1

33. KOTNIKOVI DNEVI 2012, 22. in 23. marec 2012, Radenci    

VZDRŽEVANJE SONČNIH ELEKTRARN, ODPIRA VPRAŠANJA VARNEGA DELA POD NAPETOSTJO IN VARNEGA GAŠENJA POŽARA 

 mag. Damjan Seme, univ. dipl. inž. el.  

C&G d.o.o. Ljubljana Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana 

E‐mail: damjan.seme@c‐g.si,   01 236 4240  

mag. Viktor Lovrenčič, univ.dipl.inž.el. C&G d.o.o. Ljubljana 

Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana E‐mail: viktor.lovrencic@c‐g.si,   tel.  01 236 4240 

 Matjaž Lušin, dipl. inž. el.  

C&G d.o.o. Ljubljana Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana 

E‐mail: matjaz.lusin@c‐g.si,   01 236 4240  

Dušan Vižintin, inž. el. SODO d.o.o. 

Minařikova ulica 5, 2000 Maribor E‐mail: dusan.vizintin@sodo.si,   08 200 17 15 

 POVZETEK:  Investicija  v  sončno  elektrarno,  velja  kot  naložba  z  nizkim  dejavnikom  ekonomskega  tveganja  ter  za predvidljivo  naložbo. Ob  rednem  vzdrževanju  in  nadzoru  delovanja  sončne  elektrarne,  ki  je  potrebno  za njeno  stabilno  delovanje,  so  lahko  napake  in  okvare  ter  odstopanja  v  zgradbi  in  posledično  izkoristku, ugotovljene  in odpravljene  še v garancijskem  roku.  Če  so  razlike  izkoristkov prevelike od garantiranih,  se mora  dober  gospodar  (lastnik,  upravljalec,  vzdrževalec),  pravočasno  vprašati,  kakšni  so  nujni  ukrepi  za odpravo  odstopanj.  Ob  navedenih  dejstvih  je  potrebno  najprej  opraviti  vizualni  pregled  objekta,  kar predstavlja  izhodišče za nadaljnje posege  (električne meritve, zamenjava okvarjene opreme)  ter aktivnosti za  odpravo  napak  in  nepravilnega  delovanja,  obravnavane  sončne  elektrarne.  Aktivnosti  na  področju vzdrževanja  in upravljanja so dovoljene  le ustrezno usposobljenemu osebju, skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. V prispevku, je na praktičnih primerih predstavljeno, pod kakšnimi pogoji in kje se lahko posega v  električni  sistem  sončne  elektrarne  med  obratovanjem,  z  metodo  dela  pod  napetostjo,  s  primeri uporabljenih ukrepov na realnem objektu. Zavedati se je potrebno, da se pri vzdrževanju sončnih elektrarn ne moremo  izogniti nevarnosti, zaradi udara električnega  toka,  ter nevarnostim pri gašenju eventualnega požara, v katerem je udeležena sončna elektrarna. Zato je potrebno opozoriti električarje, na točke v katerih se enostavno ni mogoče izogniti nevarnosti udara, električnega toka. Prav tako pa je potrebno opozoriti tudi profesionalne  in  prostovoljne  gasilce  ter  druge  udeležene,  ki  bodo  gasili  požar  na  sončni  elektrarni  na nevarnost električnega udara. 

   

2  

1. UVOD  

Kot nam  je že poznano so v osnovi   sončne elektrarne sestavljene  iz dveh sklopov. Prvi sklop predstavljajo sončni moduli (fotonapetostni generator), ki pretvarjajo elektromagnetno valovanje sonca v enosmerno električno energijo. 

Drugi  sklop  pa  so  elektroenergetski  elementi,  namenjeni  stabilnemu    obratovanju  sončne elektrarne.  Mednje  spadajo:  razsmerniki,  priključni  kabli,  DC  in  AC  spojišča,  regulatorji, akumulatorji, stikalne in zaščitne naprave ter drugo. 

Naložba v sončno elektrarno, velja kot naložba z nizkim dejavnikom ekonomskega tveganja ter za predvidljivo  ter donosno naložbo. Za  investitorja  je največja  izguba  čas, ko sončne elektrarne zaradi različnih razlogov ne oddaja električne energije, saj  trajanje pogodbe o odkupu električne energije kljub temu teče. Najbolj pomembno je sprotno spremljanje delovanja sistema in njegove učinkovitosti, zaznavanje slabšega delovanja ter takojšnje ukrepanje. 

Z  upravljanjem,  nadzorom  delovanja  in  rednim  vzdrževanjem  sončne  elektrarne  z  vsemi pripadajočimi  električnimi  napravami,  ki  so  potrebne  za  stabilno  delovanje  le  te,  so  lahko eventualne napake, okvare  ter odstopanja v zgradbi  in  izkoristku na primarni opremi – modulih, ugotovljena  in  odpravljena  v  garancijskem  roku.  Še  posebej  je mogoče  razlike  v  ne/doseganju proizvodnje posamezne elektrarne, kjer  so uporabljeni moduli  istega proizvajalca na  isti  lokaciji, kjer se predvideva isto osončenje W/m2 primerjalno izredno hitro zaznati. Če so razlike izkoristkov prevelike  od  garantiranih,  se mora  dober  gospodar    (lastnik,  vzdrževalec),  pravočasno  vprašati, kakšni  so ukrepi  in nadaljnje  aktivnosti  za odpravo ugotovljenih odstopanj  ter  kaj  so  temelji  za uveljavljanje garancije oziroma garancijskih pogojev za navedeno opremo. 

Ob navedenih dejstvih,  je potrebno najprej opraviti vizualni pregled objekta oziroma sončnih modulov  in  ostale  opreme,  kar  predstavlja  izhodišče  za  nadaljnje  posege  (električne meritve, zamenjava  okvarjene  opreme, …)  ter  aktivnosti  za  odpravo  napak  in  nepravilnega  delovanja, obravnavane sončne elektrarne. Ustreznih merilnih metod in instrumentov, ki je skladen z veljavno zakonodajo na področju fotovoltaike je že relativno veliko. Trenutno je v Sloveniji nekaj podjetij, ki nam lahko ponudi  ustrezno merilno opremo in instrumente z ustreznimi certifikati, tipskimi atesti in  izjavami  o  skladnosti    za  področje  merjenja  izkoristka  (tako  sončnih  modulov,  kot  tudi razsmernih enot), kvalitete električne energije, termografije, itn., na sončnih elektrarnah. 

Aktivnosti  na  področju  upravljanja  in  vzdrževanja  so  dovoljene  le  ustrezno  usposobljenemu osebju, skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. 

V nadaljevanju prispevka, je na praktičnih primerih predstavljeno, kako in pod kakšnimi pogoji ter kje se lahko posega v električni sistem sončne elektrarne. Prav tako bo prikazano poseganje v električni  sistem  sončne elektrarne med obratovanjem,  z metodo dela pod napetostjo  s primeri uporabljenih ukrepov na realnem objektu (slika 2.5 in slika 2.6). 

Zavedati se je potrebno, da se pri vzdrževanju sončnih elektrarn ne moremo izogniti nevarnosti zaradi  udara  električnega  toka  oziroma  napetosti  ter  nevarnostim  pri  gašenju  eventualnega  požara, v katerem  je udeležena  sončna elektrarna. Dejstvo  je, da na posameznih  stičnih mestih obstaja  napetost  ob  prisotni  svetlobi,  ko  ima  fotonapetostni  generator  oz.  t.i.  'string'  –  veriga fotonapetostnih  modulov  na  svojih  sponkah  napetost  višjo  od  dovoljenih  120  V  DC.  Zato  je potrebno opozoriti električarje – vzdrževalce, na nevarne točke v katerih se enostavno ni mogoče izogniti nevarnosti udara električnega toka. 

3  

 Slika 1.1: Prikaz vezave sončni celic v modulu (vir: Poročilo meritev na SE 999 kW Vesol, Talum 

marec 2011) Prav tako pa  je potrebno opozoriti profesionalne  in prostovoljne gasilce ter druge udeležene 

osebe,  ki  bi  gasile  požar  v  katerem  je  udeležena  sončna  elektrarna,  na  nevarnost  električnega udara. To področje je detajlno predstavljeno v poglavju nevarnosti ob požaru sončne elektrarne. 

  

2. VZDRŽEVANJE SONČNE ELEKTRARNE  

Sončna  elektrarna  je  energetski  postroj,  ki  ima  pri  večjih  priključnih  močeh  dva  nivoja napetosti  (srednje  napetostni  del  (SN)  –  priključek  na  omrežje  preko  transformatorja, nizkonapetostni  del  FV  (NN)  –  fotonapetostni  generator),  sestavljen  iz  številnih  elementov, namenjen stalnemu in zanesljivemu delovanju v področju enosmernih in izmeničnih tokokrogov. 

Zgradbo  fotonapetostnega modula predstavlja več nizov   zaporedno vezanih sončnih celic, ki so z vsake strani obdane s posebno t.i. »EVA« folijo z visoko vsebnostjo gela  in nizkim  indeksom porumenelosti. Folija neprepustno zaobjame celice med plast hrbtne folije z zadnje strani modula, ki se uporablja kot zaščita modula pred UV svetlobo, mehanskimi poškodbami in drugimi zunanjimi vplivi  ter  električno  izolira modul,  in  stekla  na  sprednji  strani.  Visoko  prepustno  kaljeno  steklo debeline  3,2  mm  omogoča  močno  odpornost  na  mehanske  udarce,  tudi  točo,  in  visoko prepustnost  svetlobe,  s  čimer  se  povečuje  izkoristek  delovanja  sončnih  celic.  Na  zadnji  strani modula  je  nameščena  priključna  »omarica«  s  priključki,  ki  omogoča  priključitev  na  električne vodnike, ti pa na razsmernike, ki enosmerno napetost pretvorijo v izmenično. 

Za  investitorja  je  največja  izguba  čas,  ko  elektrarna  zaradi  različnih  razlogov  ne  oddaja električne energije, saj trajanje pogodbe o odkupu električne energije kljub temu teče. 

Najbolj  pomembno  je  sprotno  spremljanje  delovanja  sistema  in  njegove  učinkovitosti, zaznavanje slabšega delovanja ter takojšnje ukrepanje. 

Pri  eksploataciji  sončne  elektrarne  moramo  zagotoviti  odlično  upravljanje  in  redno vzdrževanje  ter  v  skladu  z  zahtevami  predpisov  zanesljivo  in  varno  obratovanje,  ki  mora investitorju  vrniti  vložena  finančna  sredstva  oz.  načrtovani  donos  v  življenjski  dobi.  Pri  tem moramo  biti  pozorni  na  zahteve  varnosti  in  zdravja  pri  delu  (ZVZD‐1)  [1]  ter  požarne  varnosti (ZVPoz) [2] osebja, ki je vključeno v sistem vzdrževanja. 

  

2.1 Strokovna  usposobljenost  na  področju  upravljanja  malih  elektrarn,  pregledov  in vzdrževanja NN električnih inštalacij ter dela pod napetostjo na NN 

 Aktivnosti upravljanja, vzdrževanja  ter potrebnih posegov v  sisteme električnih  inštalacij,  so 

izvedljive in dovoljene le ustrezno usposobljenemu osebju. 

4  

Upravljalec  energetskih  naprav  oz.  upravljalec,  preglednik  in  vzdrževalec  malih  elektrarn oziroma sončnih elektrarn morajo biti usposobljeni v skladu z zahtevami naslednjih pravilnikov, ki zadevajo to področje, in sicer: 

‐ Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ‐E) [35], ‐ Pravilnika  o  strokovnem  usposabljanju  in  preizkusu  znanja  za  upravljanje  energetskih 

naprav [3], ‐ Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka [4], ‐ Slovenskega standarda SIST EN 50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij [5], ‐ Splošnih pogojev za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetosti (SPID ‐ NN) [6], ‐ Pogojev za izvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti (PID ‐ NN) [7], ‐ Tehničnega opisa opreme in orodja za delo pod napetostjo na nizki napetosti (TOOO‐NN [8], ‐ Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah [9], ‐ Tehnične smernice za nizkonapetostne el. inštalacije TSG‐N‐002:2009 [10], ‐ Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele [11], ‐ Tehnične smernice zaščita pred delovanjem strele TSG‐N‐003:2009 [12], ‐ Prenovljenega programa izpopolnjevanja Edison z modulom Plus [13]. Dela na elektroenergetskih objektih  in elektroenergetskih postrojih,  električnih napravah  in 

opremi oz. sončnih elektrarnah se delijo na tri kategorije: a) dela v breznapetostnem stanju, b) dela v bližini delov pod napetostjo ter c) dela pod napetostjo. Pri vzdrževanju sončnih elektrarn mora osebje biti usposobljeno za varno delo  in sicer tudi za 

izvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti  (DPN na NN). Za DPN  je potrebno zadovoljiti  tri osnovne pogoje, ki so: 

- predpisana in preizkušena tehnologija dela, - strokovno  usposobljeno  osebje,  ki  je  usposobljeno  na  osnovi  potrjenega  programa,  ki 

zajema teoretični in praktični del na poligonu, - osebna varovalna oprema, izolirana orodja ter druga zaščitna sredstva in oprema. Minimalni pogoji za usposabljanje  in usposobljenost skladno z zgoraj navedenimi pravilniki, pa 

bodo predmet drugega strokovnega prispevka.   

2.2  Poseganje v električni sistem sončne elektrarne med obratovanjem z metodo dela pod napetostjo (DPN) 

 Na  splošno  je  veljalo  prepričanje,  da  fotonapetostni  sistem  ne  rabi  nobenega  dodatnega 

vzdrževanja  (fiksna  izvedba)  in da bi bilo potrebno kontrolirati,  le delovanje razsmernikov  (samo vizualna kontrola oz. pregled), ki predstavljajo enega izmed gradnikov, celotnega fotonapetosnega sistema. 

Praktične  izkušnje  na  področju  obratovanja,  nadzora  in  vzdrževanja  sončnih  elektrarn  v preteklem  obdobju  in  nastalih  havarijskih  dogodkov  (požari,  uničenje  solarnih  modulov  in »stringov«,  izpadi  razsmernikov,  zaradi  lezenja  kontaktov, …)  kažejo,  da  sončna  elektrarna zagotovo potrebuje, redno spremljanje obratovanja, redno vzdrževanje ter posledično eventualno poseganje v električni sistem sončne elektrarne tako v normalnem obratovalnem stanju, kot tudi v primeru nenormalnih obratovalnih stanj (okvare, poškodbe, požari na sončnih elektrarnah).     

5  

2.3.1 Električna priključitev in ožičenje fotonapetostnega modula  

Moduli morajo  biti  pred  in med  priključitvijo  pokriti  s  svetlobno  neprepustno  prevleko,  ki prepreči nastanek električne napetosti. 

Električna  priključitev modulov  in  vsi  nadaljnji  posegi  na  fotonapetostnih  napravah  (moduli, razsmerniki), smejo izvajati samo pooblaščene in za to strokovno usposobljene osebe (montažerji, pooblaščeni s strani proizvajalca). 

V  enem  fotonapetostnem  električnem  sistemu,  ne  smemo  uporabljati  več  različnih  tipov modulov.  Pri  serijski  vezavi  je  priporočljivo  uporabljati  samo  module  z  enakimi  tokovnimi lastnostmi, pri paralelni vezavi pa module z enakimi napetostnimi lastnostmi. 

Uporabiti  moramo  ustrezno  število  modulov,  ki  ustreza  v  moči  sistema  uporabljenih razsmernikov.  Preveriti,  je  potrebno,  da  modul  ustreza  tehničnim  zahtevam  celotnega fotonapetostnega sistema. 

Maksimalna napetost odprtih sponk sistema, npr. pri modulu moči PMPP = 213 W,  je napetost odprtih sponk približno VOC = 36,6 V. 

Napetost odprtih sponk sistema  je superponirana napetost vzporedno oz. zaporedno vezanih modulov, ne  sme biti  večja od predpisane maksimalne  enosmerne  sistemske napetosti modula (Umaxsys = 1000 V ). 

Pri povezovanju je potrebno paziti na polariteto električnih priključkov. Pri instalaciji, ožičenju, uporabi ter montaži modulov se moramo  izogibati možnosti električnega udara, zato je potrebno električno  ozemljiti  vse  fotonapetostne  module,  ne  glede  na  sistemsko  napetost  celotnega električnega sistema sončne elektrarne. 

Uporabiti  je potrebno ožičenje s primernim presekom ter priključke, primerne za maksimalni kratkostični  tok  Ik  (A)  sistema  ter  ožičenje  ki  je  odporno  na  zunanje  vremenske  vplive  (UV odpornost). 

Okvirji modulov  (ali  konstrukcija  na  kateri  so  nameščeni moduli) morajo  biti  ozemljeni  in zaščiteni  pred  udarom  strele  z  ustrezno  dimenzionirano  in  izbrano  el.  povezavo  na  skupni strelovodni  sistem  [11, 12]. Dolžina kablov pa  čim krajša,  s  čimer  zmanjšamo  celotne električne izgube. 

Fotonapetostni modul proizvaja enosmerno napetost,  takoj ko  je osvetljen  in  je ves  čas pod napetostjo,  tudi  v  primeru,  ko  ni  priključen  v  sistem.  Posamičen modul  proizvaja  enosmerno napetost. 

 Pri več zaporedno vezanih modulih pa se napetost sistema sešteva (Slika 2.1).  

 Slika 2.1: Zaporedna vezava fotonapetostnih modulov 

(Vir: Navodila za montažo fotonapetostnih modulov; Bisol, 2008)   

Pri modulih, ki so vezani vzporedno, se sešteva električni tok sistema (Slika 2.1).  

6  

 Slika 2.2: Vzporedna vezava fotonapetostnih modulov 

(Vir:Navodila za montažo fotonapetostnih modulov; Bisol, 2008)   

Kjer kombiniramo vzporedno in zaporedno vezavo modulov se seštevata tok in napetost sistema (Slika 2.3).  

 Slika 2.3: Vzporedno‐zaporedna vezava fotonapetostnih modulov (Vir:Navodila za montažo fotonapetostnih modulov; Bisol, 2008) 

 Pri  snovanju  sistema  ni  smotrno  uporabljati  zankastih  električnih  povezav  (zmanjšanje 

tveganja  pri  posrednem  udaru  strele).  Izbrati  je  potrebno  ustrezni  prerez  vodnika,  da  lahko dosežemo dovolj majhen padec napetosti (pri izračunu najmanjšega potrebnega prereza, varovalk in elementov pa moramo upoštevati Isc (kratkostični tok) in Uoc (napetost odprtih sponk) vrednosti pomnožene s faktorjem 1,25). 

Po priključitvi je potrebno module redno pregledovati. Prav tako je potrebno opraviti vizualni pregled:  trdnost,  čistost,  prisotnost  korozije  in  poškodbe  vseh  pritrditev  ter  vseh  električnih povezav. Opraviti je potrebno tudi kontrolni preizkus ozemljitvenih upornosti, in potrebne meritve izhodnih tokov  in napetosti [9‐12]. Nadzirati pa  je dobro tudi spremembe okolice kot so denimo, novo nastali viri senčenja. 

Komponente,  ki  so  uporabljene  v  določenem  fotonapetostnem  sistemu,  ne  smejo  imeti škodljivih električnih ali mehanskih vplivov na fotonapetostni modul.  2.3.2  DPN pri vzdrževanju sončnih elektrarn  

DPN  je  potrebno  izvajati  v  skladu  s  predpisi  [1,4]  standardi  [5]  ter  postopki  v  skladu  s sistemskimi priročniki DPN [6‐8]. 

DPN se smatra za delo, ko se delavci z deli  telesa, orodjem, opremo ali pomožnimi sredstvi dotikajo neizoliranih delov pod napetostjo ali zaidejo v območje dela pod napetostjo [5]. Vsa DPN se smejo izvajati šele potem, ko so izključene nevarnosti požara in eksplozije. 

Izvajanje DPN je potrebno v primerih nenormalnih obratovalnih stanj (zamenjava okvarjenega modula, zamenjava okvarjene verige modulov, ob ukrepanju v primerih požarov in drugih havarij, izklopi delov električnega sistema, električne ločitve), ko moramo zaradi kontinuitete obratovanja, 

 

posegatmoramo

Sploelektrar54. člen

Staosebno kratkegnapetosnapetos

DPNtako  sepotencirokavica

Vizuosebe, naciona

Vizuopremomorajo 

Dolneizolira

V n 

2.3.3  

Pri elektrarvzdržuje

 

 Prim

sončne fotonapstrani ppridemo

ti v dele eleo upoštevatošni  pogojrne (SPID ‐ Nnu [4]. ndard  SISTvarovalno a  stika  in  ostjo.  Če  je stjo, ali deloN smejo  izve  zahteva  ualu). DPN nami), razen ualne preglki  imajo  izkalnimi zahteualne  prego  in na načipo potrebi lžni smo poanimi deli padaljevanju

Praktični p

prikazovanrn moči 999ejo strokovn

na

mer,  ko  direlektrarn

petostne  vepa ostane po do direktn

ektričnega sti določbe ii  izvajanja NN) [6], ob

T  EN  50110opremo in obloka,  v  kpotrebno, o v bližini devajati samouporaba  pona sončnih čiščenja opede in potrkušnje pri pevami [13]. lede  in  pon, da se prupoštevati 

oudariti, da pod napetosu so predsta

rimeri DPN 

nju primerov9 kW, ki se nnjaki TALUM

Sa odlagališč

rektno  posee  je  v erige moduprisotna  t.i. nega dotika

istema sonn posledičnDPN  na  Nravnavajo p

0‐1  [5]  preizvesti prevolikor  pri mse  uporabelov pod na strokovne osebnih  poelektrarnahpreme, pri kebne meritpregledovan

otrebne  mereprečijo poomejitve zapri vzdrževstjo in je treavljene le ne

pri vzdržev

v smo  izhajnahajajo naM‐a (Slika 2

Slika 2.4: Soču nenevarn

egamo  v  pprimeru  mlov),  ko monapetost o

a z napetost

čne elektrano ukrepe, kNN  –  nizkpodročje va

dvideva,  daventivne ukrmerjenju  obijo  pravila apetostjo. osebe, ki s

ostopkov  (mh, se  lahko katerem se uve na elektnju primerlj

eritve  je  pootencialne naradi neizolvanju sončneba opravitiekateri prim

vanju sončn

jali predvsea polju odla.4). 

ončna elektrnih odpadko

področje/obmenjave  ooramo  dejaodprtih  spotjo. 

rne, ki so pki nam jih naonapetostnrnega DPN,

a  mora  osrepe za zaščbstaja  tvegaza  delo  v 

so za to vrsmetoda  delizvaja po muporablja mroenergetskjivih  inštala

otrebno  izvnevarnosti liranih delovih elektrarni oceno tvegmeri neizogi

ih elektrarn

em  iz  lastnigališča rdeč

rarna moči 9ov tovarne T

bmočje  DPNokvarjenegaansko  obreonk. Edino 

od električnalaga veljavnem  delu  e, ki ga določ

ebje,  ki  izvčito pred elanje  neposbreznapeto

sto dela posla  na  oddametodi v dometoda delaki opremi smacij  ter ustr

vajati  z  ustelektričnegv, ki so podn obstajajo ganja pri vzibnega DPN

n 

h  izkušenj včega blata v

999 kW  Talum v Kid

N  na  NN  da  fotonapemenjen  razzaščito pre

no napetostvna zakonodelektričnegča in dovolj

vaja  meritvektričnim urednega  stostnem  sta

sebej usposaljenosti,  v otiku  (delo a na oddaljemejo izvajatrezna dokaz

rezno  oseba udara, pr napetostjorealne nevdrževanju le

N na sončnih

vzdrževanjav bližini Kidr

dričevem 

elu  električetostnega zsmernik  izdstavlja  ko

tjo, ob temdaja. a  sistema uje Pravilni

ve,  uporabljudarom, učiika  z  deli  pnju,  delo  p

sobljene, pdotiku  in z  izolacijsk

enosti. ti le strokovzila v  sklad

bno  varovari čemer pao. varnosti stike‐teh. h elektrarna

a treh sončričevega, ki

 

čnega  sistemodula  (klopiti,  na nektor, da 

7 

 pa 

FV ik v 

jati nki pod pod 

rav na imi 

vne u  z 

lno  se 

ka z 

ah. 

nih  jih 

ma (oz. DC ne 

 

Slika 2.5: Enopolnna shema za primer 999 kkW sončne e elektrarne – ttočke DPN prri vzdrževanj

ju elektrarne

8 

e 

 

 Slikka 2.6.: Enoppolna Vezalnna shema – pprimer DPN ppri DC odklopp R.1.1/DC 

9 

10  

Fotonapetostni modul proizvaja enosmerno napetost takoj, ko  je osvetljen  in  je ves  čas pod napetostjo, tudi v primeru, ko ni priključen v električni sistem sončne elektrarne! 

Kontakt z električno aktivnimi deli modula, kot so eklektični priključki, lahko povzroči iskrenje ter posledično ogenj, ali smrtonosen električni udar! 

Posamičen  modul  proizvaja  enosmerno  napetost  (npr.  240  W  fotonapetostni  modul  ima vrednost  napetosti  na  odprtih  sponkah  Uoc  =  36,6  V),  vendar  pa  se  pri  zaporedni  vezavi  več modulov napetost  sešteva. V praksi  se  za  tri  fazni, 17  kW‐ni  razsmernik,  lahko  v eni  veji pojavi napetost odprtih sponk, približno Uoc = 860 ‐ 900 V. 

Pri  povezavi  večjega  števila  modulov  se  pojavi  nevarnost  električnega  udara,  ki  lahko  v najhujših  primerih  ogrozi  človeško  življenje  saj  sistemska  napetost  vedno  presega  po  predpisih dovoljeni nivo napetosti 120 V DC.  

1. Primer uporabljenih ukrepov DPN za primer 999 kW sončne elektrarne Na sliki 2.5 je prikazan primer enočrtne sheme 999 kW sončne elektrarne. Na enočrtni shemi 

so z rdečo barvo označene  točke oziroma mesta posegov z napetostnimi nivoji, nad dovoljenimi 120 V DC, in sicer: 

- Na NN razvodu oz. t.i. »NN plošči«, ki se nahaja v SN delu oz. prostoru električnega sistema sončne  elektrarne  (električne meritve  zaščit, menjava  zaščitnih  relejev  na NN  ploščah  v delu SN omar, meritve  izolacije, delovanje zaščit TR‐ja ‐  izklopi, delovanje ostalih zaščitnih relejev, meritve tokov in napetosti), 

- na NN delu električnega sistema sončne elektrarne  (meritve električnih  inštalacij  ‐ AC/DC povezave,  meritve  zaščitne  in  okvarne  zanke,  meritve  izolacijskega  stanja  vodnikov, neprekinjenost  zaščitnega  vodnika,  meritve  strelovodov,  meritve  izhodnih  napetosti  in tokov fotonapetostnih modulov, posegi v razdelilne NN omare), kjer dejansko prihajamo v stik z električnimi elementi (sponkami, stičišči), ki so pod napetostjo v trenutku posega. 

 2. Primer DPN ob menjavi fotonapetostnega modula Na sliki 2.6 je prikazana vezalna shema »DC odklop/priklop R1.1./DC« priklopa fotonapetostnih 

modulov.  Prikazana  je  vezava  na  DC  del  razsmernika  za  R  1.1/DC  del,  električnega  razvoda modulov.  Če  v praksi  vzamemo  kot »najslabši« možni primer  za DPN, na  tem delu električnega sistema  sončne  elektrarne  oz.  primer,  ko  se  nam  lahko  pojavi  ob  eventualni  menjavi fotonapetosnega modula na začetku verige oziroma veje (glej sliko 2.6, označeno z rdečo barvo), napetost odprtih sponk sistema Uoc = 16 x 36,6 V = 585,6 V. Povzamemo lahko, da so izpolnjeni vsi pogoji za delo pod napetostjo DPN. Presegamo namreč mejo 120 V DC, ko ne smemo več posegati v naprave brez obvezne uporabe ustrezne osebne varovalne opreme  (OVO)  in  izolirnega orodja, upoštevajoč nevarnost zaradi električnega obloka ter razmer na mestu dela. Delo lahko opravljajo samo ustrezno usposobljene osebe elektrotehniške stroke, usposobljene za DPN na NN. 

  

3.  NEVARNOSTI OB POŽARU SONČNE ELEKTRARNE  

Na spletu je veliko poročil, predvsem v tujini, o požarih na sončnih elektrarnah montiranih na strehah stanovanjskih  in drugih objektih  (Slika 3.1  in 3.2). Tudi pri nas  je  ta  tematika vedno bolj aktualna.  V  objavljenih  strokovnih  prispevkih  najdemo,  kar  nekaj  napisanega  na  temo usposabljanja vzdrževalcev  in upravljalcev sončnih elektrarn  in vzdrževanja sončnih elektrarn  ter odprtih  vprašanj  glede  varnega  dela  pod  napetostjo  in  varnega  gašenja  požara  objektov opremljenih s sončnimi elektrarnami [14,15].  

11  

     Slika 3.1. in 3.2: Gašenje požara na objektu s sončno elektrarno [16] 

 V Sloveniji je bil doslej en sam požar, posredno povezan s sončnimi elektrarnami. Februarja je 

zagorelo v skladiščnih prostorih vodilnega proizvajalca sončnih celic [17,18]. Oba poročila govorita o mnenju  gasilskih  strokovnjakov,  ki  opozarjata  na  nevarnosti  gašenja  sončnih  elektrarn  zaradi prisotne električne napetosti višje od dovoljene 120 V DC. 

A  ta  požar  ni  primerljiv  s  tistim,  ki  bi  se  zgodil  sredi  sončnega  dne  ob  delujočih  sončnih modulih saj se je zgodil po noči. 

Strokovnjaki  varstva  pred  požarom  so  v  svojem  strokovnem  okolju  [19]  problematiki nenevarnega gašenja požara sončne elektrarne posvetili veliko pozornost s ciljem odpreti diskusijo in poiskati varne rešitve taktike gašenja in varovati gasilce pred nevarnostjo električnega udara. 

  

3.1 Nevarnosti povezane s požari na objektih s sončnimi elektrarnami  

Uvodoma  je potrebno poudariti, da  ima Gasilska  zveza  Slovenije  že objavljene usmeritve  in osnovna priporočila za gasilce pri gašenju objektov opremljenih s sončno elektrarno [20]. Skladno s priporočili  je  potrebno  na  to  problematiko  opozoriti  tako  gasilce,  kot  tudi  lastnike  objektov  z sončnimi elektrarnami. Med drugim je v vsebinah Gasilske zveze Slovenije objavljeno, že kar nekaj gradiva  in  strokovnih  prispevkov,  ki  se  navezujejo  na  tematiko  gašenja  požarov  na  objektih opremljenih  s  sončnimi  elektrarnami  [21,22].  V  poglavju  so  detajlno  predstavljene  glavne nevarnosti povezane s požari na sončnih elektrarnah.  

3.1.1 Nevarnost sproščanja strupenih plinov  

- Pri požaru, ki  je zajel sončno elektrarno, se zaradi gorenja sproščajo strupeni produkti. Pri tem gre večinoma za pline, ki nastajajo pri gorenju materialov vgrajenih v objekt. 

- Materiali, ki so uporabljeni v modulih, so med drugim steklo, silicij, kovine, težke kovine, tekoča smola, etilen, vinilacetat, silikon, spoji folij ter različne druge umetne mase.  

Varnostni ukrepi: - Uporaba izolirnih dihalnih aparatov. - Izklop prezračevalnih naprav. - Reševanje oseb iz prizadetih območij. 

 3.1.2 Nevarnost zrušenja in padajočih delov 

 - Komponente  naprav  niso  klasificirane  v  razrede  glede  odziva  na  ogenj  in  požarne 

odpornosti,  razen  klasificiranja modulov  pri  požarih  z  zgornje  strani  (kot  odpornost strešne  kritine  na  leteči  ogenj).  Zato  glavne  komponente  ne  morejo  izpolnjevati 

12  

morebitnih takšnih zahtev za vgradnjo.  - Steklena vrhnja plast modula pri pregrevanju v kombinaciji s polivanjem z gasilno vodo 

poči, pri tem obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. - Pri  visokih  temperaturah  bodo  pritrdilni  elementi  in  okvirji modulov  izgubili  trdnost, 

pojavi se nevarnost zdrsa modulov ali celotne naprave, kar je še posebej pomembno pri zelo poševnih strehah. 

Varnostni ukrepi: - Območju, ki je ogroženo zaradi padajočih delov, se je potrebno izogibati ter ga zapreti. - Pri posredovanju v notranjosti stavbe in pri naknadnem gašenju je potrebno upoštevati 

povečano obremenitev ostrešja.  3.1.3 Nevarnost širjenja požara 

 - Zaradi obloka, ki je posledica poškodovane sončne elektrarne. - Zaradi  vmesnega  prostora med  spodnjo  stranjo modulov  in  površino,  na  katero  so 

pritrjeni, obstaja nevarnost širjenja požara zaradi t.i. efekta dimnika. - Zaradi oviranja gašenja ali nudenja pomoči, kadar je: 

o potrebno odpiranje strehe o potrebno stopiti na streho (na module se načeloma ne sme stopati)  o požarni zid v nasprotju z predpisi premoščen z gorljivi elementi sončne elektrarne 

Varnostni ukrepi: - Območje obloka je potrebno zavarovati ter naročiti osebju pooblaščenega distributerja 

el. energije, da izklopi sončno elektrarno. - Ločevanje  napeljav  oz.  ostale  preklope  se  sme  izvajati  le  s  strani  strokovno 

usposobljenega osebja. - Spremljanje morebitnega širjenja požara, npr. snemanje s pomočjo toplotne kamere. 

 3.1.4 Nevarnost prisotnosti električnega toka  

Za  suhe pogoje velja, da  je pri električnih  tokokrogih  z  izmenično napetostjo  (AC) nevarna napetost  dotika  50  V,  pri  električnih  tokokrogih  enosmerne  napetosti  (DC)  pa  je  nevarna napetosti dotika 120 V. 

Solarni moduli že pri majhnem obsevanju s svetlobo proizvajajo električno napetost, pri tem pa je treba upoštevati: 

- Maksimalna  napetost  dotika  120  V  (DC)  je  pri  večjih  sončnih  elektrarnah  praviloma zdaleč presežena. 

- Pri panelih, ki so obsijani z zadostno svetlobo (tudi v mraku in pri umetni osvetlitvi), pri danes  običajnih  izvedbah  ni mogoče  vzpostaviti  breznapetostnega  stanja  (vključno  z električnimi napeljavami do razsmernikov). 

- Pri  svitanju v  zgodnjih  jutranjih urah, pred vklopom  sončne elektrarne v AC omrežje, napetost na DC strani skokovito naraste.  

- Vodniki  in komponente med moduli  in  razsmerniki  so pod napetostjo, kar predstavlja nevarnost, ko pride do poškodb izolacije, kar je lahko posledica neposrednega požara ali pregrevanja zaradi požara v bližnji okolici. 

- Nepravilno  ločevanje  napeljav  in  priključnih  kablov,  poškodbe  na  izolacijskih  delih  ali prekinitev  napeljav  lahko  privedejo  do  električnih  oblokov  (nevarnost  opeklin  in povzročitve ali širjenja požara). 

Varnostni ukrepi: - Vedenje in upoštevanje ukrepov skladno z veljavno gasilsko taktiko.  

13  

- Upoštevati pravila za uporabo gasil v bližini električne napetosti. - Vsi  postopki  preklapljanja  na  napravi  preko  poškodovanih  stikal  ali  ločevanje  PV 

modulov so dovoljeni le s strani strokovno usposobljenega osebja.  - Upoštevati  je  potrebno  nevarnost morebitnega  vdora  vode  za  gašenje  pri  električnih 

napravah.  

3.2 Intervencije na objektu s sončno elektrarno  Za uspešno  in varno posredovanje pri gašenju požarov na objektih na katerih so nameščene sončne elektrarne je v gasilskih enotah potrebno: 

- Izdelati evidenco objektov z nameščenimi sončnimi elektrarnami. - Organizirati ogled sončne elektrarne, pridobiti požarni načrt in navodilo za obratovanje 

in vzdrževanje z navedenimi vsemi kontaktnimi osebami. - Pregledati in preučiti sestavne dele sončne elektrarne, posebej vrsto in položaje ločilnih 

in izklopnih stikal. - Preveriti razpoložljivo opremo za primere intervencije na objektu s sončno elektrarno. - Izdelati  seznam  operativnih  gasilcev,  ki  so  strokovnjaki  s  področja  elektrotehnike  in 

imajo znanja o sončnih elektrarnah. - Izdelati  seznam  telefonskih  številk  kontaktnih  oseb,  ki  lahko  opravijo  izklop  sončne 

elektrarne. - Izvesti izobraževanja operativne enote. 

 3.2.1  Izvedba intervencije na objektu s sončno elektrarno 

 3.2.1.1  Pregled in ugotovitev poškodb sončne elektrarne  

Pri pregledu sončne elektrarne morajo gasilci ugotoviti obseg nastale škode, kar pomeni, da ugotovijo ali je le ta sploh poškodovana in ali je poškodovana samo delno ali v celoti.  

Pri pregledu se ugotavlja stanje: - zaščitnih stikal oz. varovalk za ločevanje izmeničnih tokokrogov od javnega električnega 

omrežja, - ločilnih stikal za ločevanje enosmernih tokokrogov, - napeljav električnih vodnikov, - modulov, - zbirnih omaric, - razsmernikov, - morebitnih akumulatorjev ali baterij, - nosilnih konstrukcij. 

Če  je sončna elektrarna nepoškodovana, se  izvajajo aktivnosti  in zaščitni ukrepi, da se požar nanjo ne razširi, pri čemer se mora preprečiti tudi nastanek morebitnih poškodb elektrarne zaradi interveniranja. 

Če se ugotovijo poškodbe sončne elektrarne, je potrebno: - opozoriti vse reševalne ekipe na ugotovljene nevarnosti, - vzpostaviti  kontakt  in  izmenjati  informacije  med  vodjo  intervencije  in  montažnim 

podjetjem ali upravnikom sončne elektrarne, - zavarovati območje nevarnosti. 

   

14  

3.2.1.2 Izklapljanje sončne elektrarne  

Kdaj moramo sončno elektrarno izklopiti? - kadar  se domneva, da  se  zaradi gasilne vode, požara ali drugih vplivov  izolacija  lahko 

poškoduje oz. ko je izolacija že poškodovana, - pri intervencijah, ki trajajo dalj časa. Kako izklopimo sončno elektrarno? - z  izklopom  izmeničnih  tokokrogov  (AC‐stikalo,  varovalke),  preveritvijo  brez 

napetostnega stanja in preprečitvijo možnosti ponovnega vklopa, - z  izklopom enosmernih tokokrogov  (DC‐stikalo, v kolikor  je prisotno), preveritvijo brez 

napetostnega stanja in preprečitvijo možnosti ponovnega vklopa, - upoštevati  je  potrebno,  da  je  sončna    elektrarna  kljub  izklopu, med  DC  stikalom  in 

moduli  še  vedno  pod  napetostjo.  Breznapetostno  stanje mora  preveriti  pooblaščen predstavnik distributerja električne energije ali strokovno usposobljena oseba.  

Kdo lahko izvede izklop sončne elektrarne? - pooblaščen predstavnik distribucijskega podjetja električne energije, - strokovno usposobljeno osebje, - gasilci, vendar samo običajna stikala. 

Po končani intervenciji je potrebno z deli sončne elektrarne, ki so bili poškodovani, ravnati kot z napravami, ki so pod napetostjo. Steklena vrhnja plast modula pri pregrevanju v kombinaciji s polivanjem z gasilno vodo poči, pri tem obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov.  3.3. Požarni načrt sončne elektrarne  

Požarni načrt ni navodilo za posredovanje v primeru nesreče  in požara, ampak daje osnovne informacije o sončni elektrarni. 

Lastniki  ali  uporabniki  stanovanjskih  objektov  in  lastniki  ali  uporabniki  poslovnih  oziroma industrijskih  objektov  morajo  izdelati  požarni  načrt  za  objekte,  ki  so  opremljeni  s  sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje v skladu s Pravilnikom o požarnem redu [23]. 

Lastniki  ali  uporabniki  stanovanjskih,  poslovnih  oziroma  industrijskih  objektov,  ki  so opremljeni  s  sončno  elektrarno,  povezano  na  javno  električno  omrežje  in  še  nimajo  izdelanega požarnega načrta, morajo požarne načrte izdelati v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika [23]. 

Uporabnik ali  lastnik objekta  je dolžan požarni načrt v skladu s pravilnikom  [23] posredovati pristojni gasilski enoti. 

Požarni načrt je prav tako podlaga za izdelavo operativno taktičnega načrta gasilcev. Požarni načrti  sončnih elektrarn  so  izdelani  v  velikosti  strani A4  ali A3 oziroma  v merilu,  ki 

zagotavlja ustrezno preglednost. Stran je razdeljena v tri razdelke, pri čemer: A) Zgornji del ali skrajno levi del ‐ tloris stavbe z označenim severom (Slika 3.3) prikazuje: 

- Steklena vrhnja plast modula pri pregrevanju v kombinaciji s polivanjem z gasilno vodo poči, pri tem obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. 

- PV module, ki so zasenčeni z modro barvo in označeni s„PV", - električne tokokroge, ki se ne dajo izključiti in so označeni rdeče, - požarno odporne napeljave električnih vodnikov, ki so označene zeleno, - DC stikala, ki so označena z barvnimi krogi in z napisom „DC‐ stikalo oz. omarica", - razporeditev prostorov. 

  

15  

 Slika 3.3: Tloris stavbe z prikazanimi el. napeljavami 

 Srednji del – stranski pogled na stavbo (Slika 3.4) prikazuje: 

- Steklena vrhnja plast modula pri pregrevanju v kombinaciji s polivanjem z gasilno vodo poči, pri tem obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. 

- PV module, ki so zasenčeni z modro barvo in označeni s „PV", - električne tokokroge, ki se ne dajo izključiti in so označeni rdeče, - požarno odporne napeljave električnih vodnikov, ki so označene zeleno, - DC stikala, ki so označena z barvnimi krogi in z napisom „DC‐ stikalo oz. omarica", - razporeditev prostorov. 

 

 Slika 3.4: Stranski pogled oz. prerez stavbe 

 Spodnji del ali skrajno desni del ‐  administrativni podatki (Slika 3.5), prikazuje: 

- Steklena vrhnja plast modula pri pregrevanju v kombinaciji s polivanjem z gasilno vodo poči, pri tem obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. 

- številko in datum izdelave načrta, - podatke o izdelovalcu požarnega načrta, - podatke o uporabniku oz. lastnik sončne elektrarne, - podatke o nazivu in lokaciji sončne elektrarne, - kontaktne podatke pristojnega elektrodistribucijskega podjetja, - kontaktne podatke izvajalca gradnje sončne elektrarne in odgovorne osebe, - zračni posnetek stavbe, - legendo. 

16  

  

 Slika3.5: Administrativni podatki z legendo za obravnavani objekt 

   4.  ZAKLJUČEK 

 Ob  uvodni  predstavitvi  osnovnih  gradnikov  sončnih  elektrarn  oziroma  fotonapetostnih 

sistemov  je  dan  poudarek  na  usposobljenosti  osebja,  ki  upravlja  oz.  skrbi  za  obratovanje  in vzdrževanje sončnih elektrarn. 

Podrobneje  je  s  praktičnimi  primeri  vzdrževanja  999  kW  sončne  elektrarne  opredeljeno neizogibno tveganje zaradi električnega udara, ki ga  lahko povzroči sončni generator, ki generira sistemsko enosmerno napetost tudi do 1000 V. 

Glede na to, da je varna meja za vzdrževalce 120 V DC je nujno izvajalce vzdrževanja usposobiti za delo pod napetostjo (DPN na NN) ob vzdrževanju sončne elektrarne saj moramo biti pozorni na to, da je sončni generator ob svetlobi vedno pod napetostjo. 

DPN na NN je potrebno uvesti pri vzdrževanju sončnih elektrarn, saj nekatera dela kot je npr. zamenjava okvarjenega fotonapetostnega modula ni mogoče drugače izvesti kot pod napetostjo. 

Pri  izvajanju meritev  in preizkušanj  je potrebno upoštevati predpisano v Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka in standardu SIST EN 50110, ko se je potrebno zavedati, da se osebje pri meritvah zavestno dotika galvanskih kontaktov na različnih potencialih. 

Na temo uvajanja in izvajanja DPN na NN v Sloveniji je napisano že veliko referatov in člankov iz  katerih  je  razvidno, da  slovenska  stroka  zna organizirati  in  izvajati usposabljanje  izvajalcev  in koordinatorjev DPN na NN ter v praksi realizirati vzdrževanje z metodo DPN na NN [26‐33]. 

Dejstvo je, da imamo že več slovenskih podjetij, ki so svojim vzdrževalcem podelila pooblastila za DPN na NN. Ob proizvodnji električne energije  (NEK, SEL, SENG, TETOL), procesni proizvodnji (papirnica  Vevče  in  Goričane,  Krka)  ter montažerjih  (ELMONT,  ENERGOMONT)  so  se  v  proces aktivno vključile tudi distribucije (Elektro Maribor, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana)  in prenos (ELES).  V  letošnjem  letu  se  pričakuje  tudi  nadaljevanje  aktivnosti  v  distribuciji  Elektro  Celje  in Elektro Primorska. 

Detajlno  je  predstavljena  tematika  in  problematika  gašenja  sončnih  elektrarn  zaradi prisotnosti previsoke napetosti. Prav tako so razložene nevarnosti povezane s požari na objektih s sončnimi elektrarnami, intervencije v primeru požara in požarni načrt za sončno elektrarno. 

 

17  

Lastnike  in  uporabnike  stanovanjskih,  poslovnih  oziroma  industrijskih  objektov,  ki  so opremljeni  s  sončno  elektrarno,  povezano  na  javno  električno  omrežje  in  še  nimajo  izdelanega požarnega  načrta  je  potrebno  opozoriti,  da  morajo  požarne  načrte  izdelati  v  dveh  letih  od uveljavitve pravilnika [23] in sicer do 21.5.2013. 

Uporabnik ali  lastnik objekta  je dolžan požarni načrt v skladu s pravilnikom  [23] posredovati pristojni gasilski enoti. 

Vsekakor  pa  nam  ostaja  vrsta  tehničnih,  taktičnih  in  pravnih  vprašanj  v  zvezi  z  gašenjem sončnih elektrarn na strehah kar presega obseg prispevka. 

Ta problematika postaja zelo aktualna saj je potreben premislek glede projektiranja, izvajanja gradnje, upravljanja  in vzdrževanja  sončnih elektrarn  še posebej manjših na  strehah  saj dodatni ukrepi dražijo le te in zmanjšujejo interes potencialnih investitorjev. 

Potrebno  bo  spremljati  odziv  na  trgu  ter  gasilcev  v  primeru  požarov  sončnih  elektrarn  in zavarovalniške politike, premij za te postroje. 

Na koncu odpiramo novo  strokovno problematiko,  ravnanje  z opremo, ki  jo  zamenjamo pri vzdrževanju sončnih elektrarn. Zamenjana oprema je odpadek, ki ga bo potrebno klasificirati med nenevarne  in  nevarne  odpadke.  Pred  nami  je  izziv  kako  ravnati  z  zavrženimi  fotonapetostnimi moduli u skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 

S tem prispevkom se neposredno odzivamo v podporo pobude oz. sklepov 32. posvetovanja o močnostni elektrotehniki  in sodobnih električnih  inštalacijah KOTNIKOVI DNEVI [34], da se sproži postopek  za  pripravo  pravilnika  o  požarnih  ukrepih  za  objekte,  ki  imajo  nameščene  sončne elektrarne. 

  

LITERATURA: [1]  Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‐1) (Ur. l. RS, št. 43/11), [2]  Zakon o varstvu pred požarom  (ZvPoz)  (Ur.l. RS št‐ 71/93, 87/01, 110/02‐ZGO‐1, 105/06, 

3/07 UPB1 in 9/11), [3]  Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav 

(Ur. l. RS št. 41/09, 49/10 in 3/11), [4]  Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/92), [5]  Slovenski standard SIST EN 50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij, [6]  Splošni pogoji za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetosti (SPID ‐ NN), 2. izdaja, C&G, 

Ljubljana, marec 2011, [7]  Pogoji  za  izvajanje  del  pod  napetostjo  na  nizki  napetosti  (PID  ‐  NN),  2.  izdaja,  C&G, 

Ljubljana, marec 2011, [8]  Tehnični opis opreme  in orodja za delo pod napetostjo na nizki napetosti (TOOO ‐ NN), 2. 

izdaja, C&G, Ljubljana, marec 2011, [9]  Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. l. RS št. 41/09 

in 2/12), [10]  Tehnična smernica TSG‐N‐002:2009, Nizkonapetostne električne inštalacije, MOP, št. 0071‐

68/2006, 5. 6. 2009, [11]  Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. l. RS št. 28/09 in 2/12), [12]  Tehnična  smernica  TSG‐N‐003:2009,  zaščita  pred  delovanjem  strele,  MOP,  št.  0071‐

68/2006, 5.6. 2009, [13]  Prenovljen  program  izpopolnjevanja  Edison  z  modulom  Plus  za  merjenje,  izvajanje, 

vzdrževanje  in  servisiranje  električnih  in  drugih  inštalacij,  strelovodov,  strojev,  opreme postrojev in naprav, Svet zavoda GZS, marec, 2009, 

18  

[14]  V. Lovrenčič, D. Seme, M. Lušin, Vzdrževanje  sončnih elektrarn odpira vprašanja varnega dela  pod  napetostjo  in  varnega  gašenja  požara,  Elektrotehniška  revija  ER,  št.  3/11, september 2011, 

[15]  V.  Lovrenčič,  M.  Lušin,  D.  Seme,  Usposabljanje  upravljavcev  in  vzdrževalcev  sončnih elektrarn, Elektrotehniška revija ER, št. 4/2011, december 2011 

[16]  A. Haring, PV  and  Fire  Safety  –  current  state of  knowledge  and discussions  in  the  solar sector, Photon‘s 2nd PV Safety Conference, Berlin, April 2011, 

[17]  D.  Kranjec, U. Ocvirk,  Požar  skladišča  BISOL  –  Prebold,  Strokovna  revija  za  varstvo  pred požarom, Požar, št. 1, letnik 17, april 2011 

[18]  D. Kranjec, U. Ocvirk, Požar v skladišču podjetja Bisol, Revija Gasilec, marec, 2011 [19]  J. Oblak, P. Oblak, Gašenje požarov na fotovoltaičnih napravah, Strokovna revija za varstvo 

pred požarom, Požar, št. 1, letnik 17, april 2011 [20]  Gasilska  zveza  Slovenije,  http://www.gasilec.net/operativa/intervencije/gasenje‐objektov‐

opremljenih‐s‐soncnimi‐elektrarnami,  priloga  ‐    'Priporočila  za  gasilce  /  INTERVENCIJA  V STAVBI S SONČNO ELEKTRARNO, januar 2012 

[21]  J. Oblak, P. Oblak, Nevarnost požara za gasilce, Revija Gasilec, december, 2010 [22]  J. Oblak, Problematika gašenja objektov, opremljenih s sončno, GZS, 2011 [23]  A. Špec, Požarni načrt za stavbe s sončno elektrarno,  Uprava RS za zašcito in reševanje, 

Vlada RS, Ministerstvo za obrambo, 2011 [24]  Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), [25]  Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS št. 52/07, 34/11 in 101/11) [26]  V. Lovrenčič, B. Ružič, M. Kern, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v slovensko 

elektroenergetsko okolje, 29. Kotnikovi dnevi, Radenci, marec 2008, [27]  V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v slovensko elektroenergetsko 

okolje ‐ 1. del, Elektrotehniška revija ER, št. 1/2009, marec 2009 [28]  V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v slovensko elektroenergetsko 

okolje ‐ 2. del, Elektrotehniška revija ER, št. 2/2009, junij 2009 [29]  V. Lovrenčič, M. Pirc, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v Nuklearni elektrarni 

Krško (NEK), 9. konferenca SLOKO CIGRE ‐ CIRED, Kranjska Gora, 25.‐27. 5.2009 [30]  V. Lovrenčič, M. Pirc, M. Javeršek, M. Lušin, Enoletne izkušnje dela pod napetostjo na nizki 

napetosti v NEK in SEL, 31. Kotnikovi dnevi, Radenci, marec 2010 [31]  V.  Lovrenčič,  B.  Ružič,  S.  Krištofelc,  M.  Pečovnik,  Z  metodo  DPN  zmanjšujemo  število 

nezgod  pri  delu,  CIGRE  –  CIRED  10.  konferenca  slovenskih  elektroenergetikov,  30.5.‐1.6.2011, Ljubljana 

[32]  V.  Lovrenčič, M.  Lušin,  Slovenian  training  experience  and methodologies  for  live  work implementation,  10.  International  conference  on  live  maintenance  ICOLIM,  31.5.  – 2.6.2011, Zagreb 

[33]  V.  Lovrenčič, M.  Pirc,  Experience with  live work  (LW)  implementation  in  nuclear  power plant  KRŠKO  (NEK),  10.  International  conference  on  live  maintenance  ICOLIM,  31.5.  – 2.6.2011, Zagreb 

[34]  M. Zorman, Poročilo o 32. posvetovanju o močnostni elektrotehniki in sodobnih električnih inštalacijah KOTNIKOVI DNEVI, Elektrotehniška revija ER, št. 2/2011, junij 2011 

[35]  Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ‐E) (Ur. l. RS 10/12)