2/123 - ii. gimnazija maribor – ii. gimnazija maribor€¦ · zaključujejo z eksterno maturo, ki...

f e b r u a r 1 5L E T N I K X X I I

2/123

POSebNa ŠTeVILKa ŠOLSKeGa ČaSOPISa

Ob INfOrMaTIVNeM DNeVu

OSNOVNOŠOLKe IN OSNOVNOŠOLCI

SPOŠTOVaNI STarŠI

DObrODOŠLI Na II. GIMNaZIJI MarIbOr

2 ODPRLI SMO MNOGO VRAT

Uvodnik pišem že tretje leto zapored, pa še kar nisem našla pravih besed. Besed, s katerimi bi vas pomirila in vam predala vse svoje izkušnje in ljubezen do Druge v nekaj kratkih stavkih. Ta čudna šola, po kateri stopate, ni samo srednja šola, temveč drugi dom vsem njenim di-jakom. Je šola, na kateri radi preživlja-mo prosti čas, se družimo in se razvija-mo z obšolskimi aktivnostmi in v krož-kih. Že štiri leta mi II. gimnazija daje

priložnost, da znanje spremenim v raz-gledanost in širino. Teh priložnosti je na naši šoli ogromno, samo izkoristiti jih morate in zgrabiti ponujeno. Na Drugi boste uživali, če ste kreativni, radovedni, kritični, samoiniciativni in pogumni di-jaki, ki si želite po ustvarjati boljše oko-lje zase in za ljudi okrog sebe. Želim vam obilico sreče pri vpisu in da bi hodili po istih stopnicah, kot hodimo mi.

ŠOLSKI ČASOPISII. GIMNAZIJE MARIBOR.številka: 2/123 – februar 15letnik: XXIInaklada: 600 izvodovtisk: Grafiti studio.UREDNIŠKI ODBORurednica Maša Mikić mentorjaSaša Mikić, prof., Toni Klis, prof. lektoricadr. Maja Savorgnani, prof. fotografijeDomen Ulbl, mag. Matevž Rudl, prof., Patrik Rek, Rok Šeško .AVTORJI PRISPEVKOVMaša Mikić, Hana Veler, Ines Horvat Menih, Bruno Marinič, Lara Oberški, Tine Brglez, Urška Plantev, Anže Ferčec, Eva Lobnik, Kristina Sajovic, Minea Šučur, Ema Kmetič, Ilona Osrajnik, Alja Grlica, Jerneja Potočnik, Veronika Nemšak, Tim Jeršič, Miha Malenšek, Alja Osmani, Deja Prebevšek, Lovro Zafred, Vita Krump, Metka Belcl, Eva Milošič, Nika Petelinšek, Jelena Lacmanovič, Nika Kores, Marko Šopar, Špela Celcar, Pia Berglez, Jure Dvoršak, Lara in Tia Veingerl, mag. Ivan Lorenčič, prof., Mateja Krumpak, prof., Saša Mikić, spec., prof., Toni Klis, prof., mag. Polona Vehovar, prof., Renato Kuzman, prof., Gordana Banjanin, prof., Karmen kaučič, prof., Katja Holnthaner Zorec, prof., mag. Gorazd Žiberna, prof., Barbara Bedenik, prof., Barbara Kovše, prof., Andreja Gungl, prof., Svit Vurberški, Drago Meglič, prof., Mary Ellen Rasimanana Virtič, prof., Mirjana Vudler, prof., Niko Sajko, Viljem Babič, prof., Sanja Cvar, prof., Natalija R. Črnčec, prof., mag. Peter Cigrovski, prof., Alenka Novak, prof., Petra Čeh, prof..DOSMRTNI BORCIAleš Gaube, Borut Mekina, Sonja Bien, Urban Červek, Melita Trop, Tomaž Tišler, Igor Harb, Barbara Levak, Maja Godina, Uroš Žibart, Matjaž Lutarič, Tjaša Arko, Andreja Hazabent, Beti Hohler, Nataša Kramberger, Sara Levart, Aleš Zemljak, Franja Žišt, Tina Pajek, Jaša Lorenčič, Tina Vrbnjak, Lana Topolovec, Taja Rukavina, Luka Kreže, Špela Vogrinc

Več kot šestdeset generacij dijakov II. gimnazije čuti neko posebno spoštovanje in ljubezen do te stavbe in do spominov na svoja gimnazijska leta. To dokazujejo na vseh obletnicah, ki se jih udeležujejo v izjemno velikem številu. Obiskujejo prireditve, pridejo na zabave. Že več kot desetletje in pol, odkar urejam Letno knjigo II. gimnazije ali »po domače« naš Yearbook, mi odmevajo besede vsake generacije: »Bila je naš drugi dom.« Vse to verjetno z razlogom. Ljubezen do Druge in močna identiteta drugogimnazijcev imata močan razlog. Prelepa leta, polna novih izkušenj in doživetij in veliko spominov na tiste stvari, ki se zgodijo prvič.

Odgovorni urednik šolskega časopisa BorecSaša Mikič, prof.

BODOČI DRUGOGIMNAZIJCI!

Letošnja odločitev je pomembna in bo odločala o tem, kako boste preživeli najlepša leta svojega življenja. Verjamem, da se boste odločili tako, kot je za vas prav. Vem pa, da ta odločitev ni preprosta.

Maša Mikićurednica Borca

D a bi vam olajšali prve dneve v šoli, da bi na šolo prišli čim bolje pripra-vljeni, da bi jo čim bolje spoznali, smo vam v uredništvu šolskega časopisa Borec (mimogrede – Borec je že dolgo najbolj-ši srednje šolski časopis v Sloveniji) skupaj z vodstvom šole, s koordinatorji progra-mov, profesorji in dijaki pripravili poseb-no številko šolskega časopisa Borec.

Predstavitev šole je zelo formalno de-janje. Na informativnem dnevu vam naj-pomembnejše informacije posreduje vodstvo šole, tu pa, upamo, boste našli tudi tiste, ki vas bodo zanimale in priha-jajo predvsem od dijakov.

V tej posebni številki smo vam po-skušali natančneje predstaviti programe

s stališč koordinatorjev in dijakov, dejav-nosti, aktivnosti in življenje na šoli. Naši novinarji so za vas zbrali tudi izkušnje maturantov in vtise sedanjih prvošolcev, predstavljamo pa vam tudi profesorje.

Dragi bodoči drugogimnazijci!Srčno in iskreno upam, da bodo tudi

med vami uspešni olimpijci, dobitniki zlatega ključa II. gimnazije (našega najviš-jega priznanja dijakom), kralji in kraljice II. gim nazije (izbirajo jih dijaki), predvsem pa zadovoljni gimnazijci, ki so od šole vze-li vsaj nekaj tistega, kar jim ponuja …, in tega ni malo.

Prijetno branje vam želim in veliko uspeha!

3ODPRLI SMO MNOGO VRAT

Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnem dnevu pripravili posebno številko šolskega glasila Borec. V glasilu so zbrane številne informacije, ki vam na dostopen način predstavljajo šolo. Prepričani smo, da vam bodo v pomoč, ko se boste odločali za nadaljevanje šolanja na II. gimnaziji Maribor.

II. GIMNAZIJA – VČERAJ II. gimnazija je bila ustanovljena leta 1949 in postavljena v napol dotraja-no stavbo, imenovano Začarani grad. Mnogi so jo imenovali »šola čez Dravo«, kamor so se vpisovali številni voza-či, otroci Pobrežja, Tezna, Studencev – otroci z velikimi sposobnostmi, pa za-radi velikih eksistenčnih stisk z majh-nimi možnostmi za uspeh. V takšni šoli so se našli dvoji, ki so odločujoči za kva-liteto dela: ambiciozni učitelji in dijaki. Oboji so se zavedali, da je le ena mo-žnost za uspeh: z delom ustvariti dobro šolo in izobraziti ljudi, navajene dobre-ga in poštenega dela, ljudi odprtih glav in svojega jaza.

Šola je hitro napredovala in kma-lu stopila v širši mariborski prostor. Postala je znana po svojih plesih, špor-tnih tekmah, pevskem zboru, gledališki dejavnosti. Dijaki so dosegali števil-ne uspehe na tekmovanjih, mnogi dija-ki so kasneje postali nosilci slovenskega razvoja na področju gospodarstva, kul-ture, znanosti, politike, športa. Konec osemdesetih let je šola začela navezova-ti številne mednarodne stike s šolami v Avstriji, Italiji, Franciji itd. Velik korak odpiranja šole v svet predstavlja uved-ba mednarodne mature leta 1990, s ka-tero se je skupaj z gimnazijo Bežigrad kot prva šola v takratni vzhodni Evropi vključila v družino najbolj priznanih svetovnih srednjih šol. II. GIMNAZIJA DANES – ŠOLA, KI ODPRE VSA VRATA II. gimnazija nadaljuje tradicijo in osnovno usmeritev šole: omogočati di-jakom kvalitetno znanje, razvijanje ustvarjalnosti, iniciativnosti, samostoj-nosti in solidarnosti.

Šolanje dijakov poteka v naslednjih vzgojno-izobraževalnih programih:

splošna gimnazija, športna gimnazija in mednarodna matura. Vsi programi se zaključujejo z eksterno maturo, ki omo-goča primerljivost znanja in rezultatov. Rezultati dijakov II. gimnazije na na-cionalni maturi uvrščajo šolo med naj-boljše v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati dijakov mednarodne mature, saj uvr-ščajo šolo v svetovni vrh šol s tem pro-gramom. Dijaki v športnih oddelkih dokazujejo, da je možno združevanje šolanja in vrhunskega športa. Imena, kot so Katja Koren, Blaž Medvešek, Rok Kolander, Sonja Roman, Polona Hercog, Jan Muršak, letos tudi Luka Zahovič in drugi, najlepše dokazujejo to združljivost.

Razvijanju ustvarjalnosti, individu-alnosti in vzpodbujanju iniciativnosti posveča šola izjemno pozornost. Zato ima šola izjemno razvite izvenšolske dejavnosti, združene v celovit program DrugaDruga. V DrugiDrugi ponujamo dijakom preko šestdeset izvenšolskih dejavnosti. Tako na šoli s svojimi pred-stavami razveseljuje širši mariborski, pa tudi slovenski prostor znani English Student Theater, Drug’ Orkester, z re-snejšimi temami pa nastopa gledališče Gnosis, uspešno deluje tudi francosko gledališče. V amfiteatru II. gimnazije potekajo predstave drugih gledališč in ustvarjalcev, med njimi vsakoletni fe-stival plesnega teatra Drugajanje. Prav tako potekajo na šoli likovna in lite-rarna delavnica, številne ekološke de-javnosti, raziskovalne naloge dijakov, pevski zbor, prostovoljno socialno delo, literarna dejavnost in še bi lahko našte-vali. V jezikovne tečaje nemščine, špan-ščine, francoščine, latinščine, ruščine in kitajščine je vključenih preko 100 di-jakov. Dvajset let izhaja šolsko glasi-lo Borec. V pomladanskem času je šola organizator enomesečnega dogajanja

pod naslovom Pomlad na II. gimnazi-ji, ki se konča s celonočnim Kulturnim maratonom.

Velika pozornost je namenje-na pripravam na tekmovanja iz znanj. Udeležba petindvajsetih dijakov na olimpijadah iz matematike, fizike, kemi-je, biologije, astronomije, naravoslovja in filozofskega eseja v zadnjih petih le-tih priča o izjemnih uspehih dijakov II. gimnazije.

Zelo so razvite tudi mednarodne iz-menjave s šolami iz Avstrije, Nemčije, Francije, Španije, Srbije, Italije, Švedske, Izraela. Posebej smo veseli izmenja-ve s Kitajsko, s konfucijsko učilnico pa je šola postala vozlišče širjenja kitaj-ske kulture in učenja kitajščine v tem delu Slovenije. Posebnost je tudi Spring Festival – Festival pomladi, kjer dijaki iz več kot desetih evropskih držav ustvar-jajo v različnih delavnicah.

Šola spada med najlepše in najbolje opremljene v Sloveniji. V vsaki učilni-ci je interaktivna tabla z računalnikom, dvorana z 200 sedeži je vrhunsko opre-mljena. Jedilnica s 300 sedeži omogoča izvrstne pogoje za tople in hladne mali-ce ter kosila. Francoska kavarna, Hyde park Corner, Dunajska kavarna, Hard Rock Cafe, Španski trg in Slovenska ka-varna v avlah pa omogočajo izvrstne pogoje za sproščeno druženje. Posebni ponos II. gimnazije je telovadnica z dve-ma vadbenima površinama, plesna dvo-rana in naravoslovni prizidek s sodobno opremljenimi učilnicami.

Naši rezultati, pripadnost šoli da-našnjih in bivših dijakov, uspehi dija-kov v nadaljnjem življenju se odražajo v našem geslu, ki označuje II. gimnazi-jo: Šola, ki odpre vsa vrata. Prepričani smo, da jih bomo z vpisom na II. gim-nazijo odprli tudi vam. Vso srečo na II. gimnaziji!

DRAGE OSNOVNOŠOLKE IN OSNOVNOŠOLCI, SPOŠTOVANI STARŠI!

mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj


PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJEje sestavljen iz obveznih štiriletnih predmetov, ob-veznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin.

Obvezni štiriletni predmeti so: slovenščina, matematika, dva tuja jezika (angleščina, nemščina, francoščina, španščina), zgodovina in športna vzgo-ja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predme-tniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo dijaki od enega do treh let.

V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na razpolago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogočajo dijakom poglab ljanje

znanj pri določenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokončno se dijaki odlo-čijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 3. letniku.

Obvezne izbirne vsebine (OIV) so progra-mi najrazličnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja di-jakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obveznih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenj-skimi cilji. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del vsebin pa je prosta izbira.

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMINa šoli izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe:

f program gimnazija – splošnaf program gimnazija – športnaf program mednarodne mature (International Baccalaureate)

Mateja Krumpak, prof.,pomočnica ravnatelja


PREDMETNIK GIMNAZIJEPredmet letnik (število ur na teden)

standard maturitetni standard1. 2. 3. 4.

OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI

SLOVENŠČINA 4 4 4 4 560 560

MATEMATIKA 4 4 4 4 560 560

PRVI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420

DRUGI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420

ZGODOVINA 2 2 2 2 280 280

ŠPORTNA VZGOJA 3 3 3 3 420

OBVEZNI PREDMETI

GLASBA 1,5 52+18*

LIKOVNA UMETNOST 1,5 52+18*

GEOGRAFIJA 2 2 2 210 280

BIOLOGIJA 2 2 2 210 315

KEMIJA 2 2 2 210 315

FIZIKA 2 2 2 210 315

PSIHOLOGIJA 2 70 280

SOCIOLOGIJA 2 70 280

FILOZOFIJA 2 70 280

INFORMATIKA 2 70

SKUPAJ 32 31 29 19 3885

URE ZA IZBIRNE PREDMETE - 1 3 10-14 490-630

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 90 90 90 30 300

SKUPAJ URE 32 32 32 29-33 4375-4515

* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.

Po končanem štiriletnem izobraževanju na gimna-ziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eks-terni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz petih pred-metov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obve-zni za vse dijake – to so slovenščina, matematika in en tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, španščina). V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpisujejo v 1. letnik II. gimnazije, bodo imeli možnost izbirati med naslednjimi predmeti: tuji-mi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina, španšči-na), kemijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psiholo-gijo, filozofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo, umetnostna zgodovina.

Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s študijem na univerzi.

PROGRAM ŠPORTNIH ODDELKOVZ izjemo športne vzgoje je enak predmetniku v splošnem gimnazijskem programu. Dijakom

skušamo olajšati šolsko delo s prilagajanjem učne-ga procesa njihovim športnim aktivnostim in ob-veznostim.

PROGRAM MEDNARODNE MATUREV ta program se lahko vpišejo dijaki, ki so že uspe-šno končali 1. in 2. letnik gim nazijskega programa. Program je sestavljen iz šestih predmetov:1. skupina: jezik A (materni jezik)2. skupina: jezik B (angleščina, nemščina,

francoščina)3. skupina: družboslovje (ekonomija, psihologija,

filozofija)4. skupina: eksperimentalne vede (fizika, kemija,

biologija)5. skupina: matematika, računalništvo6. skupina: umetnost ali eden izmed neizbranih

predmetov 2., 3., 4. ali 5. skupine

Poleg tega morajo dijaki izdelati seminarsko na-logo, obiskovati predmet Teorija spoznanja in so-delovati pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost, šport, socialno delo). Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti.


Š ola v veliki meri odloča o prihodnosti posa-meznika, čeprav včasih komaj upošteva po-sebnosti, zmožnosti in zahteve posameznih dija-kinj in dijakov. To velja predvsem za športno udej-stvovanje.

Poudarjena storilnostna motivacija, ki je zna-čilna za športnike, se v enaki meri odraža tudi pri šolskem delu. Vendar obstajajo meje, kjer športni treningi in s tem povezana obremenjenost ter od-sotnost od učnega procesa koncentriranega izo-braževanja ne dopuščajo več.

Da do takšnih skrajnosti ne bi prihajalo, smo na šoli poiskali način izobraževanja in udejstvo-vanja, ki bo mladim športnikom omogočal skladen in optimalen razvoj na obeh področjih.

Čim intenzivneje se ukvarjajo s športom, tem skrbneje je treba načrtovati in usmerjati njihov

osebnostno-intelektualni, socialni in emocional-ni razvoj.

Posebna pozornost mora biti namenjena šolski uspešnosti. Neuspehi v šoli lahko porušijo stabil-nost športnikove motivacije.

Zato je odgovornost tistih, ki mlade usmer-jamo, učimo in jim pripravljamo programe izo-braževanja, dvojna: zagotoviti dijaku ustrezne izobraževalne možnosti in mu omogočiti želeni razvoj.

Dijaku športniku na II. gimnaziji usklajuje-mo šolske obveznosti z obiskovanjem športnega oddelka.

Za reševanje omenjenega problema uporablja-jo v svetu in tudi pri nas različne metode izobra-ževanja in ena takšnih je tudi izobraževanje na daljavo.

PREDMETNIK GIMNAZIJE - ŠPORTNI ODDELKIPredmet Letnik (število ur na teden)

standard maturitetni standard1. 2. 3. 4.

OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI

SLOVENŠČINA 4 4 4 4 560 560

MATEMATIKA 4 4 4 4 560 560

PRVI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420

DRUGI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420

ZGODOVINA 2 2 2 2 280 280

ŠPORTNA VZGOJA 6 6 6 3-6 735-840

OBVEZNI PREDMETI

GLASBA 1,5 52+18*

LIKOVNA UMETNOST 1,5 52+18*

GEOGRAFIJA 2 2 2 210 280

BIOLOGIJA 2 2 2 210 315

KEMIJA 2 2 2 210 315

FIZIKA 2 2 2 210 315

PSIHOLOGIJA 2 70 280

SOCIOLOGIJA 2 70 280

FILOZOFIJA 2 70 280

INFORMATIKA 2 70

SKUPAJ 32 34 34 21-24 4235-4340

URE ZA IZBIRNE PREDMETE - - 1-2 12-14 420-525

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 90 90 90 30 300

SKUPAJ URE 32 34-35 34-36 31-36 4655-4865

* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.

ŠPORTNI ODDELKIV svetu, v katerem živimo, ima šport pomembno vlogo. S svojimi pojavnimi oblikami, športno vzgojo, rekreativno in tekmovalno dejavnostjo, prispeva h kakovosti življenja današnjega mladega človeka in je vse pomembnejša kulturna sestavina sodobne družbe.

Renato Kuzman, prof.,pedagoški koordinator v športnih oddelkih


BOJAN OGRINC, prof.,športni koordinator športnih oddelkov

JURIJ ČOPI, prof., prof. športne vzgoje v športnih oddelkih

RENATO KUZMAN, prof.,pedagoški koordinator športnih oddelkov

S pomočjo sponzorjev, kot so OKS in NK Maribor, smo omogočili, da tudi pri nas na šoli poteka ta najsodobnejša oblika izobraževanja, s pomočjo ka-tere je v lanskem šolskem letu maturo zelo uspešno opravil tudi dvakratni mladinski svetovni prvak v

smuku in superveleslalomu Boštjan Kline. Danes je Boštjan že stalni član slovenske A-reprezentance v hitrih disciplinah, nastopa na tekmah svetovne-ga pokala in je kandidat za udeležbo na naslednji olimpijadi v Sočiju leta 2014.

Anita Sobočan, 3. Š, članica prve ekipe OK Nova KBM

Bian Paul Šauper, Luka Zahović in Damjan Vukliševič, 4. Š člani NK MARIBORA

Gregor Popovič, 3. Š, plavalec

Tjaša Stanko, 3. Š, članica državne reprezentance v rokometu


I BO ima sicer več programov, naša gimnazija po-nuja le dveletni t. i. Diploma Programme, ki je namenjen dijakom med 16. in 19. letom, torej se pri nas v MM vpisujejo dijaki po končanem 2. le-tniku gimnazije. Da bi dijak po dveh letih šola-nja dobil diplomo oz. spričevalo mednarodne ma-ture, mora v angleškem jeziku opraviti izpit iz še-stih predmetov. Napisati mora tudi razširjeni esej (Extended Essay) v obsegu 4000 besed, obiskovati mora predmet Theory of Knowledge (TOK) ter na-pisati TOK-esej. Udejstvovati se mora tudi v CAS-dejavnostih (ustvarjalnost, športna aktivnost, soci-alno delo).

Študij v tujini je eden od najpogostejših ra-zlogov, ki jih dijaki navajajo ob vprašanju, zakaj v MM. Dobro znanje angleščine, ki ga pridobijo ob pouku pri vseh predmetih (razen pri maternem jezi-ku in tujih jezikih, seveda), je temelj za nadaljnji štu-dij. Eden od pogostih razlogov je tudi pridobitev

poglobljenega znanja, saj imajo dijaki le 6 predme-tov, od katerih so trije izbirni, pouk pa poteka v manjših skupinah. Mnoge dijake privlači tudi sa-mostojno delo, npr. pisanje poročil in esejev ter iz-vajanje nekaterih raziskav po lastnem izboru.

Organizacija za mednarodno maturo (IBO) po-udarja, da ta program presega zgolj učenje dejstev, saj med cilji programa MM izstopa razvijanje kri-tičnega mišljenja – v obliki evalvacij teorij in raz-iskav, diskusij ter spodbujanja argumentiranega zagovarjanja lastnega mnenja. Med cilji programa MM je tudi spodbujanje vedoželjnosti, učenje dija-kov, kako naj se učijo, MM pa naj bi prispeval tudi k oblikovanju identitete, pomagal razvijati veščine komuniciranja ter sprejemanja in razumevanja lju-di iz drugih držav.

Več informacij in prijavnico najdete na:www.mm-druga.siFB: IB at II. gimnazija Maribor

PROGRAM MEDNARODNE MATURE (IB – INTERNATIONAL BACCALAUREATE)Harvard, Stanford, Yale, Cambridge, Oxford, Imperial College … mogoče o teh najprestižnejših svetovnih univerzah za zdaj še ne sanjate, zagotovo pa ste že slišali zanje. In za nekatere dijake programa mednarodne mature to niso le sanje – nekaj naših nekdanjih dijakov je na kateri od teh univerz že celo doktoriralo, nekaj jih tam trenutno študira, nekateri pa so bili pred kratkim sprejeti, drugi še bodo ...

mag. Polona Vehovar, prof.,koordinatorica programa MM


IB program je mojo izobraževalno pot pripeljal na II. gimnazijo Maribor, saj sem v njem videla priložnost lažjega vpisa na tujo univerzo in predvsem boljšo pripravo na študij. Meni ljube prednosti tega programa so bile prost izbor predmetov, delo v manjših skupinah in večji individualni pristop. To me je zelo dobro pripravilo na študij, saj IB zahteva poleg podobnega načina ocenjevanja tudi veliko samodiscipline in organiziranosti, ki sta za študij ključnega pomena. — HANA VELER, UNIVERSITY OF NOTINGHAM

IB program mi ni omogočil le poglobiti se v srednješolske predmete, ki me res zanimajo, temveč mi je predvsem dal nek poseben okvir mišljenja, s katerim na različne situacije gledam bolj kritično in s širše perspektive. Četudi smo bili generacija, ki žal na Drugi ni imela na izbiro nemščine in nadaljnje matematike, to slabost še kako odtehtajo odlični profesorji drugih predmetov, ki te spodbujajo, da se samoiniciativno lotiš še teh, za katere ni bilo organiziranega pouka. Tako sem bila za sprejemni izpit v nemščini za svoj izbrani študij še kako dobro pripravljena. Tudi kasneje med študijem se izkaže, da se delovne navade, pridobljene s programom, in pisanje esejev ter raziskovalnih nalog izjemno obrestujejo. Navsezadnje pa – kamorkoli greš in srečaš človeka, ki je prav tako bil v IB-ju, z njim takoj najdeš nekaj skupnega in celo sam se počutiš, kot da pripadaš neki večji skupnosti. — INES HORVAT MENIH, UNIVERZA NA DUNAJU

Program MM mi je bil že od začetka bliže od nacionalnega programa, saj smo imeli le šest osrednjih predmetov, delo je potekalo bolj poglobljeno in predvsem v manjših skupinah, kar omogoča več osebnega stika s profesorjem. Na fakulteti se mi trenutno zdi, da me je program dobro pripravil na študij, predvsem predmeta kemija in matematika, ki predstavljata osnovno vsebino mojega študijskega programa. — BRUNO MARINIČ, UNIVERSITY OF OXFORD

IB program mi je pomenil to, da sem si lahko pouk priredila svojim zanimanjem z izborom predmetov in težavnosti. Ko s sedanjimi sošolci, ki so obiskovali IB-program drugje po svetu, primerjamo izvedbo programa na naših prejšnjih šolah, menim, da me je program mednarodne mature na II. gimmnaziji zelo dobro pripravil na študij naravoslovja, predvsem zaradi kvalitetne kemije in matematike, saj mi je bilo na začetku študija pri nekaterih področjih precej lažje kot ostalim. — LARA OBERŠKI, UCL, LONDON

ŠOLSKA DIJAŠKA SKUPNOSTŠ olsko dijaško skupnost sestavljajo dijaki predsedniki razredov in predsednik ŠDS, ki ga izmed prija-vljenih kandidatov izvolijo člani v prvem tednu oktobra. Predsednikov mandat traja eno šolsko leto. V naslednjem šolskem letu je njegova naloga še organizacija novih volitev. ŠDS lahko po svoji presoji in potrebah sodeluje z mentorjem ŠDS, ki je eden od profesorjev učiteljskega zbora – kakšen predsednik z njim sodeluje bolj, drugi pač nič. Nujno pa je sodelovanje z vodstvom šole, saj so ideje in pripombe, ki jih podaja ŠDS, brez tega naslovnika le mrtva črka na papirju. Vsekakor je ŠDS avtonomna v svojem delova-nju, seveda znotraj pravil hišnega in šolskega reda. Njene naloge so organizacija obšolskega življenja in obšolskih dejavnosti, šolskih zabav in koncertov, kulturnega maratona, pomoč dijakom pri majhnih ne-všečnostih dijaškega življenja, pobude za izboljšave življenja na šoli in njihova izvedba …

Toni Klis, prof., mentor


»Brezčasje. Svojevrsten svet. Izgubljen med stoterimi knjigami, ki me oblikujejo. Tukaj

nastajajo predstavitve, poročila in naloge, ki bi morale nastati za domačimi zidovi. Predvsem pa mir in tišina, prepojena z ljubeznijo knjižničark. Globoki filozofski pogovori in odkrivanje resnice. To je moja knjižnica. Moje vice. — TINE BRGLEZ, 4. A»V knjižnici se veliko zadržujem, saj je v njej

prijetna tišina z občasnim smehom in pogovori med dijaki. V miru se lahko učim, delam nalogo ali pa kaj preberem. Mislim, da bo takšno vzdušje ostalo še naprej, kar mi je všeč. — URŠKA PLANTEV, 1. B

»Knjižničarke so zelo prijazne in so vedno pripravljene pomagati. » Pomoč pri citiranju za

raziskovalne naloge in pri iskanju EE literature. » Prostori so urejeni in z bogato knjižnično zbirko. — ALJOŠA POLAJŽAR, MM2»V knjižnici je prijetno in vzpodbudno vzdušje

(čeprav je včasih malce preglasno). Je lepo urejena in svetla. V njej preživim večino glavnih odmorov. — ANTONIA KODRIČ, 1. B»Knjižnica je prijetna za učenje, v njej je bolj

mirno kot v kotičkih po šoli. V njej se pogosto zadržujem med glavnim odmorom. — HANA BALOH, 1. B

KNJIŽNICAKnjižnice so vedno prostori s posebno energijo. Na nek način se čuti prisotnost vsakogar, ki vstopi. Na Drugi jih v ta prostor vsak dan v povprečju vstopi več kot tristo. Včasih pa se to število še podvoji. Domače branje – cobissklikkliklik; slovarji za angleščino, nemščino – klik, klik kliklikliklik; seminarske in raziskovalne naloge – piiiip, kliklik, kitetoje; obdobje testov in spraševanja – jojdajtemižemir; pisanje esejev – click clickcklick, isitoktociteitlikethis; vračanje učbenikov – klik-klik-naslednji-klik-klik; počitniško branje – klik-klik … klik-klik ...

V ozadju pa bele, sive ali črne miške (podobno kot v zgodbi Svetlane Makarovič) pospravljajo vse te gore knjig nazaj na police, izbirajo, nabavljajo in opremljajo nove knjige, nevidno usmerjajo izgubljene duše med policami, da vendarle najdejo iskano gradivo, v kotiček nastavijo udobne blazine, na mize pričarajo še kakšen računalnik in včasih kakšnega odčarajo ...

Ko ob koncu dne povsod ugasnejo luči, ostane prižgana še tista, kjer se zbirajo napisane, a nedokončane, včasih nepodpisane, a dobro znane drobne zgodbe ...

mag. Gordana Banjanin, prof.,vodja knjižnice


OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

Karmen Kaučič, prof.koordinatorica OIV

O bvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih mora dijak opraviti do zaključka izobraževa-nja, saj so del gimnazijskega predmetnika. Njihov namen je, da dijaki nekatere vzgojno-izobraže-valne cilje, ki so sestavni del gimnazijskega izo-braževanja, dosežejo izven šole in pouka, v okvi-ru izvenšolskih dejavnosti. Pri tem gre predvsem za seznanitev z vsebinami državljanske kulture, vzgoje za družino, mir in nenasilje, okoljske vzgo-je, športa, knjižničnih in informacijskih znanj ter zdravstvene vzgoje. Z izbiro dejavnosti, ponujenih v okviru obveznih izbirnih vsebin, se dijaki lah-ko preizkusijo v nečem novem in morda odkrijejo svoje talente ali celo svoje življenjsko poslanstvo.

Obvezne izbirne vsebine se delijo na:

ff vsebine – obvezne za vse,ff vsebine – prosta izbira.

Vsebine, obvezne za vse, pripravi in organizi-ra šola, izvedejo pa jih v glavnem notranji izvajal-ci (učitelji). Razporejene so vse šolsko leto (kulturni dnevi, obeležitve državnih praznikov, športni dnevi). Že nekaj let zapored šola pripravi teden OIV v sep-tembru, v katerem dijaki vseh letnikov opravijo največji del teh vsebin.

1. letniki se v tem tednu z različnimi vsebina-mi spoznavajo v CŠOD-jih po Sloveniji, 2. letniki opravljajo določene vsebine v domači okolici in na šoli, za 3. letnike šola pripravlja tematske tabore na različnih koncih Slovenije, 4. letniki pa obvezni del opravijo z maturantsko ekskurzijo.

Programe proste izbire pa dijak izbere glede na svoje interese, npr. obšolske dejavnosti, krožke, ekskurzije itd. V okviru izbirnega dela lahko dijak uveljavi katero koli obšolsko oz. interesno dejav-nost naše šole ali zunanjih izvajalcev.

OIV IN DRUGE EKSKURZIJE

Mateja Krumpak, prof.,pomočnica ravnatelja in mentorica

E kskurzije v okviru obveznih izbirnih vse-bin (OIV) so že nekaj let najbolje obiskani del proste izbire OIV. Ponudba se iz leta v leto dopol-njuje, poslušamo pa tudi želje dijakov, a se še ve-dno držimo pravil šolskih ekskurzij.

V decembru dijake odpeljemo na Dunaj, kjer si ogledajo znamenitosti avstrijske prestolnice in božični sejem. Prav tako postaja v decembru zani-miva Budimpešta. Maja in junija dijakom ponudi-mo dvodnevne ekskurzije. Izberemo destinacije, ki se nam zdijo zanimive in hkrati poučne. Dijake

najbolj pritegnejo tiste k našim južnim in zaho-dnim sosedom (Plitvice – Krk, Kornati, Rimini – San Marino).

Še vedno pa dijakom ponujamo tudi maturant-ske ekskurzije. V letošnjem letu se je večina bodo-čih maturantov odločila za Barcelono. Na pot se bodo letošnji 3. letniki odpravili tretji teden sep-tembra 2015.

Ker so odzivi na večino ekskurzij več kot pozi-tivni, se zavedamo, da moramo ponuditi še več in predvsem to, kar je za mlade zanimivo.


IME AKTIVNOSTI MENTOR – NOSILEC DEJAVNOSTI

ASTRONOMSKI KROŽEK Gorazd Žiberna

BIOLOŠKA DELAVNICA Helena Rihter

BOREC – ŠOLSKI ČASOPIS Saša Mikić, Toni Klis

DEBATNI KLUB Nina Gašparič

DOŽIVLJAJSKI ŠPORTI Matjaž Vehovar

DRUGI FOTOKLUB Matevž Rudl

DRUG ORKESTER Niko Sajko

DRUGI ŠAH Vojko Brantuša

DRUGA GALERIJA Petra Čeh

DRUGA SCENA Drago Meglič

DRUGO BRANJE Gordana Banjanin

DRUGO RAZSTAVIŠČE Vili Podgoršek

EKO SKUPINA Sanja Cvar

ENGLISH STUDENT THEATER Andreja Gungl, Ivan Lorenčič

ENGLISH KICK OFF Tara Horvat

GENERACIJA EURO Lidija Kodrin

FACEBOOK Nataša Preglau Borko

FRANCOSKA BRALNA ZNAČKA Karmen Kaučič

FRANCOSKI KLUB Mary Ellen Rasimanana Virtič

FRANCOSKO GLEDALIŠČE Karmen Kaučič

GLEDALIŠKA ŠOLA II. GIMNAZIJE Svit Vurberški

GLEDALIŠČE GNOSIS Svit Vurberški

GOETHE THEATER Svit Vurberški

IGRAJMO SE S KEMIJO Leonida Serdinšek Gričnik

KLUB ZA RAZMIŠLJANJE Polona Vehovar

KLUB DRUGIH FILOZOFOV Matevž Rudl

KONCEPTUALNA DELAVNICA PERFORMANSA Nina Šulin

LIKOVNA DELAVNICA Natalija R. Črnčec

LITERARNA DELAVNICA Danica Križanič Muller

LOGIKA IN RAZVEDRILNA MATEMATIKA Vojko Brantuša

MATEMATIČNA KLINIKA Ana Pušnik

MATEMATIČNI KROŽEK – 1. LETNIK

MATEMATIČNI KROŽEK – 2., 3. LETNIK Mateja Fošnarič

MLADINSKI PEVSKI ZBOR Vilijem Babič

MOJ LONDON Peter Cigrovski, Polona Vehovar

NEMŠKA BRALNA ZNAČKA Barbara Kovše

PAZI SNEMAMO! Gorazd Beranič Senegačnik

POČITNICE NA DRUGI Vesna Hojnik

POMLAD NA II. GIMNAZIJI Ivan Lorenčič

POP&ROCK ZGODBE Gorazd Beranič Senegačnik

IME AKTIVNOSTI MENTOR – NOSILEC DEJAVNOSTI

POTOPISNA PREDAVANJA Mateja Krumpak

PREŠEROV NATEČAJ Alenka Miklavc

PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO Barbara Kovše, Barbara Bedenik

RAČUNALNIŠKI KROŽEK Mirko Pešec

RAZISKOVALNO DELO DIJAKOV Katja Holnthaner Zorec

ROBOTIKA Vojko Brantuša

SPECIAL OLYMPICS Polona Vehovar, Matjaž Vehovar

SPLETNA STRAN Nataša Preglau Borko

SPLETNI ČASOPIS Karmen Kaučič

SPRING FESTIVAL Toni Klis

ŠILA Gorazd Beranič S.

ŠOLSKI RADIO Nataša Preglau Borko

ŠPANSKA BRALNA ZNAČKA Mirjana Vudler

TEČAJ CPP Saša Mikić

TEKMOVANJE ANGLEŠČINA Peter Cigrovski

TEKMOVANJE BIOLOGIJA Helena Rihter

TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI Helena Rihter

TEKMOVANJE – CANKARJEVO Maja Savorgnani

TEKMOVANJE – EKONOMIJA Lidija Kodrin

TEKMOVANJE FIZIKA Peter Crnjac

TEKMOVANJE FRANCOŠČINA Karmen Kaučič

TEKMOVANJE GEOGRAFIJA Mateja Krumpak

TEKMOVANJE MATEMATIKA Jelka Vogrinec

TEKMOVANJE KEMIJA Zdenka Keuc

TEKMOVANJE ŠPANŠČINA Mirjana Vudler

TEKMOVANJE NEMŠČINA Alenka Novak

TEKMOVANJE ZGODOVINA Tamara Mithans

ONLINE INTERNATIONAL RADIO Polona Vehovar

TIGRICE IN BORCI Simona Krajnc

YEARBOOK – LEKTORIRANJE Maja Savorgnani

ZGODOVINSKI STUDIO Saša Mikić

V tem šolskem letu je v program DrugaDruga vključena dobra polovica vseh drugogimnazijcev. Naš cilj pa je, da bi se v to dejavnost vključilo vsaj 85 odstotkov dijakov.

Koliko stane dejavnost, v katero se želi vključiti dijak?Velika večina dejavnosti je za dijake brezplačna (izjema so

tečaji tujih jezikov). Sicer pa se programi financirajo s sredstvi prostovoljnega prispevka staršev, iz sponzorskega sklada ter s sredstvi, pridobljenimi na javnih razpisih.

DRUGADRUGAV sklopu programa, imenovanega DrugaDruga, ponuja šola širok izbor izvenšolskih dejavnosti. Te so za šolo in za večino dijakov takoj za PrvoDrugo, to je klasičnim izobraževalnim programom. DrugaDruga omogoča dijakom razvoj individualnosti in ustvarjalnosti ter zadovoljevanje radovednosti na številnih področjih. Veliko večino teh aktivnosti šolski izobraževalni program ne predpisuje, zato jih šola razvija in izvaja po svoji presoji, ob pomoči in idejah dijakov ter po svojih zmožnostih. Večina dejavnosti se izvaja po pouku, nekaj pa tudi ob koncih tedna ali med počitnicami.

Saša Mikić, prof.,koordinator programa DrugaDruga

IN KAJ PONUJA DRUGADRUGA?Trenutno ponujamo dijakom 71 različnih dejavnosti, ki so razdeljene v šest sklopov, in sicer: kultura in umetnost, šport, znanstveno-raziskovalno delo, tekmovanja iz znanj, ekološka dejavnost ter prostovolj-no socialno delo. Dejavnosti predlagajo učitelji, seveda pa smo veseli tudi novih predlogov dijakov.


Ali je koloidno srebro priložnost ali grožnja? Lahko klope odženemo z naravnimi repelenti? Je delo preko študentskega servisa pridobivanje izkušenj ali reševanje socialnega položaja? Kako nas učijo pravljice? Ali je dve na tri lahko labod?

RAZISKOVALNO DELO DIJAKOV

To je samo nekaj vprašanj, ki so si jih v letošnjem letu zastavili dijaki raziskovalci na naši šoli. Na srečanje Mladi za napredek Maribora smo v tem šol-skem letu prijavili šestindevetdeset raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov, kar kaže na izjemno raziskovalno vnemo naših dijakov in njihovih men-torjev. Raziskovalne naloge naših dijakov so vedno med najkvalitetnejšimi in najštevilčnejšimi na re-gijskem in državnem srečanju mladih raziskovalcev. Tudi nagrada dr. Brede Žerjal za najboljšo razisko-valno nalogo v okviru srečanja Mladi za napredek Maribora zadnjih nekaj let tradicionalno pripada di-jakom naše šole. V preteklem šolskem letu jo je pre-jela dijakinja Ines Horvat Menih, ki je pod mentor-stvom Zdenke Keuc in Mojce Škerget izdelala raz-iskovalno nalogo z naslovom Primerjava antioksi-dativnega delovanja prehranskih dopolnil, čajev in svežih rastlin ameriškega slamnika (Echinacea pur-purea) in ingverja (Zingiber officinalis).

Kar tri raziskovalne naloge so lani prejele Krkino nagrado:

ff EVA LOBNIK in ANJA LOBNIK: Odkrivanje atrijske fibrilacije z žepnim elektrokardiografom z namenom preprečevanja možganske kapi pri starostnikih;

ff JURE HEDERIH in JERNEJ ZORMAN: Aktivacija naravne imunosti pri Parkinsonovi bolezni: oligomeri in fibrile a-sinukeina sprožijo aktivacijo inflamasoma NLRP3;

ff LARA OBERŠKI in TINKARA VOZEL: Kartiranje epitopov poliklonskih protiteles, usmerjenih proti grelinu.

Sodelujemo tudi na mednarodnih sreča-njih mladih raziskovalcev. Maja Topla je z nalogo Natrijev benzoat – konzervans ali grožnja za ra-zvoj rakavega obolenja je kot finalistka svoje delo predstavljala na 23. mednarodnem tekmovanju mladih raziskovalcev, ki je maja potekalo v organi-zaciji MEF School v Istanbulu. Zdaj že bivši dijak Kosta Cerović pa je dosegel bron na mednarodni olimpijadi trajnostno naravnanih razvojnih pro-jektov s področja energije, varovanja okolja in in-ženirstva – I-SWEEEP, ki je potekala v začetku lanskega maja v Houstonu.

Šola nudi dijakom strokovno usposobljene mentorje, profesorje naše šole, povezujemo se tudi s strokovnjaki z univerze in različnih raziskovalnih institucij. Dijake k raziskovalnemu delu usmerja-mo in spodbujamo z dejavnostmi, kot so preda-vanja priznanih strokovnjakov/znanstvenikov, z delavnicami za spoznavanje znanstvene metode dela, z dnevom mladih raziskovalcev …

Srednješolsko raziskovalno delo nudi dijakom priložnost za razvijanje raziskovalnega pristopa, za razvoj kritičnega mišljenja, možnost za samo-stojno delo in širjenje znanja področja, ki posame-znika zanima. Predstavlja tudi dodatno spodbudo za delo nadarjenih dijakov in pripomore k razvi-janju njihovih potencialov. Vsega tega se zavedajo tudi številni dijaki, ki se ga lotijo, in njihovi men-torji, ki jih vodijo in vzpodbujajo.

Pridružite se nam na vznemirljivi poti odkriva-nja novega!

Katja Holnthaner Zorec, prof.,koordinatorica raziskovalne dejavnosti

Obseg človeškega znanja in neznanja je podoben »obsegu« vesolja. Večji je krog znanja, večji je obseg neznanja, ki ga obdaja. Prav na tej meji se pojavljajo naša vprašanja, nastajajo hipoteze, začenja se raziskovalno delo – vztrajno in hrepeneče prodiranje v območje neznanega, širjenje obsega znanega. To zame zadnja 4 leta predstavlja največji izziv in je vodilo moje raziskovalne dejavnosti. Raziskovalno delo mi pomeni priložnost, da poskusim nove stvari, odkrijem nekaj novega ter se seznanim z vsebinami, ki niso v učnem načrtu, a me zanimajo in bi se rada v prihodnosti z njimi poklicno ukvarjala. Hkrati je to tudi dobra možnost, da ugotovim, ali me delo, s katerim bi se rada nekoč ukvarjala, resnično zanima in izpolnjuje ali bi morda raje postala kaj drugega. Rezultati, ugotovitve vsake raziskovalne naloge me navdajo z zadovoljstvom in mi vlijejo nov zagon za prihodnje raziskovalno delo. — EVA LOBNIK, MM1Raziskovanje mi omogoča širjenje obzorij in odkrivanje vsebin, ki presegajo učni načrt. Izkušnje s področja raziskovalnega dela mi lajšajo iskanje informacij na katerem koli področju življenja in odpirajo kritičen pristop do teh, kar je v modernem svetu verjetno ena najpomembnejših veščin. Končni izdelek, raziskovalna naloga, me vedno navda z zadovoljstvom in občutkom, da sem odkrila nekaj novega. — KRISTINA SAJOVIC, 2. FRaziskovalne naloge sem začela pripravljati že v osnovni šoli, z njimi pa sem nadaljevala tudi v srednji šoli. So zanimiv in inovativen način vzpodbujanja razmišljanja in ohranjanja radovednosti. S pisanjem raziskovalnih nalog pridobiš izkušnje za pisanje bodoče diplomske in magistrske naloge. Menim, da takšna dejavnost koristi prav vsakemu. — MAŠA MIKIĆ, 4. B


ASTRONOMSKI KROŽEKV letošnjem šolskem letu smo posvetili po-zornost pripravam na tekmovanja iz znanja astronomije. Prebrati je bilo treba kar precej doma-če in tuje literature, rešiti veliko nalog ter se pri-praviti na možne pasti pri reševanju, ki jih zviti or-ganizatorji vedno znova vključujejo v tekmoval-ne naloge.

Decembra smo izvedli šolsko tekmovanje. 6 di-jakov je preseglo prag točk, ki je pogoj za uvrstitev na državno tekmovanje. Slednje je potekalo na gi-mnaziji v Murski Soboti. Organizatorji so nas kot

po navadi sprejeli izjemno gostoljubno in nasploh je bilo tekmovanje dobro organizirano.

Del aktivnosti je namenjen tudi praktičnemu opazovanju nočnega neba. Tega spremljajo težave zaradi svetlobnega onesnaženja, kar velja tudi za okolico šole. Tako se lahko omejimo le na opazova-nje Lune in nekaterih planetov.

V maju bodo na šoli potekali dnevi astronomi-je. Dva dni bomo gostili priznane astronome, ki bodo s predavanji popestrili dogajanje v teh po-mladnih dneh.

mag. Gorazd Žiberna, prof., mentor

Astronomija je eden izmed tistih krožkov, pri katerem te sošolci gledajo malo postrani. Le kaj bi človek lahko počel ob 18. uri na šoli, ko pa ima še življenje zunaj Druge. Povem vam, da tudi tukaj ni tako sla-bo. Gre predvsem za nadgrajevanje že poznane snovi iz osnovne šole. Tako spoznaš nekaj novega, zra-ven nekaj izračunaš, nato pa zbiješ še kakšno astronomsko in ne-ravno-astronomsko šalo s profesorjem. Pregledaš še stara tekmovanja, se včasih malo zgroziš in preden se sploh zaveš, sta 2 uri že minili. Po ta-kšnem sproščanju pa si res že težko predstavljaš boljše preživljanje petkovega večera. — MINEA ŠUČUR, 4. F

II. gimnazija Maribor namenja posebno pozornost tekmovanjem iz znanj. Zanje so organizirane priprave, ki dijakom omogočajo poglobljeno znanje in odlične rezultate na državnih tekmovanjih in olimpijadah.

V šolskem letu 2013/14 so tako dijaki II. gimna-zije Maribor na državnih tekmovanjih iz fizi-ke, matematike, razvedrilne matematike, računal-ništva, ekonomije, debate, kemije, biologije, nem-ščine, angleščine, španščine, francoščine, logike, astronomije, slovenščine, naravoslovja, sladkorne bolezni in geografije dosegli kar 44 zlatih, 137 sre-brnih in 437 bronastih priznanj.

Posebni ponos II. gimnazije Maribor so udele-ženci olimpijad iz znanj. V zadnjih petih letih se je olimpijad iz kemije, fizike, matematike, naravo-slovja, astronomije in filozofskega eseja udeležilo 22 dijakov II. gimnazije Maribor.

Izjemno uspešno je bilo prav lansko šolsko leto, ko se je kar 5 dijakov se je uvrstilo na olim-pijade znanj iz kemije, matematike, naravoslovja, astronomije in lingvistike.

TEKMOVANJA IZ ZNANJ



Prostovoljka v Domu Danice Vogrinec sem že tretje leto. Obiskujem starejšo gospo, ki je mojega obiska vedno zelo vesela. V prvem letniku je bilo prostovoljko delo le način pridobivanja OIV-ur, počasi pa sem se na gospo zelo navezala. Zadovoljna sem, ko vidim nasmeh na njenem obrazu ob mojem prihodu. Lepo se je pogovarjati z nekom s toliko izkušnjami in življenjskimi modrosti. Ko odhajam od nje, sem vesela, saj vem, da sem storila nekaj dobrega zase in zanjo. Opravljanje prostovoljskega dela me veseli, zato bom s tem nadaljevala še naslednje leto. Ugotovila sem, da moramo poskrbeti za starejše generacije, da bi si zagotovili dobro prihodnost. — EMA KMETIČ, 3. CSprehajanje psov je ena izmed dejavnosti, ki potekajo v okviru prostovoljstva na Drugi in se jih rada udeležujem v svojem prostem času. Za sprehajanje psov iz zavetišča sem se odločila zato, ker doma nimam psa, ki bi ga lahko sprehajala, zato raje polepšam dan kakšnemu zapuščenemu psu iz zavetišča. Tako se tja odpravim približno 1-krat ali 2-krat na mesec, večinoma ob vikendih. Tam mi nato uslužbenci, ki so vedno zelo prijazni, dodelijo psa, ki se še ni razgibal, in ga peljem na sprehod. Takšna izkušnja me je zelo spremenila, saj prideš v stik z zapuščenimi psi, ki si želijo malo človeške družbe, in ti si tam zato, da jim to nudiš, pa čeprav samo za tisto “urco pa pol”, ko jih pelješ na sprehod. — ILONA OSRAJNIK, 2. D

PROSTOVOLJSKO DELO DRUGA DRUGIM

Barbara Bedenik, prof., mentorica

Barbara Kovše, prof., mentorica

Na II. gimnaziji Maribor spodbujamo mlade k prostovoljskemu delu, solidarnosti, medsebojni pomoči, predvsem pa jih ozaveščamo o družbenih razlikah, ki jih gospodarska kriza povečuje. Dijaki spoznavajo ranljive skupine, ob katerih z lastnim prispevkom udejanjajo idejo »Deluj lokalno, razmišljaj globalno.«

N aši prostovoljci delujejo v domovih starejših občanov, na osnovnih šolah in v vrtcih, v mladinskih domovih, sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Maribor, Infopeko, Centrom za sluh in govor ter zavetiščem za živali.

V novembru smo ponovno organizirali enotedenski računalniški tečaj za starejše, ki so ga vodili dijaki prostovoljci. Vsak popoldan je šolo obiskalo 30 »seniorjev« - učencev.


d e c e m b e r 1 4LETNIK XXII CENA 1 EUR

1/122

debATNI TUrNIr

TeKmOVANJA IZ ZNANJ IZmeNJAVe

KOSTANJeV PIKNIK

mISLI IN rAZmISLeKI

Borca smo začeli fotokopirati v poznem oktobru l. 1993. Naredili smo toliko Borcev, koliko je bilo papirja ali dokler ni zmanjkalo barve ali dokler se ni pokvaril stroj. In drugo jutro – drugo jutro nekateri razredi niso mogli pisati testa.

ŠOLSKI ČASOPIS BOREC

Š olska glasila se hitro rodijo in nato tudi hitro izginejo. A ne Borec. Po treh letih je Borec pre-šel v ustaljene tirnice in počasi napredoval. Četrto leto smo začeli pripravljati še Informativni Borec za osnovnošolce, predhodnika tega, ki ga držite v rokah. V tem času je Borec zagotovo postal del identitete II. gimnazije.

Danes Borec spremlja dogajanje na šoli že pol-nih 21 let. To je redkost med srednješolskimi gla-sili, pet ali več številk letno pa še večja. Na leto torej izide najmanj 5 številk, vsaka pa ima tudi do 60 strani. V 21 letih je Borcu tako uspelo izdati 122 številk. Zasluga gre urednikom in novinarjem (v enem šolskem letu članke napiše okoli 40 novinarjev – dijakov), brez katerih Borca seveda ne bi bilo.

V izdanih številkah spoznavamo šolsko dogaja-nje, kritične poglede na šolo in odzive na dogodke izven nje. S tem ima Borec neprecenljivo vlogo pri ohranjanju spominov na najbolj živahen del naše-ga življenja, to je obdobje srednje šole. Poleg pisa-nja o aktualnih dogodkih na šoli omogoča dijakom

razvijanje ustvarjalnosti, saj jim daje možnost izra-žanja in pisanja o temah, ki jih zanimajo.

Borec je tudi dijaški prostor debate in »bluze-nja«, prostor, kjer se profesorji spreminjajo v ljudi. Gre za prostor, ki ga dijaki dobijo, da lahko o ne-katerih stvareh, ki so v njihovem življenju ključne, v miru in na dolgo pišejo. Borec dijake nauči, da mora biti domišljija brez meja. Če se odločiš, da je prozorna barva, potem lahko o tem pišeš, kot da je to res. Če želiš napisati pravljico, pa je prekratka za celo knjigo, jo lahko objaviš v Borcu.

Borec je izjemno uporabno sredstvo za javno spro-ščanje lastnih frustracij (in verjemite, teh bo veliko). — ALJA GRLICA, 2. FPisanje za Borca je zelo zabavno in zanimivo. Pišemo lahko o vsem, kar nas zanima. Borec je tudi najboljši vir informacij na šoli. S pisanjem člankov pridobivam nove izkušnje, za katere upam, da jih bom kdaj v pri-hodnosti lahko uporabila. — VERONIKA NEMŠAK, 2. BTe moti odnos profesorjev? Ne razumeš smisla IŠ- in OIV-ur? Imaš svoj pogled na svet? Bi rad poro-čal o dogodkih na šoli, v kulturi in glasbi? Razkril kaj pikantnega? Borec je resnica o II. gimnaziji. — JERNEJA POTOČNIK, 2. AŠolski časopis Borec je veliko več kot sredstvo komuni-ciranja za dijake Druge. Omogoča nam kreativno pi-sanje, razvijanje kritičnega mišljenja in nas povezuje z vrstniki. Je kritičen, smešen in aktualen. Namenjen je vsem dijakom, ki se želijo izpopolniti v novinarstvu in se preizkusiti v vlogi kritičnega opazovalca. Poleg vseh navedenih formalnosti naj omenim, da je najboljši del Borca pisarna s kavčem in sestanki ob jutranji kavi. Pridružite se vsi, ki ste radi ustvarjalni in ste navduše-ni nad pisanjem! — KRISTINA SAJOVIC, 2. FPri Borcu je fajn, ker lahko (skoraj) vedno napišeš, kar ti paše, in bo tako tudi objavljeno. Pa še kakšne dodatne ugodnosti se najdejo. — TIM JERŠIČ, 3. F

Toni Klis, prof., mentor

Saša Mikić, prof.,mentor


English Student Theatre deluje že 24. leto. Po začetni ideji prof. Emila Pečnika je ustvarjanje muzikalov kmalu preseglo amaterske okvirje dijaškega glasbenega gledališča. V štiriindvajsetih letih delovanja so bili odigrani naslednji muzikali: Cats, Nesrečniki, Fantom iz opere, Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel the Beat, Showtime!, Deček iz Džungle (The Jungle Boy) in Romeo + Julija.

V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo odigra-li muzikal SHOWTIME, kolaž najbolj znanih muzikalov, ter tako obeležili 20 let obstoja English Student Theatra. Na slavnostni akademiji so se nam poleg aktivnih članov EST-ja pridružili tudi nekdanji člani, ki so ponovno zasedli odrske deske v svojih naj-stniških vlogah. Tako so bili z nami danes priznani umetniki: igralec Primož Bezjak, pevka Ana Bezjak, pevka Maja Keuc, igralec Peter Harl in številni drugi.

Vsak muzikal je bil izvajan dve sezoni v matič-ni dvorani Amfiteatra II. gimnazije Maribor in je doživel približno 50 ponovitev. Muzikale si je ogle-dalo okrog 10.000 gledalcev. Muzikali Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel the Beat, Showtime in Deček iz džungle so bili upri-zorjeni na Velikem odru Festivala Lent. V sodelo-vanju s Cankarjevim domom so se tudi v njihovi dvorani uprizorili naši muzikali – We Will Rock You leta 2006, Feel the Beat v letih 2008 in 2009, Showtime v letih 2010 in 2011, Deček iz džungle v letu 2013 ter Romeo + Julija v letu 2014. Omenjene muzikale si je ogledalo preko 25.000 navdušencev.

Novembra 2008 je bil muzikal Feel the Beat – Ujemi ritem uprizorjen v Mestnem gledališču

Bolzano v Italiji, aprila 2009 pa v Mestnem gle-dališču Kruševac v Srbiji. V letu 2010 je muzikal Showtime gostoval v beograjskem Pozorištu na Terazijama. Vse dosedanje muzikale si je ogledalo blizu 115.000 gledalcev.

Letos je na sporedu druga sezona muzikala Romeo in Julija, ki je pravo muzikalno in gledali-ško presenečenje. Predstava poudarja igralsko in-terpretacijo in dramaturgijo. Režija (Matjaž Latin), glasba, koreografija (Maja Pihler, Sebastjan Starič), kostumografija (Mateja Krofl), scenografija (Jani Kancler), luč (Urban Berčič, Luka Himmelreich) in vi-deo (Dorian Šilec Petek) … vse je podrejeno koncep-tu predstave in sporočilu muzikala. Vsak element deluje zase, skupaj pa se povezujejo, podpirajo in nadgrajujejo. Gre za izjemno premišljen režijski koncept in unikatno uprizoritev klasičnega teksta. Smo prvi s konceptom »ves svet je Romeo + Julija«, s konceptom, v katerem nista samo dva tista naj-lepša in idealna, ampak nas je več, več Romeov in Julij, v gledalcih in igralcih.

Vse informacije o English Student Theatru in Šoli muzikala lahko najdete na naši spletni strani www.est.si.

eNGLISH STUDENT THEATRE

Andreja Gungl, prof.,koordinatorica EST in Šole muzikala

EST je skupina talentiranih ljudi, ki se ukvarjajo s plesom, glasbo in igro. A poleg tega je EST skupina, katere člani so med seboj močno povezani. Seveda je produkcija in igranje muzikalov precej naporno in, na trenutke, tudi malce monotono, vendar se na koncu splača. Ne samo zaradi aplavzov, ki smo jih deležni na odru, in verjemite, nekateri so zares neverjetni, ampak tudi zaradi že prej omenjene povezanosti skupine. Na kratko povedano – EST je ena velika družina, ki redno nastopa na odru. — MIHA MALENŠEK, 2. FEST je izjemna priložnost za razvijanje in odkrivanje svojih talentov, privajanje na delo v skupini ter čudovita združitev plesa, igre in petja. Predvsem pa ti EST nudi prelepo možnost spoznavanja, povezovanja ter druženja s sovrstniki, na svojevrsten način. — ALJA OSMANI, MM2Seveda se kot večina drugogimnazijcev po napornem tednu najbolj veselim petka popoldan. Pa ne le zato, ker vem, da je obveznosti konec (vsaj za nekaj dni) in da me čaka težko zasluženi vikend, ampak zato, ker je petek popoldan v slovarju EST-jevcev čas za še eno predstavo. Je čas, ko spet zagledam znane obraze prijateljev, čutim metuljčke v trebuhu ob aplavzu publike in živim nekoč najlepše spomine svojega srednješolskega življenja. — DEJA PREBEVŠEK, 4. E


Gledališče Gnosis je začelo delovati že leta 1999. Začeli smo v Pekarni magdalenske mreže, ma-riborskem alternativnem kulturnem centru, kjer smo uprizorili delo Franza Kafke V kazenski ko-loniji. Trudili smo se iz predstave narediti gledali-ški dogodek, kar nam je tudi uspelo, vendar smo ugotovili, da smo na napačnem »placu«. Center, ki je več ali manj naravnan na alternativno glasbo in multimedijsko upodabljanje, težko prenese klasič-no gledališče. Ker smo v Pekarni delovali kot tujek, smo razmišljali, kam bi se preselili, in prišli smo na II. gimnazijo.

Naredili smo Peklensko pomarančo Anthonyja Burgesa v dramatizaciji Mihe Jesenška, našega člana. Predstava se je uvrstila na medobmočno Linhartovo srečanje in zmagala na festivalu Transgeneracije.

V naslednjih letih smo vsako leto uprizorili eno ali dve predstavi, med njimi Bartolovega Alamuta (ni bil Jovanović prvi!), Krasni novi svet Aldousa Huxleyja (priredba Miha Jesenšek) in Bejbe Erica Berlina. V se-zoni 2004/05 smo odigrali Vi kar mirno spite na-prej, jaz sem samo sen, v dramatizaciji Roka Tkavca in Svita Vurberškega, po motivih Franza Kafke. Predstava je pri kritikih požela precej pohval. TVS je naredila o njej 15-minutno reportažo, ki je bila prika-zana na II. programu TVS. S predstavo smo se uvrstili na festival Transgeneracije in na državno Linhartovo srečanje, kjer nam je zmanjkal kanček do zmage (šlo je za edino predstavo, ki ni bila komedija).

S predstavo Stroj Hamlet smo zmagali na Vizijah in si na Linhartovem srečanju prisluži-li naziv najboljšega gledališkega ansambla. Še en-krat smo se lotili Heinerja Mülerja in s predstavo Mauser zmagali na festivalu Transgeneracije.

Pet let nazaj smo se lotili Baala Bertolta Brechta. Naš Baal je bil pravzaprav sestavljen iz teksta Brechta in Mihe Jesenška, našega dramaturga. Največji uspeh smo dosegli z uvrstitvijo na festival Čufarjevi dnevi in na njem drugo mesto po izboru publike.

V šolskem letu 2011/12 smo postavili na oder tekst Ionesca Plešasta pevka. Uprizorili smo tudi Gospe in gospodje, gremo konje krast, ki je opiso-vala krut zločin norveškega nacionalista Andresa Brevika, ko je ubil 69 mladih. Naša zadnja predstava so bili Dürrenmattovi Fiziki, ki so bili tudi obvezno maturitetno čtivo za leto 2014.

Iz gledališke šole Gnosis izhajajo trije mladi po-klicni igralci (Uroš Kaurin, Tina Vrbnjak, Vito Weis). Trenutno obiskuje drugi letnik AGRFT naša igralka Mia Skrbinac.

Čeprav smo večkrat že slišali, da smo preveč »re-sni« za mlado gledališče, bomo vztrajali naprej v tem slogu, saj smo skupaj z gledališko šolo I. gimnazi-je Maribor redki v državi, ki se uspešno ukvarjamo s takšno zvrstjo gledališča.

Ker se tradicionalno lotevamo zahtevnejših pro-jektov, bomo letos uprizorili dramo Edwarda Bonda Rešeni.

GLEDALIŠČE GNOSIS

Svit Vurberški, mentor

Nekajkrat na teden se v amfiteatru II. gimnazije zbira čudna druščina. Vsak, ki je del te ne le druščine, pač pa tudi družine, prehodi prav posebno pot. Prvo leto ti je zanimivo, nenavadno, občuduješ starejše igralce, malo pa te je strah. Potem pride najlepše obdobje, v katerem vse soigralce in režiserja vzljubiš, postanejo tvoja družina, ti pa postaneš v tem času pravi igralec. In zadnje leto, ko si že malo zrelejši, ko si »tisti izkušeni igralec«, takrat posta-neš mentor, tutor prihodnji generaciji nadobudnih igralcev, ki dajejo šoli čar in edinstvenost. — LOVRO ZAFRED, 4. EGnosis je dogodek, kraj in čas, kjer izživim vse svoje gledališko-odrske strasti, kjer se družim z ljudmi, ki so tako ali še bolj »gledališko čudni« kakor jaz in ki cenijo čar odra in zaodrja. Pri Gnosisu je razpoloženje sproščeno, a delovno in to se zrcali v končnem izdelku. — VITA KRUMP, 2. B


T a dejavnost na šoli poteka že dvanajsto leto. Skupino drugogimnazijcev vsako leto pripravljata na uprizoritev nekega francoskega literarnega dela strokovnjak za režijo Matevž Biber in tuja učiteljica za francoščino Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Pohvalimo se lahko z uspehi v Saint Maloju (na severo-zahodu Francije) na festivalu FETLYF in v Orthezu (v Franciji):

ff 2006/2007 1. mesto za najboljšo tujo skupino s predstavo La marche Bernarda-Marie Koltès;ff 2007/2008 1. mesto za predstavo Les Bonnes avtorja Jeana Geneta;ff 2008/2009 1. mesto s predstavo Nouvelles sous ecstasy avtorja Frédérica Beigbederja;ff 2009/2010 1. mesto za najboljšo žensko vlogo prejela dijakinja Katja Škafar za odlično igro v predstavi Guillaumea Apollinairea z naslovom Les mamelles de Tirésias;

ff 2010/2011 nagrada »Prix Victor Hugo« za predstavo Roberto Zucco avtorja Bernard-Marie Koltèsa za najboljšo tujo skupino;

ff 2011/2012 nagrada »Prix d’excellence« na festivalu »Pantomines 2012« v Orthezu;ff 2012/2013 priznanje »Création poétique« za najboljšo pesniško uprizoritev na odru.

S kupina je lansko šolsko leto uprizorila kome-dijo Boeing boeing, v slovenskem gledališkem prostoru bolj znano pod naslovom Stevardese pri-stajajo. Skupina je ohranila izvirni naslov igre, podnaslovila pa jo je kot ‘letečo komedijo’.

Delo se je pričelo že oktobra 2013, ko je bila opravljena avdicija za izbor igralk, končalo pa v za-četku junija 2014, ko je bila na sporedu še zadnja ponovitev predstave. V njej je sodelovalo 5 igralk in 1 igralec, tem pa so bili v veliko pomoč tudi pri-šepetovalka in tehniki. Igralci so med nastajanjem predstave prešli vse faze gledališkega dogodka; po samostojni interpretaciji gledališke predloge so se

začele bralne vaje, tem pa so sledile še vaje za di-hanje in izgovor, nebesedno govorico in gibanje na odru ter vaje aranžirke. Igralci so dejavno sodelovali tudi pri ostalih prvinah, tj. sooblikovali scenografi-jo, kostumografijo, plakate, gledališke liste in vsto-pnice, poskrbeli pa so tudi za rekvizite in za zvok.

Gledališka predstava je bila premierno uprizor-jena v drugi polovici aprila, nato je imela še nekaj ponovitev, zaradi uspešne uprizoritve pa bila po-novljena še junija 2014.

Letošnje šolsko leto skupina intenzivno pripra-vlja predstavo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani, ki si jo bo premierno mogoče ogledati 23. marca 2015.

FRANCOSKO GLEDALIŠČE

ŠOLSKA GLEDALIŠKA SKUPINA DRUGA SCENA

Karmen Kaučič, prof., mentorica

Mary Ellen Ramasimanana Virtič, prof., mentorica

Drago Meglič, prof., mentor

Francosko gledališče nam omogoča kulturno izpopolnjevanje in poglabljanje v francoskem jeziku. Pogled nanj namreč ponuja z drugega vidika, kot nenadomestljivo sredstvo komuniciranja ter izražanja. Spodbuja samoini-ciativnost, neodvisnost in krepi umetniškega duha. Je enkratna priložnost za vse dijake, ki se želijo preizkusiti v igranju in se družiti z vrstniki v prijetnem, artistično navdahnjenem okolju. — KRISTINA SAJOVIC IN ALJA GRLICA, 2. F


P rav zato na II. gimnaziji po izredno ugodni ceni ponujamo kopico fakultativnih tečajev tujih jezikov, ki se izvajajo 1- do 2-krat tedensko v majhnih skupinah. Dijaki lahko v letošnjem šol-skem letu obiskujejo naslednje začetne tečaje tujih jezikov: nemščina, francoščina, španščina, ruščina in latinščina.

Poleg tečajev tujih jezikov pa ponujamo tudi posebne tečaje, na katerih se udeleženci

pripravljajo na mednarodno veljavne izpite iz an-gleščine, nemščine, francoščine in španščine. Na teh tečajih poleg priprav udeležencem nudimo tudi vse informacije o opravljanju izpitov in jih napoti-mo oz. pospremimo na slovenske inštitucije, kjer se posamezni izpiti lahko opravljajo. Mednarodni izpiti iz angleščine se opravljajo v Ljubljani, izpit iz španščine v Mariboru, izpita iz nemščine in fran-coščine pa se opravljata na naši šoli.

TEČAJI TUJIH JEZIKOVDandanes je znanje tujih jezikov nepogrešljivo. Ne samo da nam odpre mnoga vrata, tako na potovanjih kot pri iskanju zaposlitve, ampak s pomočjo tujih jezikov spoznavamo tudi druge kulture in na ta način bogatimo svoje vedenje o svetu.

Mirjana Vudler, prof.,koordinatorica za fakultativne tečaje tujih jezikov

Fakultativni tečaj francoščine se mi zdi zanimiv, saj sem se v zelo kratkem času naučila kar veliko stvari – pravilne in nepravilne glagole, tvorjenje stavkov in veliko različnega besedišča. Ker ne gre za redni pouk, gre vse hitreje in je manj pritiska, ker ni ocen, pa še nekaj novih ljudi spoznaš. — METKA BELCL, 2. E

V šolskem letu 2014/2015 sem se odločila, da bom opravljala angleški izpit CAE, saj mi odpira možnosti za študij v tujini. Priprave potekajo enkrat na teden po dve šolski uri, od oktobra do junija, ko opravljamo izpit. Priprave mi zelo pomagajo pri pridobivanju novega besedišča in na splošno pri izboljševanju svojega znanja angleščine. — EVA MILOŠIČ, 3. E

Tečaj španščine nama je omogočil spoznavanje nove kulture, novega jezika in novih ljudi. Za DELE (priprave na mednarodno veljavni izpit iz španščine) sva se odločili zaradi certifikata, ki nama bo prišel prav v prihodnosti, saj nameravava študirati v Španiji. Tečaj je odlična priprava na izpit, veliko se dela na slovnici in besedišču, zato vam ga priporočava. — NIKA PETELINŠEK IN JELENA LACMANOVIĆ, MM1

Obiskujem tečaj DELE. Sproti se s profesorico Vudler dogovarjamo za termine, ki vsem ustrezajo, kar mi je zelo všeč. Razlika med poukom španščine in tečajem je predvsem v tem, da slednji poteka v zelo sproščen vzdušju in ker smo majhna skupina, lahko vse poteka na bolj individualni ravni. — NIKA KORES, 4. E


DRUG’ ORKESTERDrug’ orkester je bil ustanovljen leta 2002 in zdru-žuje sedanje in bivše dijake II. gimnazije Maribor ter nekaterih drugih šol, ki se bodisi aktivno glasbeno šolajo oziroma so v svojem šolanju dosegli primeren nivo igranja za sodelovanje v orkestru. Orkester vsa-ko leto pripravi dva programska sklopa, in sicer na-stopi na božičnem koncertu ter na letnem koncertu, za katerega pripravi celovečerni program. Repertoar orkestra je raznovrsten: od filmske glasbe, muzikalov, klasike, rock glasbe do jazza in evergreenov sloven-ske popevke. V šolskem letu 2014/15 v orkestru sode-luje 32 članov, kar je največ doslej. Dijaki, ki se mu že-lijo pridružiti, morajo uspešno opraviti avdicijo. Del skladb, ki jih orkester pripravlja, predlagajo dijaki, končno odločitev pa sprejme dirigent, ki tudi pripravi aranžmaje. Kljub vsakoletni menjavi članov, zelo raz-ličnim instrumentalnim zasedbam ter velikim razli-kam v glasbenih veščinah članov uspe orkester razviti poseben zvok, ki združuje komponente revijskega or-kestra, jazz banda in rock skupine. Kot glasbeni gostje

so v več kot desetletnem delovanju orkestra sodelova-li nekateri pomembnejši izvajalci tako popularne kot tudi klasične glasbe (Vlatko Stefanovski, Marko Hatlak, Boštjan Gombač, Tomaž Gajšt, Jadranka Juras, Bilbi, Ana Bezjak in drugi). Poleg prirejanja svojih koncertov v Amfiteatru II. gimnazije je orkester nastopil tudi drugod: v Veliki dvorani Narodnega doma Maribor, Veliki dvorani SNG Maribor, v Dvorani Tabor, na Večerovem odru Festivala Lent, v Minoritski cerkvi Festivala Lent, v Veliki dvorani Zavoda sv. Stanislava Ljubljana. Orkester od ustanovitve vodi violončelist Nikolaj Sajko, namestnik solo čelista v Simfoničnem orkestru SNG Maribor in umetniški vodja cikla kon-certov komorne glasbe Carpe artem. V letošnjem šolskem letu se mu je pridružil dirigent Aleksander Čonč, študent kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo, že nekaj let pa kot mentor orkestra in asi-stent dirigenta sodeluje kontrabasist Gašper Žerjal, študent glasbe na Univerzi Antona Brucknerja v Linzu.

Drug’ orkester nudi odlično priložnost, da dijaki z aktivnim igranjem inštrumenta nadaljujemo tudi v srednji šoli. Vzdušje na vajah je zelo sproščeno, skladbe, ki jih igramo, pa so po zvrsti zelo različne (od rocka in popa do jazza) in jih lahko predlagamo tudi člani orkestra. Orkester ima iz leta v leto več članov, poleg novih glasbenih izkušenj tako pridobimo tudi veliko novih prijateljev. Trud na vajah je poplačan, ko dobimo velik aplavz na božičnem in letnem koncertu. — MARKO ŠOPAR, 4. DOrkester obiskujem že od prvega letnika in svoje vtise lahko strnem v enem samem stavku: »Biti član Drug’ orkestra je zakon!« Drug’ orkester je nekaj več kot le igranje na inštrumente, pri obiskovanju orkestra spoznaš nove ljudi in skleneš nova prijateljstva, sobotna jutra pa preživiš obkrožen s smehom in glasbo. Čeprav je včasih težko vstati v soboto zjutraj, ko bi rad nadomestil izgubljene ure spanca, se na koncu vse izplača. Aplavz na koncu koncerta, zadovoljni obrazi obiskovalcev in ponosen izraz na obrazu našega dirigenta – neprecenljivo. — ŠPELA CELCAR, 3. DDrug’ orkester je spoznavanje igranja glasbe vseh zvrsti z uporabo inštrumentov, ki so ti na voljo. Tako na vsaki vaji spoznaš nove priredbe skladb in nove načine igranja inštrumentov. Vzdušje na koncertih je vedno zelo entuziastično, kar ti da nov zagon in motivacijo. Vaje so večinoma sproščene, kar pa se za sobotne dopoldneve tudi spodobi. Kot član takšnega orkestra si del pestre, razgibane in vedno šaljive družbe, polne dogodkov, ki se jih kasneje z veseljem spominjaš. — MINEA ŠUĆUR, 4. F

MLADINSKI ZBORL etošnje šolsko leto smo člani Mladinskega pevskega zbora II. gimnazije pričeli z obuja-njem spominov. Uživali smo ob poslušanju kon-certa v Kazinski dvorani, ki smo ga maja odlič-no odpeli. Po zasluženih počitnicah smo bili takoj pripravljeni na novo pevsko sezono. Pričeli smo z avdicijami za nove člane. Novo šolsko leto ve-dno prinese nekaj novega in tudi to je prineslo v naš zbor valove svežine. Sprejeli smo namreč ve-liko novih pevcev, trenutno nas v zboru prepeva

49 pevskih entuziastov, ki pridno obiskujemo po-poldanske ponedeljkove vaje. Letošnja novost je Dekliška pevska zasedba, ki se je prvič predstavila na tradicionalnih novoletnih koncertih na Drugi. Trenutno pridno postavljamo novi program in se pripravljamo za zborovsko tekmovanje mar-ca v Pragi. In tako zazrti v prihodnost, kjer nas poleg Prage čaka še veliko pomembnih nastopov in gostovanj, že nestrpno pričakujemo vas, dragi osnovnošolci, da se nam pridružite.

Viljem Babič, prof., mentor

Niko Sajko, mentor


Ekoskupino Druge gimnazije sem spoznala lani, ko sem se udeležila predavanja v okviru Šolske VRTilnice, kjer smo ob koncu projekta na dvorišču Druge izkopali in zasadili vrt. Ideja se mi je zdela fantastična. To me je tako pritegnilo, da sem napisala tudi raziskovalno nalogo. — PIA BERGLEZ, 2. EBi radi vsaj delno občutili, kako živijo politiki, pri tem pa spoznali kakšno postavno mladenko/postavnega mladeniča, se za en teden preselili v katero od idiličnih alpskih mestec (Chamonix, Vaduz, Sonthofen, Trogen ...) in se pri vsem tem še zelo zabavali? Potem se preprosto morate prijaviti za delegacijo II. gimnazije na YPAC-u (Youth Parlament of Alpine Convention – Mladinski parlament Alpske konvencije). — JURE DVORŠAK, 3. B

EKOSKUPINA

LIKOVNA DELAVNICA

E koskupina II. gimnazije Maribor deluje že več kot dvajset let. Kot prva slovenska gimnazija smo se vključili v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja, ki s svojimi akcijami povezuje ve-liko osnovnih in srednjih šol v Sloveniji in Evropi. Temelj je aktivno udejstvovanje dijakov na tradici-onalnih akcijah in v aktualnih projektih, s kateri-mi spodbujamo odgovoren odnos do okolja.

Šolska VRTilnica je projekt, ki smo se ga loti-li, ker se zavedamo, kako pomembno je ohranjati pestrost kulturnih rastlin. V delavnicah Od seme-na do semena se učimo trajnostnega vrtnarjenja, ustvarili smo šolsko gredo po načelih permakultu-re in z našimi pridelki si lahko od pomladi do jese-ni popestrimo malico.

Tradicionalna je dobrodelna akcija ob 4. ok-tobru – svetovnem dnevu živali. Zbiramo pro-stovoljne prispevke in odeje za zapuščene živali, obiščemo Zavetišče za živali Maribor in preda-mo donacijo. Z akcijo Zeleni bicikel spodbujamo

prihod v šolo na okolju prijazen način: peš, s kole-som ali z javnim prevozom. Posvojili smo Pekrski potok je akcija, v kateri opravimo kemijsko in biološko analizo ter ocenimo kakovost vode v Pekrskem potoku. Organiziramo tudi kuharske delavnice Zdravo z Drugo, na katerih pripravljamo zdravo hrano iz svežih sestavin, ki so ob nakupu v minimalni količini embalaže. V prednovoletnem času pečemo pecivo, ki je namenjeno prodaji na dobrodelnem sejmu. Organiziramo še druge delav-nice in omogočamo raziskovalno delo.

Aktivni smo v mednarodnem projektu Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC), kjer mladi iz sedmih alpskih držav razpravlja-jo o ekoloških problemih in ekonomskem razvoju alpskega prostora. Vsako leto srečanje organizi-ra ena izmed sodelujočih šol in naši dijaki, odlič-ni debaterji, imajo vedno vidno vlogo pri delu parlamenta.

L ikovna delavnica je skupnost mladih ustvar-jalcev. Njen bistveni namen je razvijanje posa-meznikove ustvarjalnosti, doživljanja in razume-vanja likovne umetnosti ter ukvarjanje s sodobni-mi likovnimi praksami. Dijaki se v delavnici sreča-jo s praktičnim likovnim ustvarjanjem in izraža-njem. Uporabljajo različne materiale, orodja in po-stopke, s katerimi spoznavajo, doživljajo, razume-jo in vrednotijo likovni svet ter svoja likovna dela predstavljajo na likovnih razstavah. V letošnjem letu raziskujemo različne likovne prakse in pristo-pe s poudarkom na slikovni ploskvi in prostorski

sliki. Tako smo se seznanili z zakonitostmi pro-storskega križa, vrst prostorov in likovnega pro-stora. Izvajamo različne likovne naloge, pri kate-rih nas zanima prikaz prostora na slikovni ploskvi (konceptualna, osna, ukrivljena, linearna, svetlob-na perspektiva (chiaroscuro), atmosferska in barv-na perspektiva) ter gradnja slike v prostoru (in-stalacija). Sodelujemo z različnimi ustanovami (Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno Magdalenske mreže, Pedagoško fakulteto, ZPM …), realizirali pa smo tudi zanimivo likovno delavnico preoblikova-nja oblek iz jeansa s podjetjem s. Oliver.

Sanja Cvar, univ. dipl. inž., mentorica

Likovna delavnica je krasen kraj za izražanje (in basanje z napolitankami). Za vsakega se nekaj najde, saj obravnavamo zelo različne teme. Pod vodstvom prof. Natalije Črnčec lahko vsak teden preživite dve uri sproščenega ustvarjanja. Če imaš veselje do risanja, slikanja, preoblikovanja svojih kavbojk in jedenja napolitank, je to krožek zate. — LARA & TIA VEINGERL

Natalija R. Črnčec, prof., mentorica


FESTIVAL POMLADI – SPRING FESTIVALF estival je eden od vsakoletnih vrhuncev med-narodnega dogajanja na Drugi. Sestavlja ga pet pomladnih dni ustvarjanja v delavnicah, obi-skovanja kulturnih prireditev, izletov, seveda pa tudi brez zabave ne gre. Na festivalu vsako leto sodeluje okoli 160 dijakov (tako gostov kot do-mačih), ki prihajajo iz več kot 10 različnih držav. Gostili smo že dijake iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Poljske, Slovaške, BiH, Indije, Španije, Švedske, Izraela, Rusije ... Dijake gostijo dijaki II. gimnazije Maribor, ki se prav tako udele-žujejo programa, delavnic, prireditev in večernih kulturnih dogodkov na šoli ter izven nje. Cilji festi-vala so: spoznavanje in sprejemanje drugačnosti,

preseganje stereotipov in predsodkov, spodbujanje dijaške ustvarjalnosti, razvijanje jezikovnih kom-petenc in kvalitetno ter usmerjeno preživljanje prostega časa. Festival se začne z otvoritvijo, na kateri se gostujoče šole predstavijo. Nadaljuje se v dvodnevnih delavnicah, kjer dijaki skupaj ustvarja-jo in se na ta način spoznavajo ter hkrati presegajo osebne in kulturne razlike. Na zaključni prireditvi se prikažejo rezultati dela v delavnicah oz. konč-ni izdelki. Spring festival je izjemna priložnost pre-seganja kulturnih in nacionalnih razlik ter prika-za ustvarjalnega potenciala mladih, ki vedno zno-va iskreno navduši nove in nove generacije dijakov, tako naših kot tujih.

M aja 2013 je bila s pomočjo Konfucijskega in-štituta iz Ljubljane odprta Konfucijska učil-nica na II. gimnaziji Maribor. Namen učilnice je vzpodbujanje učenja kitajščine in spoznavanja ki-tajske kulture. Delo kitajske učilnice financira Državni urad za kitajski jezik – Hanban. V okviru Konfucijske učilnice že drugo leto pote-ka učenje kitajščine s pomočjo kitajskih učiteljic,

gostovali pa so tudi odlični kitajski umetniki. V za-četku februarja 2014 so v organizaciji Konfucijske učilnice potekali prvi kitajski dnevi. Delavnice kaligrafije, priprave kitajske hrane in razstava Kitajska na Drugi – Druga na Kitajskem ter pra-znovanje kitajskega novega leta v znamenju konja so prinesli seznanitev z nadvse bogato in precej drugačno kulturo.


Toni Klis, prof., koordinator festivala

KONFUCIJSKA UČILNICA NA II. GIMNAZIJI MARIBOR


IZMENJAVA Z INDIJOP o OIV-tednu in maturantskih izletih (23. 9.–3.10. 2014) se je skupina 6 dijakinj odpravi-la indijski pustolovščini naproti. V ekipi so bile same maturantke: Saša Brdnik, Jana Verčič, Anja Berčič, Mija Primec, Maša Mikić in Urška Butolen. Enajstdnevno potovanje smo pričele s štirimi le-tališči in do Ahmedabada potovale ves dan. Naši gostitelji prihajajo iz devetmilijonskega mesta Ahmedabada, iz zahodne indijske države Gujarat. Na zasebni šoli Adani Vidya Mandir so nas pra-znično in spoštljivo sprejeli učenci, direktor iz-obraževanja dr. Bhadrayu Vachhrajani in ravna-teljica Raji Jayaprasad. Oba, tako ravnateljica kot direktor, sta nas povabila domov na večerjo. Program izmenjave je vodila Shubhangi Raajput, profesorica kemije, ki je bila v aprilu na II. gimna-ziji.

Ogledali smo si znamenitosti mesta, nato pa smo se z vlakom odpravile na štiridnevno potova-nje. Spoznale smo fundacijo Adani, obiskale pri-stanišče, elektrarno in rafinerijo olja v Mundri. Lastnik je gospod Gautam Adani, tretji najbogatej-ši Indijec. Razsežnosti njegove lastnine so bile za nas nepredstavljive.

Ob večerih smo plesale na devetdnevnem Navratri festivalu. Naše gostiteljice so nas naučile ples garba, ki se pleše v krogih do pozne noči. Gre za dinamičen, pisan in poskočen ples. Lepo je vide-ti plesati dekleta in fante, otroke in starke.

Obiskale smo veliko šol. Šolanje v zasebni

osnovni šoli je v Indiji pogoj za verodostojno ži-vljenje. Javna šola, ki smo jo nenačrtovano obiskale, v ničemer ni spominjala na vzgojno-izo-braževalno ustanovo. Ob ribiški vasici je za otroke pomenila le revno zatočišče pred vročino. Ob od-hodu smo v Ahmedabadu pustile 43 °C.

Na šolskih delavnicah so nam spretne učen-ke narisale vzorce mehendri na dlani in stopa-la. Ženske si jih rišejo ob praznikih in porokah. Dekleta so se na hodnikih naučila preprostih vzor-cev rangoli. Indijci tako krasijo tla s semeni, barv-nim prahom in rižem.

Mija (4. b) je zabeležila nekaj iskrivih trenut-kov: »Zagotovo si bom najbolj zapomnila gostoljub-nost in iskreno prijaznost, ki so nam jo izkazovali. Navdušile so me adrenalinske vožnje z rikšami, jaha-nje kamel ob sončnem zahodu na obali ter banane, ki se kar precej razlikujejo od naših. Dobra preizkušnja prilagodljivosti sta bili nočni vožnji z vlakom. Ko se odpravljaš spat, upaš, da svojega ležišča ne boš delil s ščurki. Nepojmljiv se zdi tudi izjemen kontrast med bogastvom in revščino. Spoznala sem, kako malo je potrebno, da nekoga osrečiš – moj nasmeh in pozdrav skozi šipo avtobusa sta bila dovolj, da se je na obrazih mimoidočih razlezel širok nasmešek. Mnogo je spomi-nov, novega znanja in vtisov, ki sem jih prinesla s se-boj v Slovenijo. Nekaj je gotovo – iz Indije sem prišla bogatejša za mnoge življenjske izkušnje in spoznanja, ki jih ne nudi nobena knjiga, televizijska oddaja ali ka-terikoli drug sodoben medij.«

Barbara Bedenik, prof.,mentorica

IZMENJAVA Z ITALIJOI I . gimnazija Maribor in italijanska naravo-slovna gimnazija Liceo Scientifico Banfi že kar nekaj let uspešno organizirata izmenjavo. Tokrat so izmenjavo prevzeli učitelji angleščine in jo »posvojili« kot svojo, angleško izmenjavo. Je že res, da ne gre za angleško šolo, je pa jezik sporazu-mevanja angleščina in dijaki, ki se izmenjave ude-ležijo, morajo angleščino intenzivno uporabljati. Svoje italijanske kolege smo že obiskali oktobra, obisk pa pričakujemo v času Spring festivala apri-la 2015.

Ni treba poudarjati, da Italijani za nas lepo skr-bijo, saj so znani kot gostoljuben narod. Poleg go-stoljubnosti pa so italijanski kolegi pripravili za nas razgiban program: strogi center italijanske (in seveda tudi svetovne) modne prestolnice smo si lah-ko ogledali večkrat; enkrat s šolo, drugič pa s svoji-mi dijaki – gostitelji v prostem času. Ogledali smo

si svetovno znano operno hišo La Scalla. Imeli smo srečo: La Scallin orkester je imel pravkar vajo in umetnike smo lahko poslušali pri delu. Sledil je še bežen obisk gradu Castel Vecchio in Doumo di Milan. Peljali smo se tudi na ogled čudovitih Boromejskih otokov, ki so še danes v zasebni lasti plemiške družine in pričajo o luksuznemu življe-nju, ki so ga italijanski plemiči nekoč imeli. Šli smo tudi na tipično italijansko tržnico ter iskali skriti zaklad v bližnjem mestu Monza, sicer bolj znanem po tekmovanju iz formule 1.

Vsekakor menim, da je tudi tokrat naša ita-lijanska izmenjava dobro uspela; dijaki so dobi-li vpogled v italijansko kulturo in njihov družinski vsakdan; nenehno smo uporabljali angleščino in jo še dodatno izbrusili ter seveda – ustvarili smo nova prijateljstva, ki jih bomo aprila še dodatno utrdili.

Peter Cigrovski, prof.,mentor


IZMENJAVA S FRANCIJOI I . gimnazija Maribor se je pred dvanajsti-mi leti pobratila s francosko gimnazijo Jacques Cartier iz Saint Maloja. V tem času je bilo organiziranih veliko slovensko-francoskih izme-njav. To pomeni, da so francoski dijaki nastanjeni pri slovenskih družinah približno teden dni. Ko pa gremo mi v Francijo, se vloge zamenjajo. Med dija-ki se spletejo posebne vezi, prijateljstva, ki jih nato gojijo tudi prek spletnih omrežij in v živo.

Poudariti je treba, da si vedno na poti v Francijo ogledamo še številne znamenitosti, kra-je in pokrajine (Strasbourg, Pariz, Saint Malo, Mont Saint Michel, Bretanijo, Normandijo, Chamonix). Tako poskrbimo za pester in medpredmetno bogat program. Ta enkratna doživetja nam vsem dolgo ostanejo v spominu. Res je nepozabno, zato prav lepo vabljeni vsi, ki bi se nam želeli pridružiti!

Karmen Kaučič, prof.,mentorica

IZMENJAVA S KITAJSKOV zadnjem tednu septembra in začetku okto-bra smo na šoli za slab teden gostili 18 dija-kov in 2 učitelja srednje šole Nantong First Middle School, ki se nahaja v mestu Nantong v bližini Šanghaja. Dijaki so stanovali pri družinah naših dijakov; enako bo tudi, ko bodo naši dijaki odpo-tovali na Kitajsko. Gostom smo razkazali Maribor, Ljubljano, Bled, Piran, Postojnsko jamo, sodelova-li so v etnoloških in folklornih delavnicah, s čimer

smo jim želeli kar najbolj približati Slovenijo, naše ljudi in kulturo. Gosti so bili navdušeni predvsem nad naravo, zelenjem v mestih, majhnostjo in do-stopnostjo vsega (Nantong ima več prebivalcev kot vsa Slovenija), še posebej pa niso mogli verjeti, da pri nas lahko pijemo vodo iz pipe. Nasprotno pri-čakovanjem se tudi nad našo hrano niso pritože-vali. Naši dijaki bodo kitajskim obisk vrnili v apri-lu 2015.

Toni Klis, prof.,mentor

IZMENJAVA Z NEMČIJOI I . gimnazija Maribor že enajst let zapo-red organizira izmenjavo dijakov z mo-derno Marion-Dönhoff gimnazijo v Möllnu. Mestece Mölln je znano po nemškem šaljivcu Tillu Eulenspieglu in leži v deželi Schleswig-Holstein na severu Nemčije, približno 50 km od Baltskega morja in 40 km od Hamburga. Cilji izmenja-ve so spoznavanje drugih kultur, znamenitosti (Hamburg, Lübeck, Ostsee, Berlin ...) in tam živečih

ljudi, sklepanje novih prijateljstev in nenazadnje izpopolnjevanje znanja tujega jezika. Izmenjava poteka vsako drugo leto. Tako bodo dijaki tudi v letu 2015/16 imeli možnost prijave nanjo.

Dijaki stanujejo pri gostiteljski družini, ki jim nudi vso oskrbo. Do sedaj smo zaprosili tudi za fi-nančno podporo nemške vlade, ki je znašala med 65 in 90 evri na dijaka.

Alenka Novak, prof.,mentorica

IZMENJAVA S SRBIJOT radicionalna izmenjava s srbsko gimnazijo Kruševac poteka že od leta 2003 na pobudo profesorja in organizatorja izmenjave Saše Mikića. Kot vsako leto je tudi tokrat ponudila pestro do-gajanje, s katerim so dijaki spoznavali obe deže-li, kulturne razlike in podobnosti. Prav tako smo se oboji zelo zabavali ob odkrivanju stereotipov, ki jih imamo drug o drugem – mi na primer o tem, da popijemo preveč kave in pojemo ogromne količi-ne zelenjave. Namen izmenjave je tudi pristna ko-munikacija, ki poteka med dijaki, ter nova prija-teljstva, ki se spletejo tako močno, da ob odhodu

gostov preteče nemalo solza. Naši dijaki so srb-ske gostili v svojih domovih, dejavnosti so poteka-le ves teden; v nedeljo so dijaki po lastnem izbo-ru razvajali goste, v ponedeljek so spoznali šolo ter glavne značilnosti Slovenije in Maribora, v nasle-dnjih dneh smo imeli izlet od Ljubljane (tudi ogled Parlamenta), Postojnske jame do Pirana. Gostje so imeli v četrtek možnost obiskati tudi pouk in predmete po lastni izbiri. Izmenjava se je konča-la uspešno, ob koncu smo bili zadovoljni prav vsi, gostje pa so nam še nekaj dni za tem pošiljali foto-grafije in zahvale.

Petra Čeh, prof.,mentorica


KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O II. GIMNAZIJI PO PETIH MESECIH ŠOLANJA NA NJEJ?

ff Težka šola je, brez dvoma, ampak ko si enkrat »not«, vsak padec pomeni nov začetek.

ff II. gimnazija je najboljša šola, ki bi jo lahko izbral. Učitelji so super – komunikativni, prijazni, večina jih dobro razlaga snov in vedno so pripravljeni pomagati. Sošolci pa so itak najboljši.

ff Zdi se mi, da je šola res zelo prijazna dijakom. Profesorji so razumevajoči tudi do drugih obveznosti dijakov in nam poskušajo čim bolj olajšati učenje, tako da se nam ni treba le učiti. Na šoli je tudi sproščeno vzdušje, kar mi je zelo všeč.

ff Super, izpolnila je vsa moja pričakovanja.ff Menim, da sem se pravilno odločil in ujel ritem šole. Učenja je le nekoliko več kot v osnovni šoli. Učitelji so sedaj profesorji in so večinoma zelo prijazni in dobro predavajo snov.

ff Tu je prijazno okolje. Všeč mi je, da sem se zelo hitro prilagodila sistemu. Profesorji so v veliki večini zelo dobri.

ff Zdi se mi, da je šola natanko takšna, kot se predstavlja – uglajena, s prijaznimi profesorji, nauči te veliko, postane tvoj drugi dom. Šolanje na II. gimnaziji mi je v užitek, še posebej v družbi prijateljev.

ff Na Drugi dobiš poleg odličnega faktografskega znanja tudi praktično in življenjsko znanje. Lahko se vključiš v katero koli od številnih dejavnosti in se v njej najdeš.

ff Mislim, da ponuja veliko priložnosti, da se lahko izkažeš na mnogih področjih. Šola pa mi je kot zgradba zelo všeč, ker je svetla in prostorna.

ff Šola je SVETOVNA! Pravični profesorji, dobri sošolci in totalna organiziranost.

ff Toliko kolikor obožujem Drugo, jo tudi sovražim. Zadnja beseda je seveda premočna, a je to bolj kot ne odraz moje nejevolje, ker sem prelena. In kljub mojemu prvemu stavku svoje odločitve o srednji šoli nikoli ne bi spremenila. Druga je zakon!

ff Ni mi žal, da sem se odločila priti v Maribor na II. gimnazijo, čeprav bi lahko šla na vsaj 3 druge gimnazije, ki so bližje mojemu domu. Ponuja odlično izobrazbo, profesorji so bolj ali manj super in so dobri pri podajanju snovi, ogromno je izvenšolskih dejavnosti in veliko ekskurzij, ki so dobro organizirane.

ff Zelo sem zadovoljen.ff Nad šolo sem iskreno navdušena, saj je zelo očitno, da se zaposleni zelo trudijo za nas dijake. Pričarajo nam odlično vzdušje, omogočajo različne dejavnosti in se nam tudi prilagajajo. Šola je super kul!

KAKŠNA JE BILA ZATE SPREMEMBA MED OSNOVNO ŠOLO IN GIMNAZIJO?

ff Velika. OŠ, ki sem jo obiskovala, je bil vrtec za starejše otroke. Strah me je bilo, kot je najbrž tudi tebe. Strah je zaman, Druga je zakon.

ff Moram priznati, da me je bilo srednje šole kar strah. Predvsem me je skrbelo, kakšne bodo moje ocene in kakšni bodo sošolci, vendar so bile vse skrbi zaman.

ff Dobil sem najboljše sošolce, ocene pa so odlične. Najhujši je začetek, vendar ko se navadiš na šolo, vse lepo steče.

ff Največja razlika je, vsaj zame, v predavanju profesorjev, kar se na začetku zdi precej nenavadno, ko se navadiš, pa je super. Seveda se je treba tudi več učiti, kar pa ne pomeni, da to delam od jutra do večera. Pomembno je, da se snovi ne »napiflaš«, saj si veliko več zapomniš, če se učiš logično.

ff Dokaj velika, predvsem kar se tiče delovnih navad.ff Gimnazija je bolje opremljena (interaktivne table), nekaterih sprememb pri pouku se je bilo treba privaditi (iz predavanja snovi moram sam določiti pomembnost).

ff Ni velike spremembe, učiti se moraš vsepovsod.ff Sprememba je bila velika, ne pa dramatična. Zagotovo se mi zdi, da je več snovi ter več časa, ki ga porabim za usvojitev te.

ff Res je, da se je treba nekoliko več učiti, vendar sem pred testi veliko bolj sproščena kot v OŠ, ker me ne skrbi za vpis na SŠ.

ff Sprememba je dokaj očitna, vendar se sčasoma navadiš. Sama sem imela izjemno »domotožje« po OŠ, vendar zdaj ne bi šla več nazaj za nič na svetu.

ff Preskok ni prevelik. Mogoče se zdaj moram malo bolj učiti in nikakor ti ne znese »piflanje«.

ff Zelo velika (večinoma v učenju), ampak se mi zdi, da sem se navadil.

ff Zelo pozitivna. Nekoliko več je učenja, je pa zato veliko bolj zanimivo.

ff Znanje je veliko bolj obširno in poglobljeno, šola je zaradi tega tudi težja, a se splača vpisati na njo.

ff Profesorji so veliko bolj razgledani kot v osnovni šoli. KAJ MENIŠ O DIJAKIH NA II. GIMNAZIJI?

ff So kul, zelo raznoliki. Starejši dijaki pa so polni nasvetov.ff Vidi se, da ob vstopu na Drugo vstopiš med inteligentnejše ljudi, ki sicer marsikdaj brezglavo izgubijo svojo torbo, medtem ko gredo v Špar na malico, posedajo ob kavnih avtomatih, se (pomotoma) izgubijo med urami matematike, ampak je vsak na svoj način poseben, edinstven.

ff Dijaki so super, z vsemi se razumemo.

VTIS PRVOŠOLCEVPO PRVIH PETIH MESECIH


ff Starejši dijaki so zelo prijazni, tudi pripravljeni pomagati, če jih zanjo prosiš. Velika razlika je v številu dijakov, to se mi zdi dobro, saj se lahko družiš, s komer koli želiš.

ff So zelo prijazni. S sošolci se dobro razumemo.ff Prve tedne te jih je mogoče malo strah, saj vse zelo opazujejo.

Čez nekaj časa se jih navadiš in za nekatere sploh ne veš, da obstajajo.

ff Dijaki so kultivirani in sovpadajo z dobrim in spoštljivim ugledom II. gimnazije. Kljub starostnim razlikam so vedno pripravljeni pomagati drugim drugogimnazijcem.

ff So prijazni in odprti ljudje. Če te kaj zanima, ti bodo z veseljem pomagali. Svojega življenja ne posvečajo zgolj učenju, temveč tudi življenjskim inte

2/123 - ii. gimnazija maribor – ii. gimnazija maribor€¦ · zaključujejo z eksterno maturo, ki...

Documents