4/2 - načrt električnih instalacij in električne opreme · 2019-11-21 · elektriČne...

Datum: 9. 04. 2019 4_2-202-2018-001 Tehnično poročilo SB Jesenice Stran 1 od 25

GE projekt, projektiranje d.o.o.

Stegne 21c

1000 Ljubljana – SI

telefon: +386 (0)590 575 60

telefax: +386 (0)590 575 61

[email protected]

4/2 - Načrt električnih instalacij in električne opreme

Požarna sanacija stavb A in B SB Jesenice

TEHNIČNO POROČILO

Št.dokumenta: 4/2-202-2018-001


REVIZIJA

Rev. Datum Izvod, popravki Pripravil Pregledal Odobril

0 01/2019 Izvod za PZI Rerečić Medvešek Medvešek


KAZALO

1. SPLOŠNO 4

2. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE 5 2.1. ENERGETSKI RAZVOD 5

2.2. ZASILNA RAZSVETLJAVA 5

2.3. DVIGALA 6

2.4. PRESORIZACIJA DVIGALNIH JAŠKOV 7

2.5. REKONSTRUKCIJA PROSTOROV 7

2.6. POŽARNO JAVLJANJE 9

2.7. ODT 10

2.8. KONTROLA PRISTOPA 10

2.9. SPLOŠNA NAVODILA ZA ELEKTR. INSTALACIJE IN OPREMO 12

3. IZRAČUNI 19 3.1. Bilanca moči 19

3.2. Izračun kratkega stika in padca napetosti 19

3.2.1. Izračun kratkega stika 20 3.2.2. Zaščita kablov pred preobremenitvijo in kratkostičnimi tokovi 21 3.2.3. Kontrola zaščite pred indirektnim dotikom 22 3.2.4. Izračun padca napetosti 22

3.3. Izračun RAZSVETLJAVE 24

4. PRILOGE 25


1. SPLOŠNO

Predmetna dokumentacija se nanaša na predelavo električnih instalacij pri požarni sanaciji SB Jesenice stavba A in B (v nadaljnjem tekstu objekt), za fazo Projekt za izvedbo (PZI). Dokumentacija je narejena na podlagi naslednjih projektnih osnov in smernic:

- arhitekturne risbe arhitekturnega biroja IBT SPI d.o.o. Trbovlje, tlorisi, prerezi - REP - Novelacija SB Jesenice, maj 2018 Ge-projekt d.o.o. Ljubljana - Koncept požarne varnosti 0185-10-18 KPV, 01/2019, Ekosystem d.o.o. - Tehnična smernica – Učinkovita raba energije TSG-01-004:2010 - Tehnična smernica - Zaščita pred delovanjem strele TSG-N-003:2013 - Tehnična smernica – Nizkonapetostne električne inštalacije TSG-N-002:2013 - Tehnična smernica – Požarna varnost v stavbah TSG-1-001:2010 - Celovita energetska sanacija stavb A in B, načrt 4/1-202-2018, september 2018 Ge-

projekt d.o.o. Ljubljana

V PZI načrtu objekta SB Jesenice je predvidena predelava naslednjih električnih inštalacij:

• prenova zasilne razsvetljave • prenova električnih instalacij in opreme zaradi arhitekturnih prenov prostorov • prenova električnih instalacij in opreme zaradi prenovove strojne opreme • prenova sistema kontrole pristopa • prenova sistema javljanje požara in ODT-ja • vgradnja ventilatorjev za presorizacijo

Opomba: pritličje objekta A ni predmet požarne sanacije Vse tehnične rešitve bodo narejene na podlagi veljavne zakonodaje, standardih in pravilnikih, zlasti na področju učinkovite rabe energije.


2. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE

2.1. ENERGETSKI RAZVOD SB Jesenice se z elektriko napaja iz transformatorske postaje v kleti objekta urgence ki je prenovljena leta 2016. Meritve električne energije so na SN strani transformatorske postaje i številka merilnega mesta je MM 6198. Novo vgrajena oprema kot so dvigala in ventilatoprji za presorizacijo se bodo napajali iz obstoječih ali rezervnih mrežnih/agregatskih odcepov obstoječih stikalnih omar. Vgradnja nove ali zamenjava stare električne opreme pri požarni sanacija ne bo povečala porabo električne energije SB Jesenice. Energetska moč objekta ostane ista kot je predvideno v Projektu energetske sanacija št. Načrta 4/1-202-2018.

2.2. ZASILNA RAZSVETLJAVA Obstoječa zasilna razsvetljava je izvedena s klasičnimi svetilkami zasilne razsvetljave z integrirano baterijo v svetilki. Napajajo se iz rezervnega napajanja etažnih razdelilcov. Obstoječa zasilna razsvetljava se opusti in se zamenja s zasilno razsvetljavo z centralno baterijo. V objektu je v skladu s požarno študijo predvidena izvedba zasilne razsvetljave. Zasilna razsvetljava je namenjena označevanju evakuacijskih poteh in izhodov, hidrantov in požarnih aparatov, kot je določeno v ŠPV (študija požarne varnosti). Za zasilno razsvetljavo so predvidijo namenske svetilke v trajnem in spoju pripravljenosti, preko centralnih baterij avtonomije 1 uro pri polni obremenitvi. Zaradi kontrole stanja in vzdrževanja je predvideno vgrajevanje adresibilnega sistema zasilne razsvetljave. V skladu s ŠPV, za napajanje svetilk preko centralne baterije so predvideni ognjevarni kabli razreda minimum E30. Če so vse svetilke enega tokokroga v istem požarnem sektorju se napajanje z ognjevarnim kablom predvidi le do prve svetilke. Od prve svetilke po zadnjem prehodu skozi požarni sektor se do konca tokoroga polaga navadni kabel.

Vsi elementi morajo biti proizvedeni v skladu z ISO 9001. Vsi elementi sistema morajo biti

označeni s CE znakom.

Zasilne svetilke morajo biti nameščene na poteku evakuacijske poti, svetilke za označevanje

poti evakuacije morajo biti nameščene nad evakuacijskimi vrati, na križiščih in spremembah

smeri evakuacijske poti in morajo biti vidne s kateregakoli mesta na evakuacijski poti.

Zasilne svetilke morajo biti opremljene s piktogrami, ki ustrezajo SIST 1013.


OPOMBA: Varnostna razsvetljava mora upoštevati vse zahteve študije požarne varnosti.

V prostorih in nad prehodi bodo nameščeni elementi zasilne razsvetljave z znaki smeri izhoda. Znaki za smer izhoda v primeru evakuacije bodo označeni s poenotenimi oznakami (SIST 1013) in nameščeni na vidnem mestu:

- v hodnikih do dolžine 5m (velja tudi za stopnišča) so velikosti znakov 100×50mm v primeru

osvetljenih znakov in velikosti 50×25mm v primeru svetlečih znakov

- v hodnikih do dolžine 10m so velikosti znakov 200×10mm v primeru osvetljenih znakov in

velikosti 100×50mm v primeru svetlečih znakov

Za zasilno razsvetljavo za osvetljevanje evakuacijskih poti se bodo uporabile svetilke v pripravnem spoju, vsi piktogrami pa morajo biti priključeni v stalnem spoju. Nivo osvetljenosti mora znašati:

- vzdolž poti umika minimalno 1,0 lx, merjeno na tleh, - po celem prostoru minimalno 0,5 lx, (pr. za veliko število uporabnikov in avla) - pri gasilnikih, hidrantih in ročnih javljalnikih požara minimalno 5,0 lx, - na delovnih mestih s posebnimi nevarnostmi minimalno 15 lx,

Vse svetilke bodo označene s številko tokokroga in zaporedno številko svetilke v tokokrogu v rdeči barvi. Vsak tokokrog bo imel stikalo za preizkus delovanja svetilk oziroma bo avtomatsko krmiljen iz sistemske omare. Centrala je komunikacijsko vezana na računalnik s programsko opremo za testiranje, signalizacijo in vzdrževanjem sistema zasilne razsvetljave.. Vse svetilke zasilne razsvetljave morajo biti izdelane med drugim tudi skladno z EN 60598-1 standardom (požarna odpornost). Omara centralnih baterij zasilne razvetljave je predvidena v posebnem požarno ločenem prostoru v 1. kleti, zraven toplotne postaje TOP052, iz katere je tudi napajana. Releji tipanja napetosti so nameščeni po etažnih razdelilcih in v primeru izpada rezervnega napajanja vklapljajo zasilne svetilke v pripadajoči etaži. Blok shema je razvidna na risbi 4/2-002. Dispozicija svetilk je razvidna v dispozicijskih risbah. Izračuni osvetljenosti za posamezne prostore so podani v prilogi na koncu tehničnega poročila.

2.3. DVIGALA S sanacijo je predvidena zamenjava obeh dvigal v stavbi B in stavbi A. Dvigala v stavbi B bosta oba evakuacijska, v stavbi A je le večje dvigalo evakuacijsko. Dvigala se bodo napajala iz obstoječih odcepov v elektro stikalnih omarah. Za potrebe ustreznega napajanja novih dvigal je prilagojena stikalna oprema (zamenjava varovalk ali nastavitev zaščite odklopnika) v stikalnih blokih in zamenjani so obstoječi napajalni kabli. Pri navadnem dvigalu v stavbi A napajalni kabel ostane obstoječ, pri evakuacijskih dvigalih se obstoječi kabel zamenja z NHXH E90 požarno odpornim kablom.


Vsa ostala električna oprema in instalacije se prilagodi na novo stanje strojnice dvigal (požarno javljanje, TK priključek, ozemljitev, strelovod pri strojnici A…) Vsa ostala oprema, instalacija in povezave so v meji dobave dobavitelja opreme. Nova vodila dvigala se ozemljijo na obstoječi izvod valjanca v dvigalnem jašku. Dispozicija in detajli so prikazani na risbi 4/1-006.

2.4. PRESORIZACIJA DVIGALNIH JAŠKOV V skladu s študijo požarne varnosti je predviden sistem presorizacije evakuacijskih jaškov. Za potrebe napajanja presorizacijskih ventilatorjev za dvigalna jaška v stavbi B sta predvideni dve novi stikalni omari +R-PRDV2 in +R-PRDV1. Omarice bosta opremljene z vso potrebno stikalno opremo za upravljanje in krmiljenje presorizacijskih ventilatorjev. Napajani sta iz agregatski napajanega rezervnega odcepa –Q34 omare =R-ST-SGH v NN prostoru v 1. kleti urgence. Napajanje je izvedeno z ognjeodpornimi kabli NHXH-J E90 5x25mm. Vklop ventilatorjev je iz sistema požarnega javljanja v katerega posreduje tudi signalizacijo napake, obratovanja in pripravljenosti za obratovanje. Isti signali se posredujejo tudi v CNS oz. na krmilnik v omari =R1K+TOP052. Shema omarici je prikazana na risbi 4/1-007. Dispozicija opreme je prikazana na risbi 4/1-006.

2.5. REKONSTRUKCIJA PROSTOROV Stavba B Zaradi zagotavljanja zahtev iz požarne študije okrog izvedbe evakuacije na zunanje stopnišče na severnem traktu v 3.-jem nadstropju se bodo prenovili 3 prostora v tem delu. Vsa električna instalacija in priključki se prestave na nove pozicije. Vporabe se obstoječi odcepi iz etažnega razdelilca. Stikalna oprema se vgradi nova. Pred demontažo opreme je potrebno narediti posnetek obstoječih vezav in napajalnih tokorogov za vso opremo zlasti za SOS sestrinski klic in domofon. Po ponovni montaži se isti tokokrogi uporabi za isti tip priključka/opreme. Kabli se položijo na novo od najbližje ali prve odcepne doze določenega tokokroga. Če to ni možno se kabli položijo do etažnega razdelilca. Instalacija se polaga podometno. Dispozicija nove stikalne opreme je prikazana na risbi 4/1-006 list 9. Svetilke splošne razsvetljave so prikazani v načrtu 4/1-202-2018 Celovita energetska sanacija.


Stavba A Zaradi vgradnje novih dvigal in lažjega dostopa do heliporta se bo strojnica na strehi stavbe A rekonstruirala in zvišala. Pred rekonstrukcijom in demontažo se v strojnici naredi posnetek stanja vseh obstoječih električnih vezav, opreme in napajalnih tokokrogov zlasti za opremo katera bo po rekonstrukciji prestavljena in še v uporabi. Demontira se obstoječi strelovodni sistem strojnice pri katerem se nepoškodovani in tehnično ispravni deli uporabe za ponovno montažo po končanih gradbenih delih. Nova strelovodna oprema se postavi nazaj na isto mesto kot je bilo bila in sicer v maximalnem rastru lovilne mreže od 5x5m. Novi električni porabniki rekonstruirane strojnice so drsna vrata in razsvetljava dovoza bolnika do dvigala. Razvetljava se priklopi na obstoječe tokokroge kateri so prej bili v uporabi za razsvetljavo prostorov. Vklop razsvetljave je predviden z infrardeči senzorji prisotnosti. Drsna vrata se priklope novi 1-fazni C10A izvod iz razdelilca =R-1 M/A v 1. nadstropju stavbe A. Dispozicija je prikazana na risbi 4/1-006 list 7. Prestavitev opreme zaradi vgradnje novih vrat Pri vgradnji/zamenjavi novih vrat na mejah požarnih sektorjev konstrukcija vrat bo zaprla obstoječo elektro opremo kot so stikala za vklop razsvetljave, ročni javljalniki požara, domofonske enote ter elemente kontrole pristopa. Omenjeno opremo je potrebno prestaviti na masko krila novih vrat. Prestavitev se izvaja z vgradnjo nove n/o opreme (če je obstoječa bila v p/o izvedbi) in podaljševanjem obstoječih kablov. V stenah se prestavitev izvaja s podometno montažo kablov v novo iskopane kabelske šlice. Podometne omarice ki v obratovanju pokriju drsna krila ostanejo na obstoječih pozicijah. Za servisni pristop omarici se na maski krila vrat narede revizijska snemljiva vrata, in se za prehod oseb uporablja evakucijsko krilo (kako drsno krilo ne bi zapiralo dostop do omarice). Vsa nova vrata na obstoječih pozicijah se bodo napajale iz istih električnih odcepov kot stara. Kabel se v ta namen vstrezno podaljša ali zamenja v celoti. Pred demontažo in prestavitvijo opreme je potreben posnetek obstoječih vezav.


2.6. POŽARNO JAVLJANJE V skladu s požarno študijo je narejena razširitev in dopolnitev obstoječega adresibilnega sistema požarnega javljanja, in sicer v smislu popolne zaščite z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara, ter sirenami. V ta namen se obstoječa požarna centrala razširji z dodatnimi 6-imi zankami na katere se vežejo vsi novo dodani elementi. Razširitvene enote se vgradijo v lastno ohišje z napajalnikom katero se montira zraven obstoječe požarne centrale. V skladu z zahtevami požarnega elaborata bo obstoječi sistem dopolnjen z elementi za javljanje požara, sestavljenim iz:

razširitev obstoječe centrale z dodatnimi 6-imi zankami in rezervnim napajanjem iz akumulatorske baterije za 72-urno rezervno napajanje v stanju mirovanja in ½ ure v stanju alarma

avtomatskih optično dimnih javljalnikov požara, razporejenih v vseh požarno ogroženih prostorih kjer je predvidena montaža na strop

ročnih javljalnikov požara, razporejenih ob vhodih, izhodih iz objekta in ob posebej požarno ogroženih conah,

krmilnih elementov, za izklop vseh naprav, ki se morajo krmiliti v primeru požarnega alarma (zapiranje dimnih in požarnih loput, izklopi klimata, deblokiranje in/ali odpiranje pogonov za naravni odvod dima, aktivacija presorizacije jaška evakuacijskih dvigal, izklop dvigala, požarna vožnja evakuacijskih dvigal, odklepanje/deblokada vrat na zasilnih in evakuacijskih izhodih, deblokada pridržalnih magnetov na evakuacijskih izhodih na zunanje stopnišče, zapiranje vrat na meji požarnih sektorjev (deblokada elektromagnetnih držal)....)

signalnih siren

avtomatsko optičnih dimnih javljalnikov požara v medstropovju.

prenos alarma v gasilno službo Vsa novo vgrajena oprem požarnega javljanja mora biti kompatibilna ali ista kot obstoječa. Pred posegom v sistem je potrebna obvezna koordinacija in uskladitev z vzdrževalcem obstoječega sistema in sicer Zarja d.o.o.. Samovoljni posegi v sistem niso dovoljeni. Na objektu so predvideni pretežno optični dimni javljalniki, ki najhitreje zaznajo začetni požar. Vzorčne komore so predvidene za zaznavanje dima v klima kanalih. Za potrebe 24V DC napajanja požarne opreme (evakuacijski terminali, pridržalni magneti, elektro magnetna držala) je predvideno ustrezno število dodatnih napajalnikov v ohišju, z vgrajeno akumulatorsko baterijo in adresnim vmesnikom. Za požarno adresibilno zanko je predviden požarni kabel IY(St)Y 1×2×0,8mm2 in v skupni kabelski vertikali ognjevarni kabel JE-H(St)H E30 1x2x0,8mm Za napajanje požarnih elementov, ki morajo izvrševati funkcijo 30 minut (evakuacijski terminali) se v celotni dolžini uporabi ognjevaren kabel NHXH E30 2x1,5mm² skupaj z obešalnim priborjem v isti požarni odpornosri. Pri obstoječih požarnih zankah katere niso predmet prenove in katere potekajo v skupnih kabelskih vertikalah je obvezno potrebno obstoječe navadne kable IY(St)Y 1×2×0,8mm2 zamenjati z ognjevarnim kablom JE-H(St)H E30 1x2x0,8mm. Zamenjava se izvede od požarne centrale do prvega javljalnika požara


Kabelski razvodi bodo položeni delno po vertikalnih in horizontalnih pokritih kabelskih policah za šibkotočne instalacije in delno v n/o instalacijskih ceveh. Ognjeodporni kabli se polagajo na kabelske police istega požarnega razreda in sicer na police predvidene za zasilno razsvetljavo. Za prehod kablov med prostori oz. med požarnimi sektorji, se bodo v steni predvidile ustrezno velike odprtine za kabelske prehode, ki morajo biti po končanih delih zatesnjene z ustreznim materialom požarnega razreda. Krmiljenje obstoječih krmilnih elementov požarnega javljanja se morajo uskladiti z novo požarno študijo in ustrezno preprogramirati. Obvezna je uskladitev z vzdrževalcem obstoječega sistema in sicer Zarja d.o.o.. Shema povezav protipožarnih loput je prikazana na risbi 4/1-007. Shema javljanja požara je prikazana na risbi 4/2-001. Dispozicija opreme je prikazana na risbi 4/2-004. Krmilna lista požarnega javljanja je dana v prilogi na koncu poročila

2.7. ODT Po zahtevah študije požarne varnosti je v oba notranja evakuacijska stopnišča stavbe B in stopnišču stavbe A predviden naravni odvod dima in toplote. Zaradi starosti in neustreznosti obstoječe opreme ODT-ja v stavbi B se ista zamenja z novo. Vgradi se nova certificirana centrala za ODT z novimi povezavami do končnih elementov kot so dodatna tipka za ročno odpiranje in motorski pogon okna. Održi se le glavni napajalni kabel in motorni pogon okna. V stabi A sta na novo predvideni dve kupoli za ODT. Na centralo za ODT se še dodatno priklope ločeni dimni javljalniki kot je prikazano v vezalnih shemah. Javljalniki morajo biti kompaktibilni z dobavljeno centralo. Sheme ODTja so prikazana na risbi 4/1-001 list 6. Dispozicija opreme kontrole je prikazana na dispozicijskih risbah 4/1-004

2.8. KONTROLA PRISTOPA Zaradi udobnosti in predvsem zaradi učinkovitejšega nadzora oseb v objektu je že vgrajen elektronski sistema kontrole dostopa do posameznih prostorov. Obstoječa kontrola pristopa je v večji meri narejena z opremo podjetja Četrta pot d.o.o.. Manjši del kontrole ki je izveden z opremo podjetja Jantar se bo zamenjala z opremo Četrte poti in na ta način poenotila in unificirala.


Predvidena je vgradnja sistema, kjer mora imeti vsaka oseba, ki hoče vstopiti preko kontrolnih točk (v določene prostore) posebno brezstično kartico. Pri vratih z enosmerno kontrolo za izstope ni predvidena uporaba kartic (bo izvedena notranja kljuka.). Kjer so el. drsna vrata in ostala vrata zlasti pri vstopu na oddelke se odpiranje vrat uskladi z željami in zahtevami investitorja (kartica, senzorji na vratih, klic preko domofona). Na evakucijskih vratih na katerih je kontrola pristopa v smeri pobega je predvidena montaža evakuacijskega terminala ki v primeru pančnih dogodkov omogoča zasilni izhod. Vsaka kartica vsebuje identifikacijsko številko, preko katere se na samem sistemu (programsko) omogoči prioritete vstopov. Hkrati se lahko sistemsko beležijo tudi vsi vstopi (registracija). Sistem bodo sestavljali krmilniki kontrole pristope t.i. TSM. Na te krmilne elemente bodo naprej povezani čitalniki kartic, kot izhodni elementi pa električne ključavnice ali elektronika drsnih vrat. Vse krmilne enote bodo med seboj komunicirale po TCP/IP protokolu oz. Ethernetu 10/100. Komunikacija je zaključena na glavnem komunikacijskem vozlišču. V etažnih razdelilnikih se bodo porabili rezervni tokokrogi ali pa se vgradile dodatne varovalne odklopnike posebej za krmilne enote - napajanje krmilnikov pristopne kontrole. V sklopu požarne sanacije se bodo določena obstoječa vrata na mejah požarnih sektorjev zamenjala z novim ognjeodpornimi vrati. Obstoječa oprema kontrole pristopa se prestavi na novo pozicijo in se vmes položijo novi kabli. Na vratih katera so po novem določena za kontrolo pristopa se vgradi nova oprema. Vsa oprema podjetja Jantar d.o.o. se zamenja z opremo podjetja Četrta pot. Obstoječi evakucijski terminali se obdržijo. Vsi novovgrajeni evakuacijski terminali morajo biti skladni s SIST 60947-5-4. Povsod kjer je možno se novovgrajena oprema kontrole pristopa priklopi na obstoječe krmilnike kontrole pristopa. Vsa novo vgrajena oprem mora biti kompatibilna ali ista kot obstoječa. Pred posegom v sistem je potrebna obvezna koordinacija in uskladitev z vzdrževalcem obstoječega sistema in sicer Četrta pot d.o.o.. Samovoljni posegi v sistem niso dovoljeni. Pred naročilom električnih prejemnikov za vrata je potrebna obvezna uskladitev z arhitektom in dobaviteljem vrat. Požarna vrata morajo biti certificirana skupaj s prejemnikom. Polaganje kablov za napajanje se bo izvedlo z ustreznimi vodniki NYM-J 3×1,5mm2 v izolacijskih ceveh, NIK kanalih in obstoječih kabelskih policah. Kabel za povezavo sistema UTP 24AWG Cat. 5, za povezavo odpiral ali daljinskih čitalcev LiYCY 2x0.5 + 4x0.22 mm2. Vsak krmilni element PSU pa mora imeti tudi lastno napajanje 230VAC. Zato se mora predvideti napajalni kabel do vsake krmilne enote. Shema kontrole je prikazana na risbi 4/1-003. Dispozicija opreme kontrole je prikazana na dispozicijski risbi 4/1-006.


2.9. SPLOŠNA NAVODILA ZA ELEKTR. INSTALACIJE IN OPREMO RAZDELILNE OMARE Vezalne sheme vseh razdelilnih omar so razvidne v risbah. Večji stikalni bloki morajo biti moderne, standardizirane in modularne izvedbe, s fiksno montiranimi, vtičnimi ali izvlačIjivimi stikalnimi elementi (glej enopolno shemo), izvedena in preizkušena po zahtevah standarda lEC 61439-1. Omare morajo biti zaščitene po zahtevah standarda IEC 60529, s stopnjo mehanske zaščite minimalno IP20. Skladnost ponujene opreme z zahtevanimi standardi, ki so navedeni v tem poglavju, mora dobavitelj dokazati s ponudbi priloženimi certifikati tipskih preizkušanj. Stikalna omara in vsi njeni deli morajo biti ustrezno zaščiteni proti koroziji po zahtevah mednarodnih standardov. Minimalno antikorozijsko zaščito, ki je sprejemljiva, morajo sestavljati antikorozivni premaz očiščene površine in termično polimerizirani poliestrski pokrivni sloj iz poliestrske epoksi praškaste barve. Omara naj bo v barvi RAL7305. Konstrukcija stikalne omare z vsemi podsklopi mora biti v izvedbi, ki omogoča enostavne predelave ali razširitve funkcionalnih delov. Vsa oprema mora biti tipsko atestirana. Stikalna omara mora biti samostoječe kovinske konstrukcije, izvedena iz ene ali več standardiziranih, predfabriciranih, medsebojno povezanih omar, namenjenih za postavitev na pod . Kabelski dovodi in odvodi bodo izvedeni s zgornje strani, iz kabelskih polic. Stikalna omara mora biti ožičena in preizkušena pri dobavitelju, na mestu vgradnje je dovoljeno izvajati le medsebojne povezave. Vsi elementi in njihovi pomožni kontakti morajo biti ožičeni na sponke, razen energetskih priključkov kablov večjega preseka, ki se lahko izvedejo preko ploščatih bakrenih priključnih profilov. Interno ožičenje naj bo izvedeno z bakrenimi izoliranimi žičnimi vodniki zaključenimi z izoliranimi bakrenimi tulci, z izolacijo odporno proti ognju (PVC ali podobno). Minimalni preseki žičnih povezav naj bodo:

-1,5 mm2 za vse porabnike (motorji, grelci, tokokrogi tokovnih transformatorjev...) -1,5 mm2 za krmilne napetosti nad 60 V -0,75 mm2 za krmilne napetosti pod 60 V

Sekundarno ožičenje naj bo speljano in zaščiteno v PVC ploščatih kanalih, ki so lahko napolnjeni maksimalno do 70% preseka. Oba konca vsake žične povezave morata biti označena s črnimi oznakami spončne letve in sponk na katere je konec priključen. V primeru, če ne gre za notranje ožičenje ene omare, temveč za povezave med omarami, mora biti označena tudi lokacija spončne letve. V splošnem se bodo uporabili trije tipi sponk: • sponke energetskih priključkov, • sponke za meritve, signalizacijo in krmiljenje z možnostjo mostičenja.


Med posameznimi tipi sponk na isti letvi morajo biti uporabljene izolacijske pregrade, ki omogočajo zadostno zaščito, obenem pa omogočajo ustrezen dostop do sponk. Vsaka spončna letev mora vsebovati vsaj 20% rezervnega prostora za sponke istega tipa. Vse sponke morajo biti kvalitetne izdelave. Vsi plastični deli v omari, ki služijo podpori aktivnih delov morajo zdržati obremenitve zaradi ognja ali toplote, ki jih lahko povzročijo notranji električni pojavi v plošči, kot to zahteva standard IEC 695-2.1. Omare so glede na to, da gre za standardizirano in modularno izvedbo razdelilca, lahko opremljene le s sprednjim okvirjem ter s tipiziranimi pokrivnimi ploščami stikalnih elementov, ki pokrivajo aktivne dele elementov, ščitijo obratovalce pred vplivom notranjih napak in ustrezajo minimalni zahtevani stopnji mehanske zaščite IP20. Stikalni elementi morajo biti montirani na način, ki omogoča njihovo odstranitev in zamenjavo brez vpliva na delovanje sosednjih naprav. Konstrukcija omare mora v primeru nastanka električnega obloka v omari usmeriti nastajajoče ekspandirane pline v smeri, ki ni nevarna za obratovalno osebje, ki bi se lahko nahajalo pred omaro. Vratna zapirala morajo biti obložena s tesnilnim materialom in opremljena s kvalitetnim okovjem, ki se lahko odpira in zapira tudi brez uporabe ključa in omogoča tiho in zanesljivo zapiranje. Omogočen mora biti dostop do vseh stikalnih elementov s sprednje strani. V omari bo vgrajena ročno ali električno krmiljena stikalna oprema po enopolni shemi, z ustreznim številom pomožnih kontaktov. Vsi pomožni kontakti morajo biti primerni za uporabo 230 V AC krmilne napetosti. Stikala morajo biti ustrezne kvalitete, modularne velikosti in ustrezno izbrana, da prenesejo vse predvidene obremenitve. Stikalne elemente mora biti možno zapahniti v izklopljenem stanju. Omara mora biti dimenzionirana tako, da bo ob namestitvi vse zahtevane opreme v njej še vedno vsaj 20% prostorske rezerve za kasnejšo dogradnjo elementov. Kontaktna mesta morajo biti ustrezno dimenzionirana in izvedena iz materiala, ki zagotavlja kvaliteten spoj. Sprednje strani omar morajo biti označene z ustreznimi oznakami, vgraviranimi v ploščice, v skladu s tehnično smernico za NN inštalacije TSG-N_002:2013.. Vsak element, ki se nahaja v omari mora imeti ustrezno oznako. Sprednje strani omar morajo biti označene z ustreznimi oznakami, vgraviranimi v ploščice, v skladu s sistemom označevanja, ki je v uporabi na objektu. Vsak element, ki se nahaja v omari mora imeti ustrezno oznako. Zbiralke Zbiralke morajo biti izvedene iz bakrenega profila, vse priključne točke morajo biti dodatno obdelane. Trifazni zbiralčni sistem sestoji iz treh faznih vodnikov ter enega nevtralnega in enega zaščitnega ozemljilnega vodnika (L1, L2, L3, N, PE).


Zbiralke morajo biti podprte z litimi plastičnimi standardiziranimi izolatorji, ki ustrezajo vsem mehanskim in električnim obremenitvam, vzdržujejo zahtevano varnostno razdaljo in so sposobni brez posledic prenesti kratkostične pogoje. Zdržati morajo obremenitve zaradi ognja ali toplote, kot to zahteva standard IEC 695-2.1. Presek zbiralk mora biti določen za zahtevano trajno in udarno kratkostično tokovno obremenitev. Vse zbiralčne povezave morajo biti izolirane in pregrajene proti ostalim elementom, ustrezno zahtevam stopnje pregrajenosti 2b. Odklopniki Odklopniki so tripolne zračne izvedbe, modularne velikosti in ustrezno izbrani glede na dejansko funkcijo ter obremenitve v sistemu. Vsakega od odklopnikov mora biti mogoče odstraniti ali zamenjati brez vpliva na ostale stikalne elemente. Odklopnik mora biti izveden tako, da je mogoča njegova horizontalna ali vertikalna vgradnja. Pogonski mehanizem odklopnikov je ročni. Vsak odklopnik mora biti opremljen z jasno vidnimi indikacijami vklopljenega, izklopljenega stanja in izpada zaradi delovanja zaščite. Odklopniki morajo biti opremljeni z nastavljivo zaščitno enoto za zaščito proti kratkemu stiku in preobremenitvi. Kontaktorji in pomožni releji Kontaktorji in pomožni releji so modularne velikosti in ustrezno izbrani glede na dejansko funkcijo ter obremenitve v sistemu. Vsakega od kontaktorjev in pomožnih relejev mora biti mogoče odstraniti ali zamenjati brez vpliva na ostale stikalne elemente. Vse tuljave morajo biti primerne za uporabo 230 V AC krmilne napetosti in z RC členom za zaščito pred zunanjimi elektromagnetnimi motnjami. Stikala in ločilniki, zaščitni avtomati Stikala in ločilniki morajo biti hitro delujočega tipa, z ustrezno dimenzioniranimi kontaktnimi deli. lzbirna stikala in krmilne tipke lzbirna stikala in krmilne tipke morajo biti montirani na vratih omare in opremljeni z graviranimi napisnimi ploščicami, ki jasno opredeljujejo njihovo funkcijo, položaj in pripadnost.


PRIPOROČILA ZA OZNAČEVANJE IN MONTAŽO OPREME Na čelni plošči omare morajo biti sledeče označbe:

- oznaka omare in podatki o proizvajalcu (Nalepka) - sistem zaščite: primer: TN-C-S (Nalepka) - opozorilo za nevarnost pred električnim udarom (Nalepka)

Oznake za namembnost in posluževanje morajo biti gravirane v kontrastni barvi na trdo plastično ali kovinsko ploščico in kvalitetno pritrjene ob elementu. Višina črk minimalno 4mm. Ožičenje za moč in krmiljenje mora biti izvedeno za različne napetosti z različnimi barvami (IEC-204-1-1981) in sicer: - AC ali DC močnostni tokokrogi črna - N nični vodnik svetlo modra - PE zaščitni vodnik rumeno zelena - AC krmilni tokokrogi rdeča - DC krmilni tokokrogi temno modra - AC/DC tokokrogi blokad oranžna V kolikor je uporabljeno več napetostnih nivojev istega sistema DC ali AC, se uporabijo dodatne barve. Vsak element vgrajen v omari mora imeti oznako po projektu, nameščeno na vidnem in fiksnem mestu ob in na napravi. Vsi priključki ožičenja na sponke naprave oziroma vrstne sponke, morajo biti označeni z oznako priključnega mesta. (Primer za spončno letev –X1:100 mora biti na žici, ki se priključi v sponko oznaka 100). Sekundarno sponko tokovnikov (S2 ali k) ozemljiti. Kabli morajo biti po montaži označeni s trajnimi graviranimi kovinskimi ali plastičnimi oznakami nameščenimi na izvodu iz omare in ob priključku naprave. Za ožičenje v omari morajo biti uporabljeni fino žični vodniki. Vodniki morajo biti zaključeni s votlicami. Povezave na krmilnik izvršiti s 500V fino žičnimi vodniki preseka 0,5mm2. Po montaži morajo biti vodniki povezani skupaj s plastičnimi zateznimi vezmi ali vijačeni s plastičnim trakom.


ENERGETSKI RAZVOD Kabelske trase Znotraj objekta bodo vsi kabli položeni na pokrite pocinkane kabelske (perforirane) police ustreznih dimenzij, nameščenih pod/v strop ali vertikalno v instalacijskem jašku. Police bodo ločene na najmanj dva dela (za krmilne in za napajalne kable). Povsod kjer je možno se uporabljajo obstoječe trase. Vse police in trase so dimenzionirane z minimalno 20% prostorsko rezervo za prihodnost. Police so ločene na najmanj dva dela (za krmilne in za napajalne kable). Za napajanje porabnikov pomembnih za funkcioniranje posameznih sistemov v primeru požara so predvidene požarno odporne kabelske police in pritrdilni materijal. V skladu z študijo požarne varnosti so predvidene naslednje požarne odpornosti: PH-30 za sistem javljanja požara in PH-90 za energetske kable. Kabelska napeljava v E30 in E90 razredu mora ohraniti funkcijo tudi v primeru požara. Kabelska napeljava je sestavljena iz kablov vrste NHXCH, montažnega in pritrdilnega materiala, ki morajo biti izdelani skladno s standardom DIN 4102 - poglavje 12. Na dovodu do porabnika se bodo kabli polagali v plastificirane gibljive instalacijske cevi ustreznega preseka. Na delih trase, kjer je možna mehanska poškodba kabla (deli, ki se v obratovanju premikajo in pod.), se polagajo v jekleno gibljivo cev. Za prehod kablov med prostori oz. med požarnimi sektorji, se v steni predvidijo ustrezno velike odprtine za kabelske prehode, ki morajo biti po končanih delih zatesnjene z ustreznim materialom požarnega razreda EI90. Preboji do 150mm se bodo vrtali pri sami izvedbi in morajo biti po končanih delih zatesnjeni z ustreznim materialom ustreznega požarnega razreda. Kabli Električne povezave se bodo izvedle s kabli. Vsi kabli morajo ustrezati predpisom. Za napajanje požarnovarnostnih naprav se uporabijo ognjeodporni kabli v skladu s ŠPV, oz min E30 za vodnike zasilne razsvetljave v primeru centralne baterije, E30 za vodnike sistema požarnega javljanja, ter E90 za energetske kable (ODT, presorizacija, dvigala). V kabelski kanalizaciji in na kabelskih policah je kable potrebno ločiti in grupirati po naslednjih skupinah: energetski/močnostni kabli; signalni, krmilni in nadzorni kabli; lastnovarni kabli. Kabli se polagajo neprekinjeno Vhod kablov v stavbe in zgradbe mora biti izveden z zahtevano stopnjo varstva pred požarom, ustrezno požarni klasifikaciji zgradbe. Po polaganju, bo potrebno kabel označiti s trajnimi oznakami na katerimi mora biti vidna oznaka in tip kabla. Kabli morajo biti vidno označeni na vsakem priključnem koncu.


PRENAPETOSTNA ZAŠČITA Za zaščito električne opreme pred prenapetostmi so predvidene prenapetostne zaščitne naprave. Njihova osnovna naloga je, da omejujejo višino prenapetosti na čim nižjo raven oz. na raven, ki ni nevarna za uničenje opreme in poškodovanja ljudi. Prenapetosti se lahko pojavijo zaradi direktnega udara strele in raznih stikalnih manipulacij. Skladno s standardom SIST EN 62305-3 in SIST EN 62305-4 Prenapetostni odvodniki razreda SPD Type 1 se vgradijo v glavne NN omare. Prenapetostni odvodniki razreda SPD Type 2 se vgradijo v podrazdelilne omare. Prenapetostni odvodniki razreda SPD Type 3 se vgradijo pri končnih porabnikih oz. pri pomembnih električnih porabnikih (varnosti). ZAŠČITA PRED UDAROM Izvedena bo s samodejnim odklopom napajanja v predpisanem času. Predviden je TN-S sistem napajanja in ozemljitve. Predvidena bo tudi glavna izenačitev potenciala s povezavo kovinskih mas v objektu z vodniki za izenačitev potenciala. PREGLEDI, PRESKUŠANJE IN MERITVE Elektroenergetski postroji so sestavljeni iz razdelilnih omar in posameznih naprav, ki so vgrajene vanjo. Preverjanje samih naprav mora biti opravljeno pred vgradnjo, po veljavnih standardih in predpisih - SIST HD 60364. Pregled opravljenih kosovnih preizkusov:

• pregled stikalnega bloka, vključno s ožičenjem, • dielektrični preizkusi, • preskušanje električne funkcionalnosti • preverjanje zaščite pred električnim udarom,zaščite pred nadtoki in električne neprekinjenosti zaščitnega tokokroga

Pregled ali so pri tipskih in delno tipskih preizkusih opravljene kontrole:

• kontrola meja segrevanja • kontrola dielektričnih lastnosti • kontrola kratkostične trdnosti • kontrola neprekinjenosti zaščitnega tokokroga, • kontrola izolacijskih razdalj in plazilnih poti • pregled mehanskega delovanja • pregled stopnje mehanske zaščite (IP)

Pregledi na mestu vgradnje: •pregled pravilnosti montaže, •pregled oznak elementov kot so omare, plošče, stikalne naprave ipd. in njihova razporeditev, •pregled kabelskih povezav in priključkov in preverjanje ustreznih razdalj med vodniki, •preverjanje izolacijskih stopenj, •preizkus pravilnega delovanja vseh zaščitnih elementov, •preizkus delovanja vseh krmiljenj, blokad, alarmov in indikacij,


Poleg zgoraj naštetih preskusov za stikalno omaro, pri preverjanju ustreznosti električnih

instalacij je treba opraviti še preskuse: • neprekinjenosti zaščitnega vodnika • neprekinjenosti glavnega vodnika za izenačitev potencialov neprekinjenosti dodatnega vodnika za izenačitev potencialov • delovanje zaščite z električno ločitvijo tokokrogov, • neprekinjenosti upornosti ozemljitve prenapetostnih odvodnikov • delovanje zaščite s samodejnim odklopom napajanja • funkcionalnosti električnih instalacij in naprav • pravilnost izvedbe zaščite pred električnim udarom

Pri preverjanju ustreznosti električnih instalacij je treba opraviti še meritve: • izolacijske upornosti med vodniki pod napetostjo • izolacijske upornosti proti ozemljenem PE vodniku • impedance okvarne zanke in kratkostične zanke ter ugortavljanje pravilnosti

odklopnega časa zaščitnih naprav • upornosti zaščitnega vodnika med razdelilnikom in glavnim izenačenjem

potenciala • ugotavljanje pravilnosti ozemljitev prenapetostnih odvodnikov • zaščite pred električnim udarom in pred nadtoki v vseh priključnih točkah

električne instalacije

Za vsaki pregled je potrebno izdelati zapisnike o pregledu.


3. IZRAČUNI

3.1. Bilanca moči Potrebna moč za posamezne skupine porabnikov se izračuna po formuli:

cos

sui

V

kknPP

Pi (kW) - inštalirana moč porabnika n - število porabnikov ku - faktor obremenitve ks - faktor istočasnosti

cos - faktor moči

η (/km) - faktor izkoristka Konična moč za medsebojni faktor istočasnosti vseh skupin – porabnikov, je izračunana po formuli:

Pk = ΣPv fi

3.2. Izračun kratkega stika in padca napetosti Izračun je bil opravljen s pomočjo programske opreme za projektiranje nizkonapetostne mreže in izračun kratkih stikov ECODIAL , proizvajalca Schneider Electric. Pri izračunu programska oprema upošteva IEC norme in CENELEC računske standarde. Za dimenzioniranje opreme v postroju je merodajen največji tok kratkega stika, tj. tok tripolnega kratkega stika na zbiralkah 0,4 kV stikalnih omar, za preverjanje zaščite prevodnikov in zaščite pred nevarnimi napetostmi dotika pa so merodajni minimalni tokovi kratkega stika. Izračuni so narejeni le za glavne napajalne kable. Izračunane vrednosti predstavljajo mejo, na katero se mora dimenzionirati vsa stikalna oprema in zbiralke v razdelilnih omarah, oz. prva naslednja oprema z večjo standardizirano vzdržnostjo. Izveden bo TN-S ozemljitveni sistem električnih inštalacij.


3.2.1. Izračun kratkega stika Upoštevane so zahteve :

Standard SIST IEC 60909 Kratkostični toki v trofaznih izmeničnih sistemih

– Maksimalni tokovi tripolnega kratkega stika, ki so merodajni za izbiro opreme so računani z neogretimi (hladnimi) kabli.

– Minimalni tokovi dvopolnega kratkega stika so računani s povečanim delovnim uporom kabla zaradi ogrevanja in so merodajni za izbiro zaščite. V izračunu je vzet faktor 0,95, ki upošteva rezervo v točnosti odrejanja minimalnih tokov KS.

– Minimalni tokovi zemeljskega stika (tj. enopolnega zemeljskega stika), so računani s povečanim delovnim uporom kabla zaradi ogrevanja in so merodajni za izbiro zaščite. V izračunu je vzet faktor 0,95, ki upošteva rezervo v točnosti odrejanja minimalnih tokov KS.

– Minimalni tokovi zemeljskega (enopolnega kratkega stika) porabnika so v conah nevarnosti računani z neogretimi kabli in s faktorjem varnosti 0,8.

Največji tok tripolnega kratkega stika je določen po formuli:

223

)()(3

1,1

VTVT

MAXK

XXRR

UI

Največji tok enopolnega kratkega stika je določen po formuli:

2

0

2

0

1

)2()2(

31,1

XXXRRR

UI

VTVT

MAXK

Najmanjši tok dvopolnega kratkega stika je določen po formuli:

222

)()(2

95,0

VTVT

MINK

XXRR

UI

Najmanjši tok enopolnega kratkega stika za porabnike v coni eksplozijske nevarnosti je določen po formuli:

2

00

2

00

1

)2()2(

395,0

VVTTVVTT

MINK

XXXXRRRR

UI

Najmanjši tok dvopolnega kratkega stika za porabnike v coni eksplozijske nevarnosti je določen po formuli:

222

)()(2

8,0

VTVT

MINK

XXRR

UI


Najmanjši tok enopolnega kratkega stika je določen po formuli:

2

00

2

00

1

)2()2(

38,0

VVTTVVTT

MINK

XXXXRRRR

UI

3.2.2. Zaščita kablov pred preobremenitvijo in kratkostičnimi tokovi Upoštevane so zahteve :

Standard SIST IEC 60364-4-43 zaščita pred nadtoki Standard SIST HD 384.5.523 S2 trajno dovoljeni toki v inštal. sistemih

Izračuni so narejeni po naslednjih enačbah: (1) pogoji zaščite pred preobremenitvijo IB ≤ IN ≤ IZ' I2 ≤ 1,45 x IZ' kjer je I2 = k x IN

IB - obratovalni tok za ta tokokrog IN – naznačeni tok zaščitne naprave

IZ'– trajni dopustni tok kabla (IZ'= IZ x f) : zdržni tok vodnika IZ z upoštevanjem korekcijskih faktorjev f v odvisnosti o načinu montaže kablov, temeraturnih pogojih in skupinskem polaganju (po tabelah iz standarda SIST HD 384.5.523 S2) I2 – preskusni tok= tok ki zagotavlja učinkovito delovanje zaščitne naprave v določenem času k – standardizirani faktor kateri je za: instalacijske odklopnike k=1,45 odklopnike k=1.2 za taljive gG varovalke 2A≤ IN ≤4A k=2.1 6A≤ IN ≤13A k=1,9 16A≤ IN k=1,6 Predpisani najdaljši odklopilni časi t v TN sistemu so: 50V≤ U0≤120V t=0,8 12V≤ U0≤230V t=0,4 231V≤ U0≤400V t=0,2 400V≤ U0 t=0,1 t=5 s za napajalne tokovne kroge ali tokovne kroge, ki napajajo neprenosne aparate

(porabnike), napajanje razdelilnikov t=0,1 s za naprave v coni nevarnosti

(2) pogoj za zaščito pred kratkostičnimi tokovi je, da je čas izključitve zaščitne naprave (tZU) krajši od časa (tMAX), v katerem kratkostični tok (IKS) dvigne temperaturo prevodnika do najvišje dovoljene vrednosti (za PVC 70°C)

)(2

22

sI

Sktt

KS

MAXZU

S – prerez vodnika v mm2

k – korekcijski faktor na vrsto izolacije (k=115 za bakreni vodnik s PVC izolacijo) (k=74 za aluminijaste vodnik s PVC izolacijo)


(3) za čas izključitve zaščitne naprave, ki je krajši krajši od 0,1s se mora izpolniti

)()( 2

.

222 skAtISk napravazaščkabla .

Podatki za I2·t za zaščitne naprave in kable so iz kataloga proizvajalca ali standarda.

3.2.3. Kontrola zaščite pred indirektnim dotikom Upoštevane so zahteve :

Standard SIST IEC 60364-4-41 zaščita pred električnim udarom Ker je kot zaščita pred indirektnim dotikom predviden TN-C-S sistem ozemljitve, se mora opraviti kontrolo učinkovitosti izklapljanja zaščitnih naprav. To bo zagotovljeno, če bo izpolnjen pogoj:

ZS Ia < U0

Upor zanke: 3

)2()2( 2

00

2

00 VVTTVVTT

S

XXXXRRRRZ

ZS - impedanca okvarne zanke v ohmih, ki sestoji iz impedanc vira; linijskega vodnika do mesta okvare in zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom Ia – tok v amperih ki povzroči samodejni izklop zaščitne naprave v predpisanem času (v poglavju 5.2.1.) U0 – 230 V nazivna napetost med linijskim vodnikom in zemljo Tok delovanja izključitvene naprave Ia v času t je odvisen od karakteristike zaščitne naprave -varovalke, zaščitnega prekinjala ali avtomatske varovalke. Pri uporabi zaščitne naprave na diferenči tok (RCD), je potrebno opraviti kontrolo učinkovitosti izklapljanja. To bo zagotovljeno, če je izpolnjen pogoj:

RA Idn ≤ U0

Idn – nazivni diferenčni tok stikala

Upor ozemljitve in zaščitnega prevodnika mase RA je manjši od 1 , tok okvare (občutljivost zaščitne naprave) Ia = 0,03 A. Pri tem je izpolnjen zgornji pogoj. Čas delovanja zaščitne naprave je po karakteristikah krajši od 0,1 s.

3.2.4. Izračun padca napetosti Izračun padca napetosti je narejen za najneugodnejše tokovne kroge elektromotornih pogonov, razsvetljave in drugih porabnikov. Izračun je narejen pri normalnem obratovanju in pri startu. (Izračun padca napetosti je narejen za najdaljši kabelski vod). Skupni padec napetosti je vsota padcev napetosti, od nizkonapetostnega razvoda TP do porabnika - elektro-motorja, določeni po formulah:


normalni pogon:

)sincos(1003

%

xrU

lIu m

start:

)sincos(1003

% sssm

s xrU

lIu

Padec napetosti pri vklopu elektromotorja ne sme prekoračiti vrednosti, pri kateri se zmanjšuje moment motorja toliko, da ogroža zanesljiv zagon motorja. Elektromotor se mora z gnanim strojem varno zagnati tj. zagonski moment se ne sme zmanjšati za več kot 10%. Maksimalni padec napetosti pri zagonu se določi po formuli

uMn

Mk%

.

1

0 9100

Za elektromotor za pogon črpalke, znaša maksimalni padec napetosti pri razmerju momenta 1,6 (minimalno razmerje po IEC-u) 16,7% Padec napetosti do svetilke ali grelca - enofazni porabnik, se računa po formulah: normalni pogon:

)sincos(1002

%

xrU

lIu

start:

)sincos(1003

% sss

s xrU

lIu

Dovoljen padec napetosti tokovnega kroga je za ostale porabnike (vtičnice, grelci) 8%, za razsvetljavo pa 5%. Oznake uporabljene v formulah so:

u% - padec napetosti pri normalnem delovanju

uS% - padec napetosti pri startu Im (A) - nazivni tok motorja I (A) - skupni tok Ism(A) - zagonski tok motorja U (V) - nazivna napetost tokovnega kroga (400 V ali 230 V) l (m) - dolžina kabla

r ( /km)- realna upornost kabla na 1 km dolžine

x ( /km) - induktivna upornost kabla za 1 km dolžine

- fazni kot med napetostjo in tokom

S - fazni kot pri startu motorja


3.3. Izračun RAZSVETLJAVE Za izračunavanje srednje osvetljenosti zasilne razsvetljave je uporabljena metoda izkoristka. Izračun je narejen s programom ''Relux'' s strani prodajalca opreme ''Disanno', in se je uporabljal računski algoritem srednjega indirektnega deleža. Rezultati izračuna so podani v prilogi na koncu tehničnega poročila.


4. PRILOGE

Priloga 1: Krmilna tabela požarnega javljanja

Priloga 2: : Izračuni osvetljenosti zasilne razsvetljave Opomba: zaradi obsežnosti so izračuni dani na CD-ju

4/2 - načrt električnih instalacij in električne opreme · 2019-11-21 · elektriČne...

Documents