4.3 dolgoročna sredstva in sredstva v...

4.3 Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju

Avtorji: Darko Branilovič, Katja Rakar, Anamarija Šprah

www.racunovodstvo-negospodarstvo.si Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. Dunajska cesta 21 1000 Ljubljana Brezplačna modra številka: 080 80 92 Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Praktični vodič po računovodstvu za negospodarstvo

4. Računovodska opravila

2

1. Kazalo

2. Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

za javne zavode 2

2.1 Razvrščanje osnovnih sredstev po enotnem kontnem načrtu 30 2.2 Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev ob pridobitvi 39 2.3 Naknadno nastali stroški, povezani z osnovnimi sredstvi 45 2.4 Redni odpis oziroma obračun amortizacije 51 2.5 Odtujitev oziroma odprava pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 57 2.6 Najpogostejše ugotovitve pri revidiranju osnovnih sredstev 60 3. Dolgoročne naložbe 70 3.1 Razvrščanje dolgoročnih naložb 71




3

2. Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve za

javne zavode

Posebnosti za javne zavode

Za evidentiranje poslovnih dogodkov javnih zavodov o osnovnih sredstvih se

uporabljajo naslednje zakonske in poslovno – organizacijske podlage:

Zakon o računovodstvu,

Slovenski računovodski standardi,

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega

prava,

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava,

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava,

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev,

pravilniki posameznih javnih zavodov.

Predpise, ki smo jih navedli se uporabljajo pri javnih zavodih po naslednjem vrstnem redu:

Zakon o računovodstvu,

Podzakonski predpisi, ki jih izdaja Ministrstvo za finance in šele nato,

Slovenski računovodski standardi.

Vrste opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev:

opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi,

opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo in

opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna.

Osnovna sredstva v upravljanju so sredstva, ki so prenesena v uporabo ali upravljanje

javnemu zavodu – določenemu uporabniku proračuna, vendar se nanjo nikoli ne prenesejo

pravice lastništva. Praviloma se osnovna sredstva prenesejo v upravljanje javnemu zavodu po

usposobitvi za delo, v primeru, da pa je javni zavod nosilec graditve, lastnik pa ji je v ta

namen zagotovil finančna sredstva.

V okviru osnovnih sredstev se vodijo tudi osnovna sredstva, ki so pridobljena na podlagi

finančnega najema.

Pri finančnem najemu gre za prenos vseh pomembnih tveganj in koristi, ki so povezani z

lastništvom najetega osnovnega sredstva. Samo lastništvo lahko preide na najemnika, ni pa

nujno.




4

Pri opredelitvi finančnega najema morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji:

po koncu trajanja najema se lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika – ta pogoj

je izpolnjen, če to nedvoumno izhaja iz pogodbe,

najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki je po pričakovanju precej nižja od

poštene vrednosti na dan, ko to možnost izrabi,

trajanje dobe najema se mora ujemati z večjim delom dobe koristnosti sredstva, na

koncu pa se lastništvo lahko prenese ali pa tudi ne,

na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin enaka najmanj

pošteni vrednosti sredstva, ki je predmet najema,

najeta sredstva so sredstva, ki jih ne more uporabljati vsakdo, temveč so posebnega

pomena, zato jih lahko uporablja samo najemnik.

Opredelitev osnovnih sredstev

Opredmetena sredstva delimo na:

zemljišča,

zgradbe,

opremo, – v okviru tega tudi drobni inventar,

biološka sredstva (večletni nasadi, osnovna čreda),

druga opredmetena osnovna sredstva.

Osnovna sredstva se po vrstah osnovnih sredstev vodijo na naslednjih kontih:

a. Neopredmetena sredstva: 1. 00 – neopredmetena sredstva (dolgoročno odloženi stroški, dolgoročne

premoženjske pravice),

2. 01 – popravek vrednosti neopredmetenih sredstev.

3. 02 – nepremičnine (zemljišča, zgradbe),

4. 03 – popravek vrednosti nepremičnin,

5. 04 – oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (oprema, drobni inventar,

večletni nasadi, osnovna čreda, drugo),

6. 05 – popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev.

b. Opredmetena osnovna sredstva:

V poslovnih knjigah ločeno izkazujemo osnovna sredstva v fazi pridobivanja (investicije) in

osnovna sredstva v uporabi.

Med opredmetena osnovna sredstva uvrščamo tudi drobni inventar – to je opredmeteno

osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost ne presega 500 eurov, doba trajanja

pa mora biti najmanj eno leto.

Stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti ne presegajo 500 eurov, pa

se lahko razporedijo med material ob pogoju, da njihova življenjska doba ni daljša od enega

leta.




5

Opredmetena osnovna sredstva lahko razvrščamo med opremo ali drobni inventar po sodilu

istovrstnosti – vrednost pa je lahko večja ali manjša kot 500 EUR.

Sodilo istovrstnosti pa lahko uporabljamo za nove nabave.

Dograditve osnovnih sredstev oziroma opreme pomenijo povečanje njene nabavne vrednosti,

če povečajo bodoče gospodarske koristi tega osnovnega sredstva.

Neopredmetena sredstva do 500 eurov se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se

pojavijo.

Opredelitev podatkov v letnih poročilih

Podatki iz skupin kontov 00, 01, 02, 03, 04 in 05 se vpisujejo Bilanco stanja na koncu

obračunskega obdobja, ki je za javne zavode enako koledarskemu letu.

Obvezna priloga pri sestavljanju računovodskih poročil v letnih poročilih je obrazec Stanje in

gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Prikaz vsebuje skupni

prikaz podatkov v posamezni podskupini kontov neopredmetenih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev.

Model vrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev

Po Zakonu o računovodstvu in Slovenskih računovodskih standardih se opredmetena osnovna

sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti, oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost

ni znana.

V dejanski nabavni vrednosti so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče

neposredno pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo (sem štejemo stroške dajatev,

dovoza in namestitve osnovnega sredstva). Obresti, ki se nanašajo na kredite, s katerimi je

bilo osnovno sredstvo pridobljeno, se ne vštevajo v njegovo nabavno vrednost.

Nabavna vrednost se v javnih zavodih ne sme razporediti na njegove sestavne dele.

Drobni inventar, ki se evidentira v sklopu osnovnih sredstev (33. člen Zakona o

računovodstvu), se v skladu z 45. členom Zakona o računovodstvu odpiše enkrat v celoti in

sicer ob nabavi. To pomeni, da se odpiše 100% ob nabavi.

Drobni inventar se izkazuje med opremo v skupini 041.

Med drobni inventar smiselno uvrščamo: pisarniške pripomočke, oprema pisarniških in

poslovnih prostorov, priročna orodja, okrasni predmeti, predmeti za urejanje prostorov, ter vsi

drugi predmeti, za katere se predvideva, da je življenjska doba daljša od enega leta.

Nabavno vrednost stavb in gradbenih objektov sestavljajo v skladu s SRS 1 stroški njihovega

nakupa in njihove usposobitve za uporabo oziroma, če se pridobivajo z gradnjo ali

dograditvijo:




6

stroški priprave zemljišča za graditev, ki obsegajo stroške odstranitve obstoječih

objektov in naprav, odvoza materiala in stroške izkopa, poravnanja, nasipavanja,

nivelacije, osušitve zemljišča, ter zavarovanja zemljišča in podobni stroški,

stroški opremljanja stavbnega zemljišča s komualnimi in drugimi objekti in

napravami, oziroma stroški za priključke na energetsko, toplotno, vodovodno in

kanalizacijsko omrežje,

stroški ureditve okolice gradbenega objekta (ureditve okolice, zelenice, okrasno

drevje, ograje in druge podobne vrste).

V nabavno vrednost zgradbe oziroma gradbenega objekta štejemo tudi stroške vgrajenega

pohištva, in opreme, če stvari, kadar niso vgrajene, niso samostojna oprema. Prav tako so

sestavni del zgradbe, če so trajno povezani z nepremičninami, tudi stroški inštalacij.

Vsi ti stroški, povezani z zgradbami pa povečujejo njegovo nabavno vrednost.

V nabavno vrednost se ne smejo šteti:

stroški izposojanja do usposobitve za uporabo,

začetno ocenjeni stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča in

stroški preizkušanja delovanja sredstva.

Obračun amortizacije osnovnih sredstev

Amortiziranje osnovnih sredstev je za javne zavode določeno v devetem poglavju Zakona o

računovodstvu.

Za javne zavode so amortizacijske stopnje določene v Pravilniku o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.

Amortizacijske stopnje so za vse javne zavode enake in so navedene tabeli, objavljeni v

članku z naslovom:

Amortizacija se prične obračunavati s prvim dnem v naslednjem mesecu po tistem, ko je

osnovno sredstvo usposobljeno za uporabo in ne ko se je dejansko pričelo uporabljati.

Javni zavodi, ki so organizirani kot določeni uporabniki proračuna izkazujejo odpis opreme in

drugih opredmetenih osnovnih sredstev v breme prihodkov kot strošek amortizacije, vendar le

če se zagotavljajo sredstva za pokrivanje amortizacije iz prihodkov. To pomeni, da je strošek

amortizacije vštet v ceno storitve ali blaga). V tem primeru se amortizacija izkazuje na kontih

skupine 462.

Drobni inventar, ki se evidentira v sklopu osnovnih sredstev (33. člen Zakona o

računovodstvu), se v skladu z 45. členom Zakona o računovodstvu odpiše enkrat v celoti in

sicer ob nabavi. To pomeni, da se odpiše 100% ob nabavi.

Drobni inventar se izkazuje med opremo v skupini 041.

Denarni tok – evidenčno knjiženje




7

Zavodi moramo evidenčno izkazovati odhodke in prihodke v skladu s pravili, ki veljajo za

druge uporabnike proračuna.

Odhodki in prihodki se pripoznajo, ko sta izpolnjena dva pogoja in sicer:

nastanek poslovnega dogodka, katerega posledica je izkazovanje odhodkov ali

prihodkov in

plačilo denarja ali prejem denarja oziroma njegovega ustreznika (tudi kompenzacija)

in prejem stvari (blago, ki se proda).

Evidenčni odhodek izkažemo ob nakupu blaga, ko le tega tudi plačamo dobavitelju, ob

prodaji blaga oziroma storitve pa izkažemo evidenčni prihodek takrat, ko nam kupec naše

blago oziroma storitev tudi plača.

Pogoj je izpolnjen tudi, če je obveznost do dobavitelja oziroma terjatev do kupca poravnana

tudi na drug način, npr. s kompenzacijo, čeprav pri tem ne nastane denarni tok.

Evidenčni odhodki in prihodki se v poslovnih knjigah razčlenjujejo v skladu s pravilnikom o

enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava

in v skladu z obrazcem Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka, ki je Priloga

3/A Pravilnika o sestavljanju letnih poročil.

Javni zavodi izkazujemo zneske DDV, ki so nam bili zaračunani na prejetih računih kot

terjatev do države (v podskupini 174) v znesku, ki smo si ga upravičeni odbiti od svoje

obveznosti za plačilo DDV.

Ob koncu leta se evidenčni konti med sabo izravnajo.

Primeri knjiženj za javne zavode

Pri knjiženju smo uporabili predpostavko zavezanosti za DDV, ter da javni zavod

izračunava odbitni delež v vrednosti 10%.

Nakup drobnega inventarja

Javni zavod je nabavil pisarniško pohištvo, omaro v nakupni vrednosti 200 DE brez

pripadajočega DDV. Javni zavod je zavezanec za DDV in izračunava odbitni delež v

vrednosti 9 %.




8

Iz besedila je moč razbrati, da gre za opremo za poslovne prostore, ki je nižje

vrednosti od 500 eurov, oprema pa se bo uporabljala več kot eno leto. Iz navedenega

sledi, da bo doba koristnosti daljša od enega leta.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Obveznost do dobavitelja

244

220

Nakup drobnega inventarja

240

041

Terjatve za DDV

4

174

2.

Plačilo dobavitelju – zmanjšanje obveznosti do dobavitelja

244

220

110

3.

Popravek vrednosti drobnega inventarja

240

462

051

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

041– Nabava drobnega inventarja

(1)

240

051 – Popravek vrednosti drobnega inventarja

(3)

240

110 – Nakazilo sredstev

(2)

244

174 – Terjatve za DDV

(1)

4




9

220 – Obveznost do dobavitelja

(2)

244

(1)

244

462 – Amortizacija osnovnih sredstev (3) 236

Evidenčno knjiženje ob plačilu:

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup pisarniške omare

240

420201

Evidenčni promet

240

499

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

420201 – Nakup pisarniške opreme

(1)

240

499 – Evidenčni promet

(1)

240

Nakup drobnega inventarja po sodilu istovrstnosti

Pri tem zgledu uporabljamo enake podatke kot pri zgledu številka 1, s tem da

upoštevamo načelo istovrstnosti.

Po sodilu istovrstnosti bi lahko ta drobni inventar uvrstili tudi v podskupino kontov

040. To pomeni, da bi lahko drobni inventar z vrednostjo pod 500 DE uvrstili med




10

opremo, če je bil istovrstni drobni inventar zaradi preseganja vrednosti 500 DE že uvrščen

med njo. Začetek uporabe istovrstnosti drobnega inventarja se upošteva za nove nabave, za

otvoritveno stanje pa se upoštevata nabavna vrednost in popravek vrednosti na zadnji dan

prejšnjega leta.

Javni zavod se torej lahko ne glede na vrednost odloči tudi za načelo istovrstnosti,

mora pa to zapisati v svoja notranja pravila. Razlika pri knjižbah je pri stopnjah

amortizacije – pri drobnem inventarju je amortizacijska stopnja 100%, pri opremi za

pohištvo pa znaša amortizacijska stopnja 12% za pisarniško pohištvo.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.


244

220

Nakup opreme pisarniškega pohištva

240

040

Terjatve za DDV

4

174

2.


244

220

110

3.

Popravek vrednosti drobnega inventarja

28,8

462

050

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040– Nabava opreme

(1)

240

050 – Popravek vrednosti opreme

(3)

28,8


(2)

244




11


(1)

4


(2)

244

(1)

244

462 – Amortizacija osnovnih sredstev

(3)

23,8

V prikazu je bila uporabljena predpostavka, da se je amortizacija obračunavala leto dni.


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup pisarniške opreme

240

420201

Evidenčni promet

240

499

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

420201 – Nakup pisarniške opreme

(1)

240


(1)

240

Pri tem načinu je potrebno prenesti otvoritveno stanje nabavne vrednosti drobnega inventarja

med opremo.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro




12

1.

Prenos nabavne vrednosti drobnega inventarja med

opremo

Otvoritveno

stanje

040

041

Prenos popravka vrednosti drobnega inventarja med

opremo

Otvoritveno

stanje

051

050

Konto

Zap.

št.

V breme

Zap.

št.

V dobro

040 – Oprema

(1)

Otvoritveno

stanje

041 – Drobni inventar

(1)

Otvoritveno

stanje

051 – Popravek vrednosti drobnega

inventarja

(1)

Otvoritveno

stanje

051 – Popravek vrednosti drobnega

inventarja

(1)

Otvoritveno

stanje

Pri prenosu na drugo skupino kontov evidenčnega knjiženja ni, saj ni bilo denarnega toka.

Nakup premoženjske pravice (neopredmeteno dolgoročno sredstvo)

Javni zavod je kupil računalniški program v vrednosti 10.000 DE brez vključenega

DDV, davčna stopnja je 22%.




13

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup računalniškega programa

11.980

003


12.200

220

Terjatve za DDV

220

174

2.

Plačilo dobavitelju

12.200

220

110

3.

Popravek vrednosti rač. programa

2.440

001

Amortizacija neopr. osnovnih sredstev

2.440

462

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

003 – Premoženjske pravice

(1)

11.980

010 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev

(3)

2.440


(1)

12.200


(1)

220




14


(2)

12.200

(1)

12.200


(3)

2.440


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup programske opreme

11.980

4207

Evidenčni promet

11.980

499

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

4207 – Nakup nematerialnega premoženja

(1)

11.800


(1)

11.800

Nakup opredmetenega osnovnega sredstva

Nakup opreme v vrednosti 5.000 DE. V vrednosti ni zajet DDV, letna amortizacijska stopnja

znaša 20%

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro




15

1.


6.100

220

Nakup opreme

5.990

040

Terjatve za DDV

110

174

2.


6.100

220

110

3.

Popravek vrednosti osnovnega sredstva

1.198

050

Amortizacija opreme

1.198

462

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040– Nabava opreme

(1)

5.990


(3)

1.198


(2)

6.100


(1)

110


(2)

6.100

(1)

6.100


(3)

1.198




16


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup opreme

5.990

4202

Evidenčni promet

5.990

499

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

4202 – Nakup opreme

(1)

5.990


(1)

5.990

Kasnejša dodatna vlaganja v opredmetena osnovna sredstva

Za namen postavitve medicinskega aparata smo preuredili prostore čakalnice in jih

povezali z drugim prostorom, da se lahko medicinska oprema namesti. Pri tem smo

dobili dodatni prostor. Dodatno smo namestili hladilne sisteme in celotno

elektroinštalacijo, vodovodno inštalacijo in toplotno inštalacijo. Vrednost teh del je

znašala 60.000 DE po pogodbi z izvajalcem. DDV ni vključen v ceno, saj se ta storitev smatra

kot gradbena storitev v skladu z 76. členom o DDV, zaradi česar nam dobavitelj tudi na

računu ni zaračunal DDV.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1. Obveznost do dobavitelja 60.000

220




17

Vlaganja v zgradbe

71.880

023

Terjatve za DDV

1.320

174

Obveznost za DDV

13.200

231

2.


60.000

220

110

3.

Prenos investicije v uporabo in povečanje vrednosti zgradbe

71.880

020

023

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

020 – Nabavna vrednost zgradbe

(3)

71.880

023 – Investicija v zgradbo

(1)

71.880

(3)

71.880


(2)

60.000


(1)

1.320


(2)

60.000

(1)

60.000

231 – Obveznost za davek na dodano vrednost

(1)

13.200




18


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Nakup gradbene storitve

71.880

4202

Evidenčni promet 71.880

499

Prenos opredmetenega osnovnega sredstva v upravljanje

V uporabo in upravljanje smo dobili objekt, katerega naročnik in investitor je bilo

resorno Ministrstvo. Vrednost investicije znaša 50.000 DE, od tega znaša zgradba

30.000 DE in oprema 20.000 DE.

Amortizacijska stopnja za zgradbo znaša 3%, za opremo pa 20%. Strošek amortizacije se

pokrije v breme obveznosti do neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih

sredstev.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Pridobitev zgradbe

30.000

02

Pridobitev opreme

20.000

04

Obveznosti za sredstva v upravljanju

50.000

980

2.

Amortizacija zgradbe

900

462

03




19

Amortizacija opreme

4.000

462

05

3.

Zmanjšanje stroškov amortizacije zgradb in opreme v breme vira

– obveznosti za neopr.dolg. in opredm.osnovna sredstva

4.900

980

4629

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

02 – Pridobitev zgradbe

(1)

30.000

04 – Pridobitev opreme

(1)

20.000

03 – Popravek vrednosti zgradb

(2)

900


(2)

4.000


(2)

900


(2)

4.000

4629 – Zmanjšanje amort. zgradb in opreme

(3)

4.900

980 – Sredstva v upravljanju

(3)

4.900

(1)

50.000

Evidenčnega knjiženja v tem primeru ni, ker ni nastal denarni tok, oziroma njegov ustreznik.

Zbiranje donatorskih sredstev za nakup medicinske opreme




20

Javni zavod zbira sredstva za nakupa aparature za opravljanje storitev. Prikaz

knjiženja prejetih sredstev evidentiramo na spodnji način. Prikazujemo pa tudi

način pokrivanja amortizacije kupljene opreme

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prejem sredstev za nakup opreme

1.000

110

Obveznost za dolgoročne pasivne časovne razmejitve

1.000

922

2.

Nakup opreme

944

040

Terjatve za DDV

16

174


960

220

3.


960

220

110

4.

Amortizacija osnovnih sredstev

188,8

462

050

5.

Zmanjšanje stroškov amortizacije

188,8

4629

Zmanjšanje stroškov amortizacije v breme donacij

188,8

922

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema (2) 944




21


(4)

188,8

110 – Denarna sredstva

(1)

1.000

(3)

960

174 – Terjatve za davek na dodano vrednost

(2)

16


(3)

960

(2)

966


(4)

188,8

4629 – Zmanjšanje stroškov amortizacije

X

(5)

188,8

922 – Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

(5)

188,8

(1)

1.000

Evidenčno knjiženje ob prejemu denarja in plačilu računa dobavitelju:

Brezplačni prevzem opreme

Pravna oseba nam je z donatorsko pogodbo predala stroj, ki je namenjen

opravljanju dejavnosti, s katero se javni zavod ukvarja.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1. Prejem denarnih sredstev za nakup opreme od pravne osebe 1.000 799 7300




22

Nakup opreme

944

4202

499

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

4202 – Nakup opreme

(2)

944

499 – Evidenčni promet odhodkov

(2)

944

7300 – Prejete donacije od pravnih oseb

(1)

1.000

799 – Evidenčni promet prihodkov

(1)

1.000

Zmanjševanje amortizacije v breme vira je enako kot v zgledu Zbiranje donatorskih

sredstev za nakup medicinske opreme.

Evidenčnega knjiženja v tem primeru ni, saj ni bilo plačila denarja oziroma njegovega

ustreznika.

Prodaja opreme

Prodali smo opremo s sedanjo vrednostjo.

Nabavna vrednost znaša 1.800 DE,

Popravek vrednosti znaša 1.100 DE.

Kupcu smo izstavili račun v vrednosti 1.220 DE (v tem znesku je upoštevan DDV v vrednosti

220 DE). Priznanje ustreznega dela ob nabavi nepriznanega vstopnega DDV za obdobje po

prodaji do konca 5 – letnega obdobja popravka vstopnega DDV 116 DE.




23

Pri prodaji opreme, ki smo jo izvedli v 5 letih od dneva pridobitve, smo obračunali DDV,

hkrati pa smo popravili odbitek DDV, ker smo si pri nabavi odbili zaračunan DDV le deloma.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prodaja opreme

1.000

040

Prodaja opreme

1.000

922

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema

(1)

1.000

922 - Dolgoročnje pasivne časovne razmejitve

(1)

1.000


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prodaja opreme

1.220

120

Popravek vrednosti opreme

700

050

Obveznost za DDV

220

231




24

Prihodki od prodaje OS

300

764

2.

Vstopni DDV

116

174

764

3.

Plačilo kupca

1.220

110

120

4.

Opremo izločimo iz evidence

1.800

050

040

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema

(Z.st.)

1.800

(4)

1.800

050 - Popravek vrednosti opreme

(4)

1.800

(Z.st.)

1.100

050 - Popravek vrednosti opreme

(1)

700


(3)

1.220

120 – Terjatve do kupcev v državi

(1)

1.220

(3)

1.220


(2)

116

231 – Obveznost za DDV

(1)

220

764 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

(1)

300




25


(2)

116

Evidenčni prihodki so sestavljeni iz plačila kupca, zmanjšanega za DDV.

Uničenje opreme

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki več ni uporabno zaradi izrabe ali višje sile in ga

tudi ni mogoče prodati obravnavamo kot odtujeno opremo.

V tem primeru moramo osnovno sredstvo izločiti iz evidenc, pred knjigovodsko

likvidacijo (dokončna likvidacija) pa ga je potrebno uničiti oziroma likvidirati tudi fizično.

Podlaga za samo knjiženje knjigovodske likvidacije mora biti Zapisnik o uničenju

ali račun za prodajo odpadnega materiala ali delov. Podrobnejši postopki morajo biti

navedeni v internih aktih.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Nadomestitev vrednosti opreme, prevrednotovalni poslovni

prihodkie

2.000 469 050

Izločitev opreme iz evidenc

8.000

050

040

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(2) 8.000 (Z.st) 6.000




26

(1) 2.000

040 – Oprema (Z.st.) 8.000 (2) 8.000

469 – Prevrednotovalni poslovni odhodki

(1)

2.000

Evidenčnega knjiženja v tem primeru ni.

Primanjkljaj opreme ob popisu

Ob popisu pri primerjavi dejanskega stanja s knjigovodskim stanjem je bil

ugotovljen primanjkljaj opreme. Oprema je bila nabavljena v vrednosti 1.200 DE z

DDV, ki je bil pri nabavi priznan kot odbitni delež v deležu 100%. Uporabili smo

predpostavko, da je nabavna vrednost na trgu enaka knjigovodski vrednosti opreme

in da se za ugotovljeni primanjkljaj ne obremeni odgovorna oseba.

Podatki so naslednji:

Nabavna vrednost 1.200 DE

Popravek vrednosti 1.000 DE

Knjigovodska vrednost 200 DE

DDV (22 odstotkov od 200 DE) kar znaša v našem primeru 44 DE

Skupaj vrednost znaša 244 DE z DDV

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Popravek vrednosti opreme

200

050

Prevrednotovalni poslovni odhodki

200

469

2.

DDV od primanjkljaja opreme

44

231

Prevrednotovalni poslovni odhodki

44

469

3.

Izločitev opreme iz evidence

1.200

050




27

Izločitev opreme iz evidence

1.200

040

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema

(Z.st.)

1.200

(3)

1.200


(3)

1.200

(Z.st.)

1.000


(1)

200

231 – Obveznost za DDV

(2)

44


(1)

200


(2)

44

Evidenčno knjiženje ob plačilu DDV

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Drugi odhodki

44

4029

Evidenčni promet odhodkov

44

499




28

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

4029 – Drugi operativni odhodki

(1)

44

499 – Evidenčni promet odhodkov

(1)

44

Nekratkoročna sredstva za prodajo

V kolikor se predvideva, da se bo oprema v roku 12 mesecev prodala in se ne bo

nadalje uporabljala, uvrstimo opredmeteno osnovno sredstvo med nekratkoročna

sredstva za prodajo

Takšna nekratkoročna sredstva se prenehajo amortizirati. Prodaja se računovodsko

obravnava kot prodaj opredmetenih osnovnih sredstev.

Podatki so naslednji

Nabavna vrednost 7.000 DE

Popravek vrednosti 6.000 DE

Knjigovodska vrednost 1.000 DE

Prodaja opreme za 1.200 DE

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prenos med nekratkoročna sredstva

6.000

050


7.000

040


1.000

371




29

2.

Prodaja nekratkoročnih sredstev

1.200

120


1.000

371


200

764

3.

Plačilo kupca

1.200

110

120

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Nabavna vrednost opreme

(Z.st.)

7.000

(1)

7.000


(1)

6.000

(Z.st.)

6.000


(3)

1.200

120 – Terjatve do kupcev

(2)

1.200

(3)

1.200

371 – Nekratkoročna sredstva za prodajo

(1)

1.000

(2)

1.000


(2)

200


Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro




30

1.

Prihodki od prodaje opreme

1.200

7202

Evidenčni promet

1.200

799

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

7202 – Prihodki od prodaje opreme

(1)

1.200

799 – Evidenčni promet prihodkov

(1)

1.200

Dodatna pojasnila

V 16. členu Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb

javnega prava je bilo do sedaj določeno naslednje:

"Če znesek sredstev, prejetih od financerja za pokrivanje stroškov amortizacije, ali

če znesek za pokrivanje stroškov amortizacije, ki je vračunan v vrednost prodanih

storitev ali proizvodov obračunskega obdobja, presega znesek stroškov amortizacije

tega obračunskega obdobja, se za razliko prihodki, kot namenski prihodki, prenesejo

preko pasivnih časovnih razmejitev v naslednje obračunsko obdobje."

V Uradnem listu št. 58/2010 je bila objavljena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika, kjer

se ta zgoraj navedeni odstavek črta in se po novem te knjižbe več ne bodo opravljale.

Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, to je 21.07.2010.

2.1 Razvrščanje osnovnih sredstev po enotnem kontnem načrtu




31

Razvid kontnega načrta za neopredmetena sredstva:

0

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU

00

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

001

DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

0012

Vnaprej plačane najemnine

0019

Drugi dolgoročno odloženi stroški

002

DOLGOROČNO ODLOŽENI STROŠKI RAZVIJANJA

003

DOLGOROČNE PREMOŽENJSKE PRAVICE

0030

Patenti

0031

Licence za računalniške programe

0032

Druge licence

0033

Koncesije

0039

Druge dolgoročne premoženjske pravice

005

DRUGA NEOPREDMETENA SREDSTVA




32

006

TERJATVE ZA PREDUJME IZ NASLOVA VLAGANJ V NEOPREDMETENA SREDSTVA

007

NEOPREDMETENA SREDSTVA V GRADNJI ALI IZDELAVI

POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV

010

POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV

0101

Popravek vrednosti dolgoročno odloženih stroškov razvijanja

0103

Popravek vrednosti dolgoročnih premoženjskih pravic

0105

Popravek vrednosti drugih neopredmetenih osnovnih sredstev

Razvid kontnega načrta za nepremičnine:

02

NEPREMIČNINE

020

ZEMLJIŠČA

0200

Stavbna zemljišča

02000

Nabavna vrednost stavbnih zemljišč

02001

Prevrednotenje stavbnih zemljišč zaradi okrepitve

02002

Prevrednotenje stavbnih zemljišč zaradi oslabitve




33

0201

Kmetijska zemljišča

02010

Nabavna vrednost kmetijskih zemljišč

02011

Prevrednotenje kmetijskih zemljišč zaradi okrepitve

02012

Prevrednotenje kmetijskih zemljišč zaradi oslabitve

0209

Druga zemljišča

02090

Nabavna vrednost drugih zemljišč

02091

Prevrednotenje drugih zemljišč zaradi okrepitve

02092

Prevrednotenje drugih zemljišč zaradi oslabitve

021

ZGRADBE

0210

Upravne in poslovne zgradbe

02100

Nabavna vrednost upravnih in poslovnih zgradb

02101

Prevrednotenje upravnih in poslovnih zgradb zaradi okrepitve

02102

Prevrednotenje upravnih in poslovnih zgradb




34

0211

Stanovanjske in počitniške zgradbe

02110

Nabavna vrednost stanovanjskih in počitniških zgradb zaradi okrepitve

02111

Prevrednotenje stanovanjskih in počitniških zgradb zaradi okrepitve

02112

Prevrednotenje stanovanjskih in počitniških zgradb zaradi oslabitve

0212

Infrastrukturni objekti

02120

Nabavna vrednost infrastrukturnih objektov

02121

Prevrednotenje infrastrukturnih objektov zaradi okrepitve

02122

Prevrednotenje infrastrukturnih objektov zaradi oslabitve

0219

Druge zgradbe

02190

Nabavna vrednost drugih zgradb

02191

Prevrednotenje drugih zgradb zaradi okrepitve

02192

Prevrednotenje drugih zgradb zaradi oslabitve

022

TERJATVE ZA PREDUJME ZA NEPREMIČNINE

0220

Terjatve za predujme za pridobivanje zemljišč




35

0221

Terjatve za predujme za pridobivanje zgradb

023

NEPREMIČNINE V GRADNJI ALI IZDELAVI

0230

Zemljišča, ki se pridobivajo

0231

Zgradbe, ki se pridobivajo

029

NEPREMIČNINE TRAJNO ZUNAJ UPORABE

03

POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN

031

POPRAVEK VREDNOSTI ZGRADB

0310

Popravek vrednosti upravnih in poslovnih zgradb

0311

Popravek vrednosti stanovanjskih in počitniških zgradb

0312

Popravek vrednosti infrastrukturnih objektov

0319

Popravek vrednosti drugih zgradb

039

POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN TRAJNO ZUNAJ UPORABE

Razvid kontnega načrta za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva:




36

04

OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

040

OPREMA

0400

Pohištvo za opravljanje dejavnosti

04000

Nabavna vrednost pohištva za opravljanje dejavnosti

04001

Prevrednotenje pohištva za opravljanje dejavnosti zaradi okrepitve

04002

Prevrednotenje pohištva za opravljanje dejavnosti zaradi oslabitve

0401

Pisarniško pohištvo

04010

Nabavna vrednost pisarniškega pohištva

04011

Prevrednotenje pisarniškega pohištva zaradi okrepitve

04012

Prevrednotenje pisarniškega pohištva zardi oslabitve

0402

Druga oprema za opravljanje dejavnosti

04020

Nabavna vrednost druge opreme za opravljanje dejavnosti

04021

Prevrednotenje druge opreme za opravljanje dejavnosti zaradi okrepitve

04022

Prevrednotenje druge opreme za opravljanje dejavnosti zaradi oslabitve




37

0403

Druga pisarniška oprema

04030

Nabavna vrednost druge pisarniške opreme

04031

Prevrednotenje druge pisarniške opreme zaradi okrepitve

04032

Prevrednotenje druge pisarniške opreme zaradi oslabitve

0409

Ostala oprema

04090

Nabavna vrednost ostale opreme

04091

Prevrednotenje ostale opreme zaradi okrepitve

04092

Prevrednotenje ostale opreme zaradi oslabitve

041

DROBNI INVENTAR

0410

Drobni inventar za opravljanje dejavnosti, za katero je določeni uporabnik enotnega kontnega načrta

ustanovljen

0411

Pisarniški drobni inventar

0413

Drugi drobni inventar

042

BIOLOŠKA SREDSTVA




38

0420

Večletni nasadi

0421

Osnovna čreda

043

VLAGANJA V OPREDMETENA SREDSTVA V TUJI LASTI

045

DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

0450

Umetniška dela

0459

Ostala opredmetena osnovna sredstva

046

TERJATVE ZA PREDUJME ZA OPREMO IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

0460

Terjatve za predujme za opremo

0461

Terjatve za predujme za drobni inventar

0462

Terjatve za predujme za biološka sredstva

0469

Terjatve za predujme za ostala opredmetena osnovna sredstva

047

OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, KI SE PRIDOBIVAJO

0470 Oprema, ki se pridobiva




39

0471

Drobni inventar, ki se pridobivajo

0472

Biološka sredstva, ki se pridobivajo

0475

Ostala opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo

049

OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA TRAJNO ZUNAJ UPORABE

05

POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

050

POPRAVEK VREDNOSTI OPREME

051

POPRAVEK VREDNOSTI DROBNEGA INVENTARJA

052

POPRAVEK VREDNOSTI BIOLOŠKIH SREDSTEV

053

POPRAVEK VREDNOSTI VLAGANJ V OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V TUJI LAST

055

POPRAVEK VREDNOSTI DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

059

POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

TRAJNO ZUNAJ UPORABE

2.2 Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev ob pridobitvi




40

Nabavna vrednost

Opredmetena osnovna sredstva se ob pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti.

V nabavno vrednost osnovnega sredstva se vštevajo:

Nakupna cena po dobaviteljevem računu (glej opombo);

Uvozne in nevračljive nakupne dejavnosti (Davek na dodano vrednost, ki se ne povrne);

Vsi odvisni stroški, povezani z nabavo in usposobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva;

Stroški priprave zemljišča (glej opombo).

Nakupna cena mora upoštevati dobljene popuste (tudi naknadne).

Gre predvsem za odstranitev oziroma rušitev obstoječih objektov, naprav, nasadov, kakor tudi stroške izkopa,

poravnavanja in nasipavanja.

Ni pa možno v nabavno vrednost osnovnih sredstev vštevati:

Začetnih ocen stroškov razgradnje, odstranitve in obnove nahajališč ob pridobitvi in

stroškov preizkušanja delovanja sredstev.

Neopredmetena sredstva se v začetku ovrednotijo po nabavni vrednosti.

V nabavno vrednost neopredmetenih sredstev se vštevajo:

Nakupna cena po dobaviteljevih računih;

Uvozne in nevračljive nakupne dajatve;

Neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstev za nameravano uporabo.

V nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev pa se ne morejo vštevati:

Začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi;

Stroški preizkušanja delovanja sredstev;

Stroški izposojanja (obresti) v zvezi s pridobitvijo teh sredstev.

Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih

sredstev za katera ne obstaja dokumentacija o tem, kolikšni so bili stroški pridobitve, se določi z

ocenitvijo. Ob ocenitvi osnovnih sredstev je potrebno upoštevati podatke o primerljivih tržnih

vrednostih, možno je pa uporabiti tudi knjigovodske podatke o primerljivih enakih ali podobnih

opredmetenih osnovnih sredstvih. Če ocenjene vrednosti ni možno pridobiti, pa se določi vrednost

sredstva 1,00 DE (glej opombo).

Ovrednotenje po vrednosti 1,00 DE se izvrši predvsem za starejša osnovna sredstva manjših

vrednosti.




41

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah vodijo na način, da se ločeno

izkazujejo nabavna vrednost in popravek vrednosti.

Zemljišča je potrebno izkazovati ločeno od zbrdb - razen v primerih etažne lastnine.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Pripadajoče zemljišče – upravna zgradba

300.000

020

900

Upravna zgradba

100.000

021

900

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

020 – Zemljišča

(1)

300.000

021 – Zgradbe

(1)

100.000

90 – Splošni sklad

(1)

400.000

Tovrstno ločeno izkazovanje nepremičnin je potrebno uporabljati za nepremičnine, ki so pridobljene

po 1.1.2007, ne predvideva pa se ločeno izkazovanje za pridobitve pred tem datumom.




42

Brezplačna pridobitev opreme

Kadar zavod pridobi opremo z donacijo (prostovoljni prispevki pravnih ali fizičnih oseb) ali pa denarna sredstva

donatorjev za nakup opreme, je potrebno pripoznati dolgoročne pasivne časovne razmejitve (konti skupine 922),

ki so namenjene izključno nadomeščanju stroškov amortizacije.

Zavod je brezplačno pridobil osnovno sredstvo - laboratorijsko opremo v vrednosti 55.000,00 DE.

Laboratorijska oprema je bila dana v uporabo 31.12.200x, stopnja amortizacije je v skladu s

pravilnikom 20%.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Brezplačana pridobitev laboratorijske opreme

55.000

040

922

2.

Obračun amortizacije za leto 200x+1.

11.000

462

050

Zmanjšanje prejetih donacij zaradi pokrivanja stroškov

amortizacije.

11.000

922

462

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

040 – Oprema

(1)

55.000


(2)

11.000

462 – Stroški amortizacije

(2)

11.000

(3)

11.000

922 – Prejete donacije, namenjene nadomeščanju stroškov (3) 11.000 (1) 55.000




43

amortizacije

Organizacija je kupila opremo nove etaže v višini 100.000 DE.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Oprema nove etaže (pisarniško pohištvo, avdio-vizualna

sredstva)

100.000

047

90

2.

Aktiviranje opreme nove etaže in prenos le-te v uporabo

100.000

040

047

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

047 – Oprema in ostala opredmetena osnovna sredstva, ki

se pridobivajo

(1)

100.000

(2)

100.00

040 – Oprema

(2)

100.000


(1)

100.000




44




45

2.3 Naknadno nastali stroški, povezani z osnovnimi sredstvi

Naknadno nastali stroški, povezani z opredmetenimi sredstvi, se obravnavajo na način:

Da povečujejo nabavno vrednost le-tega, če se s povečanjem nabavne vrednosti

povečajo tudi njegove prihodnje gospodarske koristi s prvotno ocenjenimi.

Da zmanjšujejo popravek vrednosti, če se podaljša doba koristnosti.




46

Na povečanje nabavne vrednosti vplivajo naslednji stroški:

dozidava objekta;

nove inštalacije;

nadgradnja opreme,

oziroma stroški, ki povečujejo kapacitete obstoječih osnovnih sredstev.

Naknadna vlaganja povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva

Organizacija naknadno vlaga v zgradbo. Vlaganja v vrednosti 300.000 SDE

povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Dograditev etaže (pisarne in sejna soba) nad obstoječimi

poslovnimi prostori

300.000

023

90

2.

Aktiviranje dograditve etaže nad obstoječimi poslovnimi

prostori in prenos le - teh v uporabo

300.000

023

Zgradbe za opravljanje dejavnosti

300.000

021

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

023 – Nepremičnine v gradnji ali izdelavi

(2)

300.000

(2)

300.000

021 – Zgradbe

(2)

300.000


(1) 300.000




47




48

Kot zmanjšanje popravka vrednosti vplivajo predvsem stroški, ki povečujejo dobo koristnosti-

kot so:

Obnova strehe;

Zamenjava kotlovnice ipd.

Vlaganja povečujejo dobo koristnosti osnovnega sredstva:




49

V organizaciji so zamenjali streho in obnovili fasado (300.0000 DE) ter kotlovnico

(100.000 DE).

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Zamenjava strehe in obnova fasade na obstoječem objektu

300.000

023

Nadomestitev obstoječe kotlovnice (zamenjava peči centralne

kurjave)

100.000

047

Povečanje splošnega sklada

400.000

90

2.

Aktiviranje vlaganj v zamenjavo strehe in obnove fasade na

obstoječem objektu

300.000

023

Aktiviranje vlaganj v nadomestitev kotlovnice

100.000

047

Zmanjšanje popravka vrednosti zgradb (glej opombo)*

300.000

031

Zmanjšanje popravka vrednosti opreme (glej opombo)*

100.000

050

* Pod predpostavko, da smo z obnovo objekta in obnovo opreme samo podaljšali

življenjsko dobo tovrstnih osnovnih sredstev, nismo pa povečali njihovih kapacitet.

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro




50

023 – Nepremičnine v gradnji ali izdelavi

(1)

300.000

(2)

300.000

047 – Oprema in ostala opredmetena osnovna sredstva, ki

se pridobivajo

(1)

100.000

(2)

100.000

031 Popravek vrednosti zgradb

(2)

300.000

050 Popravek vrednosti opreme

(2)

100.000


(1)

400.000

Tekoči in investicijski stroški vzdrževanja ne vplivajo na knjigovodsko vrednost

opredmetenih osnovnih sredstev.

Popravilo ali vzdrževanje, namenjeno obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih

gospodarskih koristi, ki se razvršča med stroške:

Organizacija dobi račun za vzdrževanje v znesku 100.000 DE.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Račun dobavitelja za popravilo oz. vzdrževanje

10.000

180

220

2.

Plačilo računa dobavitelja

10.000

220

180




51

3.

Pripoznanje stroškov

10.000

4611

180

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

180 – Neplačani odhodki

(1)

10.000

(2)

10.000

180 – Neplačani odhodki

(3)

10.000

220 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

(2)

10.000

(1)

10.000

4611 – Stroški storitev tekočega in investicijskega

vzdrževanja ter najemnin

(3)

10.000

2.4 Redni odpis oziroma obračun amortizacije

Popravki vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikujejo

za zneske obračunane amortizacije. Amortizacija se obračunava v skladu s Pravilnikom o

načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstvih (UL RS 45/2005) in Pravilnikom o spremembah Pravilnika o načinu in stopnjah

odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstvih (UL RS 120/2007,

48/2009, 112/2009). V primeru, če so letne stopnje odpisa za opredmetena osnovna sredstva s

področja gospodarskih javnih služb določene v področnih predpisih, uporabljajo te letne

stopnje odpisa. Zakonsko opredeljene stopnje odpisa so naslednje:




52

*Po določbi o spremembi amortizacijske stopnje za računalnike na 25% je potrebno

amortizirati vse računalnike, tako novo nabavljene, kakor tudi obstoječe (nabavljene pred

sprejemom te določbe). Pri organizacijah, ki za sestavljanje računovodskih izkazov




53

uporabljajo določila Zakona o računovodstva (javni sektor) se spremembe amortizacijskih

stopenj uporabljajo za vsa osnovna sredstva, za katera se sprememba nanaša.

Amortizacija se izvrši na osnovi:

Metodi enakomernega časovnega amortiziranja (drobni inventar se odpiše ob nabavi v

celoti);

Osnovo za obračun amortizacije predstavlja nabavna vrednost (ki je lahko popravljena

v primeru prevrednotenja osnovnega sredstva);

Pričetek obračuna amortizacije predstavlja prvi dan naslednjega meseca po datumu, ko

je sredstvo razpoložljivo za uporabo;

Stopnje amortizacije so določene v Pravilniku o odpisu.

Obračunana amortizacija se pokriva v breme obveznosti do virov sredstev. Med obveznosti

do virov sredstev se uvrščajo:

Splošni sklad;

Sklad namenskega premoženja v lasti javnega sklada;

Obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje.

Obračun amortizacije se ustavi, ko je popravek vrednosti posameznega sredstva enak nabavni

vrednosti sredstva, čeprav se le-to še vedno uporablja za opravljanje dejavnosti. Amortizacija

se obračunava tudi v primerih, kadar se sredstvo ne uporablja več ali pa je izločeno iz

uporabe, dokler ni v celoti amortizirano.

Opredmeteno osnovno sredstvo se preneha amortizirati tudi, kadar se opredeli kot

nekratkoročno sredstvo za prodajo.

Primeri rednih odpisov oziroma obračunov amortizacije

Zavod je dne 15.7.200x nabavil pohištvo za opravljanje osnovne dejavnosti v

vrednosti 35.000,00 DE. Oprema, pohištvo je bilo po zapisniku komisije za prevzem

osnovnih sredstev dano v uporabo 20.7.200x. Pričetek amortizacije je prvi delovni

dan po datumu, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo oziroma dano v uporabo.

Amortizacijska stopnja za pohištvo je v skladu s pravilnikom 12 odstotna. Obračun

amortizacije je naslednji:

Izračun stopnje za prvo leto uporabe osnovnega sredstva:

Formula za preračun amortizacije, ko je osnovno sredstvo v uporabi manj kot leto dni:

((Letna stopnja amortizacije) / 12) x N*

*N- število mesecev uporabe osnovnega sredstva.

V našem primeru znaša amortizacijska stopnja za prvo leto uporabe osnovnega sredstva 5%.

(12/12) x 5 =5%




54

Tako znaša amortizacija osnovnega sredstva v prvem letu 1.750,00 DE.

Letni znesek obračunane amortizacije (če se osnovno sredstvo amortizira celo leto) znaša

4.200,00 DE.

Ponazoritev knjiženja amortizacije v breme vira nabavne vrednosti:

Kot protipostavka nabavni vrednosti osnovnih sredstev se oblikuje obveznost za opredmetena

osnovna sredstva. Le- ta se smiselno deli na:

Sredstva v upravljanju-na kontih skupine 980 in sicer za posredne proračunske

uporabnike;

Sredstva, ki so v lasti- na kontih skupine 941 in sicer pri drugih pravnih osebah

javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti in pri pravnih osebah javnega prava,

ki niso uvrščene med proračunske uporabnike.

Pokrivanje stroškov amortizacije je odvisno od oblikovanega vira in sicer:

Neporabljena amortizacija

Če je vir nabavne vrednosti opreme iz neporabljene amortizacije ali pa iz presežka

prihodkov, se znesek obračunane amortizacije osnovnega sredstva evidentira v celoti med

stroški amortizacije.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Obračun amortizacije - vir nabavne vrednosti opreme je iz

neporabljene amortizacije ali pa iz presežka prihodkov.

1.750

462

0502

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

0402 – Pisarniška oprema

ZSt.

35.000

0502 – PV pisarniške opreme

(1)

1.750

462 – Strošek amortizacije (1) 1.750




55

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Oblikovanje obveznosti iz presežka prihodkov nad

odhodki.

1.750

985 ali

9412

980 ali

941

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

980 oziroma 941 Obveznosti za osnovna sredstva

(1)

1.750

985 oziroma 9412 Presežek prihodkov nad odhodki

(1)

1.750

Denarna sredstva od ustanovitelja

Če so vir denarna sredstva od ustanovitelja, se znesek že obračunane amortizacije osnovnega

sredstva zmanjša.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prejem denarnih sredstev od ustanovitelja

1.750

110

941 ali 980

2.

Zmanjšanje obračunane amortizacije

1.750

941 ali 980

462




56

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

1.750

462 – Strošek amortizacije

(2)

1.750

980 oziroma 941 Obveznosti za osnovna sredstva

(2)

1.750

(1)

1.750

Denarna sredstva od dobaviteljev

Če so vir prejeta denarna sredstva od ustanovitelja, se znesek že obračunane amortizacije

osnovnega sredstva zmanjša.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Prejem denarnih sredstev od ustanovitelja

1.750

110

922

2.

Zmanjšanje obračunane amortizacije

1.750

922

462

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

1750

462 – Strošek amortizacije

(2)

1750




57

922 – Prejete donacije

(2)

1.750

(1)

1750

Prevrednotenje in izredni odpis opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih

sredstev

Izredni odpisi

Izredni odpis opredmetenih osnovnih sredstev se izvrši zaradi:

Odtujitve (odprodaje osnovnega sredstva);

Trajne izločitve iz uporabe (dotrajana in uničena osnovna sredstva);

Prevrednotenje zaradi oslabitve vrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva, v glavnem nepremičnine, je možno prevrednotiti.

Prevrednotenje se opravi, če knjigovodska vrednost sredstev bistveno presega vrednost

primerljivih sredstev oziroma nadomestljivo vrednost obstoječega osnovnega sredstva (glej

opombo).

Prevrednotenje se opravi na podlagi ocenitve vrednosti opredmetenega osnovnega

sredstva, ki jo pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti.

Izredni odpis, ki nastane zaradi odtujitve in trajne izločitve, se izkaže tako, da se zmanjša

ustrezna obveznost do vira sredstev.

Izredni odpis neopredmetenih sredstev se izvrši zaradi:

Odtujitve neopredmetenega sredstva, ko se odpravi in izbriše iz knjigovodskih

evidenc;

Če se od njegove uporabe ne pričakujejo nobene gospodarske koristi.

2.5 Evidentiranje osnovnih sredstev, ki se ne uporabljajo trajno

Odtujitev oziroma odprava pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev




58

Zavod je odtujil uničeno opremo s sedanjo vrednostjo 0,00 DE in nabavno

vrednostjo 15.000,00 DE. Oprema je bila odpeljana na deponijo. Knjiženje takšne

odtujitve je naslednje:

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

Odtujitev opreme

15.000

050

040

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema

ZSt.

15.000

(1)

15.000

050 – PV Opreme

(1)

15.000

ZSt.

15.000

Opredmetena osnovna sredstva so še vedno evidentirana v knjigah, čeprav so trajno

zunaj uporabe

Zavod izkazuje v svojih knjigah nepremičnine trajno zunaj uporabe z nabavno vrednostjo

200.000,00 DE in s popravkom vrednosti 180.000,00 DE.

Št.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro




59

ZSt.

Nepremičnine trajno zunaj uporabe

200.000

029

040

ZSt.

Popravek vrednosti nepremičnin trajno zunaj uporabe

180.000

039

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

029 – Nepremičnine trajno zunaj uporabe

ZSt.

200.000

039 – Popravek vrednosti nepremičnin trajno zunaj

uporabe

ZSt.

180.000

Poudariti je potrebno, da se mora amortizacija takih osnovnih sredstev obračunavati, dokler

le-ta niso popolnoma amortizirana in ne glede na to, da so razvrščena med osnovna sredstva

trajno zunaj uporabe.

Razvrstitev opredmetenih osnovnih sredstev med nekratkoročna sredstva razpoložljiva

za prodajo

Med nekratkoročna sredstva razpoložljiva za prodajo je mogoče uvrstiti sredstva po

knjigovodski vrednosti, za katera se upravičeno predvideva (izvaja se načrt prodaje, aktivno

se išče kupce ipd.), da bodo prodana v naslednjih 12, mesecih.

Zavod je opremo z nabavno vrednostjo 15.000,00 DE in popravkom vrednosti

12.000,00 DE razvrstil med nekratkoročna sredstva razpoložljiva za prodajo.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro




60

1.

Oprema - razvrstil med nekratkoročna sredstva razpoložljiva za

prodajo

15.000

040

Popravek vrednosti opreme razvrstil med nekratkoročna

sredstva razpoložljiva za prodajo

12.000

050

Nekratkoročna sredstva razpoložljiva za prodajo

3.000

371

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

040 – Oprema

ZSt.

15.000

(1)

15.000

050 – PV opreme

(1)

12.000

Zst

12.000

371 – Nekratkoročna sredstva razpoložljiva za prodajo

(1)

3.000

2.6 Najpogostejše ugotovitve pri revidiranju osnovnih sredstev

1. Finančni načrt in investicijska vlaganja

Ugotovitve:

Zavodi v finančnem načrtu ne pripravijo podrobnega pregleda investicijskih vlaganj

znavedbo finančnih virov za vse predvidene investicije. Pri nabavi osnovnih sredstev pa

posledično tudi ne opredelijo vira financiranja za vse nabave osnovnih sredstev.

Priporočilo:

Zaradi navedenega so lahko premalo izkazane obveznosti za osnovna sredstva v upravljanju

oziroma dolgoročne obveznosti za donacije, namenjene pokrivanju amortizacije. Prav tako pa




61

nepopolno planiranje vodi do pomanjkljivega spremljanja namenske rabe prejetih sredstev s

strani financerjev, pa tudi do nenamenske rabe sredstev, ki je v pogodbah s financerji

praviloma opredeljena in tudi sankcionirana.

V okviru finančnega načrta je potrebno pripraviti tudi podroben načrt investicijskih vlaganj v

posameznem letu z navedbo finančnih virov. Slednje je pomembno zaradi:

1. zagotavljanja namenske rabe sredstev v skladu s sklenjenimi pogodbami s financerji,

2. pravilnega evidentiranja osnovnih sredstev in obveznosti za sredstva v upravljanju in

drugih virov za financiranje investicij in tudi

3. zaradi javnega naročanja, saj je potrebno pred začetkom postopkov javnega naročanja

zagotoviti tudi vir sredstev za financiranje javnega naročila osnovnih sredstev oz.

investicij.

2. Naročanje investicij v skladu z Zakonom o javnem naročanju

Ugotovitev:

Zavodi pred naročanjem osnovnih sredstev oziroma pred izvajanjem investicij v začetku

določenega obdobja (npr. poslovnega leta), na podlagi sprejetega finančnega načrta, ne

ocenijo skupne vrednosti naročil po posameznihvrstah osnovnih sredstev oziroma investicij.

Tako lahko prihaja do drobljenja naročil, kar je v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju.

Pri oddajanju istovrstnih ali podobnih naročil osnovnih sredstev je le te potrebno nabaviti z

enim naročilom (z možnostjo oddajanja po sklopih). Način določanja ocenjene vrednosti

posameznih naročil je jasno opredeljen v 14. členu Zakona o javnem naročanju.

Priporočilo:

Zavodi naj na začetku določenega obdobja (npr. poslovnega leta), na podlagi sprejetega

finančnega načrta, ocenijo skupno vrednost naročil po posameznih vrstah osnovnih sredstev.

Na tej podlagi naj potem izberejo pravilni postopek izvedbe javnega naročila ali interni

postopek zbiranja ponudb (če gre za naročila pod mejnimi vrednostmi v skladu z Zakonom o

javnem naročanju) ter pripravijo časovni načrt izvedbe postopkov. Načrt naj vključuje tudi




62

odgovorno osebo, ki bo izvedla naročilo (skrbnika naročila oz. pogodbe). Vso dokumentacijo

o ocenjevanju vrednosti naročil osnovnih sredstev oz. investicij naj zavod arhivira. Pri

izračunavanju ocenjene vrednosti je potrebno dosledno upoštevati 14. člen Zakona o javnem

naročanju. Pri oddajanju naročil istovrstnih ali podobnih investicij pa je potrebno le te

nabaviti z enim naročilom (z možnostjo oddajanja po sklopih), da ne prihaja do drobljenja

naročil.

3. Prevzem osnovnih sredstev oz. investicij

Ugotovitve:

Zavodi ob prevzemu osnovnih sredstev oz. izvedenih investicij in predaji osnovnih sredstev v

uporabo ne pripravijo prevzemnega zapisnika oz. standardnega obrazca, ki bi vseboval vse

potrebne informacije za pravilno in pravočasno knjigovodsko obravnavanje osnovnih sredstev

oz. investicij.

V primerih, ko ustanovitelj izvaja investicije, pa se ob predaji osnovnih sredstev v upravljanje

zavodu ne pripravi primopredajni zapisnik ali popis prevzetih osnovnih sredstev. Prav tako

smo zasledili, da se ne sklene nova pogodba ali aneks k Pogodbi o prenosu sredstev v

upravljanje.

Priporočila:

Da bi zmanjšali tveganje, da so osnovna sredstva in obveznosti za osnovna sredstva

nepravilno in nepravočasno evidentirana in da amortizacija ni obračunana v skladu z

Zakonom o računovodstvu in SRS, predlagamo naslednje:

Ob predaji osnovnega sredstva oz. investicij v uporabo (tako v primerih, če je financer zavod

ali je osnovno sredstvo nabavil oz. izvedel investicijo financer) naj zavod pripravi zapisnik (

oz. standardni obrazec) o prevzemu osnovnega sredstva in prenosu osnovnega sredstva v

uporabo. Predlagamo, da standardni obrazec vsebuje najmanj naslednje podatke:

podatke o nabavi osnovnega sredstva (zaporedno številko in datum priprave

dokumenta, podatke o nabavi osnovnega sredstva - dobavitelja, vhodno številko

računa, serijsko številko/tovarniško številko, naziv osnovnega sredstva, količino

prevzetega osnovnega sredstva),

podatke o prenosu osnovnega sredstva v uporabo (inventarno številko, dobo

uporabnosti, stroškovno mesto, nahajališče oz. uporabnika, vrednost osnovnega

sredstva in opredelitev, ali gre za novo osnovno sredstvo ali za povečanje vrednostni

osnovnega sredstva, opredelitev – ali se osnovno sredstvo uporablja za osnovno

dejavnost zavoda, datum prenosa osnovnega sredstva v uporabo, ime in priimek

odgovorne osebe, ki je odobrila prenos v uporabo) in




63

računovodske podatke (amortizacijsko skupino, konto, datum evidentiranja, ime in

priimek osebe, ki je opravila evidentiranje in priložen račun ter druge knjigovodske

listine).

Ob prevzemu večjih izvedenih investicij od ustanovitelja ali drugih oseb, pa se naj pravi tudi

popis (izredni popis sredstev) izvedenih investicij in ostalih sredstev, ki se prevzemajo. Prav

tako se naj izredni popis opravi ob prenehanju posamezne dejavnosti in zaprtju poslovne

enote. Zapisnik o popisu naj vsebuje tudi datum usposobitve in predaje osnovnega sredstva v

uporabo.

Predlagamo, da se postopki ob prevzemu osnovnih sredstev oz. investicij zapišejo v internih

aktih zavoda. Vodstvo zavoda mora namreč vzpostaviti ustrezne notranje kontrole oziroma

postopke, s katerimi zagotavlja pravilnost in smotrnost poslovanja zavoda. Ena izmed oblik

notranjih kontrol pa so tudi ustrezna organizacijska navodila.

4. Evidentiranje osnovnih sredstev - Razvrščanje stroškov med stroške

vzdrževanja in investicije

Ugotovitve:

Pri preveritvah knjižb na kontih vzdrževanja in sicer, ali ne vključujejo postavk, ki bi jih bilo

potrebno izkazati kot osnovno sredstvo ali kot neopredmeteno osnovno sredstvo, več krat

ugotavljamo nepravilnosti. Kot primer navajamo naslednje:

1. Kot strošek vzdrževanja se nepravilno evidentirajo stroški nadzora nad izvajanjem

investicije in drugi stroški potrebni za usposobitev investicije, ki bi jih bilo potrebno

izkazati med osnovnimi sredstvi. Pravilnik o razčlenjevanju prihodkov in odhodkov

določa (7. člen), da se nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestoji iz

nakupne cene (zmanjšane za popuste), uvoznih in nevračljivih nakupnih dajatev ter

stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za nameravano porabo

(npr. stroški dovoza, namestitve in podobno). V nabavno vrednost opredmetenega

osnovnega sredstva se ne vštevajo stroški izposojanja do usposobitve za uporabo,

ocenjeni stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ter stroški

preizkušanja delovanja sredstva. Tako bi bilo pravilno, da bi se stroški nadzora nad

izvajanjem investicije in vsi drugi stroški povezani z usposobitvijo investicije izkazali

med osnovnimi sredstvi.

2. Med stroški (investicijskega vzdrževanja) zavodi izkazujejo tudi vkalkulirane stroške

(investicijskega) vzdrževanja - s proti knjižbo na kontih pasivnih časovnih razmejitev.

Vračunavanje stroškov vzdrževanja, ki še niso nastali, je nepravilno in ni v skladu z

računovodskimi predpisi.

3. Prav tako ugotavljamo, da so med stroški vzdrževanja nepravilno evidentirana razna

druga osnovna sredstva (npr. nabava in montaža drsnih vrat, zamenjava strehe z

bistveno spremenjeno strešno konstrukcijo in funkcijo,…).

Priporočila:




64

V praksi je velikokrat dejansko težko ugotoviti, ali kasneje nastali stroški, ki se nanašajo na

opredmeteno osnovno sredstvo, povzročijo izboljšavo, ki bi jo bilo potrebno prišteti k

knjigovodski vrednosti sredstva, ali bi bilo popravila pravilno evidentirati kot stroške.

Računovodsko se obravnavajo kot stroški vzdrževalnih storitev stroški za mala popravila

(sprotno vzdrževanje) in večja popravila (investicijsko vzdrževanje), če ne povečujejo

knjigovodske vrednosti sredstva in ohranjajo sedanje koristi. Razlika med sprotnim in

investicijskih vzdrževanjem pa je, da stroški povezani s sprotnim vzdrževanjem nastajajo

praviloma vsako obračunsko obdobje, stroški povezani z investicijskim vzdrževanjem pa v

daljših obdobjih znotraj dobe koristnosti osnovnega sredstva. V primeru, da se s stroški

vzdrževanja ohranjajo sedanje koristi in je torej vzdrževanje osnovnih sredstev namenjeno

obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo že na podlagi

prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev, se navadno pripoznajo kot stroški oziroma

poslovni odhodki.

Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo

njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove bodoče koristi v primerjavi s

prvotnoocenjenimi (na primer povečanje zmogljivosti, povečanje uporabne površine,

izboljšanje kakovosti proizvodnje ali zmanjšanje stroškov poslovanja). Kasneje nastali

stroški, ki pa omogočajo podaljšanje dobe njegove koristnosti, pa zmanjšajo do takrat

obračunan popravek njegove vrednosti. V primeru, če stroški presegajo do takrat obračunan

popravek nabavne vrednosti, se za razliko poveča nabavna vrednost osnovnega sredstva.

Da bi zavodi pri obravnavanju stroškov zmanjšali tveganje nepravilnega evidentiranja oz.

zagotavljali evidentiranje v skladu s predpisi predlagamo, da v Pravilniku o računovodstvu

opredelijo usmeritev, ki bo jasno razmejevala stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja

in usmeritev glede evidentiranja kasneje nastalih stroškov v povezavi z osnovnimi sredstvi

(predlagamo, da se v pravilniku navedejo tudi konkretni primeri). Takšna usmeritev bo

zaposlenim v pomoč pri vsakokratnem evidentiranju.

5. Evidentiranje osnovnih sredstev - Kriterij za razvrščanje predmetov med

osnovna sredstva ali drobni inventar

Ugotovitev:

Zavodi pri razvrščanju predmetov med osnovna sredstva ali drobni inventar upoštevajo

večkrat le vrednostno mejo 500 evrov. Tako so lahko istovrstni predmeti razvrščeni kot

drobni inventar, ki se odpisuje po stopnji 100% ali kot oprema, ki se odpisuje s predpisano

amortizacijsko stopnjo (npr. računalniki, strojna in pisarniška oprema, …).

Priporočilo:




65

Vrednostno merilo 500 evrov ni edini možni pristop k razvrščanju predmetov med osnovna

sredstva ali drobni inventar. Upoštevati kaže tudi načelo istovrstnosti. To pomeni, da

istovrstne predmete razvrščamo na enak način, ne glede na njegovo posamično vrednost.

Ob tem naj še opozorimo na 7. člen Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in

odhodkov pravnih oseb javnega prava, ki opredeljuje, da se lahko stvari drobnega inventarja,

katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 eurov,

razporedi med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki,

okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno.

Dobro je, da se v Pravilniku o računovodstvu podrobneje zapiše, kaj se šteje za drobni

inventar glede na dejavnost zavoda, pri čemer se naj upošteva tudi načelo istovrstnosti.

6. Evidentiranje osnovnih sredstev - Pravilno izkazovanje investicij v teku

Ugotovitve:

Pri preveritvi pravilnega izkazovanja investicij v teku smo zasledili, da se med investicijami v

teku evidentirajo tudi plačani avansi za investicije. Pravilno bi bilo, da bi se plačani avansi za

investicije evidentirali na podlagi plačanega avansnega računa kot terjatev za predujme (npr.

konto 022 – terjatve za predujme za nepremičnine). Zaradi nepravilnega evidentiranja

plačanih avansov na kontu investicije v teku obstaja tudi tveganje, da je nepravilen tudi popis

investicij v teku in popis terjatev za dane predujme ter da so nepravilna tudi razkritja v letnem

poročilu zavoda.

V nekaterih primerih smo tudi ugotovili, da zavodi investicije v teku izkazujejo med

osnovnimi sredstvi v uporabi (konti skupine 040).

V zvezi z izvajanjem investicij pa je pomembna tudi ugotovitev, da skrbniki pogodb

posvečajo premalo pozornosti pri doslednem izvajanju določil pogodb predvsem pri

pridobivanju jamstev opredeljenih v pogodbah. Tako ugotavljamo, da zavodi ne zahtevajo

novih garancij za dobro izvedbo del v primerih, če se je rok izvedbe del podaljšal in je

veljavnost garancije za dobro izvedbo del že potekla. Prav tako je potrebno opozoriti na

dosledno spoštovanje pogodbenih obvez pri pridobivanju garancij za odpravo napak v

garancijski dobi.

Priporočilo:

Zavodi naj dane avanse evidentirajo kot terjatve za predujme in ne kot investicije v teku. V

zvezi z danimi avansi pa je potrebno opozoriti tudi na smotrnost in pravilnost dajanja avansov

in ustrezno zavarovanje v primeru dajanja avansov.




66

Investicije v teku je potrebno evidentirati na kontih 007 – neopredmetena sredstva v gradnji

ali izdelavi; 023 – nepremičnine v gradnji ali izdelavi in 047 – oprema in druga opredmetena

osnovna sredstva, ki se pridobivajo.

Terjatve za predujme je potrebno evidentirati na kontih 006 – terjatve za predujme iz naslova

vlaganj v neopredmetena sredstva; 022 – terjatve za predujme za nepremičnine in 046 –

terjatve za predujme za opremo in druga opredmetena sredstva.

Posebno pozornost naj posvetijo skrbniki posameznih pogodb izvajanju pogodbenih določil

pri pridobivanju garancij in drugih instrumentov zavarovanja – še posebej v sedanjem času

gospodarske krize.

7. Obračunavanje in knjiženje amortizacije - Obračunavanje amortizacije

Ugotovitve:

Zavodi uporabljajo pri obračunu amortizacije amortizacijske stopnje, ki niso v skladu s

Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev. Med drugim smo tudi zasledili, da je bila pri opremi v določenih primerih

uporabljena amortizacijska stopnja nič odstotkov.

Ugotavljamo tudi, da se v primeru investicij, ki povečujejo nabavno vrednost osnovnega

sredstva, obračuna amortizacijo za povečano nabavno vrednost za celotno leto in ne samo za

obdobje od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bilo osnovno sredstvo usposobljeno za

uporabo.

Priporočilo:

Amortizacijske stopnje je potrebno uskladiti s stopnjami kot jih določa Pravilnik o načinu in

stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. V okviru tega se

naj pregleda tudi šifrant amortizacijskih stopenj v programu za vodenje osnovnih sredstev in

blokira tiste stopnje, ki se več ne uporabljajo, da ne bi prihajalo do napačnega vnosa

amortizacijskih stopenj tudi v prihodnje.

Dobro bi bilo, da bi knjigovodja na listino o prenosu osnovnega sredstva v uporab zapisal tudi

amortizacijsko stopnjo, ki se uporablja pri posamičnem osnovnem sredstvu.

8. Obračunavanje in knjiženje amortizacije - Knjiženje amortizacije




67

Ugotovitve:

1. Ugotavljamo, da v primerih, ko zavodi izvajajo tržno dejavnost, v velikem številu

primerov nimajo sprejetih sodil za delitev stroškov amortizacije na del za tržno

dejavnost in na del za javno službo. Pravilna razmejitev stroška amortizacije je zelo

pomembna tako zaradi pravilnega izkazovanja obveznosti za sredstva v upravljanju,

kot zaradi pravilnega izračuna lastne cene tržne dejavnosti. Prav tako pa vpliva tudi na

ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki. V primerih, ko je v ceni storitve vključen

strošek amortizacije in bi se naj odpis osnovnih sredstev knjižil v breme prihodkov, pa

ugotavljamo, da zavodi obračunajo v breme prihodkov neustrezen delež stroška

amortizacije (premalo ali tudi preveč).

2. Pri izvajanju revizij smo tudi zasledili da zavodi ne knjižijostroškov amortizacije

opreme v celoti v breme obveznosti za sredstva zaupravljanje v primerih, ko bi bilo to

pravilno.

Obračunano amortizacijo v vrednosti, ki je enaka vrednosti prejetih sredstev za financiranje,

ki jih je zavod evidentiral med prihodke, zavod konec leta ne prenese iz stroškov v breme

sredstev za upravljanje. V navedem primeru imamo v mislih prejeta sredstva za financiranje,

ki jih je zavod ali nepravilno evidentiral kot prihodke (in ne kot povečanje obveznosti za

sredstva v upravljanju) ali pa za nenamensko rabo sredstev prejetih s strani financerjev.

Naveden način evidentiranja zavoda vpliva na višino prihodkov, stroškov amortizacije in

višino obveznosti za sredstva prenesena v upravljanje.

Priporočilo:

1. Pri izvajanju tržne dejavnosti je potrebno sprejeti ustrezna sodila za razporejanje

amortizacije (in tudi drugih splošnih stroškov), ki se naj zapišejo v Pravilnik o

računovodstvu. Za sprejeta in uporabljena sodila je potrebno pridobiti tudi soglasje

sveta zavoda. V breme prihodkov naj zavod pokriva obračunano amortizacijo, za

katero zagotavlja prihodke s ceno storitev in tisti del obračunane amortizacije, ki se

nanaša na izvajanje tržne dejavnosti. Vso ostalo amortizacijo pa naj evidentira kot

zmanjšanje obveznosti za sredstva v upravljanju. V letnem poročilu naj zavodi tudi

razkrijejo delež obračunane amortizacije, ki jo evidentirajo v breme prihodkov

tekočega leta in delež obračunane amortizacije, ki ga evidentirajo kot zmanjšanje

obveznosti za sredstva v upravljanju. Prav tako pa je potrebno zagotoviti, da bodo

sredstva, namenjena za financiranje investicij, evidentirana v dobro obveznosti za

sredstva prejeta v upravljanje in da bo amortizacija osnovnih sredstev evidentirana v

breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje.

2. Obračunano amortizacijo za sredstva, katerih nabava se je financirala s strani drugih

virov, pa je potrebno prav tako evidentirati v breme ustreznih obveznosti za osnovna

sredstva (glede na posamezen vir financiranja). Dobro bi bilo, da se v okviru registra

osnovnih sredstev in glavne knjige vzpostavi ločenoevidentiranje osnovnih sredstev




68

glede na vir financiranja tako, da se za vsako skupino osnovnih sredstev vodi ločen

konto. Na naveden način bi bile vzpostavljene boljše podlage za ugotavljanje

amortizacije sredstev financiranih iz posameznih virov financiranja. Prav tako pa se bi

zmanjšalo tveganje za nastanek napak pri evidentiranju amortizacije v breme

ustreznega vira.

9. Usklajevanje registra osnovnih sredstev z glavno knjigo in popis osnovnih

sredstev - Register osnovnih sredstev

Ugotovitve:

1. Registri osnovnih sredstev ne vključujejo zemljišč, ki jih imajo zavodi v upravljanju.

2. Sedanja vrednost osnovnih sredstev v registru osnovnih sredstev ni vedno usklajena z

sedanjo vrednostjo osnovnih sredstev v glavni knjigi. V primerih, ko pa je sedanja

vrednost usklajena z glavnoknjigo, pa včasih ugotavljamo,da je neusklajena nabavna

vrednost osnovnih sredstev inpopravek vrednosti osnovnih sredstev.

3. Ugotavljamo tudi, da zavodi vodijo skupen - enoten register osnovnih sredstev za

osnovna sredstva in sicer tako za osnovna sredstva v uporabi in za osnovna sredstva

izločena iz uporabe.

4. Prav tako vodijo zavodi praviloma skupen register osnovnih sredstev ne glede na vir

financiranja osnovnih sredstev.

5. Ugotavljamo tudi, da zavodi v nekaterih primerih ne razpolagajo s pogodbo o prenosu

sredstev v upravljanje.

Priporočila:

1. V register osnovnih sredstev je potrebno vključiti vsa osnovna sredstva, tudi

zemljišča. Pri tem naj zavodi kot podlago za evidentiranje zemljišč uporabijo mapno

kopijo in zemljiško knjižne izpiske.

2. V skladu z 36. členom Zakona o računovodstvu je potrebno uskladiti stanje osnovnih

sredstev v analitični evidenci osnovnih sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s

popisom (inventuro) in s stanjem osnovnih sredstev v glavni knjigi. V primeru, da

register osnovnih sredstev ni usklajen z glavno knjigo (in s tem tudi ne s popisom),

obstaja tveganje, da zavod pred pripravo računovodskih izkazov ni pravilno uskladil

analitičneevidence osnovnih sredstev s popisom osnovnih sredstev in z glavno knjigo,

kot to določa 36. členZakona o računovodstvu. Pravne osebe ob koncu leta obvezno

usklajujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem,

ugotovljenim s popisom.

3. Priporočamo vzpostavitev ločenega registra osnovnih sredstev za osnovna sredstva v

uporabi in osnovna sredstva izven uporabe. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se

lahko osnovna sredstva izločijo iz registra osnovnih sredstev v uporabi in prenesejo v




69

register izločenih osnovnih sredstev na osnovi potrjenega sklepa Popisne komisije. Iz

registra izločenih sredstev pa se lahko osnovna sredstva izločijo le na podlagi

knjigovodske listine, ki dokazuje, da je osnovno sredstvo odstranjeno iz zavoda ali z

dokazilom o uničenju sredstva (npr. na podlagi računa za odvoz osnovnih sredstev na

deponijo, na podlagi zapisnika o uničenju ali na podlagi računa o prodaji osnovnih

sredstev).

4. Priporočamo tudi vzpostavitev ločenega registra osnovnih sredstev glede na vir

financiranja osnovnih sredstev. Na naveden način se zagotovi pregleden obračun

amortizacije in pravilno ter pregledno evidentiranje stroška amortizacije v breme

ustreznega vira financiranja.

5. Zavodi si morajo pridobiti Pogodbo o prenosu sredstev v upravljanje s strani

ustanovitelja.

10. Usklajevanje registra osnovnih sredstev z glavno knjigo in popis osnovnih sredstev -

Popis osnovnih sredstev

Ugotovitve:

1. Pri izvedbi popisa zavodi ne izvajajo popisa zemljišč.

2. Popisi se izvajajo na podlagi popisnih listov opredmetenih osnovnih sredstev, ki

vsebujejo računalniško izpisane količine.

3. 36. člen Zakona o računovodstvu določa, da morajo pravne osebe ob koncu leta

obvezno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem,

ugotovljenim s popisom (inventuro). Zakon nadalje v 40. členu prav tako določa, da

mora podrobnejša navodila za popis predpisati odgovorna oseba pravne osebe.

Ugotavljamo pa, daPravilniki o računovodstvu ne določajo podrobna navodila o

izvedbi popisa. Prav tako odgovorne osebe, pooblaščene za vodenje popisa, niso

izdale podrobnejših navodil za izvedbo popisa.

4. Poročila popisne komisije ne obravnava Svet zavoda.

Priporočila:

1. Popisna komisija mora popisati vsa sredstva in obveznosti, tudi zemljišča. Popisna

komisija naj popiše zemljišča po lokacijah (katastrskih občinah in parcelnih številkah),

po vrstah in obsegu (število hektarjev, arov, kvadratnih metrov). Ločeno se popisujejo

zemljišča (pod objekti, parkirišča in druga) in javne zelene površine (zelenice in

igrišča), nepozidana stavbna zemljišča in zemljišča pod infrastrukturnimi objekti.

Popis naj opravi na podlagi mapnih kopij in zemljiško knjižnih izpiskov. Inventarna

številka se naj zapiše na zemljiško knjižni izpisek.

2. Popisni listi ne smejo vsebovati računalniško izpisanih količin.

3. Popisna komisija naj popiše ločeno osnovna sredstva v uporabi in ločeno osnovna

sredstva, ki se trajno ne uporabljajo, čeprav so še uporabna.




70

4. Osnova za ustrezno evidentiranje v glavni knjigi in v registru osnovnih sredstev ( za

prenos osnovnih sredstev v uporabi na osnovna sredstva izven uporabe) je Poročilo

popisne komisije, ki ga potrdi svet zavoda.

5. Opredmetena osnovna sredstva se lahko izločijo iz glavne knjige in iz registra

osnovnih sredstev izločenih iz uporabe le na podlagi knjigovodske listine, ki dokazuje,

da je osnovno sredstvo odstranjeno iz zavoda ali z dokazilom o uničenju sredstva (npr.

z računom za odvoz osnovnih sredstev na deponijo, z zapisnikom o uničenju, z

računom o prodaji osnovnih sredstev).

6. V Pravilniku o popisu je potrebno določiti podrobnejša navodila za izvedbo popisa

vseh sredstev in obveznosti. Predlagamo, da se v rokovniku opredelijo roki za popis

vseh sredstev in obveznosti ter končni rok za pripravo končnega popisnega zapisnika

vseh sredstev in obveznosti za posamezno poslovno leto. Slednji mora biti pripravljen

v roku, ki še omogoča vodstvu zavoda, da ga ta sprejme. Slednje predstavlja ustrezno

odobritev za knjiženje ugotovljenih mankov ali viškov sredstev oz. obveznosti ali

drugih morebitnih odpisov sredstev v poslovne knjige, ki jih je potrebno knjižiti v

pripadajoče poslovno leto.

7. Pristojni organ zavoda naj obravnava Poročilo o popisu in odloči o načinu odpisa

primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastarelih terjatev ter o

morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi.

3. Dolgoročne naložbe

1. Opredelitev

Dolgoročne naložbe se nanašajo na:

dolgoročne kapitalske naložbe (glej opombo) in

dolgoročno dana posojila in depozite.

Med dolgoročne finančne naložbe je potrebno uvrščati tudi naložbe v namensko

premoženje tistih javnih skladov in drugih oseb javnega prava, ki imajo v skladu s

predpisi namensko premoženje v lasti.

Dolgoročne kapitalske naložbe so dolgoročne naložbe v:

delnice in druge dolgoročne finančne naložbe;

naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno.

Dolgoročno dana posojila in depoziti so:

dolgoročno dana posojila na podlagi posojilnih pogodb;

dolgoročno dana posojila z odkupom vrednostnih papirjev;

dolgoročno dani depoziti.




71

Med dolgoročna sredstva spadajo tudi dolgoročne terjatve iz poslovanja in terjatve za

sredstva, dana v upravljanje.

3.1 Razvrščanje dolgoročnih naložb

Skupine in podskupine kontov predpisuje Pravilnik o Enotnem kontnem načrtu (UL RS 54/02, 117/02, 58/03,

134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 114/06 in 138/06).

Razvid kontnega načrta za dolgoročne kapitalske naložbe:

Razvid kontnega načrta za dolgoročno danih posojil:




72

Razvid kontnega načrta za dolgoročne terjatve iz poslovanja:




73

Razvid kontnega načrta za terjatve za sredstva, dana v upravljanje:

3.2 Vrednotenje dolgoročnih finančnih naložb

Dolgoročne finančne naložbe se pri uporabnikih enotnega kontnega načrta razvrščajo v

skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (glej opombo). Tovrstno vrednotenje

opredeljuje Slovenski računovodski standard 3 (SRS 2006- Finančne naložbe, glej

opombo).

Tovrsten način vrednotenja finančnih sredstev je predviden za organizacije javnega

sektorja zaradi dejstva, ker organizacije javnega sektorja ne morejo pridobivati

finančnih naložb zaradi špekulacij, ampak zgolj za gospodarno ravnanje s sredstvi

države ali lokalnih skupnosti.

Določila SRS 3 se upoštevajo le pri finančnih naložbah, pridobljenih na borznem

trgu, kar pa pri večini organizacij javnega sektorja ne pride v poštev.

V skladu s Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov

pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE in

138/06) in njegovimi spremembami (UL RS 12/07) se finančne naložbe vrednotijo:

Po nabavni vrednosti

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v skupino za prodajo razpoložljiva

finančna sredstva. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni

vrednosti. Začetni pripoznavni vrednosti se pripišejo še stroški posla (glej opombo).

V skladu z zakonom o javnih financah javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj

je država oziroma lokalne skupnosti, ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih

naložb.

Po pošteni vrednosti

Finančne naložbe v podjetja, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po pošteni vrednosti v skladu z

računovodskimi standardi.

Nabavna vrednost finančnih naložb iz brezplačno pridobljenih vrednostnih papirjev se

izkaže v višini nominalne vrednosti vrednostnega papirja, popravljenega za zneske obresti

oziroma donose, ki so vsebovani v vrednostnem papirju in se nanašajo na bodoče obdobje.

Brezplačno pridobljene finančne naložbe se po pridobitvi vrednotijo po nabavni vrednosti

ali pošteni vrednosti oziroma po knjigovodski vrednosti, v kolikor prvi dve nista znani.




74

Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev.

Izdatki za dana posojila se priznajo ob nakazilu posojila oziroma ob plačilu kupnine za

kapitalski delež.

Depoziti, ki se nanašajo na vezavo začasno prostih denarnih sredstev, se ne izkazujejo kot

izdatek za dano posojilo.

Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot

samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob

unovčenju.

Sprememba vrednosti dolgoročnih finančnih naložb zaradi spremembe tečaja tuje

valute poveča ali zmanjša vrednost finančne naložbe ter stanje obveznosti do njihovih virov

sredstev.

Oslabitev finančnih naložb (s popravkom vrednosti) se ne opravlja, odpis finančnih naložb

pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

Plemenite kovine, dragi kamni, umetniška dela in podobno, se vrednotijo po nabavnih

cenah. Usklajevanje vrednosti plemenitih kovin se opravi na bilančni dan na podlagi cen, ki

jih objavlja Banka Slovenije. Za razliko, nastalo zaradi usklajevanja cen, se povečajo oziroma

zmanjšajo viri sredstev.

Med finančne naložbe v širšem pomenu spadajo tudi naložbe v kapital gospodarskih družb,

naložbe v namensko premoženje javnih skladov ter nalože v premoženje, ki je v lasti drugih

pravnih oseb.

Kot posebnost je potrebno poudariti, da se opravi prevrednotenje dolgoročnih kapitalskih

naložb v odvisna in pridružena podjetja za znesek ugotovljenih dobičkov oziroma izgub v teh

podjetjih. Za znesek spremembe knjigovodske vrednosti kapitalske naložbe se poveča ali

zmanjša obveznost do virov sredstev. Na podlagi sklepa organov upravljanja o izplačilu

dobička se oblikuje kratkoročna terjatev in finančni prihodki, hkrati pa se zmanjša naložba in

obveznost za finančne naložbe.

Dolgoročno dani depoziti in dolgoročno dana posojila - vrednotenje

Dolgoročno dani depoziti in dolgoročno dana psojila se v začetku izkazujejo po odplačni

vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere. Obstaja možnost, da se h glavnici

pripisujejo tudi obresti.

Prevrednotenje dolgoročno danih posojil nastane predvsem na podlagi dogovora med obema

pogodbenima strankama. Za znesek prevrednotenja se poveča znesek dolgoročno danega

posojila in izkaže finančni prihodek.

Obračunane obresti se knjižijo kot kratkoročna terjatev iz financiranja in v dobro finančnih

prihodkov.




75

Če dolgoročno posojilo izgublja vrednost se oslabitev le-tega v breme finančnih odhodkov.

Dolgoročne finančne naložbe

Zavod je pridobil novo dolgoročno finančno naložbo, umetniško sliko v višini

10.000,00 DE.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Zavod je pridobil novo dolgoročno finančno naložbo,

umetniško sliko v višini 10.000,00 DE

10.000

065

90

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

065 – Naložbe v plemenite kovine, drage kamne,

umetniška dela in podobno

(1)

10.000


(1)

10.000

Prevrednotenje naložbe v odvisno oziroma pridruženo podjetje

Kot posebnost je potrebno poudariti, da se opravi prevrednotenje dolgoročnih kapitalskih

naložb v odvisna in pridružena podjetja za znesek ugotovljenih dobičkov oziroma izgub v teh

podjetjih. Za znesek spremembe knjigovodske vrednosti kapitalske naložbe se poveča ali

zmanjša obveznost do virov sredstev. Na podlagi sklepa organov upravljanja o izplačilu

dobička se oblikuje kratkoročna terjatev in finančni prihodki, hkrati pa se zmanjša naložba in

obveznost za finančne naložbe.




76

Občina A je 51% lastnik komunalnega podjetja A d.d.. Le-to je v letu 200x ustvarilo čisti

poslovni izid v višini 80.500 DE. V skladu s kapitalsko naložbo mora občina v svojih

poslovnih knjigah povečati naložbo za pripadajoči del dobička (čistega poslovnega izida)

podjetja A d.d.. Nabavna vrednost naložbe znaša 15.000.000. V tem primeru pripada Občini

A pripadajoči del dobička v višini 41.055,00 DE.

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Občini pripada A pripadajoči del dobička v višini 41.055,00

DE.

41.055

060

9

Konto

Zap.

št.

V breme

Zap.

št.

V

dobro

060 – Dolgoročne finančne naložbe izmerjene po

nabavni vrednosti

Zst.

15.000.000


nabavni vrednosti

(1)

41.055

9 – Obveznost do virov sredstev (za finančne naložbe)

(1)

41.055

Lastniki podjetja A d.d. so na skupščini sprejeli sklep, da se 30% dobička razdeli

med delničarje. Občini A pripada tako 12.316,50 DE dividend.




77

Št.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Občini pripada A pripadajoči del dobička v višini 41.055,00

DE.

41.055

060

9

Lastniki podjetja A d.d. so na skupščini sprejeli sklep, da se

30% dobička razdeli med delničarje.

12.316,50

1

7

Konto

Zap.

št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


nabavni vrednosti

Zst.

15.000.000

(2)

12.316,50


nabavni vrednosti

(1)

41.055

1 – Kratkoročna terjatev

(2)

12.316,50

(2)

12.316,50

7 – Finančni prihodki

(2)

12.316,50

9 – Obveznost do virov sredstev (za finančne naložbe)

(1)

41.055

4.3 dolgoročna sredstva in sredstva v...

Documents