priljubljenem ra-čunalniku Apple IIe. Tudi v Sloveni-

ji je marsikatera šola, ki je kaj dala nase, imela ali si vsaj želela imeti Fischertechnikov robotski komplet. V zadnjih desetletjih je bila rast priljubljenosti teh kompletov neko-liko manjša, zlasti zaradi nastopa tekmecev. A Fischertechnik je ob-držal primat v zahtevnejših, že sko-rajda industrijskih aplikacijah. Tako že vrsto let izdeluje izobraževalne robotske komplete za ponazarjanje proizvodnih linij (z robotskimi po-stajami za obdelavo, manipulacijo

in skladiščenje izdelkov vred), ki so precej priljubljeni v Evropi.

RAZVOJ PODJETJA

Fischertechnik skozi čas

P Prve ljubiteljske 3D tiskalnike iz Fischertechnikovih kock so izdelali pred desetletjem.

december 2016 25

NOVE NAPRAVE IZVIDNICA 7

enostavnost. Namestiti je treba le program z zvenečim imenom 3D Print Control, ki sicer temelji na odprtokodni programski opremi RepRap in že vsebuje vse potreb-no za pretvorbo geometrijskih modelov v navodila za tiskalnik (g-code). Spremeniti je treba ne-kaj nastavitev, a tudi tu so navo-dila zelo jasna. Še zadnja, a ena ključnih nastavitev po vključi-tvi tiskalnika je nastavitev ničel-ne razdalje do delovne mize. Ta mora seveda biti ravno pravšnja – premajhna razdalja pomeni zabi-janje vroče tiskalne glave v mizo tiskalnika, prevelika pa začetek tiskanja nekje v zraku, kar tiskal-nikom praviloma ne gre najbo-lje. Kakorkoli, nastavitev vijaka z

velikim hodom je pravi izziv, a iz-delovalec je priložil kartico ustre-zne debeline, kar nekoliko poe-nostavi postopek.

Preizkus

Dokončani 3D tiskalnik ne ble-sti ravno po tehnični lepoti, a bo izurjeno oko opazilo raznovr-stno uporabnost delov. Kljub se-stavljanju je začel tiskalnik delo-vati brez dodatnih posegov, kar verjetno priča o izpopolnjenem načinu sestavljanja in podrobnih navodilih, nekaj malega pa tudi o veščih sestavljavcih.

3D tisk je razmeroma počasen, čeprav je deklarirana hitrost tiska nekje do 300 mm/min. Realna hitrost je vsaj trikrat nižja, svoje

pridodajo tudi razmeroma tež-ki in zategadelj težko hitro pre-makljivi gibljivi deli (ki morajo biti izvedeni le iz Fischertechni-kovih delov). Tako je že za tiska-nje manjših modelov treba uro in še več. Ker je bilo tiskalniku pri-loženo nekoliko polnila PLA, smo izdelali nekaj različnih kosov. Sama kakovost tiska ni ravno naj-boljša. V oči zbode precej nemi-ren začetek tiska, ki pa se kasne-je precej umiri, kar morda kaže na veliko občutljivost za segre-vanje naprave. Vertikalne stene tako po nekaj desetih minutah ti-ska postanejo precej gladke, celo znotraj razglašene natančnosti 0,2 mm, kar priča, da tudi ta ve-činoma plastični tiskalnik lahko

doseže zadovoljivo kakovost. Še nekaj več težav smo imeli z začet-kom tiskanja na neogreti delov-ni podlagi. Na trenutke se je iz-delek zanesljivo prijel na podla-go, kasneje pa se stopljeno polni-lo kot zakleto ni več hotelo spri-jeti z njo. Nekajkrat nam je zago-del tudi del, ki dovaja polnilo do tiskalne glave, in se iztaknila cev-ka, ki polnilo dovaja do tiskalne glave. Prav tako se je rado lomi-lo polnilo, kar je povzročalo do-datne zastoje pri tiskanju.

Končni vtis

V zadnjih desetletjih je zazna-ti rast globalnih potreb po ve-čjem tehničnem znanju. In če se je včasih mularija učila ob razdi-ranju in vnovičnem sestavljanju Rogovih biciklov in Tomosovih mopedov, je danes nemara pri-merneje poseči po visokotehno-loških igračah, kot je preizkuše-ni 3D tiskalnik. Na žalost pa ima komplet precej zasoljeno ceno, ki ji morate dodati tudi čas, ki ga boste porabili za izobraževa-nje naraščaja. Zato je verjetnej-ša raba v izobraževalnih ustano-vah, kjer je potreba po trdoživih napravah večja. Trenutno je raba kompleta omejena na 3D tisk, a bo verjetno kdo iz skupnosti uporabnikov, ki se zbirajo okoli foruma ftcommunity.de, prej ali slej izdelal navodila za predelavo v 3D CNC rezalno napravo ali kaj podobnega.

Tudi starejši gradniki lepo sedejo na 3D tiskalnik.

26 december 2016

IZVIDNICA NOVI PROGRAMI7

aplikacijo, s katero naredimo fo-tografijo fotografije (torej nare-dimo digitalno fotografijo) tako, da se na njej praktično ne vidi odsevov in je osvetlitev prese-

netljivo enakomerna. Aplikacijo je nadvse enostavno uporablja-ti, fotografijo postavimo znotraj navideznega okvira, stisnemo prožilec, nato pa telefon prema-knemo v vsakega od štirih belih krogov, kot nas vodi aplikacija.

Do končne digitalne datote-ke moramo sicer počakati nekaj trenutkov, saj aplikacija v ozad-ju vseh pet tako zajetih fotogra-fij odlično združi v eno. Prizna-ti moramo, da smo bili nad re-zultatom prijetno presenečeni. Končni izdelek lahko shranimo v album telefona ali naložimo v Google Photos, dodatno lahko še prilagodimo vogale ali fotografi-jo zavrtimo, a tega doslej nismo potrebovali.

tem, da se pri Moni-torju v pisarni izogiba-mo uporabi papirja za

vsakdanja opravila, smo že več-krat pisali – največkrat pri preiz-kusih tiskalnikov, ko smo se ve-dno znova čudili, da ljudje še ve-dno toliko tiskajo. To velja tudi v nasprotni smeri. Neizmerno na-dležno je elektronsko sporočilo, v katerem nekdo prosi, če lahko natisnemo dokument, ga podpi-šemo, optično preberemo (skeni-ramo) in pošljemo nazaj.

Ravno ti prehodi iz digitalne-ga v analogno, še bolj pa iz ana-lognega v digitalno, so eden naj-bolj nadležnih korakov v delu

današnjih pisarn. Enostavno so »tranzicijske« cene pri tem še vedno razmeroma visoke, ne-kaj, kar bi moralo vzeti nekaj se-kund, vzame bistveno več časa. Dokler ostajamo zgolj v analo-gnem ali (raje) zgolj v digital-nem svetu, s tem praviloma ni-mamo težav.

Kar zadeva samo »skenira-nje«, je dodaten problem ta, da se podjetja, ki izdelujejo bralni-ke, z njimi že dolga leta praktič-no ne ukvarjajo več. Saj ne, da jih ne prodajajo (cene so osta-le presenetljivo visoke), a gonil-niki so klavrni, podpora skoraj nična. Koliko časa in živcev sem kot upravitelj v zadnjih letih za-pravil zaradi skenerjev pri tajni-cah in računovodjih, raje ne po-mislim.

Kljub težavam pa res nerad delam izlete iz svojih digitalnih okvirov. Ko boljša polovica piše nakupovalni seznam na papir, se le čudim, sam ga (seveda) raje napišem v eno izmed aplikacij za beleženje, ki počivajo v telefo-nu. Ali, kot alternativa, s telefo-nom fotografiram njen seznam in stvar je rešena – važno, da se

mi ni treba ukvarjati s papirji in papirčki, ki bi mi smetili žepe, predale in pisalno mizo.

To naredim tudi takrat, ko me kdo prosi, naj mu pošljem kak

»sken« dokumenta. S počasnim optičnim bralnikom se mi res ne ljubi ukvarjati, ko pa je tele-fon na dosegu roke. Problem pa je seveda, da za fotografiranje ni-mamo vedno najboljših razmer, saj se tudi na mat papirju vse prehitro poznajo zelo močni od-sevi. Odpravimo jih s prilagoje-nim kotom fotografiranja, a kaj, ko dokument (fotografija) po-tem ni več videti kot dokument (fotografija).

Google na pomoč

In tu svojo čarobnost pokaže Googlov algoritem, ki se na tele-fonih manifestira kot nova apli-kacija Google PhotoScan (na vo-ljo za iOS in Android). Gre za

Brez odbleskaČetudi so računalniki da-nes vsenavzoči, je pre-tvorba iz analognega v digitalno (in obrnjeno) še vedno presenetljivo nadležna. Google se je tokrat s svojo algoritem-sko močjo spravil nad »foto skenerje« in nas prijetno presenetil. Jure Forstnerič

O

Aplikacija za digitalizacijo foto-grafij (in dokumentov).Cena: Brezplačno, za iOS in Android.

X Nadvse enostavna raba in dobro delovanje.

Z Obdelava je rahlo počasna.

GOOGLE PhotoScan

Tako je videti uporabniški vmesnik – gumb za fotografiranje in štiri bele »luknje«, s katerimi umerimo končni izdelek.

s Največja pomanjkljivost je počasnost pri obdelavi (če ni mamo ravno telefona, ki je vr hunec tehnike).

december 2016 27

NOVI PROGRAMI IZVIDNICA 7

Največja pomanjkljivost apli-kacije so trenutki, ki jih potrebu-je za obdelavo fotografije (če ni-mamo ravno telefona, ki je vr-hunec tehnike), zato bo obdela-va večje količine fotografij (reci-mo babičinih albumov) res za-mudno opravilo. Dodatno pa se

izkaže, da aplikacija nekoliko zniža ločljivost (pri iPhonu 5S s 3264 × 2448 pik, kolikor zmo-re fotoaparat, na 1999 × 1332 pik), kar se pozna pri ostrini, in izgubi nekaj dinamičnega raz-pona. Povedano drugače, izgu-bimo nekaj podatkov oziroma

podrobnosti na temnih območjih in nekaj na svetlih. Za primerja-vo smo nekaj fotografij pretvori-li tudi s klasičnim namiznim op-tičnim bralnikom Canon Cano-scanom 9900F (starim kar 13 let!). No, izkaže se, da so trinajst let stare naprave še vedno veliko

boljše od telefona in aplikacije, a tudi veliko bolj zamudne in nero-dne. PhotoScan je pač brezplač-na aplikacija, ki svoje delo gle-de na razmere opravi hitro, eno-stavno in dovolj dobro, vsekakor bolje kot le vgrajeni fotoaparat telefona.

fotografija (iPhone 5s)

Canon Canoscan 9900F

Google Photoscan

28 december 2016

IZVIDNICA NOVE STORITVE7

gorivo ...). Rezultati nas znajo presenetiti. Pobaral sem nekaj znancev in tako izračunani stro-ški nihajo med 20 in 50 centov na kilometer. Ni ravno malo.

Stroški za nov avto, stroški za vožnjo z njim. Tega je bržkone toliko, da se lahko lep čas vozim s souporabljanimi avtomobili. Pa še skrbeti mi ni treba zanje, ha.

Včlanitev

OK, priznam, prijavil sem se predvsem zato, ker si že nekaj časa želim voziti električni avto. :-)

Po prijavi in plačilu najmanj-šega paketa (v akciji sem za 100 evrov dobroimetja dobil še za-stonj registracijo in izobraževa-nje) sem prejel povabilo na izo-braževanje. Tam smo najprej po-slušali predavanje o osnovni za-misli souporabe avtomobilov, pogojih rabe, zavarovanju.

Počutili smo se zelo pionirsko, pa saj tudi smo, ker sodelujemo pri pilotskemu projektu tran-sporta za novo obdobje. Mi kot uporabniki, ekipa Avant2go pa skrbi, da je na vseh postajah na voljo vsaj eno vozilo in eno par-kirno mesto. Če ni tako, skušajo v roku 15 minut za to poskrbeti, podobno kot pri souporabi koles BicikeLJ. Poleg tega je non-stop na voljo njihova podpora, ki re-šuje vsako nepredvideno zagato, recimo, kadar kdo zaparkira par-kirne prostore, ki so sicer rezer-virani za sistem souporabe.

Nato smo na parkirišču obde-lali osnovne lastnosti vseh treh vrst električnih vozil, ki so trenu-tno na razpolago: BMW i3, Re-nault Zoe in Smart ED. Pojasnili so nam posebnosti vsakega pose-bej, saj so gumbi in priključki na vsakem od vozil malo drugačni. BMW i3 se malce po svoje uga-sne, Smart prižge, pa še polnilec za domačo električno vtičnico je

ouporaba avtomobilov oz. »car sharing« je tre-nutno zelo vroča tema-

tika v marsikaterem evropskem mestu.

Osnovna zamisel je, da lju-dje v urbanih središčih ne

potrebujemo lastne-ga avtomobila, saj ta večinoma stoji na parkirišču. Ima-mo seveda javni pro-met, pa tudi taksis-tov je dovolj, a noben sistem ne rešuje vseh potreb – vedno pri-de dan, ko nujno potrebujemo »svoj« avto. »Svoj« v narekovajih, ker dejansko potrebujemo takoj-šen prevoz ob času, ki ni predvi-dljiv, obenem pa še vedno ne po-trebujemo lastništva in vzdrže-vanja avtomobila. Sploh ne mor-da drugega. Pomislimo na zna-čilen scenarij današnjih staršev: po službi imam kratek opravek, nato skočim po otroke, v trgovi-no in gremo domov. Žena pa je z družinskim avtom danes služ-beno v Mariboru in se vrne šele pozno. Kaj zdaj? Kako naj od-peljem? Z avtobusom bi teore-tično šlo, a več kot ena vmesna točka pomeni ogromno časa. S

taksijem se nabere kar nekaj ki-lometrov (evrov), na kolesu ne morem peljati treh otrok, na-kupljenega sploh ne, da niti ne omenjam tega, da solidno dežu-je.

Potrebujemo še en avto! Dru-gi avto pri hiši? To pomeni veli-ko denarja.

Da, 80 % gospodinjstev v Slo-veniji ima svoj avto, 25 % celo več kot enega. Je to sploh eko-nomično? Sploh, če živimo v me-stu? Za trenutek pustimo ob stra-ni »izgubo svobode« in »udobje brezskrbnega prevoza« – usedi-mo se za računalnik in v pregle-dnico zberimo vse stroške za svo-je vozilo (nakup, registracija, za-varovanje, servisi, pnevmatike,

Električna souporabaČredica belo modrih av-tomobilov na elektriko, brez izpušne cevi, pridno čaka na 12 postajališčih po mestu in na ljubljan-skem letališču. Slišali jih verjetno niste, ker so zelo tihi. Gotovo pa ste kje videli članek ali oglas za Avant2go »car sha-ring«? No, tole ni oglas, temveč osebna izkušnja čisto navadnega uporab-nika. Gregor Jeromen

S

Celoten sistem upravljamo prek mobilne aplikacije, na voljo so tri vrste avtomobilov. Z različnimi cenami.

Avtomobil lahko 15 minut pred uporabo rezerviramo. Rezervacijo lahko tudi podaljšamo, po časovni tarifi.

december 2016 29

NOVE STORITVE IZVIDNICA 7

skrit v vratih prtljažnika. Seve-da so nam pokazali tudi, kako se avtomobil prikljuci na polnil-no postajo in iz nje izkljuci. Do-volj enostavno.

Sledilo je dvotedensko caka-nje na podpis pogodbe, saj je tale »souporaba avtomobila« v resni-ci najem vozila (rent-a-car), z nekakšno stalno pogodbo in pla-cevanjem po uporabi.

Takoj naslednji dan – prva vo-žnja!

Vroom brez vroom

Takoj mi je bilo jasno, da je za tak sistem najpomembnejše šte-vilo in razporeditev postajališc po mestu. Če stanujete vec kilo-metrov stran od najbližjega po-stajališca ali ce imate tako da-lec službo, boste sistem lahko le redko uporabili. Idealno bi sicer bilo, ce bi lahko avtomobil pustili kjerkoli, toda to danes še ne gre, do tega pridemo v kasnejših fa-zah, kot so že v Parizu, Bruslju ...

Sam imam sreco, najbližjo po-stajo Avant2go imam pred (služ-benim) nosom, v Tehnološkem parku. Idealno za službena ko-sila – sodelavcu sem takoj obja-vil, da »danes pa jaz peljem na kosilo«, in sva šla. Prek aplikaci-je na telefonu sva si izbrala BMW

i3 (kakopak) in ga rezervirala. S tem ga nama 15 minut ne more nihce speljati. Če bi rad rezerva-cijo podaljšal, jo enostavno do-placam po casovni tarifi.

Pred najemom si vozilo ogle-dam okrog in okrog in v aplika-ciji odkljukam, kako cisto je, ozi-roma prijavim poškodbe, ce ka-kšno zagledam.

Nato kliknem »zacni najem« in avto s telefonom tudi odkle-nem. Vkrcala sva se in se odpe-ljala proti Kosezam na kosilo.

Sodelavec: »Menda tole dobro potegne?«

Moja noga: pohodi pedal.Sodelavec z mano v duetu:

»Uuuuu!«Kako potegne! In kakšna tiši-

na! Vožnja elektricnega vozila je res popolnoma drugacna izku-šnja.

Izredno gladko vožnjo, ves cas poskocno vozilo in tišino de-jansko dojemam kot višjo raven udobja.

Na parkirišcu pred gostilno sem avto telefonsko zaklenil in po kosilu (s predvidljivo témo klepeta, hehe) odklenil in pri-peljal nazaj na postajo/parkiri-šce. Ker je imelo vozilo akumu-lator še 80 % poln, ga nisem pri-klapljal, temvec samo zaklenil,

potrdil, da je vse v redu, in na-jem koncal.

Sistem mi je po e-pošti takoj poslal racun (racun 1) in od do-broimetja odštel 5,90 EUR:

Luksuz stane, Smart bi naju stal le 3,10 EUR.

Naslednjic sem Avant2go upo-rabil v deževnem veceru: lilo je kot iz škafa in po službi sem najel Renault Zoe (edini, ki je ostal) ter ga ob pomoci telefon-ske pomoci odklopil od polnilne postaje. Vmes sem namrec že po-zabil, kaj so nas ucili na izobra-ževanju, predvsem to, da je tre-ba na polnilno postajo za odklop spet prisloniti kartico.

Po tem sem se odpeljal v cen-ter mesta po sina in naju peljal domov.

Tudi vožnja Zoe je v primerjavi z vožnjo z dizelskim avtom fan-tasticna, avto nic ne trese, je ne-verjetno poskocen, dovolj prosto-ren in zelo okreten. Kamera za vzvratno vožnjo mi je omogocila preprosto parkiranje v prepolni ulici ob hudem nalivu, ko se sko-zi okno ni videlo skoraj nic.

Ker pa blizu doma nimamo postaje, sreca z bližino službe se namrec ni posrecila tudi doma (menda je v nacrtu nova posta-ja, oddaljena približno 15 mi-nut hoda) – najbližja je oddalje-na malo vec kot 2 km, sem pustil avto pred hišo, dokler me žena na vecernem izhodu ni šla iskat po vrnitvi avtomobila.

Čas najema je vmes sicer te-kel, a stane minuta najema med 18h in 8h le petino dnevne cene, tako da racun ni prevec narasel. Taka cenovna politika omogo-ca, da se lahko odpeljem zvecer domov in zjutraj nazaj v službo,

ne da bi prišlo do astronomskega zneska. Tokratni racun je bil ta-kle (racun 2).

Taksi bi me na tej relaciji stal vec kot 10 EUR, res pa je, da bi odpadla komplikacija z vraca-njem avta na postajo. Manjši Smart ED bi bil še nekaj cenejši. Z avtobusom bi zaradi štirih presto-panj porabil precej vec casa – tako pa sem bil doma v dobre pol ure.

Kot zadnjega sem si izposodil še Smart ED, ki jih uporabniki zaradi nizke cene ponavadi naj-prej »zaplenimo«. Majhen in la-hek je precej bolj poskocen kot Zoe, a ne tako brutalen kot BMW i3. Notranjost je dovolj udob-na za dva in gretje dobro deluje (da, seveda se pozna na dosegu, a na mojih vožnjah po mestu pac ne naredim 60 km), da sem z ve-seljem odbrencal na drugi konec mesta.

Kaj pa naprej?

Avant2go se mi zdi odlicna dopolnitev ljubljanskega urba-nega prevoza. Cena prevoza je ugodna, sam postopek najema in vrnitve prek aplikacije na pa-metnem telefonu pa je tako eno-staven, da bolj ne more biti. In ce karkoli ne gre, poklicem tele-fonsko podporo in dobre volje mi pomagajo.

Seveda je potrebnih vec po-staj/parkirišc, a razumem, da to ne gre cez noc, smo še v pilotni fazi.

Vožnja z elektricnimi avtomo-bili je res krasna izkušnja, zdaj prežim na prvo ekonomsko pri-ložnost, da zamenjam domacega konja. Čisto brez njega pac še ne gre. Dotlej se bomo gledali v mo-dro belih avtomobilckih.

Pa še žena je navdušena, ker grem zdaj z veseljem po oprav-kih :-)

Če smo avtomobil med vožnjo izpraznili, ga na postaji priklopimo na polnjenje.

Račun 1 Račun 2

30 december 2016

VKLOP NA KRATKOU

EmulatorjiProgrami, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD.

Današnji računalniki so tako hitri, da zlahka »v oknu« poganjajo ne-

kaj, kar je bilo še pred nekaj leti (prav, desetletji) programski vr-hunec tehnike, nekaj, kar je za življenje potrebovalo skorajda superračunalnik. Igralni avto-mati, osebni računalniki, igral-ne konzole, vse to danes zlahka teče tudi na najšibkejših moder-nih računalnikih, z nekaj truda celo kar v spletnih brskalnikih in mobilnih telefonih.

In vse to zato, ker tehnični navdušenci za razvoj ustrezne programske opreme, ki to zmo-re, v tej smeri žrtvujejo ure, dne-ve, mesece in leta svojega pro-stega časa, največkrat brezplač-no. »Za slavo«, če hočete. Govo-rimo seveda o posnemovalnikih, programskih paketih, ki danes dosegajo vrh v poganjanju navi-deznih strežnikov, na nižji ravni pa poganjajo programske razli-čice vsega tistega, kar smo vča-sih uporabljali v »lunaparkih« in v dnevnih sobah, priklopljeno na (včasih še) črnobeli katodni tele-vizor.

Ker ljubitelji te posnemoval-nike razvijajo z ljubeznijo in skr-bjo, da ne bi pomemben del teh-nične zgodovine utonil v poza-bo, smo se v tej smeri spomni-li tudi mi. Opozoriti pa mora-mo, da so posnemovalniki si-cer popolnoma zakoniti, delje-nje »programov« zanje pa je še dandanes večinoma nezakoni-to. Kdo ve, zakaj, toda podjetja, kot je npr. Atari, še dandanes vztrajajo, da so igre, kot je »Pac--man«, njihova intelektualna la-stnina, in je ne prepustijo v jav-no last. Kajti morda bodo z njo še kdaj kaj zaslužili, kdo bi ve-del, mar ne?

Pa še – posnemovalnikov, ta-kih in drugačnih, je seveda zelo veliko, zato naj spodnjih nekaj rabi le kot oris, kaj vse je na vo-ljo. Tisti, ki vas bo prebrano do-volj vznemirilo, se lahko za na-daljevanje sprehodite kar po spletu, kjer je na voljo kar nekaj

posnemovalnikov, ki so napisani v javascriptu in tečejo v brskalni-ku. Npr.: www.zx81stuff.org.uk/zx81/jtyone.htmljsspeccy.zxdemo.org/www.kingsquare.nl/jsc64win95.ajf.me

Spectaculator. V zvezi z za-četki »domačih« računalnikov najbrž večina najprej pomisli na računalnike sira Cliva Sincali-ra – konkretno na ZX Spectrum. Čeprav je Sir Clive pred njim na-redil še modela ZX 80 in ZX 81, je bil Spectrum tisti, ki je doži-vel svetovno slavo, tudi v Slo-

veniji. Spectaculator je eden iz-med množice posnemovalnikov, ki to mavrično škatlico posne-majo v popolnosti, od grafike in zvoka prek različnih igralnih palic (jojstick), omogoča vpiso-vanje goljufalnih kod (»poke«),

če imamo kje kakšno staro kase-to s programi za Spectrum, jih zna celo od tam prebrati. Ker pa gre za program moderne dobe, zna dogajanje na zaslonu (beri: igranje prastarih iger) tudi zaje-ti v klasično video datoteko AVI,

ki jo lahko potem predvajamo kjerkoli.

Ah, da, da ne bomo ostali le pri igrah – seveda se lahko loti-te tudi programiranja v Mavriči-nem Basicu. Tako kot smo včasih počeli vsi, mar ne?

SpectaculatorPosnemovalnik ZX SpectrumaKdo: Jonathan NeedleKje: www.spectaculator.comspectaculator80.msiCena: 15 dolarjev, preizkusni za 30 dni.

CCS64. Enako popoln kot Spectaculator za Spectrum je CCS64 za Commodor 64. Saj ve-ste, C64, tisti domači računalni-ki, ki se je svoj čas boril s Spec-trumom za primat najbolj pri-ljubljene računalniške »igrače«. Tudi CCS64 se ob zagonu pre-budi v Commodorjevem basicu, s katerim lahko še kakšno spro-gramiramo, bolj verjetno pa je, da si ga bodo namestili nostal-giki, ki si bodo na njem pognali katero izmed legendarnih iger.

MAME je odprtokodni projekt, ki v spletu živi že vrsto let, namenjen pa je ohranjanju spomina na množice najrazličnej-ših igralnih avtomatov, ki so krasili »lunaparke« v sedemdese-tih letih prejšnjega tisočletja. Ti so mulariji (staršem) pobra-li iz žepov na kupe kovancev (in bankovcem), narejeni pa so bili iz različnih in večinoma prav nič združljivih delov stroj-ne in programske opreme. To, da lahko igre za bolj ali manj vse take stroje poganja kar vsak običajen osebni računalnik, je bolj ali manj enako čudežu. Še posebej, ker to počne popol-no – enak je tako videz kot tudi zvočni del iger. Na mame.net najdemo 32- in 64-bitno različico posnemovalnika, ki zna po-gnati množico »ROMov« oz. iger, od Space Invadersov prek Froggerja in Pacmana do »modernih« stvaritev, kot je Donkey Kong. Žal je velika večina teh ROMov še vedno zaščitena z av-torskimi pravicami, zato lahko zakonito poseže-mo le po manjšem delu te bogatije, za kaj več pa je treba skreniti na pirat-ske stranpoti.

MAMEPosnemovalnik igralnih kon-zolKdo: Odprtokodni projekt.Kje: www.mame.netmame0179b_32bit.exemame0179b_64bit.exeCena: Brezplačno.

december 2016 31

NA KRATKO VKLOP U

Tudi to so podprte igralne pali-ce, veliko truda pa je bilo vlože-no v mehko prikazovanje grafič-nih prvin, zato so igre videti zelo realistično/izvirno. Celo Com-modorjeva disketna enota 1514 je posnemana programsko, pri-kazuje kar datoteke na našem di-sku z Windows.

Sicer pa – tudi tu, kot smo že omenili, prav veliko izvirnih iger po legalni poti ni moč dobiti …

CCS64Posnemovalnik Commodorja 64Kdo: www.computerbrains.comKje: www.ccs64.comccs64.msiCena: Brezplačno.

Project64. Igralno konzolo, ki je leta 1996 pomenila pravo revolucijo v kakovosti grafične-ga prikaza, je danes moč dobiti v obliki programskega posnemo-valnika, ki je težak bora dva me-gabajta. Takrat jo je poganjal po-sebej razvit 64-bitni procesor in grafično jedro, za katero je po-skrbel legendarni Silicon Graphi-cs, danes brez težave teče na še

tako šibkem PCju ali celo v virtu-alnem računalniku v tem PCju.

Project64 je, kot uporabni-ška izkušnja, videti zelo nero-dno, lahko bi rekli kar »progra-mersko«. Njegov edini cilj je pač posnemati Nintendove »ROMe«, ki so bili včasih zapečeni na spe-cializirane »kasete«, danes pa jih najdemo na (spet) nelegal-nih straneh s torrenti. Omogo-ča nekaj nastavitev grafičnega in zvočnega podsistema, shranje-vanje in vnovični zagon trenu-tnega stanja igre/ROMa in celo

goljufanje z življenji v igrah, to pa je tudi vse. Vsekakor pa brez težav zažene marsikaj, tudi le-gendarnega Super Maria 64.

Project64Posnemovalnik Nintenda 64Kdo: Project64 TeamKje: www.pj64-emu.comSetup Project64 v2.3-210-g4f0ca48.exeCena: Brezplačno.

VisualBoyAdvance. Posne-manje Game Boyev nikakor ni tako hud zalogaj kot posnemanje današnjih sistemov, ki jih zmo-rejo VMWari in podobni paketi,

zato ne čudi, da je tudi posnemo-valnik VisualBoyAdvance težak le slaba dva megabajta. Z njim si bomo lahko na hitro pričara-li spomine na ročno konzolo, ki smo jo morda nekoč valjali po rokah, tako kot danes naši otroci valjajo pametne telefone. Le nad grafiko bomo morda razočarani, saj smo vmes verjetno že pozabi-li, da imajo tudi za tiste čase vr-hunske igre, kot je Super Mario za Game Boy Advance, ločljivost le borih 240 × 160 pik …

VisualBoyAdvancePosnemovalnik Nintendo Game BoyaKdo: VBA TeamKje: sourceforge.net/projects/vbaVisualBoyAdvance.exeCena: Brezplačno.

32 december 2016

MOBILNO NOVO NA ANDROIDUD

Naš izbor na Androidu Boris Šavc

Fingerprint Gestures. Zmo-žnosti telefonov Pixel, ki omogoča-jo upravljanje telefona z dotikanjem bralnika prstnih odtisov, na drugih te-lefonih pričaramo z uporabo aplikaci-je Fingerprint Gestures.

Dingless – Notification Soun-ds. Programski pripomoček Dingless nam za določeno (krajše) časovno ob-dobje izključi vsa obvestila v obliki zvoka ali vibriranja.

AppChecker – List APIs of Apps. Android je precej razdrobljen sistem, zato pridejo zelo prav orod-ja, kot je AppChecker, ki prikaže razli-čico Googlovega operacijskega siste-ma, ki mu je namenjena posamezna aplikacija.

Chrome Canary (Unstable). Spletni brskalnik Chrome se predsta-vlja z aplikacijo Canary, v kateri lah-ko preizkusimo vse novosti, še preden zaidejo v uradno različico Googlovega pripomočka.

Wallpaper Modder. Poznate ob-čutek, ko najdete popolno ozadje, a se privzete barve ne ujemajo z izbranim pametnjakovičem? Potem je Wallpa-per Modder za vas!

Google Wallpapers. Googlov program za ozadja ponuja vse motive novih telefonov Pixel, lastnikom sle-dnjih pa nekaj dodatnih zmožnosti pri sicer preprostem opravilu.

Peppy Wallpapers je še ena odlična zbirka kakovostnih ozadij vi-soke ločljivosti, ki jih bo vesel sleherni pametni telefon z Androidom.

Brave Browser: Fast AdBlock je nov spletni brskalnik avtorjev pri-pomočka Link Bubble. Osrednja pred-nost orodja je zmanjšanje stresa z za-poro oglasov in prikaznih oken.

Stash je pripomoček za zaznamo-vanje najdenih vsebin, ki jih želimo brati kasneje. Odlikuje ga napredna umetna pamet, ki zaznamke samodej-no razvrsti po kategorijah.

MindMetro Meditation Music je zbirka glasbe za najrazličnejše vrste meditacije, sproščanje, spanje in zbu-janje možganov.

Code Hub je odlična žepna ele-ktronska knjiga za začetnike v sve-tu programiranja, ki so željni znanja tudi na poti.

Poundaweek – Calorie Coun-ter. Program za hujšanje, ki ne zah-teva prijave ali denarja ter sodeluje s številnimi napravami za sledenje de-javnostim, ima dosegljiv cilj – vsak te-den izgubiti slabega pol kilograma.

Microsoft Selfie. Microsoftov program za lepšanje sebčkov pri delu uporablja umetno pamet in računalni-ški vid. Magija je dostopna z enim sa-mim klikom.

FaceRig nam omogoča, da si na fotografiji ali v video posnetku na-mestimo obraz različnih risanih ju-nakov, ki jih je na žalost povečini tre-ba plačati.

PhotoScan: Google Photos je Googlov pripomoček, ki nam razvite fotografije pomaga pretvoriti v digi-talno obliko.

Playboy Magazine. Lastno mo-bilno aplikacijo, s katero lahko prebi-ramo sicer tiskano vsebino v digitalni obliki, je dobila tudi najbolj priljublje-na revija za moške.

The Trail. Zadnji izdelek legen-darnega Petra Molyneuxa se predsta-vlja s čudovito potjo v starodobni po-dobi, na kateri nas čakajo številna za-nimiva opravila.

Plants vs. Zombies: Heroes. Nova pustolovščina iz sveta rastlin in zombijev se osredotoča na igranje igralca proti drugemu igralcu v slogu iger Hearthstone ali Clash Royale, a brez hudega zbiranja kart.

Parallel (Unreleased). Cilj igre Parallel je, da v čim krajšem času po-iščemo elemente, ki se ujemajo po obliki, barvah in številkah.

PinOut je prstom prilagojen fliper, križan s priljubljenimi arkadnimi igra-mi neskončnega bega.

december 2016 33

NOVO NA ANDROIDU MOBILNO D

rvi v vrsti, da nadome-sti uradno Googlovo po-štno aplikacijo, je pro-

gram Inbox by Gmail . Prav tako je izdelek spletnega velika-na, ki se močno opira na Goo-glove zmožnosti strojnega uče-nja. Elektronsko korespondenco obravnava kot seznam opravil. Prispelo pošto razvršča po preda-lih, jo po želji prestavi na kasnej-ši čas ali prikaže s priponkami vred, označi s tako imenovani-mi bucikami, ki ločijo pomemb-nejša sporočila od drugih. Po za-slugi privlačnega videza in svežih zamisli, ki uspešno ločijo zrnje od plev, je odjemalec Inbox nabiral-nik prihodnosti, ki ga bodo veseli predvsem manj zahtevni uporab-niki elektronske pošte.

Čeprav je Microsoftov Outlo-ok že starosta med poštnimi odjemalci, hitro ugotovimo, da

gre za nadvse učinkovit in pre-meten izdelek programerjev iz Redmonda. Microsoftu je uspe-lo predvsem po zaslugi progra-ma Accompli, ki so ga kupili, malce popravili in praktično čez noč izdali pod znanim hišnim imenom. Osrednja zvezda pripo-močka za delo z elektronsko po-što je sicer podpora strežnikom Exchange in oblačni storitvi Ou-tlook.com, a podpira med dru-gim tudi sporočila z Googlove-ga Gmaila. Podobno kot Inbox omogoča priročno telovadbo s prsti, kjer posamezni potegi spo-ročila brišejo, arhivirajo in pre-stavljajo na kasnejši čas. Outlo-ok se z veseljem poveže s prilju-bljenimi oblačnimi shrambami (Dropbox, Box, OneDrive) in bdi nad datotekami v njih podobno kot nad sporočili v elektronskih predalih.

Program Newton Mail - Email & Calendar , znan tudi pod nazivom razvijalcev CloudMagic, je poštni odjema-lec, ki si upa preseči začrtane okvirje. Poleg uveljavljene pr-stne telovadbe najdemo med njegovimi zmožnostmi pove-zavo s priljubljenimi spletni-mi storitvami Evernote, One-Note, Todoist, Pocket in dru-gimi. Zadeva je izvedena nad-vse elegantno, posamezne sto-ritve so predstavljene v obliki kartic. Pritisk nanje v hipu po-šlje izbrano vsebino na želeno oblačno storitev. Prav tako je omogočena tudi naveza z dru-gimi poštnimi storitvami, ka-mor po želji shranimo določena sporočila in brezšivno nadaljuje-mo delo.

Blue Mail - Email Mailbox je švicarski nožek med mobil-nimi poštnimi odjemalci. Pod-pira praktično sleherno poštno storitev pod soncem, Microsoft Exchange, Gmail, Outlook.com, iCloud, AOL, iCloud, IMAP in POP3. S prilagajanjem uporabni-škega vmesnika si po želji ustva-rimo pravi nabiralnik iz sanj. Zelo podrobno upravljanje spo-ročil med drugim omogoča izlo-čanje posameznih imenikov pri sinhronizaciji, nastavljanje hitrih odgovorov in celo izbiro vnosov na posameznem menuju. Z njim bodo najbolj zadovoljni znalci, ki vedo, kaj si želijo od izbranega poštnega odjemalca.

Zadnja predstavljena aplika-cija za odjemanje elektronske pošte iz Gmailovega predala se imenuje Email Exchange + by MailWise . Poleg standardnih zmožnosti, kot so geste s prsti in hitro odgovarjanje na prispe-lo pošto, ima nekaj samosvojih funkcij, med katerimi vodi pri-kaz sporočil v obliki pogovorov, na način sodobnih aplikacij za neposredno sporočanje. Rezul-tat je čist uporabniški vmesnik, brez nepotrebne navlake. Upo-rabo lajša tudi samodejno gru-piranje sorodnih sporočil, ki na primer vsa rojstnodnevna vo-ščila vrže v en koš. Kot se za na-predno poštno aplikacijo spodo-bi, ima MailWise kup nastavitev, ki jih zlahka prilagodimo svojim željam.

Gmail ni edini poštni odjemalecGooglov poštni odjemalec je zaradi istoimenske storitve elektronske pošte najbolj priljubljen tak program na napravah z operacijskim sistemom Android. Najdemo ga praktično na slehernem telefonu z Googlovim mobilnim sistemom, a to še ne pomeni, da uporabniki nimamo alternativ. Na kratko si oglejmo, katere aplikacije ga dostojno nadomestijo in (nemara) celo presežejo. Boris Šavc

N

34 december 2016

D MOBILNO NOVO NA IPHONU

Google Duo. Google je pred kratkim predstavil novo, zelo enostav-no aplikacijo za video klice, imenova-no Google Duo.

LinkedIn Learning. Družbeno omrežje LinkedIn že nekaj časa ponu-ja tudi možnost učenja, to so zdaj pre-nesli tudi v aplikacijo za iOS.

Auxy Music Studio. Aplikaci-ja, ki ponuja studio za izdelavo glas-be v čim enostavnejši obliki. Za dopla-čilo si lahko omislimo še malo morje paketov z dodatnimi zvoki oziroma in-strumenti.

Habitify je namenjen popisova-nju in doseganju najrazličnejših ciljev, od telovadbe in športa do varčevanja, dela in še česa drugega.

Noise. Še ena aplikacija za izde-lavo glasbe, spet ponuja enostaven vmesnik, prijazen za dotik, omogo-ča tudi nalaganje posnetkov v omrež-je Noise.fm.

PDF Viewer – Read, Revi-ew and Annotate. Zmogljiva apli-kacija za delo z datotekami PDF, po-leg branja in iskanja lahko v njej na PDFje vpisujemo tudi komentarje, pri-pise in skice.

Charting App – Chartistic. Aplikacija, ki nam omogoča, da si na telefonu hitro in enostavno izdelamo lepe, privlačne grafe in jih tudi izvozi-mo za uporabo v drugih programih.

Ginventory – Gin & Tonic Gu-ide. Aplikacija Ginventory je po bese-dah programerjev najbolj priljubljen vodnik za gin in tonik na svetu. Verja-memo jim na besedo.

Meal Plan – Healthy Cooking. Enostavna aplikacija, s katero si lah-ko vnaprej izdelamo načrt obrokov, na podlagi tega pa sestavimo tudi naku-povalni seznam.

Fjuul. Aplikacija nenavadnega imena obljublja enostavno pot do bolj zdravega načina življenja – popisuje in spodbuja vsakodnevno telesno de-javnost.

Stong – Simple Workout Tracker. Še ena aplikacija za spodbu-janje zdravega načina življenja, name-njena popisovanju in vodenju vadbe, predvsem pri delu z utežmi.

Bear – beautiful writing. Apli-kacija Bear ponuja zmogljivo, a eno-stavno možnost pisanja in zapisova-nja – zapiske lahko med seboj tudi povezujemo.

Headspace. Od telesnega do du-ševnega zdravja – Headspace ponu-ja odličen voden program v svet me-ditacije.

Steam Mobile. Aplikacijo omrež-ja Steam omenjamo, ker omogoča de-lovanje kot korak pri dvostopenjski prijavi, s katero si dodatno zaščitimo račun pred zlorabami.

Galaga Wars. Večina se nas še spominja igre Galaga, aplikacija za telefone in tablice pa to znano igro združi z odlično grafiko.

Maximum Car. Arkadna igra dir-kanja, polna eksplozij, zaletavanja in kar najbolj agresivne vožnje do prve-ga mesta.

The Trail – A Frontier Journey. Igra legendarnega ustvarjalca Petra Molyneuxa s prelepo grafično in zvoč-no podobo, pri kateri je v ospredju odkrivanje poti.

Gear.Club. Igra dirkanja, ki želi na iPhone prenesti nekoliko bolj ve-stno, simulacijsko izkušnjo vožnje, zato vključuje tudi poškodbe.

PinOut!. Lepa igra z barvito po-dobo in zanimivo glasbeno spremlja-vo, kjer igramo na med seboj poveza-nih Pinball avtomatih.

Nekosan. Miši so bojda ukradle vse zvezde, naš heroj, maček Neko-san, se mora zato podati v podzemlje in jih nabrati nazaj.

Naš izbor na iPhonuJure Forstnerič

december 2016 35

DNOVO NA IPHONU MOBILNO

plikacij za shranjeva-nje vsebin za kasnej-še branje je na napra-

vah z Applovim operacijskim sistemom iOS precej. Največje ime med njimi je zagotovo Poc-ket . To orodje omogoča hitro shranjevanje najdenih spretnih naslovov in vsebin, objavljenih na njih. Udobnost pristopa nad-gradi učinkovita sinhronizacija med različnimi napravami in sis-temi, saj je pripomoček na voljo na vseh večjih namiznih in mo-bilnih platformah. Branje je mo-žno tako s spletno povezavo kot brez nje. Omeniti velja še zmo-žnost osebno naravnanih pre-dlogov, kjer storitev ob pomanj-kanju shranjenega čtiva na pod-lagi preteklih vnosov samodejno poišče vsebino, ki bi nas utegni-la zanimati.

Takoj za vsenavzočim Pocke-tom je vizualno privlačni Insta-paper . Njegov uporabniški vmesnik je preprost in osvobojen take in drugačne navlake. Upo-raba vseh nadležnih elementov očiščenega prikaza je svojevrsten

užitek, ki je mogoč zaradi izda-tne optimizacije ciljnih naprav. Po želji mu spremenimo pri-vzeto pisavo, razmik med zna-ki, vrsticami in odstavki besedi-la ter uporabljeno barvno she-mo. Bolj leni bralci si spočijemo oči z vgrajeno tehnologijo text-to--speech, ki nam izbrano vsebino rade volje prebere na glas.

Med hitrejšimi storitvami za kasnejše branje najdemo pro-gram Outread , ki se osredoto-ča na brzinsko prebavljanje novih člankov. Učinkovitost branja po-veča s podajanjem manjših kosov besedila. Če med preletavanjem naletimo na izsek, ki nas zani-ma, ga razširimo s priloženo po-vezavo. Sinhronizacija s sorodni-mi storitvami (Pocket, Instapa-per) omogoča branje brez sple-tne povezave. Aplikacija je zaradi hitrosti in priročnosti namenjena predvsem uporabnikom, ki jim kronično primanjkuje časa.

Da storitve za kasnejše branje niso nujno samotarsko početje, dokazuje aplikacija Delicious . Gre za pravo družabno omrežje,

usmerjeno k deljenju v spletu najdenih vsebin. Omogoča br-skanje po zbirkah drugih upo-rabnikov, kjer hitro najdemo po-vezave in vsebine, ki bi nas ute-gnile zanimati. Za dokaj nepre-gleden uporabniški vmesnik se aplikacija odkupi z bogato bero spletnih člankov, kjer vsakdo ve-dno najde kaj zase.

Za shranjevanje v spletu naj-denih vsebin lahko seveda upo-rabimo tudi nadvse priljublje-no oblačno beležnico Everno-te. V navezi s slednjo je priporo-čljivo uporabiti program Ever-Clip 2 , ki nam olajša pošiljanje besedila, slik in spletnih naslo-vov v priročno oblačno storitev. Najdene predmete zlahka pri-kažemo v lebdečem pripomoč-ku Today Widget in jih pred po-šiljanjem v oblak storitve Everno-te dodatno označimo in uredimo.

Uporabniški vmesnik programa EverClip je preprost in razumljiv, zato pripomoček toplo priporo-čamo vsem spletnim raziskoval-cem, ki želijo rezultate svojih raz-iskav shraniti v topel objem zane-sljive oblačne storitve.

Branja željnim uporabnikom spleta za konec priobčimo še aplikacijo Longform . Ta se si-cer ne umešča ravno med pripo-močke za kasnejše branje, a uži-vanje vsebin iz spleta olajša na svojevrsten način. Gre za stori-tev, ki ponuja obilje daljših se-stavkov najrazličnejših avtorjev. V aplikaciji je na voljo več kot 200.000 člankov tisoč vidnejših založnikov. Brskamo lahko po celih revijah, po posameznih av-torjih ali po aktualnih izsekih za posamezen dan. Pomembnejše najdbe enostavno delimo s prija-telji v obliki priporočil.

Več kot zaznamkiSplet ponuja mnoštvo najrazličnejših vsebin in člankov. Večkrat se zgodi, da naletimo na daljše besedilo, ki ga v danem trenutku ne moremo zaužiti. Na pomoč nam priskočijo orodja za shranjevanje. Pripomočki za kasnejše branje so evolucija dobrih, starih zaznamkov. Boris Šavc

A

36 december 2016

FOKUS BRIZGALNI TISKALNIKIX

ri tiskalnikih je ra-zvoj praktično ob-stal že pred leti, naj-prej pri laserskih mo-

delih, nekoliko kasneje pa še pri brizgalnih. Sicer se pojavljajo po-samezni modeli, ki nekoliko dvi-gujejo hitrostne meje, a gre bolj za izjeme kot za nekaj, kar bi uporabnike dejansko prepriča-lo. Sama tehnologija izpisa je že

kar nekaj let praktično nedota-knjena. Kljub temu so brizgalni tiskalniki v zadnjih letih le doži-veli nekoliko večjo preobrazbo. O tem sicer pišemo zdaj že nekaj let – na kratko, prodajno logiko so postavili na glavo.

Poceni in drago

Brizgalne tiskalnike so pravilo-ma prodajali zelo poceni, glavni

Iz posodic na papirTiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom. Jure Forstnerič

del zaslužka pa je dalo črnilo ozi-roma barvilo. Bilo je, preračuna-no na izpisano stran, zelo dra-go, še posebej pri brizgalnikih. Zaradi padca cen profesionalno natisnjenih fotografij smo prišli do tega, da se tudi te bolj splača natisniti pri katerem izmed po-nudnikov kot na domačem, la-stnem brizgalnem tiskalniku. Iz-delovalcem je to načeloma pov-sem odgovarjalo, saj so kupce prepričevale nizke cene naprav.

Vzniknila je prava industrija izdelovalcev neoriginalnih kar-tuš, tudi takih, ki so vnovič pol-nili že izpraznjene kartuše. Izde-lovalci tiskalnikov so se sicer po najboljših močeh trudili, da bi otežili delo tem neoriginalnim

konkurentom. Večinoma je šlo za vgradnjo čipov, prek katerih je kartuša tiskalniku sporočila, da je že izrabljena.

Še najdlje so šli v HPju, kjer so pred kratkim prek programske opreme tiskalnikov (»firmware«) onemogočili delovanje teh kar-tuš, tudi takih, ki so že delovale brez težav. Povzročili so kar veli-ko hude krvi, saj je bila ta »odpo-ved« nastavljena na točno dolo-čen datum – mala gora tiskalni-kov (sicer poslovnih modelov) je obenem nehala delovati.

Tako se je pred nekaj leti za-čel premik k temu, da so postali sami tiskalniki dražji, a so se ob-čutno pocenile kartuše. Prvi so to sprožili v Epsonu in Brotherju, s

P

december 2016 37

BRIZGALNI TISKALNIKI FOKUS X

tem, da so prvi šli v zelo drastič-no smer. Na svoje tiskalnike so obesili majhne posodice, vanje pa vbrizgali barvilo iz priloženih posodic. Te so razmeroma poce-ni, a vsebujejo bistveno več barvi-la kot majhne, plastične kartuše, ki smo jih vstavili v tiskalnik.

V podobno smer je šel tudi HP, ki je enostavno ponudil še večje kartuše po nižjih cenah, soraz-merno pa dvignil cene tiskalni-kov. No, zdaj se je tej zgodbi pri-družil tudi Canon. Od njih smo tokrat preizkusili le en tiskalnik s to možnostjo, a vse bolj jasno je, da gre za trend, ki bo ostal. Po pravici povedano, se nam zdi to bolje za vse, saj bo v prihodnje manj težav z iskanjem morebiti že opuščenih kartuš.

Canon je novo taktiko zastavil zelo resno, saj se je po ceni izpisa zavihtel povsem na vrh – no, bo-lje rečeno, na dno. Pri preizkuše-nem modelu G3400 velja majh-na posodica črnila osem evrov, zadostuje pa (po njihovih podat-kih) za 6000 natisnjenih strani besedila. To pomeni, da je stran črno-belega izpisa vredna le še dobrega 0,1 centa. To so številke, ki jih dosegajo najdražji in najz-mogljivejši laserski tiskalniki, na-menjeni pisarniški rabi. In to v ti-skalniku, ki velja slabih dvesto evrov. To je seveda navdušujo-če, a po drugi strani si lahko mi-slimo, da so bile (oziroma so še vedno) prodajne marže na tiste klasične brizgalne kartuše re-snično oderuške.

Prednosti in slabosti

Novi brizgalni tiskalniki se tako po cenah izpisov zelo dobro merijo z laserskimi modeli. Kljub temu imajo slednji tudi predno-sti, glavna je daljša življenjska doba (zaradi manj premikajočih se delov). To se še najlepše vidi po priporočenem mesečnem iz-pisu, ki ga določi izdelovalec. Ta je pri brizgalnih tiskalnikih ne-kaj sto izpisov na mesec, pri la-serskih pa nekaj tisoč (tudi pri najcenejših vstopnih modelih). Laserski tiskalniki ponujajo tudi lepše besedilo in čistejše delova-nje (sploh če pomislimo na pol-njenje barvila pri nekaterih no-vih brizgalnih modelih).

Glavna prednost brizgalnih naprav pa seveda ostaja odlična kakovost, sploh pri tisku grafike in fotografij. Slednje se odlično

izkažejo pri tisku na bolj kako-vosten papir, bodisi svetleč ali matiran. S padcem cen bar-vil se tistim, ki želijo ime-ti nekaj več nadzora nad tiskom fotografij (pa se-veda možnost tiska kar doma), tudi cenovno spet izplača tudi doma-či tisk. Razlik v kakovo-sti med modeli je zelo malo, pravzaprav je ve-liko odvisno od samih nastavitev pri programu, s katerim smo fotografije obdela-li. Načeloma bo vsak tiskalnik fo-tografijo natisnil malenkost dru-gače, to se je pokazalo tudi pri našem zadnjem preizkusu raz-vijalnic. Pri uporabi domačega tiskalnika imamo prednost, da lahko vsaj preizkusimo konkre-tne nastavitve in se nekoliko bolj poigramo z njimi.

Kako kaže?

V Monitorju se sicer že leta ču-dimo, da se še vedno tiska toli-ko, kot se. Monitor npr. nastane praktično brez tiskanja (no, vse do tiskarne ;), saj vse obdeluje-mo digitalno, v sosednjem ure-dništvu pa delajo povsem na-sprotno. Tam si nekateri celo spletne članke najprej natisnejo in jih potem preberejo, natisnejo se cele številke revije, in to v for-matu A3, da je korektorjem laž-je brati. In, ne nazadnje, tudi do-mači uporabniki (očitno) tiskajo bolj ali manj toliko, kot so doslej.

Ta »bolj ali manj« smo vstavi-li z razlogom – bojda se je zače-la količina tiskanja le zmanjševa-ti. To potrjujejo poslovni podatki HPja, saj so prihodki od tiskalni-kov v zadnjem četrtletju usahnili za 10 %, prihodki od potrošnega materiala (torej barvil) pa za 18 %. Podobno ugotavljajo v Cano-nu. Tudi tam so (sodeč po poroči-lu, izdanem spomladi 2016) v zadnjem letu prodali manj tiskalnikov. Pred slabim mesecem je odjeknila tudi novi-ca, da bo Dell opu-stil tiskalnike, ti so bili večinoma le pre-imenovani Xeroxovi in Samsungovi mo-deli, kar kaže na to, da se segment poča-si ohlaja.

Zanimivo, da pri tem ostaja področje poslovnega

tiska razmeroma močno. V HPju so celo odkupili Samsungov od-delek za večje, pisarniške tiskal-nike in zanj odšteli dobro mili-jardo dolarjev. Gre sicer za po-dročje, kjer prevladujejo Xerox, Canon, Ricoh in Konica Minol-ta, tudi v HPju očitno menijo, da ima to področje boljše potenciale od domačih tiskalnikov.

Zakaj doma tiskamo vedno manj? Ker so to vlogo bolj ali manj prevzeli telefoni. Zakaj bi si natisnili urnik (recept, navodi-la …), ko pa ga imamo kar na te-lefonu, po možnosti v Dropboxu, da lahko do njega dostopamo s katerekoli naprave. Podobno se-veda velja tudi za druge tiskovi-ne, celo za fotografije verjame-mo, da se jih tiska bistveno manj kot nekoč. Zdaj živijo na Facebo-oku in v pomnilnikih naših tele-fonov (tablic, računalnikov). Ali seveda v raznih oblikah »obla-kov«, kot so Instagram, Google Photos itd.

PreizkusTokrat smo nabrali deset raz-

ličnih tiskalnikov štirih izdelo-valcev. Gre za pregled, kaj je no-vega na trgu oziroma v tem se-gmentu, držali smo se torej bri-zgalnih tiskalnikov za domače uporabnike. Te naprave se resda menjavajo nekoliko hitreje kot laserski modeli, a gre velikokrat za res lepotne popravke.

To se hitro pokaže, če primer-jamo napravo pri določeni ceni nekega izdelovalca s starejšo na-pravo (ali napravami) istega iz-delovalca in podobnega cenov-nega okvirja. Pogosto bomo tež-ko sploh našli omembe vredne novosti – sam tiskalni mehani-zem je velikokrat povsem enak, tiskalnik je enako hiter kot pred-hodnik, uporablja enake (ali sko-raj enake) kartuše, torej je tudi cena izpisa enaka. Največkrat je dodan (ali odstranjen) kak vme-snik ali kaka tipka, malenkost je spremenjena zunanjost.

Brother DCP-T500W

Canon Pixma G3400

38 december 2016

FOKUS BRIZGALNI TISKALNIKIX

Preizkusili smo šest novih mo-delov štirih znamk, na preizkus pa smo uvrstili še štiri modele, ki smo jih preizkusili med letom. Merili smo na tiskalnike, name-njene domačim uporabnikom, ki torej nimajo samodejnih

podajalnikov in podobno; gre za nižje in dokaj kompaktne modele. Pri velikostih oziroma ohišjih je izstopal le HPjev mo-del DeskJet 3775. Gre za naj-manjši tiskalnik na preizkusu in

najmanjši večopravilni brizgal-ni tiskalnik, kar smo jih preiz-kusili. Na vrhu tudi nima klasič-nega optičnega bralnika veliko-sti A4 (torej z ravnim pladnjem), temveč potegne list papirja sko-zse. To na žalost pomeni, da ga ne moremo uporabiti za branje knjig, revij in podobnih reči.

Dražji modeli imajo večino-ma tudi majhne zaslone stanja, brez takega zaslona so bili to-krat že omenjeni HP 3775, Ca-

nonov MG3052 (mimogre-de, so tudi MG3050, MG3051 in MG3053, ki se od preizku-šenega ločijo le po barvi ohiš-ja), Canonov G3400 in Epso-nov L386. Pri teh tiskalnikih je zaslon sicer manj nujen kot pri kakih večjih, poslovnih modelih, saj jih uporabljamo načeloma doma, priključene neposredno na USB. Tokrat so imeli z izjemo pred časom preizkušenega Epso-

novega modela L850 vsi poleg USBja vgrajeno tudi brezžično

povezavo WiFi, namenjeno predvsem tisku neposre-

dno s telefonov in ta-blic. Koliko se to v pra-ksi uporablja, ne vemo, sumimo pa, da manj, kot izdelovalci dejansko oglašujejo.

Preizkušene napra-ve imajo večinoma le pla-

dnje za vnos praznih in po-biranje natisnjenih listov, »pra-

ve« predale imajo HPjev 4535, HPjev 5575 in Brotherjev DCP--T500W. Drugi uporabljajo za

prazen papir pokončne pladnje, ki ne vlivajo veliko zaupanja gle-de dolgotrajnejše rabe. Problem je namreč v tem, da se s časom (in posledično obrabo materia-lov) začne v tiskalnik hkrati spu-ščati več kot le en prazen list pa-pirja naenkrat. Tiskalnike smo resda preizkušali le nekaj dni, tako da teh težav nismo imeli, a pomislek kljub temu ostaja.

Pri ohišjih se tudi hitro vidi, kateri modeli uporabljajo prej opisane posodice za polnjenje barvil, saj so posodice nekoliko bolj izpostavljene. Tu gredo naj-dlje pri Epsonu, kjer so te poso-dice priključene na strani tiskal-nikov in jih lahko delno odstrani-mo. Za polnjenje jih moramo na-mreč postaviti v vodoraven po-ložaj (pri tem ostanejo priklju-čene na tiskalnike prek cevčic). Brotherjev T500W ima posodi-ce vgrajene v napravo, zakrivajo jih prozorna vratca, prek katerih lahko vidimo, kakšno je stanje, in prek katerih imamo do njih dostop. Enaka je zgodba pri Ca-nonovem G3400, le da tam dvi-gnemo pokrov tiskalnika. Bolj klasične kartuše pa uporabljajo preostali Canonovi modeli in vsi HPji, so pa cene izpisov pri prak-tično vseh nižje, kot smo jih bili do nedavna vajeni.

Cena izpisa

Pri ceni izpisa močno izstopa Canonov G3400, cena strani be-sedila je namreč le 0,1 centa. Pri tem velja poudariti, da smo pred leti to dejansko preizkusili, torej smo tiskali, dokler je še bilo kaj barvila, zdaj, pri tako zmogljivih kartušah, pa nam ne preostane drugega, kot da citiramo uradne podatke. So pa ti podatki primer-ljivi med seboj, saj uporabljajo iz-delovalci enake standarde oziro-ma dokumente.

Canonu je takoj za petami novi Brotherjev model, T500W. Tu lahko omenimo, da je še malen-kost cenejši T300, ki ima enak ti-skalni pogon, a mu manjka brez-žična povezava. T500W se sicer hvali s ceno 0,2 centa na stran be-sedila. Enako velja za vse tri Epso-nove modele, nekoliko dražja sta nato HPjeva 5575 in 4535, kjer

Canon Pixma MG3050

Canon Pixma TS5050

Proizvajalci tiskalnikov so ponudnikom posodic z neoriginalnimi barvili odgovorili z - posodicami z barvili.

december 2016 39

BRIZGALNI TISKALNIKI FOKUS X

velja stran besedila 3 cente. Sle-dijo Canonov TS5050 (4 cente na stran), Canonov MG3050 (5 centov na stran) in HPjev 3775 (8 centov na stran). Kot rečeno, teh zadnjih pet uporablja klasič-ne kartuše. Dogaja se tudi že to, da so začeli izdelovalci novim ti-skalnikom dodajati kaj več kot le en komplet kartuš oziroma poso-dic s črnilom. To velja načeloma le za črno, se pa lahko izdelovalec zato pohvali s še nižjo ceno izpisa.

Podobna zgodba je tudi pri barvnem izpisu – vsi, ki upora-bljajo tekoče barvilo, ki ga do-livamo, so res poceni. Barvna stran tako velja 0,3 centa in več, je pa res, da bo tisk na A4 in na bolj kakovosten papir (denimo svetleč papir, namenjen fotogra-fijam) še dosti dražji (a še vedno cenejši, kot če bi dali fotografijo razviti na format A4 pri kakem ponudniku teh storitev).

Hitrosti so v zadnjih letih zelo konstantne, vsaj kar zadeva na-vadne dokumente in privzete nastavitve. Pri tisku grafik, tako bitnih kot vektorskih, prihaja do velikih nihanj v hitrosti, saj imajo tiskalniki različno število funkcij oziroma nastavitev. Pri nekaterih lahko izberemo navadno in višjo kakovost, spet drugi imajo poleg teh dveh še nastavitev za foto-grafije. Pri slednjih se včasih celo zgodi, da naj bi bila nastavitev za fotografije slabša od tiste za »naj-boljšo« kakovost – vsaj tako je vi-deti v samem gonilniku oziro-ma pogovornem oknu. Po pravi-ci povedano, so razlike pri tem, vsaj za naše oči, zelo majhne.

Kot najhitrejši se sicer izkaže HPjev 5575, takoj za petami mu je Canonov G3400 (vsaj če vza-memo povzetek vseh preizku-sov, tako besedil kot grafike). A kot rečeno, se te hitrosti bistveno bolj razlikujejo med dokumen-ti in nastavitvami, kot smo vaje-ni pri laserskih tiskalnikih. Hkra-ti so, vsaj po našem mnenju, tudi manj pomembne kot pri laser-skih modelih. Tam večkrat tiska-mo daljše, več strani dolge doku-mente, tu pa praviloma (sploh ker gre za tiskalnike, namenje-ne rabi doma) računamo le na stran ali dve. Dolgo bomo čaka-li predvsem pri najboljših nasta-vitvah in uporabi svetlečega pa-pirja (ta se tudi počasneje suši), tam se lahko čaka tudi po tri ali celo štiri minute.

Podobna je zgodba tudi pri kakovosti. Malce je izstopa-lo besedilo pri HPjevem malč-ku 3775, bilo je nekoliko bolj nazobčano in manj natanč-no, kot smo v zadnjih letih va-jeni. Nekaj variacij je tudi pri črni barvi, tu sta bila pri vek-torski grafiki malenkost presve-tla tako Brotherjev T500W kot

Canonov G6400, a sta bila pri bitnih slikah (fotografijah) pov-sem enakovredna drugim. Tudi rastri so pri prehodih iz bele čez sivine v črno pri vseh tiskalnikih zelo podobni, če ne skoraj enaki. Tudi natančnost barv je kar do-bra, še najbolj zaostaja Brother-jev model, a kot smo že večkrat pisali, je veliko odvisno tudi od

vseh možnih nastavitev, tudi pri profesionalnih tiskalnikih in podjetjih, ki se s tem ukvarja-jo, prihaja do razlik. Prav zares slab ni čisto noben od preizkuše-nih modelov. Zahtevnejši bodo morda pogrešali tisk povsem do roba, to manjka pri Canonovem MG3050, HPjevem 3775 in Ep-sonovem L455.

Epson L386

Epson L455

Epson L850

40 december 2016

FOKUS BRIZGALNI TISKALNIKIX

O cenah izpisov smo že govo-rili – so obratno sorazmerne s ceno naprave. Najdražji je Epso-nov L850, tega smo preizkusili v

začetku leta in velja 345 evrov, sledita še druga dva Epsona, mo-del L386 (dobrih 300 EUR) in L455 (219 EUR). Tudi Canon

je svoj prvi poizkus v svetu po-ceni barvil postavil višje kot ne-koč, model G3400 tako stane slabih 200 evrov. Enako velja za

Brotherjev T500W, kot smo že omenili, si lahko omislimo neko-liko cenejši model T300 (ta velja 180 evrov).

Sledijo še vsi modeli, ki upo-rabljajo navadne kartuše. HPjev 5575 nas bo olajšal za 120 evrov, Canonov TS5050 za pet evrov manj, HPjev 4535 stane 80 evrov, Canon MG3050 75 evrov, še pet evrov cenejši pa je HPjev 3775. Te cene s časom nekoliko nihajo, sploh če pride pri kakem prodajalcu do konkretne akcije katerega izmed modelov. Na dol-gi rok pa se te naprave večinoma ne pocenijo tako, kot smo vajeni pri pametnih telefonih.

0,1

0,2

0,2

0,2

0,2

2,7

2,7

3,8

4,8

7,5

Cena besedilne strani

Canon Pixma G3400

Epson L455

Brother DCP-T500W

Epson L850

Epson L386

HP Deskjet 5575

HP Deskjet 4535

Canon Pixma TS5050

Canon Pixma MG3050

HP Deskjet 3775

centov

0 5 10 15 20 25 30

0,3

0,3

0,3

0,3

0,5

8,8

12,5

13,9

19,0

27,0

Cena barvne strani

Epson L455

Epson L850

Epson L386

Canon Pixma G3400

Brother DCP-T500W

Canon Pixma TS5050

HP Deskjet 4535

HP Deskjet 5575

Canon Pixma MG3050

HP Deskjet 3775

centov

0 50 100 150 200 250 300 350

70

75

85

115

120

198

200

219

305

345

Cena tiskalnika

Epson L850

Epson L386

Epson L455

Brother DCP-T500W

Canon Pixma G3400

HP Deskjet 5575

Canon Pixma TS5050

HP Deskjet 4535

Canon Pixma MG3050

HP Deskjet 3775

EUR

0 0:20 0:40 1:00 1:20

00:37

00:38

00:39

00:42

00:44

00:44

00:46

00:47

00:48

01:14

Čas tiskanja - besedilo (5 strani)

HP Deskjet 5575

Epson L455

Brother DCP-T500W

Epson L386

Canon Pixma G3400

HP Deskjet 4535

Canon Pixma TS5050

Canon Pixma MG3050

HP Deskjet 3775

Epson L850

minut:sekund

HP Deskjet 3775 HP Deskjet 4535

HP Deskjet 5575

december 2016 41

BRIZGALNI TISKALNIKI FOKUS X

eveda moramo na koncu po-dati tudi oceno o tem, kate-ri od preizkušenih tiskalnikov

je v tem trenutku najboljši. Res smo preizkusili le del tega, kar je na trgu, a lahko kljub temu izpostavimo dva mo-dela. Razlog je v tem, da je zelo ne-hvaležno podati oceno oziroma mne-nje, katera od dveh prodajnih strategij

je boljša – cenejša naprava, a dražji tisk, ali dražja napra-va in cenejši tisk.

Če bi se morali odločiti le za en model, bi priporoči-li Canonov G3400. Ta tiskalnik ponuja resnično poceni tisk. Kakovost je dovolj dobra, pri vektorski grafiki bi lahko bila le črna malenkost temnejša,

a kot smo omenili v članku, tega pri bitnih slikah (torej fotografijah) ni videti. Tiskal-nik je tudi razmeroma hiter,

njegova cena sicer ni ravno nizka, pa tudi ne previsoka.

Za tiste, ki se jim zdi cena naprave načeloma pomembnejša od cene izpi-sa, pa priporočamo nakup HP Desk-

jet 5575. To je tiskalnik, ki smo ga preizkusili pred nekaj meseci, ponu-ja odlično kakovost, zelo dobro hi-trost in (vsaj do nedavna) zelo do-bro ceno izpisa. Seveda so ga pri sle-dnji drugi že krepko presegli, a tudi 3 cente na stran besedila ni tako hudo – sploh ker je sama naprava razmero-ma ugodna.

Zlati MonitorS

Brother DCP-T500W Canon Pixma G3400 Canon Pixma MG3050 Canon Pixma TS5050 Epson L386

največja navedena hitrost tiskanja (ČB/barvno) (strani/minuto)

11/6 9/5 8/4 8/4 10/5

tiskanje do roba | | } | |

vgrajeni vmesniki USB, WLAN USB, WLAN USB, WLAN USB, WLAN USB, WLAN

mere (mm) 435 × 374 × 161 445 × 330 × 163 426 × 306 × 145 372 × 315 × 126 482 × 300 × 145

masa (kg) 7,1 5,8 3,5 5,5 4,5

cena 200 EUR 198 EUR 75 EUR 115 EUR 305 EUR

spletni naslov prodajalca

www.avtera.si, www.elkotex.si, www.biromat.si www.canon.si www.canon.si www.canon.si www.avtera.si

OCENE

tiskanje 7 8 7 8 6

fotokopiranje 8 8 8 87

optično branje 7 9 9 9 7

cena izpisa 10 10 6 7 10

Za Cena izpisa. Cena izpisa. Cena naprave. Cena naprave, kakovost izpisa. Cena izpisa.

Proti Cena naprave, le povprečna kakovost.

Cena naprave, črna bi lahko bila temnejša. Cena izpisa. Cena izpisa. Cena naprave.

Epson L455 Epson L850 HP Deskjet 3775 HP Deskjet 4535 HP Deskjet 5575

največja navedena hitrost tiskanja (ČB/barvno) (strani/minuto)

9/4,5 9/4,5 8/5 9,5/7 12/9

tiskanje do roba } | } | |

vgrajeni vmesniki USB, WLAN USB USB, WLAN USB, WLAN USB, WLAN

mere (mm) 482 × 300 × 145 542 × 386 × 196 403 × 177 × 141 564 × 445 × 128 503 × 454 × 156

masa (kg) 4,5 9,1 2,33 5,41 6,8

cena 219 EUR 345 EUR 70 EUR 85 EUR 120 EUR

spletni naslov prodajalca www.avtera.si www.avtera.si www.hp.com/si/

retailpartnerjiwww.hp.com/si/retailpartnerji

www.hp.com/si/retailpartnerji

OCENE

tiskanje 8 6 7 7 8

fotokopiranje 8 8 8 8 8

optično branje 7 7 6 7 9

cena izpisa 10 10 3 7 7

Za Cena izpisa, hitrost. Cena izpisa. Cena naprave, velikost in teža. Cena naprave. Cena naprave, solidna

hitrost.

Proti Cena naprave. Cena naprave.Nima ravnega optičnega bralnika, podpovprečna kakovost izpisa.

Cena izpisa. Cena izpisa.

NAJBOLJŠI

42 december 2016

DECEMBER 2016

Nuja

ddelek za mobilno tele-fonijo je imel v zadnjem četrtletju najmanjši do-

biček v zadnjih šestih letih – v primerjavi z dobičkom v enakem obdobju lani je bil upad kar 96 %. Lani je ta oddelek v tretjem poslovnem četrtletju pridelal 2,1 milijarde dolarjev dobička, letos pa v istem časovnem okviru le še 88 milijonov dolarjev.

Skupni dobiček celotnega podjetja je usahnil za 16,8 od-stotka. Še vedno je razmeroma visok, štiri milijarde dolarjev je kar lepa številka, a vendar. Spo-mnimo se, da so pri Samsungu vpoklicali vseh 2,5 milijona že prodanih naprav, odpovedali so tudi malo morje tiskovnih konfe-renc in ustavili vse marketinške kampanje.

Seveda moramo poudariti, da jim gre prodaja drugih naprav še

vedno odlično, z zastavonošama Galaxy S7 in S7 edge vred, izgu-ba gre torej na rovaš denarja, ki so ga vložili tako v razvoj kot v oglaševanje nove naprave. In, ja-sno, v reševanje nastale situacije.

Pomembno vprašanje je, kaj

lahko pričakujemo od naslednje-ga kroga najzmogljivejših tele-fonov. Zelo verjetno bodo v želji po izboljševanju nastalih razmer z naslednjo napravo res pohiteli

– zadnje govorice pravijo, da bo model Galaxy S8 predstavljen že februarja, kar je nekaj mesecev prej, kot smo takih napovedi va-jeni sicer.

Za Samsung kot podjetje ozi-roma kot izdelovalca telefonov

se nam ni treba bati. Podjetje je tako veliko, predvsem pa tako raznoliko, da se bo hitro vrni-lo na stare tirnice. Se pa vedno bolj sprašujem, v katero smer bi

radi svojo ladjo krmarili v pod-jetju Apple. V zadnjem mesecu so potiho opustili izdelavo mo-nitorjev, prenehali naj bi z brez-žičnimi usmerjevalniki, kljub predstavitvi novih prenosnikov (nad katerimi je kar nekaj ne-godovanja s strani preizkuše-valcev in zahtevnih uporabni-kov) pa že več let niso nadgra-dili stacionarnega računalnika Mac Pro.

Če jih po naključju doleti ka-kšna taka težava, kot je Sam-sung, bo še občutno bolj boleče. Applu iPhone prinese več kot po-lovico vsega denarja, tega pa je kar za 90 % celotnega dobička na trgu mobilnih telefonov. Če se ohlaja njihovo zanimanje za kla-sične računalnike (kot je trenu-tno videti), se lahko le sprašuje-mo, ali bodo res v celoti pristali na – iPhonu?

O težavah Samsunga sem na teh straneh že pisal, predvsem v zvezi z napravo Galaxy Note7. V zadnjih tednih pa so pri Samsungu objavili še poslovne podatke, ki razkrijejo, kako velike težave jim je dejansko povzročil eksplodirajoči telefon. Jure Forstnerič

O

s Applu iPhone prinese več kot polovico vsega denarja, tega pa je kar za 90 % celotnega dobička na trgu mobilnih telefonov.

december 2016 43

MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI >

44

45

BRIZGALNI TISKALNIKI

Canon Maxify MB2750Za ceno izpisa pri novem Canonu bi še do nedavna rekli, da je odlična, a je zdaj bolj povprečna. To področje se je v zadnjem letu ali dveh močno zaostrilo.

BRIZGALNI TISKALNIKI

HP Officejet Pro 8710HPjev novi večopravilni tiskalnik je namenjen domačim in drugim manjšim pisarnam, ki si želijo z eno napravo zapolniti čim več potreb. Poleg optičnega bralnika, kopirnega stroja in faksa, ponuja še malo morje uporabnih funkcij.

44 december 2016

NAJBOLJŠI BRIZGALNI TISKALNIKI>

Epson WorkForce Pro WF-5110DW. Izdelovalci bri-zgalnikov so v zadnjih nekaj le-tih občutno znižali ceno izpisov, obenem pa začeli vedno večjo pozornost posvečati napravam, primernim tudi za manjše pisar-ne. Tudi tam so tradicionalno vladali laserski modeli, zdaj pa so tudi ti brizgalni povsem primer-ljivi po cenah izpisov, z novo ge-neracijo pa tudi po hitrostih. Za povrh so tudi dobro opremljeni.

Nekje na sredi tega segmen-ta najdemo Epsonov WorkForce Pro WF-5110DW. Namenjen je domačim in drugim manjšim pi-sarnam oziroma delovnim sku-pinam. Zanimivo, da gre le za ti-skalnik, torej nima dodanega op-tičnega bralnika, možnosti kopi-ranja in faksiranja. To je precej nenavadno, saj smo v zadnjih le-tih preizkusili res malo samostoj-nih brizgalnih tiskalnikov, pa še ti so bili praviloma namenjeni fo-tografom (ali pa so zasedali res najcenejši rang lestvice).

No, preizkušeni WF-5110DW torej tekmuje s cenejšimi barv-nimi laserskimi tiskalniki. To mu

gre presenetljivo dobro od rok. Glavni razlog za to je tiskalna glava, ki je višja in širša od nava-dne, tako lahko z enim odtisom natisne večji delež kot pri kla-sičnih glavah. Ta glava je celo v različicah, ki segajo čez vso širi-no strani A4, a se v tem primeru vendarle še vedno premika levo in desno.

Tiskalnik tudi na videz spo-minja na laserske modele. Spo-daj ima razmeroma velik predal (ta sprejme do 250 listov), zadaj je dodatni podajalnik še za 80 li-stov. Omislimo si lahko tudi do-datni predal, ki zveča zmoglji-vost še za dodatnih 250 listov. Na odlagalnem pladnju se lah-ko nabere do 150 listov. Tiskal-nik zmore tudi samodejno tiska-nje na obe strani.

Pri izdelovalcu obljublja-jo 20 strani na minuto tako pri barvnem kot pri črno-belem iz-pisu. Na našem preizkusu si-cer ni dosegel ravno te šte-vilke, a je bil dokaj blizu – pri krajšem dokumen-tu smo izmerili 12 strani

na minuto, pri daljšem (dvaj-set strani) pa 18 strani na minu-to. Vsekakor zelo dober rezultat, tudi pri barvnih straneh so hitro-sti podobne. Seveda se občutno upočasni pri uporabi boljših pa-pirjev, a gre kljub temu za zelo hiter brizgalni tiskalnik.

Podobno dobro se izkaže tudi pri ceni izpisa. Uporablja sicer kartuše (in ne stekleničk z bar-vo, kot je vse bolj priljubljen trend), a zmore do 4000 izpi-sov z eno kartušo. Cena črno-be-le strani je tako 1,4 centa, cena barvne pa 4,2 centa. Za primer-javo – trenutno vodilna naprava v naši tabeli med cenejšimi barv-nimi laserskimi tiskalniki, Rico-hov SP C252dn, ima ceno črno--belega izpisa 1,4 centa na stran, barvnega pa 7,6 centa. S tem, da ima preizkušeni Epson bistveno boljšo kakovost izpisa grafik in fotografij, oba pa podobno ceno in hitrost. Omeniti velja tudi

porabo energije – med tiskom porabi ta brizgalni model 24 va-tov, laserski modeli pa vsaj de-setkrat več (resda za kratek čas, a vendarle).

Edina resna prednost primer-ljivih laserskih modelov je večja zmogljivost, kar zadeva priporo-čeni mesečni izpis. Omenjeni Ri-coh se namreč hvali s 65.000 iz-pisi, preizkušeni Epson pa z do 35.000. Drugače pa gre za zani-mivo napravo, ki nakazuje, da razvoj še ni ravno zastal.

Jure Forstnerič

Canon Maxify MB2750. Ca-nonov novi Maxify MB2750 je razmeroma velika brizgalna ve-čopravilna naprava, namenjena manjšim pisarnam (tudi doma-čim) in delovnim skupinam. Gre za tiskalnik, ki ponuja tako barv-no tiskanje kot optično branje, kopiranje in faksiranje.

Enota je dokaj visoka, nekoli-ko spominja na srednje velike la-serske modele. Spodaj sta dva predala, ki pri uporabi A4 pa-pirja nekoliko štrlita iz ohišja. Pohvalimo lahko to, da preda-la skupaj držita 500 listov, torej

en standarden pisarniški pa-ket. Na zgornji strani je tudi

samodejni podajalnik, ki zmore do 50 listov naen-krat. Vgrajena je tudi mo-žnost samodejnega tiska na obe strani.

Na sredini je srednje ve-lik barvni zaslon (po dia-gonali meri tri palce), ob-čutljiv za dotik, prek nje-ga lahko samostojno kopi-ramo in tudi urejamo na-stavitve naprave. Vmesni-

kov je dovolj, poleg klasične-ga USB ima tudi navadni omre-

žni vmesnik in brezžični omre-žni vmesnik. Na sprednji strani

Ocenjevanje brizgalnih tiskalnikovPri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem

trgu (vključujoč večnamenske naprave), razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračuna-mo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskal-nikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila, ne pa tudi papirja.

42  BRIZGALNIH TISKALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki 7 4-barvnih • 20 večnamenskih • 15 večnamenskih s faksom.

? PosebnežiO brizgalnih tiskalnikih smo se sicer tokrat razpisali v večjem članku, nekaj »posebnežev«, ki so namenjeni podjetjem, pa vendarle ne sodi tja.

Toplotni brizgalnik.Vmesniki: USB, omrežni, brezžič-ni omrežni. Cena: 225 EUR.Cena natisnjene ČB strani: 1,4 centa.Cena natisnjene barvne strani: 4,2 centa.Prodaja: www.avtera.si.

X Hitrost izpisa, cena izpisa.Z Cena naprave.

EPSON WorkForce Pro WF-5110DW

8

10

10 HITROST

KAKOVOST IZPISA

OPREMLJENOST IN ENOSTAVNOST

CENA IZPISA

9

december 2016 45

BRIZGALNI TISKALNIKI NAJBOLJŠI >

je še en USB, namenjen priključi-tvi ključkov USB in zunanjih di-skov, z njih lahko tiskamo ali na njih shranimo optično prebra-ne dokumente. Slednje lahko sa-modejno shranimo tudi v različ-ne oblačne shrambe. Med pod-prtimi so tudi Google Drive, Dro-pbox in OneDrive. Seveda lahko dokumente pošljemo tudi po ele-ktronski pošti.

Tiskalnik je glede na bližnjo konkurenco razmeroma hiter, pri Canonu obljubljajo 24 stra-ni na minuto pri črno-belem in 16 strani pri barvnem izpisu. V resnici je nekoliko počasnejši od tega, a se kljub temu kar dobro obnese. Sploh pri tisku besedila je med najhitrejšimi brizgalnimi modeli in se že primerja tudi s cenejšimi laserskimi napravami. Kakovost izpisa je solidna, enako velja za kakovost kopij.

Za ceno izpisa bi še do nedav-na rekli, da je odlična, a je zdaj bolj povprečna. To podro-čje se je v zadnjem letu ali dveh močno zao-strilo, tako 3 cente za črno-belo in 14 cen-tov za barvno stran ne prepriča več – kon-kurenca je še cenej-ša. Kljub temu bo to dovolj poceni za tiste, ki nimajo večjih koli-čin, sploh če upošte-vamo, da je tudi cena same naprave glede na opremljenost dokaj ugo-dna. Canonov Maxify MB2750 je res odlična naprava, ki jo kljub zgolj povprečni ceni izpisa brez težav priporočamo vsem, ki

potrebujejo funkcijsko polni ti-skalnik po solidni ceni.

Jure Forstnerič

HP Officejet Pro 8710. Hpjev novi večopravilni tiskal-nik, Officejet Pro 8710, je name-njen domačim in drugim manj-šim pisarnam, ki si želijo z eno napravo zapolniti čim več po-treb. Tako deluje v vlogi optične-ga bralnika, kopirnega stroja in faksa, ponuja pa tudi malo mor-je uporabnih funkcij. Je soraz-merno velik, zelo podoben to-krat preizkušenemu Canonove-mu Maxifyju MB2750.

Spodaj je pladenj za 250 li-stov, na odlagalnem pladnju se lahko nabere do 150 listov. Sa-modejni podajalnik za optični

bralnik in faks zmore do 50 li-stov. Na desni strani je manjši barvni zaslon, občutljiv za dotik (ta je malenkost manjši od tiste-ga na omenjenem Canonovem MB2750), vgrajena je tudi enota za tisk na obe strani.

Pri vmesnikih je seveda vgra-jen tudi brezžični omrežni vme-snik, prek katerega lahko tiska-mo neposredno z mobilnih na-prav (ali pa tiskalnik postavi-mo v omrežje brez uporabe ka-bla). Na voljo je tudi klasični USB in navaden omrežni vme-snik, en vmesnik USB je tudi na sprednji strani, tja lahko priklju-čimo fotoaparate in različne po-mnilnike USB. Prek tega lahko nanje neposredno shranimo op-tično prebrani dokument ali pa

natisnemo nekaj, kar smo si shranili na ključek USB.

Hitrost je glede na večino drugih naprav v tem ra-zredu dobra, a ma-lenkost zaostaja za MB2750. Tokrat obljubljajo 22 strani na minuto pri črno--belem tisku in štiri manj pri barvnem. Dovolj hitro je tudi optično kopiranje,

tako v primeru upora-be samega bralnika kot

pri uporabi samodejnega podajalnika. Kakovost je

dobra, sploh pri uporabi ka-kovostnega foto papirja (to pa

seveda tudi občutno podaljša čas izpisa).

Tudi tu lahko zapišemo po-dobno kot pri Canonovem MB2750 – cena izpisa bi bila pred nekaj leti odlična, zdaj pa je le povprečna. Je sicer malen-kost nižja od Canonove, sploh pri barvnem izpisu, a so te na-vadne kartuše kljub temu draž-je od stekleničk, ki jih uporablja, denimo, Epson. Velja poudariti, da so tu kartuše razmeroma ve-like, zmorejo 2000 strani pri čr-no-belem in 1000 strani pri barv-nem izpisu, vsaj po standardnih meritvah, ki jih izvajajo izdelo-valci. Cena te naprave je zelo ra-zumna, a je za las višja kot pri MB2750. Tako bomo raje pripo-ročili slednjo, čeprav je tudi ta HP odlična naprava.

Jure Forstnerič

Kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, faks.Vmesniki: USB, brezžični omrežni. Cena: 160 EUR.Cena natisnjene ČB strani: 3 cente.Cena natisnjene barvne strani: 14 centov.Prodaja: www.canon.si.

X Solidna hitrost, cena naprave.Z Povprečna cena izpisa.

CANON Maxify MB2750

9

8

8

7

TISKANJE

FOTOKOPIRANJE

OPTIČNO BRANJE

CENA IZPISA

Kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, faks.Vmesniki: USB, brezžični omrežni. Cena: 169 EUR.Cena natisnjene ČB strani: 2 centa.Cena natisnjene barvne strani: 6 centov.Prodaja: www.canon.si.

X Cena naprave.Z Povprečna cena izpisa.

HP Officejet Pro 8710

8

8

8

7

TISKANJE

FOTOKOPIRANJE

OPTIČNO BRANJE

CENA IZPISA

46 december 2016

DOSJE DIGITALNI PEKELP

o odprete Google, je v slovenščini in prikazuje zadetke, ki so relevantni

za Slovence. Tega smo že tako vajeni, da se sploh ne vprašamo, kako Google ve, od kod smo. Na-činov je seveda več: spletno me-sto pozna naš naslov IP, vidi naše regionalne nastavitve, na pa-metnih telefonih lahko povpra-ša tudi po koordinatah GPS itd. Da se Google najbolj orientira po naslovu IP, vidimo, če svoj pre-nosnik odnesemo v kakšno dru-go državo ali če se v internet po-vežemo prek VPNja, saj nas tedaj Googlova stran pozdravi v ka-kšnem drugem jeziku.

Naslov IP do neke mere razkri-va kraj, kjer smo. To je včasih do-brodošlo, lahko pa vodi do veli-kih nesporazumov in hudih te-žav. Na ravni držav in tudi po-nudnikov dostopa do interne-ta (ISP) je položaj jasen, saj se zelo dobro ve, kateri blok naslo-vov je dodeljen posameznemu

ponudniku interneta, oz. ISPju. Netflix, Hulu, Steam in podob-ni ponudniki pretočnih storitev izkoriščajo te podatke za ugota-vljanje, iz katere države prihaja obiskovalec, in to nas često jezi, ko vsebino geografsko zaklenejo.

Precej bolj zamotana pa je po-drobnejša lokacija, saj enostav-nih pravil ni. Nekateri uporab-niki, zlasti institucionalni, ima-jo stalne naslove IP, številni do-mači uporabniki pa dinamič-ne. Ne glede na stalnost naslova vsak ISP točno ve, katera stranka je kdaj uporabljala kateri naslov IP, a teh podatkov brez sodne od-redbe seveda ne sme razkrivati, saj je naslov IP osebni podatek.

Ko bi bilo kljub vsemu fino po-znati vsaj približno fizično loka-cijo nekega naslova IP, se zato zatekamo k nepopolnim reši-tvam. Tu stopijo na prizorišče podjetja, ki sestavljajo in vzdržu-jejo velike zbirke, kjer je vsake-mu naslovu IP pripisana fizična

lokacija v obliki zemljepisnih ko-ordinat, ki jih lahko lično prika-žejo na zemljevidu.

Pri določanju fizične lokaci-je naslovov IP si podjetja, ki po-nujajo geolokacijske storitve, po-magajo različno. Najlaže gre pri velikih podjetjih, organizacijah in zavodih, ki imajo dodeljene fiksne bloke naslovov IP, njiho-vi sedeži in enote pa so prav tako znani. V drugih primerih si po-magajo različno: z zbiranjem ko-ordinat GPS z mobilnih aplikacij, iskanjem odprtih omrežij Wi-Fi, obdelavo podatkov o lokaciji, ki jih posredujejo uporabniki, ana-lizo internetne infrastrukture, podatki ISPjev in statistično ana-lizo. Niti iskanje odprtih brezžič-nih omrežij ni tako nemogoče, kot bi se zdelo: ko so se Googlovi avtomobili za Street View vozi-li po svetu, so mimogrede zbira-li informacije o odprtih omrežjih Wi-Fi, med drugim tudi naslo-ve IP in zaradi tega jih je Google leta 2010 dobil po prstih v ZDA, Franciji, Španiji, Kanadi in na Ni-zozemskem.

Epicenter kriminala – samotna kmetija v Kansasu

Stanovalca na majhni kmetiji šest kilometrov severovzhodno od majhnega mesteca Potwin sredi Kansasa so v zadnjih letih čedalje pogosteje vznemirjali lo-kalni policisti, FBIjevci, davčni izterjevalci, reševalci in jezni dr-žavljani, ki so prišli tja iskat ukra-dene telefone, razčiščevat preva-re s kreditnimi karticami in poi-zvedovat za pogrešanimi otroki. Vsakokrat so ugotovili, da na od-ročni kmetiji seveda ne živijo kri-minalni kolovodje, temveč pov-sem običajna Američana. Skriv-nosti so prišli do dna šele aprila letos, ko so preiskovalni novinar-ji Fusiona pokukali v ozadje ge-olokacije za ameriške naslove IP.

Internetno središče svetaStarih »internetnih« na-slovov IPv4 je dobre šti-ri milijarde, od tega je poldruga milijarda do-deljena ZDA. Če gre ver-jeti geolokacijskim sto-ritvam, ki ponujajo ugo-tavljanje fizične lokacije posameznega naslova IP, je več kot 600 milijonov dodeljenih odročni kme-tiji sredi Kansasa. Ta štiri-najst let stara napaka je stanovalcem povzročila nemalo težav. Matej Huš

K

Za ameriške naslove IP brez informacije o natančni lokaciji MaxMind pokaže središče države.

48 december 2016

DOSJE DIGITALNI PEKELP

Vsaka poizvedba, katere re-zultat je številka (kot v tem pri-meru zemljepisne koordinate), ki ima lahko zelo različno na-tančnost (poznamo lahko to-čen naslov ali pa samo drža-vo), je problematična za obde-lavo. Celinske ZDA se razteza-jo približno na zemljepisni širi-ni med 24° in 71° severno ter 66° in 176° zahodno. Če vemo zgolj, da neki IP pripada ZDA, kakšen rezultat bomo vrnili? MaxM-ind, eno izmed najbolj znanih

podjetij, ki ponujajo geolokacij-ske storitve, se je odločilo, da je v takem primeru primeren re-zultat zemljepisno središče ZDA. To ima koordinate 39,833333° severno in 98,585522 zaho-dno, kar je MaxMind zaokro-žil na 38,000000° severno in 97,000000° zahodno. Saj je vse-eno, če tako ali tako ne vemo, kje domuje neki naslov IP, le v ZDA mora biti. Napaka.

Omenjene okrogle koordi-nate v resničnosti ustrezajo nji-vi pred omenjeno kmetijo neda-leč od Potwina v Kansasu. Prvi-krat je to odigralo neželeno vlo-go leta 2011, ko sta stanovalca

prejela razburjen klic iz nekega podjetja v Connecticutu, da nek-do s te kmetije pošilja velikanske količine nezaželene pošte – spa-ma. V naslednjih tednih in mese-cih so na ta naslov romale čedalje bolj bizarne pritožbe. Tam so po-licisti iskali pogrešane otroke, la-stniki ukradenih telefonov so jih tam želeli nazaj, v internetu so cele strani posvečene skrivnostni domačiji v Potwinu, ki da pošilja smetje in vodi vrsto kriminalnih dejavnosti. Če v Google vpišemo naslov 8689 County Road 576 Potwin, še danes najdemo stra-ni, na katerih so ljudje ugotavlja-li, kaj se skriva na tem naslovu.

Primer ni osamljenKo je zgodba s hišo v Potwi-

nu prišla na dan, se je izkaza-lo, da je podobnih, resda manj skrajnih primerov še veliko. Vča-sih je iz naslova IP mogoče dolo-čiti zgolj zvezno državo ali me-sto, torej bo treba na zemlje-vidu zastavico nekam zasaditi spet na slepo. Analiza MaxMin-dove zbirke podatkov je pokaza-la, da je k več sto lokacijam pri-petih na tisoče naslovov IP. Čim več jih je, tem večja je možnost, da bo kateri izmed njih udeležen v kakšnem incidentu, kar bo po krivem vpletlo nič hudega slute-če stanovalce.

udi Slovenija ima svojo pri-vzeto lokacijo za razreševa-nje naslovov IP, o katerih ne

vemo nič drugega, kot da so sloven-ski. Najlaže jo najdemo, če spletne

strani za geolokacijo obiščemo z mo-bilnega telefona, pa nas bodo preu-smerile na koordinate 46,0000° se-verno in 15,0000° vzhodno. Pogled na zemljevid razkrije, da gre za točko

v gozdu, pol kilometra vzhodno od središča Gabrovke. To naselje v obči-ni Litija šteje okrog 250 duš in ima, če bi slepo zaupali orodjem za geo-

lokacijo, največ registriranih naslo-vov IP v Sloveniji. Tudi Google Maps misli, da ima tam sredi gozda svojo trgovino JYSK.

SLOVENIJA

Gabrovka – internetno središče Slovenije

T

Fotografija Gabrovke iznad točke 46,00° severno in 15,00° vzhodno Google Maps misli, da ima sredi gozda (46,00° N, 15,00° E)

svojo trgovino JYSK.

Kmetija sredi Kansasa, ki so ji pripisali 600 milijonov naslovov IP

Čemu služi geolokacijaGeolokacija se uporablja v najrazličnejše namene, ki segajo od pleme-

nitih do vsiljivih. Iskalniki in spletne strani jo uporabljajo, da nam ponu-dijo vsebino in jezik, ki ustrezata naši državi. Na podlagi lokacije nam strežejo oglase, ki so relevantni za naše območje. Banke in druge sple-tne storitve s prijavo jo lahko uporabljajo zato, da zaznajo sumljive pri-jave (četudi s pravilnim geslom) in ustrezno zaščitijo naše račune. Nuj-no potrebna je za storitve, ki morajo biti zaradi pravnih razlogov (običaj-no avtorskih pravic) geografsko omejene. Spletne trgovine jo uporablja-jo zato, da preverijo podatke s kreditnih kartic in lokacijo kupca – če je kartica evropska, kupec pa na Kitajskem, je to že znak, da je nekaj na-robe. Uporabna je tudi kot eden izmed dejavnikov pri iskanju spama in preverjanja legitimnosti elektronskih sporočil. Skratka, razlogi za upora-bo geolokacijskih storitev so številni in zelo tehtni, če le poznamo njene omejitve. Svojemu naslovu IP pripisano lokacijo lahko preverite na šte-vilnih straneh, kot so checkip.org, checkip.com, whatismyip.com, iplocati-on.net in druge.

december 2016 49

DIGITALNI PEKEL DOSJE P

Podoben primer so že lani od-krili v Atlanti, kjer so na neki na-slov drveli ljudje, ki jih je tja pri-peljala aplikacija za iskanje izgu-bljenih telefonov. Izkazalo se je, da je to daleč naokoli edino sta-novanje z brezžičnim omrežjem, ki so ga geolokacijske storitve pograbile kot lokacijo za cel blok naslovov IP.

Še bolj nenavaden je primer hiše v Ashburnu v Virginiji, ki naj bi ji pripadalo 17 milijonov na-slovov IP. V resnici imata v istem kraju med drugimi podatkov-ni center tudi Google in Facebo-ok, MaxMind pa je vse te naslo-ve od leta 2012 pripisoval tej ne-srečni hiši.

Rešitev

V MaxMindu so povedali, da sploh niso bili seznanjeni s te-žavami in da niso niti pomisli-li, da bi lahko geolokacija ime-la tako hude posledice v resnič-nem življenju. Poudarili so, da

niso nikdar trdili, da lahko z na-slova IP dobimo dejanski fizič-ni naslov uporabnika, ker to pač ni mogoče. To drži, a če storitev vrne neke zemljepisne koordina-te, se ljudje ne obremenjujejo več z razmišljanjem, kako natančen je ta rezultat.

MaxMind je nevšečnost re-šil tako, da je privzeta lokaci-ja za ZDA zdaj jezero pri mestu Wichita v Kansasu, kjer res nih-če ne živi. Kljub temu sta James in Theresa Arnold, ki živita v ne-srečni hiši pri Potwinu, avgusta vložila tožbo zoper MaxMind, v kateri zahtevata 75.000 dolarjev odškodnine za psihične bolečine, ki sta jih imela zaradi nenehnega nadlegovanja v zadnjih letih. Pri-mer še ni končan.

Internet pa je od te zgodbe odnesel zavedanje, da naslov IP daje informacijo o ISPju in drža-vi, kaj več pa je nezanesljiv bo-nus, na katerega se ne smemo zanašati.

oroden problem poznamo tudi pri določevanju lokacije posne-tih fotografij, čeprav ima bistveno manj resne posledice. So-deč po podatkih GPS, je največkrat fotografiran kraj na sve-

tu Ničelni otok sredi Gvinejskega zaliva, 1600 kilometrov od afriške obale. V resnici gre za točko sredi Atlantskega oceana s koordinatami 0,000000° in 0,000000°, kjer naj-demo le bojo (Station 13010) za spremljanje vremena in vode.

Nekateri aparati, telefoni in dru-ge naprave s tipali GPS kot lokaci-jo nepravilno zapišejo 0°, 0°, ka-dar jim ne uspe ugotoviti dejan-ske lokacije. Tudi številni naviga-cijski sistemi uporabnike usmeri-jo tja, kadar ne razumejo njihovih vnosov. Brezplačna in odprta zbir-ka zemljevidov Natural Earth je leta 2011 dobila Ničelni otok kot kvadratni meter velik kos zemlje, kamor se prevajajo zatipkani na-slovi ali kako drugače nerazrešlji-vi zahtevki.

Ničelni otok je postal pravi internetni fenomen, saj ima svojo spletno stran, na kateri lahko beremo o njegovi zgodovini, prebivalstvu, gospo-darstvu itd. Prodajajo tudi majice, čepice, skodelice in druge spominke.

FOTOGRAFIJA

Ničelni otok

S

Boja iz sistema PIRATA je zasidrana v Gvinejskem zalivu na lokaciji 0°, 0°.

50 december 2016

DOSJE TEHNOLOGIJE, KI POMAGAJOP

ri reševanju najrazlič-nejših zdravstvenih te-žav nam vedno bolj po-

maga tehnologija. S tem ne mi-slimo samo na drage medicin-ske pripomočke. Vedno bolj nam v vsakdanjem življenju pomaga-jo tudi zelo enostavne (in ne pre-drage) rešitve, povezane z zmo-gljivimi računalniki, ki jih imamo vedno pri sebi. Na mobilne tele-fone mislimo, seveda. Saj veste: »Za vsak (vstavi problem) obsta-ja program.« Kadar telefon ne zadošča, pa uporabimo osebni računalnik.

Ogledali smo si kar nekaj raz-ličnih področij rabe, od takih, ki prizadenejo večino človeštva, do tistih, ki jih na srečo večina med nami ne pozna iz osebne izkušnje. Še več pa smo izpusti-li. Niso nas zanimali bralniki be-sedila na zaslonu, povečevalniki slike, razpoznavalniki besedila

(OCR), avdio knjige, sistemi za narekovanje … Vse to so podro-čja, kjer nam računalniki poma-gajo že leta. Osredotočili smo se raje na področja, kjer lahko so-dobni telefoni delujejo kot upo-raben pripomoček, pa na podro-čja, kjer se šele pojavljajo prve, z računalniki podprte rešitve.

Sluh

Začnimo s pomanjkljivostjo, ki v starosti prizadene večino člove-štva. Poslabša se nam sluh. Re-šitev je enostavna – slušni apa-rat – v sili pa lahko pomaga tudi telefon. Slušni aparat je v osno-vi enostavna reč. Ima mikrofon, procesor za obdelavo zvoka in majhen zvočnik, torej same take elemente, ki jih najdemo v vsa-kem telefonu. Zatakne se seveda, kot je običajno v računalniškem svetu, pri podrobnostih. Slušni aparati so naprave, v katere je bilo vloženo silno veliko dela, in imajo dobre sestavne dela, še po-sebej pa imajo vgrajene odlične algoritme za ojačenje govorne-ga dela zvočnega spektra in od-stranjevanje šuma. Če uporabi-mo telefon, pa je zvočnik odvi-sen od tega, kakšne slušalke ima-mo, mikrofon je vgrajen v telefon in ni namenjen zajemanju zvoka iz prostora, algoritmi pa … Hja, večina jih samo »privije« zvok in

tudi ojača šume. Glasno šumenje, pomešano z glasnim govorom, pa je res neprijetno poslušati.

Zato smo malo pobrskali po (res silni) količini pretežno sla-bih »ojačevalcev« in našli nekaj uporabnih programov, za katere ni treba plačati niti centa. Eno-staven in uporaben je Petralex Hearing Aid, petralex.pro, ki zna narediti tudi enostaven test slu-ha. Rezultatom preizkusa prila-godi filter, nato mu nastavimo le še moč ojačenja. Naredimo si lahko več filtrov za različna oko-lja (tiha in hrupna). Program je na voljo za Android in iOS, isti izdelovalec pa izdeluje tudi pro-gram Petralex Music, ki predvaja ustrezno ojačeno glasbo.

Zanimiv je tudi Ear Assist Lite, www.overpass.co.uk/app/ear--assist-the-hearing-aid/, ki ima že v osnovni različici vgrajen ize-načevalnik s petimi frekvenčni-mi območji, z objavo v družab-nih medijih (Twitter, Facebook …) pa lahko odklenemo še funk-cije odstranjevanja šuma, ki celo malo delujejo. Na voljo je le za Android.

Na jabolčnih napravah pride v poštev tudi EarMachine, www.earmachine.com, ki je strašno eno-staven, a deluje zelo dobro. Ima le dva drsnika – z enim nastavi-mo jakost ojačenja, z drugim pa zmanjšamo visoke frekvence (in s tem tudi šum). Zna tudi pred-vajati glasbo.

Če uporabljate telefon kot slu-šni aparat, boste boljši rezultat dosegli z ožičenimi slušalkami. Brezžične slušalke uporabljajo (neodvisno od tehnologije) do-datne medpomnilnike za po-datke, kar lahko zakasni ojača-ni zvok tudi za kakšno sekundo.

Govor

Pomočnikov za ljudi s slabšim sluhom je torej dovolj, bistve-no slabše pa smo poskrbeli za neme. Ti se navadno pogovarja-jo s standardnim znakovnim je-zikom, ki ga pa večina med nami ne govori. Sodobni računalniki bi načeloma lahko prevajali stan-dardni znakovni jezik v poljuben »običajni« jezik, a rešitve, ki bi delovala kar s telefonsko kame-ro, nismo našli.

Ko telo odpoveČloveško telo je, vsaj dokler pravilno deluje, odlična naprava. Ne de-luje pa vedno pravilno – nekateri imajo z njim te-žave od rojstva, drugi jih pridobimo z leti. Primož Gabrijelčič

P

Enostavni uporabniški vmesnik programa Petralex Hearing Aid

Ear Assist Lite ima vgrajen enostaven izenačevalnik.

december 2016 51

TEHNOLOGIJE, KI POMAGAJO DOSJE P

Smo pa opazili, da so že dva-krat izumili rokavice, ki zna-kovni jezik pretvarjajo v govor. Ukrajinska ekipa je leta 2012 tr-dila, da lahko takšne rokavice v množični proizvodnji izdelajo za borih 75 dolarjev (io9.gizmo-do.com/5924500), a izdelka nismo dočakali. Podobno se je zgodilo z indijsko re-iznajdbo leta 2015 (www.inquisitr.com/2144746). Našli smo le projekt na Instructables (www.monitor.si/aslrokavice), ki vas vodi skozi postopek izdelave ta-kšnih rokavic. Dela je kar nekaj, od sestavljanja rokavic s senzor-ji do izdelave tiskanih ploščic, a morda se bo kdo takšnega pro-jekta kljub vsemu lotil.

Vid

Na začetku smo rekli, da se ne bomo ubadali z bralniki za-slonov, ker je to že dobro uvelja-vljena tehnologija, ki jo vsi dobro poznajo, a se kljub temu spodo-bi, da omenimo slovenski izde-lek, ki zna brati slovenska bese-dila. Podjetji Alpineon in Ame-bis sta izdelali program eBralec, ebralec.si, ki prepriča računalni-ke z operacijskim sistemom Win-dows, da znajo govoriti sloven-sko. Ker podpira standard SAPI5, ga lahko uporabimo tudi v pro-gramih za branje zaslona (deni-mo v priljubljenem JAWS). Na voljo je nekaj različnih glasov,

od katerih se nam je zdela Maja eBralec najbolj prijetna za ušesa.

Pogosta težava z vidom je barvna slepota. Pesti okoli 8 % moških in 1 % žensk. Z nekaj po-enostavljanja lahko rečemo, da poznamo tri glavne oblike barv-ne slepote, ki prizadenejo čutni-ce za rdečo barvo (protanopija), za zeleno barvo (deuteranopija) ali za modro barvo (tritanopija). Milejše različice težave, pri kate-rih čutnice delno delujejo, ime-nujemo protanomalija, deute-ranomalija in tritanomalija. Pri

vseh pride do tega, da dela barv-nega spektra (v primeru prota-nopije so to frekvence od 650 do 700 nanometrov) ne moremo zaznati, oziroma ga zaznamo slabše od drugih frekvenc. So tudi hujše oblike barvne slepote, pri katerih sta prizadeti dve vrsti čutnic ali celo vse tri, a je ljudi s takšno težavo na srečo malo.

Preizkus barvnega vida lah-ko opravite kar v spletu. Takšnih spletnih strani je na tisoče, tako na slovenskih kakor tudi na tu-jih spletiščih, da pa ne boste pre-več iskali, se lahko odpravite kar na lepo izdelano stran enchroma.com/test.

Večina ljudi z barvno slepo-to torej ne vidi nekega razmero-ma ozkega dela barvnega spek-tra. Pomagamo jim lahko tako, da tisti del spektra malo »zama-knemo«. Iz rdeče barve naredi-mo vijoličasto, da jo bodo lahko zaznale modre čutnice. Ali pa iz zelene naredimo modrozeleno.

V zadnjih dveh letih je na voljo kar nekaj različnih programov, ki počno točno to. Ogledali smo si ponudbo in se odločili, da pri-poročimo brezplačni Color Blind Pal, colorblindpal.com, na voljo za Android, iOS in OS X. Nastaviti mu moramo vrsto barvne slepo-te, nato pa na zaslonu prikazuje sliko, ki jo vidi kamera telefona, na njej pa premakne barve, ki jih ne vidimo, v bolj vidno območje.

Uporabimo ga lahko tudi v na-činu poimenovanja barv, v kate-rem z (angleškim) imenom poi-menuje barvo, ki je trenutno po-stavljena na sredino zaslona.

Na novejših različicah Andro-ida pa takšne programske opre-me sploh ne potrebujete. V na-stavitvah se odpravite v izbi-ro Accessibility, nato v Vision in tam nastavite Color adjustment. Videz uporabniškega vmesnika je odvisen od različice Androida (pa morda tudi od izvedbe kon-kretnega izdelovalca), rezultat pa je tak, da naprava celoten pri-kaz na zaslonu »premakne« pro-ti vidnejšim frekvencam. Poleg žive slike iz kamere dobimo torej »popravljen« tudi zaganjalnik in vse aplikacije!

Na tem mestu omenimo še neračunalniško rešitev. Podje-tje EnChroma, enchroma.com, iz-deluje očala z enakim imenom, ki pomagajo pri najbolj razširje-nih oblikah barvne slepote (pro-tanopija in deuteranopija). Oča-la so resda draga, 350 dolarjev in več, a zagotovo prijetnejša od stalnega gledanja v računalni-ški zaslon. Naredijo jih tudi »po meri«, za dioptrije od –4 do +3, s 60-dnevno možnostjo vračila pa ne tvegate preveč ob nakupu.

Ko smo ravno pri očalih, ome-nimo še računalniško podprto rešitev, namenjeno vsem slepim in slabovidnim. Orcam MyEye, www.orcam.com, so očala, ki od da-leč spominjajo na Google Glass. Ob običajnih steklih imajo na-meščeno kamero, ki je s kablom povezana na bazno enoto (raču-nalnik), ki jo nosimo za pasom. V očala je nameščen še kontak-tni zvočnik, ki se dotika lobanje ob uhlju.

Očala sprožimo enostavno tako, da pokažemo na besedilo. Računalnik besedilo posname, razpozna in prebere. Omogoča tudi razpoznavanje izdelkov (po-kažete na škatlo in vam pove, kaj je v njej) in obrazov. Sistem za-enkrat deluje le v hebrejščini in angleščini, na voljo je le v ZDA in Kanadi, stane pa zasoljenih 3500 dolarjev, oziroma 2500 za cenej-šo različico, ki samo razpoznava in bere besedilo, ne pa tudi izdel-kov in obrazov.

Od glave se podajmo še na drug konec telesa – do podpla-tov. Podjetje Lechal, www.lechal.com, izdeluje vložke za čevlje, ki

Pomočnik za barvno slepe je že vgrajen v novejše različice operacijskega sistema Android.

Color Blind Pal v dveh delovnih načinih – na levi strani razpoznavanje, na desni popravljanje barv.

52 december 2016

DOSJE TEHNOLOGIJE, KI POMAGAJOP

znajo vibrirati. Bistvo je seve-da na drugem koncu, v telefo-nu. Z njihovo programsko opre-mo, na voljo za iOS in Android, vložki zavibrirajo, ko jim to pro-gram ukaže. Zakaj je to zanimivo za naš članek? Ker programska oprema podpira navigacijo »od križišča do križišča« (turn-by--turn) in s tem pomaga slepim in slabovidnim. Vložki so na voljo v dveh velikostih, zdržijo 15 dni z enim polnjenjem akumulatorjev in stanejo 160 evrov, kar je niz-ka cena za izdelek, ki vam lahko olajša vključitev v normalno ži-vljenje. Žal nam ni uspelo preve-riti, kako je z navigacijo pri nas, ker program najprej poišče vlož-ke in noče nadaljevati dela, do-kler jih ne najde.

DisleksijaLjudem z bralnimi težavami

poskuša pomagati dodatek za brskalnik BeeLine Reader, www.beelinereader.com. Razširitev za Fi-refox in Chrome, ki deluje tudi na iOSu (žal pa ne na Androidu) vrstice besedila prebarva v barv-ni preliv, tako da se barva vrsti-ce po širini zaslona spreminja. Poleg tega poskrbi, da se nasle-dnja vrstica začne v barvi konca prejšnje vrstice. To naj bi olajša-lo možganom tako sledenje vr-stici kakor tudi preskok s konca vrstice na začetek prejšnje. Izbi-rate lahko med nekaj različnimi barvnimi prehodi ali pa si nasta-vite svoje barve.

Prosta različica po začetnem preizkusnem obdobju omogoča

le pet zagonov na dan. Za odklep zahtevajo 10 dolarjev na leto, kar ni dosti, če vam program re-snično pomaga. Kakšne resne raziskave, ki bi preverila, ali je vse skupaj le blažev žegen, na-mreč še ni. Priznati moram, da je meni branje tako obar-vanih besedil (nastavil sem si zelo nežen preliv iz črne v sivo in nazaj) zelo prije-tno in BeeLine Reader ne-kajkrat na dan rad upora-bim.

Program omogoča tudi uporabo pisave Open-Dyslexic, opendyslexic.org, ki naj bi olajšala branje disle-ksikom. Takšnih pisav je še nekaj, na primer Dyslexie, www.dyslexiefont.com, a so raziskave

že pokazale, da od njih ni no-bene resne koristi. Na hitrost in natančnost branja bistveno bolj vplivajo dolžina vrstice, velikost znakov, razmiki med vrsticami itd, torej parametri, ki jih že leta nastavljajo razširitve, kot so Re-adability, Instapaper in druge. Več o uporabnosti takšnih pisav si preberite na www.monitor.si/di-sleksijafont1 in www.monitor.si/disle-ksijafont2.

Epilepsija

Pojdimo zdaj od resnih do ži-vljenjsko nevarnih težav. Epilep-sija je skrajno nevarna nevrolo-ška motnja, za katero so značilni napadi, med katerimi se epilep-

tik lahko samopoškoduje. Med napadom epileptik ne more nadzirati telesa, po napadu pa je nekaj časa zmeden, zato je zelo pomembno, da mu čim prej po-maga nekdo, ki pozna to mo-tnjo. Še posebej pri otrocih je dobro, če so lahko starši in drugi skrbniki čimprej obveščeni. Prav to počne pametna ura Embrace, www.empatica.com.

Ura je nastala kot skupinsko podprt projekt na spletišču Indi-egogo, kasneje pa se je iz nje raz-vil dobro prodajan izdelek. Vse-buje merilec pospeška, orientaci-je in prevodnosti kože, na njiho-vi podlagi pa programska opre-ma (iOS in Android) zazna epi-leptični napad in obvesti vnaprej nastavljene skrbnike s sporoči-li SMS in s telefonskim klicem.

Vložki za čevlje, ki pomagajo slepim. Trese se mala srebrna škatlica na sredini podplata.

Embrace – zapestnica, ki pazi na epileptike

Pogled na našo spletno stran skozi dodatek BeeLine Reader

december 2016 53

TEHNOLOGIJE, KI POMAGAJO DOSJE P

Programska oprema zaznava pa-rametre ves dan in omogoča ča-sovni pregled zbranih podatkov. Pripravili so tudi programski vmesnik (API), s katerim lahko izdelate lastno aplikacijo, ki ko-municira z uro.

Diabetes

Sladkorna bolezen oziroma bolezen je skupina presnovnih bolezni, pri katerih telo ne zna več pravilno uravnavati količine sladkorja v krvi. Diabetiki si več-krat na dan merijo krvni sladkor, že nekaj časa pa so na voljo tudi merilniki za stalno merjenje. Vsi ti merilniki so zaprti v lastne (na-vadno ne prav dobre) program-ske rešitve, iz katerih zelo težko dobimo surove podatke.

Odprtokodni projekt Nights-cout, www.nightscout.info, posku-ša to težavo vsaj omiliti, če že ne odpraviti. Gre za skupino izdel-kov, ki omogočajo pretok podat-kov iz merilnikov krvnega slad-korja prek telefonov (iOS in An-droid) v »oblak«. Tam jih lahko pregledujemo v spletnem vme-sniku ali pa sproti obdelujemo s poljubno programsko opremo. Na voljo je tudi več številčnic za pametne ure, ki prikazujejo ne-kaj zadnjih izmerjenih vredno-sti. Trenutno so podprti nekateri merilniki podjetij Dexcom, Med-tronic in FreeStyle.

Več o projektu boste izvede-li na spletni strani in v FaceBo-ok skupini »CGM in the cloud« (CGM = Continuous Glucose Monitor, stalno merjenje glu-koze).

ALS

Amiotrofična lateralna skle-roza in druge oblike mišič-ne distrofije so bolezni, ki prizadenejo nad-zor nad mišicami in

bolnika priklenejo na voziček oziroma v posteljo. V najtež-jih oblikah lahko bolnik premi-ka samo še oči. V dobi računal-nikov ni pretežko izdelati stroj-no/programske kombinacije, ki sledi gibanju očesa in ga pre-tvarja v tipkanje ter tako omo-goči obolelemu komunikacijo s svetom. Takšne rešitve (pred-stavljajte si sistem, ki ga upora-blja Stephen Hawking) so nava-dno zelo drage in težko dosto-pne. A tudi tu so cenejše rešitve, ki uporabljajo običajne računal-niške komponente.

Odprtokodni program Opti-Key, github.com/OptiKey/OptiKey, na računalnike Windows pri-kliče zaslonsko tipkovnico, ki jo lahko uporabljamo z enim od številnih sledilnikov očem (eye tracker, seznam najdete na sple-tni strani projekta), z miško

(kadar sledilna naprava simuli-ra premikanje miške) ali s sple-tno kamero. Slednje zaenkrat

še niso najprimernejše za sledenje premikanju oči, dobro pa zmorejo sledi-ti premikanju glave in

so primerne za bolnike, ki imajo še nekaj nadzora

nad telesom. Zanimiva odpr-tokodna projekta, ki uporabljata spletno kamero, sta Enable Via-

cam, eviacam.sourceforge.net in Open Gazer, www.infe-rence.phy.cam.ac.uk/open-gazer/.OptiKey ima vgrajene

funkcije, ki olajšajo tipkanje. Samodejno predlaga primerne besede, dodaja presledke med besedami in velike začetnice po ločilih. Zaenkrat še ne zna slo-vensko, ima pa vgrajeno podpo-ro hrvaščini, zato menimo, da bi bilo podporo našemu jeziku eno-stavno dodati.

Parkinsonova bolezenČlanek končajmo z izdelkom,

ki sicer ne vsebuje kaj dosti ra-čunalniške pameti, a se nam zdi odličen zgled tehnologije, ki olaj-ša vsakdanje življenje bolnikom. Parkinsonova bolezen se nava-dno kaže (tudi) v močnem tre-senju rok, kar bolniku onemogo-či tako vsakodnevne dejavnosti, kot je prehranjevanje. Rokavica GyroGlove, gyrogear.co, to tresenje nevtralizira z majhnimi, a hitri-mi žiroskopi (vrtavkami) in ele-ktroniko, ki jih nadzoruje. Izdel-ka še ni, ga pa obljubljajo za na-slednje leto.

Računalniki nam torej vse bolj pomagajo živeti in preživeti in prav je tako. Zakaj bi jih upora-bljali le za pisanje poročil, igra-nje igric in gledanje videov o mačkah.

Optikey – zaslonska tipkovnica, ki jo lahko nadzorujemo s premikanjem oči

Nightscout omogoča ogled meritev sladkorja v aplikaciji za iOS.

Računalniški model rokavice GyroGlove

54 december 2016

MALI TEST STROJNO PREVAJANJEM

trojno prevajanje je tema, o kateri smo že večkrat pisali, a je razvoj tako hiter, da

lahko spremembe opazujemo vsako leto. V preteklosti smo ob-širno pisali tako o načinu delova-nja strojnih prevajalnikov (Kdo se boji babilonske ribice, Moni-tor 04/13 in Članek on the stroj-nem translation, Monitor 05/08) kakor tudi o računalniškem uče-nju nasploh (Računalniki se uči-jo, Monitor 01/16), zato se bomo to pot osredotočili na praktične rezultate.

Z vidika končnega uporabni-ka, najsi gre za domačega upo-rabnika ali velikega plačljivega

naročnika prevajalskih storitev prek knjižnic API, je drobovje ne-pomembno. Podobno kot smo vožnjo avtomobila zreducirali na vrtenje volana in pritiskanje sto-palk, želimo isto tudi od strojne-ga prevajanja. Razlogov, zakaj to leta 2016 že smemo pričakovati, pred desetimi leti pa seveda ni-smo mogli, je več. Globalne ra-čunske moči je gotovo vsaj 10-krat več, strojno učenje je stra-hovito napredovalo, prevodov v zbirkah je bistveno več (hva-la EU!), uporabniki pridno pre-dlagajo svoje izboljšave in sama količina prevedenega besedi-la je izboljšala algoritme, ki se sproti učijo. Statistično strojno

Babilonski stolp je skoraj končan

S

Babilonci so želeli sezidati mesto in stolp, ki bi segal do nebes. Ker se je bogu to zdelo nečimrno, jim je zmešal jezike, da se niso mogli razumeti, in so se razkropili po vsem svetu. Danes smo vnovični postavitvi stolpa bliže kot kdaj prej, saj je strojno prevajanje že zdavnaj postalo uporabno in se pri enostavnih besedilih že spogleduje s človeškimi prevajalci. Manjka le še pika na i. Matej Huš

prevajanje je v celoti povozilo prevajanje na osnovi pravil, kar bomo videli tudi na primerih.

Kdo je tekmoval

V internetu se najde pre-cej programov in spletnih stra-ni, ki ponudijo takšno ali dru-gačno vrsto strojnega prevaja-nja, a le malo je res dobrih. Gle-de na kakovost, ceno in dosto-pnost smo se odločili, da na

tekmo uvrstimo Google Tran-slate, Microsoft Translator (Bing), Amebis Presis in Yan-dex Translate. Orodij za spletno prevajanje in prevajalskih pro-gramov, ki jih lahko prenesemo

trojno prevajanje je tre-nutno na ravni, ki omogo-ča uporabo za dva različ-

na namena: prevod tujega besedi-la v domači jezik z namenom izlu-ščiti osnovno vsebino ter preliminar-ni prevod besedila v tuji jezik, ki ga uporabimo kot šablono za dokončen prevod. Še zlasti, kadar se prevaja-nja lotevamo laiki (torej govorci tuje-ga jezika, ki pa nimamo formalne iz-obrazbe prevajalca), je grob strojni prevod zlata vredna oporna točka.

Pri prevajanju pa trčimo tudi ob problem ustaljene rabe, stalnih zvez,

frazemov in terminov. Tu nam bolj kot strojni prevod pomagajo korpu-si prevodov, katerih najboljši vir je Evropska unija s svojo obsežno pre-vajalsko službo. Na internetu lahko uporabimo korpus Linguee, ki vse-buje prevode med vsemi jeziki EU in še nekaterimi drugimi svetovnimi, ter terminološko zbirko, različne slo-varje in glosarje Evroterm. Linguee črpa v glavnem iz evropske zakono-daje, Evroterm pa vzdržuje Gene-ralni sekretariat slovenske vlade.

Linguee pri iskanju po neznani besedi vrne cele stavke v domačem

in tarčnem jeziku, s čimer lahko pre-verimo, da nismo zgrešili konteksta (in tečaja plavanja v angleščino pre-vedli kot hinge). Podobno deluje tudi Evroterm.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU že vrsto let skr-bi za portal Fran, ki so ga letos ok-tobra temeljito prenovili. Portal je si-cer omejen na slovenščino, a bo vsa-kemu prevajalcu kljub temu prišel zelo prav. Ponuja več deset brezplač-nih slovarjev, priročnikov in zbirk: od splošnih (SSKJ, Pravopis, Slovar no-vejšega besedja, Slovar slovenskih

frazemov, Slovenski etimološki slo-var) do specializiranih slovarjev (be-sedje v 16. stoletju, botanični, čebe-larski, geološki, farmacevtski in dru-gi terminološki slovarji, narečni slo-varji itd.)

Na koncu ne pozabimo še na Wi-kipedijo, kjer so popularnejši članki na voljo v več jezikih. Niti slučajno to niso prevodi, a lahko iz njih izlušči-mo prevode terminov. Dostikrat nam zadostuje že naslov, saj takoj vidimo, kako se na primer neki rastlini pravi v tujem jeziku ali slovenščini.

KORPUSI PREVODOV

Slovarji, glosarji, korpusi

S

Strojno prevajanje se deli na statistično prevajanje in prevajanje s pravili. Statistični prevajalniki so danes neprimerno boljši. Slika: CSOFT

december 2016 55

STROJNO PREVAJANJE MALI TEST M

na računalnik, je seveda še bi-stveno več. Za spletne inačice smo se odločili iz preprostega ra-zloga – prevajanje je dinamičen posel, kjer se zbirke podatkov venomer povečujejo in kjer tako ali tako potrebujemo dostop do vseh dostopnih informacij in čim močnejše računske moči. Iluzor-no je pričakovati, da bo kateriko-li program na osebnem računal-niku, kjer sta omejena tako veli-kost baze kakor računska moč, premagal spletni prevajalnik. Na voljo je še Prevajalnik.net, a se je izkazal tako zanič (niti Kako si? ne zna pravilno prevesti), da smo ga hitro diskvalificirali. Dru-gi pogoj je bila slovenščina. Kdor prevaja samo med večjimi jeziki, lahko pogleda še, kaj ponujajo Reverso, Babel Fish ali ProMT, če naštejmo le nekaj najprilju-bljenejših. Nemajhna skupina spletnih prevajalnikov pa v resni-ci zgolj prepakira rezultate veli-kih prevajalnikov (npr. Babelxl, imTranslator), torej ne prispe-vajo nič novega. In tako so spet ostali zgolj veliki. Med našo če-tverico le Amebis Presis upora-blja tudi prevajanje na podlagi pravil, preostala trojka pa stavi na statistično prevajanje.

Kako sploh meriti

Izbira prevajalnika in še bolj naše zadovoljstvo z izdelkom je odvisno od besedila, ki ga pre-vajamo, in namena prevoda. Pri prevodu navodil za sestavljanje regala je čisto vseeno, če se Sc-rew the nut prevede v nategova-nje. Homerjevo Iliado pa bi se-veda pustili prevajati le Sovretu. Med tema skrajnostma je širok spekter, kjer si kruh režejo preva-jalci – strojni in človeški.

Ovrednotiti kakovost prevo-da ni enostaven problem. Dober prevod mora biti informativen (posredovati iste informacije kot izvirnik), ustrezen (uporabljati primerno besedišče glede na na-men) in razumljiv (biti mora do-volj jasen). Te zahteve so zaradi narave različnih jezikov nekoli-ko protislovne, zato vedno lovi-mo sprejemljiv kompromis. Oce-njevanje teh parametrov je bodi-si popolnoma subjektivno (člo-veški prevajalci vsak prevod oce-nijo) bodisi spremljamo kakšna

opravila s prevodom (potreben čas, da prevajalec prebere stroj-ni prevod; s posebnimi nalogami ugotavljamo razumevanje prevo-da itd.).

Kvantitativno merjenje kako-vosti prevodov se izvaja s stati-stičnimi metrikami za samodejno evalvacijo, med katerimi so naj-koristnejše BLEU, GTM, METE-OR in TERp. Prvi kakovost oceni-ta na podlagi ujemanja med stroj-nim in referenčnim prevodom, zadnji pa uporabljata še napre-dnejše metode (baze sinonimov, parafraz, korenov itd.).

Doslej največji preizkus kako-vosti prevajalnikov za slovenščino so leta 2011 izvedli na Filozofski

fakulteti v Ljubljani (Vrščaj, Aljo-ša: Evalvacija strojnih prevajalni-kov). Tedaj je bil Google najbolj-ši, tik za njim Bing/Microsoft, zadnji pa je bil Amebis Presis. Ali se je v petih letih kaj spremeni-lo? Ponovitev statistične raziska-ve bi presegala obseg tega član-ka, a smo si kljub temu ogledali

prevode nekaj značilnih besedil-nih zvrsti, kar za prvo informaci-jo zadostuje.

Za ogrevanje

1. člen deklaracije o človeko-vih pravicah. To je kot domača naloga za pridne – prevajalnik, ki je poindeksiral splet, je moral

Če potrebujete človekaTrenutno so najboljši prevajalci še vedno ljudje. Za res kakovostne pre-vode velja, da jih še vedno prevaja materni govorec tarčnega jezika, ki seveda tekoče govori izvorni jezik. Internet nam je materne govorce vseh mogočih jezikov pripeljal v dnevno sobo. Za krajše prevode se lah-ko obrnete www.duolingo.com/translations ali www.reddit.com/r/tran-slator, kjer vam altruistična skupnost pomaga pri prevodu. Preseneče-ni bi bili, kako daleč pridete z lepo besedo (v dobesednem in prenese-nem pomenu).

SLO-ANG 1. člen deklaracije o človekovih pravicah

Izvirnik (uradni slovenski prevod)

Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

Google All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another as brothers.

Microsoft All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.

Amebis All people give birth free and they enjoy equal dignity and equal rights. They are awarded intellect and conscience and they would have to straighten other with other as brothers.

Yandex All people are born free and equal in dignity and rights. Endowed with reason and conscience and should act with one another as brothers.

uradno angleško besedilo All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.

ANG-SLO Navodila za uporabo iPhona 7

Izvirnik (Apple) Use the Sleep/Wake button to turn on or wake iPhone, lock it, or turn it off. Locking iPhone puts the display to sleep, saves the battery, and prevents anything from happening if you touch the screen.

GoogleUporabite gumb Sleep / Wake vklopiti ali zbudi iPhone, da se zaskoči, ali pa ga izklopite. Zaklepanje iPhone postavlja zaslon za spanje, prihrani baterijo, in preprečuje, da bi kaj zgodilo, če se dotaknete zaslona.

Microsoft Uporabite Sleep/Wake gumb za vklop ali zbudi iPhone, zaskoči, ali pa ga izklopite. Zaklepanje iPhone postavlja prikaz spat, Shrani baterije, in kaj preprečuje dogaja če se dotaknete zaslona.

AmebisRaba Spanje/Brazda gumb, da nastavite na brazdo or iPhone, zaklenite onemu ali zasuku ono proč. Zaklepanje iPhone uspava prikaz, reši baterijo in odvrne anything od dogodka, če se dotakneš zaslona.

YandexUporabite tipko Sleep/Wake gumb, da vklopite ali wake iPhone, zaklepanje to, ali ga izklopite. Zaklepanje iPhone postavlja zaslonu za spanje, varčuje z baterijo, in preprečuje, da bi se karkoli zgodilo, če se dotaknete zaslona.

ANG-SLO Novica

Izvirnik (Reuters)Currently, Clinton leads Trump in both high and low turnout scenarios, according to the latest poll. Her advantage holds at 5 points if 55 percent of eligible voters participate, and it rises to 6 points if 70 percent of Americans cast a ballot.

GoogleTrenutno Clinton vodi Trump tako visokih in nizkih scenarijev udeležba, po zadnji anketi. Njena prednost ima na 5 točk, če sodeluje 55 odstotkov volilnih upravičencev, in se dvigne do 6 točk, če 70 odstotkov Američanov odda glasovnice.

MicrosoftTrenutno, Clinton vodi adut v obeh visoka in nizka volilna udeležba scenarijev, glede na najnovejše ankete. Njena prednost ima na 5 točk, če sodelujejo 55 odstotkov volilnih upravičencev, in se dvigne za 6 točk, če 70 odstotkov Američanov oddanih glasovanje.

AmebisTrenutno, Clinton pelje Trump v tako vrhunec and nizek volilna udeležba scenariji, glede na najpoznejši glasovanje. Njena prednost traja pri 5 točkah, če se udeleži 55 odstotkov primernih glasovalcev in dvigne se na 6 točk, če ulije 70 odstotkov Američanov glasovnico.

YandexTrenutno Clinton vodi Adut v obeh vrhunec in nizka volilna udeležba scenarijev, glede na najpoznejši glas. Njegova prednost traja 5 točk, če se udeležiš 55% upravičenih glasovalcev in postavljeno na 6 točk, če prelije 70 odstotkov Američanov glasovnico.

56 december 2016

MALI TEST STROJNO PREVAJANJEM

naleteti na različici v obeh jezikih, gre le za vprašanje prepoznave.

Domačo nalogo je pravilno opravil le Microsoft Translator, blizu pa je bil tudi Google. Yan-dex si je pomagal malo po svoje, medtem ko se je Amebis odrezal res slabo.

Iz angleščine v slovenščino

Navodila za uporabo iPhona 7. Rutinski problem, za katerega se uporabljajo strojni prevodi, so navodila za uporabo. Zato smo vzeli angleška navodila za upo-rabo iPhona 7 in jih prevedli.

Rezultati so pravzaprav razoča-rali, ker gre za preprosto tehnično besedilce z enopomenskimi iz-razi. Iz vseh prevodov je mogo-če izluščiti, kaj nam želi besedilo povedati, a prav nobeden ni pri-meren za uporabo brez prede-lave. Amebisu se vidi, da preva-ja s pravili in da ima manjši kor-pus, preostali so primerljivi. Še

najuporabnejši izdelek ustva-ri Yandex, sledi Google, Micro-softov pa je precej okorno pre-veden.

Novica. Vzemimo kakšno pu-blicistično besedilo, ki glede na korpusni vir ne bi smelo predsta-vljati večjih težav. Letos se je naj-več govorilo o ameriških predse-dniških volitvah, zato smo vzeli kratek sestavek iz Reutersa.

Da nihče ne ve, da je Clinton v tem kontekstu ženskega spo-la, jim oprostimo. Microsoft je naredil hudo pomensko napako, ker je edini rises to 6 point preve-del dvigne za 6 točk namesto na 6 točk, kar pomensko popolnoma spremeni stavek. Najbolj smiseln prevod je ustvaril Google, Micro-soft lepega, a napačnega, Yan-dex in Amebis pa okornega, a še vedno dovolj razumljivega. Pri obeh se vidi, da prevajata s pra-vili oziroma majhnim korpusom,

saj je cast postalo ulivanje ali prelivanje, kar je eden izmed po-menov besede. Toda cast a bal-lot je stalna besedna zveza, ki jo statistični prevajalnik z obširno baze zlahka prevede.

Iz slovenščine v angleščino

Kaj pa v nasprotno smer? Doslej je veljalo, da so prevo-di iz slovenščine v angleščino

potrebni manj popravkov kot na-sprotno, ker v angleščini ni veli-ko pregibanja besed.

Novica. Vzeli smo kratko vest z naše nacionalne televizije. Naj-bolje se odreže Microsoft, ki ra-zume besedo Clintonova in tudi pomen precej zapletenega stav-ka. Google in Yandex opravita delo podobno, le da Yandex ne

z starih številk Monitorja smo izbrskali primere, s katerimi smo (ne)uspešnost strojnega prevajanja ponazarjali v letih 2008 in 2013. Prevod istih besedil danes pokaže, da se je Google v teh

letih naučil precej. To ni presenetljivo, saj je v tem času prebral in pre-vedel zelo veliko besedil.

Pri prevodu naslova slovenske komedije se je Google naučil pomemb-nosti velikih začetnic. Medtem ko je Matiček osebno ime, matiček naj-večkrat nastopa v zvezi »krščen matiček«. »Shit«, skratka.

Prevod daljšega strokovnega besedila iz slovenščine v angleščino Goo-gle danes opravi bistveno bolje kot pred osmimi leti. Naučili se je novih besed, tudi skladnja je lepša.

Od leta 2013 so razlike manjše, saj je tedaj Google prevajal že precej bolje. Rdeča kapica je še vedno zelo podobna kot pred tremi leti. Še ve-dno se Googlu pozna, da se uči v glavnem iz pravnih tekstov, saj je v Bruslju tender v glavnem razpis ali ponudba, redko pa kaj nežnega.

RAZVOJ

Napredek v zadnjih letih

I

izvirnik Google 2008 Google 2016

ta veseli dan ali Matiček se ženi

Happy day, the wife or shit

Happy Day or Matiček wife

Ta veseli dan ali matiček se ženi / This happy day but shit

is getting married

izvirnik Google 2008 Google 2016

Slovenija je leto 1945 dočakala porušena, predvsem pa se je nadaljevala predvojna ideološka razdvojenost prebivalstva, ki se je odrazila tudi v medvojni kolaboraciji dela prebivalstva. Konec maja 1945 so Britanske vojaške oblasti Jugoslovanski armadi izročile nekaj desettisoč domobrancev, četnikov, ustašev, pa tudi civilistov, ki so se ob osvoboditvi Jugoslavije umaknili na Avstrijsko Koroško.

Slovenia is the year 1945 dočakala demolished, in particular, has continued pre-ideological division of the population, which is reflected in the interwar collaboration of the population. At the end of May 1945, the British military authorities extradite Yugoslav Army a few tens of thousands of domorancev, četnikov, ustašev, as well as civilians who are taking the liberation of Yugoslavia withdrew the Austrian Carinthia.

Slovenia's 1945 awaited demolished, particularly resumed pre-war ideological divisions of the population, which was also reflected in the wartime collaboration of the population. At the end of May 1945, the British military authorities Yugoslav Army hand over a few tens of thousands of home guard, Chetniks, Ustasha, but also civilians who were at the liberation of Yugoslavia retreated to Carinthia.

izvirnik Google 2013 Google 2016

The wolf thought to himself: What a tender young creature! What a nice plump mouthful – she will be better to eat than the old woman.

Volk misli: Kaj razpis mladi bitje! Kar lepo zalogaj debelušen – ona bo bolje jesti kot starka.

Volk mislil: Kaj je ponudba mlado bitje! Kako lepo debelušen zalogaja - ona bo bolje jesti kot starka.

SLO-ANG Novica

Izvirnik (RTV Slovenija)Najnovejše ankete kažejo, da Clintonova ostaja v prepričljivi prednosti tako nacionalno kot tudi v vrsti ključnih zveznih držav, ki običajno odločijo predsednika ZDA.

Google

Latest polls show that Clinton remains compelling advantages of both national as well as in a number of key states, which usually choose the President of the United States.

Microsoft

The latest polls show that Clinton remains in convincing advantages both nationally as well as in a series of key tudi States that usually decide the President of the United States.

Amebis

The newest surveys are indicating , that Clinton is staying corner also in kind of key federal states, that rule the president of United States usually, in convincing advantage so nationally.

Yandex

The latest surveys show that Clintonova remains in compelling benefits to both the national as well as in a series of key states that usually decide the president of the USA.

SLO-ANG-SLO Leposlovje

Izvirnik (Danes grofje celjski in nikdar več, Anna Wambrechtsamer)

Ko je mahnil divji lovec s težko sekiro po vežnih vratih, se je zemlja stresla in se na široko razklala.

Google When the booming poacher with a heavy ax Federal gate, the earth trembled and is widely split.

Povratni prevod Google

Ko razcvetu divji lovec s težko sekiro Zvezne vrata, zemlja tresla in je zelo razdeljena.

Microsoft When she hit a wild Hunter with heavy axe after vežnih the door, the earth trembled and the wide split in two.

Povratni prevod Microsoft

Ko je zadel divji lovec s težka sekiro po vežnih vrat, zemlja tresla in na ravni, ki se razdeli na dva.

Amebis When hit the poacher with heavy axe for vežnih door, a land was shaken and on wide split up.

Povratni prevod Amebis

When je udaril divjega lovca s težko sekiro za vežnih vrata, kopno je bilo pretreseno in on široko presekano.

Yandex When mahnil a wild hunter with a hard axe after vežnih the door, the earth shook and the wide razklala.

Povratni prevod Yandex

Ko mahnil divji lovec s težko sekiro po vežnih vrat, zemlja se je stresla in široko razklala.

december 2016 57

STROJNO PREVAJANJE MALI TEST M

ve, kaj je to Clintonova. Amebi-sov prevod je precej slabši in sko-raj nerazumljiv.

Leposlovje. Na koncu smo si privoščili še leposlovni odlo-mek, ki pa kljub vsemu ni vse-boval besednih iger, večpo-menk in drugih pasti. Z vsakim prevajalnikom smo naredili po-vratni prevod (najprej v angle-ščino in potem ta prevod spet v

slovenščino), s čimer smo pre-verili, koliko informacij se zgu-bi v prevodu.

Rezultati so zelo poučni. So-deč po povratnem prevodu, je Yandex najboljši, a to ne drži. An-gleški prevod razkrije, da besed mahnil, vežnih in razklala sploh ni znal prevesti, zato so seveda v povratnem prevodu lepo poča-kale na svojih mestih. Amebis in Microsoft nista razumela besede

vežnih, njuna povratna prevoda pa sta podobno smešna. Google je edini prevedel vse besede, a je njegov povratni prevod precej napačen. Leposlovje torej stroj-nim prevajalnikom res še ne leži.

Koliko še do cilja?

Cilj ni več daleč. Strojno pre-vajanje je na zavidljivi stopnji in nam že danes omogoča, da iz-luščimo informacije iz člankov

v tujih jezikih. Tudi prevajanje v drugo smer deluje dobro. Da bi lahko strojne prevode uporabi-li brez človeškega prevajalca, pa manjka le še pika na i. Missing only the icing on the cake, kot pra-vilno ugotovijo Google, Micro-soft in Yandex. Amebisu manjka nekoliko več, in sicer lacks only full stop on i. In morda bomo Babilonski stolp dokončali celo pred Sagrado Famílio.

Že polliterarno delo (Mark Twain, The Awful German Language) Googlov prevajalnik dodobra zmede.

Microsoft isti prevod začini še s kakšno hrvaško besedo, sicer pa ni nič boljši od konkurence.

Yandex ne razume besede perplexity, ima pa iste probleme kot drugi prevajalniki. Preneseni pomeni 'pronoun business', 'unaccustomed tongue' in globoka podredja so za strojne prevajalnike še vedno trd oreh.

Amebis Presis sestavi prevod, iz katerega ni mogoče razbrati niti rdeče niti. Z zeleno obarva besede, ki jih je razumel, a to se prevajalniku samo zdi.

58 december 2016

NOVE TEHNOLOGIJE MICROSOFT HOLOLENSP

el računalniške industri-je meni, da je še bolj kot navidezna resničnost

zanimiva povečana resničnost, kjer računalniško generirano prostorsko sliko, holograme, pri-kazujemo na ozadju z dejanskim okoljem. V ospredju te zamisli je Microsoft s platformo Hololens. Prvi uporabniki in preizkuševal-ci so navdušeni!

Microsoft je javnost s platfor-mo Hololens prvič presenetil ja-nuarja 2015, še pred izidom ope-racijskega sistema Windows 10. Pred tem se o projektu Baraboo, kot so ga interno imenovali, v javnosti skoraj ni šušljalo, kar je dandanes že skoraj redkost.

Microsoft je tedaj želel pred-stavitev nove različice operacij-skega sistema pospremiti s pre-cej drugačno napravo, kot smo

jih vajeni. Z nečim, kar bo osu-pnilo, a obenem ponudilo upo-rabno vrednost tako za potrošni-ke kot za poslovne uporabnike.

Nastal je prototip, ki omogo-ča, da v realnem svetu vidimo grafične modele in druge infor-macije, ne da bi nas to oviralo pri pogledu na realni svet. Micro-soft je torej skušal nadomestiti

računalniške monitorje in tele-vizorje, ob katere smo prikova-ni od nastankov osebnega raču-nalništva. Gre za korenito spre-membo, ki je tvegana, a če bo pravilno izvedena, lahko doživi velikanski uspeh.

Zanimivo, da Microsoftovo vi-zijo deli tudi eden največjih tek-mecev – družba Apple. Direktor

Microsoftova povečana resničnost v praksiNavidezna resničnost vzbuja čedalje večje za-nimanje, čeprav so dose-danji specializirani prika-zovalniki bodisi zelo dra-gi ali pa premalo zmo-gljivi zanjo. V prvi vrsti navdušencev so uporab-niki iger, toda namemb-nost je še precej širša, a morda v nekoliko dru-gačni izvedbi. Vladimir Djurdjič, Jure Forstnerič

D

Prikazovalnik Hololens je po mnenju nekaterih prototip računalništva prihodnosti.

Hololens zna delovno površino računalniškega prostora raztegniti čez celoten prostor.

december 2016 59

MICROSOFT HOLOLENS NOVE TEHNOLOGIJE P

podjetja, Tim Cook, je nedavno poudaril, da ima povečana re-sničnost (AR) precej večje mo-žnosti kot navidezna resničnost (VR). Ključ za uspeh naj bi bil stik z ljudmi, ne le z navideznim, mrtvim svetom.

Apple sicer doslej ni namignil, kaj šele napovedal kakršnega-koli izdelka s področja poveča-ne resničnosti, a ima na tem po-dročju registriranih nekaj paten-tov. Toda naklonjenost direktorja kaže na to, da bo v prihodnje ne-kaj novega tudi tu. Najbrž v po-vezavi z eno od naslednjih gene-racij telefonov iPhone.

Applu pritrjuje tudi analitska družba IDC, ki napoveduje, da bo trg izdelkov in storitev za po-večano resničnost v naslednjih letih doživel skokovito rast. Z da-našnjih prihodkov v višini oko-li 5,2 milijarde dolarjev naj bi do leta 2020 skočil do neverjetnih 162 milijard dolarjev. Take sto-pnje rasti v računalniški industri-ji že lep čas ni bilo.

Za Microsoft je Hololens ta hip kljub vsemu še vedno eks-periment. Čeprav so ga pred-stavili javnosti, nikoli niso jasno povedali, kdaj bo nared in kdaj ga bodo potrošniki lahko kupi-li. Trenutno je na voljo v omeje-nih količinah za razvijalce pro-gramske opreme, prvi pa so jih dobili v roke marca. Sprva samo v ZDA, ker je bilo povpraševanje tolikšno, da jih dobavitelji niso mogli zagotoviti v zadostnih ko-ličinah.

Microsoft je ravno med pisa-njem tega prispevka oznanil, da bodo HoloLens začeli prodaja-ti tudi v Evropi, sprva le na trgih Francije, Nemčije, Irske in Veli-ke Britanije. Pričakujemo pa lah-ko, da bodo ponudbo kmalu raz-širili tudi drugam. Razlog za po-stopno uvajanje je preprosto dej-stvo, da ne morejo dovolj hitro zadovoljiti povpraševanja za tre-nutno zgolj razvojni komplet, ki stane okoli 3300 evrov.

Zgradba platforme Hololens

Povečana resničnost ima svo-je posebnosti, zato najbrž ni pre-senečenje, če je Hololens dru-gačna naprava od izdelkov,

namenjenih navidezni resnič-nosti. Za začetek prednjo stran pred očmi zaznamuje velika pro-sojna in rahlo zatemnjena pla-stična zaščita. Pod njo so očala, v resnici par prosojnih zaslonov, ki lahko prikazujejo grafično sliko, obenem pa spuščajo svetlobo iz okolice v točkah, kjer grafike ni. Vsak od zaslonov ima ločljivost približno 2,3 milijona pik.

Druga posebnost sistema Ho-lolens je to, da je vsa potrebna računalniška logika vgrajena v sam predvajalnik. Mesto za raču-nalnik, ki uporablja prilagojeno okolje Windows, je nad očali, to-rej v višini čela. Vgrajeni računal-nik je velika prednost pred naj-bolj znamenitimi prikazovalniki, kot sta Oculus Rift in HTC Vive, ki morata biti stalno prek ka-blov povezana z zelo zmogljivim

računalnikom. Hololens lahko brez težav uporabljamo, ko se gibljemo v prostoru, ne da bi se bali, da se bomo kam zaleteli.

Do nedavna je bilo o stroj-ni opremi znanega bore malo. Ko so prišle v javnost nekatere podrobnosti, je bilo preseneče-nje precejšnje. Hololens v trenu-tni izvedbi namreč uporablja na-mensko razviti koprocesor z de-lovnim imenom Tensilica, ki so ga za Microsoft izdelali v druž-bi TSMC. Imenujejo ga kar HPU (Holographic Processing Unit) in ima kar 24 jeder! Microsoft navaja, da zna izvesti okoli bili-jon ukazov na sekundo, to je pri-merljivo z zmogljivostjo done-davnih superračunalnikov. Vsaj tako pravijo.

Procesor ima 65 milijonov tranzistorjev, 8 MB ultra hitrega

pomnilnika SRAM in 1 GB po-mnilnik DDR3. Vse skupaj zdru-ženo na površini komaj 12 × 12 mm. Zanimivo, da je procesor narejen po razmeroma starem 28-nm proizvodnem postopku, kar pomeni, da je prostora za miniaturizacijo ali pohitritev še precej.

Koprocesor Tensiilca po trdi-tvah Microsofta kar za okoli 200-krat pohitri določene operacije, ki bi jih sicer s programsko opre-mo izvedli na običajnem proce-sorju. Tensilica tudi obdeluje po-datke tipal in vgrajenih kamer ter s tem razbremenjuje glavni procesor za programe – ta je pre-cej bolj znan Intelov izdelek iz družine Cherry Trail.

Pogled na anatomijo človeškega telesa, v treh dimenzijah, ko ta stoji v prostoru pred tabo, je res osupljiv.

Povečana resničnost bo spremenila namembnost prostorov, v katerih bivamo.

60 december 2016

NOVE TEHNOLOGIJE MICROSOFT HOLOLENSP

Kot rečeno, ima Hololens cel kup tipal: merilnik pospeškov, ži-roskop, magnetometer, štiri tipa-la za zaznavanje okolja (po dve na vsaki strani), globinsko kame-ro s kotom 120 × 120 stopinj, fo-tografsko tipalo z ločljivostjo 2,4 milijona pik, 4 mikrofone in tipa-lo za merjenje ambientalne sve-tlobe. Zdaj je jasno, zakaj potre-buje tudi zmogljivo enoto HPU. Z okolico in svetom Hololens ko-municira prek vmesnikov Wi-Fi in Bluetooth.

Za tako zahtevno napravo je skoraj nenavadno, kako malo kr-milnih tipk in priključkov ima. V bistvu sta tu dva para tipk za

nastavitev svetlosti slike in gla-snosti zvoka, na levi strani pa je še tipka za vklop in vrstico s pe-timi diodami, ki ponazarjajo sta-nje naprave in zalogo energije. Nekje na spodnjem robu najde-mo tudi vmesnik USB za obča-sno povezavo z računalnikom.

Glede na količino elektroni-ke, vgrajene v predvajalnik, je ja-sno, da prostora za akumulatorje ni pretirano veliko. To se pozna tudi pri trajanju delovanja. Holo-lensa nismo imeli v rokah toliko časa, da bi lahko delali posebne meritve, toda po navajanju šte-vilnih virov lahko ocenimo, da bo eno polnjenje zadostovalo za okoli 2,5 ure delovanja pri polni obremenitvi, v najbolj optimistič-nem primeru pa okoli dvakrat toliko. Toda ne smemo pozabiti, da to še ni dokončna podoba na-prave, ne po specifikaciji, kaj šele

po izvedbi. Microsoft ima še pre-cej manevrskega prostora za iz-boljšave.

V razpravah o Hololensih je nedvomno v ospredju tehnologi-ja prikaza hologramov na resnič-nem ozadju. Toda za uspeh plat-forme je pomembna še druga tehnologija, o tej pa se razmero-ma malo govori. To je prostorski zvok. Hololens ima na straneh v bližini ušes vgrajene miniaturne zvočnike, lahko bi rekli celo slu-šalke, saj zvok usmerjeno posre-dujejo le uporabniku sistema. Če pa želimo bolj osebno izkušnjo, lahko na predvajalnik priključi-mo tudi par navadnih slušalk.

Microsoft je za Hololens raz-vil povsem novo tehnologijo po-nazoritve zvoka v prostoru, ki izvira iz nahajališča grafičnih hologramov. Če je v prostoru nek predmet, denimo za našim

hrbtom, bomo izvor zvoka tudi slišali od tam, podobno kot v re-sničnosti. V Microsoftu poudar-jajo, da bi bili izdelki brez te teh-nologije le delno zanimivi, saj ljudje prostor zaznavamo z vse-mi čutili.

Prvi preizkus

Uredništvu Monitorja se je po-nudila priložnost za zgodnji pre-izkus predvajalnika, ki je v Slo-veniji bolj redke sorte. Najbolj neučakani so ga lahko kupili le napol uradno, prek naslova v ZDA, in ga »pretihotapili« v naše kraje. K sreči nam je podjetje 3FS iz Kranja omogočilo, da smo za-devo preizkusili tudi v praksi.

Hololens si pritrdimo na glavo kot kolesarsko čelado. Prikazo-valnik je iz dveh krožnih pasov. Zunanji iz trde plastike vsebu-je elektroniko, na notranji strani pa so mehki pasovi, ki omogoča-jo, da celota stoji na glavi trdno, tudi če bi uporabnik, denimo, na hitro pogledal navzdol, ne zave-dajoč se, da je večina elektroni-ke spredaj. Vrtljivi gumb omogo-či, da lahko nosilce prilagodimo vsaki glavi.

Potrdimo lahko še nekaj – Ho-lolens lahko brez večjih težav uporabljamo tudi tisti, ki mora-mo nositi navadna očala, da vi-dimo še kaj realnega poleg po-večane resničnosti. Hololens ima namreč tudi vrtljiv gumb, s kate-rim lahko vsakdo nastavi fokus na računalniško generirano gra-fiko, ki najbolj ustreza njegovi di-optriji.

Ob prvem stiku se skoraj vsak-do nekoliko lovi, preden najde optimalno nastavitev in dojame, kam gledati, da vidimo optimal-no sliko. Zorni kot je omejen, ek-vivalent 15- do 17-palčnega mo-nitorja, postavljenega pred oči. Če pogledamo onkraj tega ob-močja, bo hologram izginil ali pa bo le delno viden.

Grafika, ki jo Hololens postavi pred uporabnika, je presenetlji-vo dobra, večinoma boljša, z ve-čjo ločljivostjo in manjšo granu-lacijo pik kot pri nekaterih kon-kurentih nižjega cenovnega ra-zreda in tehniko navidezne re-sničnosti.

Povečana resničnost prinaša možnosti za povsem drugačno generacijo iger – na sliki je pogled na dnevno sobo, spremenjeno v svet igre Minecraft.

SketchUp Viewer je prvi komercialni program za Hololens, omogoča pa prikaz računalniških modelov v prostoru.

december 2016 61

MICROSOFT HOLOLENS NOVE TEHNOLOGIJE P

Prikazani predmeti so zelo re-alistično postavljeni v okolje in niso prosojni. To pomeni, da gle-damo žive barve in polne povr-šine. Nobenega dvoma ni, kaj je računalniška grafika in kaj re-sničnost, a to je ta hip v razvoju navidezne resničnosti morda še celo bolje.

Prikazane predmete pravilo-ma nekam postavimo in »zasi-dramo« v prostoru, nato pa se lahko okoli njih premikamo, kot če bi bili zares v prostoru pred nami. Če si želimo ogledati po-drobnosti, se preprosto približa-mo, tipala in programska opre-ma pa naredijo svoje, da je to zvezno in naravno. Ne moremo pa pričakovati preveč, približa-mo se lahko na nekaj deset cen-timetrov, nato pa grafični model izgine, saj smo »padli« vanj.

Programe v platformi Holo-lens upravljamo različno. Najpo-membnejši je z uporabo kretenj. Hololens ima namreč v višini nosa, torej med očmi, vgrajeno kamero, svojo vlogo pa ima tudi žiroskop. Tako s preprostim pre-mikanjem glave lahko izbiramo med menuji, potrdimo pa jih s stiskom palca in kazala pred ka-mero (kot mišji klik). Kretenj je pravzaprav cel kup in nadome-ščajo potrebo po fizičnih krmil-nikih. Najenostavnejše so tiste za zdrs po zraku, s katerimi premi-kamo vsebine in menuje. Za ne-katere kretnje pa je treba vaje, predvsem da ujamemo pravi »ti-ming«, s katerim razpoznavalnik to še šteje za kretnjo.

Določene zadeve, predvsem ti-ste, ki niso povezane neposredno s predmetom opazovanja, lah-ko krmilimo tudi z glasom. Ho-lolens namreč pozna pomočni-co Cortana in ta nam je na voljo tako za razlage kot tudi za pre-proste akcije. Verjamemo, da je tu še svetla prihodnost glede mo-žnosti razvoja te interakcije, a za-enkrat smo šele na začetkih.

Seveda pa vsega ne more-mo upravljati zgolj s premika-njem in s prsti, zato so se v Micro-softu spretno spomnili in združi-li s platformo tudi znano krmilno palico igralnih konzol Xbox. Z njo lahko predvsem manipuliramo predmete v navideznem svetu.

Ena izmed koristnih lastno-sti paketa Hololens je zmožnost, da sliko, ki jo vidi uporabnik pri-kazovalnika, vidijo tudi drugi, celo na oddaljenih krajih. Kot re-čeno, ima Hololens na sredi nad nosom vgrajeno video kamero, ki snema točno to, kar uporab-nik trenutno gleda. Na posnetke nato programska oprema umesti holograme in že imamo pogled skozi tuje oči. No, resnici na lju-bo brez prostorske razsežnosti, a že to je dovolj za deljenje izku-šenj in pogledov.

Omeniti velja še to, da upora-ba zaščitne ploskve pred prosoj-nimi zasloni predvajalnika ni na-ključna. Hololens deluje bolje, kadar v prostoru ni veliko sve-tlobe, in pri tem okolico zaradi zatemnjene zaščite nekoliko po-temni. Pač zato, da dosežejo ve-čji kontrast. To je tudi ena naj-resnejših omejitev samega pred-vajalnika. Naprava kar kliče po tem, da bi jo odnesli ven in upo-rabljali v zunanjem okolju, a bomo pri močni dnevni svetlobi komaj kaj videli od predmetov v povečani resničnosti. Za zdaj še ni jasno, kdaj in kako jim bo to uspelo izboljšati.

Umestitev v strategijo

O tem, kako pomembna je za Microsoft platforma za poveča-no resničnost, priča podatek, da skuša ameriški velikan tehnolo-gijo podpreti v vseh svojih glav-nih izdelkih. Začnemo lahko že pri samem operacijskem sistemu Windows 10, ki bo naslednje leto dobil dodatek z imenom Win-dows Holographic, pač za rabo na predvajalnikih za povečano resničnost.

Nekaj podrobnosti o sistemu je že znanih, zaenkrat pa gre predvsem za sistemsko podpo-ro tehnikam, kot so koordina-tni sistem v prostoru, krmiljenje s premikanjem oči, krmiljenje s kretnjami, upravljanje z glasom, uporaba prostorskega zvoka in mapiranje navideznih predme-tov v realnem okolju.

Microsoft je razvijalcem že dal na voljo nekatera razvojna orod-ja, s katerimi lahko začenjajo pri-pravljati programe s temi tehni-kami upravljanja in prikaza. Za razvoj potrebujemo Visual Stu-dio 2015 Update 3, večina pro-gramiranja pa temelji na gra-fičnem jedru Unity, sicer zna-nem za rabo v igrah. Na voljo je tudi posnemovalnik za Hololen-se, tako da za začetek ni povsem nujno kupiti tudi same naprave. Kasneje najbrž brez te razvoj ne bo učinkovit in dober.

Windows Holographic pa je šele začetek Microsoftove pod-pore navidezni resničnosti. Ne-davno so objavili dodatek za priljubljeni komunikacijski pro-gram Skype, ki ga lahko upora-bimo tudi v navideznem oko-lju. Kot pri vsakem programu za Hololens lahko okno z vi-deo sliko sogovornika v progra-mu Skype pripnemo na katero-koli mesto v prostoru. Toda pra-va moč holografije je v tem, da bodo lahko sogovorniki prika-zovali in gledali predmete v pro-storu tudi na daljavo. Microsoft poleg tega že pripravlja dodatno zunanjo opremo, ki bo uporab-nikom omogočala »risati in pi-sati« opombe ter skice v prosto-ru, kar daje slutiti zanimive mo-žnosti rabe.

Ne dvomimo, da bodo Skypu sledili tudi drugi programi. Sem sodijo video predvajalniki, mor-da tudi s podporo prostorskim video posnetkom, najbrž pa tudi predstavitveni programi, kot sta PowerPoint in Sway.

Povečana resničnost je seve-da tudi priložnost za nastanek novih programskih paketov, ne zgolj za prikaz starih v okolju na-videzne ali povečane resničnosti. Microsoft je tako razkril nekaj podrobnosti o prihajajočem pro-gramu ActionGram, narejenem prav za Hololens. ActionGram je nekakšno animacijsko orodje, kjer lahko holograme snemamo, povečujemo, obračamo in premi-kamo po prostoru in s tem nare-dimo pravcate male filme v navi-dezni resničnosti.

Da bi v Microsoftu podkrepi-li drugačnost orodja in samega prikazovalnika povečane resnič-nosti, so angažirali ameriškega igralca Georga Takeia, ki je kot poročnik Sulu igral v kultni seri-ji Zvezdne steze (Star Trek). Po snemanju promocijskega gradi-va je starosta filmov znanstve-ne fantastike zadovoljno izjavil, da je lepo videti, da se koncepti iz serije Zvezdne steze uresniču-jejo še v času njegovega življenja.

O tem, koliko energije name-nja Microsoft platformi Holo-lens, precej pove tudi podatek, da je letos objavil že tri večje nadgradnje razvojnega okolja, vsakič pa poleg popravkov dodal tudi kopico novih možnosti. Ne smemo pozabiti, da je to napra-va, ki se šele razvija in je uradno namenjena samo razvijalcem, zato se zdi število izboljšav še to-liko bolj neverjetno.

Actiongram je izvirna aplikacija za Hololens, v kateri lahko izdelujemo pravcate filme z dodatkom povečane resničnosti.

62 december 2016

NOVE TEHNOLOGIJE MICROSOFT HOLOLENSP

Podpora partnerjevKot vselej je uspeh neke plat-

forme zelo odvisen od progra-mov in vsebin, ki jih neodvisni razvijalci pripravijo zanjo. Zdi se, da je v primeru Hololensov zani-manje izjemno veliko, v javnost pa prihajajo že rezultati prvega vala razvoja.

Zanimivo, da je med prvimi partnerji veliko izdelovalcev, ki Hololens vidijo zlasti v profesio-nalnem, poslovnem okolju. Sem sodijo tako drugi razvijalci pro-gramske opreme, pa tudi izde-lovalci z neračunalniških podro-čij, ki Hololens vidijo kot razši-ritev svoje dejavnosti, zlasti na področju trženja in skrbi za svo-je kupce.

Podjetje Trimble, sicer eno vo-dilnih na področju geolokacij-skih storitev, sistemov GPS, la-serskega merjenja in navigacij-skih sistemov, je napovedalo že prvi komercialni izdelek – Sket-chUp Viwer. Gre za specializiran prikazovalnik za 3D konstruk-cije, narejene s priljubljenim 3D orodjem SketchUp. Spomnimo se, Trimble ga je pred leti kupil od družbe Google.

SketchUp Viwer bo imel dva načina delovanja. S prvim bodo uporabniki zgradbo ali kak drug predmet, modeliran v SketchU-pu, opazovali od zunaj, recimo na delovni mizi. Z drugim nači-nom uporabe pa se bodo upo-rabniki, opremljeni z očali Ho-lolens, lahko sprehajali po no-tranjosti modela, tipično zgrad-be. To se dolgoletne želje vseh, ki se ukvarjajo s 3D projektiranjem.

Ker gre za pregledovalnik, cena izdelka še zdaleč ni majh-na. Trimble bo program prodajal

za 1500 dolarjev. Če k temu do-damo še 3000 dolarjev za sama očala Hololens, zadeva najbrž ni za vsakogar. Toda zanimanje je menda zelo veliko, v številnih ve-jah projektiranja in proizvodnje.

Strokovnjaki s področja celo ugibajo, koliko bo SketchUp Viwer pripomogel k uspehu ce-lotne platforme Hololens. Pa Trimble pri tem sploh ne bo edi-ni ponudnik. Znano je že, da bo za Hololens svoj program Fusion 360 pripravil tudi Autodesk. Pro-jektiranje bo kmalu čisto drugač-no, kot smo ga poznali.

Med podjetji, ki so prva ver-jela v Hololens, je švedska avto-mobilska družba Volvo. Hololens že več kot leto dni aktivno upo-rabljajo pri snovanju novih vozil (modelov XC90, S90 inV90). Z njimi testirajo predvsem uporab-niško izkušnjo, še preden načrt spremenijo v pločevino. Oblju-bljajo celo, da bodo s Hololensi opremili svoje razstavne salone, kjer bodo uporabniki lahko vi-deli točno tako vozilo, kot so ga konfigurirali.

Razvoj Hololensa pozorno spremlja tudi vojaška industri-ja. Na nedavnem sejmu v Ukra-jini je ekipa z imenom Limpid Armour predstavila vojaško če-lado Circular Review System, ki za osnovo uporablja kar Micro-softov prikazovalnik Hololens. Čelada je namenjena predvsem voznikom tankov in omogoča, da vidijo hkrati posnetek doga-janje zunaj vozila, dodatne raču-nalniško generirane informacije, obenem pa skozi očala tudi no-tranjost z vsemi kontrolnimi me-hanizmi in indikatorji, ki jih mo-rajo uporabljati.

PredhodnikPredvajalnik Microsoft Ho-

lolens je treba jemati kot prve-ga izmed mnogih. Kot temelj za različne, tudi drugačne izvedbe predvajalnikov, ki bodo po vsej verjetnosti tudi precej cenejše od Microsoftove trenutne razli-čice Hololensov. Pred nekaj me-seci je Microsoft napovedal par-tnerstva z družbami HP, Lenovo, Dell, Acer in Asus, ki bodo, kot kaže, vsi izdelovali svojo različi-co predvajalnika po vzoru Ho-lolensa, predvsem pa s podpo-ro za platformo Windows Holo-graphic. Nekateri pa bodo del ra-zvoja uporabili tudi v enostav-nejših izdelkih, kjer bodo pove-čano resničnost zamenjali z na-videzno.

Prve izdelke partnerjev lah-ko pričakujemo nekje po mar-cu 2017, ko bo Microsoft obja-vil naslednjo generacijo okolja Windows 10, imenovano Crea-tors Update. Cene naj bi bile kar občutno cenejše in se bodo zače-le že pri okoli 300 dolarjih. Acer bo, denimo, za ta denar podpi-ral čelado VR, ki bo imela vgra-jena dva zaslona ločljivosti 1440 × 1440 pik.

Res pa je, da bodo cenejše na-prave podpirale bolj navidezno resničnost (torej je uporaba ho-logramov pod vprašajem), pa še elektronika bo prepuščena raču-nalniku, na katerega bodo mo-rale biti stalno povezane. Prepri-čani pa smo, da bo vsaj kateri od partnerjev predstavil tudi model, ki bo samostojen, z vgrajenim ra-čunalnikom in podporo hologra-mom, tako kot pri Hololensu.

Microsoft medtem menda raz-vija naslednjo generacijo predva-jalnika Hololens, tokrat komerci-alno različico. Morda lahko pri-čakujemo celo več različic, med katerimi bodo vsaj določene ce-nejše in namenjene potrošnikom. Microsoft pa zaradi zanimanja med poslovneži najbrž ne bo za-nemaril izdelka višjega zmoglji-vostnega in cenovnega razreda.

Glede na celotno dosedanje vlaganje je jasno, da bo Micro-soft storil vse, da bi platforma dolgoročno uspela. Toda zaveda-ti se moramo, da je povečana re-sničnost tehnologija, ki je šele v fazi navdušenja. Če bo preživela neizbežno fazo streznitve, lahko postane morda res ena od oblik prihodnosti računalništva.

Naslednje leto bodo naprodaj prvi izdelki partnerjev z Windows 10 Holographic, kjer bo verjetno kar nekaj tehnologije iz projekta Hololens.

Volvo napoveduje, da bo Hololens uporabljal za predstavitev vozil kupcem v prodajnih salonih

Hololens zanima tudi vojaško industrijo.

64 december 2016

NOVE TEHNOLOGIJE ASISTENTIP

nanstvenofantastični fil-mi prikazujejo priho-dnost kot futuristično

okolje, v katerem se lahko z raču-nalniki pogovarjamo kot z ljudmi in jim ukazujemo v naravnem je-ziku. Da se bo to lahko zgodilo, potrebujemo vsaj zelo dober pri-bližek umetne inteligence. Applo-va pomočnica Siri se je temu zelo dobro približala, zato Google ni ostal dolžan in je predstavil svo-jega Assistanta. Z obema se lah-ko pogovarjamo, a sta po značaju precej različna sogovornika.

Siri smo spoznali leta 2011 v iPhonih od 4S naprej (iOS 5), danes pa jo imamo tudi v iPa-du, Apple Watch, Apple TV, ne-katerih avtomobilih in po novem tudi v namiznem Macu. V rokah smo imeli najnovejši iPhone 7, kjer Siri prikličemo z vzklikom Hey Siri ali z daljšim pritiskom na gumb Home. Ko ji nekajkrat

povemo, kako izgovarjamo nje-no ime, je ni prav noben pro-blem aktivirati. Še več, izkazalo se je, da imamo doma vsi dovolj podoben slovenski (na)glas, da se je Siri nekajkrat sprožila tudi nehote, ko smo med seboj raz-pravljali o članku in jo omenjali.

Googlov Assistant, ki je nad-gradnja funkcije Google Now, so prvikrat pokazali na konfe-renci maja letos. Zares integri-ran je šele v nove telefone Pixel (nasledniki Nexusov), a ga lahko dobimo tudi na starejše Androi-de. Prenesti moramo aplikacijo Google Allo, ki je namenjena hi-pnemu sporočanju med uporab-niki, eden izmed sogovornikov pa je omenjeni asistent. Dobimo ga lahko tudi v samostojnem hi-šnem zvočniku Google Home. Allo je še bistveno več kot zgolj Google Assistant, a ker je apli-kacija za zdaj napisana precej na

pol in ker nas zanima, ali je pa-metnejša Siri ali Google Assis-tant, se v Allo ne bomo pogovar-jali z drugimi prijatelji.

Bistveno razliko slišimo. Med-tem ko se s Siri pogovarjamo, pri čemer vso komunikacijo izpisuje tudi na zaslonu, Google Assistent v Allo na nekaterih telefonih (tudi na Moto G, kjer smo ga pre-izkušali) še ne zna odgovarjati. Govorjeno besedilo povsem nor-malno razume, a tedaj zgolj odpi-suje. Med vožnjo si torej z njim ne bomo mogli pomagati, razen če imamo nove telefon Pixel.

Poznati samega sebe

Apple in Google svoja pomoč-nika oglašujeta kot konverzacij-ska, kar pomeni, da imata spo-min. Odziv na naslednji ukaz je lahko odvisen tudi od prejšnjega. Tako lahko vprašamo, kdo je naj-bogatejši Zemljan, potem pa na vprašanje, koliko je star, oba ra-zumeta, da gre za istega človeka. In tako naprej do njegove žene, otrok, izobrazbe itd. Sposobnost konverzacije in navezovanja je se-veda nujna, če naj bo pomočnik uporaben, saj bi morali v naspro-tnem primeru precej pomišljati in vsak stavek oblikovati tako, da bi vseboval vse informacije.

Preproste ukaze, ki so pove-zani z upravljanjem telefona, razumeta oba. Nobenih težav ni bilo z naročanjem alarma, ki ga znata oba nastaviti. Ob uka-zu Delete all alarms Siri res po-briše vse alarme, ob ukazu De-lete an alarm pa vpraša, katere-ga naj pobriše. Google vsakokrat odpre aplikacijo za upravljanje alarmov. Open internet Siri takoj razume in vključi Safari, Google pa ne ve čisto dobro, kaj bi nare-dil, zato prikaže rezultate sple-tnega iskanja. Podobno Siri Bat-tery status dojame in pove, kako polna je baterija, Google pa ne-posrečeno išče po spletu. Po-dobno se je pokazalo tudi pri drugih ukazih, ki so povezani

Uglajena Siri ali priljuden Googlov asistentPred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorje-ni jezik. Koristno zmo-re odgovarjati na vpra-šanja in urejati številne opravke. Ker je konku-renčni Google Now nem, so letos predstavili Goo-gle Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovar-jal, pa ti povem, kdo si. Matej Huš

Z

Siri ne mara, če jo sprašujemo neumnosti. Siri ni najbolj navdušena nad vprašanjem,

kam iti.

december 2016 65

ASISTENTI NOVE TEHNOLOGIJE P

z obvladovanjem naprave. Siri lahko pošljemo v način brez po-vezave (ob čemer najprej pove, da je ne bomo mogli več zbudi-ti z glasom), Google pa tega ne zna. Open New York Times za Siri pomeni, da odpre Safari in nalo-ži stran časnika, medtem ko se Google odpravi do iskalnika in izpiše zadetke za to iskanje. Kaj pomeni Call my boss ali write a text message to my darling, ve-sta oba, seveda pa moramo prej povedati, kdo sta boss in darling. V teoriji lahko narekujemo tudi imena, a jih moramo izgovarjati po britansko, pa še tedaj so razni Črti, Janje, Nastje in podobno nedosegljivi, za kakšnega Toma, Ano ali Iris pa telefonu še uspe-mo dopovedati.

Pamet je boljša kot žamet

Karte pa se premešajo, ko po-stavimo kakšno resnejše vpra-šanje iz zunanjega sveta. Goo-gle ima namreč za seboj velikan-sko zbirko podatkov. To seveda ne pomeni, da jih Apple nima, a ima jih manj. Google je informacijsko podjetje, ki živi od tega, da zbira in obdeluje podatke, Apple pa živi od prodaje strojne opreme. Zato je razumljivo, da si Apple lahko privošči, da o svojih uporabnikih in svetu ve nekoliko manj.

Vprašajmo, kako daleč je Me-sec, pa bo Google odgovoril z na-tančno številko, Siri pa bo odvr-nila, da nekaj ve o tem, in prika-zala rezultate iskanja. Nekaj po-datkov seveda tudi Siri izstreli, a Google jih pozna več. Oba ve-sta, kdaj se konča poletni čas, le da Siri izpiše letošnji datum za ZDA, Google pa pokaže datum za več let in držav. Oba znata po-vedati, kakšno bo vreme. Toda vprašanje, kakšna je povprečna julijska temperatura v Ljubljani, Siri zmede, Google pa mrtvohla-dno izriše klimogram. Večinoma je odziv podoben kot na vpraša-nje, kateri je najvišji vrh Evrope. Google izpiše seznam najvišjih vrhov z Elbrusom na vrhu, Siri pa vrne rezultate iskanja, in to po Bingu! Seveda ji lahko kot is-kalnik nastavimo tudi Google, a privzet je Bing, ki, roko na srce, ne dohaja Googla.

Zgodi pa se tudi nasprotno. Poizvedba po bruto družbe-nem proizvodu Slovenije izva-bi od Siri lepe grafe s podatki o BDP, nezaposlenosti in inflaciji,

Google pa odgovori to, kar smo ga vprašali – številko. Tu se skri-va bistvena razlika. Siri razume manj vprašanj od Googla, toda to, kar razume, predstavi pregle-dneje, z več grafi in diagrami in spremnimi informaciji.

Zmagovalni odziv je seveda na vprašanje, kdo je predsednik Slo-venije. Za Google je to Borut Pa-hor, za Siri pa odgovor, da je v ZDA zmagal Donald Trump. Res je, a je tega nismo vprašali. Oči-tno jo je zmedlo, da nas je to zani-malo 9. novembra, ko se je pol in-terneta pogovarjalo samo o tem.

Na koncu je mogoče oba vpra-šati kaj, česar ne razumeta. Pre-prosti vprašanji, kdo se je boril v drugi svetovni vojni ali pa iz česa je narejeno steklo, presegata nju-ne sposobnosti. Oba se zatečeta k spletnemu iskalniku.

Značaj

Siri se ne šali, le namuzne se včasih, Google pa svoje odzi-ve odene v plejado smeškov. Če Googlu rečemo I'm bored, nam takoj ponudi iskanje smešnih fo-tografij, videoposnetkov, šale in igre. Siri viktorijansko odvr-ne: We are not amused. Podobno na I want to have fun Siri privo-ščljivo odgovori I'm sorry, med-tem ko Google dejansko ponu-di vsaj nekaj aktivnosti. Google

rad pove kakšno šalo, če mu le rečemo zanjo, Siri pa jih pona-vadi noče povedati. Najboljši je odziv na Make me a sandwich: Siri pove, da ne zna kuhati, Goo-gle pa se igra in odgovori Postal si sendvič. What's your name Siri kar nekoliko ujezi, zato pra-vi My name is Siri, but you knew that already, medtem ko se Goo-gle ustraši, da se je pozabil pred-staviti, in se s smeškom predstavi znova. Tell me something I don't know je za Google znak, da nam pove naključno zanimivo dej-stvo, Siri pa se pritoži, da ne ra-zume. Siri je pač bolj skrivnostna in je po lastnih navedbah sta-ra 45980 let v deveti dimenziji, medtem ko Google ni sram pri-znati, da so ga sestavili letos.

Na koncu povejmo, katere je-zike govorita. Siri razume do-brih dvajset jezikov, med kateri-mi žal ni slovenščine. Svoj čas je naša slovanska izgovarjava an-gleščine predstavljala algorit-mom za prepoznavanje govo-ra nemalo težav, dandanes pa ni več tako. Siri smo preizkusili v angleščini, nemščini in portu-galščini, pa je čisto vsakokrat ra-zumela povedano, ne da bi kaj posebej pazili na dikcijo. Siri vse te jezike lepo našteje, če jo vpra-šamo, Google Assistant pa ša-ljivo odvrne, da tekoče govori

računalniško kodo, napredu-je v angleščini in se želi naučiti visoke valirijščine (umetni jezik v seriji Igra prestolov). V resnici se bo kmalu naučil hindujsko, je povedal Google.

Sodba

K sreči to pot ni treba izbra-ti boljšega, ker smo na pomoč-nika obsojeni z izbiro ekosiste-ma. Toda kljub temu si drznemo zapisati, da se zdi pot pred Goo-gle Assistantom svetlejša. Po-manjkljivosti, kjer ga Siri prema-ga (nadzor nad napravo, tesnej-ša integracija v sistem), odpra-vljajo telefoni Pixel, ki ga ima-jo vsajenega globoko v drobov-je. Zunanja pamet, zlasti iskanje informacij, pa je že zdaj na Goo-glovi strani.

To pa še zdaleč ne pomeni, da je Siri neuporabna. Prej naspro-tno! Oba znata preverjati vreme, računati, odpirati aplikacije, na-stavljati alarme, si zapomniti lo-kacijo, odpreti navigacijo, iska-ti borzne tečajnice, prepoznava-ti skladbo (Shazam bo počasi ne-potreben, podobno kot so posta-le nepotrebne aplikacije za vklop flešsvetilke), iskati restavracije in bare, preverjati odpiralne čase muzejev itd. A Google je nekoli-ko pametnejši in, povsem subjek-tivno, prijaznejši.

Google Assistant ima rad smeške. Assistant poskrbi, da nam ni dolgčas.

IZ TUJEGA TISKA GOOGLE TANGO2

66 december 2016

ametni telefoni vam lahko povedo, kdaj naj bi se odpravili na leta-

lišče, da boste ujeli polet, ponu-dijo vam glasovno usmerjanje po cestah do tja in poznajo ob-voze mimo zastojev. A če želi-te tudi glasovna navodila do či-sto določenega okenca na leta-lišču, ostanete brez zvoka. Tele-fon bi v tem primeru moral zelo podrobno poznati svoj položaj in ga ugotoviti popolnoma sam – tudi če je sredi zgradbe in zu-naj dometa signalov globalnega navigacijskega sistema. Tega pa ne zmorejo niti najnaprednejši modeli.

Googlovega inženirja John-nyja Leeja to že dolgo jezi. Za-kaj bi moral odložiti telefon, ko se skušam znajti v zgradbi, se je spraševal. Ko sem se pogovar-jala z njim, je bil na poti v Sin-gapuru, kjer je bil tudi v velikih

nakupovalnih središčih – in se večkrat izgubil. Takoj ko je pre-stopil prag, je njegov telefon na lepem postal neuporaben, je po-tožil.

A po zaslugi Tanga, sistema za zaznavanje lokacije, ki ga razvi-ja Lee, bodo telefoni kmalu ve-liko uporabnejši, sploh znotraj zgradb. S sistemom se ukvar-ja že skoraj štiri leta. Tango se bo opiral na senzorje, računal-niški vid in obdelavo podob, da bodo telefoni veliko lažje zajeli prostor in zaznavali gibanje. Te-meljil bo na treh tehnologijah: spoznavanju prostora, zazna-vanju globine in sledenju giba-nja. Vse to bo telefonom z vgra-jenim Tangom omogočalo, da se bodo učili, si zapomnili in izde-lali načrt prostorov okrog sebe. Ugotovili bodo, kako daleč so od tal, stene ali predmeta, in vede-li, kje so, ko se bodo premikali po

trirazsežnem prostoru. Tango bo to zmogel do centimetra natanč-no, in vse to brez opiranja na zu-nanje signale, kot so GPS, wifi in bluetooth.

Ker bodo naprave zaradi Tan-ga tako vešče prepoznavale svoj položaj, bo to veliko več kot ustreznica GPS za zaprte pro-store. Tango bo telefonom omo-gočal drugačno vzajemno delo-vanje z okolico ali z virtualnimi predmeti. Če boste na primer ku-povali nov kavč, vam bodo apli-kacije, primerne za uporabo s Tangom, prikazale, kakšna obli-ka in slog bi se najlepše ujemala z vašo dnevno sobo, in vam celo izdelal tridimenzionalne podobe vaše dnevne sobe, da boste lah-ko takoj preverili, kakšen bo pro-stor z novim kavčem. Če boste morali izmeriti sliko, da bi na-ročili okvir zanjo, ali potrebova-li mere pisalne mize, da bi mizo prodali po spletu, bo Tango lah-ko s sledenjem in tridimenzio-nalnim zaznavanjem preraču-nal mere predmeta brez metra. Če vam bo dolgčas, boste lahko

zagnali Phantogeist, igro za Tan-go, v kateri fantomom podobna zunajzemeljske bitja prežijo na vas za vogali in pod tlemi. Ali pa igro Dinozavri med nami, apli-kacijo Ameriškega naravoslov-nega muzeja, ki se prav tako opi-ra na Tango. Z njo boste dinoza-vre lahko razpostavljali po svo-jem stanovanju in priklicali po-datke s trenutne razstave dino-zavrov v muzeju.

Vzemimo za primer igro Poke-mon Go, ki je to poletje povzro-čila pravo histerijo na pametnih telefonih, čeprav ta bitja niso re-alistično vzajemno delovala z okolico: če bi ta igra delovala na Tangu, bi se igralci lahko pribli-žali Pokemonom in jih obkroži-li, namesto da so jih lahko gleda-li le naravnost in z razdalje. Bi-tja bi bila večja, ko bi se razdalja manjšala, in bi si jih lahko ogle-dali z različnih kotov. Zdela bi se kot del okolice in ne bi lebdela v zraku.

Tangove prednosti bodo omo-gočile povsem nove aplikacije dopolnjene resničnosti, trdi Blair

P

Naslednja obvezna funkcija Z novim Googlovim sistemom za zaznavanje lokacije bo dopolnjena resničnost veliko uporabnejša Elizabeth Woyke, MIT Technology Review

GOOGLE TANGO IZ TUJEGA TISKA 2

december 2016 67

MacIntyre, direktor Augmented Environments Lab na univerzi Georgia Tech. »Zaznavanje oko-lice s pametnim telefonom odpi-ra najrazličnejše možnosti, tudi aplikacije, ki smo jih raziskoval-ci doslej uporabili le v laborato-riju z izjemno drago opremo,« je povedal.

Lenovo bo prvo napravo s Tan-gom za zasebne uporabnike za-čel prodajati to zimo: to bo pa-metni telefon Phab2 Pro s siste-mom Android, ki bo stal 499 do-larjev. Na trg bo prišel v času, ko odkrivamo najboljši način za spojitev virtualnega sveta z re-sničnim. Od vseh možnosti, ki se obetajo v prihodnosti, Tan-go izstopa zaradi širokega obse-ga funkcij in preproste rabe. Če-prav morda še niste slišali zanj, utegne postati naslednja obve-zna funkcija pametnih telefonov.

Naprave spregledajo

Mobilne aplikacije dopolnjene resničnosti so na voljo že leta, a Tango je naprednejši, ker prostor dejansko spozna, in ne zgolj pre-kriva posnetke. GuidiGO, fran-cosko-ameriško zagonsko pod-jetje, ki izdeluje vodene oglede kulturnih in zgodovinskih zna-menitosti za mobilne naprave, je preizkusil Tango, da bi razvil vo-dene oglede muzejev za telefone in tablice. Aplikacija obiskovalce usmeri do določenega predmeta tako, da pot prikaže z virtualni-mi modrimi pičicami po tleh. Ko obiskovalci pridejo do želenega razstavnega predmeta, zagleda-jo virtualni gumb, ki lebdi v zra-ku. Dotaknejo se ga in prikaže se podoba, podobna posebnemu učinku v filmu. Na staroegipčan-skem oddelku muzeja bi to lah-ko bil rentgenski posnetek sarko-faga z mumijo. GuidiGO razvija tudi aplikacije za navadne telefo-ne, tablice, iphone in ipade s sis-temom Android, a soustanovitelj in direktor podjetja David Ler-man pravi, da so vodeni ogledi na podlagi Tanga najbolj dode-lani. »Kot bi nemi film primerja-li z današnjim kinom,« je opisal razliko.

Tako kot za GPS sta tudi za Tango nujna specializirana stroj-na in programska oprema. Najla-že ju je seveda oceniti, ko ju pre-izkusimo. Kot je razložil Lee: »Če bi leta 2000 vprašali uporabni-ke, ali potrebujejo v žepu GPS,

bi verjetno odgovorili, da ne. Ko pa so ljudje GPS in ustrezne apli-kacije imeli v telefonu, so lah-ko o svoji okolici izvedeli veli-ko več kot prej. In zdaj večina ne bi hotela kupiti telefona brez teh funkcij.«

Tango bo lahko postal ključ-na funkcija pametnega telefona šele, ko bo omogočal uporabo odličnih aplikacij. Ta cilj še ni do-sežen. Jeff Meredith, ki vodi po-slovno skupino Android v okviru Lenova, pravi, da bo v Googlovi spletni trgovini Play na voljo le okoli 50 »zelo dobrih« aplikacij za Tango, ko bodo začeli proda-jati telefon Phab2Pro.

Poleg tega bo treba prilago-diti strojno opremo za Tango, preden bi lahko postal pribli-žno tako razširjen kot GPS na telefonih. Izdelovalci bodo mo-rali v telefone vgraditi poseb-no opremo, s senzorji za globi-no vred, ki bodo z infrardečimi signali merili razdaljo do točk

v prostoru in kamere z objek-tivom ribje oko za širokokoten ogled in spremljanje gibanja. Ti sestavni deli bodo povečali ve-likost, težo in seveda ceno tele-fona. (Phab2 Pro je večji in težji od največjega Applovega pame-tnega telefona.) Funkcije GPS delujejo ob pomoči drobcenega čipa in antene.

A tudi oprema za GPS je bila nekoč veliko večja, pa se je sča-soma zmanjšala, ko je množič-na raba pripomogla tudi k teh-ničnemu napredku. Lee upa, da bo s Tangom enako. Njego-va ekipa je pred kratkim sodelo-vala z izdelovalcem čipov za mo-bilne naprave Qualcommom, da bi priljubljene procesorje Sna-pdragon prilagodili za Tangove kamere, senzorje in algoritme. Če bi izdelovalcem pametnih telefonov ponudili procesor-je, ki na enem čipu združujejo več Tangovih funkcij, bi prihra-nili nekaj prostora v telefonu,

zmanjšali porabo energije in omogočili preprostejšo uporabo te tehnologije.

A na koncu bo Tango najupo-rabnejši, če ga bodo vgrajeva-li tudi drugam, od robotov do oblačil, in če si bodo naprave iz-menjavale podatke o prostorih, ki so si jih zapomnile. Tango, na primer, bi robotom lahko olaj-šal gibanje okoli pohištva in po prostorih v hiši. Lee si predsta-vlja prihodnost, v kateri bi človek robotu s Tangom ukazal: »Poj-di k vratom,« in ta bi takoj vedel, kam se obrniti.

Če bo Tango izboljšal prostor-sko predstavo naprav, s katerimi si pomagamo vsak dan, bo ta do-datek današnjim pametnim tele-fonom nazadnje začetnik »nove vrste računalništva«, kot se je iz-razil Lee.

Copyright 2016 Technology Review, distribucija

Tribune Content Agency.

s Tango bo lahko postal ključna funkcija pametnega telefona šele, ko bodo na voljo odlične aplikacije.

68 december 2016

NASVETI NASVETI ZA APPLE=

pple je igrišče predstavil že v razvojnem okolju Xcode. Gre za zmožnost,

ki v sicer profesionalnem razvoj-nem okolju za razvijanje aplika-cij predstavlja prostor, v katerem kodo preizkušamo in se učimo osnov. Swift Playgrounds zasno-vo zmožnosti Playground v Xco-de nadgradi s tridimenzionalnim likom, ki ga nadzorujemo s pisa-njem prave kode. Lik z imenom Byte se premika skladno z ukazi

v programskem jeziku swift. Ker je kodo moč izvoziti v razvojno okolje Xcode, lahko pripomo-ček uporabljamo tudi za izdela-vo osnovnih programskih proto-tipov. Aplikacija Swift Playgro-unds je uporabnikom (novejše) tablice iPad v trgovini App Store na voljo brezplačno.

Začetek

Osnovni zaslon aplikaci-je Swift Playgrouds, ki se nam

prikaže po začetnem uvodu, je razdeljen na dva dela, Featured in My Playgrounds. V prvem raz-delku najdemo dva sklopa zače-tnih nalog, osnove Fundamen-tals of Swift in nadaljevalni tečaj Beyond the Basics, ter vrsto izzi-vov. Slednjih se lotimo, ko opra-vimo z začetnimi nalogami in osvojimo dovolj znanja in pogu-ma za resnejši skok v morje kode programskega jezika swift. Oba sklopa začetnih nalog z ukazom Get najprej prenesemo iz spleta, nato z direktivo Open izberemo prvega – Fundamentals of Swift. Uporabniški vmesnik, ki se nam prikaže, je odvisen od orienta-cije tablice. V ležečem položaju bomo kodo pisali na levi polovi-ci zaslona, akcija pa se bo izva-jala na desni. Malce drugače je aplikacija zasnovana, ko je ta-blica obrnjena pokončno, grafi-ka je pripeta na vrhnji del zaslo-na, ustvarjanje se dogaja spodaj.

Pisanje kode je preprosto, uka-ze, ki jih program sproti uva-ja, zgolj izbiramo. Prva nalo-ga, v kateri se mora Byte prema-kniti naprej in pobrati dragulj, je tako rešljiva s trikratno izbiro ukaza moveForward() in direk-tivo collectGem(). Po pritisku

Mobilna aplikacija Swift Playgrounds je namenjena predvsem otrokom. Novi generaciji programerjev skozi igro predstavi osnove kodiranja in jih na zabaven način vpelje v svet programskega jezika swift. S pridom jo lahko uporabijo tudi učitelji, starši in drugi, zdravih programerskih temeljev željni odrasli. Boris Šavc

gumba Run My Code naredi Byte v digitalnem svetu tri kora-ke in pobere rdeč dragulj. V na-daljevanju spoznamo še ukaza za obračanje turnLeft() in pre-mikanje stikal toggleSwitch(), nato pridemo do prvega pro-grama z napako. Razhroščeva-nje je predstavljeno z že napisa-nim programom, ki Byte pope-lje v slepo ulico. Na nas je, da ne-pravilne ukaze zbrišemo in na-domestimo s pravimi. Ko nale-timo na prve težave, ki jih na-vadno odpravljamo z večkratni-mi poskusi in učenjem iz napak, nas zmoti počasnost sicer priku-pnega lika. Izvajanje spisanega programa pohitrimo z uporabo gumba 1x, ki je v desnem zgor-njem kotu grafičnega zaslona. Najvišja, štirikratna brzina bo za-dovoljila tudi najbolj neučakane programerje.

Funkcije

Skladno z ukazi se spreminja digitalni svet. Vedno zahtevnej-še okolje zahteva kompleksnej-še programe. Zadnja vaja v pr-vem sklopu nalog želi, da najde-mo najhitrejšo pot, ki Byte pripe-lje do dragulja. Svet je posejan s portali, ki nas hitro zavedejo,

Applovo igrišče

A

Osnovni zaslon, ki se nam prikaže po začetnem uvodu, je razdeljen na dva dela. Z ikonama na spodnjem robu zaslona izbiramo med lastnimi projekti (My Playgrounds) in nalogami ter izzivi (Featured).

Pisanje kode je (spočetka) preprosto in ne zahteva tipkovnice. Ukazi, ki so na voljo, se sproti izpisujejo na zaslonu spodaj.

december 2016 69

NASVETI ZA APPLE NASVETI =

da Byte pošljemo okoli zadnjice v žep. Ko premagamo še zadnjo oviro uvoda, nas čakajo funkcije. Spoznamo jih s svežo predstavi-tvijo, podobno tisti, ki nas je ča-kala ob zagonu aplikacije. Bistvo funkcij je predstavljeno z zave-zovanjem čevljev. Ker se oba če-vlja zavežeta z enakim vrstnim redom korakov, jih združimo v enoten postopek. Nastala je prva funkcija.

Čevlje pri pisanju kode nado-mesti obračanje na desno. Ker ukaza med poprej nastavljeni-mi direktivami ni, ga ustvari-mo sami. Byte se obrne v desno tako, da ga pošljemo trikrat v levo. V programu je obračanje vi-deti takole:

func turnRight() { turnLeft() turnLeft() turnLeft()}

Nastalo funkcijo uporabimo v kompleksnejšem svetu, ki nam premikanje oteži s tremi stikali in parom portalov. Pri načrtova-nju pohoda na poslednje nepriž-gano stikalo si pomagamo s po-večevanjem in obračanjem digi-talnega sveta. Akcijo nam omo-gočita znani gesti s prsti, ščipa-nje in raztegovanje prstov nam dogajanje približa ali oddalji,

obračanje prstov pa menja po-gled, iz katerega gledamo svet in svojega junaka. V nadaljeva-nju sekcije nadgradimo znanje o funkcijah, ki jih lahko poljub-no imenujemo in tudi gnezdi-mo. Ena izmed vaj nas nauči, da v funkciji po želji kličemo druge funkcije. Kmalu ugotovimo, da so problemi rešljivi na več nači-nov, Swift Playgrounds navadno pričakuje zgolj dosego cilja, poti pa ne ocenjuje. Sklop o funkcijah se konča s pomembnim naukom. Pri načrtovanju programa je po-membno, da probleme, na ka-tere naletimo, razbijemo na več manjših. To storimo z identifici-ranjem ponavljajočih se zapore-dij. Ko je ta trdnjava osvojena, so na vrsti zanke.

Zanke

Predstavitveni film zanke predstavi na zgledu sajenja ko-renja. Ponavljajoče se akcije zan-ke izvajajo tolikokrat, kot dolo-čimo v sintaksi. Čeprav se sprva zdi, da snov ni težja od že osvoje-nih funkcij, se težavnostna krivu-lja vaj strmo dviga. Pri reševanju nalog je treba veliko pozornosti

in še več razhroščevanja. Manj-ka nam pripomočkov, ki bi iska-nje napak olajšali. Že označeva-nje korakov, ki jih Byte trenutno izvaja, bi bilo nadvse dobrodo-šlo, tako pa se moramo zadovo-ljiti z domačimi pomagali. Med kodo vrinemo presledke, ki nam vsaj malce nakažejo, kje trenu-tno se pri izvajanju kode mudi Byte. Prva naloga z zankami, ki nam ponudi vpogled v ustrezno sintakso, je rešljiva z:

for i in 1 … 5 { moveForward() moveForward() collectGem() moveForward()}

Naloge so odlično zasnova-ne. Poleg kode nas učijo upora-bljati Swift Playgrounds. Dru-ga vaja zank nam tako razloži, kako zanko For pripeti na obsto-ječo kodo. Postopek je preprost, z izbiro ustreznega ukaza jo naj-prej vstavimo na začetek kode, izberemo zaviti zaklepaj in zan-ko razširimo čez želeno kodo. Kot bi mignil, je Byte na cilju. Ve-dno bolj spoznavamo, da aplika-cija ni le otroška igrača, temveč je namenjena vsem programira-nja željnim uporabnikom. Uče-nje programiranja je žal mogo-če zgolj z neutrudnim ponavlja-njem napak, ki jih s polžjimi ko-raki odpravljamo ter hkrati osva-jamo, da jih v prihodnosti ne bi več delali. Swift Playgrouds želi težaško delo zaviti v zabavno

ogrinjalo in tako rudarjenje pri-bližati prav vsakomur.

Pogojni stavki, logični operatorji, naprednejše zanke

Učenje nadaljujemo s pogojni-mi stavki, ki so predstavljeni na zgledu gneče na cesti in prehoda za pešce. Če je luč zelena, Byte cesto prečka, v nasprotnem pri-meru počaka. Praktično se stavka If naučimo s prižiganjem naključ-no izklopljenih in vklopljenih sti-kal, kombiniranjem pogojev z zankami, ustvarjanjem pame-tnejših funkcij in še česa. Pogoj-ne stavke nadgradimo z logični-mi operatorji, kjer Byte na primer pošljemo v določeno akcijo le, ko je pot zaprta in je pred zaporo dragulj (logični IN/AND &&), če je simpatični nevednež na stikalu ali pod svetlečim kamnom (logič-ni ALI/OR) ali če blokade na poti ni (logični NE/NOT !). Prav tako nadgradimo zanke, kjer sintakso For zamenja While. Slednja zan-ka se izvaja, dokler ni zadoščeno poprej določenemu pogoju. Pred-stavitev zanko While lepo pojasni na zgledu zabijanja žeblja. S kla-divom žebelj zabijamo, dokler gleda iz deske. Podobno se v prvi vaji Byte premika in prižiga stika-la, dokler ne naleti na prvo, ki je že vklopljeno.

while isOnClosedSwitch { toggleSwitch() moveForward()}

Aplikacija Swift Playgroun-ds nas iz vaje v vajo opremlja z zahtevnejšimi orodji in nas in-formira o različnih pristopih, ki so nam na voljo. Tako moramo

Funkcije v obstoječo kodo vrivamo tako, da najprej izberemo ustrezno sintakso in jo z vlečenjem zavitega zaklepaja vstavimo vanjo.

Vsako novo orodje se nam najprej predstavi v lahko razumljivih slikah in besedi. Na primeru sajenja korenja se naučimo zanke For.

70 december 2016

NASVETI NASVETI ZA APPLE=

pri eni izmed vaj z zankami iz-brati pravo. Uspešno opravljena naloga nam za vedno vcepi ra-zumevanje, kdaj uporabiti zan-ko While in kdaj For. Včasih je te-žava rešljiva s katerokoli izmed zank, včasih zgolj z eno, včasih pa s kombinacijo obeh. Med dru-

gim se naučimo, da je zanke moč gnezditi in še nadgraditi njiho-ve sposobnosti. Zadnji sklop pr-vega dela vaj Fundamentals of Swift nas s popravljanjem obsto-ječe kode in reševanjem najra-zličnejših težav nauči o algorit-mih. Čeprav so nas programira-nja včasih učili drugače, najprej smo spoznavali algoritme, šele nato kodo, Apple na Igrišču izbe-re drugačen pristop. Če smo do-sedanjim lekcijam vestno sledi-li, tudi s poslednjim sklopom ne bi smeli imeti težav. Pripravljeni smo na nadaljevanje poti, napre-dnejše naloge otvorijo spremen-ljivke.

Naprednejša orodja

Nadaljevalni sklop nalog z naslovom Beyond the Basi-cs ne spominja več na igranje iger Where’s My Water in Cut The Rope, temveč gre za resnej-še probleme, kar pokaže že prva vaja, kjer moramo poleg pobira-nja draguljev (z drugim likom, Byte ostaja na otroškem igrišču z osnovami) nabrano tudi prešteti.

Naprednejše naloge nas poučijo o tipih, inicializaciji, parametrih in poljih. Ko osvojimo vse, se loti-mo izzivov. Nabor slednjih Apple pridno širi, trenutno so na vo-ljo razbijanje zidakov Brick Bre-aker, igra Kamen, papir, škar-je (Rock, Paper, Scissors), labi-

rint Running Maze, risanje zvo-kov Drawing Sounds, miselni orešček Blink in potapljanje lad-jic Battleship.

Če nam reševanje vnaprej za-stavljenih težav za učenje ni do-volj, lahko v vsakem trenutku preverimo, kaj se dogaja v ozad-ju. Datoteke, ki se izvajajo pri lekcijah, so dostopne z izbiro iko-ne s tremi pikami, možnostjo Ad-vanced in ukaza View Auxiliary Source Files. (Ležeči) Zaslon se predeli na dvoje, na levi so ime-niki in datoteke, na desni njihova vsebina. Vsa izvorna koda je na voljo zgolj za branje. Naprednej-ši uporabniki bodo iz nje razbra-li marsikatero skrivnost in se po-dučili o različnih prijemih, ki jih uporabljajo pravi znalci.

Dovolj igranja

Da je aplikacija Swift Playgro-unds resno orodje, ki ga bo ve-sel vsak nadobudni programer, priča vrsta zmožnosti, ki z igra-njem nima nobene zveze. V Igri-šče je moč uvoziti prave projekte iz razvojnega okolja Xcode in se

z njimi ukvarjati na poti. Tablica iPad jih sprejme na dva načina. Najlaže jih je uvoziti ob pomoči oblačne shrambe iCloud Drive. Na osnovnem zaslonu izberemo znak plus in izbiro iCloud Drive in že smo povezani z jabolčnim oblakom. Če so na njem projek-ti iz razvojnega okolja Xcode, jih lahko uvozimo. Če želimo pove-zavo z drugimi oblačnimi stori-tvami, s katerimi je povezana ta-blica iPad, uporabimo po zna-ku plus ukaz More. Prav tako se programiranja na tablici iPad po želji lotimo iz ničle. Nov projekt brez pomagal ustvarimo z izbi-ro znaka plus in direktive Cre-ate Playground. Gumb Run My Code nam spisano kodo prevede in izvede. Kot vsak dostojen pre-vajalnik nam tudi Swift Playgro-unds ob napakah sporoči, kaj je šlo po zlu.

Poleg samostojnega uče-nja aplikacija Swift Playgro-unds podpira tudi učenje dru-gih. Dogajanje na zaslonu lah-ko posnamemo z izbiro ikone s tremi pikami in ukazom Re-cord Movie. Na zaslonu se pri-kaže rdeč gumb za snemanje, z njim ustvarimo predstavitveni material za učenje drugih. Po-dobno akcijo zajamemo v sli-ko (Take Picture), dokument (Create PDF) ali jo predvajamo v živo (Broadcast Live). Slednje je omogočeno z vrsto pretočnih aplikacij, ki jih najdemo na tr-žnici App Store. Učiteljem sta za nameček namenjeni tudi odlični elektronski knjigi Swift Playgro-unds: Learn to Code 1 in 2, ki ju najdemo v digitalni knjigar-ni iBooks. Na voljo sta povsem brezplačno.

Byte ostaja na igrišču z osnovami, a pri naprednejših vajah Beyond the Basics nadomesti drug, prav tako prikupen lik.

Kodo, ki poganja naloge na Igrišču, najdemo pod ikono s tremi pikami in izbiro Advanced. Zgolj za naprednejše uporabnike.

Učenje z aplikacijo Swift Playgrounds nam olajšata brezplačni Applovi e-knjigi, ki ju najdemo v knjigarni iBooks.

< Poleg samostojnega učenja aplikacija Swift Playgrounds podpira tudi učenje drugih.

72 december 2016

NASVETI LINUX=

azlog za nastanek tega prispevka je popolnoma oseben – doma se mi je

valjal prenosni računalnik, ki je kljub nadgradnji pomnilnika (3 GB) in diska (na pogon SSD) po-časi postal prepočasen, da bi ga še z veseljem uporabljal. Tudi po tem, ko sem Windows 7 na njem nadomestil z načeloma hitrej-šim sistemom Windows 10. Eno-stavno se je »vlekel«, karkoli sem mu že naredil. Pa je padla ideja – poskusimo z operacijskim siste-mom, ki se ga že od nekdaj drži urbana legenda o nezahtevnosti po strojnih zahtevah – Linuxom. Takoj je seveda sledila streznitev – »resne« distribucije Linuxa ima-jo danes v sebi prav toliko »ne-snage« kot Windows, zato v pra-ksi niso nič kaj »lahke« in hitrej-še. Toda na voljo so tudi distribu-cije, ki se prav posebej trudijo biti to – rešitev za stare računalnike, ki bi jih sicer povozil čas.

Čas je za Lubuntu!

V prenosnik s procesorjem Core 2 Duo T7100 (1,8 GHz, letnik 2007), 3 GB RAM, po-gon SSD) sem torej namesto

Windows 10 namestil Lubuntu. S spletne strani lubuntu.net sem si prenesel sliko ISO za 64-bi-tne procesorje, ki je bolje podpr-ta s strani neodvisnih razvijalcev, pognal Universal USB Installer (www.monitor.si/universalusb), z njegovega menuja izbral Lu-buntu in sliko ISO »zapekel« na ključek USB, ki se mi je valjal po predalu. Da bi se šel namestitev prek peke DVDja, se mi je zdelo enostavno prezapleteno.

Računalnik sem znova zagnal in že se je prebudil v nastavitve-nem programu za Lubuntu. Za začetek sem ga le zagnal in se v njem razgledal, ne da bi na disk karkoli namestil, in se odločil, da mi ustreza. Lahko bi se odločil za dvojni zagon, torej bi v računal-niku lahko pustil tudi Windows 10, a sem se odločil za čisti rez – disk računalnika sem popolnoma zbrisal in nanj namestil Lubuntu.

Vse skupaj je trajalo morda 15 minut, po namestitvi pa je na ra-čunalniku delovalo popolnoma

vse – od vmesnika Wifi, poseb-nih tipk za glasnost in svetlost zaslona in celo tipke za osvetlitev tipkovnice, ki je sicer program-sko gnana. Poznavalci pravijo, da sem imel malce sreče, a ven-dar. Celo vmesnik Wifi, ki je pod Windows 10 po nekajkrat na dan odpovedal poslušnost, se je v Lu-buntuju »popravil« in deluje brez težav. Deluje tudi varčevanje z energijo, tudi »spanje«. Hej, celo moj tiskalnik v omrežju je samo-dejno našel!

Prvi komentar žene, ki je bila najprej zgrožena, da bom v ra-čunalnik namestil Linux, je bil – »To je pa kar lepo videti, sem mi-slila, da bom morala v ukazno vrstico tipkati …«. Da, videti je zelo podobno, kot je danes vide-ti vsak operacijski sistem z gra-fičnim vmesnikom. S to razliko, da za svoje delo potrebuje le 365 MB pomnilnika! Se še spomni-te časov, ko so imeli računalniki manj kot en (1!) gigabajt pomnil-nika? Posledica je seveda, da za-deva s tremi gigabajti naravnost leti! (Naj spomnim, 3 GB je da-nes običajna količina pomnilnika za malce boljše telefone.)

Kaj z njim?

Seveda pa je dejstvo, da je ra-čunalnik z Lubuntujem druga-čen od tistega z Windows (10).

Vsi poznamo klasične odgovore na vprašanje: »Kaj narediti, ko postane računalnik prepočasen?« Namesti pogon SSD, kupi več pomnilnika, hitrejši procesor. V tem vrstnem redu. Kaj pa če bi začeli drugje – pri operacijskem sistemu? Matej Šmid

Za začetek, sistem zagona pro-gramov (»gumb start«) nima av-tomatskega iskalnika, zato pro-grame z menujev izbiramo roč-no, kot smo počeli v prastarem Windows XP. Ker sistem pač var-čuje s strojnimi sredstvi, saj zato smo ga tudi izbrali. Dalje, pro-grami, ki jih smo/bomo/bi upo-rabljali, so drugi in drugačni. Ne-kateri imajo tudi čudaška imena, kot je npr. (že nameščeni) Alsa-mixergui ali Xfburn. Toda, pri-znajmo si, danes računalnike pač največkrat uporabljamo za dostop do spleta, pisanje besedil in urejanje (mini) preglednic. Za vse to pa so tudi na Lubuntuju na voljo odlične rešitve.

Za začetek – Google je svoj br-skalnik Chrome priredil tudi za Linux, tudi za Lubuntu. Če vam že vgrajeni Firefox ne zadošča. Enostavno se odpeljete na www.google.com/chrome in ponudi vam namestitev različice za Li-nux. Po namestitvi sem se znašel v Chromu, kot ga poznam, vanj sem se prijavil s svojim računom Google in z ženinim, med njima pa preklapljam z enim klikom, kot sem bil vajen že v Windows.

Ko postane računalnik prepočasen

R

Za namestitev s ključka USB poskrbi Universal USB Installer. V popolnosti.

Ko imajo programi za svoje delo več kot 2,5 GB prostega pomnilnika, lahko rečemo, da je računalnik hiter. Zelo!

december 2016 73

LINUX NASVETI =

Ob prijavi so se mi seveda pre-nesle vse bližnjice, nastavitve, dodatki in – gesla. V resnici je vse popolnoma enako kot prej na Windows 10, le nekajkrat hi-treje deluje vse skupaj. Seveda brez težav (in hitreje!) delujejo tudi druge Googlove storitve, kot so Gmail, Google Doc, Google Keep, Hangouts … In še enkrat – če vam Chrome ni všeč, lahko brez težav ostanete na že nalože-nem Firefoxu, ki prav tako omo-goča prijavo in avtomatski pre-nos zaznamkov in gesel.

Nadalje – če potrebujete »Word« in »Excel«, je zelo do-bra alternativa LibreOffice. Res-da ima občasno težave s pretvor-bo, če bi se odločili delati s kom-pleksnimi Microsoftovimi razli-čicami datotek, za veliko večino potreb pa zadeva zadostuje. In, naj še enkrat ponovim – deluje »s svetlobno hitrostjo«.

Potrebujete izmenjavo datotek z drugimi sistemi, Windows? Na voljo je odjemalec Dropbox, ki deluje popolnoma enako kot ti-sti v Windows. Na določen ime-nik prenesemo datoteko, ki se sa-modejno prenese na druge siste-me. Za Google Drive odjemalca sicer ni, lahko pa vedno uporabi-te spletno storitev (drive.google.com). Enako velja tudi za pre-nos fotografij prek photos.goo-gle.com.

In to je to – v pol urice sem si postavil računalnik, ki eno-stavno deluje. Pogovor s kole-gi je razkril, da drugi to počne-jo iz bolj altruističnih razlogov – stare in odslužene računalni-ke z nameščenim Lubuntujem odstopijo staršem in starim star-šem, da ostanejo v stiku s sino-vi, hčerami, vnuki in vnukinja-mi. Ti največkrat sploh ne vedo, da pod rokami nimajo »vindo-vsov«, oziroma jih to niti ne zani-ma. Pomembno je, da imajo oko-lje Google/Firefox, ki so ga vaje-ni že od prej.

Ne dotikaj se!

Vse pohvale, ki sem jih zapisal doslej in zaradi katerih tako po-stavljen sistem priporočam tudi najmanj računalniško izobra-ženim, žal držijo le, če se siste-ma ne dotikamo več. Tako s(m)o (nam) ga postavili, tako deluje, uporabljajmo ga. Kajti ko začne-mo malce brskati, je to pač še ve-dno Linux. V jedru stabilen, dru-gače pa nekonsistenten, včasih zmeden, velikokrat nezdružljiv sam s sabo, »hekerski«.

Za začetek – Lubuntu ima »tr-govino«, s katero res enostavno

nameščamo dodatne programe. Trgovino, ki v nasprotju z Micro-softovo deluje. Težava je v tem, ker so programi za dostop do različnih »trgovin« v resnici kar štirje. Katerega uporabiti, je ne-kaj, s čimer neukih verjetno raje ne bi obremenjevali.

Nadalje – v ozadju sistem še vedno »deluje« v besedilnem na-činu. Množica kriptičnih sporo-čil, ki sporočajo, kaj vse se v sis-

temu dogaja (npr. ob nadgra-dnjah) je … kriptična. Ne meni-te za zanje. Tudi sporočila o na-pakah so včasih še bolj čudna od tistih v Windows (npr. »Failed to execute child process 'gnome-he-lp'«, kar je le »lepši« zapis za »Po-zabili smo, da mora klik na tip-ko Help tudi dejansko kaj nare-diti.«)

Logika premikanja ikon pro-gramov z zagonskega menuja na namizje nekako … ne deluje. Tako prenesena »ikona« pač »ne bo delovala«.

Avtomatske nadgradnje vse-ga, od sistema do programov, so super. Dokler delujejo. Kmalu po namestitvi mi je sistem ponu-dil nadgradnjo na različico 16.04 in lepo se je izvedla, le nekajkrat se je vmes ustavila s terminal-skim oknom, v katerem sem mo-ral brati kriptične zapise in se od-ločati med izbiro »Yes« in »No«. S tipkovnico, saj v terminalu miška

seveda ne deluje. Po nadgradnji pa sta začasno nehala delovati nadzorni program Teamviewer (pomagala je nova namestitev) in Dropbox. No, pri slednjem se je izkazalo, da v resnici še vedno deluje, le nadzorni program lah-ko po novem odprem le iz uka-zne vrstice. Ker … kaj pa vem,

napaka razvijalcev, enih ali dru-gih, pravijo na množici forumov, kjer so napako tudi zaznali.

Priporočamo? Še vedno!

Kljub vsem težavam (prav, te-žavicam) je tak sistem za pohitri-tev ostarelega računalnika še ve-dno mogoče le priporočiti. Ko ga enkrat namestimo, uredimo in polikamo, je videti zelo podob-no kot tisto, kar smo bili vajeni uporabljati zadnjih nekaj (deset) let. Pod prsti imamo pač odličen spletni brskalnik in njegovo de-lovno okolje, vse skupaj pa upra-vljamo s tipkovnico in miško. Sploh pa je – zastonj. Kaj bi še hoteli več?

»Lahek« operacijski sistem.Kje: www.lubuntu.netKoliko: Zastonj.

X Izredno enostavna namestitev in raba, »združljivost« z ekosistemom Google/Chrome in Firefox.

Z Ostanki »hekerskih« začetkov Li-nuxa, ki znajo zmesti tehnično manj podkovane uporabnike.

LUBUNTU

Odjemalec za Dropbox je videti enako kot v Windows, tudi deluje enako dobro. Le po nadgradnji sistema se nekako ni hotel več prikazati …

Nameščanje programov v (štirih) programskih trgovinah je super. Kadar deluje.

Ko misliš, da se bo nadgradnja avtomatično izvedla, pa te preseneti tak »terminalski zapis«.

< »To je pa kar lepo videti, sem mislila, da bom morala v ukazno vrstico tipkati …«

74 december 2016

NASVETI TELEVIZORJI=

azmišljate o nakupu di-gitalnega televizorja, vladarja dnevne sobe,

pa sta vas resnično pestra izbi-ra in gora tehničnih podatkov ob vsakem televizorju povsem ohro-mili? Niste edini. V uredništvo redno dobivamo pisma in sporo-čila bralcev, ki nas sprašujejo, ka-kšen televizor izbrati in kaj po-menijo posamezne funkcije ozi-roma tehnični podatki. V popla-vi kratic, kot so 4K, HDR, SUHD, UHD in druge, se povprečni upo-rabnik zares težko znajde. V na-daljevanju zato izpostavljamo stvari, ki so pomembne pri izbiri televizorja (in opominjamo na ti-ste, ki to niso).

Ločljivost Vas mora zanimati? Da.

4K in UHD sta bržkone naj-bolj izpostavljeni oznaki na em-balaži nekaterih televizorjev. Kaj sploh pomenita? 4K ali Ultra HD (tudi UHD) je oznaka za ultra vi-soko ločljivost, ki v praksi postre-že s prikazom štirikrat več po-drobnosti (beri: slikovnih pik) kot polna visoka ločljivost (Full HD, 1080p). V grobem torej osem oziroma devet proti dve-ma milijonoma pik. Strogo teh-nično gledano je namreč razlika med oznakama Ultra HD (UHD) in 4K. Ultra visoka ločljivost je namreč izpeljana iz digitalnega kinematografskega standarda 4K, saj je t. i. naravna ločljivost 4K 4096×2160 pik (v razmerju 19 : 10), večina potrošniško na-ravnanih zaslonov pa prikazu-je za odtenek manjšo ločljivost

3840 × 2160 pik (v razmerju 16 : 9). Od tod tudi dobrega pol mi-lijona pik razlike.

Ločljivost matrike zaslona je še kako pomembna. Prikazu 8 mili-jonov pik je namreč prilagoje-na vgrajena elektronika, ki je bi-stveno zmogljivejša od elektro-nike, vgrajene v modele, katerih naloga je prikazati 4-krat manj podrobnosti. In prav elektronika

je tista, ki danes naredi največjo razliko. Superiornejša obdelava video signala lahko doseže, da so viri nižjih ločljivosti videti bistve-no bolje kot na manj zmogljivih televizorjih. Pomembno: Ločljivost je le ena izmed številnih prvin kakovosti slike, ni nujno najpomembnejša. Pomembnejši sta kontrastno raz-merje in barvni razpon. A to ta hip skorajda ni pomembno, saj

Na škatlah sodobnih digitalnih televizorjev se bohoti cel kup kratic in visokoletečih izrazov, ki potrošnika ne toliko prepričajo, temveč predvsem zmedejo. Če ravno kupujete nov televizor ali pa vas zanima, na kaj velja biti pozoren, si le preberite ta vodnik po tehničnem izrazoslovju v svetu televizorjev. Miran Varga

so vsi (naj)boljši televizorji opre-mljeni z matriko ločljivosti 4K, res vrhunske televizorje z ločlji-vostjo 1080p pa so preprosto ne-hali izdelovati. Nasvet: Če ste močno omeje-ni s proračunom za televizor, ni-kar ne izberite modela z ločljivo-stjo 4K. Najcenejši televizorji 4K so polni kompromisov, ki vam ne bodo všeč.

HDR Vas mora zanimati? Da.

Največji argument, zakaj ku-piti televizor 4K, je vsekakor teh-nologija visokega dinamičnega razpona HDR (ang. High Dyna-mic Range). V tem načinu po-snete vsebine prinašajo izjemno

barvno globino in kontrast, ki poskrbita, da tako fotografije kot gibljive slike na televizorju dobe-sedno oživijo. Že res, da bomo v lepi sliki, ki jo lahko prikaže s tehnologijo HDR opremljen te-levizor, uživali le takrat, ko si bomo ogledovali v tehniki HDR zajete video posnetke. A ker tak zajem obvladajo že kamere na boljših pametnih telefonih, HDR video vsebine pa so nam na vo-ljo tudi že v pretočnih video sto-ritvah, se ljubitelji res kakovo-stne slike oznaki HDR preprosto ne bi smeli odpovedati. Je pa res, da bo tak televizor dražji od pov-prečja. Nasvet: Če iščete res kakovo-sten televizor, naj ta obvezno premore tehnologijo HDR.

Krajevno zatemnjevanje Vas mora zanimati? Da.

Funkcija krajevnega zate-mnjevanja slike (ang. local dim-ming) je še ena izmed tehno-logij, ki jih »nihče ne pozna«, oziroma ne ve, kaj pravzaprav počne. Kratka razlaga je taka-le: televizorji z osvetlitvijo LCD

Izgubljeni v (televizijskih) kraticah

R

Višja ločljivost slike pomeni, da sliko sestavlja več slikovnih pik, več informacij pa pripomore tudi k prikazu več podrobnosti.

Tehnologija HDR je eden najtehtnejših argumentov, zakaj se razvajati z dragim televizorjem.

december 2016 75

TELEVIZORJI NASVETI =

oziroma LED se lahko pohvalijo z vrsto prednosti, a njihova po-manjkljivost je vsekakor kontra-stno razmerje. V želji, da bi iz-delovalci naredili svetle dele sli-ke še svetlejše, a hkrati ne osve-tlili tudi temnih delov slike (kot se sicer zelo rado zgodi), neka-teri televizorji uporabljajo funk-cijo krajevnega zatemnjevanja. Kako dobro je izvedena, je naj-večkrat odvisno od cenovnega ranga televizorja, pa tudi od po-sameznega izdelovalca. A eno je jasno: televizorji s funkcijo kra-jevnega zatemnjevanja bodo po-stregli z vidno boljšo sliko od ti-stih brez nje.

OLED Vas mora zanimati? Ne.

Skoraj vsak televizor na trgu je danes, predvsem po zatonu plazemskih modelov, opremljen z LED LCD osvetlitvijo zaslona. Redke izjeme predstavljajo LGje-vi (in peščica konkurenčnih mo-delov) z matrikami OLED. V pre-teklosti smo že večkrat zapisa-li, da televizorji OLED ponujajo najboljšo kakovost slike na trgu, in to drži še danes, saj ponujajo nadvse kontrastno sliko (ki pre-sega tudi najboljše izvedbe kra-jevnega zatemnjevanja). Slika na televizorjih OLED je, prepro-sto povedano, videti bolj živa in polna barv. Največja pomanjklji-vost pa je njihova znatno višja cena, zato po njih posegajo pred-vsem zanesenjaki in tisti z (naj)globljimi žepi.

Ker televizorje OLED izdeluje skoraj samo en izdelovalec (pro-izvodnja teh matrik je namreč v domeni korejske družbe LG), je dozorevanje tehnologije sli-ke počasnejše. Še vedno namreč velja, da slikovne prvine OLED z leti izgubijo lastnosti, slika pa se poslabša. Še bolj pa televizorje OLED tepe napredek konkurenč-nih tehnologij – najboljši televi-zorji LED so se jim danes s stali-šča kakovosti prikazane slike že zelo približali.

Nasvet: Če vas zanima le naj-boljša kakovost slike in nič dru-gega, obenem pa ne boste zar-deli ob visoki ceni, si televizor OLED le privoščite.

SUHD Vas mora zanimati? Ne.

S kratico SUHD je svoje tele-vizorje najprej začel opremlja-ti Samsung, katerega marketin-ški oddelek je tako želel potro-šnike prepričati, da gre za izdel-ke, ki so v poplavi televizorjev 4K in UHD nekaj več. Danes 4K in HDR ter vrsto drugih naprednih tehnologij lepšanja slike dobite pri vseh znanih blagovnih znam-kah televizorjev, zato lahko kra-tico SUHD ignorirate – pomeni namreč le to, da imate opravka z zelo dobrim televizorjem korej-skega izdelovalca.

Kvantne pike in nano kristali Vas mora zanimati? Ne.

Izdelovalci televizorjev oziro-ma njihovi tržniki imajo res zani-miv načrt, kako potrošnike zme-sti in prepričati v nakup svoje-ga izdelka. Pogosto zato izumi-jo visokoleteča imena za nekate-re tehnične lastnosti. V to kate-gorijo vsekakor sodijo tudi kvan-tne pike in nano kristali, ki imajo opravka s prikazom slike.

Televizorji za prikaz barv upo-rabljajo t. i. barvne filtre, tipič-no po sloj rdeče, zelene in modre barve. Čim temnejši so ti sloji, tem bolj realistične barve bo pri-kazoval televizor, a tudi slika bo temnejša. Kvantne pike so mini-aturni delci, ki svetijo v določeni barvi in je zato slika na televizor-ju svetlejša (to je sicer videti pre-pričljivo v trgovini, a polna svetil-nost nam doma kaj hitro povzro-či glavobol). Omenjeni tehnolo-giji zato opisujeta sposobnost televizorja, da ustvari svetlejšo

barvno sliko – brez večjih težav bomo shajali tudi brez njiju.

Ultra HD 4K Blu-ray Vas mora zanimati? Ne.

Da bo naš novi televizor prika-zoval kar najboljšo sliko, ga mo-ramo seveda »hraniti« z vsebi-nami (ultra) visoke ločljivosti. Naročnina na storitev Netflix je eden enostavnejših in bolj zako-nitih načinov, kako do vrhunskih vsebin. Druga, delno »arhaična« in znatno dražja pot pa je z rabo ploščkov Ultra HD 4K Bluray, saj je treba kupiti tako ustrezen predvajalnik kot plošček (video izposojevalnice so praktično pov-sod po svetu že izumrle). Podpo-ra predvajanju vsebin s ploščk-ov Ultra HD 4K Blu-ray torej ni velika prednost posameznega

televizorja, kaj kmalu pa bodo to zmogli skorajda vsi televizorji ...

Certifikat UHD Alliance Premium Vas mora zanimati? Ne.

V združenje UHD Alliance so včlanjeni malodane vsi izde-lovalci televizorjev, tudi števil-ne blagovne znamke, za kate-re sploh še nismo slišali. Naloga združenja je, da s pripravo cer-tifikatov in preizkusov poskr-bi, da uporabniki dobimo ustre-zno uporabniško izkušnjo. A cer-tifikate, še posebej mamljiv je ta hip UHD Alliance Premium Cer-tified, je treba (mastno) plačati. Tudi če ga vaš idealni kandidat za prihodnji televizor nima, to še ne pomeni, da gre za slab(ši) te-levizor.

Na kratkoSe vam mudi in bi radi izvedeli le najnujnejše, preden zavijete v trgo-

vino? Prav, v spodnjih točkah smo izpostavili le tisto, česar se vsekakor velja zavedati, če ste pred nakupom sodobnega televizorja. Ne kupujte televizorja z ločljivostjo, manjšo od 1080p (Full HD). Ne kupujte televizorja s tehnologijo osveževanja slike, manjšo od

100 Hz (bodite pozorni pri prebiranju tehničnih podatkov, s (sicer bi-stveno več) herci so označeni tudi »televizijski matematiki«.

Razmislite o nakupu televizorja 4K, če želite biti pripravljeni na pri-hodnost.

Širši barvni razpon je sicer dober, a še zdaleč ne nujen. Ignorirajte podatke o kontrastu. Prav vsi izdelovalci televizorjev jih

napihnejo do skrajnosti. Raje zaupajte lastnim očem. Televizorji z ukrivljenimi zasloni so modna muha. Kakovost prikaza-

ne slike zaradi ukrivljenosti zaslona ni nič boljša (kvečjemu naspro-tno).

Skoraj vsi sodobni televizorji so tudi pametni. Preverite, kako vam ustrezata uporabniški vmesnik in daljinec za upravljanje z njim.

Sodobni televizorji so zelo dobro založeni s priključki. Nakupoval-ci televizorjev 4K preverite le združljivost vmesnikov HDMI s stan-dardom HDCP.

Če kupujete res tanek televizor, razmislite tudi o nakupu »zvočne police«. Iz tankih zvočnikov je skoraj nemogoče dobiti zelo kakovo-sten zvok, še posebej, če televizor ni nameščen ob steno (torej zvoč-niki ne morejo računati na odboj zvoka).

Nakup podaljšane garancije za televizor je osebna preferenca. Te-levizorji vendarle niso izdelki, ki bi odpovedali delovanje po letu ali dveh, večina jih je omejena s predvideno dobo vira osvetlitve (poi-ščite podatek o njej med tehničnimi podatki).

Tale certifikat pomeni, da vas televizor ne bo razočaral. Le znatno dražji bo.

< Ne kupujte televizorja z ločljivostjo, manjšo od 1080p (Full HD) in dejanskim osveže­vanjem slike, nižjim od 100 Hz.

76 december 2016

NASVETI PRO ET CONTRA=

Vedno več je naprav, ki ponujajo navidezno in obogateno resničnost, vedno več je kamer, ki snemajo ves, 360-stopinjski prostor. Menite, da je v tem prihodnost?

rihodnost uživanja di-gitalnih vsebin je v na-videzni resničnosti. Do

izkušnje, ki draži vse naše čute, nam danes pomaga vrsta na-prav. Na veliki oder so končno prispeli ustrezni predvajalniki in naprave, s katerimi ustvarja-mo vsebino. Prve zastopajo ve-likani industrije, med katerimi ne manjkajo Google (Daydre-am), Samsung (Gear VR), Sony (PlayStation VR), HTC (Vive) in Valve (Oculus Rift), druge mnoštvo izdelovalcev 360-sto-pinjskih kamer in drugih takih pripomočkov za snemanje vse-ga naokoli.

Glavna prednost navidezne resničnosti in snemanja oko-li lastne osi je resničnost izku-šnje. Nenadkriljiv je občutek, ko ti nepremičninski posrednik namesto statičnih fotografij po-kaže 360-stopinjske posnetke stanovanja, ki nas zanima. Ali obisk znamenitega Louvra v Pa-rizu iz domačega naslonjača. Navidezno resda še vedno pre-kaša prava izkušnja, a bolj se ji ne bi mogli približati. Tehnolo-gija predstavlja nov mejnik no-vinarjem, fotografom, snemal-cem, prodajalcem, zabavlja-čem in drugim. Posnetki in zle-pljene fotografije, ki omogočajo 360-stopinjski pogled, so upo-rabni praktično na vseh podro-čjih. Čas je, da se vkrcamo na vlak prihodnosti in prispemo na cilj med prvimi.

Tehnologija za izdelavo (vsaj) 360-stopinjskih fotografij je dostopna vsakomur, zmožen jo je skoraj vsak pametni tele-fon, za nameček pa so namen-ske naprave dokaj poceni (ali pa še bodo) in ne zahtevajo po-sebnega znanja. Resda izdelki z osnovnimi modeli ali impro-viziranimi 360-stopinjskimi ka-merami ne bodo dosegali pro-fesionalnih posnetkov, nareje-nih s kot žafran drago opremo, a imeli bodo tisti dodatni X fak-tor, ki bo prepričal marsikoga. Izkušnja bo v trenutku ogleda vedno prevladala nad tehnično kakovostjo.

Uporabnika, ki si realistične izdelke ogleduje, najbolj pre-priča svoboda. Osvobojeni spon in ustvarjalčevih zamisli ter vo-denja posnetke užijejo po svoje. Različni ljudje ob gledanju iste-ga izdelka zlahka doživijo pov-sem drugačno izkušnjo. Ustvar-jalci morajo zato v produkt vlo-žiti veliko več truda in gledalcu usmeriti pozornost z osvetlitvi-jo, zvokom in drugimi prijemi. Skrivanja za posebnimi učinki in znanjem, s katerim so znal-ci hitro prelisičili neuko oko, ni več. Do izraza bo še bolj kot doslej prišel talent in posame-zniki, ki si bodo upali prestopi-ti doslej začrtane meje. Koristi od uveljavitve nove tehnologi-je bomo imeli vsi, najbolj konč-ni potrošniki.

Boris Šavc

e spomnite histerije 3D, ki je obnorela svet pred nekaj leti? 3D fotoapa-

rati, 3D telefoni, 3D televizorji, 3D kinodvorane. Pomislite, kaj je danes ostalo od vsega tega – le še 3D kinodvorane, pa še te le takrat, ko je govor o risankah oziroma o računalniško generi-ranih vsebinah. Razlog? Ogled 3D zahteva očala in zelo dobro pripravljene 3D vsebine, druga-če je gledalcem slabo.

Je z današnjo kratico, VR, kaj bolje? Ne, slabše je, zato bo še hitreje utonila v pozabo. Sis-temi za navidezno resničnost zahtevajo še večja, še bolj zapr-ta in še težja očala, kot smo jih nosili v svetu 3D. Z njimi smo popolnoma izolirani od sveta, ogled vsebin VR je samotno de-janje, druženja v svetu VR, kot smo ga vajeni pred televizor-jem, ni. Navidezna resničnost zahteva še natančnejše in še bolj pravilno pripravljene vse-bine kot 3D. Preveč ukrivlje-na »realnost« okoli nas povzro-ča slabost, in to hudo. Posne-tek 3D, ki sem ga naredil sam in si ga ogledal z očali Samsung Gear VR, me je posilil na bruha-nje v borih desetih sekundah.

Da, vsebine VR je že mogo-če izdelovati tudi samostojno, doma. Imamo kamere, ki s pri-tiskom na gumb postorijo vse, v trenutku imamo posnet na-videznoresničnostni prostor-ski video. A če so na hitro na-rejeni foto posnetki pač samo grdi, neostri in morda nezani-mivi, so tako narejeni posnetki VR za naše možgane neuporab-ni, moteči in škodljivi. Kamera 3D, ki nas s pritiskom na gumb prestavi v zelo ukrivljen prostor (dva objektiva, ki skupaj sesta-vljata 360-stopinjski pogled, sta

pač nič drugega kot »ribje oko«, kot ga poznamo v fotografiji). Pa tudi če bi bil posnetek boljši – ali res mislite, da si bo vaše tako na-rejene posnetke počitnic kdorko-li ogledoval z očali VR? Na You-tubu ali Facebooku, kjer se z mi-ško premikamo po prostoru, še morda, pa še tam bo to hitro po-stalo nadležno in zapleteno.

Sploh pa – saj se zavedamo, da vsi video posnetki, tudi ti-sti »navadni«, zahtevajo obi-lo video montaže, ali ne? Koli-ko »surovih« posnetkov z dopu-sta ste si kdaj kasneje sploh še ogledali? In montaža 360-sto-pinjskih posnetkov nikakor ni preprosta, tudi za surovo pro-cesorsko moč računalnikov ne. Kajti, kot znajo povedati zna-ni režiserji, ki so profesionalci v svojem poslu – filmi so uspe-šni le zato, ker znajo gledalca pritegniti na točno določeno in omejeno dogajanje. Če ima gle-dalec možnost »obračanja gla-ve«, se pravi razgledovanja po celotnem dogajanju, film izgu-bi svoj čar. Naenkrat vse skupaj deluje le še povprečno.

Menim, da bodo preživeli le sistemi VR, ki kombinirajo do-gajanje v realnem svetu z raču-nalniško generiranimi vsebina-mi. Kot je npr. Microsoftov Ho-lolens. Pa še to le v ozko specia-liziranih poslovnih modelih, ni-kakor pa ne v domačem okolju. Predstavljam si moderne muze-je, ki nas bodo prestavili v čas gradnje egipčanskih piramid. Predstavljam si pohištvene sa-lone, kjer se bo mogoče navide-zno sprehoditi po našem bodo-čem stanovanju ali hiši. Ali si v avto salonu podrobno ogleda-ti avtomobil z vsemi izbranimi dodatki in barvami.

Matej Šmid

360-stopinjski video in VR sta tu!

360-stopinjski video in VR sta novi 3D

P S

78 december 2016

VZPON IN PADEC iD SOFTWAREq

godovina podjetja id Software se je praktično začela v uredništvu »di-

sketne revije« Softdisk. V ome-njenem podjetju, ki je na diske-ti izdajalo revijo, posvečeno te-matikam, igram in drugim vse-binam za računalnik Apple II, je namreč John Carmack septem-bra 1990 sodelavcem predstavil novo tehniko razvoja grafike na računalniku. Skupaj s sodelav-cem Tomom Hallom sta namreč razvila pravo repliko prvega ni-voja igre Super Mario Bros. 3 za konzolo NES, ki je tekla na oseb-nem računalniku, pri tem pa sta uporabila grafične podobe glav-nega junaka iz igre Dangero-us Dave, ki jo je izdelal njun so-delavec John Romero. Ko je Ro-mero videl njun izdelek, je ekipa postala trojka. Programerji so se – brez vednosti vodstva podjetja Softdisk –lotili izdelave popolne

kopije igre Super Mario Bros. 3 za osebne računalnike, želeč pre-pričati Nintendo, lastnika ome-njene igre, v odkup. A Nintendo jih je zavrnil. Govorice o tem, kaj so ustvarili trije nadobudni pro-gramerji, so prišle na uho Scottu Millerju iz podjetja Apogee Soft-ware, založnika različnih pro-gramov in iger, in začel je nova-čiti Romera. Delo treh progra-merjev ni moglo več ostati skrito vodstvu Softdiska, zato je Miller trojici predlagal, naj za začetek izdelajo kakšno brezplačno pre-izkusno igro (ang. shareware) za osebne računalnike. »Izposodi-li« so si Softdiskove računalnike in se lotili izdelave arkadne igre Commander Keen. Ta je 14. de-cembra 1990 že ugledala luč sve-ta, njen založnik pa je bilo pod-jetje Apogee Software. Kot prva arkadna igra z res tekočo grafi-ko na osebnem računalniku je v hipu doživela uspeh. Kdo so pra-vi avtorji uspešnice, je brž prišlo na uho vodilnim v podjetju Soft-disk. Trije programerji so razkri-li svojo željo po izdelavi iger in z vodstvom dosegli zanimiv dogo-vor. Pustilo jim je oditi in usta-noviti lastno programsko hišo, a so se morali pri tem zavezati, da

bodo Softdisku vsaka dva mese-ca dostavili novo igro. Prvega fe-bruarja 1991 je ugledalo luč sve-ta podjetje id Software.

Prvoosebne strelske igre

id Software se je držal prever-jenega recepta, ki ga je uvedel s Commander Keenom, igre je prodajal po distribucijskih kana-lih Apogee Software. Programer-ji so se odločili za zanimivo takti-ko, in sicer za izdajo trilogij, pri čemer je bil prvi del distribuiran v modelu shareware. S tem so si zagotovili množice igralcev, pre-ostala dela trilogije pa so mora-li igralci naročiti (in plačati) po pošti. Commander Keen je takoj postal uspešnica, še več, ustva-ril je kult igralcev, ki so nato pre-igrali – in predvsem kupili – prav vse igre podjetja.

Carmack je tudi vztrajal pri tem, da se morajo njihove igre ja-sno ločiti od konkurenčnih izdel-kov. Na trgu, kjer so prevladova-le ploščadne igre, je id Softwa-re ugriznil v kislo jabolko – tridi-menzionalno grafiko. Hovertank 3D je tako postal prva akcijska

Legendarna kovačnica strelskih igerUstvarjalci prvoosebnih strelskih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake so po 18 letih dokončno unovčili nek-danjo slavo. Miran Varga

prvoosebna strelska igra za oseb-ni računalnik – predstavljen je bil aprila 1991. Igra, ki je sledila, pa je dobesedno zacementirala žanr prvoosebnih strelskih iger. Wol-fenstein 3D so igralci po vsem svetu zares vzljubili, zato je ime-lo nadaljevanje, imenovano Spe-ar of Destiny, skoraj nemogočo nalogo.

A id Software se ni dal. De-cembra 1993 je ugledala luč sve-ta igra Doom in podrla vse re-korde iger za osebne računalni-ke. Njen grafični pogon je nav-duševal z nadvse napredno gra-fiko za tisti čas, igralci pa so se v 24 nivojih igre »nastreljali vsega živega«. Igra je uvedla vrsto pio-nirskih rešitev in funkcij, kot so npr. stene »nepravilnih« oblik, kompleksna okolja z različnimi

Z

Takole je bila videti ekipa id Softwara pred četrt stoletja. V naslednjih desetletjih so nekateri med njimi obveljali za žive bogove, drugi pa za tirane in izdajalce.

Wolfenstein 3D je imel vrhunski recept za uspeh – popolnega sovražnika, za tiste čase odlično grafiko (VGA z 256-barvno paleto) in divjo igralnost. V naslednjih dveh desetletjih in pol ni bilo več prvoosebne strelske igre, ki bi brez teh prvin lahko postala uspešnica.

december 2016 79

iD SOFTWARE VZPON IN PADEC q

višinskimi nivoji (poimenovana sektorji) ter napredno večigral-nost, saj so se v igri lahko hkrati pomerili do štirje igralci. Z vidi-ka programske kode je bila naj-večja novost ta, da so razvijalci vse vire, torej grafiko, geometri-jo in zvok, zapakirali v eno samo datoteko (WAD). Doom je imel ob izidu najboljšo grafiko izmed vseh iger za osebne računalni-ke. Tudi nadaljevanje, Doom II, je doživelo velik uspeh, saj je bilo na moč podobno izvirniku.

Dve leti zatem so v id Soft-ware skovali novo uspešnico – Quake. Ta je uvedla tudi klasič-ni prodajni pristop – igro je bilo moč v ličnem pakiranju kupiti v vseh igričarskih trgovinah, bila pa je upravičeno med dražjimi. Igra Quake je namreč prinesla povsem nov igralni pogon s po-udarkom na 3D grafiki in zopet pionirsko možnost internetne-ga večigralstva. Sprožila je plaz prvoosebnih streljank, ki se je zdel nezaustavljiv. Nadaljeva-nje, igra Quake II, je igralca pre-selila v vesolje, kjer je bilo različ-nih nasprotnikov, ki jih je seveda treba postreliti, še bistveno več. V id Software so se skoraj sveto držali svojega urnika izdaje iger. Čez dve leti so izdali Quake III: Arena, ki se je povsem posvetil internetnim streljaškim obraču-nom. Naslednji Quake, Quake 4, se je vrnil h koreninam in nada-ljeval zgodbo igre Quake II. Na voljo je bil tako za osebne raču-nalnike kot za Microsoftovo kon-zolo Xbox 360. Igralci so si igro zapomnili po dolgotrajnem na-laganju odlične grafike, žal pa je bila za Xbox 360 prezahtevna in

je zato s trzavo sliko jezila igral-ce na konzoli, igralci z zmoglji-vimi osebnimi računalniki pa so bili deležni bistveno boljše igri-čarske izkušnje. Quake 4 je id Software razvil v sodelovanju s programsko hišo Rave Software, njen založnik je bilo podjetje Ac-tivision.

id Software je sicer dostop do svojih franšiz in njihovih tem do-volil različnim raz-vijalcem, kot prvi so se sveže preobrazbe legendarnega Wol-fensteina 3D lotili pri Gray Matter Interac-tive in Nerve Softwa-re ter pri založniku Activision izdali pre-cej uspešno igro Re-turn to Castle Wol-fenstein. Tej je sledila še (brezplačna!) sple-tna uspešnica Wol-fenstein: Enemy Ter-ritory. Razvijalci id Software pa so se že ukvarjali z naslednjo uspešnico. Leta 2004 je igralce po svetu z revolucionarno grafi-ko osupnila igra Doom 3.

V naslednjih letih je id streljal iz vseh topov in sodeloval z raz-ličnimi podjetji pri izdelavi iger. Leta 2008 so v podjetju ustanovi-li oddelek za razvoj iger za mo-bilne naprave, predvsem iPho-ne, iPod Touch in iPad. Že nasle-dnje leto so večino svojih klasik, začenši z Wolfensteinom 3D in Doom, ponudil tudi v Applovi tr-govini App Store. V nadaljevanju so za računalnike z logotipom ugriznjenega jabolka ponudili še naslove, kot so Wolfenstein RPG,

Doom Resurrection in Doom II RPG. A id Mobile je imel kratek rok trajanja.

Presenetljiva prodaja Bethesdi

24. junija 2009 je kot strela z jasnega udarila novica, da je id Software kupilo podjetje Zeni-max Media, matično podjetje za-ložnika Bethesda. Presenečenje

je bilo toliko večje, ker so v pre-teklosti v id Software ponosno izpostavljali prav to, kako zelo cenijo svoj položaj neodvisne-ga razvijalca iger. V igri je bilo očitno zelo veliko denarja, dru-gače bi id Software svojo inte-lektualno lastnino lahko prodal tudi podjetjem, kot so Activision, THQ in Sega, a so se odločili za velikana Bethesdo.

Bethesda je pogon id Tech 5 leta 2011 uporabila v igri Rage, katero je še pred izidom spre-mljala vrsta negotovosti. Pred-videni založnik je bil Electronic Arts, potem ko je id Software

končal dolgoletno navezo s pod-jetjem Activision, a je Bethesda odkupila tudi te pravice. Rage so igričarske publikacije sicer dobro ocenile, a prodaja nika-kor ni stekla po pričakovanjih podjetja, ki je v začetku januar-ja 2012 odpustilo vrsto zaposle-nih. Tisti, ki so ostali, so čakali naslednji projekt. Igralni pogon id Tech 6, ki je nastal v Bethesdi,

je ugledal luč sveta maja letos v moderni reinkarnaciji igre Doom. John Carmack v njem ni imel vidne vloge, saj je novem-bra 2013 zapustil podjetje in se kot tehnični direktor zaposlil v družbi Oculus VR. Spremeni-lo se je tudi bistvo igre – razvi-jalci so se odločili, da igralcev ne bodo več eksistenčno strašili, temveč jim bodo omogočili več akcije in zmag.

odjetje id Software je takoj zaslovelo s svojimi igričar-skimi pogoni, ki jih je pro-

dajalo tudi drugim razvijalcem iger. Še več, John Carmack je še danes velik zagovornik odprte kode, zato so po tem, ko so id-jeve igre dose-gle zrel življenjski cikel (povpraše-vanje in prodaja sta začela upadati), izvorno kodo svojih igričarskih gra-fičnih pogonov objavili kar v sple-tu in tako razveselili številne ljubi-telje iger, ki so za starejše uspešni-

ce pripravili vrsto modifikacij in nad-gradenj. Carmack je večkrat pouda-ril, da ga patentiranje igričarskih po-gonov ne zanima, saj želi svoje ži-vljenje posvetiti delu na novih teh-nologijah in inovacijah, ne pa posre-dovanju tehnične podpore drugim razvijalcem.

Pogone id Tech 1, 2 in 3, ki so jih med letoma 1993 in 1999 prinesle igre Doom, Quake II in Quake III, so tako licenčno odkupili številni razvi-jalski studii, med drugim tudi pod-

jetja, kot so Raven Software, Valve Corporation, LucasArts, Splash Da-mage in Human Head Studios, ter jih uporabili za svoje igre – med nji-mi so tudi uspešnice, kot so Half-Li-fe, Call of Duty in Star Wars. Zadnja igra s pogonom id Tech 3 je izšla leta 2010 (QuakeLive), torej celo po tem, ko id Softwara že ni bilo več!

Najmanj zanimanja je bilo za po-gon id Tech 4, za kar pa krivde ne gre pripisati samemu pogonu, tem-več neverjetno dobremu konkurenč-

nemu pogonu. Epic Games so po vzoru id Software naredili vrhunski pogon za igro Unreal in ga po zaslu-gi boljših orodij za razvijalce in pri-mernosti za različne igre tudi uspe-šneje tržili.

id Tech 5 je zadnji pogon podjetja, prva ga je uporabila igra Rage. Za-snovan je bil z mislijo na prihodnost, saj podpira t. i. megateksture, kate-rih najvišja ločljivost je lahko kar tež-ko predstavljivih 128.000 x 128.000 slikovnih pik.

IGRIČARSKI POGONI

Grafična srca številnih iger

P

Doom z letnico 2016 jasno odstopa od starejših iger. V njem si igralec govori »Zmagal sem!«, in ne več »Preživel sem!«.

80 december 2016

IZKLOP POGLED NAZAJq

o skoraj nekakšnem ne-pisanem pravilu je tudi letošnji sejem Infos so-

vpadel z izdajo nove različi-ce operacijskega sistema Win-dows. Težko pričakovani Win-dows XP prinaša že dolgo oblju-bljeni prehod na skupno platfor-mo za poslovne in domače upo-rabnike, hkrati pa odpravlja pod-poro pradavnemu operacijske-mu sistemu MS-DOS. Nova sku-pna platforma je bolj podobna Windows 2000 oziroma NT ka-kor sistemom z oznakami 9x in Millennium Edition, vendar pov-sem podpira večpredstavne vse-bine in igre.

Windows XP je na voljo v dveh različicah, Professional, ki nado-mešča Windows 2000 in je na-menjena poslovnim uporabni-kom, in Home Edition, ki nado-mešča lani predstavljene Win-dows Me in je namenjena do-mačim uporabnikom. Obe imata precej spremenjen uporabniški

vojedrni procesorji so se šele dobro uveljavili na trgu, oba izdelovalca pa

že segata stopničko više. Bitko s časom in konkurentom je tokrat spet dobil Intel in prvi predstavil procesor s kar štirimi jedri: Core 2 Quad oz. Kentsfield, kot je ra-zvojno ime procesorja.

Intel je pred nekaj mese-ci predstavil procesorje Core 2 Duo in pokazal, da ima arhitek-tura jedra Core še veliko rezerve. Poraba novih procesorjev je na-mreč razmeroma nizka, obenem pa procesorji iz družine Core 2 Duo dosegajo zelo zavidljivo zmogljivost ob nizkem taktu de-lovanja (še posebej v primerjavi s prejšnjim rodom Intelovih na-miznih procesorjev, Pentiumov D). Smer, v katero naj bi se raz-vijali procesorji prihodnje gene-racije, je začrtana že nekaj časa: več jeder, več paralelizma pri po-ganjanju programske opreme, ob čedalje manjši ali vsaj kon-stantni porabi procesorjev priho-dnosti prvi štirijedrnik ima ozna-ko Core 2 Extreme QX6700 (in je del serije Core 2 Quad, tako kot je Core 2 Extreme del serije Core

2 Duo), v Intelovi prodajni paleti pa bo nadomestil procesor Core 2 Extreme X6800, ki je name-njen zmogljivim namiznim raču-nalnikom in delovnim postajam.

Core 2 Extreme QX6700 s teh-ničnega stališča ne prinaša veli-ko novega. Vpogled v jedro raz-kriva, da ne gre za novo zasnovo s štirimi jedri na skupnem silici-ju. Pri Intelu so se namreč odlo-čili za manjšo zvijačo in na sku-pno podnožje namestili proce-sor z dvema ločenima jedroma Core 2 Duo (vsako jedro pose-bej je enako kot tisto pri proce-sorju E6700), enako kot so ne-koč že storili s prvimi dvojedr-nimi Pentiumi. Jedri sta pove-zani le prek sistemskega vodila, tako da je sistem s QX6700 s teh-ničnega stališča primerljiv z dvo-procesorskim sistemom, v kate-rem bi uporabili dva procesorja Core 2 Duo E6700.

PRED 15 LETI

Windows XP naprodaj

PRED 10 LETI

Pogon na štiri jedra

P

D

lovenski podjetnik Mirko Tuš je potrdil, da je kot posame-znik kupil podjetje Voljatel, ki ima okrog 10 tisoč naročni-kov širokopasovnega interneta. Za nakup je odštel od 20

do 25 milijonov evrov. Kot je še povedal, pri nakupu nista sodelovali njegovi družbi skupina Engrotuš in njeno hčerinsko podjetje Tušmo-bil. Slednje ima že status mobilnega operaterja in načrtuje izgradnjo svojega mobilnega omrežja. Tušmobil je tudi že pridobil od Agencije za pošto in elektronske komunikacije dovoljenje za rabo nekdanjega Veginega frekvenčnega in številskega prostora, z Mobitelom pa je sklenil dogovor o gostovanju v omrežjih. Tušmobil naj bi na sloven-ski trg mobilne telefonije vstopil do konca leta.

PRED 10 LETI

Mirko Tuš kupil VoljatelS

vmesnik, ki premore še več gra-fičnih olepšav in skuša uporabni-ku pomagati s prilagajanjem na-stavitev glede na njegovo delo. Dodana sta jima tudi program za elektronsko kramljanje Windows Messenger (prej MSN Messen-ger, ki ga je bilo treba naložiti iz spleta) in nova različica predva-jalnika Windows Media Player, tako različica za domače kot tudi za poslovne uporabnike, ki zdaj zajema tudi program za urejanje video posnetkov Windows Movie Maker.

Med bistvenimi novostmi v sis-temu so zagotovo podpora pisa-nju na optične nosilce CD-R in CDRW, integriran požarni zid, podpora brezžičnim omrežjem, možnost preklapljanja z enega uporabnika na drugega, ne da bi se morali odjaviti iz sistema, pri-kaz slike na dveh monitorjih in

podpora nadzoru namizja na da-ljavo, ki po besedah predstavni-kov Microsofta omogoča varno vzpostavitev nadzora nad raču-nalnikom po omrežju.

Kot vsaka nova različica Micro softovih operacijskih siste-mov je tudi Windows XP doslej najbolje opremljen, saj že ob iz-daji podpira okrog 12 tisoč na-prav, v njem pa je bilo preverjeno tudi pet tisoč različnih progra-mov. O stopnji preverjenosti no-vega operacijskega sistema go-vori tudi dejstvo, da so v več kot pettisočglavi delovni skupini, ki je pripravljala Windows XP, imeli na dva programerja zaposlene še tri preizkuševalce programa.

82 december 2016

riznajmo si, računalniki, programska oprema, in-formacijska infrastruk-

tura, »oblaki«, vse skupaj poča-si postaja tolikšno, tako zaplete-no in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvla-dljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot iz-obraževalnega in človeškega. Za-enkrat še.

Kar poglejte, novičarske sple-tne strani, na katerih so včasih kraljevale novice o novih izdel-kih in storitvah, se danes šibijo pod novicami o varnostnih vdo-rih in programskih napakah, ki imajo za posledico povsem re-alne situacije, v realnem sve-tu. Programska (in celo stroj-na) koda je danes tako komple-ksna, sestavljena iz toliko kode, ki jo je prispevalo toliko progra-merjev (ali programerskih sku-pin, celo podjetij), da je vse sku-paj skorajda nemogoče povezati

v res 100 % delujočo celoto. V tej številki Monitorja, reci-

mo, pišemo o napaki, ki uporab-nike Linuxov s šifriranim diskom spusti naprej tudi brez gesla, če le držimo tipko Enter več kot 70 sekund. Trivialna napaka, ki jo je zagrešil eden od programer-jev, ko se je odločil v kodo vsta-viti prekinitev, najverjetneje za-radi iskanja morebitnih napak, in jo potem pozabil zbrisati. Na-paka, ki je v obliki javno dosto-pne kode dostopna že leta, le prebral je ni še nihče. Pomisli-te, koliko takih napak je še kje, morda še posebej tam, kjer koda ni javno dostopna in jo je teže prebrati. Pomislite, da je tudi prvo (najverjetneje) državno ki-bernetsko orožje, črv Stuxnet, za vstop v ciljane računalnike upo-rabljal Microsoftu neznano na-pako (t. i. »zero day«), ki se je sprožila, ko smo v računalnik vstavili ključek USB.

In prav ključke USB obča-sno (ko »ne delajo« zapisoval-niki DVD) uporabljajo pri eston-skih i-volitvah, ki se jih kuje v zvezde vedno, ko se kdo od na-ših politikov znova spomni, da bi jih morali imeti tudi mi. Upo-rabljajo tudi računalnike, ki so tako prosto povezani v internet, da so na njih celo povezave do igralniških spletnih strani, od tam pa do morebitnih virusnih okužb ni daleč. Si sploh predsta-vljamo, kakšne posledice bi lah-ko imel morebitni elektronski vdor v internetne volitve? Vdor v spletni strežnik je nekaj, vdor v naš e-bančni račun že mal-ce huje (vendar nam banka naj-večkrat povrne izgubljena sred-stva), kdo (in kako!?) pa bo po-vrnil ponarejene volitve? Več o tem si lahko preberete na nasle-dnjih straneh. In se tega spomni-te naslednjič, ko bodo spet zače-le krožiti zamisli o i-volitvah.

Preberete si lahko tudi o kom-pleksnosti šifriranj in certifika-tov, s katerimi se danes trudi ve-dno več podjetij in (predvsem tudi) državnih ustanov. Pišemo o naši finančni upravi (FURS), ki se je varnostnih certifikatov na svojih spletnih storitvah lotila na način, ki je množico računo-vodij v podjetjih mimogrede pre-pričal, da je varnost »brez zve-ze« in da bo vedno vse prav, če bomo le dovoljkrat stisnili gumb »V redu«. Pri FURSu sicer napa-ko priznavajo in se opravičuje-jo, toda to ne izbriše suma, da je tudi ta del programske kode, ki jo upravljajo, tako kompleksen in zahteven, da mu niso v celo-ti kos. Navsezadnje so namesti-tev »pravega« certifikata v svo-je spletne storitve napovedali za ponedeljek, 21. 11., pa ga v za-dnjem trenutku spet odložili, na »nov termin«, ki ga še niso napo-vedali. Bi nas moralo skrbeti?

Smo vsemu sploh še kos?MATJAŽ KLANČARodgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si

P

N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T

84869093

NoviceZakaj ne volimo po internetuT kot tragično Intervju - Saty Nadella, Microsoft

Smo vsemu sploh še kos?

84 december 2016

Microsoft + LinuxMicrosoft je, kot kaže, dokončno sklenil premirje z dolgoletnim sovra-

žnikom, Linuxom. V Linux Foundation, ki promovira Linux med podjetji in razvijalci, je namreč vložil pol milijona dolarjev. S tem je postal »platina-sti član« in se pridružil podjetjem, kot so Google, Facebook in Samsung.

Od takrat, ko je tedanji šef Microsofta, Steve Ballmer, izjavil, da je Li-nux »rak, ki se prisesa na vse, česar se dotakne«, je minilo že 15 let, svet se je spremenil, Microsoft pa očitno tudi. Microsoft ima z Windows še ve-dno popoln monopol nad oseb-nimi računalniki, bolj ali manj povsod drugod pa prevladu-je Linux, od strežnikov do pa-metnih telefonov. Microsoft se je očitno odločil, da se je bolj smiselno pridružiti vodečim in zaslužiti, kot pa voditi totalno vojno. Navsezadnje podjetje danes veliko večino svo-je finančne moči črpa iz »oblačne« infrastrukture in ne več iz osebnih ra-čunalnikov.

Mesto München je že vrsto let videti kot svetilnik za vse za-govornike odprtokodnih reši-tev, oziroma za vse tiste, ki me-nijo (menimo?), da javne upra-ve »zmečejo« čisto preveč denar-ja za Microsoftove licence, Win-dows in Office. Tamkajšnja me-stna uprava se je namreč odlo-čila, da bo ta denar raje nameni-la za lastno različico Linuxa (Li-mux, temelji na Ubuntuju), Ope-nOffice (kasneje LibreOffice) in razvoj namenskih programov za Linux. Leta 2004 so bili tako da-leč, da so na Limux premestili

okoli 15.000 javnih uslužbencev, čeprav se je nad prehodom k žu-panu prišel »pritožit« celo Steve Ballmer, takratni šef Microsofta. Kasnejša poročila so zagotavlja-la, da se uporabniki prav nič ne pritožujejo in da delo nemoteno teče naprej.

Nato so leta 2014 začele ka-pljati novice o tem, da morda le

ni vse tako svetlo in da v Münch-nu razmišljajo o tem, da bi Limux vendarle opustili. Nato so novico seveda (delno) zanikali.

Tokratna novica pa pravi, da se bo to morda vendarle zgodilo. Župan je namreč predstavil pro-jekt, ki bo uporabnikom dal na iz-biro, ali bi raje še naprej upora-bljali Limux ali pa računalnike z Windows 10 in Office. Menimo, da je jasno, kam se bo na koncu nagnila tehtnica …

Nad Limuxom se je menda najbolj pritoževal kadrovski od-delek. V pismu so zapisali, da se

uporabniki pritožu-jejo že deset let in da sta Limux in Li-breOffice daleč od tistega, kar je danes tehnično možno. Zaradi tega se je učinkovitost oddel-ka v teh letih zna-tno znižala. Prito-žujejo se predvsem nad občasno napač-nim prikazom do-

kumentov PDF in napačno nati-snjenimi izdelki. Poleg tega, pra-vijo, projekt Limux nikakor ni opravil ključnega cilja – odpra-vil odvisnosti od velikih podjetij IT. Kajti v ozadju še vedno teče-jo zaledni sistemi, ki jih obvladu-jejo Oracle, Microsoft in SAP. In s katerimi Limux pač slabo in ne-popolno sodeluje.

Podjetje SAP je predstavi-lo prvo večjo evolucijo njihove tehnologije za pomnilniške po-datkovne strežnike (in-memory database), ki so jo poimenovali HANA2. Z novo različico prina-šajo koristne novosti, predvsem pa poenostavljajo implemen-tacijo in vzdrževanje sistemov HANA. Cilj je predvsem ta, da bi zmanjšali breme vzdrževanja in-formacijskih sistemov in strokov-njakom v podjetjih omogočili več časa za inovacije. SAP je tehnolo-gijo HANA od predstavitve leta 2010 osveževal dvakrat na leto, kar je bilo za marsikatero podje-tje velik izziv.

HANA 2 prinaša novo funkci-onalnost, s katero lahko hitre-je obdelujemo občasno poveča-na bremena. Tipično se v podje-tjih dogaja redno, vsak mesec, teden ali dan, denimo ob pripra-vi poročil ali pa ob mesečnih ob-računih. HANA2 zna za poveča-ne potrebe pri branju podatkov začasno uporabiti kopije podat-kov v strežnikih, ki so sicer na-menjeni za replikacijo podatkov za doseganje večje razpoložljivo-sti. To bo hkrati povečalo doda-no vrednost za opremo, vloženo za doseganje nepretrganega po-slovanja.

HANA2 ima tudi osem novih grajenih algoritmov za analizo po-datkov. Med njimi izstopajo pred-vsem taki, ki uporabljajo tehnolo-gijo strojnega učenja in so name-njeni pripravi napovedne (predic-tive) analitike. SAP novo tehnolo-gijo vse bolj ponuja tudi kot plat-formo za razvoj namenskih po-slovnih informacij. HANA odslej podpira tehnologijo mikrostoritev (microservices), novega pristopa k razvoju majhnih, modularnih modulov, ki med seboj in z dru-gim okoljem komunicirajo prek vmesnikov API. Da bi pritegni-li razvijalce, so pri SAPu pripravi-li dodatke za aplikacijske strežni-ke, s katerimi lahko nove aplikaci-je razvijejo kar v programskem je-ziku, ki ga najbolj poznajo.

SAP je obenem posodobil tudi družino analitskih orodij, med katerimi je novost BusinessObjec-ts Cloud, enotna oblačna stori-tev za napredno poslovno ana-litiko in vizualizacijo, ki jo lahko najamemo z mesečnim plačilom opravljenih storitev. Orodje omo-goča napredne funkcionalnosti, kot so profiliranje podatkov, za-znavanje napak, vgrajeno stroj-no učenje in priporočanje najpri-mernejše oblike za vizualizacijo podatkov.

München spet na Windows/Office?

SAP predstavlja drugo generacijo tehnologije HANA

MONITOR PRO NOVICE

Samsung z zmanjšanim dobičkom

Samsung je objavil poslov-ne rezultate za tretje četrtletje 2016, zabeležili so lep dobiček, a se pozna tudi padec zaradi te-žave z Galaxy Note7. Dobička je za 4,7 milijarde dolarjev, to je skoraj dve milijardi manj kot v enakem obdobju lani. Gre za

prvi upad dobička v dobrem letu, odkar so po stagnaciji zo-pet zaznali rast. Pred začetkom težav so sicer napovedovali še rahel dvig. Omenjajo tudi moč-no domačo valuto (v primerjavi z dolarjem in evrom), kar dobi-ček še nekoliko zniža.

december 2016 85

Microsoft na vrhuncuMicrosoft je sklenil finančno če-

trtletje in (znova) presenetil z nad-vse dobrimi rezultati. Ustvarili so za 20,5 milijarde dolarjev prome-ta in 4,7 milijarde dolarjev dobič-ka, ključna vektorja rasti pa sta Of-fice in še posebej »oblak« oziro-ma storitev Azure in strežniki. Promet, ki ga ustvari Azure, se je zvečal za kar 118 %.

Oddelek Windows je ustvaril enak promet kot v prejšnjem četrtletju, oddelek za telefonijo je strmoglavil (to ni presenetljivo, saj je podjetje nad strojno opremo na tem področju obupalo), nekoliko je zdrknil tudi oddelek za igre (Xbox). Čeprav se je število prijavljenih igralcev v Xbox Live v enem letu zvečalo z 39 milijonov na 47 milijonov. Zelo dobro gre računalnikom Surface, ta oddelek je v enem letu zrasel za 38 %.

Posledica ugodnega finančnega poročila je bila hitra rast delnice, ta je zdaj vredna največ v svoji zgodovini.

Ameriški telekomunikacijski gigant AT&T je napovedal, da je dosegel dogovor o nakupu me-dijskega podjetja Time Warner, in sicer za skoraj 86 milijard do-larjev. Posel bo s tem obveljal za največji nakup letošnjega leta.

Za AT&T je to poskus diverzi-fikacije poslovanja, saj namerava svojemu internetnemu omrež-ju (mobilna telefonija, kabelsko omrežje) dodati tudi vsebine, ki se po tem omrežju pretakajo.

Z nakupom bodo med drugim dobili v last CNN, HBO in film-ski studio Warner Bros. HBO je lastnik serije Game of Thrones, izredno priljubljene serije, ki (HBOju) prinaša kar 18 % vsega prihodka.

Podobnih nakupov se je pred kratkim lotil tudi konkurent Ve-rizon, ki je kupil AOL (lastni-ka Huffington Post), končuje pa tudi nakup Yahooja. Poznaval-ci sumijo, da zna slednji nakup

ajvečje zbirke podat-kov o telefonskih klicih nima ameriška NSA, kot

bi napak sklepali glede na Snow-dna in novejša razkritja, temveč kar ameriški telekomunikacijski gigant AT&T. Njihova zbirka pro-metnih podatkov klicev, sporočil in drugih vrst komunikacije sega v leto 1987 in vsebuje več tisoč milijard vnosov.

Vsaj od leta 2007, če ne še dlje, pa AT&T vodi projekt Hemi-sphere, s katerim organom pre-gona in obveščevalnim službam pomaga bistveno bolj, kot veleva zakon. Hemisphere za vse upo-rabnike AT&Tjeve infrastruktu-re beleži prometne podatke in geolokacijo, nad zbranim pa po-tem izvaja podatkovno rudarje-nje. Seveda je AT&T obvezan na sodne odredbe izročati podat-ke, ki jih ima, a Hemisphere poč-ne bistveno več. Sistem je AT&T postavil samoiniciativno in ga

drago prodaja državnim služ-bam. Posamezni uradi plačujejo visoke zneske za dostop do He-misphera – samó okrožje Har-ris v Teksasu je leta 2011 plača-lo 940.000 dolarjev za dostop.

Hemisphere je uporaben za pri-dobivanje novih informacij, saj podatkovno rudarjenje po zbirki

že zaradi njene velikosti razkri-va zanimive korelacije, denimo komu poleg tarčne telefonske številke še slediti.

Za primerjavo: AT&T loka-cijske podatke (glede na ba-

zno postajo) shranjuje od julija 2008, Verizon in Sprint pa zgolj za zadnjih 18 mesecev. AT&T

organom pregona omogoča do-stop do podatkov brez ovir pod pogojem, da med preiskavo in sodnim procesom ne razkrivajo obstoja Hemisphera.

Uradno je Hemisphere name-njen sodelovanju z Agencijo za boj proti drogam (DEA), a je te pristojnosti že zdavnaj prekora-čil. Za izročanje podatkov Hemi-sphere zadostuje že uradni zah-tevek (administrative subpoe-na), ki ga lahko izda DEA sama brez utemeljenega suma, sodna odredba pa ni potrebna.

Javnost je za Hemisphere pr-vikrat slišala leta 2013, ko so ga razkrili PowerPointovi doku-menti, ki jih je DEA izročila po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. The Daily Be-ast zdaj objavlja prvo AT&Tjevo dokumentacijo o Hemisphere, ki potrjuje, da je program nadvse problematičen s stališča varova-nja zasebnosti.

AT&T kupuje Time Warner

VELIKA BRITANIJA

Največje zbirke nima NSA, temveč AT&TN

NOVICE MONITOR PRO

pasti v vodo, saj ima Yahoo za-dnje čase hude težave s slabo pu-bliciteto (brali smo o tem, da so brez odpora sodelovali z ameri-škimi obveščevalnimi službami,

pa tudi to, da so potrebovali dve leti, da so priznali/ugotovili na-pad, v katerem so jim hekerji »sunili« 500 milijonov uporab-niški gesel, ni ravno pomagalo).

86 december 2016

avne razprave o smisel-nosti elektronskih voli-tev po pravilu vzniknejo

vsakih nekaj let, zlasti ko vlada-joči ugotovijo, da je volilna ude-ležba prenizka ali pa da jim izid ne bo povšeči. Volitve po inter-netu se vedno znova ponujajo kot rešitev, ki bi čudežno zveča-la volilno udeležbo in poskrbela za bolj reprezentativen rezultat. Kot dobrodošla stranska učinka se vedno omenjata še finančni prihranek in večja prijaznost do državljanov, ki jim ne bi bilo tre-ba iz dnevne sobe. Toda izkušnje Estonije nas učijo, da niti tehno-logija niti družba za internetne volitve še nista zreli.

E-volitve

Predpone e- ne smemo brez-glavo pritakniti kar k vsaki be-sedi, saj so e-volitve in i-voli-tve bistveno različne. E-volitve

so v srži podobne klasičnim vo-litvam, le da volivec na volišču glas odda na elektronski volil-ni napravi. Ta praviloma ni pri-ključena v internet in ne shranju-je podatka o identiteti glasujoče-ga. Namenjena je takojšnjemu preštetju glasov po zaprtju vo-lišč in lahko tudi komunikaciji z državno volilno komisijo, ki tako zelo hitro dobi informacijo o vo-lilnem izidu.

Pri nas se glasovalne napra-ve uporabljajo na voliščih, ki so prilagojena invalidom, pa na-ših volitev zaradi tega nihče ne označuje kot e-volitve. Podob-no je v večini evropskih držav, kjer je možnost uporabe poseb-nih glasovalnih naprav. V ZDA so elektronske volitve na voljo že od leta 1964, danes pa posame-zne zvezne države volitve ure-jajo različno. Ponekod upora-bljajo papir, drugod elektronske

naprave, spet drugod kakšno kombinacijo.

Pri e-volitvah je več izvedbe-nih možnosti. Elektronska na-prava lahko glasovnice sproti ti-ska, s čimer se zagotovi papirna sled in možnost neodvisne pre-verbe elektronskega štetja. Ne-katere izvedbe sploh nimajo ele-ktronskega zapisa, temveč so le volilni tiskalniki za papirne gla-sovnice. Lahko pa seveda glasovi ostanejo v elektronski obliki, in tedaj moramo zaupati elektron-ski sledi.

I-volitve

Odkar so Estonci leta 2005 pr-vikrat ponudili glasovanje po in-ternetu, je postala razlika med i-volitvami in e-volitvami po-membna. Pri i-volitvah je teže zagotoviti spoštovanje osnovnih načel volitev ter preprečiti ma-nipulacije. Največja težava ni

reševanje odkritih nepravilnosti ali vdorov, temveč zagotoviti, da se ni zgodil neopažen vdor ozi-roma manipulacija volilnih izi-dov. Ker po definiciji ne moremo vedeti, ali smo imeli neopažen vdor, moramo ustvariti sistem, ki to tveganje zmanjša na spreje-mljivo raven. Stoodstotne varno-sti pač ni mogoče zagotoviti ni-kjer, niti pri papirnih volitvah.

Glasovanje na daljavo ni nova iznajdba, saj ga v obliki glasova-nja po pošti že imamo. Prav tako ni nova iznajdba glasovanje na daljavo prek elektronskega me-dija. Ameriški astronavt je že leta 1997 z vesoljske postaje Mir gla-soval po e-pošti, malce bolj mno-žičen pa je bil poizkus leta 2000, ko je 250 ameriških vojakov gla-sovalo po internetu. A to so osa-mljeni primeri, ki jih je soraz-merno enostavno izvesti in tudi zaščiti. Če smo malo cinični, so to premajhni primeri, da bi sploh vplivali na izid volitev, zato je precej vseeno, kako so izvedeni. Seveda se želimo iz njih nauči-ti kaj koristnega za izvedbo v ve-čjem obsegu.

Po nekaj sramežljivih poizku-sih v različnih državah (Angli-ja, Kanada, Francija, Švica, Nizo-zemska) z lokalnimi ali evropski-mi volitvami so i-volitve vzeli v svoje roke Estonci. Leta 2005 so ponudili glasovanje po interne-tu na lokalnih volitvah, dve leti zatem pa kot prvi na svetu tudi na državnozborskih volitvah. Kljub številnim izvedbam lokal-nih elektronskih volitev na da-ljavo in podobnega glasovanja v

Zakaj ne volimo po internetuEstonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil. Matej Huš

MONITOR PRO VOLITVE PO INTERNETU

J

Glasovalna naprava na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2014 na Kokrici. Foto: Gorazd Kavčič, Gorenjski glas

december 2016 87

organizacijah, podjetjih in dru-štvih, ostaja Estonija edina dr-žava, kjer ima vsakdo možnost internetnega glasovanja na naj-pomembnejših volitvah (držav-nozborskih), zato si zasluži po-sebno pozornost. Navsezadnje je lani tam tako glasovalo 30 od-stotkov volivcev.

Načela volitev

Vsake volitve morajo spošto-vati naslednja načela: anoni-mnost glasu, zagotavljanje is-tovetnosti volivca (in en glas na volivca), kontrolirano okolje za svobodno glasovanje po vesti ter nadzor nad pravilnim popisova-njem in preštevanjem glasov. Na klasičnih volitvah je to zelo eno-stavno zagotoviti: komisija po-gleda osebno izkaznico, potem pa volivec v kabini izpolni li-stek in ga vrže v skrinjico. Pri i--volitvah se izkaže, da je glavni

problem prav zadnje: izjemno težko je zagotoviti, da sistem ni bil kompromitiran.

Prednosti

Največja prednost i-volitev je večja udobnost, saj lahko glas od-damo od doma ali s kateregakoli računalnika, v katerega naložimo svoje poverilnice in ustrezno pro-gramsko opremo. Zagovorniki i--volitev pravijo, da bi s tem zve-čali volilno udeležbo, predvsem pa h glasovanju pritegnili mlade. Estonske izkušnje kažejo, da to

ne drži. Leta 2003 je bila volilna udeležba na državnozborskih vo-litvah 58-odstotna, z internetnim glasovanjem leta 2007 pa 62-od-stotna. Leta 2011 je glasovalo 63 odstotkov, leta 2015 pa 64 od-stotkov. Razlika je kvečjemu ne-kaj odstotnih točk. Pa so šli mladi bolj množično na volišča? Na za-dnjih volitvah je bila volilna ude-ležba 18- do 25-letnikov zgolj se-demodstotna.

Tudi vnovično glasovanje se ni izkazalo kot posebej privlačno. Na zadnjih volitvah je po oddaji

glasu po internetu na dan volitev papirnato glasovnico izpolnilo le 162 ljudi (0,09 odstotka). Več-krat pa je prek interneta glasova-lo 2,6 odstotka i-volivcev, kar je malo. Ni nujno, da so si vsi pre-mislili, lahko so le preizkušali, kako sistem deluje. Pravilno za-beleženje svojega glasu je preve-rilo 4,3 odstotka i-volivcev.

Nevarnosti

V Estoniji i-volitve potekajo predčasno, zakonodaja pa omo-goča, da jih razveljavijo, če se

VOLITVE PO INTERNETU MONITOR PRO

stonske i-volitve sestavlja več postopkov: priprava sis-tema, oddaja glasu, preve-

ritev glasu (neobvezno) in štetje gla-sov. V okviru priprave sistema se pri-pravijo volilni strežniki, generirajo asimetrični šifrirni ključi, izdela apli-kacija za odjemalca in pametni tele-fon ter postavi in poveže vsa druga potrebna infrastruktura.

Estonija je bila prva država, ki je uvedla splošno elektronsko oseb-no izkaznico, ki je v resnici pametna kartica s poverilnico (certifikatom). Ker je digitalni podpis zakonsko ize-načen s fizičnim, lahko Estonci z njo opravijo vse tisto, kar lahko tudi mi z digitalnim potrdilom SIGEN-CA, in še nekoliko več. Estonija je drža-va z najbolj informatizirano državno upravo, kar so si zastavili kot politič-ni cilj ob osamosvojitvi in postavitvi novega državnega aparata.

Za glasovanje elektronsko osebno izkaznico vstavimo v čitalnik. Na ra-čunalniku mora biti nameščen odje-malec, ki je na voljo za Linux, Win-dows in Mac OS X. Ko vtipkamo PIN, se vzpostavi varna povezava s stre-žnikom VFS (vote-forwarding ser-ver), kjer poteka dejansko glasova-nje. Ta odjemalcu glede na identite-to volivca pošlje seznam razpoložlji-vih kandidatov (npr. na lokalnih vo-litvah seveda niso isti za vse). Voliv-čevemu glasu se z RSA-OAEP doda

dovolj entropije (r) in potem zašifri-ra z 2048-bitnim javnim ključem vo-lilne komisije. To imenujemo prva (notranja) ovojnica. Nato jo zašifri-ramo še z zasebnim ključem voliv-ca (druga, zunanja ovojnica) in vse skupaj pošljemo VFS. Ta neodprte glasovnice shranjuje na VSS (vote--storing server), volivec pa dobi kot potrditev vrednost r in neuganljivo enolično številko glasovnice, x. Po-sredujeta se v obliki kode QR.

Z digitalnim podpisom in siste-mom dveh ovojnic je zagotovlje-no preverjanje istovetnosti in ano-nimnost glasu. Svobodno glasova-nje se v Estoniji zagotavlja tako, da

lahko vsakdo glasuje tolikokrat, kot želi, šteje pa zadnji glas. Ker inter-netno glasovanje poteka kot pred-časno glasovanje in se konča pred odprtjem volišč, lahko glasuje tudi vsak, ki je že glasoval po internetu, in s tem razveljavi internetni glas.

Nadzor nad zapisom glasu je izve-den tako, da lahko do pol ure po gla-sovanju vsakdo preveri, kako je sis-tem zapisal njegov glas. To ni v na-sprotju z zahtevo po anonimnosti, ker ne gre za odpiranje ovojnic, tem-več simuliranje z duplikati, in ker lah-ko to stori le vsak zase. Aplikacija na strani odjemalca lahko strežniku po-šlje vrednost x (iz QR-kode) in od nje-

ga pridobi dvojno ovojnico, v kateri pa glasu ne more prebrati, ker nima ustreznega zasebnega ključa volilne komisije. Namesto tega aplikacija si-mulira glasovanje za vsakega kan-didata in preveri, kdaj je nova simu-lirana »glasovnica« enaka dejanski glasovnici. Tako ugotovi, za katerega kandidata je volivec glasoval. Nihče drug postopka ne more ponoviti, ker nima zasebnega ključa volivca (za zunanjo ovojnico), torej ne more po-ustvariti ujemajoče glasovnice, četudi bi glasoval enako. VSS in VFS sta ve-nomer v stiku z dnevniškim strežni-kom, kamor se zapisuje vsak dostop do sistema – vsako glasovanje, vsaka preverba glasu itd.

Ko se glasovanje konča, sistem po zunanjih glasovnicah še enkrat pre-veri, ali vsi glasovi pripadajo volil-nim upravičencem. Prav tako se na tej točki uničijo glasovi ljudi, ki so na volilnem imeniku označeni, da so glasovali tudi s papirnato glasovni-co. Zdaj se odšifrirajo zunanje ovoj-nice in uničijo, tako da imamo na kupu samo še anonimne glasove, ki pa so šifrirani (notranja ovojnica).

Te prekopirajo na DVD in ga odne-sejo na strežnik za štetje glasov VCS (vote-counting server), ki ima strojni varnostni modul (HSM) z zasebnim ključem volilne komisije. Ta dejan-sko odšifrira vse glasovnice in pre-šteje glasove.

PODROBNO

Delovanje i-volitev

E

t Vsake volitve so težak izziv, ker moramo zadostiti štirim pogojem: natančnosti (pravilno štetje), anonimnosti, hitrosti (rezultati v nekaj urah) in skalabilnosti (glasuje malo ljudi ali več milijonov).

88 december 2016

pojavi tehnični problem z inte-griteto volitev. V takem prime-ru morajo vsi glasovati na volilni dan s klasičnimi glasovnicami, a takega primera še niso imeli.

Največja nevarnost i-voli-tev zato ni odpoved sistema ali vdor vanj. Tudi za ugotavljan-je istovetnosti volivca in anoni-mno glasovanje je s poverilnica-mi in dvojno ovojnico zadovolji-vo poskrbljeno. Glavna težava so neodkriti vdori. Ko so Estonci leta 2005 uvedli i-volitve, so bili velikanski hekerski vdori pred-met znanstvenofantastičnih fil-mov. Enajst let pozneje vemo za Stuxnet, ki so ga napisali Ame-ričani, in za kitajske in ruske vo-jaške hekerske enote. Dožive-li smo prvi uspešen hekerski na-pad na elektroenergetski sis-tem (23. decembra 2015 je bilo v Ukrajini brez električne ener-gije 80.000 odjemalcev), vdori v zbirke podatkov pa so že vsak-danjost (Yahoo, AshleyMadison, MySpace, Ebay, JPMorganChase …). Kot so pokazala razkritja o NSA in CIA, so virusi, ki okužijo celo omrežno (usmerjevalnike,

omrežna stikala) in drugo stroj-no opremo (ključe USB, kamere, adapterje), realnost..

Varnostna analiza estonske-ga sistema je pokazala, da je pri trenutnih izvedbah i-volitev možnosti za manipulacijo zelo veliko.

Pomisleki

Volitve imajo v demokraci-ji nadvse pomembno vlogo, ker državljanom vlivajo zaupanje v sistem. Če nekdo zmaga na vo-litvah z vprašljivo verodostojno-stjo, nima legitimnosti. Papir-ne volitve še zdaleč niso stood-stotno varen sistem, to dokazu-jejo nepravilnosti, ki se dogaja-jo po vsem svetu, od Ugande do ponovljenih avstrijskih predse-dniških volitev. Toda celoten po-stopek, od oddaje glasu do pre-števanja in nadzora, je razumljiv vsakemu volivcu brez slehernega predznanja. Glavni pomislek pri i-volitvah je to, da se bojimo ne-znanega. Četudi bi volitve izve-dli popolnoma varno, je za pov-prečnega volivca postopek nera-zumljiv in skrivnosten.

Raziskave kažejo, da večino nepravilnosti pri volitvah zagre-šijo insajderji, in ne zunanji na-padalci. To je močan argument v prid uporabe odprte kode za iz-vedbo i-volitev, saj se izognemo zaklepu na določenega ponu-dnika (vendor lock-in) in vsaj na načelni ravni prisilimo izvajalca, da kodo napiše kakovostno. Var-ni sistemi morajo biti po obliko-vanju (security by design), četu-di napadalec pozna vso kodo, skrivanje za zaprtostjo (security through obscurity) pa je varno-stno tvegano. Estonija je večino kode, ki poganja njihove i-voli-tve, objavila na Githubu na vpo-gled vsakomur, kar je pohval-no. Koda obsega 17.000 vrstic, od tega 61 % v pythonu in 37 % v C++, preostanek pa so skripti.

Toda niti odprta koda ni jam-stvo, da se v njej ne skrivajo na-merne ali nenamerne varnostne razpoke. Ranljivost heartbleed je bila v OpenSSL vsaj od marca 2012 do aprila 2014, GnuTLS pa je omogočal predložitev lažnih certifikatov od leta 2005 do 2014. Ranljivosti so bile vsem na očeh, a

kode v tistem delu ni nihče dobro prebral. Odprta koda je torej po-treben, a ne zadosten pogoj. Nu-jen je še pregled kode (audit).

S tem se spremeni tudi delo opazovalcev. To delo pri klasič-nih volitvah lahko opravlja sko-rajda kdorkoli. Pri i-volitvah je treba imeti posebno znanje, ki ga večina ljudi in celo računalnikar-jev nima. V Estoniji so si nadzor zamislili tako, da so člane volil-ne komisije posadili v sobo in na platnu prikazovali rezultate. To ni noben nadzor, to je šov!

Estonski zgled

Pravi nadzor so izvedli razi-skovalci z Univerze v Michiga-nu in britanske Open Rights Gro-up, ki so oktobra 2013 od blizu opazovali estonske lokalne vo-litve, obenem pa so imeli dovolj znanja, da so iz objavljene odpr-te kode postavili posnemanje i--volitev in kodo napadli. Odkrili so vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih bilo teoretično in tudi praktično mogoče zlorabiti. Napad bi lah-ko izvedli bodisi na strani odje-malca, torej pri volivcih, bodisi na strani strežnikov.

Odjemalec, ki ga volivec name-sti v svoj računalnik, je zaprtoko-den in vsebuje ukrepe za prepre-čevanje vzvratnega inženirstva (obfuscation), a to napada nanj ne oteži bistveno. Izdelali so de-lujoč prototip črva (malware), ki je pritajeno počakal na glasova-nje, potem pa je na skrivaj oddal popravljen glas, če je imel upo-rabnik e-kartico še vedno v či-talniku. Ker se kartice uporablja-jo za najrazličnejša opravila, to ni tako neverjetno. No, če bi tak napad izvedli v večjem obsegu,

MONITOR PRO VOLITVE PO INTERNETU

L 2005 DZ 2007 EU 2009 L 2009 DZ 2011 L 2013 EU 2014 DZ 2015

udeležba 47,4 % 61,9 % 43,9 % 60,6 % 63,5 % 58,0 % 36,5 % 64,2 %

delež i-volivcev 1,9 % 5,5 % 14,7 % 15,8 % 24,3 % 21,2 % 31,3 % 30,5 %

razveljavljeni i-glasovi s papirno glasovnico

0,3 % 0,1 % 0,1 % 0,1 % 0,06 % 0,1 % 0,04 % 0,09 %

oddali več i-glasov (šteje zadnji) 3,9 % 2,6 % 1,6 % 2,3 % 3,1 % 2,3 % 2,0 % 2,6 %

preverili pravilnost oddanega i-glasu / / / / / 3,4 % 4,0 % 4,3 %

Statistika estonskih i-volitev

L – lokalne volitve, DZ – državnozborske volitve, EU – evropske volitve

Estonska aplikacija po internetnem glasovanju izriše kodo QR, s katero lahko preverimo pravilnost oddanega glasu. Foto: Estoniaevoting.org

december 2016 89

bi sum vzbudilo veliko število v drugo oddanih glasov. Drugi na-pad na odjemalca terja hkratno okužbo računalnika in pametne-ga telefona. V tem primeru odje-malec izpiše spremenjeno kodo QR, ki vsebuje ime kandidata, za katerega je volivec želel glasovati, črv pa v resnici glasuje drugače. Če volivec poizkusi preveriti svoj glas, mu okužena aplikacija na pametnem telefonu prikaže žele-ni glas, ki je skrit v kodi QR, in ne dejanskega glasu.

Oba napada sta v praksi izve-dljiva, izkoriščata pa to, da voliv-ci glasujejo s svojih računalnikov, ki seveda niso sterilni, a jih je tre-ba za izvedbo volitev obravnava-ti kot zaupanja vredne.

Napasti je mogoče tudi infra-strukturo na strežniški strani, kar pomanjkljivi varnostni pro-tokoli in urjenje zaposlenih še olajšujejo. Pred volitvami so pri-pravili DVDje z Debianom, ki so

jih uporabili za namestitev na strežnike. Slike ISO za izdelavo DVDjev lahko okuži kak nepo-šten zaposleni ali zunanji napa-dalec. Pri namestitvi se sicer pre-verja zgoščena vrednost (hash) s tisto na Debianovih strežnikih FTP, a povezava do tja ni šifrira-na, zato je mogoče to oviro obi-ti z napadom MITM (man in the middle). Druga možnost je okuž-ba računalnika z rootkitom, ki prepreči preverjanje hasha in DVD v vsakem primeru zape-če. Ko imamo enkrat postavljen strežnik, na katerega je name-ščena okužena distribucija De-bian s programom za manipula-cijo, ta preveri, ali je strežnik v funkciji VCS (štetje glasov), in te-daj spremeni želeni delež glasov.

To je le eden izmed načinov za prikrojitev volilnih rezulta-tov. Raziskovalci so opozorili na cel kup pomanjkljivosti, ki pred-stavljajo tveganje za dodatne na-pade. Če jih navedemo le nekaj: nekatera sistemska opozorila o napakah so ignorirali, varnostne kopije je izdeloval le en operater,

čeprav bi morala biti po proto-kolu navzoča dva, programsko opremo so prenašali prek neza-ščitenih povezav HTTP, vzdrže-vanje so izvajali z uporabniškim imenom root, nešifrirane varno-stne kopije so delavci prenaša-li kar v svojih nahrbtnikih. Naj-bolj neverjetna je bila površnost pri štetju, ko zapis glasov na DVD ni deloval, zato so rezultate pre-nesli kar na rabljen(!)ključ USB enega izmed zaposlenih.

Koliko bi vse to stalo

E-bančništvo nam olajša življe-nje, a to ni bilo pomembno pri njegovi vpeljavi. Predvsem olajša življenje oziroma poceni poslova-nje bankam, saj zdaj številke v ra-čunalniški sistem vnašajo sami komitenti, manjši obisk v poslo-valnicah pa dodatno zmanjšuje stroške. Če i-volitve ne bodo ce-nejše ali vsaj enako drage kot pa-pirne, jih verjetno ne bo, razen če bo kdo potreboval posel. Izvedba klasičnih volitev stane v Sloveniji 3–4 milijone evrov, je na oktobr-ski okrogli mizi pojasnil direktor

Državne volilne komisije (DVK), Dušan Vučko.

I-volitve bi bile dražje, ker je treba še vedno vzporedno izvaja-ti klasične papirne volitve, torej strošek zgolj zvečajo. O natanč-nih številkah je brez konkretnih načrtov težko govoriti, a Vuč-ko ocenjuje, da bi postavitev ce-lotnega sistema, z elektronskim volilnim imenikom vred, stala okrog osem milijonov evrov, po-tem pa še vsakokratna izvedba 5–6 milijonov evrov. Ni prav ver-jetno, da bi bil morebiten dvig volilne udeležbe za nekaj odsto-tnih točk vreden tolikšne nalož-be, sploh če prinaša cel kup izzi-vov, ki še niso zadovoljivo reše-ni. Kot je na isti okrogli mizi oce-nil Gorazd Božič, vodja SI-CERT, trenutno tehnologija še ni pri-merna za i-volitve.

Možno je, a ...

O tem, da so i-volitve tehnično izvedljive, ni dvoma. Toda prak-tično bi bile mogoče le v ideal-nem svetu, kjer bi bili nameni vseh ljudi plemeniti. Tu in zdaj, ko je treba misliti na najslab-šo možnost, pa imajo i-volitve preveč šibkih členov in premalo otipljivih prednosti, da bi se jih splačalo uvajati. Volitve so na-mreč ravno toliko tehnični kakor družbeni izziv; brez zaupanja va-nje so neuporabne.

VOLITVE PO INTERNETU MONITOR PRO

i-volitvami države, razen Estonije, nimajo kaj dosti izkušenj, zato tudi (še) ni moglo iti nič narobe. E-volitve pa so marsikje že običajen del volitev, in tudi tu je šlo že marsikaj narobe.

Najbolj znan zgled so ameriške predsedniške volitve leta 2000, ko je dolgotrajno bitko o vnovičnem preštevanja glasov na Floridi preseka-lo šele vrhovno sodišče. V okrožju Volusia so glasovalne naprave zazna-le 2813 glasov za Busha in minus 16.022 za Ala Gora – glasovalo pa je 412 volivcev. Podobnih zgodb je več kot sto iz najrazličnejših držav, v vseh primerih pa so glasovalne naprave zaznale previsoko število gla-sov za vsaj enega kandidata.

Še najzgovornejša je odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je po pritožbi leta 2009 odločilo, da je bila uporaba konkretnih glasovalnih naprav v zadnjih desetih letih neustavna, ker ni bilo mogoče zagotovi-ti preverljivosti in transparentnosti. Odtlej v Nemčiji ne poskušajo vno-vič z e-volitvami.

V Estoniji je problem obrnjen. Večjih težav še ni bilo, zato so oblasti gluhe za vse argumente strokovnjakov, da morajo svoje i-volitve nujno varnostno izboljšati. Estonske i-volitve so namreč ravno toliko tehnični kot politični projekt.

Ko gre kaj narobe, je glavni problem škoda. Tudi spletno nakupovanje in e-bančništvo sta daleč od varnega, a tam banke brez vprašanj po-vrnejo finančno škodo. Pri zlorabah i-volitev škode ne moremo finanč-no ovrednotiti.

TEŽAVE

Kaj je že šlo narobe

Z

Estonci niso uporabili sterilne opreme, temveč so odjemalca za i-volitve pripravili in kriptografsko podpisali kar na pisarniškem računalniku, ki ima nameščen celo PokerStars. Foto: Security Analysis of the Estonian Internet Voting System, CCS’14

Vsak Estonec dobi elektronsko osebno izkaznico. Foto: Estonsko ministrstvo za notranje zadeve

90 december 2016

lovenska državna upra-va, katere del je tudi Fi-nančna uprava (FURS),

državljanom in podjetjem prija-zno omogoča, da veliko poslova-nja opravijo elektronsko. Podob-no kakor banke tega ne počno iz altruizma, temveč zaradi finanč-nih prihrankov in drugih pred-nosti. Obvezno elektronsko vro-čanje dokumentov podjetjem na primer pomeni, da se FURSu ni treba ukvarjati z vročanjem, temveč dokument pusti v e-Dav-kih, tam ga podjetje sámo pre-vzame, sicer po 15 dneh nastopi fikcija vročitve. Elektronsko po-slovanje s FURSom ni zgolj eden izmed načinov, temveč tako za podjetja kakor tudi za nekatere fizične osebe edini način. Zato od FURSa pričakujemo, da bodo e-Davki brezhibno delovali.

Veriga zaupanja

V internetu nihče ne ve, da si pes, je znamenita karikatura Pe-tra Steinerja v The New Yorker-ju. Za reševanje tega problema so razvili digitalna potrdila. Ko se po internetu pogovarjamo s FURSom, podatke šifriramo. Podatke šifriramo s FURSovim

javnim ključem, kar zagotavlja, da jih lahko prebere le imetnik ustreznega zasebnega ključa (Informacijska varnost, Monitor 05/04). Kako pa bomo vedeli, da je javni ključ resnično FURS ov? Kdorkoli bi lahko postavil kopijo spletne strani in nam podtaknil svoj javni ključ.

Spletne strani zato uporabljajo digitalna potrdila (certifikate), ki poleg javnega ključa vsebuje-jo še dodatne podatke o istove-tnosti in digitalni podpis zaupa-nja vredne institucije. Digitalne-mu potrdilu verjamemo zato, ker je digitalno podpisano z zaseb-nim ključem zaupanja vrednega overitelja. Ta je na zanesljiv na-čin preveril, da resnično pripa-da omenjeni spletni strani, in ga digitalno podpisal, s čimer jamči za resničnost podatkov. Overite-lju zaupamo zato, ker ga je pre-veril in njegovo potrdilo podpisal v hierarhiji višje rangirani ove-ritelj, in tako naprej, dokler ne pridemo do korenskih overite-ljev. To so velike organizacije, ki so pod rednim neodvisnim nad-zorom (audit). V brskalnik so že vgrajena korenska potrdila overi-teljev, za vsa druga potrdila sple-tnih strani pa brskalnik preveri, kdo više v hierarhiji jih je podpi-sal. Tako je veriga do korenskega

potrdila. Infrastruktura se ime-nuje PKI (public key infrastruc-ture).

Seveda vas nič ne omejuje, da si ne bi javnega ključa podpisali sami, s čimer ustvarite svoje sa-mopodpisano potrdilo (self-si-gned certificate). Tak ključ bo še vedno povsem zadovoljivo opra-vljal svojo prvo nalogo, šifriranje podatkov za varen prenos, ne bo pa opravljal svoje druge naloge – nimamo zaupanja v identiteto izdajatelja, kar omogoča napa-de MITM (glej okvir). Moderni

brskalniki se zato pri obisku sple-tnih strani, katerih potrdila niso v verigi zaupanja do znanega ko-renskega izdajatelja, pritožijo. In to je tudi pravilno, saj je vsaka nepojasnjena sprememba potr-dil na spletni strani znak, da ne-kaj ni prav.

Povsem upravičeno lahko vprašate, kdo jamči za korenska potrdila. Odgovor je, da gre za konsenz. Nekomu moramo zau-pati in te velike institucije so pod neodvisnim nadzorom, zato iz-delovalci brskalnikov njihova ko-renska potrdila integrirajo v br-skalnike.

»Jutri menjamo certifikat«

FURS je v e-Davkih 20. 7. 2016 objavil obvestilo, da bodo nasle-dnji dan zamenjali digitalno po-trdilo, zato naj si uporabniki za nemoten dostop namestijo nova korenska potrdila. Takšno hite-nje je neprimerno, še posebej ko

T kot tragičnoJulija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo. Matej Huš

S Znamenita karikatura Petra Steinerja, ki jo je 5. julija 1993

objavil The New Yorker.

Hierarhija zaupanja (chain of trust) se začne s korenskim overiteljem, ki ga brskalnik mora poznati.

MONITOR PRO CERTIFIKATI

december 2016 91

gre za storitev, katere nedosto-pnost ima lahko za davčne zave-zance materialnopravne posle-dice. To za nazaj priznava tudi FURS, ki se za nevšečnosti opra-vičuje. Naslednji dan so potrdilo resnično zamenjali in uporabni-ki so žalostno zrli v opozorilo, da brskalnik strani ne bo pokazal, ker je nevarna. FURS se je hitro odzval in navodila, kako si ure-diti dostop do e-Davkov, objavil tudi na svojih spletnih straneh, da so jih lahko prebrali vsi.

Novo digitalno potrdilo za e--Davke je podpisal SIGOV-CA (Slovenian Governmental Certi-fication Authority), ki izdaja di-gitalna potrdila za državne orga-ne. Njegovo potrdilo je podpisal novi državni korenski izdajatelj SI-TRUST Root, ki je začel delo-vati aprila letos. Skupaj s SIGEN--CA (Slovenian General Certifi-cation Authority), ki izdaja di-gitalna potrdila za fizične osebe in poslovne subjekte, sodijo pod Državni center za storitve zau-panja (SI-CA) na Ministrstvu za javno upravo (MJU).

Vanja Režonja Utenkar z MJU pojasnjuje, da je razlog za uvedbo overitelja SI-TRUST Root vzpostavitev novih izdajateljev digitalnih potrdil. Da ne bi vsak uporabljal svojega korenskega potrdila, so se odločili za novega korenskega overitelja, ki je pod-pisal vmesne certifikate podreje-nih overiteljev. To je dobra zami-sel, a jo je treba izvesti premišlje-no in zagotoviti, da je SI-TRUST Root na brskalniških seznamih zaupanja vrednih overiteljev. Do-kler ne bo, imajo uporabniki te-žave, zato tedaj ni primerno pod-pisovati državnih spletnih strani s temi overitelji. Državna uprava je tu preveč hitela.

In FURS? Uporabnike e-Dav-kov je z navodili na navadni spletni strani (HTTP) napotil na stran SI-CA, kjer lahko snamejo korensko potrdilo in vmesni po-trdili SIGOV-CA in SIGEN-CA ter jih namestijo v osebni računal-nik. Navodila so jasna in podrob-na, kdor jim sledi, lahko uspešno vstopi v e-Davke, izdatno pa je FURS svetoval tudi po telefonu. Konec dober, vse dobro? Ne.

V redu, v redu, v redu

Cilj varnostnih opozoril ni ugotoviti, kako jih odstraniti (če dovoljkrat kliknemo V redu, bo

že šlo?!), temveč odpraviti ra-zloge. Digitalnih potrdil z varnih strani SI-CA seveda ni bilo mo-goče naložiti, ker bi za varen do-stop (HTTPS) potrebovali koren-sko potrdilo, ki smo ga s strani želeli sneti. SI-CA je ta problem rešil tako, da korensko potrdilo in vmesna potrdila ponuja tudi na nezaščiteni strani (HTTP), od koder ga lahko snamemo brez težav. Z vidika zaupanja to ni pri-merno. Stran, s katere prenaša-mo korensko potrdilo, zaradi ka-terega bomo zaupali vsem z njim podpisanim potrdilom, je popol-noma nezaščitena in predsta-vlja prekinitev verige zaupanja. Ne moremo vedeti, da gre za le-gitimno stran, in ne lažne kopi-je. Res je na straneh MJU (Trust Service List) javno objavljen tudi razpoznavni odtis potrdila, a vse to so nezaščitene strani, zato je uporabnikovo sejo do njih mogo-če ugrabiti.

Nekateri računovodski servisi so želeli svojim strankam poma-gati celo tako, da so omenjeno korensko potrdilo ponujali s svo-jih strani skupaj z navodili, kako ga namestiti. Bi verjeli neznancu na cesti, ki vam ponuja številko transakcijskega računa, kamor naj plačamo prispevke, češ da je to FURSov račun? Seveda ne! V internetu ni nič drugače.

SI-CA je težavo pravilno rešil šele 1. 9. 2016, ko mu je komer-cialni korenski overitelj Entrust, ki ga imajo brskalniki v zbirki zaupanja vrednih, podpisal po-trdilo za dostop do spletne stra-ni. Tako lahko po varni poveza-vi dostopimo do strani, od koder prenesemo korensko potrdilo SI--TRUST Root in podrejena vme-sna potrdila. S tem je veriga zau-panja nepretrgana.

SI-CA pa tudi danes še vzpo-redno ponuja prenos istih potr-dil nezaščiteno (HTTP), čemur se izognimo.

Slabše kot v Ukrajini

Do e-Davkov in kopice drugih državnih e-storitev še vedno ne moremo normalno, če si ne na-mestimo ustreznih digitalnih po-trdil SI-CA. Vse, kar se je zgodi-lo od julija do danes, je postavi-tev varne infrastrukture za pre-vzem korenskega potrdila SI--TRUST Root. Toda želeli bi, da se spletna stran e-Davki normal-no odpre brez branja navodil in

nameščanja potrdil. V Linuxu, Windows in Mac OS X.

Dokler SI-TRUST Root ne bo certificiran, da je zaupanja vre-den in s tem dodan v brskalni-ke, bi moral FURS imeti komer-cialno digitalno potrdilo, ki bi ga podpisal kak zaupanja vre-den overitelj, ki ga imajo brskal-niki v svojih zbirkah. Tako imajo urejeno v večini držav, denimo v Veliki Britaniji (tax.service.gov.

uk podpisal GlobalSign), Avstri-ji (finanzonline.bmf.gv.at podpi-sal Thawte), Nemčiji (elsteron-line.de podpisal VeriSign) in na Hrvaškem (e-porezna.porezna--uprava.hr podpisal GeoTrust) ter celo v Ukrajini (portal.gov.by podpisal GeoTrust). Nekate-re države, denimo Nizozemska,

Zbogom, SHA1Certifikate, ki so podpisani z zastarelim algoritmom SHA1, bo kma-

lu treba zamenjati. Januarja bodo brskalniki strani, ki bodo imele takšne certifikate, začeli označevati kot ne varne. Da SHA1 ni varen, so razisko-valci pokazali že leta 2012, realni napadi pa so mogoči že vsaj dve leti. Naslednik SHA2 je na voljo že petnajst let, a se še vedno najdejo certi-fikati s SHA1. Imajo jih tudi e-Računi UJP, e-Dražbe in e-Carina. Vse te strani bodo prihodnje leto potrebovale nove certifikate, ki jih bo očitno podpisal SIGOV-CA.

rskalniki imajo precej strog postopek za uvrščanje korenskih digitalnih potrdil v svojo shrambo. To je razumljivo, saj lahko vsak overitelj jamči za katerokoli spletno stran. Zahteve so po-

dobne, vsem pa je skupen obvezen neodvisni pregled (audit) overitelja in še se zaostrujejo. Microsoft je donedavna državnim overiteljem omo-gočal uvrstitev v shrambo na podlagi izjave pristojnega državnega or-gana, zato sta bila SIGEN-CA in SIGOV-CA uvrščena vanj. V novih raz-ličicah pa tega ne dopušča več za namen avtentikacije spletnih strani (temveč zgolj še za e-podpisovanje in šifriranje).Slovenski overitelji naj bi se v te shrambe uvrstili do konca julija 2017, ko morajo poleg inšpekcijskega nadzora po evropski uredbi eIDAS (eI-DAS - Kdo je kdo v spletu, Monitor 11/16) akreditirani organi nad nji-mi opraviti prvi pregled za preverjanje skladnosti. Če bo eIDAS zaži-vel, bodo brskalniki v svoje shrambe bržčas dodali vse evropske držav-ne overitelje, torej tudi SI-TRUST Root, s tem pa bo odpadla potreba po komercialnih potrdilih. Na MJU priprave na pregled že potekajo, pri-znavajo pa, da še ni vzpostavljen niti postopek akreditiranja organov za preverjanje skladnosti, ki bodo pregled izvajali.

VARNOST

Kako priti med zaupanja vredne overitelje

B

Varnostni preizkus pokaže, da certifikati niso edini problem e-Davkov.

CERTIFIKATI MONITOR PRO

92 december 2016

pa imajo svoje korenske overite-lje kar v brskalniških shrambah, ker so prestali ustrezne postopke preverjanja.

Zanimivo, da strani e-Uprava uporabljajo komercialno Entru-stovo digitalno potrdilo, zato se v brskalnikih normalno odpre-jo. E-računi pri UJP, e-Carina, e--Dražba, ZPIZ in še kopica dru-gih državnih strani pa ne. Barba-ra Škrinjar s FURSa nam je po-vedala, da se je FURS po odzivu javnosti zdaj odločil naročiti ko-

mercialno digitalno potrdilo, ki je že v postopku nabave.

Upajmo, da bodo podobno ravnale tudi druge državne in-stitucije. MJU je tudi nekate-rim drugim institucijam v pre-hodnem obdobju svetoval na-bavo komercialnih certifikatov, a je odločitev v pristojnosti po-sameznih institucij. Strošek ko-mercialnih potrdil je nizek. Digi-talno potrdilo za strani SI-CA, si-cer kupljeno v paketu, je na pri-mer stalo 400 evrov, pojasnjuje-jo na MJU.

Kaj pa varnostUstrezno podpisani certifika-

ti ne jamčijo varnosti, temveč za-upanje v identiteto. Spletno me-sto e-Davki ima tudi precej var-nostnih pomanjkljivosti, ki nam jih na enem mestu predstavi Qualysov SSL Server Test (www.ssllabs.com/ssltest/analyze.html). Ta preveri nastavitve, podprte pro-tokole in funkcije ter zakrpanost lukenj, nato pa spletnemu me-stu dodeli varnostno oceno. Po-glejmo ocene finančnih uprav:

Velika Britanija A-, Avstrija A+, Nemčija A, Hrvaška C, Ukraji-na F, Srbija F in Slovenija T. Slo-venska ocena je zbita na T zaradi certifikatov; brez tega bi bila C, a to je še vedno zelo slabo.

V e-Davkih je edini podpr-ti šifrirni protokol TLS 1.0, ne pa tudi bistveno varnejša in no-vejša TLS 1.1 in 1.2. K sreči vsaj prastarega SSL 3.0 ne podpira-jo več. Prav tako ne podpirajo HPKP (certificate pinning). Na-čeloma lahko vsak overitelj izda certifikat za katerokoli stran, a

te moči ne izrabljajo. Toda v pre-teklosti so že bili vdori v overite-lje: julija 2011 je hekerju uspe-lo vdreti v DigiNotar in si izda-ti potrdilo za domeno google.com, kar omogoča napad MITM. HPKP to preprečuje, saj sama spletna strani omeji certifikate, ki jo lahko predstavljajo.

Prav tako e-Davki ne podpirajo Forward Secrecy. To je tehnologi-ja, ki onemogoča dešifriranje mi-nule komunikacije, četudi napa-dalec v nekem trenutku pridobi zasebni ključ uporabnika. Večina resnih strani dandanes Forward Secrecy podpira. Problematična je tudi izmenjava ključev po Dif-fie-Hellmanovem algoritmu, saj strežnik uporablja šibke parame-tre, zaradi česar je povezava ran-ljiva za napad Logjam. Vse te po-manjkljivosti so bile izpostavlje-ne že julija in septembra, ko so na nevarnost e-Davkov opozarja-li Slo-Tech, Pravokator in celo Val 202, a so do danes ostale nepo-pravljene. So pa vsaj izključili ne-varen šifrirni algoritem RC4.

E-davki tečejo na Microsofto-vem IIS 8.5, ki podpira vse na-šteto. Po besedah Barbare Škri-njar se FURS tega zaveda, a je omejen z drugimi sistemi javne uprave in zavezancev, s kateri-mi se morajo povezovati, zato do nadaljnjega ne načrtujejo spre-memb.

Še bolj zanimivo pa je, da ima-jo strani e-Uprave oceno A in bi-stveno manj varnostnih pomanj-kljivosti od e-Davkov. Certifikat je podpisan, podpira Forward Secrecy, TLS 1.2, ni ranljiv za Lo-gjam itd. Morda bi si v državni upravi lahko med seboj malo po-magali, tako pa imamo elektron-ske storitve raztreščene po stra-neh zelo različne varnosti. Če ne upoštevamo zaupanja certifika-tov, bi bile ocene take: e-Davki C, e-Carina A-, e-Računi UJP B, e-Dražbe C, ZRSZ B in CA-SI A. Na MJU so se odzvali s pojasni-lom, da je informatika v državni upravi v fazi centralizacije, ki bo poenotila varnostne zahteve in nadgradila mehanizme, trenu-tno stanje pa je posledica rešitev različne starosti sistemov.

Ali je vse to pomembno

Še kako. Drži, da e-Davki delu-jejo. Če dovoljkrat poklikamo Se strinjam, V redu in Dovoli izjemo, lahko uredimo vse. Prvi pomislek je na načelni ravni. V državo, ki ima pri tako pomembnem opra-vilu, kot je poslovanje s finančno upravo, tako površno poskrbljeno za varnost (še zlasti, če so razlog sistemi, s katerimi se povezuje), ne moremo imeti zaupanja, da bližnjic ne ubira še kje drugje.

Še bistveno resnejši problem pa so zgledi. PKI in šifriranje sta za večino uporabnikov računalni-kov še skrivnostno nujno zlo. S pe-ripetijami, kot je bilo površno me-njanje certifikatov in uvažanje ko-renskih potrdil v brskalnik, je dr-žava velikansko množico računo-vodij in drugih uporabnikov nau-čila, da ni nič narobe, če se certifi-kati spreminjajo, če brskalniki jo-čejo o nevarnih povezavah in če uvažamo korenska potrdila z vseh vetrov v svoje brskalnike. Če do-voljkrat poklikamo V redu, pač. To pa je zelo narobe. Škoda, kajti zamisel in končni cilj sta prava, le izvedba je bila katastrofalna.

Napad MITMPorušena veriga zaupanja ni zgolj teoretična ranljivost. Andraž Bro-

dnik je že pred časom v praksi pokazal, kako je videti napad MITM (man-in-the-middle). S prosto dostopnimi orodji je mogoče postaviti klon nezaščitene (HTTP) strani SIGOV-CA, kjer si uporabnik sname in v brskalnik namesti napadalčevo digitalno potrdilo. Na tako stran je mo-goče uporabnika napotiti z elektronsko pošto ali kako drugače. Ko je potrdilo nameščeno, lahko napadalec ponaredi skoraj katerokoli var-no (HTTPS) spletno stran (če uporablja certificate pinning, na primer ne gre) in jo podpiše s svojim certifikatom. Uporabnik ne bo ugotovil, da komunicira z lažno stranjo, ki mu lahko krade podatke.

Spletne strani e-Uprave uporabljajo komercialno digitalno potrdilo, zato so normalno dostopne.

Nekateri računovodski servisi so korensko potrdilo ponujali kar s svojih strani, to pa je varnostno sporno.

Ker e-Davki uporabljajo digitalno potrdilo, ki ga ni podpisal preverjen overitelj, moderni brskalniki opozarjajo na nevarnost.

MONITOR PRO CERTIFIKATI

december 2016 93

ospod Nadella, ko se pogovarjamo o priho-dnosti, se vedno ome-

njata Google in Facebook, skoraj nihče pa ne omeni Microsofta. Odkar ste pred dvema letoma in pol zasedli položaj predsedni-ka upravnega odbora, obljublja-te, da boste iz koncerna spet na-pravili svetovnega tehnološke-ga prvaka. Kako naj bi vam to uspelo?

Tako, da nas takšne površne ocene sploh ne bodo zanimale. Ne gre nam za to, da bi mi sami izpadli čim bolj frajerski, temveč da bi naši partnerji izpadli čim bolje. Čemu bi z veliko truda in denarja razvijali umetno inteli-genco, da bi jo potem uporabljali

samo za učinkovitejše prenaša-nje novic? Ne, mi želimo razvi-jati izdelke, ki bodo našim stran-kam pomagali ustvarjati trajne vrednote.

To morate natančneje poja-sniti. Kako naj bi bili drugi zaradi vas videti boljši?

Nemškim podjetjem bi na pri-mer zagotavljali platformo, s ka-tero bo industrija prešla na viš-jo raven. Liebherr z nami razvi-ja hladilnike, ki s senzorji zazna-vajo vsebino in jo javljajo. Druž-bi ThyssenKrupp pomagamo pri inteligentnih dvigalih. Za neke-ga nemškega izdelovalca kav-nih avtomatov razvijamo sis-tem pomnjenja obrazov: aparat

bo prepoznal uporabnika in mu skuhal ustrezno kavo ter si jo za-pomnil. Vse to je bolj malo povezano s staro Microsoftovo misijo, da bo na vsako pisalno mizo na svetu postavil osebni računalnik. Kaj bo Microsoft pomenil v priho-dnosti?

O tem smo veliko razmišlja-li in se nato spomnili dejanskega osrednjega vodila podjetja: pod-preti vsakega človeka in organi-zacijo, da lahko doseže več. To je misija, ne cilj, ki jo lahko nekoč uspešno opravimo.

Je pa tudi zelo ohlapen opis in lahko pomeni marsikaj. Ste lahko konkretnejši?

Microsoft razvija platformo, katere tehnologija drugim pod-jetjem omogoča, da razvijejo ne-kaj novega. Podjetjem pomaga-mo obvladovati ta zapleteni svet. Vzpostavljamo na primer pose-ben oblak za Nemčijo.

Toda nima samo Microsoft te vizije, da bi oblak postal osrednje stičišče za vse poslovne postopke v podjetju in za skladiščenje vseh digitalnih podatkov, da jih je mo-goče prek spleta kjerkoli spet priklicati. A čemu bi vam podje-tja zaupala vse svoje podatke?

Zaupanje je nova svetovna va-luta, tega se dobro zavedamo. Zato smo kot edini ponudnik oblakov vzpostavili posebna

Sredi preobrataPogovor s šefom Microsofta, Satyom Nadellom, o umetni inteligenci in inteligentnih oblakih. Napoveduje, da bo umetna inteligenca naznanila novi tehnološki vek. Thomas Schulz, Klaus Brinkbäumer

G

SATYA NADELLA, MICROSOFT | INTERVJU MONITOR PRO

94 december 2016

podatkovna središča v Nemči-ji. Poleg tega smo za upravljav-ca teh središč izbrali Deutsche Telekom, da je vse v celoti pod nemško pravno ureditvijo. Viso-ki nemški standardi za varovanje in varnost podatkov so potem zanimivi tudi za stranke z dru-gih območij, kot sta Afrika in Bli-žnji vzhod.

Meje naj v digitalnem svetu ne bi več igrale vloge. Se to spremi-nja?

Ne moremo mimo tega, da ne bi vnovič razmislili o intelektual-ni lastnini in mejah. Obstaja le-

gitimna potreba po digitalni su-verenosti. Če se podjetja širijo po vsem svetu, morajo natančno ve-deti, kako je z varnostjo in prav-nim statusom njihovih podatkov.

Takšne težave so še toliko bolj pereče, čim bolj se nam pribli-žuje svet vseprisotnih računal-nikov, kot ga pričakujejo števil-ni tehnološki koncerni: senzor-ji bodo v vseh aparatih, človek bo v vseh življenjskih situacijah in povsod obdan z inteligentno tehnologijo. To, kar je bilo dolgo le vizija, se očitno hitro spreminja v resničnost.

Drži. Že v nekaj letih bo pred-stava o lastnem mobilniku mor-da preživeta, ker bodo vse okrog nas računalniki. Zato se mi zdi tehnologija oblaka osrednjega pomena: potrebujemo ogrodje, da se bomo lahko premikali po tem svetu. Ko se pogovarjam s strankami, ravno tudi z nemški-mi podjetji, hočejo vedno več po-datkov, vedno večjo omreženost, naj bo v tovarni ali avtomobilu. Takšnemu razvoju ne vidim kon-ca in računalniška tehnologija bo čedalje opaznejši sestavni del na-šega življenja.

Hitrost tega razvoja ne samo narašča, temveč so tudi tehnolo-ški skoki večji. Smo se znašli pred

podobnim preobratom kot na za-četku internetnega obdobja?

Smo že sredi preobrata. Pre-teklih deset je bilo v znamenju interneta za zasebne uporabni-ke …

… internetne trgovine, pame-tnih telefonov, družbenih omre-žij …

Točno. A zdaj tehnološki pre-obrat prodira v samo osrčje go-spodarstva, v industrijo in proi-zvodnjo, kmetijstvo, avtomobil-sko industrijo, v vse, kar je pove-zano z zdravjem. To je pomem-ben trenutek, začenja se nasle-

dnja stopnja četrte industrijske revolucije.

V ospredju te naslednje faze je, kot kaže, umetna inteligen-ca: stroji, ki se sami učijo novih opravil, programska oprema, ki postaja pametnejša, algoritmi, ki prečesavajo in analizirajo ve-likanske količine podatkov. Gre predvsem za novo dobo strojne inteligence?

Umetna inteligenca je nedvo-mno osrednjega pomena in ima vlogo pri vsem, kar počnemo. Postala bo vsenavzoča, da bi bila v pomoč ljudem. Stavimo na raz-lične stebre: Azure, naš inteli-gentni oblak, je prvi superraču-nalnik. Digitalni asistenti poma-gajo pri delovnih postopkih, sis-temi za prepoznavanje govora in roboti so gradniki številnih siste-mov. Najpomembneje pa je, da bo s to tehnologijo lahko dela-lo vsako podjetje in vsak progra-mer.

Poznavanje in dostopnost ne smeta biti rezervirana le za stro-kovnjake?

Da, umetno inteligenco želimo demokratizirati. Nenazadnje se z njo ne ubadamo tako intenzivno zato, da bi računalniki človeka premagali v igri. Z umetno inteli-genco se trudimo, da bi ustvarili

orodje, s katerim bo lahko delalo čim več ljudi in skušalo z njo re-šiti pereče težave v gospodarstvu in družbi.

Če se bo to videnje uresniči-lo in nas bodo povsod obdaja-li učljivi aparati in pametna pro-gramska oprema, tako doma kot v podjetju, bi to lahko temeljito spremenilo naše življenje in delo. Se po vašem mnenju res pribli-žuje tak zgodovinsko pomemben trenutek?

Demokratizacija znanja se je začela z Gutenbergom. Pred njim je bilo v Evropi okrog

30.000 knjig, pol stoletja pozne-je pa že okoli dvanajst milijonov. Ves znanstveni napredek je izha-jal iz tistega trenutka, ker je de-mokratiziral pridobivanje zna-nja. Internet je bil naslednji veli-ki korak in je ta proces še pospe-šil. Zdaj smo zasuti z eksplozijo podatkov. Raziskave raka zavira predvsem to, da obsežne množi-ne rezultatov preiskav ne zmo-remo povezati v celoto. Zmo-žnost urediti nepregledne mno-žine podatkov, jih uporabljati in razumeti, v tem se skriva pomen umetne inteligence.

To pomeni, da smo na poti v prihodnost, v kateri bo stroj od-ločal, kaj je najustreznejši poda-tek zame. Ne zdi se preveč ma-mljivo.

Ne. Toda na koncu vedno od-loča človek. A saj smo vso zgodo-vino vedno uporabljali orodje, da smo napredovali. Na umetno in-teligenco moramo gledati kot na sodobno kladivo. To pa še ne po-meni, da je vse drugo žebelj.

Ta povsem digitalizirani svet je za marsikoga še vedno uganka, mnogim zbuja tudi strah. Bi mo-rala tehnološka podjetja prevze-ti večjo odgovornost in končno sprožiti tudi družbeno razpravo o tem, kakšna naj bi bila ta pri-

hodnost?Nedvomno, o tem sem prepri-

čan. Veliko več bi morali razpra-vljati. Ne moremo preprosto reči: hej, nič ne moremo ukreniti gle-de tega, kar počne umetna inte-ligenca, to so le algoritmi, ki na-stanejo iz podatkov. Sprejema-mo odločitve, ki pripeljejo do teh algoritmov, torej moramo pre-vzeti tudi odgovornost. Kdor raz-vija tehnologijo, določa tudi nje-no zasnovo, njena načela.

In za kakšna načela se zavze-ma Microsoft?

Človek je na prvem mestu, če-prav je umetna inteligenca nav-zoča vsepovsod. Gre nam za do-polnjevanje človekovih sposob-nosti, ne za to, da bi jih nadome-stili. Naše izhodišče je človek z napravo, ne človek proti napra-vi.

Kljub temu srednjeročno grozi temeljni konflikt med človekom in strojem. Številni ekonomisti opozarjajo pred občutno struk-turno brezposelnostjo, ker bodo vedno več delovnih mest prevze-li stroji in programska oprema.

Ta tema me seveda močno za-posluje. A najprej je treba po-vedati, da je v vsaki industrij-ski revoluciji prišlo do struktur-ne brezposelnosti. Vprašanje je zato, kaj bomo ukrenili pro-ti temu.

Ravno to bi radi izvedeli od vas.

Najprej moramo nujno poskr-beti za nadaljnje izobraževanje mladih in delojemalcev, ki jih je prizadela digitalizacija. Potre-bujejo dodatna znanja. Tokra-tna revolucija se bo od prejšnjih razlikovala po hitrosti, s kate-ro se bodo odvijale spremembe: to se bo zgodilo v eni generaci-ji. Lahko bi rekli, da so struktur-ne spremembe, ki potekajo zdaj, preskočile nekaj generacij in se nato zgrnile nad nas v zgoščeni obliki.

Pogovoru se je pozneje pridru-žil še Brad Smith, vodja pravne službe in predsednik Microsofta. Smith je pristojen za Microsoftove stike z oblastmi in ima pomemb-no vlogo pri oblikovanju politič-ne linije koncerna. Po pogovoru s

t Tokratna revolucija se bo od prejšnjih razlikovala po hitrosti, s katero se bodo odvijale spremembe: to se bo zgodilo v eni generaciji.

MONITOR PRO INTERVJU | SATYA NADELLA, MICROSOFT

december 2016 95

Spieglovimi novinarji sta Smith in Nadella obiskala še kanclerko An-gelo Merkel.

Smith: Vprašanje, ali se bomo v prihodnosti ukvarjali s struk-turno brezposelnostjo, pravza-prav slišimo le v Nemčiji. Saj ven-dar že živimo v času precejšnjih strukturnih težav na trgu z delov-no silo. V Španiji je brez dela več kot 40 odstotkov mladih. V ZDA se je po letu 1989 število delov-nih mest za absolvente univerz več kot podvojilo, zato pa je 7,3 milijona manj delovnih mest za ljudi, ki imajo dokončano največ srednjo šolo. V industrijsko raz-vitih državah bo zato treba brez nadaljnjega pomagati ljudem, da se bodo dodatno usposobili in tako dobili delo. Ne pa odpira-ti delovnih mest, za katera zado-stuje slabša usposobljenost.

Tudi mnogi dobro izobraženi ljudje se počutijo odrinjeni zara-di tehnologizacije sveta. Napre-dujemo prehitro, bi morali zmanj-šati hitrost?

Smith: Hitrost je velika, drži. Zlasti če pogledamo takšne na-povedi, da bo do leta 2020 z in-ternetom verjetno povezanih 50 milijard naprav. V tem prime-ru bi lahko marsikdo dobil ob-čutek, da od vsega tega razvoja nima nič. Zato moramo poiskati

vzorce: na podeželskih obmo-čjih, na primer, so ljudje manj povezani. In tam je tudi brezpo-selnost večja.

K razmahu desničarskega po-pulizma v številnih državah so precej prispevali prav ljudje, ki se počutijo odrinjene in preobreme-njene. Je digitalizacija sokriva za takšne spremembe?

Smith: Strahovi, ki so prišli na dan med ameriškim predvo-lilnim bojem in na britanskem referendumu o izstopu države iz EU, na primer, zrcalijo tudi gospodarsko realnost. Ti lju-dje razumejo, da njihov del go-spodarstva nima toliko koristi od razvoja kot gospodarstvo na sploh. Teh strahov ne smemo ignorirati. Vendar rešitve zanje ne more poiskati sama tehno-loška industrija, to je naloga dr-žav in družbe.

Zdi se, da je prav ta preplet globalizacije in digitalizacije kriv za tako hitro spreminjanje sveta in negotovost ljudi. Tudi sami vi-dite to povezavo?

Smith: To je zelo zapleteno po-dročje. Svetovna trgovina pripo-more k rasti, ne pa tudi k temu, da bi povsod vladala enaka sto-pnja blaginje. V tehnološki pa-nogi se sprašujemo, kako lahko najučinkoviteje pripomoremo k

rasti gospodarstva, kako je mo-goče izboljšati konkurenčnost, sploh v državah, kot je Nemčija, in vprašati se moramo, kdo nima koristi od tega in zakaj.

Gospod Nadella, pospešiti si želite digitalno preobrazbo, dati svoj pečat četrti industrijski re-voluciji in obenem prenoviti kon-cern s 114.000 sodelavci. Kako ste sestavili vodilno ekipo, na kaj ste osredotočeni?

Od vsega začetka se sprašu-jemo, kaj je pravzaprav smisel upravljanja koncerna. Naš odgo-vor je bil: preglednost, jasna na-ravnanost in zavzetost. Torej, kaj hočemo doseči? Smo zastavili pravilno, da nam bo uspelo? Smo se tega tudi zavzeto lotili? V ta namen se naša vodstvena ekipa med drugim en petek v mesecu zbere za osem ur. Moja splošna strategija pri tem je, da več po-slušam in manj govorim, nato pa sprejmem nedvoumne odločitve.

Potem ko je Microsoft prespal najprej internet in nato še revo-lucijo pametnih telefonov, zdaj koncern ženete v številne nove smeri in ste inženirjem na pri-mer naročili, naj zasnujejo holo-grafska podatkovna očala. Za-kaj je bil Microsoft pred vašim prihodom tako dolgo na napač-ni poti?

Microsoft je star 41 let. V 41 letih človek naredi veliko napak in pri teh letih gotovo vsak člo-vek tudi marsikaj obžaluje. A to, da si živ in pri 41 letih še vedno pomemben, pomeni tudi, da si nekaj kljub vsemu moral delati prav. Hočem, da smo navzoči in da nas ne žene zavist do drugih. Hočem, da nas žene naprej naše poslanstvo.

Kljub temu je jasno, da je bil Microsoft dolgo časa prepoča-sen in preveč birokratski. Kako takšno velikansko ladjo z ne-kaj sto oddelki in 85 milijardami dolarjev prometa povleči v dru-go smer in obenem povečati hi-trost?

Verjemite, da to vprašanje za-posluje tudi mene. Recimo tako-le: ko je nekdo uspešen, hitro po-stane vseveden.

Predvsem, če gre že od za-četka vse kot po maslu in se zdi uspeh nekaj samoumevnega. Moj oče je vedno govoril: prehi-ter uspeh je nekaj najslabšega, kar se ti lahko zgodi. A iz tega se lahko kaj naučimo. Stavim na to, da se bomo iz vsevednežev pre-obrazili v vedoželjneže. V otro-ški psihologiji temu rečejo dina-mičen model samopodobe. Razi-skave kažejo, da so najuspešnejši tisti otroci, ki se vedno kaj nove-ga naučijo in s tem prehitijo tudi vrstnike, ki so na začetku vedeli več, oziroma so imeli boljše izho-dišče. Naše vodstvo mora biti s svojo naravnanostjo za nenehno učenje zgled drugim, da se bodo tega nalezli vsi zaposleni.

Kdaj ste se nazadnje naučili kaj novega?

Ravno danes zjutraj mi je eden od kolegov iz nemškega Micro-softa pojasnil, da svoje tehno-logije v oblaku tukaj v Nemči-ji ne predstavljamo ustrezno in da moramo stranke in partnerje nagovoriti drugače. Kot direktor moram v takšnih trenutkih doka-zati, da se lahko naučim česa no-vega. Velike spremembe se dose-že s številnimi malimi dejanji.

Gospod Nadella, zahvaljujemo se vam za pogovor.

Copyright, Der Spiegel

t Microsoft je star 41 let. V 41 letih človek naredi veliko napak in pri teh letih gotovo vsak človek tudi marsikaj obžaluje.

SATYA NADELLA, MICROSOFT | INTERVJU MONITOR PRO

96 september 2016

q IZKLOP DECEMBER 2016

˝w

ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar

POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič

UREDNIK Uroš Mesojedec

SPLETNI UREDNIK Jure Forstnerič

LEKTURA Dora Mali

LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei

OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei, Andrej Troha

RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei

FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock

NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si

MONITOR V SPLETU www.monitor.si

Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra-čamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmno-ževanje jemogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Revija Monitor posebej odlič-nim izdelkom pri svojih preiz-kusih podeljuje priznanje »zla-ti Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propa-gandne namene vsako podjetje, ki ta izde-lek trži, s tem da jasno navede, v kateri šte-vilki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje.

IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405

PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar

PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel. (01) 230 65 33, e-pošta: marketing@monitor.si

NAROČNINE IN PRODAJA tel. 080 98 84, (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si

TISK Shwartz Print, Ljubljana

NAKLADA 5.100 izvodov

DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana

Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro-daji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017

Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slo-venije.

BERITE MONITOR 25% CENEJE

Revijo Monitor lahko naročite tako, da pla-čate letno naročnino in jo od naslednje šte-vilke naprej prejemate na želeni naslov.

• Fizične osebe imajo 25 % popusta na pol-no ceno.

• Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpe-ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi kar-ticami.

• Naročnina se plačuje enkrat letno. Če na-ročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu.

• Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.

Nadaljujemo 20. decembra!

Mobilno bančništvoPo daljšem času se bomo spet posvetili bančnim aplikacijam na

naših telefonih. Preizkusili in primerjali bomo bančne aplikacije NLB, NKBM, Abanke, Banke Koper, Unicredit in DBS. Posvetili se bomo tudi novostim, kot so mobilne denarnice, in se pogovorili z razvijalci teh aplikacij.

Slušalke BluetoothPrvi, ki je opustil vtičnico za slušalke, je bil iPhone 7, drugi je v

tej številki preizkušeni Lenovo Moto Z. Čas je za brezžičnost! Pre-izkusili in primerjali bomo brezžične slušalke, ki jih uporabljamo za šport, poslušanje podcastov ali pa kar za – telefoniranje.

MonitorPROV naslednji številki se bomo posvetili poslovni analitiki in odloča-

nju. Osredotočili se bomo tako na trende in novosti kot tudi na pra-kso v slovenskih podjetjih. V tej smeri pripravljamo tudi zanimiv in-tervju s »podatkovnim znanstvenikom«.