4. Zvok - didakticna obr. - vaje

1. Uvod

Zdravniki opozarjajo, da ima vedno vecmladih težave s sluhom, zato je prav, dana zacetku posvetimo nekaj casa tudi raz-govoru o primerni jakosti glasbe v prostoru,uporabi slušalk in zašciti pred hrupom (kosil-nica, stroji).

1.1. Zvoki okoli nas

Zamižite in poslušajte. Zapomnite si, kaj steslišali, in potem vse zapišite. Kateri predmetiso oddajali zvok?

Pomembno je, da prisluhnemo tudi zvoku,ki ga oddajajo avtomobili, kolesarji in drugiudeleženci v prometu (varnost in poslušanjeglasbe med vožnjo s kolesom ali hojo).

Kateri zvoki so znacilni za zimski (poletni)cas?

Kateri zvoki so znacilni za jesenski cas?

1.2. Kako dobro slišimo?

Pripomocki: Ravnilo, bucika.

Naloga:

� Delamo v parih. Prvi udeleženec držipravokotno na mizo ravnilo in z višine10 cm spusti buciko. Sodelavec je 2 mstran od mize, s hrbtom obrnjen proti mizi(poslušalec). Ko prvi udeleženec spusti bu-ciko mu drugi pove, ce je slišal padec.

� Poslušalec se odmakne za 1 m (dva ko-raka) in sodelavec znova spusti buciko ziste višine.

� S ponavljanjem poskusa ugotovimo, na ka-teri razdalji poslušalec še sliši padec bu-cike. Zadnji odmiki naj bodo krajši.

� Primerjajte rezultate meritev z drugimipari (poslušalci). Meritve predstavite s his-togramom.

Opomba: V razredu ucence - poslušalce -postavimo v krog. Obrnjeni so stran odsredišca kroga. V središcu metalec spušcapalcke, ali predmete na tla. Lahko spreminja-mo tudi podlago, na katero spušcamo pred-mete. Izbira predmetov in podlage je odvisnaod hrupa v razredu in okolici.

Naloga je primerna za raziskovalno deloucencev.

Slika 1. Spušcanje bucike.

1

2 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

2. Casovna locljivost obeh ušes

Pripomocki: okoli 0,5 m (do 1 m) dolga gu-mijasta vrv (plasticna cev), svincnik, merilo.

Naloga:

Izmerite dolžino vrvi. Oznacite sredinovrvi. En konec vrvi vtaknite v levo, drugkonec pa v desno uho (pazite, da ne poško-dujete bobnic). Sodelavka (sodelavec) najnajprej potrka po sredini vrvi. Zvok bostez obema ušesoma slišali hkrati. Potem najsodelavka (sodelavec) trka cedalje bolj stranod sredine vrvi toliko casa, dokler ne bosteslišali z ušesoma dva locena zvoka. Sodelavka(sodelavec) naj izmeri razdaljo od sredine domesta udarca. Postopek veckrat ponovite, pritem se trikrat premikajte v desno (dd), trikratpa v levo (dl). Nato izracunajte razdaljo dodesnega (levega) ušeša (ld, ll). Potem vlogi ssodelavko (sodelavcem) zamenjajte.

Hitrost širjenja zvoka (c) je v zraku je340 m/s, v gumijasti cevi pa približno 50 m/s.

Posukus dl ll ld dd

Povp.

dl

ll ld

S

Cas potovanja zvoka do levega (desnega)ušesa izracunamo

tl �llc

td �ldc

Casovna locljivost je

Ñt � jtl � tdj

Opomba: Na obe ušesi ne slišimo enako,zato izmerite še razdalje do desnega ušesa inprimerjajte rezultate z levim ušesom.

Ušesi sta 15 cm narazen, zato zvok doobeh ušes ne pride hkrati. Iz velikosticasovnega zamika je mogoce ugotoviti, izkatere smeri prihaja zvok. Razlike so majh-ne. Pravzaprav bi morali reci, da je za to, davemo iz katere smeri prihaja zvok, pomem-bna fazna razlika valovanj, ki prideta v levooziroma desno uho. Nekaj pri tem razliko-vanju smeri prispeva tudi glava, ki zaslanjazvok (to je pomembno, ko prihaja zvok odstrani). Zato eno uho prejme zvok z vecjo,drugo pa z manjšo jakostjo.

2.1. Poslušamo šumenje

Pripomocki: papirnati tulci, lijaki, plutovi-nasti zamaški, pletilke.

Kadar na uho prislonimo vecjo školjko,slišimo šumenje. Nekateri pravijo, da:

� slišimo šumenje morja;� slišimo pretakanje krvi po žilah.

Opomba: Ne eno ne drugo ne drži. Ce tecemo,srce hitreje utripa, torej bi moralo biti šu-menje, ki ga slišimo, drugacno. V tihem pros-toru bi tak zvok slišali mocneje, kar pa tudine drži. Šumenje lahko slišimo tudi, ce nauho prislonimo papirnat tulec. Razlicno dolgitulci ojacajo razlicne šume. Tako poslušanjeje zanimivo tudi za otroke. Razlago bosteznali ob koncu vaj.

3. Preprosta zvocila

Iz cenenih materialov lahko izdelamo velikozvocil. Naveli bomo le tista, ki jih bomouporabili pri raziskovalnih nalogah.

3.1. Pojoca cev

Pripomocki: plasticna cev, polivinilastavrecka, zamaški, pisarniški papir (tanjši), ca-sopisni papir, tulci, zamaški, vrvica, slamica,

3. Nada Razpet: Preprosta zvocila 3

polivinil, elastike, lepilo, balon, škarje, vrvica,sveca, vžigalice.

Plasticno cev zavrtite nad glavo. Zaslišaliboste zvok.

Naloge in vprašanja:

� Kakšne lastnosti mora imeti cev, da poje?� Ugotovite, kaj se zgodi, ce en konec cevi za-

prete (ali stisnete pest, v kateri držite cev).� V kateri smeri se giblje zrak v cevi (od

roke proti izhodu ali obratno)? Kako topokažete?

Opomba: smer gibanja zraka pokažemo spomocjo plasticne vrecke. Plasticno vreckonapihnemo in jo nataknemo na tisti koneccevi, ki ga držimo v roki, nato pa vrecko stis-nimo ob cev, da zrak iz nje ne more izha-jati. Cev zavrtimo. Ker se vrecka stisne, lahkopovemo, v kateri smeri se giblje zrak.

Slika 2. Na enek koncu cevi držimo vrecko.

3.2. Izdelajmo zvocila:

1. Pišcal iz papirja Izdelajmo pišcal tako, daen konec tulca zapremo s premicnim batom(plutovinast zamašek na pletilki). Pihajtecez vrh tulca in premikajte bat. Kako sespreminja višina tona?

Opozorilo: papirnatih tulcev ne moremooprati in razkužiti, zato je bolje, da jih pouporabi zavržemo.

2. Pokalica

Pripomocki: casopisni papir.

Vecji list papirja (casopisna stran) prepog-nite tako, kot kažejo slike. Ce potempokalico primete za oba kraka in hitrozamahnete, se sliši mocan pok.

Slika 3. Pravokotnik ob konceh zavihamo.

Slika 4. Prepognemo po polovici.

Slika 5. Izdelana pokalice.

3. Pišcal Pripomocki: škarje, slamica.

Mehkejšo slamico ob vrhu z obeh straniodrežite (dobite dva jezicka).

Naloge:

� Primerjajte višini zvoka daljše in kraj-še slamice.

� Vtaknite slamico v tulec. Kaj opazite?� Kaj se zgodi, ce na sredini slamice

naredite zarezo?

4 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

Slika 6. Pišcalke iz slamic.

4. Piskajoci balon

Pripomocek: balon.

Napihnite balon in raztegnite vrat balona.Pocasi izpušcajte zrak iz balona. Kako sespreminja zvok, ki ga oddaja zvocilo, ceustje bolj (manj) raztegnete?

Slika 7. Piskajoci balon.

5. Pokalica iz tulcev

Nenavadno pokalico lahko naredimo izdveh tulcev. Tulec z manjšim premerom naeni strani zapremo in ga vstavimo v vecjitulec. Konec vecjega tulca zatisnemo z za-maškom, ki ga privežemo na vrvico.

Slika 8. Zamašek privežemo na vrvico.

Slika 9. Ožji tulec se prilega širšemu.

Slika 10. Kupljene pokalica iz tulcev.

6. Flavta.

Pripomocki: škarje, papir, ravnilo.

Izrežemo kvadrat (stranica 20 cm) in naenem vogalu odrežemo trikotnik (s kateto3 cm). Diagonalno ležeci vogal neko-liko zarežemo. Kvadrat zvijemo v nari-sani smeri na svincnik in zarezani trikotnikrahlo upognemo navzgor. V cev ne pihamoampak srkamo zrak.

Slika 11. Kvadrat iz katerega zvijemo flavto.

Slika 12. Izdelava flavte.

3. Nada Razpet: Preprosta zvocila 5

7. Ravnilo

Pripomocki: Plasticno (prožno) ravnilo.

Plasticno ravnilo položite na rob mize tako,da del štrli cez rob. Pritisnite ravnilo sprstom na mestu, kjer je rob mize. Zani-hajte prosti konec. Premikajte ravnilo tako,da bo prosti konec vedno daljši. Kajopazite?

Slika 13. Ravnilo kot zvocilo.

8. Dežuje.

Pripomocki: tulec (daljši), žeblji, lepilnitrak, merilo, kladivo.

Slika 14. Zvocni efekti s tulcem

Nenavadno zvocilo si lahko izdelamo iz pa-pirnatega tulca, žebljev in drobnih zrnc(riž, grah, fižol). Na tulec narišemo spiralo.V razdalji približno 1 cm na spiralo zabi-jamo žeblje (dolžina naj bo malo manjša odpremera). V tulec potem natresemo zrna(kako velika naj bodo, preverimo s posku-som). Obe strani tulca zapremo. Zrnca sekotalijo po spiralah. Ce je cev dolga, trajašumenje precej casa.

9. Tulec in vzmet

Pripomocki: tulec, debelejša folija, dolgavzmet, lepilo ali lepilni trak.

Zvocilo z vzmetjo. Na tulec pritrdimo tršofolijo – opno (lahko uporabimo samolepilno

folijo za zavijanje zvezkov). Nanjo pro-trdimo daljšo vzmet. Ko tresemo tulec,vzmet zaniha opno (folijo). Podobno delujetudi drugo zvocilo, le da ima ob stranitulca majhno odprtino, skozi katero pi-hamo, prav tako ima tulec na eni straniopno. Ce spreminjamo dolžino tulca, sespreminja tudi višina zvoka.

Slika 15. Izvajamo zvocne efekte s tulcem invzmetjo.

10. Tulec v tulcu

Pripomocki: ožji daljši tulec, širši tulec,folija, šilo.

Daljši tulec damo v krajšega in poravnamoskupni konec. Zalepimo folijo (opna alimembrana). Na drugem koncu zamašimoodprtino med širšim in ožjim tulcem. V de-beli tulec na sredini (na plašcu valja) nared-imo luknjico. Ko pihamo skozi luknjico iz-vabljamo zanimive zvoke.

Slika 16. Dvojni tulec z membrano.

11. Škržat

Pripomocki: Samolepilna folija za zavi-janje knjig, mocnejša vrvica, lesen ali plas-ticen tulec, palica z utorom, kroglica.

Na eno stran tulca pritrdimo membrano(folija), skozi katero napeljemo vrvico. Podvozel postavimo manjši karton, da vozel ne

6 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

zleze skozi opno. Na drugi strani vrvicenaredimo zanko. Zanko nataknemo na pa-lico, ki jo natremo s kolofonijo. Tulec na vr-vici vrtimo in zaslišimo zvok, ki je podobenoglašanju škržatov, od tod tudi ime tegazvocila. Ce nimam kolofonije lahko palicoin vrvico zmocimo z vodo.

Opomba: zanka se ne sme tesno oprijematipalice. Da nam tulec ne pade s palice nakoncu palice prilepimo kroglico. Otroci lahkoškržata še okrasijo kot kaže slika.

Ce držimo tulec in vrtimo palico oponašamožabe.

Slika 17. Kroglica na koncu palice.

Slika 18. Doma izdelani škržati.

12. CIVINK

Zanimivo zvocilo so uporabljali tudi ticarjiiz Trnovega v Ljubljani. Imenovali so gacivink. Na sliki je izdelek Darka Korošcaiz Ljubljane.

Slika 19. Civink iz Trnovega.

13. Žeblji

Pripomocki: razlicno dolgi žeblji obešenina stojalu in še en žebelj za udarjanje.

Slika 20. Glasbilo iz žebljev.

Naloga:

Z žebljem udarjajte po visecih žebljih indopolnite poved:

Cim vecji (daljši) je žebelj, tem . . .

4. Nada Razpet: Širjenje zvoka 7

Opozorilo: Najbolje je, ce vedno udarjate nasredino žeblja. Zakaj?

3.3. Pojoci kozarci

Pripomocki: kozarci za vino (s tanko steno),voda (lahko tudi malinovec).

Naloge:

� V kozarec nalijte malo vode (do višine2 cm). Držite kozarec za podstavek. Kaza-lec druge roke pomocite v vodo, nato pa znjim drgnite po robu kozarca, dokler ne za-poje.

� Dolijte še malo vode. Kako se spreminjavišina zvena v odvisnosti od kolicine vodev kozarcu?

4. Širjenje zvoka

Pripomocki: ura ali štoparica, papirnati tulec,lesena palica (premer okoli 1 cm), steklenaposoda z vodo, zvoncek ali kraguljcek, gob-ice ali mehka debela podlaga.

Opomba: Za poskus je potrebno izbrati uro(ali zvocilo) katere tiktakanje (zvok) slišimole, ce je uho v bližini ure (zvocila)

.

Naloge:

� Med uro in uho postavite tulec. Pazljivoposlušajte. Zdaj uro slišite. Zakaj?

� Med uro in uho postavite palico. Pazljivoposlušajte. Zdaj uro slišite. Zakaj?

� Potopite zvoncek (kraguljcek) v vodo. Za-zvonite. Kaj opazite?

� Prislonite uho ob kozarec in sodelavec najzvoni z zvonckom v vodi. Kaj opazite? . . . .

Slika 21. Poslušanje tiktakanja ure s tulcem.

Slika 22. Zvok se širi po palici.

Slika 23. Zvok se širi po vodi.

4.1. Niz frnikol

Pripomocki: 4 enako velike frnikole, žleb,lesen valj.

Opomba: Zvok prihaja do ušes (ponavadi)po zraku. Nihanja zraka ne vidimo, lahkopa opazujemo majhne delce, ki so v zraku(kaplje megle ali delce dima). Pred avtomo-bilsko trobljo je amplituda nihanja zraka lenekaj stotink milimetra. Pri zvoku, ki gaposlušamo pa so te amplitude še manjše.Kako nihajo majhni deli zraka ponazorimo sfrnikolami (pri tem pod pojmom majhni delizraka ne mislimo posameznih molekul).

Naloge:

1. Postavimo tri frnikole na sredino žlebatako, da se dotikajo. Cetrto frnikolo spus-timo s klanca. Opazujmo, kaj se zgodi obtrki.

Slika 24. Trki frnikol.

8 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

2. Postavimo dve frnikoli na sredino žleba,dve pa hkrati spustimo s klanca. Kaj sezgodi?

3. Kaj se bo zgodilo, ce z vrha klanca spus-timo tri frnikole (na sredini žleba ostaneena sama). Trditev preverite s sposkusom.

Slika 25. Trki z valjem.

4. Na sredino žleba postavite lesen valj, naeno stran valja pa frnikolo, ki se moravalja dotikati. S prstom tišcite valj, drugofrnikolo pa spustite s klanca z druge stranivalja. Zapišite, kaj se je zgodilo.

5. Višina zvoka v ceveh

Pripomocki: cevi iz treh razlicnih materialov,razlicnih dolžin in premerov.

Naloge:

1. Po katerih lastnostih se razlikujejo cevi?

2. Izberite par cevi in ugotovite, od katerihspremenljivk je odvisna višina tona (ceviudarjajte ob dlan). Rezultate zapisujte vtabelo:

Par Material Dolžina Premer Višina tonaAB

Slika 26. Raziskujemo.3. Razvrstite cevi glede na višino tona.4. Poišcite par cevi, ki najbolje pokaže, kako

je višina tona odvisna od premera cevi.5. Poišcite par cevi, ki najbolje pokaže, kako

je višina tona odvisna od materiala cevi.6. Poišcite par cevi, ki najbolje pokaže, kako

je višina tona odvisna od dolžine cevi.7. Od cesa je odvisna višina tona?8. Trstenke so narejene iz lesenih tulcev in

med seboj povezane. Katere cevi dajo višjetone? Ali morajo biti vse enako debele?Kako so izdelane orgle?

6. Poskusi z glasbenimi vilicami

Pripomocki: glasbene vilice, kladivce, posodaz vodo, kroglica na vrvici, resonancna škatlaza glasbene vilice, plasticna posoda (cezodprtino napnemo polivinil), pšenicni zdrob.

Naloge:

1. S kladivcem udarite na vilice. Z enemkrakom se dotaknite gladine vode. Kajopazite?

2. Kaj lahko iz tega sklepate?3. S kladivcem udarite na vilice. Z obema

krakom se dotaknite gladine vode. Kajopazite?

Opomba: Poskus je dobro izvesti tako, daposodo z vodo postavimo na grafoskop inopazujemo pojav na zaslonu.

4. S kladivcem udarite na vilice in spodnji delpritisnite na mizo. Glavo položite na mizotako, da se eno uho dotika mize. Kaj slišite?

Kaj lahko iz tega sklepate?

6. Nada Razpet: Poskusi z glasbenimi vilicami 9

Slika 27. Kako držimo glasbene vilice.

Slika 28. Poskus z glasbenimi vilicami.

Slika 29. Opazujemo vodno gladino.5. Udarite na male glasbene vilice in potem

držalo vilic pritisnite na kost ob ušesu (alina teme). Kaj zaznate?

Zakaj zborovodje pogosto nosijo na kon-certe male glasbene vilice?

6. S kladivcem udarite na vilice, ki so pritrjenena resonancno škatlo. Na vrvici obešenokroglico približajte drugemu kraku. Kajopazite?

Slika 30. Odskakovanje stiroporne kroglice.

7. Nad odprtino resonancne škatle postaviteplasticno posodo z napetim polivinilom innanj nasujte malo pšenicnega zdroba in gaenakomerno porazdelite po opni. Udaritena glasbene vilice. Kaj opazite?

Slika 31. Model ušesa.

10 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

8. Postavite glasbeni vilici (na škatlah) tako,da bosta odprtini škatel obrnjeni drugaproti drugi. Škatli naj se ne dotikata.Udarite na vilice, malo pocakajte, potempa z roko primite vilice, na katere ste prejudarili. Kaj slišite?

Slika 32. Resonanca.

Opozorilo: Na sliki sta glasbeni vilicipostavljeni drugace, kot smo to naredili navajah. V cem se lega glasbenih vilic na slikirazlikuje? Zakaj je bolje, ce glasbene vilicezavrtimo za 90� okrog navpicne osi tako,da so "vzporedne" z daljšim robom škatletako, kot je to na sliki.

7. Pišcali

Pripomocki: pišcali s premicnim batom,posoda z vodo.

Naloge:

1. Pihajte v pišcal in premikajte bat. Kako sespreminja višina zvoka?

2. Odstranite bat. Pihajte v pišcal in jo pocasipotiskajte v vodo. Kako se spreminja višinazvoka?

3. Ponovite poskus še s pihanjem tako, daboste pišcal vlekli iz vode. Kaj ste opazili?

Slika 33. Pišcal na bat.

Slika 34. Pišcal tunkamo v vodo in pihamo.

8. Razlikujmo: višina tona inglasnost

Pripomocki: plošcice ksilofona, kladivca.

Slika 35. Višina tona in glasnost.

Naloge:

1. Dva ucenca naj zaigrata drug za drugim.Kakšna sta bila tona po višini?

Kakšna po glasnosti?

2. Ponovite poskuse v parih tako, da bostazvena enaka po višini, razlicna po glasnosti,oziroma enaka po glasnosti in razlicna povišini.

9. Igrajmo na pišcali

Višina zvoka, ki ga oddajajo cevi, je odvisnaod dolžine cevi. Plasticne cevi narežemo naizbrane dolžine (glej tabelo) in jih barvno oz-nacimo.

10. Nada Razpet: Raziskovalne naloge 11

C1 bela 328 mmD rdeca 290 mmE oranžna 258 mmF rumena 243 mmG zelena 216 mmA modra 193 mmH roza 170 mmC2 crna 159 mm

Barvni "notni" zapis je dodan na koncu.Barva oznacuje ton, dolžina pravokotnikov patrajanje tonov. Vecji razmik pomeni pavzo.

10. Raziskovalne naloge

Ucenci naj zapišejo neodvisno spremenljivko,odvisno spremenljivko, naštejejo konstante,zapišejo, kako bodo izvedli poskus, navedejohipotezo, opravijo meritve in jih zapišejo vtabelo, narišejo ustrezne grafe, zapišejo ugo-tovitve in pripravijo predstavitev.

1. Kako na višino zvoka, ki ga oddaja re-brasta cev, vpliva hitrost vrtenja?

2. Kako na višino zvoka, ki ga oddaja re-brasta cev vpliva dolžina cevi?

3. Plastenki odrežite spodnji del. Skozivrat plastenke potisnite (10 cm globoko)okrog 30 cm dolgo rebrasto cev in za-tesnite stik z vratom. Naredili smozvocilo. Potiskajte zvocilo v posodo zvodo. Kako na zvok, ki ga oddaja zvocilovpliva dolžina cevi, ki je v odrezani plas-tenki?

4. V prazno plastenko natakajte vodo.Poslušajte šumenje. Kako ugotovite,kdaj je plastenka skoraj polna? Alilahko iz zvoka, ki ga slišite dolocite, ko-liko vode je v plastenki?

5. V kozarce za vlaganje natocite nekajvode. Ob kozarec udarjajte s svin-cnikom ali leseno palcko. Kako jevišina zvoka odvisna od kolicine vode vkozarcu?

6. V kozarec natocite malinovec ali sirup.Drgnite ob rob kozarca. V enak kozarec

nalijte enako kolicino redkejšega (aligostejšega) malinovca. Kako je višinazvoka odvisna od gostote tekocine, ki jonalijete v kozarec?

7. Iz slamice smo naredili pišcal. Kako jezvok, ki ga oddaja pišcal, odvisen oddolžine slamice? Ali na višino zvokavpliva tudi premer slamice?

8. Iz papirja smo izdelali pišcal. Kako nazvok, ki ga oddaja pišcal vpliva kvalitetapapirja? Kako na zvok višino vplivadolžina pišcali?

9. Kako je višina zvoka, ki ga oddaja škržatodvisen od dolžine tulca?

10. Iz dveh lonckov in vrvice izdelajte tele-fon, kot kaže slika.

Slika 36. Telefon iz jogurtovih lonckov.

Primerjajte delovanje telefona pri ra-zlicno debelih vrvicah oziroma razlicnodebelem laksu ali žici. Spremin-jajte tudi njihove dolžine. Namestojogurtovih lonckov uporabite papirnateloncke ali plocevinke. Spreminjajte ve-likost lonckov.

11. Poslušajte uro, ki ste jo položili na mizoin jo podložili z mehko krpo. Ce ure neslišite, si pomagajte s tulcem. Kako dolgje lahko tulec, da tiktakanje še slišite?

12. Med uro in uho postavite palico. Kakodolga je lahko palica, da tiktakanje šeslišite. Uporabite palice iz razlicnih ma-terialov. Katere palice so za tak poskusnajboljše?

Slike sta posnela Nada in Marko Razpet.

12 Nada Razpet: 4. Zvok - didakticna obr. - vaje

Poznate to pesmico?

10. Nada Razpet: Raziskovalne naloge 13

Dve narodni