4.7 gesla s-Ţ - dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/dokumenti/kaz/4_7_11.pdf · 2016. 7. 28. ·...

4.7 Gesla S-Ţ

Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat

www.kontiranje.si

Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.

Dunajska cesta 21,

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]


Konti, knjiţbe, protiknjiţbe

4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov

2

Kazalo

4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki ............................................................................................................... 3

4.7.1.1 Vlaganje v poslovni prostor, ki je del stanovanjske hiše ........................................................................... 62

4.7.1.2 Zapiranje s.p. in terjatve ............................................................................................................................ 65

4.7.1.3 Zaloge in enostavno knjigovodstvo s.p. .................................................................................................... 67

4.7.2 Sejem............................................................................................................................................................ 69

4.7.3 Sluţbeno potovanje ...................................................................................................................................... 76

4.7.3.1 Plačilo goriva za vozilo zaposlenega s sluţbeno kartico v povezavi z obračunom kilometrine ................ 96

4.7.3.2 Knjiţenje potnih stroškov in sluţbene poti zaposlenega in direktorja na več lokacijah ............................ 98

4.7.4 Software ..................................................................................................................................................... 100

4.7.4.1 Nakup licence za uporabo programske opreme iz EU za eno leto .......................................................... 108

4.7.4.2 Izdelava lastne spletne strani in dolgoročna sredstva .............................................................................. 109

4.7.5 Sponzorstvo ................................................................................................................................................ 110

4.7.6 Stavbna pravica .......................................................................................................................................... 117

4.7.7 Stečaj .......................................................................................................................................................... 129

4.7.8 Storno računa ............................................................................................................................................. 160

4.7.9 Štipendija ................................................................................................................................................... 162

4.7.10 Takse ........................................................................................................................................................ 170

4.7.11 Tečajne razlike ......................................................................................................................................... 177

4.7.12 Trgovsko blago ........................................................................................................................................ 181

4.7.13 Trošarine .................................................................................................................................................. 210

4.7.14 Uporabnina ............................................................................................................................................... 227

4.7.15 Upokojenci ............................................................................................................................................... 234

4.7.16 Varovanje ................................................................................................................................................. 243

4.7.17 Vinjeta ...................................................................................................................................................... 245

4.7.18 Vzdrţevanje ............................................................................................................................................. 252

4.7.19 Vzorci ....................................................................................................................................................... 268

4.7.20 Zasebnik ................................................................................................................................................... 280

4.7.21 Zavarovanje .............................................................................................................................................. 297

4.7.22 Znamke .................................................................................................................................................... 303

4.7.23 Zunajbilančna sredstva in obveznosti ...................................................................................................... 306




3

4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki

Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev

Uvod

Definicija

Podjetnik po Zakonu o gospodarskih druţbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja

pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje

obveznosti z vsem svojim premoţenjem.

Vpis v register

Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolţan vpisati

v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni

podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolţnosti. Vpis izvede finančni urad

na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

Omejitve pri vpisu

Od 01.01.2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper

gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper

premoţenje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco

ministrstva, pristojnega za pravosodje;

2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev

obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu

neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeleţena v kapitalu kapitalske druţbe,

ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev

obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu

neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za

delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi

prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;




4

5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeleţena v kapitalu druţbe z omejeno

odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja

finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pravne podlage za računovodenje

Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc,

sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil,

uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske druţbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski

računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah

in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Računovodski vidik

Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1

Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o

gospodarskih druţbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja

kot za druţbe in sicer:

- druţbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s

zakonom o gospodarskih druţbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi

standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko

razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako

poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo;

- poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne

določa drugače. Vse druţbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za

glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma,

pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in

skupine kontov od 00 do 99;

- najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk

v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem;

- če se nad druţbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan

pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.




5

Enostavno knjigovodstvo

Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v

skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri,

- da so letni prihodki niţji od 50.000 EUR,

- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in

zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne

opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi

na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o

dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem

normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Normiranec

Tretja moţnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni

potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini

ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih

odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Obvestilo DURS

Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za

fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig

(dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja

obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci

morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ

najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani

sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.




6

Dvostavno knjigovodstvo

Slovenski računovodski standardi

Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske druţbe za računovodenje

uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS). SRS so razdeljeni na

standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega

računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije

v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega

izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog,

terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega

predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza

poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo

posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS tudi

za samostojne podjetnike.

SRS 30

Slovenski računovodski standard 30 – računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih

posameznikih, je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in okvirom SRS

ter s Slovenskimi računovodskimi standardi od 1 do 17 ter 20 do 23. Samostojni podjetniki

posamezniki navedene standarde uporabljajo neposredno pri pripoznavanju, odpravi

pripoznanja, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in

izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala.

Poleg določb navedenih standardov pa podjetniki dodatno upoštevajo še določila SRS 30.

Pravila za pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje, prevrednotovanje in odpravljanje

pripoznanj so za samostojne podjetnike enaka kot za ostale organizacije. SRS 30 opredeljuje

le tiste posebnosti, ki so značilne za samostojne podjetnike.

Računovodske usmeritve

Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju

opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Ţe

sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.




7

Osnovna sredstva

Osnovno sredstvo se v skladu s SRS 1 – opredmetena osnovna sredstva, lahko pridobi z

nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom in

podobno, lahko pa tudi s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, kot to določa

SRS 30.

Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi

kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve

ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva.

Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja

iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme

presegati poštene vrednosti sredstva. Ugotavljanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih

sredstev in neopredmetenih sredstev, pridobljenih na druge načine, je določeno v SRS 1 in

SRS 2.

Modeli vrednotenja

Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo

računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja.

Izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model

revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi

nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi

oslabitve. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.

Pri modelu revaloriziranja je treba zemljišča in zgradbe razvidovati po revaloriziranem

znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši

amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve.

Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno

od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. (Več o tem pri

geslu Nepremičnine)




8

Poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do

podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po

davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.

Stroški dela

Če podjetnik zaposluje delavce, za knjigovodske namene uporablja splošni SRS 13 – Stroški

dela in stroški povračil. Podjetniki pa niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne

pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški

podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki

so opredeljeni v predpisih (na primer v Zakonu o dohodnini).

Podjetnikov kapital

Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega

premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi

spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku

denarnih sredstev v gospodinjstvo.

Negativni kapital

Podjetnikov kapital je negativen, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v

poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo

gospodinjstvo.

Poslovni izid

Poslovni izid podjetnika kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali

negativni čisti poslovni izid in se od poslovnega izida družb razlikuje za neobračunane

stroške dela podjetnika. Poslovni izid vključuje torej tudi plačilo za opravljeno delo

podjetnika v okviru opravljanja dejavnosti.

Denarna sredstva

Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Podatke o pretokih med svojim

podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala.

Če za knjiženje pretokov v gospodinjstvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora

sestaviti sam.




9

Knjigovodske listine

Podjetnik sestavlja knjigovodske listine tudi za knjiţenje stroškov (električne energije,

ogrevanja, beljenja in podobnega), posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo, če svojih

sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne

namene. Notranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo

zadevnega sredstva (ustrezni del stroškov), in s prikazom načina obračunavanja posamezne

vrste stroškov.

(Vir: Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list št. 95/2015, dostopno na PISRS)

Letno poročilo

Rok za sestavo

Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po

koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovno leto se lahko razlikuje od

koledarskega leta

Predloţitev

Podjetniki, razen podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z

upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta

poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoţenjskem in finančnem poslovanju ter

poslovnem izidu za drţavno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne,

raziskovalne in davčne namene.

Sestavine letnega poročila

Letno poročilo podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za majhne druţbe, je v skladu s

60. členom Zakona o gospodarskih druţbah sestavljeno vsaj iz:

- bilance stanja, in

- izkaza poslovnega izida.

Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za mikro druţbe, je

prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vendar pa je členitev

izkazov poenostavljena. Členitev najdete v prilogi II k SRS 30.




10

Bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano

stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za

katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno

prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Členitev izkazov

Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s SRS 20 – Oblike

bilance stanja za zunanje poslovno poročanje. Pri podjetniku se v okviru obveznosti do virov

sredstev drugače izkazuje kapital (glej SRS 30). Podjetnik sestavlja izkaz poslovnega izida,

kot je določen v SRS 21 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje, pri čemer se

ne uporabljata postavki davek iz dobička in odloţeni davki. Poslovni izid kot razlika med

prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid, če je odhodkov

več kot prihodkov.

Izkaz denarnih tokov

Srednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz denarnih tokov v skladu s SRS 22 –

Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.

Izkaz gibanja kapitala

Srednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz gibanja kapitala v skladu s SRS 23 –

Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

Revizija

Revizija letnih poročil samostojnih podjetnikov ni predpisana.

Poslovne knjige

O poslovnih knjigah po novem nimamo več samostojnega računovodskega standarda, pač pa

določila najdemo med pravili skrbnega računovodenja (PSR, vir SIR). Uporaba pravil

skrbnega računovodenja ni obvezna, je pa priporočljiva.




11

Vrste poslovnih knjig

PSR 2 - Poslovne knjige (računovodski razvidi) poslovne knjige deli na glavno knjigo in

pomoţne knjige. Pomoţne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in

druge pomoţne knjige. Samostojni podjetnik s sklepom opredeli, katere poslovne knjige bo

vodil. Zagotoviti mora vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje

vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiţenja) in spremembe sredstev,

obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.

Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne

konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov,

kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomoţne knjige, na primer register opredmetenih

osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa

dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.

Katere poslovne knjige mora samostojni podjetnik obvezno voditi?

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomoţnih pa samo, če se verodostojni podatki,

ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomoţnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register

opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.

Knjigovodske listine

Knjigovodske listine po novem obravnavajo pravila skrbnega računovodenja – PSR 1 (vir

SIR). Njihova uporaba ni obvezna, je pa priporočljiva.Knjigovodske listine so praviloma v

posebni določeni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva,

obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za zapisovanje poslovnih

dogodkov ter prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.

Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati

poslovne dogodke verodostojno in pošteno.

Vrste listin

Knjigovodske listine so lahko izvirne ali izpeljane. Izvirne knjigovodske listine se sestavljajo

na kraju in v času nastanka poslovnih dogodkov, izpeljane pa v knjigovodstvu na podlagi

izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah, na primer zbirniki

ali razdelilniki.




12

Vsebina listin

Izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega

nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Organizacija v svojem splošnem aktu opredeli vsebino

vsake vrste knjigovodskih listin. Te naj vsebujejo najmanj:

- identifikacijsko oznako ter zaporedno številko listine,

- podatke o izdajatelju in o odgovornih osebah,

- podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin,

- datum ali obdobje nastanka poslovnega dogodka,

- podatke o poslovnem dogodku,

- v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,

- opredelitev oseb, pooblaščenih za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih

listin,

- sestavine, ki so glede na vrsto listine predpisane z veljavnimi predpisi.

(vir: Pravila skrbnega računovodenja (2016), Slovenski inštitut za revizijo, dostopno na

spletni strani SIR).

Knjigovodske listine se sestavljajo za knjiţenje:

- prihodkov (tudi prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev),

- stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode,

telefona, sprotnega in investicijskega vzdrţevanja ter podobnih),

- pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin, ter

- stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolţan izdati ustrezne listine.


Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo

merilom iz zakona o gospodarskih druţbah, ki smo jih na začetku ţe predstavili. Pri tem

upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem

knjigovodstvu.




13

Posebnosti enostavnega knjigovodstva:

- drugačne poslovne knjige,

- podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s

popisom,

- stroški amortizacije se lahko izkaţejo kar v izkazu poslovnega izida,

- poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida,

- terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika med

stanjem popisanih sredstev in obveznosti.

Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so:

- knjiga prihodkov in odhodkov,

- evidenca terjatev do kupcev,

- evidenca obveznosti do dobaviteljev,

- knjiga ostalih terjatev,

- knjiga ostalih obveznosti in

- register opredmetenih osnovnih sredstev.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in

drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, voditi evidenco

knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v

gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence

Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko

knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika

podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se

zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali

statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.




14

Izjema

Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih

listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi.

To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo

podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom

(konto 919) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 918).

Posebna evidenca

V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki

opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko

dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi

tudi evidenco nabave in porabe pijač in ţivil.

Evidenca pijač

Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje

podatke:

- nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto,

- zaporedno številko knjiţenja,

- datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,

- količino vsakokratne nabave,

- nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen,

- datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah.

5. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki

opravljajo dejavnost

Vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki

opravljajo dejavnost, poleg zakona o gospodarskih druţbah in slovenskih računovodskih

standardov določa tudi Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične

osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07, 21/13 in 101/15).




15

Obvestilo FURS

Zavezanci morajo v skladu s tem pravilnikom o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig

(dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni

organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi

sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra

tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig

ne sme spremeniti.

Posebna evidenca

V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki

opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko

dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi

tudi evidenco nabave in porabe pijač in ţivil.

Evidenca pijač

Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje

podatke:

– nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto,

– zaporedno številko knjiţenja,

– datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,

– količino vsakokratne nabave,

– nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen,

– datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah.

Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Iz evidence mora biti

razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31.

decembra.

Evidenca živil

Evidenca nabave in porabe ţivil se vodi po nabavni vrednosti in mora vsebovati naslednje

podatke:




16

– zaporedno številko,

– datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,

– nabavno vrednost iz knjigovodske listine.

Poraba ţivil se ugotavlja sproti na podlagi dnevno izdanega dokumenta o izdaji oziroma

porabi posameznega ţivila. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja,

vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra.

Nahajališče evidenc

Evidenci nabave in porabe pijač in ţivil morata biti vedno v gostinskem obratu. Zavezanec za

vodenje evidenc mora zagotoviti, da so evidence dostopne, tudi ko sam ni navzoč v

gostinskem obratu.

Stroški porabe

Stroški porabe ţivil in pijač se ugotavljajo mesečno na način, določen s slovenskimi

računovodskimi standardi.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z

upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin

pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in

iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence






Izjema



To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo




17

podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom

(konto 920) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 910).

Gotovinsko poslovanje

Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način

dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike

ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na

transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z

izvajalcem plačilnega prometa.

Negotovinsko poslovanje

Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba,

ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun

pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00

EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.

Normirani odhodki

Pogoji za normiranca

48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne

osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona,

če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih

odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti,

ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne

presegajo 50.000 EUR ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz

dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri

zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno

zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z

drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

Priglasitev

Davčni zavezanec opravi priglasitev v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku

najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predloţitev obračuna




18

akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega

zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem

normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja

dohodnino.

Novi zavezanec

Prav tako lahko priglasi upoštevanje normiranih odhodkov tudi zavezanec, ki je na novo

začel z opravljanjem dejavnosti, v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je

začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta. Priglasitev za

ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov zavezanec opravi hkrati ob

predloţitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register

oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Ne šteje se, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred

priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih

odhodkov:

1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih

pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;

2. ustanovil druţbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na druţbo, s pridobitvijo

lastniškega deleţa, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali

4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke štejejo tudi:

1. prihodki zavezanca, doseţeni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,

2. prihodki druţbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,

3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in

4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, doseţeni v obdobju iz

tretjega in šestega odstavka tega člena. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo

prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.




19

Prenehanje normiranca

Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogoja glede višine

prihodkov iz dejavnosti, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih

prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki

jih je dolţan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in

odhodkov. Zavezanec pa lahko preneha uporabljati normirane odhodke ne glede na višino

prihodkov, če o tem obvesti davčni organ v roku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja

davčni postopek.

Vodenje evidenc

V skladu s 3. členom Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične

osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od

dohodka, doseţenega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le

evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence po

predpisu, ki ureja njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo.

Zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, mora

poleg evidenc iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidence, potrebne za pravilno in pravočasno

obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost

Splošna pravila



dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike

ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na

transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z

izvajalcem plačilnega prometa.




pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00

EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.




20

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma od 15. dne po objavi v

Uradnem listu, datum objave v Uradnem listu je 17.3.2013, omejuje gotovinsko plačevanje

na 5.000,00 EUR, omenjeno pa velja tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje

blaga, kot tudi za dejavnost prodaje storitev.

6. Kontni okvir in kontni načrt

Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga

pripravi Slovenski inštitut za revizijo (vir SIR). Podjetnik ga ustrezno razčleni, pri čemer

lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske druţbe, samostojne podjetnike

posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva

in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo

decembra 2015 in se uporablja od 01.01.2016.

Kakšne so bistvene razlike med kontnim okvirom in načrtom za gospodarske družbe in za

samostojne podjetnike?

Od 01.01.2016 velja enotni kontni okvir in kontni načrt za gospodarske druţbe in samostojne

podjetnike, pri čemer pa se nekateri konti uporabljajo samo za gospodarske druţbe, drugi pa

samo za samostojne podjetnike. Bistvene razlike so naslednje:

1. samostojni podjetnik uporablja določene specifične konte, kot na primer za stroške

prispevkov za socialno varnost podjetnika, obveznosti za plačilo prispevkov za socialno

varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobno,

2. podjetnik ima za knjiţenje odhodkov na voljo samo eno različico izkaza poslovnega izida,

ki je enaka različici I pri gospodarskih druţbah in tako se konti poslovnih odhodkov in

nabavne vrednosti prodanih materiala in blaga nekoliko razlikujejo,

3. konti, ki se nanašajo na podjetnikov kapital, se razlikujejo od kontov kapitala v

gospodarskih druţbah;

4. podjetnik lahko prosto prenaša sredstva iz podjetja v gospodinjstvo in obratno, čemur so

namenjeni posebni konti v razredu 9,

5. podjetnik v razredu 8 samo ugotovi in prenese poslovni izid, ni pa kontov za razporeditev

dobička na različne sestavine kapitala, kot pri druţbah,




21

6. namesto davka od dohodkov pravnih oseb podjetnik ugotavlja davek od dohodka,

doseţenega z opravljanjem dejavnosti, ki ga ne izkazuje v razredu 8,

7. podjetnik pri dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naloţbah nima kontov za naloţbe v

delnice in deleţe druţb v skupini, pridruţenih druţb in skupaj obvladovanih druţb,

8. tudi pri dolgoročnih in kratkoročnih posojilih podjetnik nima kontov za prejeta in dana

posojila druţbam v skupini, pridruţenim druţbam in skupaj obvladovanim druţbam,

9. v skupini kontov 09 podjetnik ne izkazuje terjatev za odloţeni davek.

Davčni vidik

Dohodek iz dejavnosti

Osnovna pravila za obdavčitev samostojnih podjetnikov določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

v poglavju o dohodku iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, doseţen z

neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja

dejavnosti.

Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, je

seštevek dejanskih prihodkov, zmanjšanih za normirane odhodke v višini 80%. V tem primeru

torej davčni zavezanec ne more uveljavljati nobenih dodatnih stroškov, tudi ne prispevkov za

socialno zavarovanje zavezanca, plač zaposlenih in podobno.

Davčna stopnja

Od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, se dohodnina za

davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen davek (torej

se ne všteva v letno davčno osnovo).

Izračun dohodnine

Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi

z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam




22

Davčne olajšave

Davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, ne

more uveljavljati davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz

preteklih obdobij, za:

- vlaganja v raziskave in razvoj,

- za zaposlovanje,

- za zavezanca invalida,

- za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,

- za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,

- za donacije in

- za investiranje.

Novost v letu 2015

Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDOH-2N

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o

spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi,

uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.

Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o

dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov.

S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje

davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi

zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,

ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni

določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi

prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in

je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno

najmanj pet mesecev.




23

Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri

ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Vir:Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2N

V zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:

- ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet

mesecev, moţno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo

(samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno

opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen Zakona

o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični osebi, ki

opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno

najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja zaposleno še eno

osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam obvezno pokojninsko in

invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja dejavnost iz naslova katere ni

zavarovan za polni delovni čas.

Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas

neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki opravlja

dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas,

če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas iz

naslova opravljanja te dejavnosti.

- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi oseba, ki

je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust), ter

je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.

Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je zaposlena pri




24

zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in nastopi materinski in

starševski dopust (porodniški dopust).


zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec

oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema pokojnino.

Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.


zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec

oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za

socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s

krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna podlaga 072 ali 074).



V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja

izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem

odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni

predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena,

izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in

pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolţan voditi

za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na

podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit

50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni

limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja

vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2

izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za

davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo

za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z




25

upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej

preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele

ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih,

veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi

navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu

2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet

mesecev.

Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014

Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in

odhodki, doseţenimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za

ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih

oseb, če Zakon o dohodnini ne določa drugače.

Stroški podjetnika

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in

jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se

nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za

delojemalce, in sicer:

- stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji,

- stroški prehrane med delom,

- stroški prevoza na delo in z dela,

- stroški dela na terenu.

Nepriznani odhodki

Kot odhodek se v skladu s 55. členom Zakona o dohodnini ne priznajo:

1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem

dejavnosti (na primer davek od premoţenja, davek na dediščine in darila),




26

2. dohodnina po tem zakonu,

3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z

zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,

4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Prenosi sredstev

Davčna pravila za prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom vsebuje 50. člen

Zakona o dohodnini, ki določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi

prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov

denarnih sredstev.

Stvarno premoţenje

Stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot

je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na

prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v

podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to

stvarno premoţenje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To

pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za

izkazane vrednosti stvarnega premoţenja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

Če se od stvarnega premoţenja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije

zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.

Za prenos stvarnega premoţenja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne

šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.

Primerljive trţne cene

Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za

transakcije med povezanima osebama. V tem primeru pa se kot podlaga za ugotovitev višine

dohodka uporabljajo primerljive trţne cene. Metode za določanje primerljive trţne cene so

opredeljene v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.




27

Ali lahko samostojni podjetnik kot fizična oseba svojemu podjetju zaračunava najemnino za

uporabo lastnih prostorov za opravljanje dejavnosti?

Samostojni podjetnik ne more sklepati najemne ali kupoprodajne pogodbe sam s seboj kot

fizično osebo. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4212-36/2008, z dne 01.08.2008, kjer je

pojasnjeno, da je v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah podjetnik fizična oseba, ki na

trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in ker

lastnikovo podjetje nima pravne osebnosti, ne more z nosilcem dejavnosti sklepati

dvostranskih pravnih poslov (npr. najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe, pogodbe o

zaposlitvi itd.).

Prenehanje dejavnosti

Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi

prenehanje opravljanja dejavnosti, razen prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca

v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prinesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob

začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te

nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

V skladu s 146. členom ZDoh-2 pa se ob prenehanju opravljanja dejavnosti poleg ţe

omenjenega za prihodek ne šteje prihodek, doseţen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz

podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005.

Več o tem v posebnem poglavju o prenehanju dejavnosti.

Preoblikovanje podjetnika

V določenih primerih preoblikovanja samostojni podjetnik lahko zahteva, da se za odtujitev

oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja

zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmoţnosti za delo ali upokojitve v

skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka in so izpolnjeni

določeni pogoji;

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o

gospodarskih druţbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni določeni

pogoji.




28

Davčne olajšave

Pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov

in odhodkov lahko davčni zavezanec uveljavlja naslednje davčne olajšave v skladu z 61. do

66.a členom ZDoh-2:

- olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in

razvoj),

- olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),

- olajšavo za zaposlovanje invalidov,

- olajšavo za zavezanca invalida,

- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,

- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za

zavezanca),

- olajšavo za donacije in

- olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena

dolgoročna sredstva).

Olajšava za investiranje

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J) lahko

zavezanec od 01.01.2012 uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 40% investiranega

zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja

Za opremo se ne štejejo:

1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na

hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj

emisijskim zahtevam EURO VI.

Za neopredmetena dolgoročna sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na

nepremičninah ter druge podobne pravice.




29

Olajšava za raziskave in razvoj

Zavezanec lahko uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 100% zneska, ki predstavlja

vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Priznana

so vlaganja v:

1. notranje raziskovalno - razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno

razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno – razvojne

dejavnosti zavezanca;

2. nakup raziskovalno – razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi

osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije).

Olajšavi za raziskave in razvoj ter za investiranje se izključujeta, torej samostojni podjetnik ne

more uveljavljati obeh olajšav za nabavo iste opreme.

Olajšava za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje

invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 30%

povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali

zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za

vsak mesec opravljanja dejavnosti.

Ostale olajšave

Poleg navedenih olajšav lahko samostojni podjetnik uveljavlja še druge olajšave, ki jih določa

Zakon o dohodnini v členih od 61 do 66:

- olajšavo za zaposlovanje,

- olajšavo za zaposlovanje invalidov,

- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,

- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in

- olajšavo za donacije.

Prav tako lahko zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja tudi splošno olajšavo zase in

posebno olajšavo za vzdrţevane druţinske člane.




30

Davčna stopnja in akontacija davka

V letnem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseţenega z opravljanjem

dejavnosti, se davek iz dejavnosti izračuna na podlagi dohodninske lestvice, kot jo določa

Zakon o dohodnini.

Rok za oddajo

Davčni obračun samostojni podjetnik posameznik sestavi za koledarsko leto in predloţi

davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če rok za oddajo

poteče na dela prost dan, se prestavi na prvi naslednji delovni dan.

Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva

Samostojni podjetniki pogosto vlagajo v opredmetena osnovna sredstva, katerih lastniki so,

vendar pa le-teh ne izkazujejo v poslovnih knjigah. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali se lahko

takšna vlaganja izkazujejo v poslovnih knjigah kot vlaganja v opredmetena osnovna sredstva

v tuji lasti in ali so odhodki, povezani s takšnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi davčno

priznani ali ne?

V nadaljevanju predstavljamo strokovno razlago Slovenskega inštituta za revizijo in pojasnilo

DURS, ki sta si bistveno različna. Prvo pravi, da si samostojni podjetnik posameznik, ki za

doseganje prihodkov uporablja opredmetena osnovna sredstva, ki so v lastni njega kot fizične

osebe, lahko pripozna stroške, ki se nanašajo na uporabo sredstva za podjetniško dejavnost,

na podlagi pisnega obračuna stroškov. Obračun stroškov mora imeti naravo verodostojne

knjigovodske listine in je tako podlaga za pripoznanje sorazmernih stroškov v poslovnih

knjigah (na primer ustrezni del stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in

investicijskega vzdrţevanja in podobno). Podlaga za takšno ravnanje je v Slovenskem

računovodskem standardu 14, ki določa, da se stroški materiala in storitev pripoznavajo na

podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Kljub temu, da se strinjamo z omenjeno strokovno razlago, pa podajamo tudi pojasnilo

DURS, ki pa govori nasprotno, da takšni stroški niso davčno priznani. Upamo, da si bo bralec

tako laţje ustvaril svoje mnenje.




31

Pojasnilo DURS

Iz pojasnila DURS, št. 4212-4452/2011, z dne 12.01.2012 izhaja, da če samostojni podjetnik

poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje

dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za

davčno nepriznane odhodke

DURS svoje stališče pojasnjuje tako, da podjetnik v skladu z Zakonom o gospodarski druţbah

– ZGD-1 ločeno vodi knjige in ugotavlja poslovni rezultat (podjetnikov dohodek) za svoje

podjetje. Iz navedenega predpisa izhaja, da je vodenje poslovnih knjig obvezno, razen pod

točno določenimi pogoji, ter da se poslovne knjige vodijo za podjetje (poslovno sfero).

Poslovne knjige se lahko vodijo le na podlagi ustreznega evidentiranja poslovnih dogodkov

(knjigovodskih listin). Računovodstvo malih samostojnih podjetnikov ureja Slovenski

računovodski standard 39 (2006), ki povzema pravila računovodskega obravnavanja

poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem

obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih SRS (2006), pri

tem pa je potrebno upoštevati tudi 5. točko Uvoda k SRS (2006); tj. temeljne računovodske

predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja.

Določila SRS

Na podlagi 6. točke Uvoda k SRS (2006) samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v

računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njih povečale

gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem

je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1 (2006) sredstvo, ki ga ima samostojni

podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri

ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške

namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot enem obračunskem

obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti kot fizična oseba in ga

uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za pripoznanje po določbah

računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale

gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti




32

Poslovni prostor

Izhajajoč iz navedene opredelitve so na primer izpolnjeni vsi pogoji, da se poslovni prostor v

lasti fizične osebe, ki opravlja dejavnost in ga uporablja za dejavnost, pripoznana kot osnovno

sredstvo in zato vlaganj v ta sredstva ni ustrezno obravnavati kot vlaganja v osnovna sredstva

v tuji lasti. Podjetje fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in fizična oseba nimata ločene

pravne osebnosti. Ker ne gre za ločeni pravni subjektiviteti, se pravno formalno sredstva, ki

jih ima v lasti fizična oseba, ne glede na to, ali jih uporablja v privatni ali poslovni sferi,

obravnavajo kot last fizične osebe. Ko fizična oseba iz svojega podjetja financira vlaganje v

lastna opredmetena sredstva, ki niso zavedena v poslovnih knjigah podjetja, torej ne gre za

vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

Prenos v podjetje

Če gre na primer za poslovni prostor, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva

iz SRS (2006) 1.1. in sta izpolnjena pogoja za pripoznanje le tega po SRS (2006) 1.7., je po

določbah SRS (2006) treba evidentirati spremembo uporabe poslovnega prostora

oziroma prenos iz privatne v poslovno sfero, pri tem pa način evidentiranja poslovnega

dogodka ni obvezen. Če ima samostojni podjetnik sicer vzpostavljen sistem poslovnih knjig

in knjigovodskih listin v skladu s SRS (2006), se za prenose sredstev med gospodinjstvom in

podjetjem lahko vzpostavi enak način evidentiranja prenosov iz privatne v poslovno sfero kot

velja za evidentiranje vseh drugih poslovnih dogodkov. Smiselno je, da samostojni podjetnik,

ki sicer vodi register opredmetenih osnovnih sredstev, v vzpostavljenih pomoţnih evidencah

evidentira tudi opredmetena osnovna sredstva, prenešena iz gospodinjstva v podjetje.

ZDoh-2

Obveznost ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe izhaja tudi iz 50. člena

ZDoh-2, ki opredeljuje prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom in njihovo davčno

obravnavo.

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za

opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v

podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v

podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se

nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj




33

privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane

odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški

električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri

uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej

razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem

organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega

gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki

so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v

poslovni sferi.

Ali mora samostojni podjetnik v poslovnih knjigah evidentirati tudi poslovni prostor, če ta

predstavlja le eno sobo (na primer pisarno) v hiši ali stanovanju? Po kakšni vrednosti naj

evidentira takšen prostor? Ali je potem amortizacija tega prostora davčno priznan odhodek?

Kot izhaja iz omenjenega pojasnila DURS, je treba vsako osnovno sredstvo evidentirati v

poslovnih knjigah, če ţeli samostojni podjetnik uveljavljati kakršne koli stroške oziroma

vlaganja, ki se nanašajo na osnovno sredstvo. Če gre na primer za en prostor v okviru hiše ali

stanovanja, se evidentira sorazmerni del glede na celotno nepremičnino. Ker se prenosi

sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom štejejo za transakcije med

povezanimi osebami, se uporabi primerljiva trţna cena. Amortizacija takšnega poslovnega

prostora predstalja davčno priznane odhodke, vendar če je bilo stvarno

premoţenje pridobljeno med opravljanjem dejavnosti, se za stroške amortizacije hkrati

pripoznajo tudi prihodki iz naslova brezplačno pridobljenega sredstva in je davčni učinek

enak nič.

Del stanovanja kot poslovni prostor

Samostojni podjetnik, ki opravlja računovodske storitve, uporablja za opravljanje dejavnosti

dve sobi v privatni hiši in ločene sanitarije. Hišo je pridobil pred začetkom opravljanja

dejavnosti in znaša njena trţna vrednost na dan 01.01.20X2 150.000,00 EUR. Del poslovnih

prostorov glede na velikost v m2 predstavlja 20% celotne hiše, kar znaša 30.000,00 EUR. Do

konca leta 20X1 poslovni prostor ni bil evidentiran v poslovnih knjigah, samostojni podjetnik

pa je uveljavljal sorazmerni del obratovalnih stroškov za ogrevanje, elektriko, vodo in

komunalne storitve. Glede na omenjeno pojasnilo DURS je podjetnik na dan 01.01.20X2

evidentiral sorazmerni del nepremičnine v poslovne knjige. Amortizacijo bo obračunaval po




34

stopnji 3% letno. Obratovalne stroške evidentira med poslovne odhodke v višini 20% od

vrednosti računov za celotno hišo, za kar si sestavi interno knjigovodsko listino. Strošek

elektrike za januar 20X2 tako znaša 20,00 EUR, strošek ogrevanja 50,00 EUR, strošek vode

in odvoza odpadkov pa 6,00 EUR. V mesecu maju 20X2 je zamenjal okna in prebelil

poslovne prostore. Za zamenjavo oken je prejel račun v vrednosti 1.500,00 EUR brez

obračunanega DDV, za beljenje pa račun v znesku 330,00 EUR brez obračunanega DDV

(obrnjena davčna obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1).

Št. Dok. Besedilo Znesek V

breme

V

dobro

1. TEM Prenos dela zgradbe v podjetje po začetku

opravljanja dejavnosti

30.000,00 021 918

2. TEM Mesečni obračun amortizacije 75,00 431 035

3. TEM Obratovalni stroški za mesec januar 76 919

elektrika 20 402

Ogrevanje 50 402

Komunalne storitve 6 419

4. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo oken – deli

nepremičnin

1.500,00 021 220

Samoobdavčitev s skladu s 76.a členom

ZDDV-1

330 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za beljenje poslovnega prostora

– stroški vzdrţevanja

300 412 220

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom

ZDDV-1

66 160 260

Akontacije davka

Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se v skladu z 298. členom Zakona

o davčnem postopku za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine

od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.

Način plačevanja

Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Če znesek predhodne

akontacije presega 400 EUROV, se plača v mesečnih obrokih, sicer pa v trimesečnih. Obroki




35

dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v

desetih dneh po dospelosti.

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih zavarovancev (mednje štejemo samostojne

podjetnike, ki opravljajo dejavnost) se obračunajo in plačajo do 15. v mesecu za pretekli

mesec.

Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v letu 2013

(od oddaje davčnega obračuna za leto 2012 do oddaje davčnega obračuna za leto 2013)

Oprostitev plačila PIZ

Zavarovanci – samozaposlene osebe, so v skladu s 15. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 v prvih

12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma

evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove.

V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka

delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. Navedeno

v skladu s pojasnilom DURS, št. 4251-340/2013-3 01-610-00, z dne 13. 2. 2013, velja samo

za samozaposlene osebe, ki so se prvič vpisale v kateri koli register samostojnih dejavnosti po

01.07.2013.

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega

leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo

samostojno dejavnost. Rok za uskladitev statusa se je za osebe , ki so bile dne 31.12.2012 na

šolanju in so na ta dan opravljale samostojno dejavnost, podaljšal do 31.12.2015.

Samostojni podjetnik po temeljnici knjiţi mesečne prispevke za socialno zavarovanje in

plačilo le teh.

Samostojni podjetnik je v letu 2016…


breme

V

dobro

1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 1.047,29 484 267

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega 1.047,29 267 110




36

računa samostojnega podjetnika

Zavarovalna osnova od 1.1.2014 naprej

V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček

zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani

obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter zniţanje in povečanje davčne

osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se

zniţa za 25%. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se ugotovljen dobiček za ugotovitev

zavarovalne osnove v letu 2014 zniţa za 30 % in v letu 2015 za 28 %.

Minimalna osnova

Če dobiček zavarovanca ne preseţe 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki

Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60% povprečne letne plače

zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseţe 90%

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90%

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najniţje zavarovalne osnove in

sicer bo najniţja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno

zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne

plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler

ne doseţe zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v

letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec.

Vstop v zavarovanje

Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60%

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so

bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni

podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je

zavarovalna osnova naslednja:




37

v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);

v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni

točki letno (torej v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 pa 58%).

Zdravstveni prispevki

V skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto

osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti niţja od 60% zadnje znane povprečne

letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo

samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo

zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60% povprečne plače (razen za mesec

januar 2014).

Maksimalna osnova

Najvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki

Sloveniji, preračunane na mesec.

Dopolnilna dejavnost

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, mesečno plačajo prispevek za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in

poklicno bolezen. Skladno s 1. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Navedeni zneski so

določeni s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS,

št. 95/2014), ki določa, da mesečni znesek pavšalnega prispevka od 01.01.2015 dalje znaša

31,85 eurov. Osnova za plačevanje zdravstvenega prispevka pa v skladu s 55.a členom

ZZVZZ od 01.02.2014 znaša 25% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec

oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36%. Tako bo v letu 2016 znašal pavšal

za zdravstveno zavarovanje 24,50 eurov mesečno, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa

v višini 0,53 % od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec

oktober predhodnega koledarskega leta in za obračunsko obdobje od januarja 2016 dalje

mesečni prispevek znaša 8,17 EUR.




38

Prijava na M12

Samostojni podjetniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost oziroma opravljajo dejavnost kot

postranski poklic, so od 01.02.2014 dolţni vloţiti prijavo v zdravstveno zavarovanje na

obrazcu M12. V zdravstveno zavarovanje se vključijo s podlago 050, razlog za zavarovanje je

šifra 10. Če so registrirali dejavnost pred 1.2.2014 se na M-12 obrazec vpiše datum pričetka

1.02.2014, če so registrirali dejavnost po 1.2.2014 pa se na M-12 obrazec vpiše dejanski

datum registracije dejavnosti .

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika je mogoče na različne načine:

- prenehanje dejavnosti zaradi upokojitve,

- prenehanje dejavnosti zaradi smrti samostojnega podjetnika,

- prenehanje dejavnosti zaradi trajne nezmoţnosti za delo,

- prenehanje dejavnosti s prenosom na drugo fizično osebo,

- preoblikovanje dejavnosti v druţbo,

- prenehanje dejavnosti z osebnim stečajem,

- prenehanje dejavnosti s prisilno poravnavo,

- drugo.

Od vrste prenehanja so odvisni tudi postopki prenehanja in davčna obravnava prenehanja.

Postopek prenehanja dejavnosti

Priglasitev prenehanja dejavnosti pri pristojnem uradu

ZGD

V skladu s 75. členom Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1) mora podjetnik prenehanje

opravljanja dejavnosti prijaviti na AJPES (oziroma preko VEM točk, ki se nahajajo tudi na

upravnih enotah, na območnih obrtnih zbornicah, območnih gospodarskih zbornicah, davčnih

uradih ali preko internetnega portala e-VEM, če ima digitalno potrdilo, s katerim se lahko

identificira) najmanj tri dni pred prenehanjem. Poleg tega mora podjetnik vsaj 15 dni pred

prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh Ajpes objaviti, da bo prenehal




39

opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Poleg

objave na spletnih straneh Ajpes lahko podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju

dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih).

Izbris po uradni dolţnosti

AJPES po uradni dolţnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:

1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v

kapitalsko druţbo,

2. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič

podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloţi izjavo, da bo

nadaljeval zapustnikovo podjetje,

3. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v

skladu z zakonom, ki ureja stečaj,

4. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal

podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da

podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene

druge dejavnosti,

5. drugo.

Odjava iz obveznega zavarovanja

Podjetnik se z dnem prenehanja dejavnosti odjavi iz obveznega zavarovanja na Zavodu za

zdravstveno zavarovanje z obrazcem M1/M2. Prispevke za zadnji mesec, ko je bil še

zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, plača v roku 15 dni po koncu meseca, v katerem

je prenehal z opravljanjem dejavnosti.

Končni obračun DDV

V skladu z 8. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se za dobavo blaga,

opravljeno za plačilo, šteje tudi zadrţanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih

pravnih naslednikov, ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to

blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga.

Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre

za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vloţek v podjetje, se šteje, da dobava blaga ni bila




40

opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika

prenosnika.

Davčna osnova

V primeru zadrţanja blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti davčno osnovo predstavlja

nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku

zadrţanja blaga.

Kako se izračuna lastna cena proizvodov, ki jih ima zasebnik na zalogi ob prenehanju

dejavnosti?

Lastna cena blaga se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi

o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Slovenski računovodski standard 4 – Zaloge,

opredeljuje zoţeno lastno ceno, ki obsega proizvajalne stroške v oţjem pomenu (proizvajalni

stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja), posredne stroške nakupovanja in posredne

stroške splošnih sluţb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja; če

obsega tudi stroške izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.

Roki za predloţitev

V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolţan predloţiti

obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je

prenehala identifikacija za namene DDV. Za določene primere pa veljajo posebni roki za

predloţitev obračuna DDV in sicer

- davčni zavezanec, ki mu preneha status podjetnika ali zasebnika z dnem začetka postopka

osebnega stečaja, mora predloţiti obračun DDV najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega

obdobja;

- davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave oziroma postopek

likvidacije, mora predloţiti obračun DDV davčnemu organu v 20 dneh po poteku davčnega

obdobja;

- ob končanju postopka likvidacije oziroma stečajnega postopka mora davčni zavezanec

predloţiti obračun DDV na dan poteka davčnega obdobja;

- v primeru smrti davčnega zavezanca mora pooblaščenec za zastopanje ali pravni naslednik

davčnega zavezanca ali skrbnik njegovega premoţenja, kot je določen v skladu z zakonom, ki




41

ureja davčni postopek, obračun DDV predloţiti davčnemu organu v 60 dneh po smrti

davčnega zavezanca.

Davčno obdobje

Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek

likvidacije ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka

prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka. Ob končanju postopka

likvidacije se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoţenja

oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije. Ob končanju

stečajnega postopka se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju

stečajnega postopka. V primeru smrti davčnega zavezanca se davčno obdobje konča z dnem

smrti davčnega zavezanca. Če se opravljanje dejavnosti po smrti davčnega zavezanca

nadaljuje, se davčno obdobje konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti tega davčnega

zavezanca.

Odbitek DDV

Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune

za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoţeno blago.

Kljub navedenemu pa lahko davčni zavezanec v zadnjem obračunu DDV upošteva tudi

račune, ki jih je prejel po koncu davčnega obdobja, če se dobave blaga oziroma storitev

nanašajo na davčno obdobje pred prenehanjem dejavnosti. Na primer računi za elektriko,

telefon, komunalne storitve, računovodstvo in podobno, ki jih davčni zavezanec prejme za

koledarski mesec praviloma v začetku naslednjega meseca po mesecu, na katerega se

nanašajo

Dodatni podatki

Davčni organ pri zadnjem obračunu DDV običajno zahteva tudi dodatne podatke glede

obračuna DDV od zalog in osnovnih sredstev oziroma dokazila, da davčni zavezanec na dan

prenehanja dejavnosti ni razpolagal z zalogami materiala, blaga ali proizvodov in da v registru

osnovnih sredstev ni imel nobenega osnovnega sredstva, ki bi ga prenesel v gospodinjstvo in

bi še imelo trţno vrednost.




42

Davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti

Zakon o davčnem postopku v 296. členu določa, da se v primeru prenehanja opravljanja

dejavnosti obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti (torej z dnem, ki je zapisan na sklepu o

izbrisu iz poslovnega registra).

Smrt zavezanca

V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz

dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se

začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja

dejavnosti

Statusno preoblikovanje

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske

druţbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja

gospodarske druţbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja

podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega

preoblikovanja podjetnika v sodni register.

Rok za predloţitev

Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predloţiti

davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predloţiti

davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). Ne glede na prejšnji

stavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu

davčnega leta, predloţi davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60

dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. V primeru postopka prisilne

poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za

davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.

Rok v primeru smrti

V primeru smrti davčnega zavezanca se mora predloţiti davčni obračun davčnemu organu za

obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega




43

zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po

dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega

dneva davčnega obdobja, ki je koledarsko leto, še ni prišlo do prenehanja opravljanja

dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se predloţi davčni

obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako

morebitno naslednje obdobje koledarskega leta, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja

dejavnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Davčni zavezanec je umrl 15.10. 2010. Do 31.12.2010 še ni bil končan postopek prenehanja

dejavnosti. V tem primeru je potrebno narediti 1. davčni obračun za obdobje od 01.01.2010

do 15.10.2010 (rok za oddajo je 60 dni, torej 14.12.2010), 2. davčni obračun za obdobje od

16.10.2010 do 31.12.2010 (rok za oddajo je 31.03.2011) in 3. davčni obračun za obdobje od

01.01.2011 do dneva prenehanja dejavnosti (rok za oddajo je 60 dni od dneva prenehanja).

Preoblikovanje v druţbo

Davčni zavezanec predloţi davčni obračun za obdobje do dneva statusnega preoblikovanja

davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni

register. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi

druţbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu

statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, razen v primeru, ko po

obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega

davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem

primeru predloţi zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz

dejavnosti na zadnji dan koledarskega leta, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega

preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka za redne davčne

obračune, ki je 31. marec. Tak davčni obračun se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni

register popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po

obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu

statusnega preoblikovanja v sodni register

Datum preoblikovanja podjetnika je 30.11.2010. Če je izveden vpis statusnega preoblikovanja

podjetnika v sodni register do 31. marca 2011, se ne oddaja več davčni obračun za obdobje od

01.12.2010 do 31.12.2010. Če do tega dne ni izveden vpis v sodni register, mora davčni

zavezanec predloţiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za




44

obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010 najkasneje do 30.04.2011. Nato pa se tak davčni

obračun v roku 30 dni od vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register popravi, pri čemer

se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu

statusnega preoblikovanja.

Zaključni davčni obračun

V zaključnem davčnem obračunu izkaţe podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na

poslovanje do dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne

prenose sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč

določa, da se kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove

šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:

- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je

zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti;


prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te


Prenos sredstev v gospodinjstvo

Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti

razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo sredstev. Če je trţna vrednost sredstev, ki se

prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko

izračunano razliko povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz

dejavnosti. Če je trţna vrednost niţja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno

osnovo. Navedeno se ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga

opredmetena osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev

vrednosti, ki jo opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko

davčni zavezanec uporabi tudi druga dokazila o trţni vrednosti.

Prenehanje dejavnosti

Davčni zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti dne 30.11.2010 zaradi zaposlitve. Na

dan prenehanja dejavnosti je imel v svojih poslovnih knjigah nepremičnino – mehanično

delavnico, ki jo je prenesel iz gospodinjstva v dejavnost ob začetku opravljanja dejavnosti, v




45

vrednosti 20.000,00 EUR, osebno motorno vozilo, ki ga je kupil v okviru dejavnosti in znaša

knjigovodska vrednost 6.000,00 EUR in zaloge materiala, ki znašajo 500,00 EUR.

Za mehanično delavnico torej ne rabi ugotavljati razlike med trţno in knjigovodsko

vrednostjo, za osebno motorno vozilo pa mora, pri čemer lahko uporabi na primer

informativno trţno vrednost po Eurotax ali ponudbo za odkup pri preprodajalcu in podobno.

Recimo, da znaša trţna vrednost vozila 6.500,00 EUR, torej mora za 500,00 EUR povečati

davčno osnovo v obračunu akontacije davka od dohodka iz dejavnosti pod zaporedno št. 3.1 –

povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami. V bilanci stanja, ki je

priloga k davčnemu obračunu, izkaţe vozilo v vrednosti 6.000,00 EUR in tudi v izkazu

poslovnega izida razlika v znesku 500,00 EUR ni prikazana. Za zaloge materiala se ne

ugotavlja razlika med trţno in knjigovodsko vrednostjo, jih je pa treba upoštevati pri končnem

obračunu DDV

Investicijska olajšava

Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za

katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje, prej kot v treh letih po letu vlaganja,

oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z davčno priznanimi amortizacijskimi

stopnjami, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,

mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz

dejavnosti, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega

dolgoročnega sredstva

Posebna davčna obravnava

Ne glede na prejšnji odstavek pa zavezanec v skladu s 4. odstavkom 51. člena ZDoh-2 lahko

zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne

šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja

zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmoţnosti za delo ali upokojitve v

skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu:

novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:

a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,

b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta




46

sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z

upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi

izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti,

oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z

opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi

rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do

prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o

gospodarskih druţbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji

pogoji:

a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,

b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in

obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi

sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se

izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju

podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z

opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi

prišlo,

c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je

oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju

oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za

zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja

dejavnosti ne bi prišlo,

d) fizična oseba se zaveţe, da bo svoj deleţ v pravni osebi, pridobljen s statusnim

preoblikovanjem, obdrţala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Davčna obravnava se prizna, če je priglašena pri davčnem organu, kjer je zavezanec vpisan v

sodni register, najpozneje do roka za predloţitev davčnega obračuna in so izpolnjeni zakonski

pogoji.




47

Neizpolnjevanje pogojev

Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po

prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz naslova

prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim

odstavkom 51. člena ZDoh-2 niso šteli za prihodke. Če pride v obdobju petih let po

prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega

odstavka 51. člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za

prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo

za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja

dejavnosti umrl.

Prenos dejavnosti na naslednika

Samostojni podjetnik je izpolnil pogoje za upokojitev in dejavnost bo nadaljeval njegov sin.

Pri tem imata dve moţnosti:

1. davčno nevtralni prenos dejavnosti na naslednika;

2. sin registrira dejavnost, oče mu proda opremo, nepremičnino, zaloge in drugo po dogovoru,

nato oče preneha z opravljanjem dejavnosti.

Izbira je odvisna predvsem od tega, kaj se jima z ekonomskega vidika bolj splača. Postopek

davčno nevtralnega prenosa je zahtevnejši in naslednik mora še pet let po prenosu poročati o

izpolnjevanju določenih pogojev iz 51. člena ZDoh-2. Po drugi strani pa se ohranijo

morebitne davčne olajšave za investiranje iz obdobja zadnjih treh let pred prenosom

dejavnosti, ni obdavčitve z dohodnino zaradi razlike med knjigovodsko in trţno vrednostjo

nepremičnin in opreme, ni potrebno obračunati DDV od prodaje opreme in zalog nasledniku

in nato čakati na povračilo DDV in podobno.

Prenos izgube

Ali se lahko s postopkom prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo prenese tudi davčna

izguba?

V skladu s 60. členom ZDoh-2 izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma

pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.




48

Primer prenehanja dejavnosti zaradi upokojitve

Samostojni podjetnik je dosegel pogoje za upokojitev, zato se je odločil, da bo prenehal

opravljati dejavnost. Na dan izbrisa iz poslovnega registra dne 31.03.2011 ima v bilanci stanja

naslednja sredstva in obveznosti:

- nepremičnina (mizarska delavnica) po knjigovodski vrednosti 15.000,00 EUR

- oprema (stroji in orodja) po knjigovodski vrednosti 3.000,00 EUR

- terjatve do kupcev v vrednosti 1.500,00 EUR

- denarna sredstva na poslovnem računu v vrednosti 400,00 EUR

- kratkoročne aktivne časovne razmejitve v vrednosti 100,00 EUR

- podjetnikov kapital v vrednosti 19.100,00 EUR

- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 300,00 EUR

- druge kratkoročne obveznosti v vrednosti 600,00 EUR

Obračun DDV

Podjetnik je bil zavezanec za DDV s trimesečnim davčnim obdobjem. Končni obračun DDV

sestavi za obdobje 01.01.2011 do 31.03.20X1 in ga odda najkasneje do 30.04.20X1. Mizarska

delavnica ni predmet DDV, ker je bila kupljena med opravljanjem dejavnosti z 2% davkom

na promet nepremičnin. Za opremo je najel cenitev vrednosti, iz katere izhaja, da je nabavna

vrednost podobne opreme 2.000,00 EUR, kar je osnova za obračun DDV po splošni stpnji. V

končni obračun DDV lahko upošteva tudi prejete račune v mesecu aprilu 20X1, ki se nanašajo

na dobave blaga in storitev do 31.03.20X1, kot na primer prejeti račun za elektriko za mesec

marec 20X1 v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Obračun akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti

Samostojni podjetnik mora v roku 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti predloţiti

obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 01.01.20X1 do 31.03. 20X1 – torej

do 30.05.2011. V davčnem obračunu upošteva vse prihodke in odhodke v skladu s predpisi,

prav tako pa mora povečati davčno osnovo za razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo

sredstev, če je slednja višja. V našem primeru mora torej ugotoviti trţno vrednost

nepremičnine in opreme, za kar je najel cenilca vrednosti. Na podlagi cenilnega zapisnika je




49

trţna vrednost nepremičnine 17.000.00 EUR, kar je za 2.000,00 EUR višje od knjigovodske

vrednosti in trţna vrednost opreme 2.000,00 EUR, kar pa je za 1.000,00 EUR niţje od

knjigovodske vrednosti

Samostojni podjetnik torej v davčnem obračunu poveča davčno osnovo za 2.000,00 EUR iz

naslova razlike v vrednosti nepremičnine, razlika v vrednosti opreme pa ne vpliva na davčni

obračun. K davčnemu obračunu mora priloţiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na

31.03.20X1. V bilanci stanja izkaţe vsa sredstva in obveznosti po knjigovodski vrednosti, v

izkazu poslovnega izida pa tudi ne upošteva razlike med knjigovodsko in trţno vrednostjo

nepremičnine in opreme.

Primeri knjiţenja za samostojne podjetnike posameznike

PRIMER 1: Knjiženje prenosa nepremičnine ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (zaključna dela v gradbeništvu) s

01.02.20X9. Ker za svojo dejavnost potrebuje skladišče, je med opredmetena osnova sredstva

ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel gospodarsko poslopje, katerega je zgradil kot

fizična oseba leta 2000. Gospodarska vrednost skladišča v skladu s cenitvenim poročilom

znaša 30.000 EUR. Za vrednotenje zgradbe je podjetnik izbral model nabavne vrednosti.

Dobo koristnosti zgradbe je ocenil na 40 let in obračunava mesečno amortizacijo.


breme

V

dobro

1. TEM Samostojni podjetnik ob začetku opravljanja

dejavnosti prenese skladišče med opredmetena

osnovna sredstva

30.000,00 021 902


PRIMER 2: Knjiženje prenosa opreme ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (taxi službo) s 01.03.20X9. Za ta namen je

ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel v svoje podjetje osebno vozilo, ki ga je kupil

novembra 20X8 za 15.000,00 EUR (gospodarska vrednost vozila). Dobo koristnosti vozila je

ocenil na 5 let.


breme

V

dobro




50

1. TEM Samostojni podjetnik ob začetku opravljanja

dejavnosti prenese vozilo med opredmetena

osnovna sredstva

15.000,00 040 902

2. Mesečni obračun amortizacije 250,00 432 050

PRIMER 3: Knjiženje prenosa nepremičnine med opravljanjem dejavnosti

Samostojna podjetnica je začela opravljati dejavnost (frizerske storitve) leta 20X6 v najetih

poslovnih prostorih.

Različica 1:Pridobitev nepremičnine pred začetkom opravljanja dejavnosti

Leta 20X9 je prenesla del lastne stanovanjske hiše v podjetje in je prostore preuredila za

opravljanje dejavnosti. Stanovanjsko hišo je podedovala leta 20X2. Ocenjena vrednost

prostorov, ki so bili preneseni v podjetje, znaša 25.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne

prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Za ureditev prostorov (preureditev

vodovodnih napeljav, elektrike, pleskanje, itd.) je podjetnica plačala račun izvajalcu storitev

v višini 6.000 EUR z obračunanim DDV po splošnji stopnji. Podjetnica je zavezanec za DDV.

Ocenjena doba koristnosti poslovnih prostorov je 50 let.


breme

V

dobro


opravljanja dejavnosti.

25.000,00 027 918

2. TEM Prejeti račun za ureditev prostorov, obveznost

do dobavitelja

6.100,00 220

Povečanje vrednosti zgradbe 5.000,00 027

Odbitni DDV 1.100,00 160

3. TEM Usposabljanje prostorov za uporabo 30.000,00 021 027


Različica 2: Pridobitev nepremičnine po začetku opravljanja dejavnosti

Podjetnica je v letu 20X8 zgradila prizidek k lastni stanovanjski hiši in prizidek na

01.03.20X9 na podlagi ocenjene vrednosti prenesla v podjetje. Ocenjena vrednost prizidka

znaša 30.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne

vrednosti. Dobo koristnosti poslovnih prostorov je ocenila na 50 let.




51


breme

V

dobro



30.000,00 021 918


V kolikor samostojni podjetnik poslovni prostor vključi v poslovne knjige po začetku

opravljanja dejavnosti, poslovni prostor pa je pridobil oziroma zgradil v času opravljanja

dejavnosti, se prenos osnovnega sredstva obravnava kot brezplačno pridobljeno sredstvo,

strošek amortizacije pa se prizna kot odhodek pod pogojem, da so za znesek obračunane

amortizacije povečani dolgoročno odloţeni prihodki (pojasnilo DURS, št. 4212 36/2008, z

dne 01.08.2008). Ker se v knjigovodstvu prihodki iz tega naslova posebej ne evidentirajo

priporočamo, da samostojni podjetnik vodi posebno evidenco o davčnih prihodkih iz naslova

prenosov stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje med opravljanem dejavnosti.

PRIMER 4: Knjiženje prenosa nepremičnine iz dejavnosti v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je med opravljanjem dejavnosti prenesel nepremičnino – gostinski lokal

iz podjetja v gospodinjstvo, ker ga več ne potrebuje pri opravljanju dejavnosti. Knjigovodska

vrednost gostinskega lokala znaša 90.000,00 EUR. Od tega nabavna vrednost 100.000,00

EUR in popravek vrednosti iz naslova amortiziranja 10.000,00 EUR. Zgradbo je vrednotil po

modelu nabavne vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine po cenilnem zapisniku znaša

120.000,00 EUR.

Različica 1: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje pred začetkom



breme

V

dobro

1. TEM Samostojni podjetnik prenese zgradbo iz

podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski

vrednosti

90.000,00 902 035

2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih knjig 100.000,00 035 021




52

Opomba: Na kontu 902 ostane saldo v dobro v znesku 10.000,00 EUR kot razlika med

nabavno in knjigovodsko vrednostjo ob izločitvi zgradbe, ki še naprej predstavlja začetni

podjetnikov kapital

Različica 2: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje med opravljanjem

dejavnosti, vendar pridobljena s strani fizične osebe pred opravljanjem dejavnosti.


breme

V

dobro



vrednosti

90.000,00 918 035


Opomba: Knjiženje bi bilo enako tudi v primeru, če bi bila nepremičnina, pridobljena s strani

fizične osebe med opravljanjem dejavnosti, prenesena v podjetje med opravljanjem

dejavnosti.

Različica 3: Nepremičnino je kupilo podjetje med opravljanjem dejavnosti


breme

V

dobro



vrednosti

90.000,00 918 035


Opomba: V vseh treh primerih se transakcija v skladu z Zakonom o dohodnini šteje za

transakcijo med povezanimi osebami, zato mora podjetnik v davčnem obračunu povečati

davčno osnovo za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo, torej za 30.000,00 EUR.

PRIMER 5: Primer prenosa gotovine iz gospodinjstva v dejavnost (na poslovni bančni

račun)

Samostojni podjetnik je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva na svoj

poslovni bančni račun 5.000,00 EUR.




53


breme

V

dobro

1. TRR Prenos denarnih sredstev iz gospodinjstva na

poslovni bančni račun

5.000,00 110 902

PRIMER 6: Primer knjiženje prehoda iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo

Samostojni podjetnik je z novim letom prešel iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo.

Podjetnikov kapital po zadnji bilanci stanja znaša 150.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje kapitala na ustrezne različne konte kapitala, pri čemer podjetnikov

dohodek iz preteklih let znaša 120.000,00 EUR, davek od dohodka, doseženega z

opravljanjem dejavnosti 20.000,00 EUR in prenosi vrednosti stvarnega premoženja med

opravljanjem dejavnosti 50.000,00 EUR.

Opomba: Davek od dohodka iz dejavnosti se od 01.01.2013 ne izkazuje ločeno, pač pa

podjetnik izkaže neto dohodek na kontu 935.


breme

V

dobro

1. OTV Otvoritvene knjiţbe pri prehodu na dvostavno

knjigovodstvo – kapital – stvarno premoţenje

50.000,00 918

- podjetnikov dohodek 100.000,00 935

Različica 2: Kapitala ni bilo mogoče ustrezno razčleniti.


breme

V

dobro

1. OTV Otvoritvena knjižba pri prehodu na dvostavno

knjigovodstvo – kapital

150.000,00 902

Opomba: Prikazano je samo knjiženje kapitala, zato temeljnica ni usklajena.

PRIMER 7: Primer knjiženja dviga gotovine (iz poslovnega računa)

Samostojni podjetnik je dvignil gotovino iz svojega poslovnega računa v znesku 400,00 EUR.




54

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. TRR Dvig gotovine iz poslovnega računa 400,00 919 110

PRIMER 8: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz poslovnega računa) v

gospodinjstvo (na privatni račun)

Samostojni podjetnik je prenesel denar iz svojega poslovnega bančnega računa na privatni

račun v znesku 2.000,00 EUR (namen ni pomemben).


breme

V

dobro

1. TRR Prenos denarnih sredstev iz poslovnega

bančnega računa na privatni račun

2.000,00 919 110

PRIMER 9: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz blagajne) v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je kupcu – fizični osebi izdal račun za opravljene storitve v višini

1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Kupec je račun plačal v gotovini.

Podjetnik je denar prenesel v svoje gospodinjstvo.

Različica 1: Samostojni podjetnik vodi blagajniško knjigo

Št. Dok Besedilo Znesek V

breme

V

dobro

1. IRAČ Izdan račun za opravljanje storitve, terjatve do

kupca

1.220,00 120

Prihodki od prodaje storitev 1.000,00 760

Obveznosti za obračunani DDV 220,00 260

2. BLP Plačilo računa z gotovino 1.200,00 100 120

3. TEM Prenos denarnih sredstev v gospodinjstvo 1.220,00 919 100

Različica 2: Samostojni podjetnik ne vodi blagajniške knjige


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdan račun za opravljanje storitve, terjatve do

kupca

1.220,00 120

Prihodki od prodaje storitev 1.000,00 760




55

Obveznosti za obračunani DDV 220,00 260

2. TEM Prenos denarnih sredstev v gospodinjstvo 1.220,00 919 120

PRIMER 10: Knjiženje plačila pogostitve poslovnega partnerja z gotovino samostojnega

podjetnika

Samostojni podjetnik je z gotovino plačal račun za pogostitev poslovnega partnerja

(reprezentanca) v znesku 60,00 EUR.

Različica 1: Obveznost do dobavitelja se zapre v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih

sredstev


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za reprezentanco, obveznost do

dobavitelja

60,00 417 220

2. PRAČ Samostojni podjetnik je račun plačal s svojim

denarjem

60,00 220 919

Različica 2: Poenostavljeno knjiženje v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev


1. PRAČ Prejeti račun za

reprezentanco

60,00 417 919

Opomba: Priporočamo, da podjetnik za pretoke, ki se nanašajo na gotovinska plačila računov

s strani podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobne, uporabi poseben analitični

konto in jih tako loči od "pravih" denarnih pretokov, kot so dvigi in pologi gotovine in prenosi

denarnih sredstev iz oziroma na bančni račun podjetja.

PRIMER 11: Knjiženje povračila stroškov samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik si po opravljeni službeni poti izdela obračun potnih stroškov. Za

določitev višine povračil stroškov na službeni poti uporabi Uredbo o davčni obravnavi

povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službeno pot nad 12 ur mu

tako pripada dnevnica v višini 21,37 EUR in kilometrina za 200 prevoženih km v višini 0,37

EUR na prevoženi kilometer v znesku 74,00 EUR. Povračil stroškov na službeni poti si

podjetnik posebej ne izplačuje




56

Različica 1: Preko konta pretokov


1. TEM Obračun stroškov podjetnika na sluţbeni poti 95,37 919

Dnevnica 21,37 486-D

Kilometrina 74,00 486-K

Opomba: Konta 486–D in 486-K predstavljata analitična konta v okviru povračil stroškov

podjetnika za dnevnice in kilometrino. Lahko bi se vsa povračila stroškov podjetnika knjižila

tudi na konto 486.

Različica 2: Preko ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti


breme

V

dobro

1. TEM Obračun stroškov podjetnika na sluţbeni poti 95,37 285

Dnevnica 21,37 486-D

Kilometrina 74,00 486-K

2. TEM Izplačilo potnih stroškov iz poslovnega

bančnega računa

95,37 285 110

Opomba: Menimo, da je knjiženje na konto 285 nekoliko sporno, kajti to bi pomenilo, da

podjetnik izkazuje obveznosti do samega sebe. Praviloma se vse transakcije med podjetjem in

podjetnikom kot fizično osebo evidentirajo znotraj razreda 9 – podjetnikov kapital.

PRIMER 12: Knjiženje preplačila davka

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi

davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz

poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik

ugotovi davčno obveznost v višini 4.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje mesečnih obveznosti preko konta 263


breme

V

dobro

1. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od

dohodka iz dejavnost za januar

500,00 935 263




57

2. TRR Plačilo akontacije davka iz poslovnega

bančnega računa

500,00 263 110


dohodka iz dejavnost za december

500,00 935 263

5. TEM Terjatev za preveč plačane akontacije

davka od dohodka iz dejavnosti

2.000,00 (935)162

Različica 2: Knjiženje plačanih akontacij na terjatve do države


breme

V

dobro

1. TEM Plačilo akontacije davka od dohodka iz

dejavnost za januar

500,00 162 110

2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz

dejavnost za februar

500,00 162 110

3. TEM Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti

po davčnem obračunu

4.000,00 935

Obveznosti za plačilo akontacije davka od


500,00 263

Poračun plačanih akontacij za 11 mesecev 5.500,00 162

Terjatev do drţave za preveč plačane

akontacije davka

2.000,00 162

Opomba: Tudi ta način knjiženja plačanih akontacij je možen, vendar podjetnik težje

spremlja pravočasnost plačevanja akontacij, ker med letom ne izkazuje obveznosti za zapadle

akontacije

PRIMER 13: Knjiženje obveznosti za plačila davka od dohodka iz dejavnosti

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi

davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz

poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik

ugotovi obveznost za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti v višini 7.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje mesečnih obveznosti preko konta 263

Št. Dok. Besedilo Znesek V V




58

breme dobro


dohodka iz dejavnost za januar

500,00 935 263

2. TRR Plačilo akontacije davka iz poslovnega

bančnega računa

500,00 263 110



500,00 935 263

5. TEM Obveznosti za doplačilo premalo plačane

akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 935 263

Različica 2: Knjiženje plačanih akontacij na terjatve do države


breme

V

dobro


dejavnost za januar

500,00 162 110


dejavnost za december

500,00 162 110

4. TEM Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti po

davčnem obračunu

7.000,00 935

Obveznosti za plačilo akontacije davka od


500,00 263

Poračun plačanih akontacij za 11 mesecev 5.500,00 162

Obveznosti za doplačilo premalo plačane

akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 263

PRIMER 14: Knjiženje uporabe osebnega vozila, evidentiranega v poslovnih knjigah, za

privatne namene

Samostojni podjetnik ima med osnovnimi sredstvi tudi osebno vozilo, ki ga uporablja tako za

službene kot tudi za zasebne namene. Čez leto vodi evidenco o uporabi vozila, iz katere so

jasno razvidni prevoženi kilometri za službene in zasebne namene in na podlagi te evidence

konec leta izloči sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila. Delež

zasebne uporabe na podlagi evidence znaša 30%.




59

Celotni letni stroški za osebno vozilo so znašali:

amortizacija 5.000,00 EUR

gorivo 3.000,00 EUR

zavarovanje 600,00 EUR

vzdrţevanje 800,00 EUR


1. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška amortizacije 1.500,00 (432),919

2. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška goriva 900,00 (402),919

3. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška zavarovanja 180,00 (415),919

4. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška vzdrţevanja 240,00 (412),919

PRIMER 15: Obračun prispevkov za nosilca dejavnosti

Samostojni podjetnik obračuna prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, ki znaša

1.288,31 EUR. Skupni znesek prispevkov tako znaša 492,14 EUR. Prispevke plača najkasneje

do 15. v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku je dolžan pristojnemu davčnemu organu

predložiti obračun prispevkov preko spletne aplikacije e.davki.

Različica 1: Zbirno knjiženje prispevkov za socialno varnost


breme

V

dobro

1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 492,14 484 267

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega

računa s.p

492,14 267 110

Različica 2: Analitično knjiženje prispevkov za socialno varnost


breme

V

dobro

1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 313,71 484-P 267-P

- prispevki za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje

173,28 484-

ZZ

267-

ZZ

- prispevki za zdravstveno zavarovanje 2,58 484-S 267-S

- prispevki za starševsko varstvo 2,57 484-Z 267-Z

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega 492,14 110




60

računa samostojnega podjetnika

313,71 267-P

173,28 267-

ZZ

2,58 267-S

2,57 267-Z

Opomba: Priporočamo analitično knjiženje posameznih vrst prispevkov, kot so prispevki za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za

starševsko varstvo in prispevki za zaposlovanje, da podjetnik lažje usklajuje stanje v glavni

knjigi z davčnimi evidencami.

PRIMER 16: Knjiženje ugotovitve poslovnega izida (dobička) pri malem samostojnem

podjetniku

Samostojni podjetnik je v obračunskem obdobju izkazal 500.000,00 EUR poslovnih

prihodkov, 25.000,00 EUR ostalih prihodkov, 450.000,00 poslovnih odhodkov, 30.000,00

EUR finančnih odhodkov in 7.000,00 EUR ostalih odhodkov. V obračunu davka od dohodka

iz opravljanja dejavnosti ob upoštevanju določil Zakona o dohodnini je samostojni podjetnik

izkazal davčno osnovo v višini 42.000,00 EUR in obračunal davek od dohodka iz opravljanja

dejavnosti v višini 14.568,00 EUR. Med letom je plačal davek od dohodka iz dejavnosti v

višini 6.000,00 EUR in plačane akontacije knjižil na konto 162.


breme

V

dobro

1a. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos

prihodkov

525.000 76-79

1b. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos

odhodkov

487.000 70 -75

1c. TEM Ugotovitev podjetnikovega dohodka -

dobiček

38.000 800

2. TEM Ugotovitev čistega podjetnikovega dohodka –

dobička

38.000 800 801

3. TEM Podjetnikov dohodek obračunskega obdobja 38.000 801 935

4. TEM Obračunani davek od dohodka iz dejavnosti 14.568 935 263




61

5. TEM Poračun med letom plačanih akontacija davka

iz dejavnosti

6.000 263 162

Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-

revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)

http://www.si-revizija.si/standardi/slovenski-racunovodski-standardi-2016

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf





62

4.7.1.1 Vlaganje v poslovni prostor, ki je del

stanovanjske hiše


Samostojni podjetnik si bo v garaţi stanovanjske hiše, katere lastnik je kot fizična oseba,

uredil delavnico za opravljanje dejavnosti. Pri tem bo zamenjal okna, vrata, preuredil

inštalacije, prepleskal stene in zamenjal talno oblogo. Investicijo ţeli izpeljati tako, da bo imel

v okviru dejavnosti priznane stroške vlaganj in nato tudi vse tekoče obratovalne stroške.

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga

uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v

poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št.

4212-4452/2011, z dne 12. 1. 2012. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi

samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo

v prihodnosti zaradi njih povečale gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je

mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1

sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način

obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju

v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot

enem obračunskem obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti

kot fizična oseba in ga uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za

pripoznanje po določbah računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti

zaradi njega povečale gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče

zanesljivo izmeriti. Torej mora samostojni podjetnik garaţo prenesti med opredmetena

osnovna sredstva, predenj začne z vlaganji za preureditev v poslovni prostor. V navedenem

primeru namreč vlaganj ne more izkazovati kot vlaganja v tuja opredmetena osnovna

sredstva, ker je lastnik on sam kot fizična oseba in gre torej s pravnega vidika za vlaganje v

lastna opredmetena osnovna sredstva. Za prenos garaţe iz gospodinjska v dejavnost zadošča,

da si samostojni podjetnik vzpostavi podobno evidenco, kot je register osnovnih sredstev, na

primer kot evidenco opredmetenih osnovnih sredstev, prenesenih iz gospodinjstva v podjetje.

Vlaganja nato evidentira kot dele nepremičnin in jih amortizira v skladu z Slovenskimi

računovodskimi standardi, za davčne namene pa upošteva davčno priznane amortizacijske




63

stopnje. Glede davčno priznanih obratovalnih stroškov je priporočeno, v kolikor je mogoče,

da si zagotovi ločene račune za elektriko, ogrevanje, vodo in podobno. Če to ni mogoče in se

računi za tekoče obratovalne stroške glasijo na fizično osebo, lahko samostojni podjetnik

sprejme sklepe, iz katerih je jasno razviden deleţ po posameznih vrstah stroškov, ki se nanaša

na dejavnost in se stroški mesečno knjiţijo na podlagi knjigovodske listine (interne

temeljnice).

Podjetje iz gospodinjstva v dejavnost prenese garažo, katere vrednost znaša 10.000,00 EUR.

Nato prejme račun za vgradnjo oken in zamenjavo vhodnih vrat v znesku 8.000,00 EUR (DDV

po splošni stopnji od gradbenih storitev se obračuna v skladu s 76.a členom ZDDV-1). Dobo

koristnosti poslovnega prostora oceni na 40 let, pri čemer znaša stopnja amortizacije 2,5%.

Ker je del nepremičnine prenesel iz gospodinjstva v podjetje po začetku opravljanja

dejavnosti, vendar je nepremičnino pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti, je

amortizacija davčno priznan strošek. Samostojni podjetnik uporablja za ogrevanje hiše in

poslovnega prostora skupno kurilnico in oceni, da znašajo stroški ogrevanja za poslovni

prostor 20% od celotnih stroškov ogrevanja, ki znašajo 100,00 EUR mesečno (o evidentiranju

stroškov ogrevanja sprejme sklep). Za stroške elektrike zagotovi ločen račun za poslovni

prostor, ki znaša 24,40 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


breme

V

dobro



10.000,00 027 910

2. PRAČ Prejeti račun za ureditev poslovnega prostora,

obveznost do dobavitelja

8.000,00 027 220

- obračun in odbitek DDV 1.760,00 160 260

3. TEM Usposobitev prostorov za uporabo 18.000,00 021 027


5. TEM Mesečni strošek ogrevanja v skladu s

sklepom

20,00 402 919

6. PRAČ Prejeti račun za električno energijo,


24,40 220

- stroški energije 20,00 402




64

- odbitni DDV 4,40 160




65

4.7.1.2 Zapiranje s.p. in terjatve


Samostojni podjetnik posameznik v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti sestavi

zaključni davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja

dejavnosti (torej na dan, ki je zapisan na sklepu o izbrisu iz poslovnega registra). Poleg

davčnega obračuna pa sestavi tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predloţiti

davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predloţiti

davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). V zaključnem

davčnem obračunu izkaţe podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na poslovanje do

dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne prenose sredstev

iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da se kot

odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi

prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:


zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti;


prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te


Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti

razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo sredstev. Če je trţna vrednost sredstev, ki se

prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko

povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti. Če je trţna

vrednost niţja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno osnovo. Navedeno se

ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga opredmetena

osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev vrednosti, ki jo

opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko davčni zavezanec

uporabi tudi druga dokazila o trţni vrednosti.




66

Glede izdelave bilance stanja in izkaza poslovnega izida Slovenski računovodski standardi ne

določajo nobenih posebnosti, tako da samostojni podjetnik posameznik izkaze pripravi na

podlagi standarda 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih

posameznikih, in splošnih računovodskih standardov. SRS 37, ki sicer velja za podjetja v

stečaju ali likvidaciji, se za prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne uporablja.

Izkaz poslovnega izida se torej pripravi za obdobje od prvega dne koledarskega leta, pa do

dneva prenehanja dejavnosti, bilanca stanja pa se pripravi na dan prenehanja dejavnosti. V

bilanci stanja se tako izkaţejo:

- vsa osnovna sredstva, ki se bodo prenesla v gospodinjstvo,

- vse terjatve, ki do dneva prenehanja še niso bile plačane,

- vse zaloge blaga, materiala, proizvodov in ostalega, ki so ostale na dan prenehanja

dejavnosti in se bodo prenesle v gospodinjstvo,

- denarna sredstva na poslovnem računu,

- vse obveznosti, ki niso bile plačane do dneva prenehanja,

- ostalo.

Samostojni podjetnik posameznik lahko tudi po izbrisu dejavnosti iz poslovnega registra

prejme plačila od kupcev na podlagi izdanih računov, plačuje račune dobaviteljem, plača

dajatve in podobno. Ne sme pa več izdati nobenega računa. Zato ni nobene potrebe, da bi

moral pred izdelavo končne bilance stanja zapreti vse terjatve in obveznosti s pretoki in

odtoki denarnih sredstev iz gospodinjstva.




67

4.7.1.3 Zaloge in enostavno knjigovodstvo

s.p.


Iščem rešitve pri samostojnih podjetnikih, ki vodijo enostavno knjigovodstvo. Imam stranko,

ki je registrirana pod šifro 74.100-oblikovanje,aranžerstvo,dekoraterstvo. Poleg te

registracije ima še veliko drugih v skupini 13.990-proizvodnja drugje nerazvrščenih

tekstilij,bižuterije,pokrival,izdelkov iz slame in 14.190-trgovina na drobno. Ima svojo trgovino

in prodaja na stojnicah. Izdela hlače,krilo,zapestnico,torbo.

Vodimo:

1. blagovno knjigovodstvo

2. materialno knjigovodstvo pa ne vemo kako je z vodenjem, kakšni so pogoji zanj. Ali

zadostujejo normativi?

Če beremo SRS 39, se zaloge ugotavljajo s popisom. Če ugotovimo, da je registrirana kot

trgovina, za katero ima blagovno knjigovodstvo, temu sledi tudi da ima materialno, da skozi

material ugotovimo izdelke. Ali je razlika oziroma pogoj za vodenje materialnega

knjigovodstva:

- registracija podjetnika,

- prodaja znanemu kupcu, torej gledano kot knjiženje takoj strošek,

- prodaja neznanemu kupcu-izdelki ostajajo v zalogah?

Na ta vprašanja iščem odgovor. Problem je v tem, če ne bo imela materialnega knjigovodstva

bo dobila kazen, če se bo delalo nekaj kar ni potrebno, pa je izguba časa in denarja.

Odgovor:

SRS in drugi predpisi, ki urejajo vodenje računovodstva za samostojne podjetnike ne urejajo

ničesar posebnega glede vodenja poslovnih knjig v odvisnosti od vrste dejavnosti, ki jo

opravljajo. Kot navajate vas SRS 39 pri vodenju zalog napotuje na moţnost, da le te ob koncu

poslovnega leta ugotavljate s popisom in na takšen način ugotovite zalogo blaga in materiala,

ki ni bila prodana v davčnem obdobju in tako ne more biti strošek oziroma odhodek




68

poslovnega leta. Samostojni podjetniki lahko s sklepom določajo svoje računovodske

usmeritve, kar pomeni da se lahko sami odločijo na kakšen način vodijo blagovne in

materialne evidence. Moţno je knjiţenje stroškov blaga in materiala direktno med odhodke

davčnega obdobja in potem ob koncu poslovnega leta s popisano zalogo blaga in materiala, ki

ni bila prodana ustrezno zmanjšanje stroškov materiala oziroma nabavne vrednosti prodanega

blaga. Pri tem pa je potrebno zagotavljati vsaj minimalno evidenco oziroma informacije o

tem, da je bilo nabavljeno blago oziroma material nabavljen za potrebe opravljanja dejavnosti

in ne zasebne namene oziroma osebno porabo.

Pri manjših samostojnih podjetnikih, kjer je potrebno racionalno ravnati tudi pri porabi časa

za administriranje in vodenja računovodstva, si lahko omislite zelo enostavne evidence, ni

nujno, da se vodijo materialne kartice, saj tega SRS ne predpisujejo. Pri proizvodnji različnih

drobnih izdelkov se lahko posluţujete označevanja prejetih računov v povezavi z izdanimi

računi, kadar se delajo izdelki na primer za določenega kupca in po našem mnenju je to z

davčnega vidika zadostna informacija za zagotavljanje evidence o poslovno potrebnih

stroških oziroma odhodkih. Pri proizvodnji izdelkov za neznanega kupca oziroma na zalogo

pa se lahko uporabijo normativi oziroma interne listine o porabi določenih materialov na

primer v enem mesecu. Za izdelke, ki ob zaključku poslovnega leta ostanejo v zalogi pa je

vsaj ob popisu zalog potrebno narediti minimalno kalkulacijo lastne cene izdelkov, ki so na

zalogi in sicer najmanj morajo biti le ti ovrednoteni po neposrednih stroških materiala in

neposrednih stroških storitev. Takšna kalkulacija pa ni potrebna samo zaradi ustrezne

ugotovitve davčne osnove v poslovnem letu, ampak je to tudi koristna informacija za

samostojnega podjetnika, da lahko ustrezno oblikuje cene svojih izdelkov.




69

4.7.2 Sejem


Definicija

Sejem je gospodarska prireditev, kjer se razstavlja ali prodaja blago ali storitve. Potencialne

stranke lahko na sejmu primerjajo ponudbe različnih ponudnikov in naveţejo stike s

potencialnimi kupci oziroma dobavitelji. Razstavljajočim podjetjem gre za stik s strankami,

prepoznavnost ponudbe, za dobiček in za izmenjavo informacij. Sejmi se delijo na

univerzalne in strokovne. Izvorno so sejmi bili namenjeni direktnemu trţenju, moderni sejmi

pa imajo predvsem funkcijo informiranja.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Sejemske storitve

Plačila za udeleţbo na sejmih predstavljajo za podjetje stroške storitev (konto 417). Storitve v

zvezi z udeleţbo na sejmih običajno vključujejo prijavnino, objavo v sejemskem katalogu,

uporabo razstavnega prostora, električni priključek, čiščenje in podobno.

Sejemska oprema

S sejmi je običajno povezan tudi nakup ali najem sejemske opreme. Nakup sejemske opreme

za podjetje predstavlja opredmeteno osnovno sredstvo, ki se amortizira v skladu z ocenjeno

dobo koristnosti. Sejemska oprema, katere posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem

obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari

drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne

presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material. Če ima podjetje lastno ali najeto

sejemsko opremo, so s tem lahko povezani tudi stroški prevoza, postavitve, vzdrţevanja in

podobno.

Stroški osebnih storitev

Poleg zaposlenih na sejmih pogosto sodelujejo tudi razne hostese, ki jih podjetje lahko plača

preko posredniških organizacij (dijaki in študenti), podjemnih pogodb in podobno (konto

418).




70

Vzorci

Na sejmih je običajno tudi, da se podjetje predstavi s svojimi proizvodi ali trgovskim blagom,

ki jih deli potencialnim kupcem kot poslovne vzorce. Več o poslovnih vzorcih najdete v

članku Vzorci.

DAVČNI VIDIK

Storitve zavezancem

Kraj opravljanja storitev, vključno s pomoţnimi, s področja kulture, umetnosti, športa,

znanosti, izobraţevanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s

storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki so davčni zavezanci, je

kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedeţ svoje dejavnosti. Če so storitve opravljene stalni

poslovni enoti davčnega zavezanca, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima davčni

zavezanec stalno poslovno enoto. Splošno pravilo velja tako za naročnike znotraj Skupnosti,

kot tudi za naročnike iz tretjih drţav.

Storitve nezavezancem

Kraj opravljanja storitev, vključno s pomoţnimi, s področja kulture, umetnosti, športa,

znanosti, izobraţevanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s

storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, je

kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo.

Vstopnine

Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene,

izobraţevalne, zabavne in podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomoţnimi

storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te

prireditve dejansko potekajo.

Ali je potrebno za različne vrste storitve, ki jih zaračuna organizator sejma, na primer

uporaba razstavnega prostora, najem sejemske opreme, električni priključek, objava v

sejemskem katalogu, prijavnina in podobno, upoštevati različna pravila glede obdavčitve z

DDV?

Sodišče ES je v sodbi C-114/05, z dne 09.03.2006 (Gillan Beach Ltd) povedalo, da se

sejemske storitve obravnavajo kot enotna storitev in ne na primer uporaba prostorov po




71

pravilu za nepremičnine, ostale sejemske storitev pa po pravilu, ki velja za storitve s področja

kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraţevanja, zabavnih in podobnih prireditev, kot so

sejmi in razstave.

Stopnja DDV

Sejemske storitve, razen vstopnin, so obdavčene po splošni stopnji DDV. Vstopnine za sejme

so v skladu s 7. točko priloge I k ZDDV-1 obdavčene z niţjo stopnjo DDV.

Sejemsko blago

Kljub določilu 9. člena ZDDV-1, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi

prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec

v drugo drţavo članico, pa to ne velja v primeru začasne rabe blaga na ozemlju druge drţave

članice za obdobje, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje

drţave lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.

Evidenca o blagu

V skladu s 2. odstavkom 85. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec voditi evidenco o blagu,

ki ga je odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za njegov račun, z ozemlja Slovenije v

drugo drţavo članico, za sejemske namene (torej kot razstavne eksponate, blago za prodajo ali

kot oprema sejemske stojnice in podobno). Vsebino posebne evidence določa 149. člena

PZDDV in mora vsebovati naslednje podatke:

zaporedno številko vpisa;

številko in datum listine;

zbirno vrednost blaga v eurih z listine;

količino blaga, navedenega v listini;

kratek opis blaga;

vrsto transakcije (namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava, ipd.);

namembna drţava članica, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano;

datum odpošiljanja blaga;




72

datum dejanskega prejema blaga, ko se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje blaga,

če se blago ne vrne v Slovenijo;

količina blaga in kratek opis blaga, ki se ne vrne v Slovenijo.

Kako je obdavčena prodaja blaga na sejmu v drugi državi članici Unije?

Obdavčitev prodaje blaga na sejmu v drugi drţavi članici Unije je odvisna od tega, ali je

kupec davčni zavezanec ali nezavezanec. Če je kupec davčni zavezanec z ID številko za

DDV, potem je prodaja blaga oproščena v skladu s 46. členom ZDDV-1. Če pa je kupec

končni potrošnik, potem je dobava blaga obdavčena v skladu z 20. členom ZDDV-1, kot velja

za prodajo blaga na daljavo. Pri tem je prodaja do določenega skupnega zneska v

posameznem koledarskem letu obdavčena s slovenskim DDV, nad določenim skupnim

zneskom pa z DDV drţave članice, kjer poteka sejem. Mejne vrednosti so po drţavah

določene različno in so objavljene na spletni strani Evropske komisije, gibljejo pa se od cca.

35.000 EUR pa vse do 100.000 EUR. Slovenski davčni zavezanec pa ima tudi moţnost, da se

prostovoljno identificira za namene DDV v drugi drţavi članici Unije, še predenj je dosegel

omenjene mejne vrednosti prometa.

Vzorci blaga

Na sejmih se v promocijske namene pogosto delijo tudi vzorci blaga. Brezplačno dajanje

poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v

prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo, se v skladu s 2. odstavkom

7. člena ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo in torej ni predmet

obdavčitve z DDV.

Primeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Račun za sejemske storitve

Podjetje prejme račun za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju (račun vključuje prijavnino,

sejemski katalog, sejemski prostor in električni priključek) v znesku 3.660,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu 3.660,00 220

neto vrednost storitve 3.000,00 417




73

odbitni DDV 660,00 160

PRIMER 2: Udeležba na sejmu in avansni račun

Podjetje po predračunu plača delni avans za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju v znesku

2.440,00 EUR, za kar prejme avansni račun (DDV obračunan po splošni stopnji v prejetem

avansu znaša 440,00 EUR). Po zaključenem sejmu prejme račun za opravljeno storitev v

znesku 3.660,00 EUR z obračunanim po splošni stopnji ter odštet že obračunani DDV po

avansnem računu v znesku 440,00 EUR.


breme

V

dobro

1. TRR Plačilo avansa za udeleţbo na sejmu 2.440,00 132 110

2. PRAČ Avansni račun za udeleţbo na sejmu 440,00 160 295

3. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu 3.660,00 220



zmanjšanje odbitnega DDV po avansnem

računu

440,00 (160) (295)

4. TEM Prenos plačanega avansa 2.440,00 220 132

5. TRR Plačilo preostale obveznosti po računu za

udeleţbo na sejmu

1.220,00 220 110

PRIMER 3: Udeležba na sejmu v tujini

Podjetje prejme račun za udeležbo na sejmu v Franciji v vrednosti 4.000,00 EUR brez

obračunanega DDV (samoobdavčitev v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu v tujini 4.000,00 417 221

samoobdavčitev v skladu s 25. členom

ZDDV-1

880,00 160 260

PRIMER 4: Najem sejemske opreme

Podjetje prejme račun za najem sejemske opreme v znesku 732,00 EUR z obračunanim DDV

po splošni stopnji.




74


1. PRAČ Prejeti račun za najem sejemske opreme 732,00 220

neto vrednost storitve 600,00 413

odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 132,00 160

Opomba: Menimo, da lahko podjetje namesto na konto 413 – najemnina, strošek knjiži tudi

na konto 417 – stroški sejmov.

PRIMER 5: Nakup sejemske opreme

Podjetje, ki se pogosto udeležuje sejmov doma in v tujini, naroči izdelavo sejemske opreme in

za to prejme račun v vrednosti 6.000,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Amortizacijska stopnja je določena na 20% letno.


1. PRAČ Prejeti račun za sejemsko opremo 6.100,00 220

neto vrednost opreme 5.000,00 040

odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160


PRIMER 6: Organizacija sejma v Sloveniji

Podjetje izda račun za udeležbo na sejmu v Ljubljani davčnemu zavezancu iz Italije. Znesek

računa brez obračunanega DDV znaša 2.000,00 EUR.


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za udeleţbo na sejmu vrednost

sejemskih storitev

2.000,00 121 761

PRIMER 7: Izdan račun za sejemske vstopnice

Podjetje izda račun za 10 vstopnic tujemu davčnemu zavezancu za obrtni sejem v Celju.

Znesek računa z obračunanim DDV po nižji stopnji znaša 219,00 EUR.


1. IRAČ Izdani račun za sejemske vstopnice 219,00 121

neto vrednost sejemskih vstopnic 200,00 761

obračunan DDV po niţji stopnji 19,00 260




75

PRIMER 8: Prodaja blaga na sejmu v Italiji

Slovenski davčni zavezanec se je udeležil sejma v Italiji, kjer je prodajal tudi blago davčnim

zavezancem in končnim potrošnikom. Za prodano blago je izdal račun v znesku 300,00 EUR

(brez obračunanega DDV po splošni stopnji). Račun je bil plačan v gotovini.

– prodaja davčnim zavezancem


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto

vrednost blaga

300,00 100 763

– prodaja končnim potrošnikom


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto

vrednost blaga

366,00 100

Neto vrednost blaga 300 763

Obračunan DDV po splošni stopnji 66,00 260

Opomba: Skupna vrednost vseh tovrstnih dobav blaga v Italiji v koledarskem letu ni presegla

dovoljenega limita, ki v Italiji znaša 35.000 EUR, davčni zavezanec pa se v Italiji tudi ni

prostovoljno registriral.

Uporabljeni konti:

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu




76

4.7.3 Službeno potovanje


Definicija

Sluţbeno potovanje je potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih nalog

oziroma obveznosti po nalogu delodajalca oziroma pri delodajalcu neposredno nadrejenega

delavca.

PRAVNI VIDIK

Povračila stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji so pravica zaposlenih, ki izhaja iz zakona o

delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti.

Predpisi, ki določajo zneske povračil stroškov (med nje sodijo tudi povračila stroškov na

sluţbenih potovanjih) in drugih prejemkov ter pogoje, pod katerimi so zaposleni v

gospodarstvu upravičeni do njih, so:

- Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št: 42/02) z dopolnitvami in spremembami,

- Kolektivne pogodbe dejavnosti (objavljene v različnih uradnih listih), sklenjene na podlagi

zakona o kolektivnih pogodbah (Ur.l. RS, št. 43/06),

- Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač (Ur.l. RS št. 62/08),

- Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino (Ur.l.RS št.38/94) z

dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo,

- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

(Ur.l.RS št. 140/06) z dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo,

- Zakon o določitvi minimalne plače (Ur.l.RS št. 13/2010).

Določbe delovnopravnih predpisov o zneskih nekaterih povračil in drugih prejemkov so

precej raznolike, zneski upravičenj po kolektivni pogodbi so v nekaterih primerih različni,

zato je smiselno, da se plačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v podjetju uredi z

internim aktom (pravilnikom o računovodstvu, sklepom), čeprav je direktna uporaba

zunanjega predpisa tudi moţna. Zakon o kolektivnih pogodbah v 5. členu določa, da se




77

delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, pri sklepanju kolektivnih pogodb na oţji

ravni dogovorijo o pravicah in pogojih, ki so za zaposlene ugodnejši.

Zato je potrebno pri izplačevanju povračil stroškov in drugih prejemkov zaposlenim izhajati

iz:

- notranjega akta podjetja, ki naj določa pravila obračunavanja in izplačevanja povračil

stroškov in drugih prejemkov,

- KPdej, ki za posamezne vrste izplačil določa pravila in obračunavanje, razen če se sklicuje

na drug predpis (na primer na davčno uredbo, na KPPI, na zakon o višini povračil stroškov, ki

velja za javni sektor, ali na kaj drugega),

- KPPI ter

- Zakon o delovnih razmerjih, ki določa pravice samo v splošnem.

Če so pravice iz kolektivne pogodbe, zakona ali internih aktov podjetja ugodnejše od davčno

priznanih zneskov, so zneski nad tistimi iz davčne uredbe obremenjeni s prispevki za socialno

varnost in dohodnino.

Predpisi, ki določajo dajatve pri povračilih stroškov in drugih prejemkov, so naslednji:

- Zakon o dohodnini (Ur.l.RS št. 117/09) s spremembami in dopolnitvami,

- davčni uredbi in

- Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur.l.RS 5/96) s spremembami in dopolnitvami.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Kot to določa SRS 12 in kontni okvir za gospodarske druţbe so povračila stroškov

zaposlenim v zvezi z delom stroški storitev. Med stroški povračil na sluţbenih potovanjih se

pojavljajo predvsem naslednji stroški: dnevnice, kilometrine, stroški nočitev, stroški prevoza

z javnimi prevoznimi sredstvi, stroški parkirnin in cestnin, stroški za vstopnice, stroški

pogostitve poslovnih partnerjev...

Splošna pravila obračunavanja stroškov za sluţbena potovanja v drţavi in v tujini podjetja

praviloma uredijo v svojem internem aktu. Pravila, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje

povračil stroškov na sluţbenih potovanjih v drţavi in na sluţbenih potovanjih v tujini, so

lahko takšna:




78

- za sluţbeno potovanje v drţavi in v tujini se lahko upravičencu izplača akontacija v znesku

predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za sluţbeno potovanje natančno razčlenjeni,

- akontacija za povračilo stroškov sluţbenega potovanja v drţavi ali v tujini se zaposlenemu

obvezno nakaţe na njegov transakcijski račun,

- akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predloţil obračunov

prejšnjih sluţbenih potovanj v predpisanem roku ali ni poravnal obveznosti v zvezi z njimi,

- nalog za sluţbeno potovanje zaposlenemu podpiše predstojnik oziroma druga pooblaščena

oseba,

- nalog za sluţbeno potovanje se izda v pisni obliki, izjemoma se lahko v nujnih primerih

odredi sluţbeno potovanje tudi ustno, telefonsko ali elektronsko; v takem primeru se pisni

nalog izda najkasneje v 2 dneh po odhodu upravičenca na sluţbeno potovanje,

- obračun stroškov, nastalih na sluţbenem potovanju in morebitni ostanek sredstev se

predloţita pristojnemu zaposlenemu naslednji dan po potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po

njem; pristojni zaposleni je dolţan vso dokumentacijo v zvezi s sluţbenim potovanjem predati

finančni sluţbi podjetja v 7 dneh po prejemu obračuna,

- obračun se opravi na osnovi izvirnih dokazil o stroških, ki jih je potrebno priloţiti nalogu za

sluţbeno potovanje, na katerem so obračunani stroški sluţbenega potovanja,

- potnemu nalogu je potrebno priloţiti poročilo o opravljenem sluţbenem potovanju,

- opravljene delovne ure na sluţbenem potovanju se obračunajo na osnovi poročila o

sluţbenem potovanju.

Za pravilno računovodsko obravnavo stroškov sluţbenega potovanja je potrebno upoštevanje

SRS 21.7., ki pravi, da so izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih listine, ki se

sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka, sestavljajo pa jih osebe, ki sodelujejo pri

nastanku le teh. Tako nalog za sluţbeno potovanje in obračun potnega naloga ni obrazec, ki bi

bil zakonsko predpisan. Podjetje samo v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste

knjigovodskih listin (tudi vsebino in obliko naloga za sluţbeno potovanje).

Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kaţejo podatki

v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in

odhodkov. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaţe, da lahko




79

strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi

popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Zato je praviloma obvezna priloga naloga za sluţbeno potovanje poročilo o opravljenem

sluţbenem potovanju. Način predloţitve, vsebino in obliko takšnega poročila o opravljenem

sluţbenem potovanju podjetje uredi v svojem internem aktu.

DAVČNI VIDIK

Med povračili stroškov za sluţbena potovanja štejemo naslednja povračila stroškov:

- dnevnice za sluţbena potovanja v drţavi,

- dnevnice za sluţbena potovanja v tujini,

- povračila stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v drţavi,

- povračila stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v tujini,

- povračila stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v drţavi,

- povračila stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v tujini,

- povračila drugih stroškov na sluţbenih potovanjih v drţavi in

- povračila drugih stroškov na sluţbenih potovanjih v tujini.

* Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino (Ur.l.RS 38/94, 63/94, 24/96,

96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 16/07 in 30/09, 21/12)

** Podpisniki KPPI so uporabili rešitev iz 130. člena Zakona o delovnih razmerjih, po kateri

se velikosti povračil stroškov, ki jih ima delavec na sluţbenih potovanjih pri opravljanju del

in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ki niso določena v kolektivni pogodbi, določijo z izvršilnim

predpisom. V praksi se za določanje velikosti takšnih povračil stroškov zaposlenih uporablja

Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino, čeprav velja le za javne

usluţbence in funkcionarje v organih drţavne uprave, pravosodja in v Vladi Republike

Slovenije.

Kako določimo velikost in upravičenost povračila stroškov na službenem potovanju

zaposlenim v podjetju ?




80

Pri določanju upravičenosti in velikosti povračil stroškov zaposlenim na sluţbenem potovanju

v Sloveniji ali v tujini najprej preverimo, kako imamo povračila stroškov urejena v internem

aktu podjetja. Hkrati moramo preveriti, da so povračila v internem aktu usklajena z

minimalnimi zneski povračil stroškov, ki jih določa kolektivna pogodba (kolektivna pogodba

dejavnosti, KPPI), saj so povračila stroškov določena v kolektivni pogodbi pravica

zaposlenih, ki jo lahko izterjajo po sodni poti. Maksimalne zneske povračil stroškov

zaposlenim na sluţbenem potovanju navzgor omejuje Uredba o davčni obravnavi povračil

stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih moramo ob izplačilu povračil

stroškov zaposlenim prav tako preveriti, saj so to maksimalni zneski, ki jih smemo

zaposlenim izplačati kot povračilo stroškov na sluţbenem potovanju brez plačila dodatnih

dajatev (dohodnine in socialnih prispevkov).

Dnevnice za službena potovanja v državi

Dnevnica je povračilo za prehrano na sluţbenem potovanju. ZDR določa, da mora delodajalec

zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na

sluţbenem potovanju.

Glede višine izplačanih dnevnic je potrebno pogledati v KPdej in KPPI. Podjetje lahko

izplača zneske dnevnic po kolektivni pogodbi ali po davčni uredbi, kar pomeni, da je potrebno

upoštevati pravila za izplačevanje po davčni uredbi. Posebej je pri določanju višine dnevnice

potrebno paziti, če KPdej določa kakršnokoli zmanjšanje dnevnice samostojno ali pa se pri

dnevnicah v drţavi sklicuje na davčno uredbo, saj je lahko razlika ne le v izplačilu, pač pa

tudi v davčni obravnavi izplačane dnevnice. Večina KPdej določa velikosti dnevnic v

velikosti določenih z davčno uredbo, nekatere pa tako kot so višine dnevnic določene za javni

sektor (na primer KP ţelezniškega prometa).

KPPI v 17. členu določa, da dnevnica za sluţbena potovanja v Sloveniji znaša:

Ti zneski se ujemajo z zneski v davčni uredbi. Delodajalci, ki izplačujejo dnevnice po KPPI,

upoštevajo tudi njen 20. člen, ki pravi, da delodajalci izplačujejo povračila stroškov v zvezi s

sluţbenimi potovanji, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar na način, da se ne vštevajo

v davčno osnovo za plačilo dohodnine in ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov.




81

Če KPdej na primer ne določa zmanjšanja dnevnice v primeru, da je zajtrk zagotovljen, je

zaposleni upravičen do enakega zneska dnevnice, kot če prehrana ni organizirana, kar pa

davčno pomeni, da je razlika med izplačano dnevnico in davčno priznano dnevnico

obremenjena z dohodnino in prispevki.

Nekaj pravil, ki jih je potrebno upoštevati pri obračunavanju in izplačevanju dnevnic za

sluţbeno potovanje:

- dnevnica in regres za prehrano se izključujeta, razen če gre zaposleni na potovanje po tistem,

ko je ţe delal najmanj polovico polnega delovnega časa na svojem delovnem mestu, preostali

del delovnega časa pa je na sluţbenem potovanju in prejme pripadajoči del dnevnice,

- dnevnica in brezplačna prehrana na sluţbenem potovanju se izključujeta, če so na sluţbenem

potovanju stroški prehrane všteti v ceno druge storitve, ta pa je plačana, ali pa mu jih poravna

organizator; v takšnem primeru zaposleni nima pravice še do povračila dnevnice, saj bi bili

stroški za vso prehrano na sluţbenem potovanju poravnani dvakrat,

Predpisi podrobneje ne urejajo, kakšni dokumenti so potrebni za izplačilo dnevnic, je pa v

davčni uredbi nedvoumno zapisano, da morajo biti stroški povračil na sluţbenem potovanju

dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Zaposleni je tako upravičen do povračila

stroškov dnevnice v drţavi, če potuje na osnovi potnega naloga. Vsi ostali stroški na sluţbeni

poti (stroški prevoza, prenočevanja in drugi morebitni stroški na sluţbenem potovanju) se

dokazujejo z računi.

Posebnost v zvezi z obračunavanjem neobdavčenih zneskov dnevnic določenih v tretjem

odstavku 4. člena davčne uredbe je, da se, če je narava dela takšna, da se opravlja preteţno

zunaj sedeţa delodajalca na območju Slovenije in se delodajalec vsak dan vrača v kraj, kjer

prebiva, v osnovo za davek od dohodka iz delovnega razmerja ne všteje povračilo stroškov

prehrane med delom do velikosti in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu davčne uredbe.

Skladno s to določbo se namreč delavcem, ki opravljajo delo, katerega narava je takšna, da se

opravlja preteţno izven sedeţa delodajalca in se delavec vsak dan vrača v kraj, kjer

prebiva, za davčne namene ne obravnava kot sluţbeno potovanje. Takšna dela opravljajo

gradbeni delavci, serviserji, vozniki motornih vozil, trgovski potniki, akviziterji, gozdarji,

poljedelci in drugi.




82

Davčna uredba podrobneje ne določa, katera dela spadajo v takšna vrsta del, niti kaj je

razumeti za preteţno opravljanje dela zunaj sedeţa delodajalca. Po našem mnenju je potrebno

izhajati iz opisa delovnega mesta, sistematizacije delovnih mest, pogodbe o zaposlitvi,

kolektivne pogodbe ali drugih internih aktov podjetja.

Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v državi

ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri

opravljanju del in nalog na sluţbenem potovanju.

Glede višine izplačil stroškov prenočevanj v drţavi je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in

zneski izplačil stroškov prenočevanja v podjetju so lahko urejeni skladno s pogoji v kolektivni

pogodbi ali skladno s pogoji v davčni uredbi. Pri tem je potrebno paziti, ali kolektivna

pogodba, po kateri se ravnamo, določa kakšne posebne pogoje pri izbiri prenočišča (na primer

kategorijo hotela) ali pa se sklicuje na davčno uredbo. Razlika je zaradi tega lahko v izplačilu

in njegovi davčni obravnavi. V večini KPdej je urejeno tako, da se prizna znesek po računu,

ki ga odobri delodajalec, ali pa tako, da se prizna znesek do velikosti dejanskih stroškov.

Običajna praksa je, da se stroki prenočevanja na sluţbenem potovanju v drţavi zaposlenim

povrnejo v znesku po predloţenem računu za prenočevanju v hotelu, ki ga odobri

delodajalec. Glede na to, da je določilo zapisano tako, da znesek računa za stroške

prenočevanja odobri delodajalec, daje delodajalcem moţnost, da v svojih internih aktih

opredelijo kolikšne stroške prenočevanja bodo zaposlenim priznavali (določi se kategorija

hotela ali največ do določenega % od zneska hotela s petimi zvezdicami).

Če račun za prenočevanje delodajalec poravna neposredno hotelu, je primerno, da se kopija

računa vseeno priloţi k obračunu potnega naloga, saj nam na ta način urejena poslovna

dokumentacija prihrani čas pri morebitni kontroli davčnega inšpektorja ali revizorja.

Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v državi

ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri

opravljanju del in nalog na sluţbenem potovanju.

Glede višine izplačil povračil stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v drţavi je potrebno

preveriti zneske določene s KPdej. Zneske lahko izplačujemo po pravilih zapisanih v

kolektivni pogodbi ali po pravilih zapisanih v davčni uredbi. KPdej v glavnem določajo, da se

na sluţbenem potovanju v drţavi povrnejo stroški javnega prevoznega sredstva v velikosti




83

dejanskih stroškov ali pa kilometrina, če delojemalec uporablja svoj avto. Različne kolektivne

pogodbe določajo višino kilometrine na različne načine, lahko je določena v višini 30% 95-

oktanskega bencina, lahko je v višini 0,37 evra za vsak prevoţeni kilometer skladno z davčno

uredbo.

V potnem nalogu mora biti ob izdaji določeno, kašen način prevoza se odobri. Če pride do

spremembe, bi morala biti sprememba naknadno odobrena in obračun ustrezno popravljen.

Pri obračunu potnega naloga je potrebno priloţiti izvirne vozovnice za javni prevoz, lahko

skupaj z računom zanje, in tudi morebitne druge dokumente, če je potrebno (vinjete, parkirne

listke in podobno).

Če račun za prevoz (na primer letalsko vozovnico) plača delodajalec neposredno prevozniku,

je primerno, da se kopija takšnega računa priloţi k potnemu nalogu, da se laţje najde

povezava med potnim nalogom in računom (seveda je dovoljeno takšne povezave urediti tudi

kako drugače).

Pri obračunu kilometrine lahko upoštevamo razdalje med posameznimi kraji, kot izhajajo iz

seznamov razdalj objavljenih v različnih medijih (na primer na spletni strani AMZS), lahko

pa po dejansko prevoţenih kilometrih. V primeru, da obračunavamo kilometrino po dejansko

prevoţenih kilometrih je smiselno v internem aktu (pravilniku) navesti katere cestne povezave

se upoštevajo (najkrajše, najhitrejše..).

Zaposleni ima pravico tudi do povračila drugih stroškov, ki so povezani s prevozom na

sluţbenem potovanju, na primer cestnin, parkirnin, nadomestila za uporabo tunelov, trajektov,

mostov, prevoza s taksijem in podobno.

Po 5. členu davčne uredbe se povračila stroškov prevoza na sluţbenem potovanju v drţavi ne

všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prevoza z javnimi prevoznimi

sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene

ali za najem osebnega avtomobila. Pogoj za to, da se povračilo stroškov prevoza na

sluţbenem potovanju v drţavi ne všteje v davčno osnovo je, da je sluţbeno potovanje

dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidno, da je

delodajalec odobril vrsto prevoza.

V 5. členu davčne uredbe je še določeno, da se za povračila stroškov prevoza na sluţbenem

potovanju v drţavi štejejo povračila taks (letaliških taks, stroški peronskih kart in podobnih),




84

povračilo stroškov goriva, če se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo

stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage. Iz tega lahko razumemo, da so pri

prevozu na sluţbenem potovanju, za katerega je bila odobrena uporaba lastnega prevoznega

sredstva, neobdavčena tudi povračila stroškov za cestnine in parkirnine ter stroški prevoza in

prenosa stvari oziroma prtljage.

Dnevnice za službena potovanja v tujini

Dnevnica je povračilo za stroške prehrane na sluţbenem potovanju. ZDR v 130. členu določa

obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju

del in nalog na sluţbenem potovanju.

Glede višine izplačil dnevnic za sluţbena potovanja v tujini je potrebno pogledati v KPdej.

Podjetje ima moţnost izplačevanja dnevnic za sluţbena potovanja v tujini glede na velikosti

določene v internem aktu, v kolektivni pogodbi ali pa glede na zneske določene v davčni

uredbi za tujino ali po uredbi. Uredba za tujino ureja povračilo stroškov za sluţbena potovanja

v tujino za javne usluţbence in funkcionarje v drţavnih organih, upravah samoupravnih

lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih

zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki drţavnega proračuna ali

proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Za zaposlene v gospodarstvu se načeloma ta

uredba ne uporablja, temveč se za davčne namene upošteva uredba o davčni obravnavi

povračil stroškov, ki drugače ureja število ur na sluţbeni poti za ugotovitev dnevnice, vendar

pa se tudi za to davčno uredbo uporablja priloga iz uredbe za tujino (v prilogi so navedene

višine dnevnic po drţavah in mestih). V gospodarstvu bomo torej najprej ugotovili število ur

na sluţbeni poti ter odstotek pripadajoče dnevnice po 4. členu uredbe o davčni obravnavi

povračil stroškov, višino dnevnic pa prebrali v prilogi k uredbi za tujino. Tako ugotovljeno

dnevnico bomo potem ustrezno zniţali, če so bili na poti zagotovljeni obroki, in sicer kot

določa 6. člen uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov. Le če v kolektivni pogodbi za

delodajalca piše, da se dnevnice obračunajo pod pogoji in na način, kot velja po uredbi za

tujino, bomo dnevnice obračunavali tudi po pogojih iz te uredbe (drugače se obračunavajo

glede na ure).

Kdaj se službeno potovanje v tujino začne in kdaj se konča?

Uredba za tujino tega podrobneje ne določa, po našem mnenju pa je to čas odhoda in vrnitve

na dom oziroma v drugo običajno dnevno prebivališče zaposlenega, od koder se praviloma




85

vozi na delo (stalno ali začasno prebivališče, sluţbeno stanovanje). V čas sluţbenega

potovanja v tujino se šteje tudi čas, ki ga zaposleni prebije na potovanju v Sloveniji.

Stroški sluţbenega potovanja v tujino se zaposlenemu povrnejo v valuti obračuna potnega

naloga za sluţbeno potovanje ali v domači valuti.

Valuta obračuna je valuta drţave oziroma ene od drţav, v katero oziroma v katere se sluţbeno

potuje, če gre za drţave, katerih valute so na dnevni tečajni listi za komitente Banke

Slovenije, oziroma valuta iz priloge uredbe, to je ameriški dolar ali evro. Za preračun stroškov

iz valut drţav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj iz

tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere

ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni delodajalcu predloţi za potrebe

obračuna potnega naloga za sluţbeno potovanje v tujino dokazilo o zamenjavi valute, kjer ni

na razpolago ustreznih tečajev in je iz njega mogoče ugotoviti menjalno razmerje, se izkazani

tečaj zamenjave pri obračunu upošteva.

Vsi stroški sluţbenega potovanja v tujino se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem

tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan sluţbenega potovanja, preostali

stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan

izdaje listine, ki ga izkazuje. Valuta obračuna za posamezno sluţbeno potovanje v tujino je

lahko samo ena, vendar se stroški, izkazani oziroma nastali v Sloveniji in kilometrina

obračunajo in izplačajo v evrih.

Dnevnice za sluţbena potovanja v tujino so za posamezne drţave in mesta določene v prilogi

uredbe za tujino.

Kjer se kolektivne pogodbe ali akti delodajalca sklicujejo direktno na obračun dnevnic pod

pogoji iz uredbe za tujino, prav tako za vse javne usluţbence in javni sektor, se dnevnice iz

priloge obračunajo v višini:

- nad 14 do 24 ur: cela dnevnica,

- nad 10 do 14 ur 75 % dnevnice.

Dnevnica za potovanje do 10 ur torej ni več predvidena (velja od 7.7.2012), in sicer le za

javni sektor in za tisti del gospodarstva, ki se v svojih aktih opira na pogoje, kot veljajo za

uredbo za tujino.




86

Kjer se kolektivne pogodbe ne sklicujejo na neposredno rabo uredbe za tujino, se v

gospodarstvu obračunajo dnevnice po pravilih iz kolektivne pogodbe in internih aktov

podjetja ter pogodb o zaposlitvi skladno z 2. odstavkom 4. člena Uredbe o davčni obravnavi

povračil stroškov v davčno osnovno ne vštevajo dnevnice:

- nad 14 do 24 ur cela dnevnica,

- nad 8 do 14 ur 75% dnevnice in

- nad 6 do 8 ur 25 % dnevnice.

Zneski po uredbi za tujino se ustrezno zmanjšajo, če je na sluţbenem potovanju zagotovljena

brezplačna prehrana ali če jo plača delodajalec posebej. Pri zmanjševanju zneskov se upošteva

pravilo o številu obrokov, katerim je namenjena posamezna dnevnica. Pri sluţbenem

potovanju v tujino se šteje, da zaposlenemu pripadajo za odsotnost

- nad 14 do 24 ur trije obroki in

- nad 10 do 14 ur dva obroka.

Če so zaposlenemu na sluţbenem potovanju v tujini zagotovljeni vsi obroki, ki mu pripadajo

za posamezno vrsto sluţbene odsotnosti v tujini, bi prejel za pokrivanje morebitnih drugih

stroškov na sluţbenem potovanju le 20% pripadajoče dnevnice glede na čas sluţbene

odsotnosti. Navedeno so pogoji iz uredbe za tujino, ki pa jih davčna uredba ne vsebuje.

Po uredbi za tujino se zneski pripadajoče dnevnice se popravijo tako, da se obračuna pri

odsotnosti

- nad 14 do 24 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 10% in za brezplačno kosilo oziroma

večerjo po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe za tujino,

- nad 8 do 14 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 15% in za brezplačno kosilo oziroma

večerjo po 40% pripadajoče dnevnice iz drugega odstavka 7. člena uredbe za tujino.

Kdaj se šteje, da je zaposlenemu na službenem potovanju zagotovljen brezplačni obrok?

Menimo, da takrat, kadar delodajalec poravna stroške tega obroka posebej po računu ali pa so

ţe vključeni v kakšni drugi storitvi (na primer v kotizaciji za udeleţbo na seminarju,

hotelskem računu za nočitev z zajtrkom, hotelskem računu za polpenzion ali polni penzion, v

računu za udeleţbo na kongresu in v drugih podobnih primerih.




87

Davčni vidik dnevnic za tujino

Davčna uredba (t.j. Uredba o davčni obravnavi višin povračil stroškov in drugih dohodkov iz

delovnega razmerja) za določitev višine davčno priznanih dnevnic za sluţbena potovanja v

tujino napotuje na neposredno rabo priloge k uredbi za tujino (seznam drţav).

Po 4. členu davčne uredbe se v davčno osnovo ne vštevajo dnevnice za odsotnost

- nad 14 do 24 ur do zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1

uredbe za tujino,

- nad 8 do 14 ur do 75% zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1

uredbe za tujino,

- nad 6 do 8 ur do 25% zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1

uredbe za tujino.

Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini vključujejo tudi plačilo zajtrka, se

znesek dnevnice za sluţbeno potovanje, ki traja

- nad 8 do 14 ur zmanjša za 15%,

- nad 14 do 24 ur zmanjša za 10%.

Uredbi sta glede zmanjšanja povračila stroškov zaradi organiziranega zajtrka usklajeni, če so

organizirani drugi obroki hrane (kosilo in/ali večerja) pa davčna uredba ne predvideva

zmanjšanja višine zneska predvidene dnevnice.

Pravica zaposlenih, ki izhaja iz uredbe za tujino po kolektivnih pogodbah, je manjša od

zneskov, ki jih kot maksimalne še ne obdavčene dovoljuje davčna uredba.

Zneski dnevnic za tujino

Višino dnevnic za posamezno drţavo ureja Uredba o povračilu stroškov za sluţbena

potovanja v tujino. Zneski dnevnic so določeni v evrih ali ameriških dolarjih. Po zadnjih

spremembah in dopolnitvah Uredbe so dnevnice za posamezne drţave določene v naslednjih

velikostih:




88

Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v tujini

ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z

delom med katera spada tudi povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v

tujini.

Glede velikosti izplačil je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in zneski izplačil so lahko

določeni v kolektivni pogodbi ali po uredbi za tujino oziroma po davčni uredbi. Podjetje

lahko uporabo pravil določi v svojih internih aktih ali pa sledi pravilom direktno iz osnovnega

pravnega vira (kolektivne pogodbe, davčne uredbe).

Stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo v znesku

plačanega hotelskega računa. Podlaga za izplačilo je račun, ki glasi na zaposlenega ali na

podjetje.

Če je račun za prenočevanje plačal delodajalec direktno hotelu, je smiselno kopijo računa

priloţiti k potnemu nalogu ali pa na obračunu potnih stroškov zabeleţiti številko računa.

Takšna interna organizacija odlaganja poslovne dokumentacije nam ob morebitni kontroli

olajša preverjanje ujemanja dejanskega sluţbenega potovanja s potnim nalogom.

Po 6. členu davčne uredbe se povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju v

tujino ne všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prenočevanj, če je to

dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Drugih pogojev (na primer glede kategorije

hotela) za izvzemanje povračila stroškov prenočevanja iz obdavčitve davčna uredba ne

določa.

Tako se pri obračunu stroškov prenočevanja pravzaprav ne more zgoditi, da bi se vštevali v

davčno osnovo za obračun dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so dokumentirani

s potnim nalogom, ki ga je odobril delodajalec in v skladu z dejanskim računom za nočitev.

Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v tujini

ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z

delom. Med te stroške spadajo tudi stroški prevoza na sluţbenih potovanjih v tujini.

Glede obveznosti delodajalca o višini povračil stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v

tujini mora delodajalec preveriti kakšne so njegove obveznosti po KPdej. Moţnosti je tako kot

pri vseh povračilih več, lahko se uporabljajo zneski po kolektivnih pogodbah ali zneski po




89

uredbi za tujino ali po davčni uredbi. Najpogostejša je določba, da se upošteva uredba za

tujino.

Če je zaposlenemu na sluţbenem potovanju v tujini po odredbi predpostavljenega odobrena

uporaba lastnega avtomobila, se znesek povračila določi na podlagi kilometrine. Kilometrina

se povrne v višini 30% cene litra 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina za vsak

prevoţeni kilometer in to ne glede na število prevoţenih kilometrov (velja za javni sektor in

tiste kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se sklicujejo na uredbo za tujino), sicer pa največ do

0,37 EUR za prevoţeni kilometer, kot določa davčna uredba.

Če je račun za prevoz ali račun za najem vozila na sluţbenem potovanju v tujini plačal

delodajalec, je smiselno kopijo takšnega računa priloţiti k obračunu potnega naloga, saj si

tako olajšamo delo pri morebitni kontroli revizorja ali davčnega inšpektorja, ki ţeli preveriti

povezavo med nastalimi stroški in potnimi nalogi.

Pri določanju notranjih pravil v podjetju je priporočljivo upoštevati pravila iz uredbe o

povračilu stroškov v tujini, da se

- zaposlenemu le izjemoma povrnejo stroški letalskega prevoza v višjem razredu od

ekonomskega, kadar gre za nujno potovanje, ki ga ni bilo mogoče vnaprej natančno načrtovati

in zato potovanje v ekonomskem razredu iz objektivnih razlogov ni moţno,

- če se sluţbeno potuje z vlakom ali z ladjo povrnejo stroški ţelezniškega oziroma ladijskega

prevoza v prvem razredu po potrebi s spalnikom oziroma kabino, kadar potovanje traja več

kot 12 ur.

14. člen uredbe za tujino določa še, da se na podlagi predloţenega računa obračunajo tudi

drugi prevozni in preostali stroški, ki nastanejo pri sluţbenem potovanju v tujino in sicer:

- stroški uporabe javnega prevoza ali taksija v kraju sluţbenega potovanja,

- stroški za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage,

- poštni, telegrafski in telefonski stroški, ki so nujni pri opravljanju sluţbenega potovanja,

- stroški za najem osebnega avtomobila, če je to ekonomsko ugodneje,

- takse (letališke takse, peronske karte in podobno),

- parkirnine, cestnine in podobni stroški, če se uporablja lastno vozilo,




90

- izdatki za gorivo, parkirnine, cestnine in podobne stroške, če se uporablja sluţbeno vozilo.

V 5. členu davčne uredbe je določeno še, da se za povračila stroškov prevoza na sluţbenem

potovanju v tujini štejejo tudi naslednja povračila:

- taks (letaliških taks, stroškov peronskih kart in podobno),

- stroškov goriva, če se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirne ter

- stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage.

Iz te določbe je razumeti tudi, da so pri prevozu na sluţbenem potovanju v tujini, za katero je

bila odobrena uporaba lastnega avtomobila, neobdavčena tudi povračila za cestnine,

parkirnine in druge podobne stroške prevoza in prenosa stvari in prtljage. Zaposleni ima

pravico do povračil stroškov, ki se ne vštevajo v njegovo davčno osnovo za obračun

dohodnine in socialnih prispevkov, če ima račun, ki ga dobi na cestninski postaji, pri nakupu

vinjete v tujini, za parkiranje, uporabo tunela in podobno.

Povračila drugih stroškov na službenih potovanjih v tujini

ZDR v 130. členu določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov,

ki jih ima pri opravljanju različnih del in nalog na sluţbenem potovanju. Med njimi najdemo

tudi druge stroške, ki jih ima zaposleni pri sluţbenem potovanju v tujini kot so stroški

reprezentance, zdravstvenega zavarovanja na sluţbeni poti v tujino.

Glede velikosti povračil je potrebno preveriti, kako določa višino takšnih povračil KPdej.

Moţnosti so različne, najpogosteje se uporablja uredba za tujino.

Uredba za tujino namreč določa še moţnost povračila nekaterih drugih stroškov, ki jih lahko

ima zaposleni na sluţbenem potovanju (za zdravstveno zavarovanje, reprezentanco).

- med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunajo pristojnemu nosilcu obveznega

zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v

drţavah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora,,

- med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunavajo pristojnemu nosilcu obveznega

zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v

drţavah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene meddrţavne pogodbe,




91

- med dejanskimi stroški in priznanimi stroški, ki jih največ do velikosti (ustreznega deleţa)

povprečne cene takšnih zdravstvenih storitev v Sloveniji obračuna pristojni nosilec obveznega

zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kadar gre za nujne zdravstvene storitve v

drţavah, ki niso zajete v prejšnjih dveh alinejah.

Povračilo stroškov v obsegu iz prejšnjega odstavka se zaposlenim lahko zagotovi tudi s

sklenitvijo posamičnega ali skupinskega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v

tujini ali pa se zaposlenemu povrnejo stroški zavarovalne premije plačane za individualno

zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco za enako tveganje, ki si ga zaposleni uredi

sam in zanj predloţi ustrezen račun.

16. člen uredbe za tujino določa še, da se stroški sluţbenega potovanja v tujino, ki jih je

zaposlenemu poravnal gostitelj, ne povrnejo.

Davčna uredba stroškov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenega zavarovanja v primeru

sluţbenega potovanja v tujini ne ureja, vendar je mogoče iz njihove vsebine vseeno razbrati,

da gre za stroške, ki jih je dolţan pokriti delodajalec oziroma urediti zaposlenemu ustrezno

zavarovanje, da do takšnih stroškov ne bi prišlo.

Stroški reprezentance na sluţbenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo na podlagi

predloţenega računa ob obračunu potnega naloga. Po našem mnenju bi bilo primerno, da se

takšni stroški odobrijo ţe ob izdaji potnega naloga in napotitvi zaposlenega na sluţbeno

potovanje v tujino (čeprav v praksi to vedno ni izvedljivo).

Način plačila stroškov

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku po spremembah, ki veljajo od 27.12.2011

dalje, v 23. a. členu določa, da podjetja, samostojni podjetniki in zasebniki svojim zaposlenim

povračil stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji ne smejo več izplačevati v gotovini, ampak

jim jih morajo nakazovati na njihove transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Potni

stroški se smejo izplačevati v gotovini le, če gre za potne stroške v tistih primerih, ki so

navedeni v 2., 4. in 5. točki 107. člena Zakona o dohodnini (na primer v društvih, zbornicah in

podobno, če članom ni bil plačan dohodek za opravljeno delo na podlagi vabila ali poziva).

Primeri poslovnih dogodkov

PRIMER 1: Službeno potovanje v državi z izplačanim predujmom




92

Zaposleni je bil napoten na službeno potovanje v državi (udeležil se je strokovnega kongresa,

ki je trajal tri dni). Za povračilo stroškov na službenem potovanju je prejel akontacijo

stroškov v višini 200 EUR na transakcijski račun. Direktor je zaposlenemu odobril uporabo

zasebnega avtomobila. Zaposleni je bil odstoten od 6.30 ure prvega dne do 19:00 ure tretjega

dne službenega potovanja. Po vrnitvi iz službenega potovanja je zaposleni predložil obračun

službenega potovanja in podjetje mu je izplačalo razliko na njegov transakcijski račun pri

banki.

Obračun sluţbenega potovanja:

Obračun sluţbenega potovanja:

3 x polna dnevnica (3 x 15,02) 45,06

Stroški nočitve brez zajtrka po predloţenem računu 142,00

Vinjeta 55,00

Kilometrina (526 km x 0,37) 194.62

Skupaj stroški sluţbenega potovanja 436,68

- prejeti predujem 200,00

Razlika za izplačilo na TRR zaposlenega 236,68


breme

V

dobro

1. TEM Izplačilo predujma za sluţbeno potovanje 200,00 165 110

2. TEM Obračun stroškov sluţbenega potovanja,

dnevnice

45,06 414

Nočitev 142,00 414

Vinjeta 55,00 414

Kilometrina 194,62 414

obveznost do zaposlenih 436,68 255

3. TEM Pobot terjatve do delavca z obveznostjo do

delavca

200,00 255 165

4. TRR Nakazilo razlike stroškov po potnem nalogu za

sluţbeno potovanje na TRR

236,68 255 110




93

PRIMER 2: Službeno potovanje v državi – izplačilo po zaključku potovanja

Po zaključku službenega potovanja je zaposleni predložil obračun potnega naloga iz katerega

je razvidno, da mu pripadajo dnevnice v višini 30,04 EUR, stroški prenočevanja v višini 72,00

EUR, stroški prevoza z vlakom v višini 19,65 EUR, stroški za taxi višini 3,16 EUR in stroški

reprezentance v višini 89,50 EUR. Podjetje je zaposlenemu vse stroške povezane s službenim

potovanjem nakazalo na njegov transakcijski račun pri banki.


breme

V

dobro

1. TEM Obračun stroškov sluţbenega potovanja,

dnevnice

30,04 414

Nočitev 72,00 414

vozovnica za vlak 19,65 414

taxi 3,16 414

račun za reprezentanco 89,50 417

obveznost do zaposlenih 214,35 255

2. TRR Plačilo obveznosti do zaposlenega po potnem

nalogu za sluţbeno potovanje na TRR

214,35 255 110

PRIMER 3: Službeno potovanje v tujino – predujem v tuji valuti

Delavec je bil napoten na službeno potovanje na Hrvaško. Potovanje je trajalo tri dni.

Delavec je prejel akontacijo stroškov službenega potovanja v višini 5.000,00 kun v

protivrednosti v evrih po prodajnem tečaju poslovne banke z nakazilom na njegov

transakcijski račun. Po zaključku službenega potovanja je delavec predložil račun za 2

nočitvi po hotelskem računu v višini 370,00 kun, račune za cestnine v višini 115,00 kun in

račune za parkirnine v višini 16,00 kun. Delavcu je bila odobrena uporaba službenega vozila

in pogostitev poslovnih partnerjev z večerjo ob podpisu pomembne pogodbe. Račun za

večerjo je znašal 2.500,00 kun.

Prodajni tečaj poslovne banke na dan nakazila akontacije potnih stroškov zaposlenemu je

znašal 7,3 HRK za 1 EUR. Po zaključenem potovanju je podjetje obračunalo stroške

sluţbenega potovanju po prodajnem tečaju poslovne banke na dan zaključka sluţbenega

potovanja po tečaju 7,2 HRK za 1 EUR.




94

Obračun stroškov sluţbenega potovanja:

stroški nočitve po računu 370,00 HRK

dnevnice 576,00 HRK

cestnine 115,00 HRK

parkirnine 16,00 HRK

račun za pogostitev 2.500,00 HRK

SKUPAJ STROŠKI 3.577,00 HRK

_______________________________

VIŠEK AKONTACIJE 1.423,00 HRK


breme

V

dobro

1. TRR Nakazilo 5.000 HRK po tečaju 1 EUR = 7,3 HRK

na transakcijski račun zaposlenega

684,63 165 110

2. TEM Obračun potnega naloga račun za prenočevanje

(370,00 HRK po tečaju 1 EUR = 7,2 HRK)

51,39 414

dnevnice 576,00 HRK po tečaju 1 EUR = 7,2

HRK

80,00 414

račun za cestnine 115,00 HRK po tečaju 1 EUR =

7,2 HRK

15,97 414

račun za parkirnine 16,00 HRK po tečaju 1 EUR =

7,2 HRK

2,22 414

račun za pogostitev 2.500,00 HRK po tečaju 1

EUR = 7,2 HRK

347,22 417

poračun predujma za stroške sluţbenega

potovanja

496,80 165

3. TRR Vračilo preveč izplačanega predujma 1.423,00

HRK po tečaju 1 EUR = 7,3 na transakcijski račun

podjetja

transakcijski račun 194,93 110

zmanjšanje terjatve za predujem za sluţbeno

potovanje

187,83 165




95

obračun tečajnih razlik 7,10 777

Uporabljeni konti:

100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev

101 – Devizna sredstva v blagajni

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

165 – Ostale kratkoročne terjatve

255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja

414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom


777 – finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih




96

4.7.3.1 Plačilo goriva za vozilo zaposlenega s

službeno kartico v povezavi z obračunom

kilometrine


Naš delavec je šel s svojim osebnim vozilom na službeno pot v tujino (nabava trg.blaga). Na

poti je polnil gorivo s plačilno kartico podjetja in nam nato predložil račun za gorivo (račun

glasi na naše podjetje z vsemi popolnimi podatki). Gorivo je delavec plačal s plačilno kartico

podjetja. Zanima nas, kako naj obračunamo potni nalog. Ali lahko po potnem nalogu

obračunamo strošek goriva, čeprav je delavec koristil svoje osebno vozilo? Potem bi s

plačilom goriva preko TRR (s plačilno kartico) delno zapirali ta potni nalog. In ali lahko

hkrati z gorivom obračunamo še kilometrino, do katere pa je delavec dejansko upravičen (ker

ni uporabljal službenega vozila)?

Kot ţe v vprašanju sami ugotavljate je delavec plačal s plačilno kartico podjetja svoje osebne

stroške, gorivo za svoje osebno vozilo, ki ga je sicer res uporabljal v sluţbene namene. V

primeru, da delavec za sluţbene namene uporablja svoje lastno osebno vozilo mu je

delodajalec dolţan za uporabo privatnega vozila za sluţbene potrebe povrniti stroške

kilometrine. Kilometrina je nadomestilo zaposlenemu za uporabo lastnega vozila za sluţbene

potrebe iz katere zaposleni krije tudi stroške porabljenega goriva na sluţbeni poti z lastnim

vozilom. Zato je potrebno ne glede na to, da račun glasi na podjetje, to plačilo računa

obravnavati kot vračilo stroškov kilometrine zaposlenemu. Druga moţnost pa je, da to

obravnavate kot terjatev do zaposlenega. Potni nalog obračunate in knjiţite tako, kot vam

narekuje zakonodaja, obračunate mu dnevnice, kilometrino in morebitne druge stroške, ki jih

je imel zaposleni na sluţbenem potovanju. Pri izplačilu potnega naloga mu znesek za gorivo,

ki ga je plačal s sluţbeno kartico odtegnete in mu nakaţete razliko.

Knjiţite lahko na dva načina:

- račun za gorivo 255/220, na tak način po knjiţenju potnega naloga na kontu 255 izkazujete

samo še del kilometrine in ostalih stroškov, ki jih je potrebno zaposlenemu še izplačati,




97

- račun za gorivo 165/220, ko poknjiţite potni nalog in izkaţete obveznost na kontu 255,

obveznost do zaposlenega zmanjšate s knjiţenjem pobota terjatve in obveznosti do

zaposlenega 255/165.




98

4.7.3.2 Knjiženje potnih stroškov in

službene poti zaposlenega in direktorja na

več lokacijah


Imamo primer osebe, ki je doma v Velenju, zaposlen pa je za polni delovni čas v podjetju A v

Celju, kjer je direktor. Pri plači se mu obračunava prevoz na delo iz Velenje do Celja in

nazaj.

Ista oseba je uradno pooblaščena za opravljanje vseh funkcij direktorja oz. vodenja podjetija

B iz Velenja in podjetja C iz Kopra. Na vseh treh podjetjih je prisoten večkrat na teden,

največkrat na vseh treh v istem dnevu. Zadeve, ki jih ureja (podpisovanje pogodb, odobritev

dela delavcev, sestanki) so vse evidentirane in jih je možno brezpogojno dokazati na podlagi

dokumentacij in prisotnih oseb.

Zanima me kako se pri njemu pravilno obravnava knjiženje poti na delo in službene poti in

sicer na primer; ta oseba gre iz Velenja, kjer je doma do Celja v podjetje, kjer je zaposlen in

je tam nekaj ur (prevoz na delo Velenje-Celje), potem gre podpisati oz. urediti določene

zadeve v podjetje B v Velenje, kjer je prisoten nekaj ur, nato gre nazaj v Celje(službena pot

Celje-Velenje-Celje), je tam nekaj ur in gre domov (prevoz na delo Celje-Velenje). Ali je to

problem, če gre vmes nazaj v Velenje? Kaj pa če kdaj ne gre nazaj v Celje in ostane v

Velenju? Včasih pa gre zjutraj od doma iz Velenja v podjetje B v Velenju za nekaj ur

(službena pot da ali ne?)in nato v podjetje C v Koper in se zvečer v poznih urah iz Kopra vrne

domov v Velenje (prevoz na delo ali službena pot?) .

Prosim vas za pojasnilo kako naj tej osebi knjižimo prevoz na delo (0,18 evra/km) in kako

službeno pot (0,37 evra/km) ter morebitne dnevnice, da bi bilo knjiženje iz davčnega in

računovodskega vidika pravilno.

Odgovor:

Pri računovodski in davčni obravnavi prevoza na delo in sluţbenih poti direktorja, ki to

funkcijo opravlja v več podjetjih in na več lokacijah, je pomembno, da imate v svojih internih

aktih (na primer pravilniku o računovodstvo) zapisano kdaj se šteje, da je direktor na sluţbeni

poti. Ob izdaji in obračunu potnih nalogov je potrebno upoštevati pravila iz SRS tako, da so




99

listine verodostojne, kar pomeni, da lahko oseba ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku

prepozna in oceni pravo naravo poslovnega dogodka.

Kilometrina za prevoz na delo (0,18 evra/km) se obračunava za dejansko opravljene prevoze

na delo in iz dela (iz običajnega prebivališča do sedeţa podjetja oziroma drugega kraja – na

primer poslovalnice – kjer direktor delo opravlja). Kilometrina za opravljeno sluţbeno pot se

obračuna kadar direktor iz sedeţa podjetja s svojim osebnim vozilom potuje za namene

delovanja druţbe v kraj sluţbenega potovanja, kjer mora opraviti določeno nalogo za podjetje.

V primerih , ki jih navajate, ko direktor ne pride na sedeţ druţbe, ampak se kar od doma

odpelje na sluţbeno pot, ker je to ekonomsko upravičeno bodisi zaradi racionalne izrabe časa

ali skrajšanja sluţbene poti, se mu obračuna sluţbena pot ţe od doma in ne od sedeţa

podjetja. Po našem mnenju se v takšnih primerih, ko se sluţbena pot prične od doma ali

zaključi direktno domov iz kraja sluţbenega potovanja, brez vmesnega prihoda na sedeţ

podjetja, obravnava v celoti kot sluţbena pot in direktorju za takšne dneve ne pripada prevoz

na delo (v eno ali v obe smeri, odvisno od situacije). Da ne bi imeli teţav pri davčni obravnavi

povračil stroškov prevoza na delo in iz dela ter povračil stroškov sluţbenega potovanja je

potrebno upoštevati naslednje pravilo: če se zaposleni odpravi na sluţbeno potovanje med

delovnim časom z delovnega mesta, se mu stroški prevoza na delo in iz njega za ta dan

priznajo, kilometrina pa se mu prizna od delovnega mesta do kraja sluţbenega potovanja.

Pri obračunu dnevnic za sluţbena potovanja je potrebno upoštevati interne akte, kolektivno

pogodbo in Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne

vštevajo v davčno osnovo. Upoštevati pa je potrebno tudi, ali v primerih, ki jih navajate, ko

vaš direktor opravlja funkcije direktorja še v dveh drugih podjetjih, dejansko gre za sluţbene

poti za potrebe poslovanja vašega podjetja ali morebiti za sluţbeno pot po pogodbi o

poslovodenju za podjetje B ali podjetje C.




100

4.7.4 Software


Definicija

Software je tujka za računalniško programsko opremo, ki predstavlja razne računalniške

programe, brez katerih računalnik sploh ne more delovati in druge uporabniške programe.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Knjiţenje

V poslovnih knjigah software običajno evidentiramo na kontih neopredmetenih dolgoročnih

sredstev, s tem povezano pa stroške na kontih amortizacije, vzdrţevanja ter prevrednotovalne

poslovne odhodke (oslabitev). V zadnjem času pa se vse bolj pogosto pojavlja tudi moţnost

najema programske opreme, lahko v obliki klasičnega najema ali finančnega oziroma

poslovnega najema.

Premoţenjske pravice

Kadar nakup računalniške opreme (softwera) vključuje tudi določene osnovne programske

pakete, ki zagotavljajo osnovno uporabo kupljene opreme (brez teh računalnik sploh ne more

delovati), vse skupaj lahko knjiţimo na kontih opredmetenih osnovnih sredstev (npr.

Windows XP). Ločeno na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma

premoţenjskih pravic pa vodimo kupljeno programsko opremo za posebne namene (npr. za

računovodstvo, za grafično oblikovanje, izdelavo arhitekturnih načrtov, celovit informacijski

sistem poslovanja, itd.).

Spletna stran

Spletna stran podjetja, ki izhaja iz lastnega razvoja in je za notranji ali zunanji dostop, je

notranje ustvarjeno neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokaţejo a) izvedljivost strokovnega

dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; b) namen dokončati projekt

in ga uporabljati ali prodati; c) zmoţnost uporabljati ali prodati projekt; č) verjetnost

gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt

ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; d) razpoloţljivost tehničnih,

finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter




101

e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med

njegovim razvijanjem.

Odhodki

Kadar pa spletna stran sluţi zgolj predstavitvi in reklamiranju podjetja, oziroma njegovih

proizvodov, niso izpolnjeni pogoji iz SRS 2.13, glede verjetnosti gospodarskih koristi. V

takem primeru je potrebno vse stroške obravnavati kot odhodke obdobja.

Doba koristnosti

Vrednost programske opreme kot neopredmetenega sredstva prenašamo med stroške v

odvisnosti od tega, ali ima končno dobo koristnosti ali ne. Če ji lahko določimo končno dobo

koristnosti, takšno dolgoročno sredstvo amortiziramo, sicer pa prevrednotujemo zaradi

oslabitve.

Do 500 EUR

Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo

kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

Vzdrţevanje

Vzdrţevanje programske opreme spada med stroške storitev vzdrţevanja, kar knjiţimo na

konto 412. Če se račun izda za daljše časovno obdobje (na primer za koledarsko leto),

podjetje stroške razmejuje preko konta 190 – kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki.

DAVČNI VIDIK

Davčno priznana amortizacija

V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb znaša najvišja letna amortizacijska

stopnja za računalniško, strojno in programsko, opremo 50%.

DDV

Kot izhaja iz Priloge I a k ZDDV-1, spada dobava programske opreme in njeno posodabljanje

med elektronsko opravljene storitve. Za elektronsko opravljene storitve davčnim

zavezancem velja splošno pravilo iz 25. člena ZDDV-1, da so obdavčene tam, kjer ima

prejemnik storitev svoj sedeţ. Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni




102

zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec storitev sedeţ svoje dejavnosti. Uporabi se splošna

davčna stopnja..

Posebno pravilo

Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedeţ ali stalno

oziroma običajno prebivališče zunaj Unije, je kraj, kjer ima ta oseba sedeţ, stalno oziroma

običajno prebivališče.

Ali se od nabave programske opreme v tujini plača davčni odtegljaj v skladu s ZDDPO-2?

Kadar se računalniški program kupi za lastno rabo (brez pravice do nadaljnje prodaje ali

razvoja programa), gre za navadno kupnino, od katere se davčni odtegljaj ne obračuna in ne

gre za plačilo premoţenjske pravice. Pomembno merilo za presojo, ali gre za plačilo

licenčnine, je ravno to, ali lahko izdelek prenesemo na drugo osebo, prodamo, podarimo ali pa

tega ne moremo storiti. Če ne moremo, potem ne gre za licenčnino. Iz prakse vemo, da

računalniškega programa običajno sami niti ne moremo prenesti na drug računalnik, ker je

zaščiten in potrebujemo licenčno kodo. Torej je nekdo pred nami kupil pravico do

distribuiranja tega izdelka in se hoče zaščititi, da se izdelek ne more nekontrolirano prenašati

na druge osebe.


PRIMER 1: Programska oprema – neopredmeteno sredstvo

Podjetje se odloči za nakup programa za vodenje kadrovskih evidenc in obračunavanje

dohodkov iz delovnega razmerja zaposlenim. Prejme račun za osnovno verzijo programa v

znesku 2.440,00 EUR, ostali stroški prilagajanja programa naročniku pa se zaračunajo

posebej. Tako prejme še račun za 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Podjetje sklene z dobaviteljem programske opreme vzdrževalno pogodbo za obdobje 10 let in

obračunava amortizacijo po stopnji 10% letno. Drugo leto januarja prejme račun za letno

vzdrževanje programske opreme v znesku 1.640,00 EUR z obračunanim DDV po splošni

stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za software 2.440,00 220

neto vrednost 2.000,00 003




103

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 440,00 160

2. PRAČ Prejeti račun za prilagoditve 610,00 220

neto vrednost 500,00 003


3. TEM Obračun amortizacije za 1 leto 250,00 430 008

4. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje 1.460,00 220



5. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 100,00 412 190

PRIMER 2: Najem programske opreme

Podjetje vzame v najem programsko opremo za vodenje računovodstva. S podjetjem

najemodajalcem sklene pogodbo o najemu, ki vključuje sprotno prilagajanje zakonskim

spremembam, arhiviranje ter zaščito podatkov na spletnem strežniku za vrednost 3.660,00

EUR letno. Račun za najemnino za leto 20X1 prejme januarja 20X1 in stroške razdeli na 12

mesecev.


1. PRAČ Prejeti račun za letno najemnino 3.660,00 220



2. TEM Mesečni prenos na stroške najema 250,00 413 190

PRIMER 3: Nakup programske opreme skupaj z računalnikom

Podjetje prejme račun za nakup prenosnega računalnika z operacijskim sistemom Windows v

vrednosti 597,80 EUR z obračunanim DDV po splošni stočnji (vrednost brez DDV znaša

490,00 EUR).

Različica 1: Kot opredmeteno osnovno sredstvo (letna amortizacijska stopnja znaša 50%)


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za računalniško opremo,


597,80 220

neto vrednost računalniške opreme 490,00 040




104

odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 107,80 160


Različica 2: Kot material (prenos v uporabo in takojšen odpis)


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za prenosni računalnik 597,80 220

zaloga drobnega inventarja 490,00 320

odbitni DDV, obračunan po splošni davčni

stopnji

107,80 160

2. PRAČ Prenos v uporabo in takojšen odpis 490,00 404 320

Svetujemo, da podjetje za evidentiranje računalniške opreme uporablja 1. različico, ker se

sicer lahko dogaja, da bo nabavna vrednost računalniške opreme enkrat višja in enkrat niţja

od 500 EUR in podjetje ne bo imelo enotnega načina evidentiranja. Za davčne namene se

podjetju kot odhodek ob prenosu opredmetenega sredstva v uporabo v skladu s 6. odstavkom

33. člena ZDDPO-2, ne glede na obračunano amortizacijo, prizna odpis celotne nabavne

vrednosti, če ta ne presega 500 EUR.

PRIMER 4: Nakup programske opreme manjših vrednosti

Podjetje prejme račun za antivirusni program v znesku 183,00 EUR z obračunanim DDV po

splošni davčni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za antivirusni program 183,00 220

neto vrednost programa 150,00 407ali 419

obračunan DDV po splošni stopnji 33,00 160

Opomba: V skladu s SRS 2 se neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne

presega 500 EUR, lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

PRIMER 5: Nakup programske opreme v tujini preko interneta

Podjetje prejme račun od tujega davčnega zavezanca iz Francije za nakup programske

opreme v vrednosti 3.000,00 EUR.




105


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za programsko opremo iz

tujine

3.000,00 003 221

samoobdavčitev z DDV po splošni stopnji 660,00 160 260

PRIMER 6: Prodaja programske opreme v Sloveniji

Podjetje, ki je izdelalo programsko opremo za vodenje računovodstva, izda račun

slovenskemu davčnemu zavezancu za nakup programske opreme v vrednosti 1.830,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stopnji. S kupcem sklene tudi vzdrževalno pogodbo, za kar mu

izda račun za letno vzdrževanje v vrednosti 488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni

stopnji.


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo 1.830,00 120

neto vrednost proizvoda 1.500,00 760


2. IRAČ Izdani račun za vzdrţevanje programske

opreme

488,00 120



3. TEM Mesečni prenos kratkoročno odloţenih

prihodkov

33,33 291 760

PRIMER 7: Prodaja programske opreme v tujino davčnim zavezancem

Podjetje, ki se ukvarja s programiranjem, proda programsko opremo tujemu davčnemu

zavezancu v Avstrijo v vrednosti 2.600,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV

ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 2.600,00 121 761




106

PRIMER 8: Prodaja programske opreme v Unijo osebam, ki niso davčni zavezanci

Podjetje izda račun za prodajo programske opreme osebi, ki ni davčni zavezanec, v Nemčijo.

Vrednost računa z obračunanim DDV po splošni stopnji znaša 1.098,00 EUR.


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 1.098,00 121

neto vrednost programske opreme 900,00 761


PRIMER 9: Prodaja programske opreme v tretje države osebam, ki niso davčni zavezanci

Podjetje izda račun za programsko opremo osebi, ki ni davčni zavezanec, v Srbijo. Vrednost

računa znaša 500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV ni obračunan v

skladu s 1.k točko 30.d člena ZDDV-1).


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tretjo

drţavo

500,00 121 761

PRIMER 10: Spletna stran, namenjena promociji podjetja

Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani, ki je namenjena promociji podjetje, v znesku

6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Prejme tudi račun za registracijo

domene v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Sklene tudi vzdrževalno

pogodbo za spletno stran, za kar mesečno prejme račun v znesku 610,00 EUR z obračunanim

DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 6.100,00 220


odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160

2. PRAČ Prejeti račun za domeno 122,00 220

neto vrednost domene 100,00 419


3. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje 610,00 220




107

stroški vzdrţevanja 500,00 412


PRIMER 11: Spletna stran, namenjena internetni prodaji

Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani v znesku 24.400,00 EUR z obračunanim

DDV po splošni stopnji. V tem primeru gre praviloma za sorazmerno velik začetni vložek, pri

čemer pa bodo prihodki pritekali v daljšem časovnem obdobju, zato je treba vrednost

investicije knjižiti na neopredmetena sredstva in amortizirati v času dobe koristnosti (na

primer 5 let).


1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 24.400,00 220

premoţenjske pravice 20.000,00 003

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 4.400,00 160


Opomba: Davčno priznana stopnja amortizacije neopredmetenih sredstev znaša 10% letno,

zato je treba za davčne namene voditi ločene evidence o obračunu amortizacije.

Uporabljeni konti:

003 – Premoženjske pravice

008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki

404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

413 – Najemnine


761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu




108

4.7.4.1 Nakup licence za uporabo

programske opreme iz EU za eno leto


Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja iz EU za nakup licence za uporabo programa za

spremljanje avtoprevoznikov za obdobje enega leta. Znesek računa brez obračunanega DDV

znaša 1.200,00 EUR. Podjetje razmeji stroške storitev na 12 mesecev in ob pridobitvi opravi

samoobdavčitev po splošni stopnji DDV.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za programsko opremo iz

tujine

1.200,00 190 221

PRAČ Samoobdavčitev po splošni stopnji DDV 264,00 160 260

TEM Mesečni prenos licence na stroške storitev 100,00 419 190




109

4.7.4.2 Izdelava lastne spletne strani in

dolgoročna sredstva


Zaposleni v podjetju izdelajo spletno stran za promocijo podjetja in delno za prodajo blaga

preko spleta. Ali je potrebno takšno spletno stran evidentirati kot neopredmeteno dolgoročno

sredstvo?

Neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če a) je

verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in b) je mogoče njegovo

nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi, povezanih z

neopredmetenim sredstvom, se oceni z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so

najboljša ocena uprave o gospodarskih okoliščinah v dobi koristnosti tega sredstva.

Izdelava spletne strani znotraj podjetja le teţko izpolnjuje pogoje za pripoznanje, ker je teţko

dokazati verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi in predvsem teţko zanesljivo izmeriti

nabavno vrednost takšnega sredstva. Praviloma ima razvoj neopredmetenega sredstva dve fazi

in sicer fazo raziskovanja in fazo razvijanja. Stroškov faze raziskovanja podjetje ne sme

vključiti v vrednost neopredmetenega sredstva ampak le tiste, ki so nastali v fazi razvoja. Če

teh dveh faz ne more natančno ločiti, je to ţe razlog, da neopredmetenega osnovnega sredstva

ni mogoče pripoznati. Vsekakor si mora podjetje v skladu s SRS natančno opredeliti merila za

morebitno usredstvenje neopredmetenega sredstva (spletne strani), pogosteje pa stroški

bremenijo kar odhodke obdobja, ko so nastali.




110

4.7.5 Sponzorstvo


Definicija

Sponzorstvo (sponzoriranje, reklamiranje, oglaševanje) je pogodbeni odnos med sponzorjem

in sponzoriranim. V takšni pogodbi se sponzor zaveţe nameniti določena sredstva (lahko

finančna ali v kakšni drugačni obliki kot opravljene storitve, blago) za svoje reklamiranje

oziroma promocijo v javnosti, sponzorirani pa se zaveţe, da bo z nasprotno storitvijo izvedel

določene aktivnosti v smeri reklamiranja sponzorja.

Sponzor s sponzorsko pogodbo prispeva sredstva za promocijo svojega imena, blagovne

znamke, svojih proizvodov ali storitev oziroma svoje celostne podobe v javnosti.

Sponzorirani se na osnovi takšnega odplačnega poslovnega odnosa pojavlja v različnih

reklamnih sporočili v časopisih, radiu, televiziji, reklamnih panojih, internetu .

RAČUNOVODSKI VIDIK

Računovodsko se pri sponzorju obravnavajo takšne storitve kot reklamne storitve in se

knjiţijo v skupini 417 – stroški sejmov, reklame in reprezentance. Če je sponzorirani pravna

oseba, samostojni podjetnik, društvo ali zavod, se prejeta sredstva računovodsko obravnavajo

kot prihodki od storitev (pri gospodarskih druţbah in samostojnih podjetnikih v skupini 760 –

prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu).

DAVČNI VIDIK

Za sponzorja je reklamiranje poslovni odhodek, ki zniţuje davčno osnovo pri obračunu davka

od dohodkov pravnih oseb, saj je reklamiranje poslovno potreben odhodek skladno z 29.

členom ZDDPO-2. Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je določitev

posamezne vrste storitve sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe, ter

navedena vrednost proti storitev, ki jih v zameno za to opravi sponzorirani (oglaševanje,

promocija, marketinški projekt).

Če sponzorirani davčni zavezanec za davek na dodano vrednost na izdanem računu za

reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju zaračuna DDV po predpisani stopnji,

ima sponzor na podlagi takšnega prejetega računa pravico do odbitka tega obračunanega

davka kot svojega odbitnega davka (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev za odbitek v




111

skladu z ZDDV-1). Če je sponzorirani pravna oseba (gospodarska druţba, samostojni

podjetnik), je za opravljeno storitev dolţan izstaviti račun. Pri osebi (pravni ali fizični), ki je

sponzorirana, so prihodki po sponzorski pogodbi obdavčljivi prihodki. Pri sponzoriranih

pravnih osebah se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od

dohodkov pravnih oseb, pri sponzoriranih fizičnih osebah se ti dohodki (prejeta sredstva po

sponzorski pogodbi) štejejo kot dohodek doseţen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo)

ter se vštevajo v osnovo za plačilo dohodnine.

Z vidika davka na dodano vrednost gre pri sponzorskih pogodbah za opravljanje ekonomske

dejavnosti sponzoriranega, ki je tako pri pravnih osebah kot fizičnih osebah obdavčeno z

davkom na dodano vrednost. Če sponzorirani ni identificiran za namene DDV, se storitve

reklamiranja po sponzorski pogodbi štejejo v limit 50.000 EUR v obdobju 12 mesecev, po

preseţku katerega je vstop v sistem obračuna DDV obvezen. Do preseţenega praga 50.000

EUR (mali davčni zavezanec) sponzorirani ne obračuna davka na dodano vrednost v skladu s

1. odstavkom 94. člena ZDDV-1.

Kakšna je razlika med sponzorstvom in donacijo?

Za razliko od sponzorstva je donatorstvo (donacija) neodplačen in nekomercialen dogovor pri

katerem donator (dajalec donacije) za svojo donacijo (podarjeni znesek, ugodnost, storitev,

blago) ne pričakuje nobenega povračila oziroma protistoritve. Namen donacije je finančna

podpora splošnih druţbenih koristi, kot so humanitarni, športni, znanstveni, ekološki in drugi

dobrodelni nameni. Več o donacijah najdete v članku Donacija.

Kaj je davčno ugodnejše, sponzorstvo ali donacija?

Sponzorstvo je po vsebini reklamna storitev, ki je z vidika davka od dohodkov pravnih oseb v

celotnem znesku davčno priznan strošek, saj gre za stroške, ki so neposreden pogoj za

opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti skladno z 29. členom ZDDPO-2.

Donacije so v skladu z 9. točko 30. člena ZDDPO-2 davčno nepriznani odhodki, vendar pa so

donacije lahko davčna olajšava v skladu z 59. členom ZDDPO-2 in sicer pod določenimi

predpisanimi pogoji in v omejenem znesku.

Glede na to, da sponzorstvo v celotnem znesku in brez omejitve (zneska in pogojev) zniţuje

davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, je sponzorstvo davčno

ugodnejše od donacij.




112


PRIMER 1: Sponzorska pogodba podjetja s športnim društvom zavezancem za obračun

davka na dodano vrednost

Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s športnim društvom v letnem znesku 10.000,00

EUR. Športno društvo je zavezanec za obračun davka na dodano vrednost in podjetju izstavi

račun v enkratnem znesku v vrednosti 12.200,00 EUR, od tega 2.200,00 EUR DDV. Po

pogodbi o sponzoriranju športno društvo podjetje reklamira na dresih igralcev, na vseh

svojih športnih prireditvah in v prostorih športnega društva. Podjetje plača račun športnemu

društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.

a.) Knjiženje pri plačniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za gospodarske

družbe)


breme

V

dobro

1. P-

RAČ

Prejem računa za reklamne storitve skladno s

pogodbo o sponzoriranju - obveznost do

dobavitelja

12.200,00 220

stroški reklame 10.000,00 417

terjatev za odbitni davek na dodano vrednost 2.200,00 160

2. TRR Plačilo računa športnemu društvo po pogodbi o

sponzoriranju

12.200,00 220 110

b.) Knjiženje pri prejemniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za društva)


breme

V

dobro

1. I-

RAČ

Račun za reklamne storitve skladno s pogodbo

o sponzoriranju - terjatev do kupcev, razen

članov

12.200,00 120

prihodki od storitev 10.000,00 706

obveznost za obračunani davek na dodano

vrednost

2.200,00 262

2. TRR Prejem plačila po pogodbi o sponzoriranju na 12.200,00 110 120




113

transakcijski račun

PRIMER 2: Sponzorska pogodba podjetja s turističnim društvom malim davčnim

zavezancem

Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s turističnim društvom v letnem znesku 5.000,00

EUR. Turistično društvo ni zavezanec za obračun davka na dodano vrednost, saj svojo

dejavnost financira pretežno iz sredstev občine in prostovoljnih prispevkov svojih članov ter

krajanov in podjetij v kraju (donacije). Po pogodbi o sponzoriranju turistično društvo

podjetje reklamira na svojih prireditvah (razstavah, srečanjih, proslavah in drugih

priložnostnih prireditvah). Turistično društvo izda račun v znesku 5.000,00 EUR. Podjetje

plača račun turističnemu društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.


breme

V

dobro

1. P-

RAČ

Prejem računa za reklamne storitve skladno s

pogodbo o sponzoriranju - obveznost do

dobavitelja, stroški reklame

5.000,00 417 220

2. TRR Plačilo računa turističnemu društvo po pogodbi

o sponzoriranju

5.000,00 220 110

PRIMER 3: Podjetje sponzorira športno društvo za ritmično gimnastiko s pisarniškim

materialom

Podjetje za proizvodno papirja sklene z društvom ljubiteljev vokalne glasbe pogodbo o

sponzoriranju, v kateri se zavezuje, da bo društvu dalo v zameno za reklamne storitve na

športnih prireditvah pisarniški papir v vrednosti 2.440,00 EUR. Podjetje ima zaloge

proizvodov vodene po metodi zožene lastne cene in društvu dobavi papir v vrednosti 2.000,00

EUR. Lastna cena papirja je 2.000,00 EUR. Ko podjetje izroči papir društvu, izda račun in

obračuna davek na dodano vrednost po splošni stopnji, hkrati prejme račun za vrednost

opravljenih reklamnih storitev v vrednosti 2.440,00 EUR. Društvo ne obračuna davka na

dodano vrednost saj se financira pretežno z donacijami in dotacijami občine in zaradi tega ni

zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje medsebojno pobota dobavljeni papir za

opravljene reklamne storitve društva.




114


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdaja računa športnemu društvu po pogodbi o

sponzoriranju za dobavljeni papir, terjatev do

kupca

2.440,00 120

prihodki od prodanih proizvodov 2.000,00 760

obračunani davek na dodano vrednost 440,00 260

2. PRAČ Prejem računa za reklamne storitve po

sponzorski pogodbi,obveznost do dobavitelja,

stroški reklamnih storitev

2.440,00 417 220

3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do

društva

2.440,00 220 120

PRIMER 4: Podjetje sponzorira judo klub z uporabo kombija

Podjetje je z lokalnim judo klubom sklenilo pogodbo o sponzoriranju, v kateri je opredelilo

medsebojne pravice in obveznosti. Judo klub se je zavezal reklamirati podjetje na svojih

prireditvah, na koledarjih, dresih in športnih srečanjih, podjetje v zameno da na razpolago

kombi, ki ga judo klub potrebuje za prevoz tekmovalcev na športna tekmovanja ob vikendih.

Pogodbena vrednost sponzorske pogodbe je 5.000,00 EUR, saj stranki dogovorita, da je cena

dnevnega najema 50,00 EUR. Ob koncu vsakega meseca podjetje na podlagi evidence o

dejanskem koriščenju kombija klubu izda račun za koriščenje kombija v tekočem mesecu.

Društvo podjetju skladno z določili pogodbe izda 2 računa v dveh polletnih zneskih.

Medsebojne terjatve in obveznosti podjetje in klub pobotata. Judo klub velik delež sredstev za

delovanje kluba pridobi s sponzoriranjem zato je zavezanec za davek na dodano vrednost.

V tekočem mesecu je klub koristil kombi 8 dni: 8 x 50,00 EUR = 400,00 EUR


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdaja računa judu klubu po pogodbi o

sponzoriranju za uporabo kombija v tekočem

mesecu - terjatev do kupca

488,00 120

prihodki od prodanih storitev 400,00 760

obračunani davek na dodano vrednost 88,00 260




115

2. PRAČ Prejem računa za reklamne storitve po

sponzorski pogodbi - obveznost do dobavitelja

3.660,00 220

odbitni davek na dodano vrednost 660,00 160

stroški reklamnih storitev 3.000,00 417

3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do

društva*

488,00 220 120

*Podjetje in klub pobote urejata mesečno, tako kot podjetje izdaja račune.

PRIMER 5: Podjetje sponzorira atletinjo, ki ima status športnice

Podjetje je sklenilo z atletinjo, ki ima status športnice pogodbo o sponzoriranju. Športnica se

zavezuje, da bo na svojih športnih oblačilih nosila ime podjetja in da bo na vseh športnih

prireditvah objavljen njen sponzor na reklamnih plakatih. Podjetje se zaveže po pogodbi

športnici plačati znesek 3.000,00 EUR na njen transakcijski račun pri banki. Športnica ima za

zagotavljanje sredstev za svojo športno dejavnost registrirano dejavnost kot samostojna

podjetnica posameznica in za sponzorska sredstva po pogodbi izstavi račun. Ker ni zavezanka

za davek na dodano vrednost, saj ne presega letnega prometa obdavčljivih prihodkov nad

50.000,00 EUR, izstavi račun v vrednosti 3.000,00 EUR in davka na dodano vrednost ne

obračuna.


breme

V

dobro

1. TEM Obračun samostojni poklicni športnici po

pogodbi o sponzoriranju, stroški reklamnih

storitev

3.000,00 417 220

2. TRR Izplačilo sponzorstva samostojni poklicni

športnici iz transakcijskega računa podjetja

3.000,00 220 110

Uporabljeni konti:


160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

260 – Obveznosti za obračunani DDV

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti




116


630 – Proizvodi v lastnem skladišču

700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov





117

4.7.6 Stavbna pravica


PRAVNI VIDIK

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.

Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uţivati

nepremičnino. Običajno se uporablja v primeru gradnje poslovnega prostora na tujem

zemljišču, pri čemer je lastništvo nad zgradbo ločeno od lastništva nad zemljiščem – izjema

od načela enotnosti zemljišča in objekta.

Trajanje

Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.

Nastanek

Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla (pogodbe o

ustanovitvi stavbne pravice), iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še

zemljiškoknjiţno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba mora biti sklenjena v pisni

obliki.

Vsebina pogodbe

Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati:

ime lastnika nepremičnine,

zemljiškoknjiţno oznako nepremičnine,

natančen opis stavbne pravice,

čas trajanja stavbne pravice in

nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.

Prenehanje

Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris stavbne pravice se lahko

zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.




118

Predčasno prenehanje

Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik

nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju. Lastnik nepremičnine

lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila

ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče ob prenehanju stavbne

pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku

stavbne pravice.

Posledice prenehanja

S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik

nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo,

ki ne sme biti manjše od polovice povečanja trţne vrednosti nepremičnine.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Pridobitev stavbne pravice podjetje praviloma evidentira med neopredmetenimi sredstvi, če

so za to izpolnjeni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 2 – Neopredmetena

sredstva.

Pogoji za pripoznanje

Stavbna pravica kot neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci

stanja, če:

1. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in

2. je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Vrednost

Stavbna pravica, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti

po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi nevračljive nakupne dajatve ter vsi

neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo (na primer davek

na promet nepremičnin, stroški vpisa v zemljiško knjigo in podobno).

Amortizacija

Knjigovodska vrednost stavbne pravice se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se

začne, ko je neopredmeteno sredstvo na razpolago za uporabo (praviloma je to z vpisom v




119

zemljiško knjigo). Za neopredmetena sredstva se praviloma uporablja enakomerno časovno

amortiziranje. Ker je stavbna pravica dana za določeno obdobje, iz tega izhaja tudi doba

amortiziranja. Če je torej stavbna pravica dana za 50 let, znaša stopnja amortiziranja 2

odstotka letno. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot

strošek oziroma poslovni odhodek tega obdobja.

Stavbna pravica v bilanci stanja

ZGD-1 in SRS 20 določata, da se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se

na podlagi SRS 2 pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, v bilanci stanja

izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. To pomeni, da bomo stavbno pravico na kontih in

v registru izkazovali kot neopredmeteno sredstvo, zanjo uporabljali SRS 2, le v bilanci stanja

jo bomo izkazovali skupaj z opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Odprava pripoznanja

Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in iz

bilance stanja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo

nikakršne gospodarske koristi. Stavbno pravico je potrebno po poteku časa, za katerega je bila

ustanovljena, izločiti iz poslovnih knjig. Enako velja tudi za zgradbo, ki je bila zgrajena na

tujem zemljišču, ker po poteku stavbne pravice preide v last lastnika zemljišča.

DAVČNI VIDIK

DDV

Stavbna pravica je obdavčena v skladu s 14. členom Zakona o davku na dodano vrednost kot

storitev odstopa premoţenjske pravice. Obdavčena je tako ustanovitev stavbne pravice, kot

tudi prenos stavbne pravice. Stopnja davka na dodano vrednost je splošna davčna stopnja.

Pojasnilo DURS

Dilemo, ali gre pri stavbni pravici za dobavo blaga ali storitev, odpravlja tudi pojasnilo

DURS, št. 42301-1/2007-4, z dne 21.1.2008, ki pravi, da se od 1. januarja 2007, ko se je začel

uporabljati ZDDV-1, prenos stvarnih pravic obravnava kot opravljanje storitev in ne več kot

dobava blaga.




120

Kaj pa če je lastnik zemljišča fizična oseba, ki podjetju podeli stavbno pravico?

Če stavbno pravico podeli lastnik nepremičnine, ki ni zavezanec za DDV, je promet obdavčen

z Zakonom o davku na promet nepremičnin po stopnji 2%.

Davčna osnova

Davčna osnova je v skladu s 36. členom Zakona o davku na dodano vrednost vse, kar

predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel

dobavitelj od kupca za dobavo blaga oziroma storitev.

Vstopni DDV

Glede pravice do odbitka DDV velja splošno pravilo iz 63. člena Zakona o davku na dodano

vrednost, ki določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolţan plačati

ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil

oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Amortizacija

Če podjetje izkazuje pridobljeno stavbno pravico med neopredmetenimi dolgoročnimi

sredstvi, se mu v skladu s 33. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb amortizacija

prizna kot odhodek v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega

amortiziranja in najvišjo amortizacijsko stopnjo 10%, ki velja za druga vlaganja.

Pri določitvi amortizacijske stopnje mora podjetje upoštevati določila slovenskih

računovodskih standardov, po katerih je stopnja amortiziranja odvisna od dobe koristnosti

neopredmetenega sredstva, kar pa je v primeru stavbne pravice praviloma enako dobi, za

katero je stavbna pravica ustanovljena. Torej strošek amortizacije ne bo davčno priznan po

stopnji 10%, če iz pogodbe izhaja, da je bila stavbna pravica ustanovljena za na primer 20 let

in je torej pričakovana doba koristnosti 20 let.

Povezane osebe

Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s

povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve. Prihodki

se upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen, odhodki

pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen.




121

Dohodnina

V primeru, da je lastnik zemljišča, na katerem se ustanovi stavbna pravica fizična oseba, je

dohodek iz naslova stavbne pravice obdavčen po Zakonu o dohodnini, ki pa ne vsebuje

posebne obravnave dohodka, ki ga zavezanci dosegajo iz transakcij pri ustanovitvi, prenosu

oziroma prenehanju stavbne pravice. Iz pojasnila DURS, št. 42301-1/2007, z dne 25.1.2008

izhaja, da bi bilo moţno dohodke iz tovrstnih transakcij, glede na njihovo vsebino,

obravnavati po dveh poglavjih zakona o dohodnini in sicer kot dobiček iz kapitala ali kot

drugi dohodek.

Pojasnilo DURS

Lastnik zemljišča ustanovi stavbno pravico na ime druge osebe. Ločiti je potrebno dve

situaciji:

a) stavbna pravica se ustanovi na nepozidanem zemljišču:

1. Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali

obročno). Solarij se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in sicer ne glede na

to kdo solarij plačuje (prvi ali naslednji imetnik stavbne pravice, če je bila stavbna pravica

prenesena na drugega).

2. Imetnik stavbne pravice zgradi objekt na zemljišču. Solarij, ki ga plačuje lastniku

zemljišča, se obdavči kot navedeno pod točko (i) zgoraj. Ko stavbna pravica preneha in

imetnik zgradbo odsvoji lastniku zemljišča, je imetnik stavbne pravice zavezanec za

dohodnino od dobička iz kapitala (opomba avtorice: če je fizična oseba). Davčna

osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe

ob odsvojitvi (brez zemljišča).

b) stavbna pravica se ustanovi na pozidanem zemljišču:

Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali obročno).

Izhajamo iz predpostavke, da se solarij nanaša tako na zemljišče, kot tudi na zgradbo, kar

pomeni, da naj bi se solarij razdelil na dva dela (del, ki se plačuje za zemljišče in del, ki se

plačuje za zgradbo).

Del solarija, ki se plačuje za zemljišče, se obdavči kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2.

Če dogovorjeni solarij za zemljišče ni znan, predlagamo, da se izhaja iz predpostavke, da je




122

bila prenesena stavbna pravica za pozidano zemljišče za dobo 99 let (maksimalna doba po

Stvarno-pravnem zakoniku), in solarij predstavlja na letnem nivoju 1/99 trţne vrednosti

zemljišča na dan ustanovitve stavbne pravice (oziroma trţna vrednost zemljišča ob

ustanovitvi stavbne pravice/99/12, če se solarij plačuje mesečno). Na tak način izračunana

ocenjena vrednost solarija predstavlja tudi trţno vrednost solarija za zemljišče, ki se uporabi

kadar dogovorjeni solarij ne presega navedene vrednosti.

Del solarija, ki se plačuje za zgradbo, se obdavči kot dobiček iz kapitala. Ko se stavbna

pravica ustanovi, se šteje, da je lastnik nepremičnine odsvojil zgradbo imetniku stavbne

pravice (brez zemljišča) in je kot tak zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala. Davčna

osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe ob

ustanovitvi stavbne pravice (brez zemljišča). Vrednost zgradbe ob pridobitvi se ugotavlja na

enak način kot v drugih primerih pridobitve zgradbe. Vrednost zgradbe ob ustanovitvi stavbne

pravice je enaka trţni ceni zgradbe ob odsvojitvi.

Povzetek pojasnila

Iz pojasnila DURS torej izhaja sledeče:

1. plačilo nadomestila za stavbno pravico na zemljišču fizične osebe je obdavčeno kot drugi

dohodek v skladu s 105. členom Zakona o dohodnini. Podjetje ob nakazilu fizični osebi

plača davčni odtegljaj po stopnji 25%, fizični osebi pa se dohodek vključi v letno

dohodnino in obdavči po dohodninski lestvici;

2. če se stavbna pravica ustanovi na pozidanem zemljišču fizične osebe, je plačilo

nadomestila obdavčeno delno kot drugi dohodek (del, ki se nanaša na zemljišče) in delno

kot dobiček iz kapitala (del, ki se nanaša na zgradbo);

3. ob prenehanju stavbne pravice, ko se zgradba odsvoji lastniku zemljišča, to ni več

predmet obdavčitve z dohodnino za lastnika zemljišča – fizično osebo.

PRIMER 1: Mesečno zaračunavanje stavbne pravice

Podjetje, lastnik zemljišča, s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dovoli gradnjo bencinske

črpalke na svojem zemljišču. Pogodba je sklenjena za obdobje 20 let in vpisana v zemljiško

knjigo. Nadomestilo za stavbno pravico se plačuje mesečno na podlagi izdanih računov v

znesku 2.440,00 eur z obračunanim DDV po splošni davčni stopnji.




123


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za stavbno pravico, kratkoročne

terjatve do kupcev

2.440,00 120

prihodki od prodaje storitev 2.000,00 760

obveznost za plačilo DDV 440,00 260

2. TRR Plačilo računa na TRR. 2.440,00 110 120

Knjiţenje pri prejemniku računa:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za stavbno pravico, kratkoročne

obveznosti do dobavitelja

2.440,00 220

stroški najemnin 2.000,00 413

terjatve za odbitni DDV 440,00 160

2. TRR Plačilo računa dobavitelju iz TRR. 2.440,00 220 110

Opomba: Menimo, da je plačilo nadomestila za stavbno pravico še najbližje stroškom v zvezi

z najemninami, zato smo uporabili konto 413 – najemnine.

PRIMER 2: Enkratno plačilo stavbne pravice

Podjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča,

za obdobje 30 let. Nadomestilo se plača v enkratnem znesku v vrednosti 150.000,00 eur.

Davek na promet nepremičnin in stroške vpisa v zemljiško knjigo po pogodbi plača podjetje.

Davek na promet nepremičnin znaša 2% od vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur. Račun

odvetnika za pravno svetovanje in pripravo pogodbe znaša 1.830,00 eur z obračunanim DDV

po splošni davčni stopnji.


breme

V

dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice,

premoţenjske pravice

150.000,00 003

kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 112.500,00 285

obveznost za davčni odtegljaj 37.500,00 265




124

2. PRAČ Prejeti račun za pravno svetovanje in

pripravo pogodbe, obveznost do odvetnika

1.830,00 220

premoţenjske pravice 1.500,00 003

terjatev za odbitni DDV 330,00 160

3. TEM Odločba za plačilo davka na promet

nepremičnin.

3.000,00 003 266

PRIMER 3: Obročno plačilo stavbne pravice

Podjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča,

za obdobje 30 let. Celotna vrednost nadomestila znaša 150.000,00 eur. Nadomestilo se

plačuje v letnih obrokih in sicer do konca januarja za tekoče leto. Davek na promet

nepremičnin v skladu s pogodbo plača podjetje. Davek na promet nepremičnin znaša 2% od

vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur.


breme

V

dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice -

premoţenjske pravice

150.000,00 003

druge dolgoročne poslovne obveznosti (do

lastnika zemljišča)

150.000,00 989

2. TEM Prenos na kratkoročne obveznosti 5.000,00 989

kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 3.750,00 285

obveznost za davčni odtegljaj 1.250,00 265

3. TEM Odločba za plačilo davka na promet

nepremičnin

3.000,00 003 266

PRIMER 4: Stavbna pravica od občine za ureditev parkirišča

Podjetje sklene z občino pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na zemljišču, na katerem si

lahko uredi parkirišče, za obdobje 20 let. Občina mesečno izdaja račune za stavno pravico v

znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje prejme od izvajalca del

račun za ureditev parkirišča (površinska obdelava in asfaltiranje – gradbene storitve) v

znesku 30.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno

davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Za obračun amortizacije se upošteva doba

koristnosti 20 let in tako znaša letna amortizacijska stopnja 5%.




125


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun od občine za stavbno pravico,


244,00 220

stroški najemnin 200,00 413

terjatev za odbitni DDV 44,00 160

2. PRAČ Prejeti račun za ureditev parkirišča - zgradbe,

vrednotene po modelu nabavne vrednosti in


30.000,00 021 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom

ZDDV-1

6.600,00 160 260


Opomba: Za davčne namene je najvišja amortizacijska stopnja za zgradbe 3%, zato mora

podjetje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb izločiti del odhodkov iz naslova

amortizacije v znesku 600,00 EUR in bo kot odhodek priznana v naslednjih davčnih obdobjih

ali pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva.

PRIMER 5: Gradnja nepremičnine na zemljišču v lasti fizične osebe

Lastnik podjetja sklene s svojim podjetjem pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na

zemljišču, na katerem bo podjetje zgradilo poslovne prostore, za obdobje 30 let. Nadomestilo

za stavbno pravico znaša 85.000,00 EUR, stroški vpisa v zemljiško knjigo pa 5.000,00 EUR

brez obračunanega DDV. Podjetje začne amortizirati premoženjsko pravico iz naslova

stavbne pravice takoj po vpisu v zemljiško knjigo. Gradnja poslovnega prostora nato traja 2

leti in ob usposobitvi za uporabo je do konca trajanja stavbne pravice še 28 let, zato podjetje

oceni dobo koristnosti zgradbe na 28 let in obračunava letno amortizacijsko stopnjo v višini

100/28=3,57%. Skupna vrednost prejetih računov za gradnjo zgradbe znaša 252.000,00 EUR

brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno davčno obveznost v skladu s

76.a členom ZDDV-1.


breme

V

dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice 85.000,00 003 989

2. PRAČ Prejeti račun za stroške vpisa v zemljiško 5.000,00 003 220




126

knjigo

3. TEM Mesečni obračun amortizacije stavbne

pravice

250,00 430 008

4. PRAČ Prejeti računi za gradnjo zgradbe,

nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

252.000,00 027 220


ZDDV-1

55.440,00 160 260

5. TEM Prenos zgradbe med sredstva, razpoloţljiva

za uporabo – vrednotenje po modelu nabavne

vrednosti.

252.000,00 021 027

6. TEM Mesečni obračun amortizacije zgradbe 750,00 431 035

7. TEM Odprava pripoznanja stavbne pravice po

poteku obdobja trajanja

90.000,00 008 003

8. TEM Odprava pripoznanja zgradbe po poteku

obdobja trajanja stavbne pravice.

252.000,00 035 021

PRIMER 6: Nadomestilo za povečanje tržne vrednosti nepremičnine

V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice je določeno, da po koncu trajanja lastnik plača

imetniku stavbne pravice nadomestilo v višini polovice povečanja tržne vrednosti

nepremičnine. V skladu s cenilnim zapisnikom znaša tržna vrednost povečanja nepremičnine

100.000,00 eur, polovica torej 50.000,00 eur. Podjetje plača tudi 2% davek na promet

nepremičnin.


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za nadomestilo, terjatev do

lastnika nepremičnine

50.000,00 120

davek na promet nepremičnin 1.000,00 266

prevrednotovalni poslovni prihodki 49.000,00 769

2. TRR Priliv na bančni račun iz naslova nadomestila

ob prenehanju stavbne pravice.

50.000,00 110 120

Opomba: Promet je oproščen plačila DDV v skladu s 7. točko 44. člena zakona o davku na

dodano vrednost, ki določa, da je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov




127

in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, predenj so

objekti prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve

leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.

Primer 7: Prodaja zemljišča s stavbno pravico

Podjetje A ima stavbno pravico na zemljišču podjetja B in je na tej podlagi na zemljišču

zgradilo poslovni prostor. Naknadno je na podlagi pogodbe o prodaji in računa kupilo še

zemljišče za vrednost 40.000,00 EUR + 22% DDV. Podjetje ima v celoti pravico do odbitka

DDV. Zemljišče bo vrednotilo po modelu nabavne vrednosti. Pri prodajalcu zemljišča

(naložbena nepremičnina) znaša nabavna vrednost zemljišča ob prodaji 50.000,00 EUR.

Na podlagi pojasnila DURS, št. 4230-623183/2013-2 z dne 11.12.2013 je prodaja zemljišča,

na katerem je objekt, ki je na podlagi podeljene stavbne pravice v lasti kupca, obdavčena kot

prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je treba upoštevati določbe 8. točke 44. člena

ZDDV-1 in torej obračunati DDV po splošni davčni stopnji.

Knjiženje pri podjetju A – kupcu zemljišča


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zemljišče, na katerem je

stavbna pravica

48.800,00 220

odbitni DDV 8.800,00 160

zemljišče 40.000,00 020

Knjiženje pri podjetju B – prodajalcu zemljišča


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za prodajo zemljišča –

naloţbene nepremičnine

48.800,00 120

nabavna vrednost zemljišča 50.000,00 010

prevrednotovalni poslovni odhodki 10.000,00 720

- obračunani DDV 8.800,00 260




128

Uporabljeni konti:

003 – Premoženjske pravice

008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij


413 – Najemnine

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

431 – Amortizacija zgradb

769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

989 – Druge kratkoročne poslovne obveznosti


revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf







129

4.7.7 Stečaj


Definicija

Stečaj je ukrep, ki ga lahko predlaga dolţnik skladno s pogoji predpisanimi z Zakonom o

finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, njegov

osebno odgovoren druţbenik, upnik ali Javni jamstveni sklad in preţivninski sklad Republike

Slovenije, če ugotovi, da je zaradi insolventnosti nadaljevanje dolţnikovega poslovanja v

nespremenjenem obsegu škodljivo, ker se z njim zmanjšuje dolţnikovo premoţenje ter s tem

tudi moţnost za poplačilo upnikov in druţbenikov iz preostanka stečajne mase.

PRAVNI VIDIK

Dolţnik, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, je insolventen:

če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem

znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno

objavljenem letnem poročilu,

če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo

izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60

dni, in takšno stanje traja na dan pred vloţitvijo predloga za začetek stečajnega

postopka,

če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v

Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni

poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

pri dolţniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene

prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali

poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

a) s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali

poenostavljene prisilne poravnave,

b) s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom

postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali




130

c) z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določen v načrtu finančnega

prestrukturiranja.

če za več kot dva meseca zamuja:

a) s plačilom plač delavcev do višine minimalne plače ali

b) s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati

hkrati s plačilom plač in takšno stanje traja na dan pred vloţitvijo predloga za začetek

stečajnega postopka.

če predlog za stečaj vloţi delavec iz razloga, ker več kot tri mesece ni prejel plače vsaj

v višini minimalne plače ali ker delodajalec v tem istem obdobju zamuja s plačilom

davkov in prispevkov od plač in

če vloţi predlog za stečaj dolţnik – pravna oseba sam. Če sredstva na dolţnikovem

računu ne zadoščajo za plačilo predujma, in upravitelj oceni, da njemu poznano

dolţnikovo premoţenje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka,

lahko pozove upnike, da znesek predujma plačajo sami. Če zneska predujma nihče od

upnikov ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolţnika iz

sodnega registra.

Da bi se podjetje lahko izognilo morebitnemu stečajnemu postopku lahko dolţnik predlaga

postopek preventivnega prestrukturiranja, kar je zakonska moţnost, ki jo uvaja novela

ZFPPIPP-F veljavna od 7.12.2013. Več o uvedbi, pogojih in posledicah postopka

preventivnega prestrukturiranja najdete v članku Prisilna poravnava.

Dolţnik je insolventen, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti

v skupnem znesku, ki presega 20% zneska vseh obveznosti, ki jih je dolţnik izkazal v letnem

poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo obveznosti v plačilo ali če je vrednost

njegovega premoţenja manjša od vsote obveznosti in tudi, če je prenesena in sprotna izguba,

ki je ni moţno pokriti iz prenesenega dobička ali rezerv, ţe dosegla polovico osnovnega

kapitala. Če dolţnik problema insolventnosti ne more rešiti, če ga lastniki nočejo

dokapitalizirati ali če je postopek prisilne poravnave neuspešen, upnikov pa v celoti ne bo

mogoče poplačati, se ţivljenjski ciklus podjetja zaključi s stečajem.




131

Namen stečajnega postopka je unovčenje vsega premoţenja stečajnega dolţnika in poplačilo

terjatev upnikov ter dokončno prenehanje vseh dolţnikovih pravnih razmerij oziroma

dolţnika samega

Predlog in začetek stečajnega postopka

O začetku stečajnega postopka odloča sodišče na osnovi predloga, ki ga sodišču poda po

zakonu upravičeni predlagatelj. Predlog o začetku stečajnega postopka dolţnika mora

vsebovati poleg podatkov o dolţniku še formalni zahtevek za začetek stečajnega postopka ter

dokazila o plačilu sodne takse in predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Predlog mora praviloma vsebovati tudi dokaze, da je dolţnik postal insolventen. Predujem za

kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je namenjene kritju naslednjih stroškov:

stroški objav na spletnih straneh AJPES v zvezi s postopkom,

stroški stečajnega upravitelja v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila

in drugi morebitni stroški, če se stečajni postopek zaključi brez razdelitve.

Predlogu za začetek stečajnega postopka ni potrebno prilagati dokazov o insolventnosti, če

stečaj predlaga dolţnik sam. Če stečaj predlaga upnik je potrebno opisati dejstva in

okoliščine, ki potrjujejo verjetnost njegove terjatve in priloţiti listine, iz katerih je razviden

obstoj terjatve in več kot dvomesečna zamuda s plačilom le te

Z novelo ZFPPIPP-E se uvaja tudi moţnost oprostitve plačila začetnega predujma za kritje

začetnih stroškov stečajnega postopka v dveh primerih:

S takšno novo ureditvijo se krepijo pristojnosti upnikov v postopkih zaradi insolventnosti, saj

jim je na ta način omogočeno, da sami poskrbijo za vodenje stečajnega postopka, a so ga v

tem primeru tudi dolţni financirati. V primeru, da nihče od upnikov sredstev za pokritje

začetnih stroškov stečajnega postopka ne zagotovi, bo stečajni dolţnik enostavno izbrisan iz

registra. Lahko pa bodo upniki kadarkoli kasneje zahtevali uvedbo stečaja dolţnika v primeru

najdenega premoţenja stečajnega dolţnika in za vodenje takega stečaja zaloţili potrebne

stroške stečajnega postopka

Sodišče

Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, dolţnik pa njegovemu predlogu nasprotuje,

sodišče razpiše narok, na katerem izvede dokaze o dolţnikovi insolventnosti. V takšnem




132

primeru se na naroku pretehtajo upnikovi argumenti za začetek stečajnega postopka in

dolţnikov argumenti proti uvedbi stečajnega postopka in na njihovi podlagi nato sodišče izda

sklep o začetku stečajnega postopka ali pa predlog za njegov začetek zavrne

Začetek stečajnega postopka

Stečajni postopek se začne s sprejetjem sklepa pristojnega sodišča in z njegovo hkratno

objavo na spletnih straneh AJPES. Začetek stečajnega postopka mora biti razviden tudi iz

dolţnikovega imena, zato se dolţnikovi firmo doda pripis "v stečaju" in se vpiše v sodni

register. Dolţnik ohrani svojo matično številko, davčno številko in identifikacijsko številko za

DDV.

Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki se skupaj s sklepom o

začetku stečajnega postopka objavi na spletnih straneh AJPES. Z oklicem sodišče obvesti

upnike o začetku stečajnega postopka in jih pozove, da v roku treh mesecev po objavi oklica

prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajno maso.

Glavni organ v stečajnem postopku je sodišče (sodnik posameznik), v njem pa sodelujeta

še stečajni upravitelj in upniški odbor, ki se ustanovi le na zahtevo upnikov. Stečajni

upravitelj je na to funkcijo imenovan le, če ima strokovni izpit in dovoljenje za njeno

opravljanje. V stečajnem postopku je dolţnikov zakoniti zastopnik in vodi njegove posle.

Stečajna masa

Stečajna masa se oblikuje od dneva objave sklepa sodišča o uvedbi stečajnega postopka.

Stečajno maso sestavlja vse premoţenje dolţnika na začetku stečajnega postopka (s

premoţenjem so mišljena vsa njegova sredstva v aktivi bilance stanja), povečuje pa jo vse

premoţenje, ki ga stečajni upravitelj doseţe z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase.

V stečajnem postopku namreč lahko stečajni upravitelj daje premoţenje dolţnika v najem,

nalaga denarna dobroimetja, izpodbija pravna dejanja in nadaljuje s poslovanjem po začetku

stečajnega postopka, ter tako povečuje sredstva stečajnega dolţnika.

Ob uvedbi stečajnega postopka se lahko stečajna masa le oceni na osnovi trenutnih

knjigovodskih evidenc, natančneje pa se ugotovi med stečajnim postopkom po izvedbi

dejanskega popisa dolţnikovega premoţenja in njegovem ovrednotenju ter sestavitvi

računovodskih izkazov, ki jih mora dolţnik v stečaju oziroma stečajni upravitelj sestaviti po

stanju na dan začetka stečajnega postopka.




133

Upniki v stečajnem postopku

V stečajnem postopku se oblikuje več stečajnih mas, ki so namenjene poplačilu različnih vrst

upnikov. Upniki stečajnega dolţnika so različnih vrst, zato je tudi njihov poloţaj v stečajnem

postopku različen. Upnike v stečajnem postopku lahko razdelimo na naslednje skupine:

upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami,

upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami,

upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami,

upniki z zavarovanimi terjatvami (ločitveni upniki),

izločitveni upniki in

upniki s terjatvami, ki se poplačajo kot stroški stečajnega postopka (upniki stečajne mase).

Razvrstitev upnikov in njihovih terjatev v posamezno skupino je pomembna zaradi vrstnega

reda poplačil le teh iz stečajne mase.

Upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami so zaposleni, ki imajo na dan začetka

stečajnega postopka terjatve iz naslova neizplačanih plač in nadomestil plač za zadnje tri

mesece pred začetkom stečajnega postopka, odškodnin za poškodbe, ki so povezane z delom,

in za poklicne bolezni, odpravnin za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega

postopka, plač in nadomestil plač za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka

odpovednega roka, če jim je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka,

odpravnin, če jim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo

zaradi začetka stečajnega postopka ali med stečajnim postopkom postalo nepotrebno, pa tudi

davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati skupaj z naštetimi

izplačili. Prednostne terjatve so tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki

jih mora dolţnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred

začetkom stečajnega postopka

Upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami so upniki, katerih terjatve se plačajo šele

po plačilu drugih nezavarovanih terjatve do dolţnika

Vse nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene, so navadne, upniki pa

stečajni upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami.




134

Ločitveni upniki so tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane z ločitveno pravico, takšni

upniki imajo pravico do ločenega poplačila iz določenih dolţnikovih stvari.

Izločitveni upniki so tisti upniki, ki imajo pravico do izločitve in vračila stvari, ki ne

pripadajo stečajnemu dolţniku.

Upniki stečajne mase so upniki, katerih terjatve praviloma nastanejo po začetku stečajnega

postopka (na primer zaradi nadaljevanja poslovanja stečajnega dolţnika) ter se poplačajo kot

stroški stečajnega postopka prednostno in v celoti

Prijava terjatev upnikov

Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolţnika, ki so

nastale do začetka stečajnega postopka.

V stečajnem postopku je prijava terjatve obvezna, če ţeli biti upnik udeleţen v razdelitveni

masi. Če stečajni upnik svoje terjatve ne prijavi ali če zamudi predpisani rok za njeno prijavo,

izgubi pravico do njenega uveljavljanja v stečajnem postopku. Zato morajo (drugače kot pri

prijavljanju terjatev v postopku prisilne poravnave) svoje terjatve prijaviti tudi ločitveni in

izločitveni upniki pa tudi tisti, za katerih terjatve tečejo pravdni postopki.

Stečajni upniki prijavijo svoje terjatve zaradi njihovega poplačila iz razdelitvene stečajne

mase. Prijaviti jih morajo v 3 mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če

je stečajni postopke nadaljevanje prisilne poravnave in so upniki svoje terjatve prijavili ţe v

postopku prisilne poravnave, jih ni potrebno prijavljati ponovno

Upniki prijavljajo v stečajno maso svoje v plačilo zapadle terjatve v znesku glavnice in

obresti (pogodbenih in zamudnih), obračunanih do dneva začetka stečajnega postopka. Od

1.1.2011 ob prijavi terjatev v stečajno maso ni potrebno več plačati sodne takse, kot je bila to

praksa v preteklosti in se zaradi visokih stroškov taks upniki pri manjših zneskih terjatev niso

odločali za prijavo le teh v stečajno maso, saj to ni bilo ekonomsko upravičeno.

Pobot terjatev

Stečajni upniki, ki imajo do stečajnega dolţnika tudi obveznosti, lahko le te medsebojno

pobotajo. V stečajnem postopku se lahko skladno z ZFPPIPP pobotajo vzajemne terjatve

upnika in dolţnika, nastale do dne začetka stečajnega postopka, tudi če do tega dne še niso

zapadle v plačilo, nedenarne terjatve se lahko pobotajo z denarnimi. Pobotna izjava, ki je




135

obligacijskem zakoniku obvezna, v stečajnem postopku ni nujna, a je vendarle potrebna. 261.

člen ZFPPIPP namreč določa, da se pobot opravi na dan začetka stečajnega postopka, izjavo o

opravljenem pobotu pa je potrebno poslati stečajnemu upravitelju v roku 3 mesecev od

začetka stečaja, torej v istem roku, kot velja za prijavo terjatev

ZFPPIPP ne dovoljuje špekulativnih pobotov na škodo drugih upnikov, izrecno pa

prepoveduje dva primera nedovoljenega pobota:

če je bila upnikova terjatev pridobljena s cesijo v obdobju do 6 mesecev pred dnem

uvedbe stečajnega postopka do njegovega začetka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti,

da je dolţnik insolventen (v takem primeru je cesija izpodbojna),

če gre za pobot terjatve proti dolţniku, nastale pred začetkom stečajnega postopka, z

dolţnikovo terjatvijo po začetku stečajnega postopka

Poloţaj dolţnika v stečajnem postopku

Sodišče lahko v času od uvedbe do začetka stečajnega postopka omeji pravice dolţnikovih

pooblaščenih oseb za opravljanje poslov (plačilni promet, sklepanje pogodb ipd), če oceni, da

bi lahko prišlo do zmanjšanja stečajne mase in oškodovanja upnikov.

Z dnem začetka stečajnega postopka preidejo vsa pooblastila poslovodnega organa,

zastopnika in organov upravljanja dolţnika na stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj

mora najkasneje naslednji dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa,

pri katerih ima stečajni dolţnik odprte račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka.

Naloga stečajnega upravitelja je, da deluje v interesu upnikov in ne sme dovoliti, da bi bili

določeni upniki prednostno poplačani na škodo ostalih upnikov, ki so v razmerju do dolţnika

v enakem poloţaju

V času stečajnega postopka mora stečajni upravitelj pripravljati redna poročila o poteku

stečajnega postopka in jih predlagati sodišču ali upniškemu odboru. Stečajni upravitelj prejme

za svoje delo nagrado skladno z določbami ZFPPIPP. Delo lahko opravlja kot fizična oseba

ali v pravnoorganizacijski obliki kot odvetnik ali podjetnik. Stečajni upravitelj je dolţan prav

tako sestavljati računovodske izkaze in davčne obračune.




136

Poslovanje dolţnika med stečajnim postopkom

Stečajni postopek naj bi se praviloma opravil hitro, saj se le tako lahko prepreči nadaljnje

zmanjševanje stečajne mase in s tem moţnosti poplačila za upnike stečajnega dolţnika.

Praviloma sme dolţnik med stečajnim postopkom nadaljevati le opravljanje ţe začetih nujnih

poslov, če jih kot takšne opredeli sodišče na predlog stečajnega upravitelja in s soglasjem

upniškega odbora. Vendar pa ZFPPIPP pod določenimi pogoji dopušča tudi moţnost

sklepanja novih poslov, če na predlog stečajnega upravitelja in s soglasjem upniškega odbora

sodišče takšno sklepanje novih poslov dovoli na osnovi ocene, da bi takšno nadaljevanje

poslovanja omogočilo doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoţenja kot poslovne celote,

namesto, da bi se prodali posamezni deli, ki jo sestavljajo.

Ker pa se z nadaljevanjem opravljanja dejavnosti stečajni postopek ne sme podaljševati, mora

stečajni upravitelj takoj začeti z aktivnostmi za prodajo premoţenja kot poslovne celote.

ZFPPIPP v svojih določbah ne govori o prodaji dolţnika kot pravne osebe, ampak o prodaji

celote premoţenja, ki se uporablja pri opravljanju posameznih poslov iz dolţnikove

dejavnosti. Prodaja premoţenja kot poslovne celote ne pomeni nujno prodajo vsega

dolţnikovega premoţenja hkrati, ampak je lahko to tudi prodaja posameznega sklopa oziroma

posameznih sklopov premoţenja.

Kadar se v okviru stečajnega postopka proizvodnja oziroma poslovanje nadaljuje, mora

stečajni upravitelj mesečno sestavljati poročila o poslovanju, poročilu pa prilagati mesečne

bilance stanja in izkaze poslovnega izida.

Poloţaj zaposlenih pri stečajnem dolţniku

Z dnem začetka stečajnega postopka in objavo sklepa o začetku stečajnega postopka na

spletnih straneh AJPES lahko stečajni upravitelj zaposlenim, katerih delo je zaradi uvedbe

stečajnega postopka postalo nepotrebno, odpove pogodbe o zaposlitvi s 15-dnevnim

odpovednim rokom. Delavcem, ki jim delovno razmerje preneha pripadajo odpravnine

skladno s pravili iz 108. člena Zakona o delovnih razmerjih

Plače in nadomestila plač v času odpovednega roka, odpravnine in dajatve, ki jih mora

izplačevalec obračunati ob izplačilu, imajo status prednostnih nezavarovanih terjatev in se

prednostno poplačajo iz splošne razdelitvene mase

Prednostno se iz splošne razdelitvene mase poplačajo tudi:




137

plače in nadomestila plač za zadnjih 6 mesecev pred začetkom stečajnega postopka,

odškodnine za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter

neizplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega

postopka, kot so zaposlenim pripadle skladno z zakonom o delovnih razmerjih.

Zaposleni, ki jim v stečajnem postopku preneha delovno razmerje, delodajalec pa jim še ni

poplačal zgoraj naštetih prednostnih terjatev imajo po zakonu o Jamstvenem in preţivninskem

skladu Republike Slovenije zajamčeno pravico do poplačila dela svojih terjatve do

delodajalca v velikosti 3 neto minimalnih plač kot nadomestilo za neizplačane plače oziroma

nadomestila plač za zadnje 3 mesece pred prenehanjem delovnega razmerja in ene neto

minimalne plače kot nadomestilo za neizplačane odpravnine.

V takšnem primeru Jamstveni sklad kot prednostni upnik prijavi terjatve do stečajne mase,

terjatve zaposlenih do delodajalca pa se ustrezno zmanjšajo.

Stečajni upravitelj odloči tudi katerim zaposlenim zaradi začetka stečajnega postopka delovno

razmerje ne bo prenehalo, ker je njihovo delo v času stečajnega postopka še potrebno. V

stečajnem postopku je namreč potrebno opraviti celoten popis premoţenja, sestaviti začetno

stečajno bilanco, zagotoviti aţurno računovodstvo, skrbeti za izterjavo dolţnikovih terjatev in

unovčitev njegovega premoţenja. Poleg naštetih opravil so nekateri delavci potrebni tudi

zaradi nadaljevanja in dokončanja nujnih poslov ter morebitnega nadaljevanja opravljanja

dejavnosti stečajnega dolţnika.

Plače zaposlenih v času stečajnega postopka so tekoči stroški stečajnega postopka, zato se

prednostno in v celoti poravnajo iz oblikovane splošne stečajne mase.

Poplačilo upnikov

Stečajni upravitelj s prodajo dolţnikovega premoţenja oblikuje stečajno maso. Iz stečajne

mase se najprej pokrijejo stroški unovčevanja dolţnikovega premoţenja, iz preostalih sredstev

oziroma iz posebne razdelitvene mase se poplačajo ločitveni upniki, katerih terjatve in

ločitvene pravice so priznane.

Ko se iz posebne razdelitvene stečajne mase poplačajo še zavarovane terjatve ostane splošna

razdelitvena stečajna masa, iz katere se najprej poplačajo stroški stečajnega postopka.




138

Preostanek splošne razdelitvene stečajne mase je namenjen poplačilu upnikov z

nezavarovanimi terjatvami.

Vrstni red plačevanja terjatev iz splošne razdelitvene stečajne mase določa ZFPPIPP v 359.

členu:

prednostne terjatve,

navadne terjatve,

podrejene terjatve

Zaključek stečajnega postopka

Ko so končana vsa opravila v stečajnem postopku in ko je opravljena končna razdelitev,

stečajni upravitelj sodišču predloţi končno poročilo o svojem delovanju in s tem se stečajni

postopek zaključi. Sodišče na osnovi končnega poročila stečajnega upravitelja in mnenja

upniškega odbora izda sklep o zaključku stečajnega postopka, ki se objavi na spletnih straneh

AJPES.

Namen stečajnega postopka ni le poplačilo upnikov ampak tudi prenehanje stečajnega

dolţnika kot pravne osebe. Zato se pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka vpiše

v sodni register in s tem vpisom dolţnik kot pravna oseba preneha obstajati.

V nekaterih posebnih primerih se lahko stečajni postopek zaključi zelo hitro, če se v postopku

ugotovi, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali da stečajna masa ne zadošča niti za stroške

stečajnega postopka. Tak postopek se opravi na predlog stečajnega upravitelja in po mnenju

upniškega odbora. Kaj se šteje za neznatno stečajno maso ZFPPIPP ne določa in določitev

prepušča v presojo organom v stečajnem postopku. V takšnih primerih se premoţenje

stečajnega dolţnika uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, morebitni preostanek

premoţenja pa se prenese na Republiko Slovenijo.

Zoper stečajni postopek brez razdelitve stečajne mase upnikom lahko ugovarja upnik v

naslednjih primerih:

če meni, da je vrednost premoţenja stečajnega dolţnika ocenjena prenizko,

če meni, da so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko,

če je verjetno, da spada v stečajno maso premoţenje, ki ni bilo upoštevano ali




139

če je verjetno, da bi bilo mogoče z izpodbijanjem dolţnikovih dejanj povečati premoţenje,

ki spada v stečajno maso.

Ureditev računovodstva po ZGD-1 in SRS (2016) po velikosti podjetja predpisuje posebna

pravila za majhne kapitalske druţbe. Pregled posebnosti v članku z naslovom Ureditev

računovodstva po ZGD-1 in SRS (2016) po velikosti podjetja.

Prav tako je v tabeli 1 v članku predstavljeno tudi, kako je računovodstvo po ZGD-1 in SRS

(2016) urejeno za mikro podjetja.

DAVČNI VIDIK

Splošno načelo obdavčitve z davkom na dodano vrednost, predpisano v 3. členu Zakona o

davku na dodano vrednost, je da se davek na dodano vrednost plača od vsake dobave blaga in

storitve, uvoza in pridobitve blaga iz druge drţave članice EU, torej od vseh transakcij, ki jih

opravijo davčni zavezanci, identificirani za namene DDV. Davek na dodano vrednost se tako

plačuje tudi od transakcij, ki so opravljene v postopkih stečaja, likvidacije in prisilne

poravnave.

Za obračunavanje davka na dodano vrednost pri stečaju veljajo nekatere posebnosti. Te se

nanašajo predvsem na določanje davčnih obdobij, na predlaganje obračunov DDV, ki so

lahko krajša od običajnih, na predlaganje obračunov DDV ter na popravljanje davčne osnove

in obračunanega DDV.

Za obračunavanje davka na dodano vrednost v postopku stečaja so pomembna naslednja tri

obdobja:

obdobje do vključno dneva pred začetkom stečajnega postopka,

obdobje stečajnega postopka in

zaključek stečajnega postopka.

Posebno pravilo glede določanja davčnega obdobja za davčne zavezance v stečajnem

postopku je določeno s 5. točko 89. člena ZDDV-1: "Za davčnega zavezanca, nad katerim se

začne postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije ali stečajni postopek, se davčno

obdobje konča na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, postopka likvidacije ali

stečajnega postopka."




140

Davčno obdobje za obračun davka na dodano vrednost je tako lahko krajše od koledarskega

meseca oziroma trimesečja, če se stečajni postopek začne oziroma konča sredi "običajnega"

davčnega obdobja davčnega zavezanca.

V primeru, da je začetek stečajnega postopka podjetja 10. julij 2013 , mora stečajni upravitelj

za mesec julij , če je podjetje mesečni davčni zavezanec, oddati dva davčna obračuna DDV.

Prvi obračun DDV se nanaša na obdobje od 1. do 9. julija 2013, ko podjetje še ni bilo v

stečaju. Drugi obračun DDV zajema transakcije, obračunani in odbitni DDV podjetja v

stečaju, to je za obdobje od 10. do 31. julija 2013.

Tudi rok za predloţitev obračuna DDV pri stečaju ZDDV-1 je v 7. in 8. točki 88. člena

določen drugače kot pri običajnem poslovanju davčnih zavezancev:

"Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet stečajni postopek, je dolţan predloţiti

obračun DDV davčnemu organu najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega obdobja,

Ob končanju stečajnega postopka mora davčni zavezanec predloţiti obračun DDV na dan

poteka davčnega obdobja".

Obdavčitev dobav v času stečaja

Glavna naloga stečajnega upravitelja v stečajnem postopku je prodaja dolţnikovega

premoţenja. Ko stečajni upravitelj prodaja premoţenje stečajnega dolţnika, opravlja dobave

blaga skladno s 3. členom ZDDV-1, kar je še izrecno določeno v 10. členu P-ZDDV-1, ki

pravi, da se dobave blaga in storitev, opravljene v stečajnem postopku, štejejo za obdavčljive

dobave blaga in storitev. Tako je potrebno v stečajnem postopku od vsake prodaje blaga ali

storitve, opravljene v času od začetka do konca stečajnega postopka, obračunati DDV po

predpisani stopnji. Redno za vsako davčno obdobje mora predloţiti davčni upravi obračun

DDV, hkrati pa ima v tem obdobju tudi pravico do dobitka DDV po prejetih računih skladno s

splošnimi pravili predpisanimi v ZDDV-1.

Prodaja premoţenja stečajnega dolţnika kot poslovne enote

V stečajnem postopku lahko stečajni upravitelj proda stečajnega dolţnika kot poslovno enoto

ali proda del njegovega premoţenja kot poslovno enoto kot to ureja ZFPPIPP. Pri prodaji

premoţenja stečajnega dolţnika kot poslovne enote ne gre za obdavčljivo transakcijo po

ZDDV-1 ampak le to obravnavamo kot prenos podjetja ali dela podjetja skladno z 10. členom

ZDDV-1 ter 8. in 9. členom P-ZDDV-1.




141

Davčni poloţaj upnika v stečajnem postopku

Za upnike v stečajnih postopkih je glede obdavčitve z DDV pomembna predvsem določba 39.

člena ZDDV-1, ki daje upniku pravico, da si popravi obračunani DDV, ki mu ga dolţnik v

stečaju ni plačal. Tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 namreč določa, da lahko davčni

zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, popravi (zmanjša) znesek

obračunanega DDV na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem

postopku. Brez dokazila o poplačilu – to je sklepa sodišča ali izvlečka iz njega – upnik

obračunanega DDV ne sme zmanjševati.

Če davčni zavezanec – upnik – kasneje prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo

blaga oziroma storitve, v zvezi s katero je uveljavljal popravek davčne osnove v skladu z 39.

členom ZDDV-1, mora od prejetega zneska obračunati DDV. Takšne situacije so v stečajnih

postopkih v praksi zelo redke.

Od 20.10.2011 lahko na podlagi novele ZDDV-1E davčni zavezanci hitreje popravijo

obračunani DDV od terjatev do svojih kupcev, in sicer na podlagi novega četrtega odstavka

39. člena zakona. Nova točka določa, da smejo zavezanci za stečajne postopke, za katere je bil

sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011, popraviti (zmanjšati) znesek

obračunanega DDV od priznanih terjatev. S to novo določbo lahko zavezanci bistveno prej

popravijo (zmanjšajo) obračunani davek na dodano vrednost, pogoj za zmanjšanje

obračunanega DDV pa je prijava terjatev in priznanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.

Dokončno popravimo razliko v obračunanem davku na dodano vrednost ob poplačilu oz. ob

zaključku stečajnega postopka, saj če davčni zavezanec upnik pozneje prejme plačilo ali delno

plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve, v zvezi s katero je uveljavljal popravek

davčne osnove v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZDDV-1, mora od prejetega zneska

obračunati DDV.

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb v stečajnem postopku

V času stečajnega postopka in ob zaključku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj

davčnemu organu za stečajnega dolţnika v predpisanih rokih predloţiti tudi obračun davka od

dohodkov pravnih oseb, kar določa ZDDPO-2 in Zakon o davčnem postopku.

Stečajni dolţnik mora sestaviti obračun davka od dohodkov pravnih oseb na dan pred

začetkom stečajnega postopka. Ta obračun sestavi za obdobje od začetka zadnjega




142

koledarskega oziroma poslovnega leta, če se razlikuje od koledarskega, do dneva pred

začetkom stečajnega postopka. Za to obdobje mora sestaviti tudi računovodske izkaze, ki so

priloga davčnega obračuna: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz gibanja kapitala.

Rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb je 30 dni od začetka stečajnega

postopka. Ta obračun mora stečajni dolţnik sestaviti ne le zaradi morebitne ugotovitve

obveznosti za davek, temveč tudi zato, da bo lahko drţava kot upnica prijavila neporavnani

del svojih terjatev iz naslova davčnih obveznosti stečajnemu upravitelju. Ne glede na to, da

mora stečajni dolţnik AJPES predloţiti podatke za potrebe statistike šele v 3 mesecih po

začetku stečajnega postopka, mora za potrebe davčnega obračuna pripraviti računovodske

izkaze ţe v 30 dneh po začetku stečajnega postopka.

V času trajanja stečajnega postopka stečajni dolţnik predlaga obračune davka od dohodkov

pravnih oseb za posamezno davčno obdobje oziroma poslovno leto, le prvi davčni obračun

sestavi za obdobje od začetka stečajnega postopka do konca koledarskega oziroma

poslovnega leta. V teh obdobjih je potrebno davčnim obračunom prilagati tudi poročila

stečajnega upravitelja.

Vsak stečajni dolţnik v stečaju je dolţan na podlagi 5.odst. 368. člena ZDavP-2 sestaviti tudi

končni davčni obračun, ki je zadnji davčni obračun v stečaju. Davčni obračun se sestavi na

dan pred potrditvijo načrta končne razdelitve in predloţi na davčnemu organu v 15. dneh od

potrditve načrta. Če se konča stečaj brez razdelitve upnikom, se davčni obračun sestavi na dan

pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Po ZGD-1 mora stečajni dolţnik sestaviti zaključne računovodske izkaze (bilanco stanja in

izkaz poslovnega izida) po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, torej na dan

pred objavo sklepa o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh AJPES. Računovodske

izkaze sestavi skladno s pravili računovodenja po splošnih SRS in pravili v svojih internih

aktih (pravilniku o računovodstvu). Rok za predloţitev zaključnih računovodskih izkazov z

ZGD-1 ni predpisan, vendar metodološko navodilo AJPES-1 o predloţitvi letnih poročil in

drugih podatkov gospodarskih druţb, zadrug in samostojnih podjetnikov

posameznikov določa trimesečni rok.

V zaključnih računovodskih izkazih morajo biti v skladu s kolektivno pogodbo in

individualnimi pogodbami obračunane tudi plače zaposlenih. Zaposleni imajo namreč v




143

stečajnem postopku poloţaj upnikov, zato morajo imeti natančne podatke o obračunanih in

neizplačanih plačah, ki so njihove terjatve.

Stečajni upravitelj mora na podlagi popisa po stanju na dan začetka stečajnega postopka

sestaviti otvoritveno oziroma začetno stečajno bilanco po pravilih iz SRS 39. Med stečajnim

postopkom je dolţan stečajni upravitelj zagotoviti vodenje poslovnih knjig v skladu z

računovodskimi standardi in sestavljati predpisane računovodske izkaze. Računovodske

rešitve v podjetjih, ki so v stečaju ureja poseben SRS 39. Ta predpisuje načine vrednotenja in

merjenja računovodskih postavk v začetni stečajni bilanci, posebnosti vrednotenja in merjenja

računovodskih postavk med stečajnim postopkom in po njem ter hrambo računovodskih

izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije.

Začetna stečajna bilanca

Stečajni upravitelj je dolţan v 4 mesecih po začetku stečajnega postopka sestaviti začetno

bilanco stanja in pri njeni sestavitvi upoštevati pravila vrednotenja in merjenja računovodskih

postavk, ki jih ureja SRS 39. Pred sestavitvijo začetne stečajne bilance je potrebno popisati

vsa sredstva in obveznosti stečajnega dolţnika

Začetna stečajna bilanca stanja temelji na zaključni bilanci na dan pred začetkom stečajnega

postopka, vendar praviloma ni enaka, saj je pred njeno sestavo potrebno izvesti popis sredstev

in obveznosti do njihovih virov (kar pri sestavitvi zaključne bilance ni zakonsko predpisano),

pomembna razlika pa je tudi v načinu vrednotenja in merjenja posameznih računovodskih

postavk. Pri izdelavi zaključne bilance na dan pred začetkom stečajnega postopka običajno

podjetje pri sestavljanju računovodskih izkazov ravna skladno s splošnimi SRS, ki veljajo za

delujoča podjetja. V začetni stečajni bilanci pa mora stečajni upravitelj ţe upoštevati dejstvo,

da ne gre več za delujoče podjetje, ampak da bo podjetje prenehalo poslovati oziroma bo

bistveno skrčilo obseg svojega poslovanja. Zaradi tega se premoţenje stečajnega dolţnika v

začetni bilanci stanja izkaţe po likvidacijski metodi oziroma po vrednostih, za katere je realno

pričakovati, da jih bo mogoče iztrţiti s prodajo. Prav zaradi tega je dolţnikovo premoţenje

lahko v začetni stečajni bilanci ovrednoteno bistveno drugače kot v zaključni bilanci

(običajno so vrednosti precej manjše).

Oblika bilance stanja med stečajnim postopkom je predpisana v SRS 39.35 in se uporabi tudi

pri sestavitvi začetne stečajne bilance stanja.




144

Podrobna pravila glede vrednotenja, merjenja in izkazovanja sredstev in obveznosti do

njihovih virov v začetni bilanci stanja ureja SRS 39 v točkah od SRS 39.4 do SRS 39.21.

V stečajnem postopku se pri vrednotenju premoţenja stečajnega dolţnika pojavljajo nekatere

posebnosti, med njimi predvsem likvidacijska vrednost sredstev, ocenjena likvidacijska

vrednost sredstev, trţna vrednost finančnih naloţb in čista iztrţljiva vrednost finančnih

naloţb.

Ocenjena likvidacijska vrednost sredstev je ocenjena vrednost sredstev, ki jo ugotovi

stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj lahko za ocenitev likvidacijske vrednosti sredstev

pooblasti pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti sredstev.

Likvidacijska vrednost je ocenjena vrednost čistega pritoka denarja, doseţenega pri

likvidaciji oziroma stečaju podjetja z udenarjenjem njegovih sredstev ali obveznosti do

njihovih virov. Odvisna je od trţne vrednosti sredstev in obveznosti do njihovih virov, stopnje

uresničitve te vrednosti, neposrednih in posrednih likvidacijskih stroškov, časa udenarjenja

(likvidacijskega časa) ter diskontne stopnje zaradi odloga udenarjenja likvidiranih sredstev ali

obveznosti do njihovih virov.

Trţna vrednost finančne naloţbe je vrednost te naloţbe, po kateri jo je mogoče prodati na

dan začetka postopka.

Čista iztrţljiva vrednost naloţb, zalog in terjatev je ocenjena prodajna vrednost, po kateri je

naloţbe, zaloge in terjatve mogoče prodati oziroma udenariti, zmanjšana za stroške prodaje

oziroma udenarjenja.

ZFPPIPP določa, da mora stečajni dolţnik pri ocenjevanju vrednosti premoţenja, ki sestavlja

stečajno maso, pridobiti oceno trţne ali likvidacijske vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni

ocenjevalec vrednosti. Izjemoma lahko vrednost hitro pokvarljivega blaga, netrţnih zalog in

rabljene opreme, katerih skupna vrednost je manjša od 10.000,00 EUR, ter vrednostnih

papirjev in blaga, s katerim se trguje na organiziranem trgu, oceni stečajni upravitelj sam.

Začetna stečajna bilanca mora zagotoviti pregled nad dolţnikovim premoţenjem, ki se všteva

v stečajno maso ter nadzor nad potekom stečajnega postopka. Iz predpisane oblike začetne

stečajne bilance je razvidno, da mora dolţnik vanjo vključiti vse svoje premoţenje, tudi tisto,

do katerega imajo upniki posebna upravičenja (na primer ločitvene in izločitvene pravice), pa

tudi tisto, ki ni njegovo, vendar je ob začetku stečajnega postopka v njegovem skladišču.




145

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se ovrednotijo po ocenjeni

likvidacijski vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami

se izkaţejo posebej. Prav tako se izkaţejo posebej tudi opredmetena osnovna sredstva,

pridobljena s finančnim najemom. Ob upoštevanju predpostavke, da bo podjetje v bliţnji

prihodnosti prenehalo s poslovanjem, se dolgoročno razmejeni stroški razvijanja, naloţbe v

dobro ime in druge dolgoročno razmejene postavke ne izkaţejo. Naloţbe v koncesije, patente,

licence in blagovne znamke se izkaţejo samo v primeru, da jih je mogoče prodati

Finančne naloţbe v kapital drugih podjetij se ovrednotijo po trţni oziroma čisti iztrţljivi

vrednosti. Terjatve se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztrţljivi vrednosti. Finančne naloţbe

in terjatve v tujih valutah se preračunajo v evre po tečaju Banke Slovenije na dan začetka

stečajnega postopka. Tako finančne naloţbe kot terjatve se izkaţejo kot kratkoročne ne glede

na njihov dejanski rok zapadlosti v plačilo, saj mora stečajni upravitelj vse premoţenje

stečajnega dolţnika čim prej udenariti.

V začetni bilanci stanja se čisto premoţenje kot pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi

do njihovih virov ne izkaţe kot kapital, ampak kot obveznost do lastnikov, negativna razlika

pa kot izguba med sredstvi začetne bilance. Zaradi tega se finančne naloţbe v odkupljene

lastne delnice oziroma deleţe ne izkaţejo. Terjatve za nevplačani vpisani kapital se izkaţejo

po pogodbeni vrednosti.

Zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaţe, nedokončane proizvodnje,

gotovih proizvodov in trgovskega blaga se ovrednotijo po čisti iztrţljivi vrednosti, razen

tistih, ki jih bo podjetje uporabilo pri morebitnem nadaljevanju proizvodnje. Slednje se

ovrednotijo po SRS 4 – Zaloge.

Neiztrţljivi kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki se ne izkaţejo.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve in rezervacije se praviloma ne izkaţejo. Izkaţejo se le

morebitne obveznosti, ki so do začetka postopka ţe nastale ali pa je gotovo, da bodo nastale

med njim.

Vse obveznosti se ne glede na rok zapadlosti v plačilo izkaţejo kot kratkoročne. Obveznosti v

tujih valutah se preračunajo po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije na dan začetka stečajnega

postopka. V plačilo nezapadle obveznosti, ki se ne obrestujejo, se enako kot takšne terjatve

diskontirajo.




146

Obveznosti v začetni bilanci stanja se izkazujejo po posebnih pravilih glede na poloţaj

upnikov v stečajnem postopku. Ločeno se izkaţejo obveznosti do navadnih, ločitvenih in

izločitvenih upnikov, ter obveznosti do upnikov, pobotane v času postopka. Prijavljene

terjatve upnikov, ki so prerekane, se izkaţejo posebej. Obveznosti do upnikov, ki svojih

terjatev v stečajno maso ne prijavijo pravočasno, se ne izkaţejo. Takšni upniki so namreč

pravico do poplačila svojih terjatev iz stečajne mase izgubili, zato so obveznosti do njih

brezpredmetne.

Obveznosti se praviloma izkaţejo v zneskih, ki so usklajeni z zneski prijavljenih terjatev

upnikov. Obveznosti, ki do sestavitve začetne bilance še niso usklajene s prijavljenimi

terjatvami upnikov, se izkaţejo v vrednostih, ki jih oceni stečajni upravitelj.

Obveznosti do zaposlenih se izkaţejo skladno s kolektivno pogodbo in individualnimi

pogodbami. Zaposleni imajo v stečajnem postopku poloţaj upnikov, zato jim je potrebno

zagotoviti podatke o obračunanih in neizplačanih plačah, ki so njihove terjatve v stečajni

masi.

Terjatve in obveznosti, ki se z dnem začetka stečajnega postopka sicer pobotajo, se v začetni

bilanci izkaţejo ločeno

Začetna bilanca stanja se razlikuje od bilance stanja delujočega podjetja tudi po tem, da se v

njej izkaţe le čisto premoţenje oziroma izguba stečajnega dolţnika. V njej se ne izkaţe

kapital in izguba kot njegov popravek, ampak le obveznost do lastnikov v primeru ko so

sredstva večja od obveznosti do njihovih virov brez kapitala, oziroma izguba zmanjšana za

kapital, kot je bil izkazan v zaključni bilanci stanja pred začetkom stečajnega postopka, če so

obveznosti do virov sredstev brez kapitala večje od sredstev. Na takšen način premoţenje v

začetni stečajni bilanci kar najbolj realno prikazuje pričakovano stečajno maso, ki bo predmet

kasnejše delitve.

Računovodstvo med stečajnim postopkom

Kako vodi poslovne knjige družba v stečajnem postopku?

SRS 39 ureja posebnosti glede vrednotenja in merjenja računovodskih postavk med stečajnim

postopkom in hkrati določa, da podjetje vodi poslovne knjige in sestavlja računovodske

izkaze v skladu s tem standardom in ob upoštevanju ostalih splošnih standardov.




147

Po splošnih računovodskih standardih se tako vodijo v stečajnem postopku zaloge,

uporabljene za dokončanje proizvodnje (SRS 4), terjatve nastale med postopkom (SRS 5),

finančne naloţbe, nastale med postopkom (SRS 3) in obveznosti, nastale med postopkom

(SRS 9). Stroški, odhodki in izdatki, ki nastanejo med postopkom, se izkaţejo skladno s SRS

12, 13 in 14.

V plačilo nezapadle obveznosti, ki so bile v začetni bilanci izkazane po diskontirani vrednosti,

se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan sestavitve posamezne bilance stanj v času

stečajnega postopka. Obresti od obveznosti iz financiranja in poslovanja se izkaţejo skladno s

pogodbo oziroma zakonom.

SRS 39 ureja dve posebnosti pri sestavljanju bilance med stečajnim postopkom:

pozitivna razlika med vrednostjo udenarjenega stečajnega premoţenja in njegovo

vrednostjo v začetni stečajni bilanci se izkaţe kot čisti prihodek od udenarjenja tega

premoţenja, negativna razlika pa kot čisti odhodek iz udenarjenja tega premoţenja,

izid poslovanja med postopkom je dobiček ali izguba, nastala med postopkom, ki

neposredno poveča ali zmanjša obveznost do lastnikov izkazana v začetni bilanci stanja.

V stečajnem postopku se sredstva praviloma ne prevrednotujejo, pa tudi amortizacija se ne

obračunava. Le izjemoma, če se v stečajnem postopku nadaljuje proizvodnja, lahko sodišče

na predlog stečajnega upravitelja odloči, da se opredmetena osnovna in neopredmetena

sredstva amortizirajo in prevrednotijo. Pozitivni učinek prevrednotenja sredstev je v takšnem

primeru skladno s 39.30 revalorizacijska rezerva, ki je sestavni del obveznosti do lastnikov.

Podjetje v stečajnem postopku vodi poslovne knjige po enakem kontnem okviru kot pred

začetkom postopka, vendar tako, da skladno s posebnimi pravili vrednotenja in izkazovanja

računovodskih postavk ne uporablja vse predpisanih kontov. Ne uporabljajo se konti

dolgoročnih finančnih naloţb, terjatev in posojil, kratkoročnih časovnih razmejitev, drugih

prihodkov in odhodkov ter kontov kapitalskih postavk, dolgoročnih obveznosti in rezervacij.

Podjetje pa dodatno uporablja naslednje skupine kontov:

09 – Izguba v začetni bilanci,

75 – Čisti odhodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoţenja in drugi odhodki,

78 – Čisti prihodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoţenja in drugi

prihodki,




148

80 – Dobiček ali izguba, ugotovljen(a) v času postopka,

81 – Prenos dobička ali izgube, ugotovljene(ga) v času postopka,

90 – Obveznosti do lastnikov,

91 – Obveznosti do izločitvenih upnikov,

92 – Obveznosti do ločitvenih upnikov,

Tudi pri tem kontnem okviru velja, da podjetja sama za svoje potrebe oblikuje tri in

večmestne analitične konte v okviru teh predpisanih skupin.

Ker stečajni postopek običajno traja daljše časovno obdobje mora podjetje v stečaju skladno s

SRS 37 sestavljati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter izkaz udenarjenja premoţenja

najmanj vsake 3 mesece, pogosteje pa v primeru, če tako zahteva sodišče ali drug organ,

pooblaščen z zakonom, ki ureja insolventnost podjetij.

Podjetje, ki mu stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvajanja in opravljanja drugih sprotnih

poslov, sestavlja mesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in udenarjenje premoţenja

ter mesečni izkaz denarnih tokov do 10. v tekočem mesecu po stanju na zadnji dan prejšnjega

meseca.

Podjetje sestavi zaključno bilanco, izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja ter izkaz

denarnih tokov na dan, ko so končana vsa opravila iz stečajnega postopka.

Računovodskih izkazov za namene drţavne statistike in javne objave v stečajnem postopku ni

potrebno sestavljati in predlagati AJPES-u.

Upnik v razmerju do stečajnega dolţnika

Za upnika je zelo pomembno, da redno spremlja eObjave o insolvenčnih postopkih na

spletnih straneh AJPES-a, zato da pravočasno reagira v svojem nabavno-prodajnem oddelku,

predvsem pa v financah in računovodstvu. V kolikor ugotovi, da se je nad njegovim kupcem

začel stečajni postopek, upnik:

v svojih poslovnih knjigah izvede pobot terjatev in obveznosti do stečajnega dolţnika in o

tem obvesti stečajnega upravitelja (glej 261. člen ZFPPIPP),

v roku 3 mesecev od začetka stečaja prijavi svoje terjatve (glej 59. do 60. člen ZFPPIPP),

prijave mu ni treba storiti zgolj v primeru, če je prijavil svoje terjatve v postopek prisilne

poravnave, pa je bila le-ta neuspešna in se je nadaljevala s stečajem. V nekaterih izjemnih




149

primerih velja enomesečni rok za prijavo terjatev (npr. za odškodnine zaradi odpovedi

najemne pogodbe). V kolikor s prijavo zamudi ali prijave ne opravi, je izgubil svoje

terjatve,

na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka v svojih poslovnih knjigah dokončno

odpiše terjatve, v obračunu DDV-O preveri ustreznost obračunanega davka na dodano

vrednost v delu za katerega je morebiti prejel poplačilo, ki ga je ob uvedbi stečajnega

postopka lahko po pogojih iz 39. člena ZDDV-1 zmanjšal (za stečajne postopke po 1.

januarju 2011) ali zmanjša obračunani DDV (za stečajne postopke uvedene pred 1.

januarjem 2011), za zneske v katerih ni bil poplačan, v obračunu DDV-O ustrezno

uveljavlja popravek obračunanega davka na dodano vrednost v delu, v katerem ni bil

poplačan, v obračunu DDPO pa uveljavlja davčno priznavanje odhodka za nepoplačane

terjatve v delu, kot se mu v preteklih letih odhodki niso priznali.


PRIMER 1: Računovodski izkazi v stečajnem postopku

Bilanca stanja družbe na dan pred začetkom stečajnega postopka

AKTIVA PASIVA

Dolgoročno odloţeni stroški

razvijanja

1.500,00 Vpoklicani kapital 60.000,00

Nepremičnine 450.000,00 Prenesena izguba 35.000,00

Oprema 150.000,00 Kapitalske rezerve 40.000,00

Oprema,vzeta v finančni

najem

50.000,00 Izguba poslovnega leta 25.000,00

Dolgoročne finančne naloţbe 60.000,00 Rezervacije 30.000,00

Zaloge surovin in materiala 25.000,00 Dolgoročne finančne

obveznosti

Zaloge nedokončane

proizvodnje

55.000,00 (prejeta posojila poslovne

banke)

80.000,00

Dolgoročne terjatve do

kupcev

95.000,00 Dolgoročne obveznosti iz

finančnega

Kratkoročne terjatve do 25.000,00 najema 50.000,00




150

kupcev

Nevplačani vpoklicani kapital 4.000,00 Kratkoročne finančne

obveznosti

Aktivne časovne razmejitve 500,00 (prejeta posojila poslovne

banke)

250.000,00

Kratkoročne obveznosti do

dobaviteljev

205.000,00

Kratkoročne obveznosti do

zaposlenih

141.000,00

SKUPAJ 916.000,00 SKUPAJ 916.000,00

Podjetje je skladno s pravili v SRS 39 sestavilo začetno stečajno bilanco oziroma otvoritveno

stečajno bilanco ob tem pa upoštevalo naslednje popravke:

Pooblaščeni cenilec je ocenil, da je likvidacijska vrednost nepremičnine 350.000,00 EUR,

likvidacijska vrednost opreme pa 40.000,00 EUR.

Dolgoročne finančne naloţbe predstavlja 100 delnic delniške druţbe, katerih trţna

vrednostna dan sestavitve otvoritvene stečajne bilance je 500,00 EUR za eno delnico,

skupščina delniške druţbe je sprejela sklep o izplačilu dividende 20,00 EUR na delnico.

Na osnovi popisa je bil ugotovljen primanjkljaj zalog surovin 1.000,00 EUR, ki je bil nato

zaračunan odgovorni osebi v znesku 1.200,00 EUR.

Med kratkoročnimi terjatvami je stečajni upravitelj ugotovil, da so terjatve v znesku

25.000,00 EUR ţe zastarane in v znesku 8.000,00 EUR neizterljive, ker upniki ne

obstajajo več.

Dobavitelji z navadnimi terjatvami do poteka roka za prijavo terjatev v stečajno maso niso

prijavili terjatev v višini 18.000,00 EUR.

Med obveznostmi do zaposlenih jih je 60.000,00 EUR iz naslova neizplačanih plač v

zadnjih 3 mesecih pred začetkom stečajnega postopka, prispevkov za socialno varnost

delodajalca je 9.600,00 EUR in neizplačanih odpravnin v znesku 25.000,00 EUR.

Stečajni upravitelj je prerekal navadne terjatve upnikov v znesku 15.000,00 EUR.




151

Med terjatvami navadnih upnikov je terjatev v vrednosti 10.816,00 EUR, ki se po pogodbi

ne obrestuje, v plačilo pa zapade v roku 2 let po začetku stečajnega postopka; vodilna

obrestna mera je 4%.

Dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja (posojil) so zavarovane s hipoteko

na nepremičnini.

Med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi jih bo za 15.000,00 EUR pobotanih na dan

začetka stečajnega postopka.

AKTIVA PASIVA

Nepremičnina pod

hipoteko

350.000,00 Obveznosti do izločitvenih

upnikov

50.000,00

Oprema 40.000,00 Obveznosti do ločitvenih upnikov 330.000,00

Oprema v finančnem

najemu

50.000,00 Obveznosti do zaposlenih -

prednostne terjatve

94.600,00

Zaloge surovin in

materiala

24.000,00 Obveznosti za prerekane terjatve

upnikov

15.000,00

Zaloge nedokončane

proizvodnje

55.000,00 Obveznosti do navadnih upnikov 202.584,00

Terjatve do kupcev 72.000,00 Obveznosti za pobotane terjatve

upnikov

15.000,00

Terjatve za vpoklicani

kapital

4.000,00

Druge terjatve 3.200,00

Pobotane terjatve 15.000,00

Finančne naloţbe 50.000,00

Izguba 43.984,00

SKUPAJ 707.184,00 SKUPAJ 707.184,00

Pojasnila postavk izkazanih v začetni bilanci stanja:

1. Nepremičnine in oprema so izkazane po ocenjeni vrednosti.

2. Vrednost zalog surovin in materiala je zmanjšana za ugotovljeni primanjkljaj pri popisu in

znaša 24.000,00 EUR (25.000,00 – 1.000,00).




152

3. Terjatve do kupcev 90.000,00 EUR sestavljajo:

dolgoročne terjatve do kupcev + 95.000,00 EUR

kratkoročne terjatve do kupcev + 25.000,00 EUR

pobotane terjatve – 15.000,00 EUR (izkazane posebej)

zastarane terjatve – 25.000,00 EUR

neizterljive terjatve – 8.000,00 EUR

skupaj 72.000,00 EUR

4. Druge terjatve v znesku 3.200,00 EUR sestavljata terjatev do zaposlenega v višini

1..200,00 EUR in terjatev do delniške druţbe za dividende v znesku 2.000,00 EUR.

5. Finančna naloţba je ovrednotena po trţni vrednosti 100 delnic po 500,00 EUR je

50.000,00 EUR.

6. Dolgoročna in kratkoročna posojila poslovne banke so zavarovana s hipoteko na

nepremičnini, zato se vsa posojila do banke izkaţejo v skupnem znesku 330.000,00 EUR

kot obveznost do ločitvenega upnika.

7. Obveznosti za prerekane terjatve v vrednosti 15.000,00 EUR se izkaţejo posebej.

8. Obveznosti do upnikov z navadnimi terjatvami sestavljajo:

obveznosti do dobaviteljev + 205.000,00 EUR

terjatve, ki jih upniki niso pravočasno prijavili – 18.000,00 EUR

prerekane terjatve upnikov, ki se izkaţejo posebej – 15.000,00 EUR

terjatve upnikov, ki bodo pobotane in se izkaţejo posebej – 15.000,00 EUR

zmanjšanje terjatve navadnega upnika zaradi diskonta – 816,00 EUR

navadne terjatve zaposlenih (141.000,00 – 94.600,00) + 46.400,00 EUR

skupaj 202.584,00 EUR

V nadaljevanju stečajnega postopka je podjetje iz začetne stečajne mase oblikovalo:

posebno stečajno maso v vrednosti nepremičnine pod hipoteko 350.000,00 EUR in

splošno stečajno maso v vrednosti preostalega premoţenja 248.200,00 EUR (707.184,00

– 350.000,00 – 50.000,00 – 15.000,00 – 43.984,00 = 248.200,00)

Stečajni upravitelj je nepremičnino, obremenjeno s hipoteko uspel na draţbi prodati za

380.000,00 EUR. Iz kupnine oziroma posebne razdelitvene mase je najprej pokril stroške, ki




153

so nastali v zvezi s prodajo nepremičnine v znesku 12.500,00 EUR, iz preostanka kupnine je

poravnal ločitvene upnike (posojilo banki) v vrednosti 330.000,00 EUR. Preostanek posebne

razdelitvene mase v znesku 37.500,00 EUR je prenesel v splošno stečajno maso, ki tako

znaša 285.700,00 EUR

V času stečajnega postopka je podjetje izvedlo naslednje aktivnosti:

opremo v finančnem najemi vrnilo najemodajalcu,

dokončalo proizvodnjo, pri tem porabilo vse surovine in material, ter proizvode prodalo po

prodajni vrednosti 100.000,00 EUR in obračunalo 20.000,00 EUR davka na dodano vrednost,

finančno naloţbo prodalo za 45.000,00 EUR ter

izterjalo vse terjatve v skupni vrednosti 79.200,00 EUR (72.000,00 + 4.000,00 + 3.200,00)

Skupaj udenarjeno premoţenje splošne stečajne mase 244.200,00 EUR

Splošna razdelitvena masa po unovčenju celotnega premoţenja stečajnega upnika tako

znaša 281.700,00 EUR ( 244.200,00 + 37.500,00).

Iz splošne razdelitvene mase podjetje v stečaju najprej poravna stroške postopka:

plače zaposlenim skupaj z vsemi dajatvami 6.500,00 EUR,

stroške stečajnega upravitelja 8.000,00 EUR,

druge sprotne stroške 4.500,00 EUR,

obračunani DDV od prodanih proizvodov 20.000,00 EUR

= skupaj 39.000,00 EUR

Ostanek splošne razdelitve mase 242.700,00 EUR ( 244.200,00 – 39.000,00) zadošča za

poravnano vseh prednostnih terjatev zaposlenih v vrednosti 94.600,00 EUR, zato je lahko

stečajni upravitelj pripravil načrt razdelitve preostanka splošne razdelitvene mase (148.100,00

EUR) med upnike z navadnimi in prerekanimi terjatvami. Po seznamu znašajo navadne

terjatve 202.584,00 EUR in prerekane 15.000,00 EUR, skupaj torej 217.584,00 EUR

Razmerje med preostankom splošne razdelitvene mase in zneskom vseh terjatev navadnih

upnikov je 0,6807 ( 148.100,00/217.584,00), kar pomeni, da je podjetje lahko poravnalo

68,07% terjatev. Ker še niso vse terjatve priznane, je za enak odstotek prerekanih terjatev

rezerviralo sredstva za njihovo kasnejše poplačilo. Podjetje je tako poravnalo 137.898,92

EUR navadnih terjatev in rezerviralo 10.201,08 EUR sredstev za prerekane terjatve.




154

Ob predpostavki, da je podjetje premoţenje v celoti unovčilo v prvem trimesečju po začetku

stečajnega postopka, je podjetje na podlagi realiziranih poslovnih dogodkov v teku stečajnega

postopka sestavilo naslednji izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja med stečajnim

postopkom:

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V STEČAJNEM POSTOPKU

Čisti prihodki od prodaje v času stečaja + 100.000,00

Sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov - 55.000,00

Kosmati donos iz poslovanja 45.000,00

Stroški materiala – 24.000,00

Stroški dela – 6.500,00

Dobiček iz poslovanja podjetja 14.500,00

Stroški obresti * – 1.500,00

Dobiček iz rednega delovanja 13.000.00

Prihodki od udenarjenja nepremičnine 30.000,00

Odhodki od udenarjenja finančne naloţbe – 5.000,00

Stroški postopka ** – 25.000,00

Dobiček, nastal v času postopka 13.000,00

*V znesku obresti so obračunane obresti, ki so se natekle v času stečajnega postopka in

obresti, ki se nanašajo na diskontirano terjatev.

**Stroški postopka so stroški unovčenja nepremičnine (12.500,00 EUR), stroški stečajnega

upravitelja (8.000,00 EUR) in drugi sprotni stroški (4.500,00 EUR).

IZKAZ DENARNIH TOKOV V STEČAJNEM POSTOPKU

Prejemki pri udenarjenju premoţenja 504.200,00

Prejemki pri udenarjenju terjatev iz začetne bilance 79.200,00

Prejemki pri udenarjenju finančne naloţbe iz začetne bilance 45.000,00

Prejemki pri udenarjenju nepremičnine iz začetne bilance 380.000,00

Prejemki pri delovanju v času postopka 120.000,00

Prejemki pri prodaji proizvodov med postopkom (z DDV) 120.000,00

Razpoloţljiva denarna sredstva 624.200,00




155

Izdatki pri delovanju v času postopka 31.000,00

Izdatki za plače 6.500,00

Izdatki za dajatve 20.000,00

Izdatki za sprotne stroške 4.500,00

Izdatki v zvezi s postopkom 20.500,00

Izdatki za stečajnega upravitelja 8.000,00

Izdatki za stroške udenarjenja nepremičnine 12.500,00

Razpoloţljiva denarna sredstva za poplačilo upnikov 572.700,00

Izdatki za plačila ločitvenim upnikom -330.000,00

Izdatki za izplačila prednostnih terjatev zaposlenih - 94.600,00

Izdatki za izplačila drugim upnikom z navadnimi terjatvami -137.898,92

Rezervirana denarna sredstva za izplačila upnikom s prerekanimi terjatvami 10.201,08

Bilanca stanja ob koncu prvega koledarskega trimesečja:

AKTIVA PASIVA

Nepremičnina pod

hipoteko

0,00 Obveznosti do izločitvenih upnikov 0,00

Oprema 40.000,00 Obveznosti do ločitvenih upnikov 0,00

Oprema v finančnem

najemu

0,00 Obveznosti do zaposlenih -

prednostne Terjatve

Zaloge surovin in

materiala

0,00 0,00

Zaloge nedokončane

proizvodnje

0,00 Obveznosti za prerekane terjatve

Upnikov

Terjatve do kupcev 0,00 15.000,00

Terjatve za vpoklicani

kapital

0,00 Obveznosti do navadnih upnikov 64.685,08

Druge terjatve 0,00 Obveznosti za pobotane terjatve

upnikov

Pobotane terjatve 0,00 0,00

Finančne naloţbe 0,00 Obveznosti za obresti 1.500,00

Denarna sredstva 10.201,08




156

Izguba 30.984,00

SKUPAJ 81.185,08 SKUPAJ 81.185,08

Po nadaljevanju stečajnega postopka je stečajnemu upravitelju uspelo prodati še opremo po

ocenjeni vrednosti 40.000,00 EUR. Ob predpostavki, da so vsi spori v zvezi s prerekanimi

terjatvami zaključeni in da so te terjatve v celoti priznane, ter da znašajo obresti, ki so natekle

v času postopka še 3.000,00 EUR in dokončno ugotovljeni stroški stečajnega postopka še

4.000,00 EUR in da ni drugih odprtih vprašanj, lahko stečajni upravitelj sestavi računovodske

izkaze in načrt končne razdelitve preostanka stečajne mase.

Razdelitvena stečajna masa 50.201,08

Poravnava dela v postopku priznanih

terjatev

iz rezerviranih sredstev 10.201,08

Poravnava stroškov stečajnega

postopka

4.000,00

Preostanek razdelitvene stečajne

mase

46.000,00

AKTIVA PASIVA

Denarna sredstva 50.201,08 Obveznosti za v postopku priznane

terjatve

15.000,00

Izguba 36.484,00 Obveznosti za še ne poravnane navadne

terjatve upnikov

64.685,08

Obveznosti za obresti 3.000,00

Obveznosti za stroške stečajnega

postopka

4.000,00

SKUPAJ 86.685,08 SKUPAJ 86.685,08

Stečajni upravitelj sestavi še zaključni izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja ter

zaključni izkaz denarnih tokov ter sestavi načrt končne razdelitve stečajne mase:

- Razdelitvena stečajna masa 50.201,08

- Poravnava dela v postopku priznanih terjatev

iz rezerviranih sredstev 10.201,08




157

- Poravnava stroškov stečajnega postopka 4.000,00

Preostanek razdelitvene stečajne mase 46.000,00

Neporavnanih obveznosti do upnikov je še za 72.484,00 EUR ( 86.685,08 – 10.201,08 –

4.000,00), preostala razdelitvena masa pa znaša 46.000,00 EUR. Iz nje bo poravnanih 63,46%

(46.000,00/72.484.00) obveznosti do upnikov.

V prikazanem zgledu so bili ločitveni upniki in zaposleni s prednostnimi terjatvami poplačani

v celoti, upniki z navadnimi terjatvami delno in za druţbenike ni ostalo nič.

PRIMER 2: Stečaj dolžnika, popravek obračunanega DDV in odpis terjatve pri upniku

Podjetje A d.o.o. je v letu 2009 podjetju B d.o.o. prodalo blago v vrednosti 10.000,00 EUR in

obračunalo 20% DDV v znesku 2.000,00 EUR. V letu 2011 je bil za podjetje B d.o.o.

zaključen stečajni postopek, ki je postal pravnomočen dne 15.3.2011. Podjetje A d.o.o. je

svojo neporavnano terjatev v vrednosti 12.000,00 EUR pravočasno prijavilo v stečajno maso.

Na osnovi delitve stečajne mase je podjetje A d.o.o. prejelo terjatev poplačano v znesku

3.600,00 EUR. Za neplačano terjatev v višini 8.400,00 EUR lahko podjetje A d.o.o. popravi

obračunani davek na dodano vrednost in tako zmanjša svojo obveznost do države v višini

1.400,00 EUR v obračunu davka na dodano vrednost v mesecu marcu 2011.

Po prejemu pravnomočnega sklepa sodišča podjetje A d.o.o. ugotovi:

poplačani del terjatve znaša 3.600,00 EUR, od tega DDV 600,00 EUR

nepoplačani del terjatve znaša 8.400,00, od tega DDV 1.400,00 EUR.


breme

V

dobro

1. IRAC Račun za dobavo blaga -terjatev do kupca 12.000,00 120

-prihodki od prodaje blaga 10.000,00 762

-obveznost za DDV 2.000,00 120

2. TEM Oblikovanje popravka vrednosti terjatve

(80% terjatve se odpiše)*, -povečanje

prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, -

popravek vrednosti terjatve zaradi

oslabitve

9.600,00 721 129




158

3. TEM Odpis dela terjatve po sklepu o zaključku

stečajnega postopka

8.400,00 129 120

4. TEM Popravek obračunanega DDV po sklepu o

zaključku stečajnega postopka, -zmanjšanje

obveznosti za DDV, -povečanje

prevrednotovalnih poslovnih prihodkov

1.400,00 (260),

769

5. TRR Nakazilo iz stečajne mase

-povečanje sredstev na transakcijskem

računu

3.600,00 110

-zmanjšanje terjatev do kupcev 3.600,00 120

6. TEM Odprava preveč oblikovanega popravka

vrednosti zaradi oslabitve ob uvedbi

stečajnega postopka

-odprava popravka vrednosti terjatev 1.200,00 129

-povečanje prevrednotovalnih poslovnih

prihodkov

1.200,00 769

* ob stečaju podjetja B d.o.o. je podjetje A d.o.o. ocenilo, da bo izgubilo 80% svoje

neizterjane terjatve in zato oblikovalo popravek vrednosti v velikosti 80% celotne terjatve.

Rok za popravek obračunanega DDV v primeru dolţnikovega stečaja zakonsko ni predpisan.

Drugi odstavek 39. člena ZDDV-1 predpisuje le trenutek, pred katerim popravka

obračunanega davka ne smemo narediti. Pri stečaju moramo tako počakati, da postane sklep

sodišča o zaključku stečajnega postopka pravnomočen. Niti v ZDDV-1 niti v P-ZDDV-1 pa ni

določen rok, do katerega je še dovoljen popravek davčne osnove. Menimo, da je v takšnem

primeru potrebno upoštevati zastaralne roke, ki jih v zvezi s plačili, odmero in vračili davka

določa 125. člen ZDavP-2 in je 5 let.

Uporabljeni konti:

110 –Denarna sredstva na računih, razen deviznih

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev

260 – Obveznost za obračunani DDV

721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih




159

naložb in naložbenih nepremičnin

762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu



revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf







160

4.7.8 Storno računa


Definicija

Storno računa pomeni, da predhodno izdan račun prekličemo oziroma storniramo. Razlog je

lahko pomotoma izdan račun napačnemu podjetju, izdan račun brez dokazila o dobavi blaga

ali opravljeni storitvi, izdan račun, ki ga kupec zavrne s pravno podlago, in podobno. Storno

računa uporabimo običajno takrat, ko napake ni mogoče popraviti z dopolnilnimi dokumenti

(dobropisom ali bremepisom).

RAČUNOVODSKI VIDIK

Storno računa v računovodstvu knjiţimo na iste konte kot smo knjiţili račun, le da so

zneski s predznakom minus. Tako v poslovnih knjigah vzpostavimo stanje, kot da računa

sploh ne bi knjiţili – ga izničimo.

DAVČNI VIDIK

Z davčnega vidika je potrebno posebno pozornost posvetiti stornu izdanih računov, saj na ta

način poleg prihodkov običajno zniţujemo tudi davčne obveznosti. Na eni strani storno

izdanega računa vpliva na višino davčnih prihodkov, na drugi strani pa na obveznost za

obračunan davek na dodano vrednost. Zato poskrbimo, da imamo pri stornu računa ustrezne

priloge in dokazila, zakaj je do tega prišlo.

Če je podjetje ţe poslalo račun kupcu, ga lahko stornira le, če je kupec z dopisom vrnil izvirni

račun in je njegovi zavrnitvi mogoče ugoditi. Sicer mora podjetje za popravek obračunanega

DDV prejeti pisno izjavo kupca, da je popravil odbitek vstopnega DDV.


Podjetje je izdalo kupcu račun za naročnino na strokovno revijo v znesku 109,50 EUR z

obračunanim DDV po nižji stopnji, čeprav je kupec naročnino na revijo predhodno pisno

odpovedal. Prejemnik računa je račun za naročnino z dopisom zavrnil.


1. IRAč Izdani račun za naročnino 109,50 120

Neto vrednost naročnine 100,00 760




161

Obračun DDV po niţji stopnji 9,50 260

2. IRAČ Storno izdanega računa za naročnino (109,50) 120

Neto vrednost naročnine (100,00) 760

Obračunan 9,5% DDV (9,50) 260

Opomba: Za popravek obračunanega DDV v tem primeru zadošča, da imamo pisno zavrnitev

računa s strani naslovnika, ki si ga tako očitno ni upošteval kot vstopni DDV.

Podjetje kupcu zaračuna popravilo izdelka v znesku 244 EUR z obračunanim DDV po splošni

stopnji. Kupec račun zavrne z obrazložitvijo, da je izdelek še v garanciji in predloži dokazilo.


1. IRAč Izdani račun za popravilo 244,00 120

Neto vrednost popravila 200,00 760

Obračun DDV po splošni stopnji 44,00 260

2. IRAČ Storno izdanega računa za popravilo (244,00) 120

Neto vrednost naročnine (200,00) 760

Obračunan DDV po niţji stopnji (44,00) 260

Uporabljeni konti:


260 – Obveznosti za obračunani DDV





162

4.7.9 Štipendija


Definicija

Štipendija je denarna pomoč za šolanje, ki jo podeljuje drţava, podjetje, druţbe, skladi in

druge organizacije dijakom srednjih šol, študentom višjih in visokih šol, fakultet, akademij ter

študentom podiplomskega magistrskega in doktorskega študija doma in v tujini. Temeljna

oblika štipendiranja je kadrovsko štipendiranje dijakov in študentov. Kadrovske štipendije

podeljujejo organizacije in delodajalci skladno s svojimi kadrovskimi potrebami.

Področje štipendiranja v Sloveniji ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip -1 ,Ur.l. RS št. 56/2013

z dne 2.7.2013), ki v 8. in 12. členu določa, da se kadrovska štipendija lahko dodeli

drţavljanom Republike Slovenije (pa tudi drugim osebam naštetim v 12. členu zakona), ki ob

prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 22 let, ter

upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraţevanja

oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraţevanja niso starejši od 27 let,

in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

- v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,

- poslovodne osebe gospodarskih druţb ali direktorji zasebnih zavodov.

Kadrovske štipendije delodajalci dodeljujejo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje,

določene v splošnih aktih delodajalca.

Pravni akt, ki ureja razmerja med podjetjem in štipendistom, je pogodba o štipendiranju, ki je

običajno sklenjena v pisni obliki in ureja medsebojne pravice in obveznosti štipendista in

podjetja. Takšna pogodba običajno zajema naslednja določila:

trajanje pogodbe,

vrsto študija in trajanje študija,

višino štipendije,




163

obveznosti štipendista (opravljanje izpitov, predloţitev potrdil o šolanju in opravljenih

izpitih, opravljanje prakse, minimalni čas sklenitve delovnega razmerja v podjetju),

pravice in obveznosti štipendista v primeru prekinitve pogodbe v primeru, če le to odpove

štipendist ali če jo odpove podjetje,

obveznosti štipendista do podjetja, če prekine študij in podobno.

Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) nalaga vsem štipenditorjem v Sloveniji, da morajo redno

poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije. Poročati

morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med

drugim torej:

- delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,

- samostojni podjetniki,

- javni in zasebni zavodi in fundacije,

- občine,

- organi drţavne uprave,

- in drugi.

V letu 2015 morajo štipenditorji poročati dvakrat – do 15. septembra 2015 je potrebno oddati

podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015, do 31.12.2015 pa za šolsko oziroma

študijsko leto 2015/2016.

Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora

imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od

pristojnih organov.

V spletno aplikacijo je potrebno vnesti naslednje podatke za vsakega štipendista:

- štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)

- šolanju (kje se šola, izobraţevalna ustanova in program, vrsta in področje izobraţevanja,

letnik in status)

- štipendiji.




164

Poročanje je obvezno in za prekršek opustitve poročanja so zagroţene globe od 150 do 600

EUR.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Stroški po pogodbah s štipendisti (dijaki srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol) se

pripoznajo kot strošek obračunskega obdobja, na katero se nanašajo v skladu s sklenjeno

pogodbo. Štipendije se običajno študentom nakazujejo mesečno na transakcijske račune pri

bankah ali hranilnicah. Izplačevanje kadrovskih štipendij v gotovini ni dovoljeno. Štipendije

se običajno izplačuje mesečno, vendar je moţen tudi drugačen način izplačila (če se izplača v

enkratnem znesku za daljše obdobje, je potrebno razmejevanje stroškov skladno s pogodbo

oziroma glede na šolsko oziroma študijsko leto in poslovno leto v podjetju).

DAVČNI VIDIK

Višina kadrovske štipendije zakonsko ni predpisana, predpisana pa je minimalna kadrovska

štipendija v primeru, ko delodajalci uveljavljajo sofinanciranje kadrovskih štipendij skladno z

69. členom ZŠtip-1. 70.člen ZŠtip-1 določa, da kadrovska štipendija, ki jo delodajalec

uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti niţja od drţavne štipendije brez dodatkov za četrti

dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Štipendija navzgor ni omejena, je pa v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) v 106. členu naslednje

določilo:

"V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija,

izplačana za mesečno obdobje osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni

ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine

minimalne plače povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva

minimalna plača kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo."

Štipendija, ki presega v tej določbi predpisan znesek, se všteva v davčno osnovo za

dohodnino v višini, ki presega ta znesek. Za študij v Sloveniji se tako v osnovo za dohodnino

všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega mesečni znesek minimalne plače za

določeni mesec. Za študij v tujini se v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska

štipendije, ki presega 160% mesečnega zneska minimalne plače za določeni mesec.




165

Davčno priznani odhodki

Glede davčnega priznavanja stroškov štipendije z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je

potrebno upoštevati določilo 29. člena ZDDPO-2, ki pravi, da se za ugotavljanje davčne

osnove davka od dohodkov pravnih oseb priznavajo le odhodki, potrebni za pridobitev

prihodkov.

Da bi lahko stroške štipendiranja upravičili kot poslovno potreben strošek oziroma odhodek je

potrebno v podjetju zagotoviti naslednje:

kadrovske štipendije se običajno podeljuje skladno s trenutnimi in predvsem bodočimi

potrebami po zaposlenih v podjetju. Te potrebe se izkazujejo v poslovnem načrtu ali

kakšnem drugem internem aktu podjetja (sistematizacija delovnih mest), z dolgoročno

politiko podjetja ter tudi s trenutno poslovno dejavnostjo podjetja, ki lahko ţe nakazuje

smer bodočega razvoja podjetja in s tem povezane potrebe po kadrih,

prav tako je pomembno, da se kadri, ki jih podjetje štipendira, izobraţujejo na tistih šolah

in programih, na katerih bodo pridobili znanja, s katerimi bodo potem pripomogli k

razvoju podjetja, od katerega je štipendist prejel štipendijo.

Iz prakse dela davčne uprave izhaja, da je potrebno poleg ustreznosti smeri študija in

dejavnosti podjetja upoštevati še naslednji pogoj: v pogodbi o štipendiranju mora biti

dogovorjena doba, za katero se je štipendist dolţan zaposliti pri podjetju štipenditorju.

Kaj je potrebno upoštevati pri podeljevanju štipendije?

V pojasnilu DURS, št. 4210-140/2010-2 z dne 27.10.2010 v zvezi z davčnim priznavanjem

stroškov štipendiranja davčni organ pojasnjuje:

"Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08,

76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja

odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev

prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Nadalje v drugem odstavku tega člena ZDDPO-2

določa, da odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov ob izpolnjevanju posameznih

pogojev, in sicer če:

niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

imajo značaj privatnosti,




166

niso skladni z običajno poslovno prakso.

S tretjim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 zakonodajalec pojasnjuje, da odhodki niso skladni z

običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na

pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi in okoliščinami, razen

odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi

drugih izrednih nepogostih dogodkov. Za tako opredeljene odhodke, ki niso skladni z

običajno poslovno prakso, se zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.

To pomeni, da se v primeru, ko je eden od navedenih treh pogojev izpolnjen, odhodki davčno

ne priznajo. Določeni pogoji in podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij (t.j. ureditev

štipendiranja v splošnih aktih delodajalca in opredelitev medsebojnih razmerij, pravic in

obveznosti iz naslova štipendiranja v pogodbi o štipendiranju) predstavljajo tudi podlago za

pripoznavanje pravic oziroma obveznosti iz naslova štipendiranja v poslovnih knjigah

zavezanca ter za pripoznanje odhodkov v izkazu poslovnega izida oziroma davčnem obračunu

zavezanca.

Tako se štipendija, ki jo delodajalec izplačuje študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s

poslovanjem podjetja, študent oziroma dijak pa se bo na podlagi pogodbe o štipendiranju po

koncu študija v podjetju zaposlil, lahko upošteva kot davčno priznan odhodek delodajalca,

vendar pod pogojem, če bo izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso

posamezne dejavnosti.

Po določbi 10. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06,

125/08, 110/09 in 43/10) morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katere opirajo

svoje zahteve, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Štipenditor bo tako

moral v primeru, če bo štipendijo izplačal v višjem znesku kot je običajno za posamezen

študij, za namene davčnega priznavanja odhodkov predloţiti davčnemu organu dokazila, s

katerimi bo utemeljil višino štipendije."

Prijava kadrovskih potreb ni več obvezna, zato lahko podjetja svoje potrebe po kadrih in

razpise za štipendije objavijo v internih glasilih, preko spletnih strani ali drugih javnih občil

ali pa jih celo sploh ne objavijo, a kljub temu izberejo ustreznega štipendista. Ko podjetje

izbere kandidata, ki ga bo štipendiral, z njim sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se

uredijo pravice in obveznosti štipendista in podjetja.




167

Kljub temu, da prijava oziroma razpis kadrovskih štipendij ni zakonsko predpisan, pa lahko

podjetja razpišejo štipendije tudi preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje

(odslej Sklad). Sklad na podlagi Zakona o štipendiranju izvaja neposredno in posredno

sofinanciranje kadrovskih štipendij (več informacij najdete na http://www.sklad-

kadri.si/kadrovske/), preko katerega podjetjem in ostalim upravičenim organizacijam

sofinancira 50% dodeljene štipendije, vendar največ do višine 30% minimalne plače.

Sklad na začetku vsakega leta najprej objavi javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po

kadrovskih štipendistih, ki jih nato objavi v skupnem zbiru na spletni strani sklada. V

nadaljevanju nato sklad objavi še javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij

neposredno delodajalcem, na katerega se prijavijo delodajalci z ţe izbranimi potencialnimi

štipendisti. Na podlagi razpisnih pogojev ob izpolnjevanju pogojev iz razpisa in sklenitvijo

pogodbe s štipendistom in Skladom podjetje pridobi pravico do delnega sofinanciranja

štipendije. Sklad podjetju povrne del stroškov štipendije (50% oziroma največ 30%

minimalne plače) na osnovi zahtevka in dokazil o izplačilu, ki ga podjetje pošlje Skladu.


PRIMER 1: Primer štipendije brez obveznosti davčnega odtegljaja

Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5

let. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno, vsakega 5. v mesecu za tekoči

mesec na svoj transakcijski račun pri banki.


breme

V

dobro

1. TEM Obračun štipendije 400,00 483 285

TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun

študenta

400,00 285 110

PRIMER 2: Primer štipendije sofinancirane iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in

štipendiranje

Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 3

let. Podjetje je sklenilo z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendiranje pogodbo o

sofinanciranju kadrovske štipendije. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno,

vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec na svoj transakcijski račun pri banki. Podjetje enkrat




168

mesečno vloži zahtevek za delno vračilo štipendije v višini 200,00 EUR in prejme nakazilo na

transakcijski račun.

Različica 1:


breme

V

dobro


2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun

študenta

400,00 285 110

3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po

zahtevku

200,00 110 768

Različica 2:


breme

V

dobro

1. TEM Obračun štipendije, obveznost do štipendista 400,00 483 285

Obračun štipendije – terjatev do sklada 200,00 164 768

2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun

študenta

400,00 285 110

3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po

zahtevku

200,00 110 164

PRIMER 3: Primer štipendije z obveznostjo davčnega odtegljaja

Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5

let za študij v Sloveniji izven kraja stalnega prebivališča, v višini 1.001,58 EUR neto. Podjetje

nakaže študentu štipendijo na transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli

mesec.

Izračun davčne osnove:

Neto štipendija: 1.000,00 EUR

Neobdavčena višina štipendije: 790,73 EUR*

Davčna osnova: 209,27 EUR




169

*Ker je 209,27 EUR neto znesek z dohodnino obdavčene štipendije, bruto štipendija 281,13

EUR (209,27/75*100) in dohodnina od 279,03 EUR osnove znaša 69,76 EUR (279,03*25%).


1. TEM Obračun štipendije 1.069,76 483

Obveznost do študenta 1.000,00 285

Obveznost za dohodnino 69,76 266

2. TRR Nakazilo neto zneska štipendije 1.000,00 285 110

Plačilo dohodnine 69,76 266 110

*790,73 je znesek trenutno veljavne minimalne plače

PRIMER 4: Štipendija za študij v tujini

Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5

let za študij v tujini, v višini 900,00 EUR neto. Podjetje nakaže študentu štipendijo na

transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec. Ker pogodbena vrednost

štipendije ne presega 160% (790,73 *1,6 = 1.265,17 EUR) minimalne plače, kot to določa 1.

točka 106. člena ZDoh-2, od štipendije ni potrebno obračunati nobenih dajatev.


breme

V

dobro


TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun

študenta

900,00 285 110

Uporabljeni konti:

164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij

483 – Štipendije dijakom in študentom



768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije,…)




170

4.7.10 Takse


Definicija

Taksa je oblika zbiranja prihodkov drţave, ki sega daleč v zgodovino. Takse so poznali ţe v

suţnjelastniških časih (v Rimu in Atenah), ter kasneje v fevdalnih drţavah. Takse so se

najprej pojavile kot sodne takse, takse za vstop v svetišča, kamor so se prinašali darovi za

bogove, takse za uporabo vode …

Skozi zgodovino se je pojavljajo veliko različnih vrst taks za raznovrstne namene. Tako kot

drugi finančni inštrumenti ima danes pojem taksa zelo širok pomen in nima splošno veljavne

vsebine. Obstaja več različnih definicij taks. Ne glede na to za kakšno vrsto taks gre, pa imajo

takse naslednje značilnosti:

takse niso cene, ker njihovo višino ne regulira trţišče, ampak organ oblasti, ki takso določi

s pravnim aktom (zakonom, predpisom, uredbo),

takse so delno nadomestilo za stroške javnih storitev, ki jih je naročil koristnik storitve

prostovoljno,

takse so drţavni prihodki, ki predstavljajo denarno nadomestilo za storitve, ki jih drţavni

organi nudijo fizičnim in pravnim osebam.

Takse so denarni prihodki drţave. Ena bistvenih značilnosti taks je, da obveznost plačila takse

ni omejena le na drţavljane drţave, ki takšno obveznost predpisuje, ampak pri taksah velja

teritorialno načelo. Prihodki od taks sluţijo financiranju javnih potreb in so deklarativni

prihodki drţave. Obvezniki plačila taks so fizične in pravne osebe. Vendar pa se takse v

nekaterih svojih značilnostih bistveno razlikujejo od davkov. Takse so namreč po definiciji

nadomestilo za storitev, ki jo drţava nudi obvezniku plačila takse. Taksa je prihodek drţave,

ki jo fizične in pravne osebe plačajo prostovoljno, vendar je ta prostovoljnost precej relativna:

če hoče na primer drţavljan registrirati vozilo, mora plačati takso, z neregistriranim vozilom

se ne sme voziti; vendar pa je takso potrebno plačati šele, ko drţavljan poda vlogo za

registracijo vozila.




171

Element prisile pri plačilu takse se izraţa v tem:

obveznost plačila takse in njeno višino je določil drţavni organ,

neke pravice in dejanja se lahko izvedejo le, če obveznik za plačilo takse, sproţi določen

postopek in

da se neplačane takse lahko izterja prisilno.

PRAVNI VIDIK

Obveznost plačila taks v Sloveniji urejata predvsem Zakon o sodnih taksah (Ur.l RS št.

20/2004 z dne 4.3.2004) in Zakon o upravnih taksah (Ur. L. RS št. 8/2000 z dne 31.1.2000).

Poleg sodnih in upravnih taks poznamo še druge takse (kot na primer turistična taksa, poţarna

taksa, taksa za odstranjevanje izrabljenih vozil, taksa za obremenjevanje voda ..), katerih

obveznost in višina je predpisana v ustreznih pravnih virih.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Za plačnika takse je taksa skladno s SRS strošek drugih storitev, ki se računovodsko

evidentira v skupini 419 – Stroški drugih storitev, kadar predstavljajo plačilo za neko

opravljeno storitev javnega organa (tak način knjiţenja je redkejši). Nemalokrat pa takse niso

direktno povezane z opravljeno storitvijo, temveč imajo bolj značaj dajatve (na primer

različne takse za obremenjevanje okolja, cestne takse in podobno), zato jih knjiţimo kot druge

stroške v skupini 48. V kolikor je taksa le ena sestavina kalkulacije nam zaračunane storitve

ali dobave (npr. porabljena voda glede na količino, storitev komunalnega podjetja in morebiti

še taksa), v tem primeru takse ne knjiţimo posebej, ampak celoten nam zaračunan strošek

knjiţimo v enem znesku na ustrezen konto (npr. na stroške porabe vode, na komunalne

storitve in podobno).

Kadar odvetniki ali druga podjetja (na primer komunalna podjetja) ali podjetniki zaračunavajo

takso v svojem imenu za tuj račun, zaračunano takso računovodsko obravnavajo kot druge

kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun in jih izkaţejo v okviru skupni 245 – Druge

kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun. Te obveznosti se zmanjšajo, ko se taksa

plača prejemniku takse (občinski ali drţavni proračun).

Odvetniki pri opravljanju odvetniških storitev za svoje stranke zaloţijo tudi plačilo sodne

takse. Pri računovodskem obravnavanju zaloţenih taks za svoje stranke zaloţeno takso




172

računovodsko obravnavajo kot drugo kratkoročno terjatev v skupini 165 – Druge kratkoročne

terjatve in ko stranki takšno takso zaračunajo, takse računovodsko ne obravnavajo kot

prihodek ampak zmanjšanje drugih kratkoročnih terjatev.

DAVČNI VIDIK

Takse z davkom na dodano vrednost niso obdavčene, saj so takse prihodki drţavnih organov,

ki skladno 5. točko 5. člena ZDDV-1 niso zavezanci za davek na dodano vrednost in se

storitve drţavnih organov ne štejejo med transakcije obdavčljive po ZDDV-1.

Skladno z 5. točko 36. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo za obračun davka na dodano, kadar

gre za po zakonu obdavčljive transakcije vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne

in druge dajatve, razen DDV.

Vendar pa 6. točka 36. člena ZDDV-1 določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo zneski, ki

jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v

imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke.

Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti

morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. Kar pomeni, da odvetnik ali komunalno

podjetje, ki svojemu kupcu zaračuna na računu za svojo storitev tudi sodno oziroma

komunalno takso, od le te ne obračuna davka na dodano vrednost, vendar mora voditi

podrobne evidence o tem, da gre za dajatev, ki se pobira za drţavni oziroma občinski

proračun.

Za podjetje oziroma podjetnika je plačilo takse (sodne, upravne, komunalne ..) davčno

priznan strošek skladno s pravili glede pripoznavanja stroškov in odhodkov v SRS in skladno

z 29. členom ZDDPO-2, v kolikor gre za stroške oziroma odhodke, ki so neposreden pogoj za

opravljanje dejavnosti oziroma so posledica opravljanja dejavnosti.


PRIMER 1: Podjetje plača sodno takso direktno sodišču

Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim

pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika

izvršbo. Odvetnik pošlje podjetju poziv za plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR. Po

uspešnem zaključku izvršbe odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku

244,00 EUR, od tega po splošni stopnji obračunani davek na dodano vrednost v znesku 44,00




173

EUR. V izvršilnem postopku podjetje prejme plačilo v znesku 5.145,00 EUR, od tega znaša

4.500,00 EUR glavnica, 200,00 EUR stroški odvetnika, 4,00 EUR sodna taksa in 405,00

zamudne obresti.

Različica I


breme

V

dobro

1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za

vloţitev izvšilnega postopka

40,00 480* 110

2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške

obveznost dod obavitelja 244,00 220


stroški odvetniških storitev 200,00 416

3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku

prejem denarja na transakcisjki račun 5.145,00 110

zmanjšanje terjatve 4.500,00 120

prihodki od zamudnih obresti 405,00 777

storno odvetniški stroškov (200,00) (416)

storno sodne takse za izvršbo (40,00) (480)

* sodno takso lahko obravnavamo tudi kot storitev javnega organa in jo knjiţimo v skupini

419 – Stroški drugih storitev.

Različica II


breme

V

dobro

1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za

vloţitev izvršilnega postopka

44,00 480 110

2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške obveznost

do dobavitelja

244,00 220



3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku, prejem denarja 5.145,00 110




174

na transakcijski račun

zmanjšanje terjatve 4.500,00 120

prihodki od zamudnih obresti 405,00 777

prihodki iz naslova stroškov v zvezi z izvršbo

(odvetnik + sodna taksa)

240,00 768

Različica I je dopustnejša, kadar je postopek izvršbe in uspešno opravljena izvršba realizirana

v enakem poslovnem obdobju, vendar strokovno boljša je rešitev po različici II, saj tako

ZGD-1 kot SRS prepovedujejo pobotavanje postavk prihodkov in odhodkov. Podjetje pa se

sicer samo odloči kako knjiţiti in spremljati stroške in prihodke, ki jih ima v zvezi z izterjavo

spornih in teţje izterljivih terjatev (podatki o stroških izterjave so namreč za poslovodstvo

tudi zelo pomemben podatek pri sprejemanju poslovnih odločitev).

PRIMER 2: Odvetnik založi sodno takso in jo skupaj s svojo storitvijo zaračuna stranki

Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim

pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika

izvršbo in zanj založi tudi sodno takso v znesku 40,00 EUR. Po uspešnem zaključku izvršbe

odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku 200,00 EUR in založeno sodno

takso v znesku 40,00 EUR, obračunani davek na dodano vrednost po splošni stopnji od

odvetniške storitve v znesku 40,00 EUR. Skupni znesek računa odvetnika je 280,00 EUR.

Knjiţenje pri odvetniku:


breme

V

dobro

1. TRR Plačilo sodne takse iz transakcijskega računa,

zmanjšanje sredstev na transakcijskem računu

40,00 110

terjatev za zaloţeno sodno takso 40,00 165

2. IRAČ Izdani račun za odvetniške storitve (vloţitev

izvršilnega predloga), terjatev do kupca

280,00 120

prihodki od storitev 200,00 760

zmanjšanje terjatve za zaloţeno sodno takso 44,00 165

obveznost za obračunani DDV 44,00 260




175

Knjiţenje pri naročniku izvršbe:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem računa za odvetniško storitev in zaloţeno

sodno takso, obveznost do dobavitelja

284,00 220



stroški sodne takse za izvršilni postopek 40,00 480

PRIMER 3: Račun komunalnega podjetja z obračunano okoljsko takso

Komunalno podjetje podjetju A d.o.o. izstavi račun za porabljeno vodo po števcu v skupnem

znesku 16,03 EUR. Struktura računa je naslednja:

porabljena voda (osnova za DDV) – 14,52 EUR

okoljska dajatev – 0,28 EUR

obračunani DDV (po nižji stopnji) – 1,38 EUR.

Knjiţenje pri komunalnem podjetju:


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za dobavo vode - terjatev do

kupca

16,18 120

prihodki od storitev 14,52 760

obveznosti za pobrano okoljsko dajatev 0,28 266


Knjiţenje pri podjetju A d.o.o.:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem računa za porabljeno vodo, obveznost

do dobavitelja

16,18 220


stroški komunalnih storitev 14,80 419




176

Uporabljeni konti:



165 – Ostale kratkoročne terjatve




416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev

419 – Stroški drugih storitev

480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov



777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih




177

4.7.11 Tečajne razlike


Definicija

Tečajne razlike se pojavljajo pri sredstvih in obveznostih, ki so izraţene v tuji valuti.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Terjatve

Terjatve, izraţene v tuji valuti, se v skladu s slovenskim računovodskim standardom 5 na dan

bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke

(konto 777), zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke (konto 746).

Kratkoročni dolgovi

Kratkoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo

valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke (777), zmanjšanje

kratkoročnih dolgov pa redne finančne prihodke (745).

Dolgoročni dolgovi

Dolgoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo

valuto. Povečanje dolgoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje

dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.

Ali mora podjetje za preračun v domačo valuto obvezno uporabiti referenčni tečaj Evropske

centralne banke (ECB), ki ga objavlja Banka Slovenije, ali lahko tudi katerega drugega?

Z valutnim tečajem je v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi mišljen srednji tečaj

Banke Slovenije, ki pa ga je nadomestil referenčni tečaj ECB, iz utemeljenih razlogov pa se

lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

Denarna sredstva

Prevrednotenje denarnih sredstev, kot so gotovina v blagajni, denar na računih pri banki in

podobno, se opravi le v primeru denarnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, če se po prvem

pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali

zmanjša prvotno izkazano vrednost; vendar se v prvem primeru pojavi redni finančni




178

prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 775), v drugem primeru pa redni finančni

odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 743), ne pa prevrednotovalni finančni prihodek

oziroma prevrednotovalni finančni odhodek.

Finančne naloţbe

Preračuni finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo

v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, se

pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

1. Tako se finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,

prevrednotijo konec leta po referenčnem tečaju ECB in se razlike knjižijo na prihodke

oziroma odhodke.

2. Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, se konec leta prav tako

prevrednotijo po referenčnem tečaju ECB in se tečajne razlike pripoznajo v razredu 9 –

Presežek iz prevrednotenja.

3. Finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, pa se ne prevrednotujejo zaradi

tečajnih razlik.

DAVČNI VIDIK

Za davčne namene se tečajne razlike priznajo kot davčni prihodki in odhodki, če so

obračunane v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Primeri knjiženj:

PRIMER 1: Obveznosti do dobaviteljev v tujini

Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja izven EU za 50.000,00 USD na odloženo plačilo.

Ob uvozu je bil referenčni tečaj ECB Banke Slovenije 1 EUR = 1,4706 USD. Tako znaša

obveznost 34.000,00 EUR. Ob plačilu je znašal prodajni tečaj pri poslovni banki 1 EUR =

1,4400 USD.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za dobavo blaga 34.000,00 650 221

2. TRR Nakazilo za nakup deviznih sredstev 34.722,22 165 110




179

3. TEM Nakazilo v tujino – poraba deviznih

sredstev

34.722,22 165

plačilo dobavitelju 34.000,00 221

finančni odhodki za tečajne razlike 722,22 745

PRIMER 2: Terjatve do kupcev v tujini

Podjetje izda račun za prodajo proizvodov v Švico v švicarskih frankih v znesku 30.000,00

CHF na odloženo plačilo. Na dan izdaje računa je znašal tečaj 1 EUR = = 1,5000 CHF. Na

bilančni presečni dan se terjatev preračuna po referenčnem tečaju ECB, ki znaša 1 EUR =

1,5300 CHF. Ko kupec plača račun, znaša tečaj 1 EUR = = 1,5100 CHF.


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za prodajo proizvodov v tujino. 20.000,00 121 761

2. TEM Obračun tečajnih razlik na bilančni presečni

dan – terjatev znaša 19.608,00 eur.

392,00 (121),

746

3. TRR Plačilo računa od kupca iz tujine, priliv na

bančni račun

19.867,55 110

zmanjšanje terjatve do kupca 19.608,00 121

pozitivne tečajne razlike 259,55 777

PRIMER 3: Dolgoročno posojilo v tuji valuti

Podjetje je v začetku leta 20X9 najelo dolgoročno posojilo pri domači poslovni banki v višini

200.000,00 švicarskih frankov. Na dan najema posojila je znašal referenčni tečaj ECB 1 EUR

= 1,4850 CHF. Posojilo se začne vračati šele v letu 20X0. Na bilančni presečni dan podjetje

preračuna vrednost posojila po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki znaša:

Različica 1: 1 EUR = 1,5200 CHF


breme

V

dobro

1. TRR Prejem dolgoročnega posojila na bančni

račun

134.680,00 110 972

2. TEM Preračun dolgoročnega posojila na bilančni

presečni dan znaša 131.579,00 eur – knjiţenje

3.101,00 (972),

775




180

tečajnih razlik.

Različica 2: 1 EUR = 1, 4600 CHF


breme

V

dobro

1. TRR Prejem dolgoročnega posojila na bančni račun 134.680,00 110 972

2. TEM Preračun dolgoročnega posojila na bilančni

presečni dan znaša 136.986,00 eur – knjiţenje

tečajnih razlik.

2.306,00 741 972

PRIMER 4: Devizni račun

Podjetje ima na deviznem računu pri banki 150.000,00 USD. Nakupni tečaj je znašal 1 EUR

= 1,4700 USD. Referenčni tečaj ECB na bilančni presečni dan znaša 1 EUR = 1,5100 USD.


breme

V

dobro

1. Zst. Začetno stanje 102.040,82 112

2. TEM Tečajne razlike na bilančni presečni dan –

vrednost denarnih sredstev znaša 99.337,75

EUR.

2.703,07 (112),

743

Uporabljeni konti:

112 – Devizna sredstva na računih

741 – Odhodki iz posojil, prejetih od bank

743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti

745 – Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti

746 – Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

972 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi




181

4.7.12 Trgovsko blago


Definicija

Kadar govorimo o trgovskem blagu, mislimo na nabavljene ali uvoţene proizvode, ki so v

nespremenjenem stanju namenjeni nadaljnji prodaji.

Nabavna cena in nabavna vrednost

Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem

pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih

nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne

dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se

zmanjša za dobljene popuste.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:

- vrednost po obračunih dobavitelja,

- dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene,

- neposredni (odvisni) stroški nabave.

Nevračljive dajatve po SRS 4 so:

- carina pri uvozu,

- davek na dodano vrednost, ki ga ni mogoče šteti kot odbitnega, in

- morebitne druge dajatve pri nabavi.

Neposredni stroški nabave

Neposredni stroški nabave so:

- prevozni stroški,

- stroški nakladanja,

- stroški prekladanja in razkladanja,




182

- stroški prevoznega zavarovanja,

- stroški posebej zaračunane embalaţe,

- stroški spremljanja blaga,

- stroški storitev posredniških agencij in

- podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.

Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če

bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko druţbo) in jih povzročajo drugi.

Neposredni odvisni stroški nabave

Če v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko

obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne

vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih

povzročijo drugi, se knjiţijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali

(dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in

druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.

Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih

(predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov

nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej

načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo

razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z

nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).

Vrednotenje zalog

Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske

usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli

izbrano metodo vrednotenja zalog: po metodi zaporednih cen (FIFO) ali metodi tehtanih

povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi

oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztrţljivo vrednost. Čista iztrţljiva

vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene




183

stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Razlogi za zniţanje vrednosti zalog trgovskega

blaga so predvsem:

- iztrţljiva vrednost zaloge blaga je niţja od nabavne,

- zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za -

prodajalne),

- zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri

prevzemu v skladišče,

- ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.

Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih

postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s

kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah.

Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi

sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po

prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri

oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah.

SRS določajo, da se predvideni in preseţni kalo pri blagu knjiţi med poslovne odhodke

(nabavna vrednost prodanega blaga). Kalo tako zmanjšuje zalogo blaga in povečuje nabavno

vrednost prodanega blaga. Davek na dodano vrednost obračunan od preseţnega kala pa

evidentiramo v skupini 480 – dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov.

DAVČNI VIDIK

Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet

obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:

- promet blaga v Sloveniji,

- pridobitev blaga iz EU in

- uvoz blaga.

Pri prodaji blaga je podjetje dolţno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih

predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega

dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na




184

podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje

obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).

Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga

zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in

podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu. Na osnovi pravilnika o

izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v

dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga

določi strokovno zdruţenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v %

normalni kalo za posamezne skupine blaga.

Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja

odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Skladno z ZGD-1 in SRS morajo tud

trgovska podjetja najmanj enkrat letno s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v

zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. Če trgovsko podjetje vodi

zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in

obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike,

cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj

takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak

morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost

(blago brez DDV, blago po zniţani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih

podjetjih se ugotavljajo in obravnavajo popisne razlike le vrednostno (po davčnih stopnjah).

Pri ugotavljanju primanjkljajev se DDV ne obračunava od normalnega kala, ki ga določi

pristojno zdruţenje za trgovino pri gospodarski zbornici s posebnim pravilnikom. Zaradi tega

je priporočljivo, da trgovska podjetja vodijo razčlenjene evidence blaga najmanj po skupinah

blaga iz takega pravilnika.

Od primanjkljajev blaga in od preseţnega kala mora trgovsko podjetje obračunati in plačati

DDV po predpisani stopnji. Davčna osnova je v primeru primanjkljajev in preseţnega kala

vrednost blaga, ki bi jo podjetje doseglo na trgu v času uporabe za neposlovne namene.

Skladno z 2. točko 36. člena ZDDV-1 je davčna osnova pri prometu blaga v zasebne in druge

namene nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, v katero ni vštet DDV oziroma lastna

cena blaga. Obveznost za obračun DDV nastane v davčnem obdobju, v katerem je nastal




185

obdavčljiv dogodek. Ker se pri primanjkljajih in preseţnem kalu ne ve, kdaj sta dejansko

nastala, se šteje, da je promet blaga nastal na dan ugotovitve primanjkljaja ali preseţnega kala.

Neidoče blago

Kadar trgovsko podjetje neidočemu (nekurantnemu) blagu zmanjša vrednost, zmanjšanje

vrednosti blaga ni zavezano v obračunu DDV, saj ima podjetje še vedno blago na zalogi (sicer

manj vredno blago, ki je še vedno namenjeno prodaji). Če trgovsko podjetje ne najde kupca

za neidoče zaloge (odkupiti jih ni pripravljeno niti podjetje, ki se ukvarja z odkupom

odpadnega blaga) in jih zato uniči, mora obračunati DDV. Ker pa DDV obračuna od trţne

vrednosti, ki je ni, znaša obračunani DDV nič. Podjetje mora v primeru uničenja

nekurantnega blaga zagotoviti še dokaze, da je bilo blago dejansko uničeno (popis količin,

zapisnik komisije, fotografije).

Davčno nepriznani odhodki

Davek na dodano vrednost obračunan od preseţnega kala in preseţni kalo nad obsegom, ki ga

določi strokovno zdruţenje, je skladno z ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek podjetja.

Davčno priznani odhodki

Prevrednotenje zalog blaga zaradi oslabitve je skladno z ZDDPO-2 davčno priznan odhodek.

Povezane osebe

Pri prodaji in nabavi blaga med povezanimi osebami je potrebno upoštevati še davčno

zakonodajo, ki ureja poslovanje med povezanimi osebami. Odhodki se namreč priznavajo le

do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen. Prihodki morajo biti za davčne

potrebe izkazani najmanj v višini primerljivih trţnih cen.


V praksi lahko podjetja izbirajo med različnimi moţnostmi knjiţenja zalog blaga. Podlage za

knjiţenje so različne za knjiţenje zalog blaga v glavni knjigi in knjiţenje zalog blaga v

analitičnih evidencah. Pri evidentiranju zalog blaga in njihovega gibanja je pomembno, da so

analitične evidence zalog blaga usklajene z evidencami zalog blaga v glavni knjigi. Nekatera

knjiţenja se tako opravijo na osnovi prejetih računov dobaviteljev, določene knjiţbe pa na

podlagi internih prejemnic materiala. Razlike in odstopanja, ki se ob tem pojavljajo se

izkazujejo na kontih skupine 659, 290 in 224.




186


PRIMER 1: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah brez uporabe kontov obračuna

nabave blaga

Podjetje A d.o.o. prejme od svojega dobavitelja podjetja B d.o.o. račun za prevzeto blago v

skladišču v vrednosti 18.300,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa

blaga po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in

podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost. Ob

prevzemu blaga v skladišče podjetje A d.o.o. k nabavni vrednosti blaga doda 2% neposrednih

stroškov nabave blaga za stroške prevoza. Kasneje podjetje A d.o.o. prejme račun prevoznika

za to blago v višini 366,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa

storitev po splošni stopnji.

1. različica: knjiženje po prejetem računu za blago direktno na zalogo blaga v skladišču

1 = račun dobavitelja za blago 18.300,00

1a – vstopni DDV račun za blago 3.300,00

1b = račun dobavitelja za blago 15.000,00

2 + 2% neposrednih stroškov nabave 300,00

3 = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost do dobavitelja 366,00

3a – vstopni DDV 66,00

3b = prejeti račun od prevoznika blaga – neposredni stroški nabave 300,00

4 = nabavna vrednost blaga (1+2) 15.300,00


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago 18.300,00 220

- odbitni DDV 3.300,00 160

- nabavna vrednost blaga 15.000,00 660

2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani odvisni

stroški

300,00 660 290

3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave 300,00 290




187

blaga

2. različica: knjiženje po prejetem računu za blago preko konta 224 – obveznosti do

dobaviteljev za nezaračunano blago in storitve

1 = dobavnica dobavitelja za blago 15.000,00

1a + 2% vračunanih stroškov prevoza 300,00

1b = nabavna vrednost blaga (15.000,00 + 300,00) 15.300,00

2 = prejeti račun od dobavitelja za ţe prevzeto blago 18.000,00

2a – vstopni DDV 3.000,00

2b = prejeti račun za blago 15.000,00

3 = prejeti račun od prevoznika blaga – vračunani stroški prevoza 300,00


3b = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost 360,00


breme

V

dobro

1. OBR Obračun nabave blaga – obveznost za

nezaračunano blago

15.000,00 224

- vračunani neposredni stroški nabave blaga 300,00 290



- odbitni DDV 3.300,00 160


3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave

blaga

300,00 290

Druga različica knjiţenja je v praksi zelo uporabna v primeru ločenega knjiţenja analitičnih

evidenc trgovskega blaga nepovezano s knjiţbami v glavni knjigi. Uporaba vmesnega konta

224 omogoča kontrolo nad tem, kaj je bilo na zalogo blaga dejansko uskladiščeno in knjiţeno

v analitičnih evidencah in za katere dobave blaga smo račun dobavitelja ţe prejeli. Saldo na

kontu 224 v breme ali dobro nam hkrati izkazuje neusklajenost med analitičnimi evidencami

zalog blaga in zalog blaga knjiţenih v glavni knjigi. Takšen način knjiţenja je zelo uporaben




188

tudi v mnogih primerih avtomatskega knjiţenja v sodobnih avtomatiziranih programih, saj

nam prav saldo na kontu 224 omogoča nadzor nad tem ali smo v določenem obdobju

poknjiţili vse knjigovodske listine, ki smo jih v podjetju prejeli.

3. različica: knjiženje na podlagi podatkov iz blagovnega knjigovodstva in na obveznosti za

nezaračunano blago, prejeti računi na konte zalog

Naročimo blago za 15.000,00 EUR, planirano stroške prevoza 300,00 EUR. Dejansko

dobavitelj blaga zaračuna le 200,00 EUR.


1. PRE Nabava blaga po prejemnici 15.000,00 660 224

- odvisni stroški nabave materiala 300,00 660 224

2. PRE Obračun nabave blaga 15.300,00 224 659

3. PRAČ Prejeti račun za nabavo blaga 18.300,00 220

- fakturna vrednost blaga 15.000,00 650

- odbitni davek na dodano vrednost 3.300,00 160

4. PRAČ Prejeti račun za prevoz 244,00 220

- fakturna vrednost prevoza 200,00 651

- odbitni davek na dodani vrednost 44,00 160

5. TEM Poračun razlike na kontu 224 100,00 651, (702)

- zmanjšanje stroškov blaga 100,00 651, (702)

Ta različica je primerna za računalniško podprte poslovne procese, kjer se podatki iz

naročilnice prenesejo direktno v podatke na prejemnici in se torej nabava obremeni za

načrtovane ali pogodbeno dogovorjene zneske, kasneje prejeti računi na vrednost= obračun

blaga pa praviloma nimajo vpliva oziroma dajejo nabavni sluţbi dodatno takojšnjo

informacijo o razlikah med naročenim in dejansko zaračunanim. Daje torej neke dodatne

informacije za notranje potrebe poročanja, kontrole, naknadne analize.

PRIMER 2: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna

nabave blaga

Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o prejelo račun za trgovsko blago v vrednosti 61.000,00

EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je davčni

zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega




189

vstopnega davka na dodano vrednost. Na osnovi preteklih izkušenj in izračuna povprečnih

odvisnih stroškov nabave blaga za preteklo poslovno leto za to skupino trgovskega blaga,

podjetje vračuna 4% neposrednih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika

za dostavo blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni

stopnji.

1 = račun dobavitelja za blago – obveznost 61.000,00

1a – vstopni DDV 11.000,00

1b = račun dobavitelja za blago – nabavna vrednost blaga 50.000,00

2 = nabavna vrednost blaga 50.000,00

2a + 4% vračunanih neposrednih stroškov nabave blaga 2.000,00

= nabavna vrednost blaga (50.000,00 + 2.000,00) 52.000,00

1 = račun dobavitelja za prevoz blaga – obveznost 2.440,00


1b = račun dobavitelja za prevoz blaga – neposredni stroški nabave 2.000,00


breme

V

dobro


- odbitni DDV 11.000,00 160


2. OBR Obračun nabave blaga – nabavna vrednost

blaga

52.000,00 660 659

- vračunani predvideni neposredni stroški

nabave blaga

2.000,00 651 290

3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 2.440,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave

blaga

2.440,00 220

PRIMER 3: Zaloge blaga v skladišču po prodajnih cenah in njihova prodaja

Podjetje A d.o.o. je kupilo od podjetja B d.o.o. 100 kosov trgovskega blaga v vrednosti

3.660,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o.

je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka




190

celotnega vstopnega davka. K nabavni vrednosti blaga podjetje doda 2% neposrednih

odvisnih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika za dostavo blaga v višini

100,00 EUR. Podjetje prevoznik ni zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje vodi

zaloge po prodajnih cenah in pri sestavljanju nabavne kalkulacije upošteva 10% razlike v

ceni. Podjetje vodi zaloge po metodi zaporednih cen (FIFO). Podjetje je v obračunskem

obdobju prodalo kupcem 50 kosov blaga v vrednosti 1.705,00 EUR + 22% davek na dodano

vrednost.

Kalkulacija cene blaga:

račun dobavitelja 3.660,00

- odbitni DDV 660,00

- nakupna vrednost blaga 3.000,00

+ vračunani stroški prevoza blaga 100,00

= nabavna vrednost blaga 3.100,00

+ 10% vračunane razlike v ceni 310,00

= prodajna vrednost blaga 3.410,00

Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:

- prodaja 50 kosov po ceni 34,10 EUR za kos = prodajna vrednost 1.705,00 EUR

- obračun DDV (20 % od 1.705,00 = 341,00 EUR

- terjatev do kupca 2.046,00 EUR (1.705,00 + 341,00)

- nabavna vrednost prodanega blaga = 50 × 31,00 = 1.550,00 EUR


breme

V

dobro




2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani

predvideni stroški nab.blaga

100,00 651 290

- zaloga blaga 3.410,00 660

- zaloga blaga - obračun 3.100,00 659




191

- zaloga blaga – vračunana razlika v ceni 310,00 669

3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške –


100,00 290 220

4. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca - obveznost

za obračunani DDV

374,10 260

- prihodki od prodaje blaga 1.705,00 762

- terjatve do kupca 2.079,10 120

5. OBR Obračun prodaje blaga – nabavna vrednost

prodanega blaga

1.550,00 702

- vračunana razlika v ceni 155,00 669

- zmanjšanje zaloge blaga 1.705,00 660

PRIMER 4: Zaloga blaga v prodajalni po maloprodajnih cenah in njihova prodaja

Trgovsko podjetje A d.o.o. od podjetja B d.o.o. prejelo 60 kosov blaga in račun zanj v

vrednosti 12.200,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.

Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico

do celotnega odbitka vstopnega davka. Neposredni stroški nabave blaga so stroški prevoza in

znašajo 610,00 EUR po prejetem računu prevoznika zavezanca za davek na dodano vrednost.

Podjetje sestavi nabavno kalkulacijo blaga, pri kateri upošteva 20% razliko v ceni in davek

na dodano vrednost po splošni stopnji. V obračunskem obdobju podjetje proda svojim kupcem

blago v skupni vrednosti 5.124,00 EUR za gotovino, kar je tretjina nabavljene količine.

Kalkulacija cene blaga:

račun dobavitelja 12.200,00

- odbitni DDV 2.200,00

- nakupna vrednost blaga 10.000,00

+ vračunani stroški prevoza blaga 500,00

= nabavna vrednost blaga 10.500,00

+ 20% vračunane razlike v ceni 2.100,00

= prodajna vrednost blaga 12.600,00

+ 22% davka na dodano vrednost 2.772,00

= maloprodajna vrednost v prodajalni 15.372,00




192

Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:

- prodaja 20 kosov po ceni 210,00 EUR za kos = prodajna vrednost 4.200,00 EUR

- obračun DDV (22% od 4.200,00 = 924,00 EUR

- terjatev do kupca 5.124,00 EUR (4.200,00 + 924,00)

- nabavna vrednost prodanega blaga = 20 x 175,00 = 3.500,00 EUR


breme

V

dobro


- odbitni DDV 2.200,00 160


2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani

predvideni stroški nab. blaga

500,00 651 290

- zaloga blaga 15.372,00 663

- zaloga blaga - obračun 10.500,00 659

- zaloga blaga – obračunani DDV 2.772,00 664

- zaloga blaga – vračunana razlika v ceni 2.100,00 669


obveznost do dobav.

610,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave 500,00 290

4. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca 5.124,00 120


- obveznost za obračunani DDV 924,00 260

5. OBR Obračun prodaje blaga – nabavna vrednost

prodanega blaga

3.500,00 702

- vračunani DDV 924,00 664


- zmanjšanje zaloge blaga 5.124,00 663

PRIMER 5: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga–

prejem blaga iz uvoza




193

Podjetje A d.o.o. je od svojega dobavitelja iz Srbije nabavilo blago v vrednosti 25.000,00

EUR. Ker je dobavitelj iz Srbije, je za blago potrebno opraviti carinski postopek uvoza blaga.

Za blago je potrebno plačati uvozne dajatve – carino po stopnji 7% in DDV po splošni

stopnji. Carinska uprava pošlje obračun carinskih dajatev in obračunanega DDV ob uvozu

blaga v Slovenijo v skupni vrednosti 7.635,00 EUR (znesek carine je 1.750,00 EUR, znesek

DDV od uvoženega blaga znaša 5.885,00 EUR). Blago do skladišča dostavi špediter, ki za

svojo storitev in posredovanje pri uvozu blaga izstavi račun v vrednosti 1.220,00 EUR z

vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje razpolaga z vso

potrebno dokumentacijo (EUL, obračun carinske uprave, račun dobavitelja in račun

špediterja), da lahko pripravi obračun in pravilno ugotovi nabavno ceno nabavljenega blaga.

1 = račun dobavitelja za blago 25.000,00

2 + račun Carinske uprave 7.635,00

2a - odbitni DDV pri uvozu 5.885,00

2b = carinske dajatve 1.750,00

3 = račun špediterja 1.220,00

3a - odbitni DDV 220,00

3b = vrednost storitve špediterja 1.000,00

4 = skupaj neposredni stroški nabave (2b + 3b) 2.750,00

5 = nabavna vrednost blaga (1+4) 27.750,00


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago 25.000,00 650 221

2. OBR Obračun carinskih dajatev in DDV ob uvozu

blaga v Slovenijo

7.635,00 261

- carina 1.750,00 651

- odbitni DDV 5.885,00 160


obveznost do dobav.

1.220,00 220





194

- obračunani neposredni stroški nabave 1.000,00 651

4. OBR Obračun nabave blaga 27.750,00 224 659

PRIMER 6: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga–

pridobitev blaga iz EU

Trgovsko podjetje je od svojega dobavitelja iz Nemčije nabavilo blago po nabavni vrednosti

75.000,00 brez obračunanega davka na dodano vrednost. Podjetje glede na pretekle izkušnje

vračuna 3% odvisnih stroškov. Naknadno prejme račun za prevoz in nakladanje ter

razkladanje blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po

splošni stopnji. Podjetje knjiži na konte obračuna nabave blaga na podlagi prejetega računa

in na zalogo blaga po podatkih blagovnega knjigovodstva na podlagi prejete dobavnice

blaga. Podjetje obračuna tudi davek na dodano vrednost od pridobitve blaga iz Skupnosti in

si prizna odbitni DDV. Podjetje v obračunskem obdobju proda celotno količino nabavljenega

blaga z 20% razliko v ceni. Celotno količino blaga izvozi v države izven Skupnosti. Ob koncu

leta podjetje poračuna saldo na kontu vračunanih odvisnih stroškov nabave blaga s konti

poslovnih odhodkov (nabavno vrednostjo prodanega blaga).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V

dobro

1. PRE Zaloga blaga v skladišču 75.000,00 660 224

2. PRE Vračunani odvisni stroški blaga v

skladišču

2.250,00 660 290

3. PRAČ Prejeti račun dobavitelja za pridobitev

blaga iz Skupnosti

75.000,00 224 221

4. TEM Obračun DDV od pridobitev iz

Skupnosti

16.500,00 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za prevoz, nakladanje in

razkladanje blaga

2.440,00 221

- vračunani odvisni stroški nabave blaga 2.000,00 290


6. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca -

prihodki od prodaje blaga na tujem trgu

92.700,00 121 763

77.250,00 702/711 660




195

8. TEM Uskladitev kontov vračunanih odvisnih

stroškov blaga

250,00 (702)/(711)

290

PRIMER 7: Prodaja blaga iz skladišča

Trgovsko podjetje ima na zalogi 100 kosov blaga po nabavni vrednosti 52.000,00 EUR. V

obračunskem obdobju je prodalo domačemu kupcu 50 kosov blaga po prodajni vrednosti

45.000,00 EUR in obračunalo davek na dodano vrednost po splošni stopnji.


1. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca 54.900,00 120


- obveznost za obračunani DDV 9.900,00 260

2. TEM Zmanjšanje zalog blaga 26.000,00 702/711 660

PRIMER 8: Nakup blaga s pavšalnim nadomestilom

Trgovsko podjetje nabavi od kmeta, ki ima dovoljenje za pavšalno nadomestilo jabolka: Cena

za odkup jabolk znaša 5.000,00 EUR. Trgovec mora skladno z ZDDV-1 obračunati 8%

pavšalnega nadomestila in kmetu plačati znesek povečan za pavšalno nadomestilo v višini

5.400,00 EUR, Pavšalno nadomestilo si trgovsko podjetje poračuna kot odbitni davek na

dodano vrednost v obračunu DDV in sicer v davčnem obdobju v katerem je račun kmetu

plačan.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem obračuna od kmeta in obračun

pavšalnega nadomestila– obveznost do kmeta

5.400,00 220

- zaloga trgovskega blaga 5.000,00 660

- odbitni DDV (pavšalno nadomestilo) 200,00 160

2. TRR Plačilo kmetu iz transakcijskega računa

podjetja

5.400,00 220 110




196

PRIMER 9: Vračilo neustreznega blaga dobavitelju

Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne

blago domačemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini

1.830,00 EUR z davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago

dobavitelju – obveznost do dobavitelja

(1.830,00) (220)

- zaloga trgovskega blaga (1.500,00) (660)

- odbitni DDV (330,00) (160)

PRIMER 10: Vračilo neustreznega blaga tujemu dobavitelju iz Skupnosti

Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne

blago tujemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini

5.000,00 EUR.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago

dobavitelju – obveznost do dobavitelja

(5.000,00) (221)

- zaloga trgovskega blaga (5.000,00) (660)

- zmanjšanje odbitka vstopnega DDV in

obračunanega DDV

(1.100,00) (160) (260)

PRIMER 11: Prenos blaga med skladišči

Trgovsko podjetje blago iz veleprodajnega skladišča prenese v prodajalno. Zaloge v

veleprodajnem skladišču vodi po nabavni vrednosti, v prodajalni na drobno po prodajni ceni

z vračunanim davkom na dodano vrednost. Nabavna vrednost blaga v skladišču je 10.000,00

EUR. Prodajna vrednost z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji je

13.420,00 EUR. Dosežena razlika v ceni je po dogovoru izkazana v celoti kot razlika, ki jo je

dosegla prodajalna. Premiki blaga znotraj podjetja se evidentirajo na podlagi internih

knjigovodskih listin (medskladiščnice) in niso zavezani obračunu davka na dodano vrednost.




197

Ker gre v tem primeru za prenos med različnima vrstama skladišč (maloprodajno in

veleprodajno) se premik poknjiži tudi v glavni knjigi.


1. TEM Premik blaga v prodajalno

- zaloga trgovskega blaga v prodajalni 13.420,00 663

- zaloga trgovskega blaga v skladišču 10.000,00 660

- razlika v ceni v prodajalni 1.000,00 669

- vračunani DDV 1.420,00 664

PRIMER 12: Prenos blaga med skladišči

Trgovsko podjetje, ki ima več lokacijsko ločenih skladišč prenese blago po nabavni vrednosti

3.600,00 EUR iz enega skladišča v drugo skladišče. Zaloge vodi po nabavni vrednosti in v

glavni knjigi ne vodi ločenih evidenc po skladiščih. Premik med skladišči se evidentira na

podlagi medskladiščnice v analitičnem blagovnem knjigovodstvu. V glavni knjigi ni potrebe

po knjiženju takšnega poslovnega dogodka, ker se vrednost zaloge blaga ne spremeni,

spremeni se samo lokacija zaloge.


breme

V

dobro

1. TEM Premik blaga iz enega skladišča v drugo

skladišče

- zaloga trgovskega blaga v skladišču A 3.600,00) (660)

- zaloga trgovskega blaga v skladišču B 3.600,00 660

PRIMER 13: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po

prodajnih cenah brez DDV

V trgovskem podjetju je inventurna komisija ugotovila primanjkljaj 10 kosov blaga. Vseh 10

kosov blaga je primanjkljaj, ki presega dovoljeni kalo predpisan s pravilnikom združenja.

Prodajna cena enega kosa blaga je 50,00 EUR. Vračunana razlika v ceni tega blaga je 10%.

Vrednost ugotovljenega primanjkljaja:

prodajna vrednost blaga (10 × 50,00) 500,00 EUR

vračunana razlika v ceni 50,00 EUR

= nabavna vrednost primanjkljaja 450,00 EUR




198

+ DDV (22% od 450,00 EUR) 99,00 EUR

SKUPAJ 549,00 EUR


dobro

1. TEM Ugotovljeni primanjkljaj blaga – nabavna

vrednost

- vračunana razlika v ceni 450,00 70DN,71DN

50,00 669

500,00 660

2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki presega

dovoljeni kalo

99,00 480DN 260

PRIMER 14: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po

prodajnih cenah z vračunanim DDV

V prodajalni podjetja vodijo blago po vrstah. Pri skupini živila je popisna komisija ugotovila

primanjkljaj v nabavni vrednosti 3.000,00 EUR. Pri tej skupini živil podjetje vračuna 10%

razlike v ceni in obračuna davek na dodano vrednost po znižani davčni stopnji, da dobi

prodajno ceno blaga. Iz pravilnika o normalnem kalu za to vrsto dejavnosti in to skupino

blaga izhaja, da je dovoljeni kalo 3% od nabavne vrednosti v obračunskem obdobju

nabavljenega blaga. V obračunskem obdobju je podjetje nabavilo v skupini živila blago po

nabavni vrednosti 50.000,00 EUR.

Izračun DDV od primanjkljaja nad normalnim

nabavna vrednost primanjkljaja 3.000,00 EUR

+ vračunana razlika v ceni (10%) 300,00 EUR

prodajna vrednost brez DDV 3.300,00 EUR

+ DDV (9,5% od 3.300,00) 313,50 EUR

vrednost zaloge blaga 3.613,50 EUR

Normalni kalo: 1.500,00 EUR (3% od 50.000,00 EUR)

Preseţni kalo: 1.500,00 EUR (3.000,00 - 1.500,00 EUR)

DDV od preseţnega kala (9,5%): 142,50 EUR





199

dobro

Ugotovljeni primanjkljaj blaga

- nabavna vrednost davčno priznani del –

dovoljeni kalo

1.500,00 70/71

- nabavna vrednost davčno nepriznani del

– preseţni kalo

1.500,00 70DN/71DN


- vračunani DDV (9,5%) 313,50 664

- zaloga v skladišču 3.613,50 663

2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki

presega dovoljeni kalo

142,50 480DN 260

PRIMER 15: Presežki pri blagu

Popisna komisija je v trgovskem podjetju ugotovila pri blagu A (po splošni davčni stopnji)

3.000,00 EUR, pri blagu B (po znižani davčni stopnji) 850,00 EUR. Podjetje vodi blago po

prodajni ceni z vračunano razliko v ceni. Razlika v ceni pri blagu A je 15% in pri blagu B

10%.

Izračun sestavin ugotovljenega preseţka

Vsebina Stopnja Blago A

(22 %

DDV

Stopnja Blago B

(9,5 %

DDV

SKUPAJ

PRESEŢEK: 3.000,00 850,00 3.850,00

a.) v preseţek vračunani

DDV

18,0328% 540,98 8,6758% 73,74 614,72

b.)v preseţek vračunana

razlika v ceni (osnova

za izračun = preseţek -

DDV

13,0435% 320,74 9,0909% 70,57 391,31

nabavna vrednost

preseţka

2.138,28 705,69 2.843,97




200


breme

V dobro

1. TEM Povečanje zalog

blaga za

ugotovljeni

preseţek

2.843,97 (70,71)

- vračunana

razlika v ceni

blaga A

320,74 669A

- vračunana

razlika v ceni

blaga B

70,57 669B

- vračunani DDV

22%

540,98 664A

- vračunani DDV

9,5%

73,74 664B

- zaloga v

prodajalni

3.850,00 663

PRIMER 16: Odpis uničenega trgovskega blaga

Popisna komisija je v trgovskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo na drobno in vodi zaloge po

prodajnih cenah z vračunanim DDV, ugotovila, da je pijači obdavčeni po splošni stopnji

davka na dodano vrednost potekel rok trajanja. Komisija je predlagala, de se pijača odpiše in

uniči.

Po splošnem pravilu velja, da se pri odpisih blaga obračunava DDV, ker pa je pri uničenju

blaga, tržna vrednost (davčna osnova ) nič, je DDV nič (0 x 22% = 0). Prodajna vrednost

pijače za odpis je 500,00 EUR.

Kalkulacija:

vrednost pijače po ceni z vračunanim DDV 500,00 EUR

- vračunani DDV 90,16 EUR

- vračunana razlika v ceni (22,5 % od nabavne cene) 75,28 EUR




201

= nabavna vrednost blaga 334,56 EUR


breme

V

dobro

1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna

vrednost

334,56 70,71

- vračunani DDV 90,16 664


- zaloga blaga 500,00 663

PRIMER 17: Uničenje zalog v prodajalni in zahtevek do zavarovalnice

V prodajalni je poplavilo del prodajnih prostorov in uničilo večjo količino izdelkov na

prodajnih policah. Komisija je ugotovila da znaša škoda z vračunanim davkom na dodano

vrednost po znižani davčni stopnji 15.000,00 EUR. Podjetje vodi zaloge po prodajnih cenah z

10% vračunano maržo. V poplavah poškodovano trgovsko blago so komisijsko uničili in

kasneje od zavarovalnice prejeli sklep o delni povrnitvi škode v višini 13.000,00 EUR.

Zavarovalnica je odškodnino nakazala na transakcijski račun podjetja.

Izračun

vrednost uničenega trgovskega blaga po ceni z vračunanim 9,5 % DDV 15.000,00

-vračunani DDV (8,6758%) 1.301,37

-vračunana razlika v ceni (9,775 % od 15.000,00 – 1.301,37) 1.339,04

=vrednost blaga za nadomestitev 12.359,59


breme

V

dobro

1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna

vrednost

12.359,59 70,71

- vračunani DDV 1.301,37 664

- vračunana razlika v ceni 1.339,04 669

- zaloga blaga 15.000.00 663

2. TEM Sklep zavarovalnice o povrnitvi nastale

škode

13.000,00 165 786




202

3. TEM Nakazilo odškodnine 13.000,00 110 165

Analitične evidence pri blagu

Namen

Analitične evidence, ki jih lahko imenujemo tudi pomoţne poslovne knjige dopolnjujejo

konte glavne knjige in zagotavljajo podrobnejše podatke o stanjih in gibanjih posameznih vrst

blaga po količini in vrednosti. Take evidence imenujemo tudi analitične blagovne evidence.

Usklajevanje

Analitične evidence blaga je potrebno najmanj na dan bilance stanja in inventurnega popisa

blaga uskladiti s konti zalog v glavni knjigi. Priporočljivo je vmesna usklajevanja narediti ţe

večkrat med poslovnim letom (na primer vsaj enkrat mesečno). Predvsem je potrebno

zagotavljati dovolj pogoste in aţurne kontrole prejemnic blaga v skladišče s konti zalog blaga

v glavni knjigi, da ne prihaja do različnega upoštevanja popustov, odvisnih stroškov nabave

blaga in drugih sprememb ter odstopanj. Vsota zalog blaga po posameznih analitičnih

karticah blaga mora biti enaka zalogi blaga v določenem skladišču. Vsota vseh istovrstnih

skladišč blaga se mora ujemati s stanjem na kontih glavne knjige.

Metode vrednotenja

Slovenski računovodski standardi za vrednotenje zalog blaga dovoljujejo uporabo različnih

metod vrednotenja blaga. Če se cene na novo nabavljenih količinskih enot blaga iste vrste

razlikujejo od količinskih enot v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin

uporabljajo naslednje metode:

- metoda zaporednih cen (FIFO)

- metoda tehtanih povprečnih cen ali

- metoda drsečih povprečnih cen.

Pri uporabi metode tehtanih povprečnih cen in metode drsečih povprečnih cen v praksi prihaja

do nekaterih nejasnosti oziroma nelogičnosti ter nerazumevanja razlik med obema metodama.

Kadar govorimo o tehtanih povprečnih cenah, je vedno govora o tem, da povprečno ceno

izračunamo tako, da imajo posamezne vrednosti, ki vstopajo v izračun povprečja različne

ponderje oziroma različno teţo.




203

Metoda tehtanih povprečnih cen se od metode drsečih tehtanih cen razlikuje predvsem v tem,

da se pri metodi tehtanih povprečnih cen, v obračun vedno zajema celotno obdobje do

trenutka obračuna in je tako v tem pogledu vezana na časovni interval (to je obdobje

obračuna), med tem ko se pri metodi drsečih tehtanih upoštevajo zgolj enote, ki so v

določenem trenutku razpoloţljive za porabo ali odtujitev.

Če namreč pri metodi drsečih tehtanih cen ne ravnamo tako (da pri porabi zalog blaga

upoštevamo zgolj enote, ki so v določenem trenutku razpoloţljive za porabo ali odtujitev) se

namreč zgodi, da imamo na zalogi količino 0, vrednost zaloge pa lahko kljub temu izkazuje

neko negativno ali pozitivno vrednost, kar pa niti vsebinsko niti matematično ni sprejemljivo.

PRIMER 18: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi FIFO

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na

zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in

nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:

25. 1. 20X9 prodaja 30 hladilnikov

27. 2. 20X9 nakup 50 hladilnikov po nabavni ceni 800,00 EUR




Značilnost metode FIFO, ki jo imenujemo tudi metoda zaporednih cen, je da se pri gibanju

zalog trgovskega blaga upošteva takšno zaporedje, da se najprej porabijo tiste zaloge, ki so

bile najprej nabavljene. To pa pomeni, da se poraba zalog trgovskega blaga obračunava po

prvih dejanskih cenah, končna zaloga trgovskega blaga pa po zadnjih cenah.

Temeljnica

Količin

a v

kosih

Količin

a v

kosih

Količina

v kosih

Cena za

kos v

EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo

Začetno

stanje

50 750,00 37.500,00

1. 30 20 750,00 22.500,00 15.000,00




204

izdajnica

2.

prejemnica

50 70 800,00 40.000,00

55.000,00

3.

izdajnica

20 750,00 15.000,00

15 35 800,00 12.000,00

28.000,00

4.

prejemnica

20 55 770,00 15.400,00

43.400,00

5.

izdajnica

35 800,00 28.000,00

5 15 770,00 3.850,00 11.550,00

SKUPAJ 70 105 55.400,00

81.350,00


breme

V dobro

1. IZD Izdaja trgovskega blaga

iz skladišča

22.500,00

702 660

2. PRE Prevzem trgovskega

blaga v skladišče

40.000,00

660 220


iz skladišča

27.000,00

702 660


blaga v skladišče

15.400,00

660 220


iz skladišča

31.850,00

702 660

PRIMER 19: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi drsečih povprečnih cen

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na






205






Za metodo drsečih povprečnih cen je značilno, da se ob vsakem prejemu blaga v skladišče

izračuna nova drseča povprečna nabavna cena kot razmerje med celotno vrednostjo zaloge

trgovskega blaga z vrednostjo novega prejema in celotnim številom kosov trgovskega blaga

na zalogi s številom novo nabavljenih kosov. Drseča povprečna nabavna cena trgovskega

blaga se stalno spreminja, zato se tudi imenuje drseča povprečna cena. Izdaja zaloge

trgovskega blaga se tako pri tej metodi vrednotenja zalog obračunava (razknjiţi) po zadnji

drseči povprečni ceni, prav tako je tudi končna zaloga trgovskega blaga ovrednotena po zadnji

drseči povprečni ceni.

Temeljnica

Količin

a v

kosih

Količin

a v

kosih

Količina

v kosih

Cena za

kos v

EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Temeljnica

Prejem Izdaja Zaloga Cena za

kos v

EUR

V breme V dobro Saldo

Začetno

stanje

50 750,00 37.500,00

1.

izdajnica

30 20 750,00 22.500,00

15.000,00

2.

prejemnica

50 70 800,00 40.000,00

55.000,00

3.

izdajnica

35 35 785,71 27.499,85

27.500,15

4.

prejemnica

20 55 770,00 15.400,00

42.900,15

5. 35 20 780,00 27.300,00 15.600,15




206

izdajnica

SKUPAJ 70 100 55.400,00

77.299,85


breme

V dobro


iz skladišča

22.500,00

702 660


blaga v skladišče

40.000,00

660 220


iz skladišča

27.499,85

702 660


blaga v skladišče

15.400,00

660 220


iz skladišča

27.300,00

702 660

PRIMER 20: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi tehtanih povprečnih cen

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga, ima na začetku leta 20X9 na








Pri uporabi metode tehtanih povprečnih cen moramo ob vsakem prejemu trgovskega blaga v

skladišče izračunati novo tehtano povprečno nabavno ceno, ki je enaka razmerju med

vrednostjo začetne zaloge trgovskega blaga z vrednostjo vseh novih nabav in številom kosov

trgovskega blaga v začetni zalogi z vsemi novo nabavljenimi kosi. Izdaja trgovskega blaga se

tako ovrednoti po zadnji tehtani povprečni nabavni ceni. Podrobneje glejte opis tehnike




207

obračuna porabe ter pasti te metode pri članku material. To metodo odsvetujemo, saj ob

nepravilni rabi vodi v negativno ali pozitivno stanje zalog (vrednostno), četudi je količina

zaloge enaka nič.

Temeljnica

Količin

a v

kosih

Količin

a v

kosih

Količina v

kosih

Cena

za kos

v

EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Vrednost

v EUR

Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo

Začetno

stanje

50 750,00

37.500,00

1.

izdajnica

30 20 750,00

22.500,00

15.000,00

2.

prejemnica

50 70 800,00

40.000,00

55.000,00

3.

izdajnica

35 35 775,00

27.125,00

27.875,00

4.

prejemnica

20 55 770,00

15.400,00

43.275,00

5.

izdajnica

35 20 774,17

27.095,95

16.179,05

SKUPAJ 70 100 55.400,00

76.720,83


breme

V dobro

1. IZD Izdaja trgovskega

blaga iz skladišča

22.500,00

702 660

2. PRE Prevzem

trgovskega blaga v

skladišče

40.000,00

660 220



27.125,00

702 660

4. PRE Prevzem 15.400,00 660 220




208

trgovskega blaga v

skladišče



27.095,95

702 660

PRIMER 21: Odškodnina za izgubo blaga na poti

Podjetje prejme račun za prevoz blaga, ki ga je kupilo od dobavitelja. Dobaviteljev račun za

10 kosov blaga znaša 1.220,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni

davčni stopnji. Od prevoznika prevzamemo 8 kosov blaga. Ker 2 kosa manjkata, ju

zaračunamo prevozniku.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejem računa za 10 kosov blaga 1.220,00 220

- zaloge (8kos) 800,00 650

- odbitni DDV (za 8 kos) 176,00 160

- terjatev do prevoznika (za 2 kosa nimamo

pravice odbitka vstopnega DDV, saj blago ni

bilo uporabljeni za namene obdavčljivih

transakcij)

244,00 165

Za moţne različice knjiţenja glejte informacije v članku Odškodnina.

Uporabljeni konti:



121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini

160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV


221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini


290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

650 – Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev

651 – Odvisni stroški nabave blaga

659 – Obračun nabave blaga




209

660 – Blago v lastnem skladišču

663 – Blago v lastni prodajalni

664 – DDV, vračunan v zalogah blaga

669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga

702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga


763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu




210

4.7.13 Trošarine


Definicija

Trošarine so vrsta prometnih davkov oziroma davkov na porabo, ki se plačujejo od alkohola

in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem

besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.

Obračunavanje in plačevanje trošarin določa Zakon o trošarinah (Ur.l.RS, št. 47/2016 – ZTro-

1). Prenovljeni Zakon o trošarinah prinaša pomembne posodobitve in vsebinsko prenovo

obstoječe zakonodaje. Odpravlja nekatere administrativne ovire na področjih, kjer so tveganja

za nedovoljena ravnanja nizka ter uvaja nove postopke, na področjih kjer so tveganja za

nedovoljena ravnanja visoka. Prinaša nekatere poenostavitve za davčne zavezance in

prijaznejšo ureditev za male proizvajalce piva, vina in ţganja. Zakon se začne uporabljati 1.

avgusta 2016.

Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije

ali vnesenih z ozemlja drţav članic Evropske unije v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se

uvozijo v Evropsko unijo.

Trošarinska obveznost

Trošarinska obveznost nastane, ko so:

1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;

2. trošarinski izdelki uvoţeni v Unijo;

3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih drţav članic oziroma Unije v Slovenijo.

Trošarinska obveznost se lahko ob določenih pogojih prenese od proizvajalca oziroma

uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika.

Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine?

Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za

sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:




211

1. vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata

oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni:

2. drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika

trošarinskih izdelkov,

3. carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni),

4. prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter

5. vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega

dovoljenja.

Uvoz

Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da

bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloţeno v skladu z Zakonom o

trošarinah. Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloţi, če je za njih takoj po

vnosu v Unijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek,

postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza

zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali

so vnešeni v prosto carinsko cono.

Odlog plačila

Plačilo trošarine se odloţi, če:

1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;

2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;

3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi z Zakonom o trošarinah.

Gibanje pri odlogu

Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod reţimom odloga plačila trošarine:

1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;

2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata

oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;

3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;




212

4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika;

5. pri uvozu v trošarinsko skladišče.

Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi drţavami članicami lahko gibljejo pod

reţimom odloga plačila trošarine v skladu s pogoji, ki so določeni v 2. odstavku 7. člena

Zakona o trošarinah.

Trošarinski dokument

Gibanje trošarinskih izdelkov pod reţimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če jih

spremlja trošarinski dokument. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod reţimom

odloga plačila trošarine v drugo drţavo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno

sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot

primernega za zapečatenje. Navedeno velja za vsako gibanje trošarinskih izdelkov med

Slovenijo in drugimi drţavami članicami, tudi če je zanje z zakonom predpisana trošarina po

stopnji 0% ali v znesku 0 eurov.

EMCS

Za namene spremljanja gibanj v reţimu odloga plačila trošarine med drţavami članicami

Evropske Unije je od 1.1.2011 obvezna uporaba elektronskega trošarinskega

dokumenta (e-TD). Gospodarskim subjektom je za te namene na voljo informacijski sistem

EMCS, ki omogoča poslovanje z elektronskimi trošarinskimi dokumenti. Elektronski

trošarinski dokument izpolni in predloţi v sistem EMCS pošiljatelj trošarinskih dokumentov v

drţavi članici, iz katere so ti izdelki odpremljeni. Po prejemu trošarinskih izdelkov pa mora

prejemnik v namembni drţavi članici zaključiti gibanje trošarinskih izdelkov s predloţitvijo

Poročila o prejemu v sistemu EMCS.

Trošarinsko skladišče

Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod reţimom odloga plačila se lahko

opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal trošarinsko

dovoljenje.

Kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje?

Trošarinsko dovoljenje

Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:




213

1. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s

predpisanimi pogoji in ima sedeţ v Sloveniji;

2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;

3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;

4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;

5. predloţi instrument zavarovanja plačila trošarine;

6. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor oziroma skladišče oziroma drug prostor za

skladiščenje ali proizvodnjo trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da

omogoča varno proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje in odpremo trošarinskih izdelkov

ter pravilno merjenje količin teh izdelkov,

7. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih

izdelkov.

Obveznosti imetnika

Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:

1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse

postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati

izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju

trošarinskega skladišča;

2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;

3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja

trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu

predloţiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;

4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo

trošarinskega dovoljenja;

v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in

delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega

dovoljenja.




214

Vračilo trošarine

Pravico do 100-odstotnega vračila plačane trošarine ima:

1. imetnik trošarinskega skladišča, ki je trošarinske izdelke, ki so ţe bili sproščeni v porabo v

Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;

2. oseba, ki je izvozila trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji;

3. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabila za

namene iz 72. in 97. člena Zakona o trošarinah;

4. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot

sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;

5. oseba, ki je trošarinske izdelke prodala v skladu s predpisanimi pogoji osebi iz 15. in 17.

člena Zakona o trošarina brez obračunane trošarine, sama pa jih je nabavila po ceni z

vključeno trošarino;

6. trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s

trţišča, ker so postali neuţitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom

davčnega organa;

7. proizvajalec trošarinskih izdelkov izven reţima odloga za proizvedene trošarinske izdelke

na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neuţitni oziroma neuporabni in

so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;

8. oseba, ki je utekočinjeni zemeljski plin, ki je ţe bil sproščen v porabo v Sloveniji, vnesla v

omreţje zemeljskega plina.

Plačevanje trošarine

Alkohol

Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega

alkohola.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova za vina, druge fermentirane in vmesne pijače je količina trošarinskih

izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola

na en hektoliter.




215

Znesek trošarine

Trošarina se plačuje v višini:

I. 12,10 EUR za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;

II. 0 EUR za en hektoliter mirnega vina;

III. 0 EUR za en hektoliter penečega vina;

IV. 0 EUR za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;

V. 132,00 EUR za en hektoliter vmesnih pijač;

IV. 1.320,00 EUR za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega

alkohola.

Oprostitve

Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v:

1. proizvodnji zdravil, opredeljenih z zakonom, ki ureja področje zdravil, razen za vodno-

alkoholne mešanice,

2. proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00;

3. proizvodnji ţivil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne

oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih

ţivilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;

4. v proizvodnji neprehrambenih izdelkov;

5. v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2

vol.%.

Tobačni izdelki

Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma

kilogram izdelka oziroma milimeter tekočine v polnilu. Trošarina za cigarete se plačuje kot




216

specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1.000 kosov in kot proporcionalna trošarina,

ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.

Znesek trošarine

Trošarina za cigarete se določi v odstotku od tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret,

specifična trošarina pa v višini 20 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane

povprečne drobnoprodajne cene, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh

cigaret. Od 1. julija 2012 znaša specifična trošarina 30 %, od 1. oktobra 2012 znaša 40 %, od

1. januarja 2013 pa 50 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne

drobnoprodajne cene.

Trošarina za cigarete se določi tako, da znaša:

najmanj 60% tehtane povprečne drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret, sproščenih v

porabo, vendar najmanj 106 EUR za 1.000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne

drobnoprodajne cene cigaret.

Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine iz prejšnjega odstavka določi

Vlada Republike Slovenije na osnovi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, ki velja

na dan 1. januarja za tekoče leto. Če se ugotovljena tehtana povprečna drobnoprodajna cena

cigaret razlikuje od tiste, po kateri sta izračunana veljavni znesek specifične trošarine in

veljavna stopnja proporcionalne trošarine, za manj kot 20 %, vladi ni treba prilagoditi zneska

specifične in stopnje proporcionalne trošarine.

Drobnoprodajna cena je cena, ki jo določi proizvajalec imetnik trošarinskega dovoljenja

oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik oziroma

uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.

Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.

Kaj je potrebno storiti v primeru spremembe trošarine?

Sprememba trošarine

Skladno z Zakonom o trošarinah in Uredbo o določitvi zneska specifične in stopnje

proporcionalne trošarine za cigarete, so dolţne osebe, ki imajo zunaj trošarinskih skladišč na

zalogi cigarete:




217

1. opraviti popis zalog cigaret in sestaviti zapisnik o popisu cigaret po vrstah, količinah in

vrednostih in ga predloţiti carinskemu organu, ki je krajevno pristojen glede na sedeţ

plačnika, najpozneje 15. dan po popisu;

2. plačati razliko trošarine po predloţenem obračunu najkasneje 60. dan po popisu.

Osebe, ki morajo opraviti popis zalog in plačati trošarino so:

1. proizvajalci in uvozniki, ki imajo cigarete na zalogi izven trošarinskega skladišča;

2. trgovci in gostinci, ki imajo zaloge cigaret.

Energenti in električna energija

Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko

gorivo ali gorivo za ogrevanje. Zakon o trošarinah v 88. členu natančno opredeljuje, kaj se

šteje za energente.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina

energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je

določeno pri posamezni trošarini. Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma

kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.

Pravica do vračila

Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v

gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v ţelezniškem prometu ter ţičnic in

strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do

vračila trošarine v višini 50% povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje

za pogonski namen v obdobju, za katero se zahteva vračilo trošarine.

Posebna evidenca

V skladu z Odredbo o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-

komercialni namen (Uradni list RS, št. 40/1999 in 38/2001), mora upravičenec količino

mineralnega olja, za katero uveljavlja vračilo trošarine, dokazati z računi o nabavi ter s

podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci. V posebni evidenci mora

upravičenec navesti:




218

1. vrsto in število strojev;

2. tehnične podatke o motorju stroja ter podatek proizvajalca o povprečni porabi goriva na

uro delovanja motorja;

3. po datumih vpisane ure delovanja motorja;

4. količino mineralnega olja po datumu nabave.

Zahtevek za vračilo

Upravičenec vloţi zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do zadnjega

dne tekočega meseca za pretekli mesec na obrazcu TRO-I z ustreznimi dokazili. Carinski

organ vrne trošarino v višini 50% dejansko plačane trošarine za porabljeno količino

mineralnega olja v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo.

2. Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s

traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70% trošarine, ki je predpisana za

plinsko olje za pogonski namen. Več o tem v članku Kmeti.

3. Za energente, katerim je dodano biogorivo, ima upravičenec pravico do vračila plačane

trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deleţu dodanega izdelka,

vendar največ 5%.

4. Za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, imajo

kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedeţ v Uniji ali drţavah članicah

Efte – pravico do vračila dela plačane trošarine. Vračilo se določi v višini razlike med

zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen

za finance, in najniţjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Energetske direktive (od

01.01.2010 najniţji dovoljen znesek znaša 330 EUR za 1000 litrov).

Pogoji

Šteje se, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je

porabljeno za:

1. prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi

vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z

največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali




219

2. prevoz potnikov, linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih

določa Pravilnik o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04,

75/05, 86/06 in 82/07).

Evidence in zahtevek

Upravičenec za vračilo trošarine od pogonskega goriva je dolţan voditi evidence o nakupu in

porabi plinskega olja. Vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki ga

vloţi pri carinskem organu, in dokazil o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko

olje porabljeno, ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za

zadevno vozilo, carinski organ pa glede na okoliščine primera lahko zahteva predloţitev še

drugih dokazil. V imenu in za račun upravičenca lahko vloţi vlogo tudi njegov pooblaščenec,

ki se mora na zahtevo carinskega organa izkazati s pisnim pooblastilom. Zahtevek za vračilo

trošarine se lahko vloţi za nakup plinskega olja za pogon v posameznem koledarskem mesecu

ali v posameznem koledarskem trimesečju ali v posameznem koledarske letu. Vračila ni

mogoče zahtevati za gorivo, kupljeno z gotovino. Pristojni carinski organ odloči o zahtevku

v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka in izvede vračilo plačane trošarine v 15 dneh po

vročitvi odločbe o vračilu. Glejte tudi opombo na koncu članka.

Računovodski vidik

1. Knjigovodstvo trošarinskega zavezanca

Izdani račun

Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun

oziroma drug dokument, ki izkazuje odpremo trošarinskih izdelkov. Pri trošarinskih izdelkih,

ki so odpremljeni oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem

dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja

oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja. Trošarinski

zavezanec mora izdati račun oziroma drug dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati

prejemniku trošarinskih izdelkov. Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za

določitev višine trošarinske obveznosti, pa zadrţi in hrani v skladu z Zakonom o trošarinah.

Knjigovodske evidence

Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za

obračunavanje in plačevanje trošarine, še posebej pa o:




220

1. izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;

2. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih

poslovnih prostorih;

3. prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po predpisanih stopnjah;

4. prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;

5. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;

6. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;

7. zneskih obračunane in plačane trošarine.

Uvoznik

Trošarinski zavezanec-uvoznik je dolţan v svojem knjigovodstvu zagotoviti predvsem

podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov, zalogi trošarinskih izdelkov, odpremi trošarinskih

izdelkov ter o obračunu in plačilu trošarine.

Hramba dokumentacije

Trošarinski zavezanec mora hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente,

dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na

podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske

listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje,

hrambo, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih

izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na

katero se te listine nanašajo. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je moţna hramba tudi v

elektronski obliki.

Zaloge

V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 4 – Zaloge, se količinska enota zaloge

materiala in trgovskega blaga ob začetnem pripoznanju vrednoti po nabavni ceni, ki jo

sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški

nabave. Če torej nastopi obveznost za obračun trošarine pri nabavi trošarinskih izdelkov, se

trošarina šteje v nabavno vrednost zaloge blaga oziroma materiala. Če ob nabavi podjetje




221

uveljavlja odlog plačila trošarine, se lahko trošarina vključi v vrednost zaloge blaga takrat, ko

nastopi obveznost obračuna.

Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke iz Anglije in jih uskladišči v trošarinsko

skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala, zato se nabavna vrednost ne poveča

za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu

v Sloveniji, pri čemer nastopi obveznost za obračun trošarine. Za znesek trošarine se poveča

nabavna vrednost blaga. To pomeni, da je blago v trošarinskem skladišču ovrednoteno po

nabavni vrednosti brez vključene trošarine (ločen analitični konto), nato se knjigovodsko

prenese na drug analitični konto zalog, kjer se vrednost zalog poveča za obračunano

trošarino in se ob prodaji prenese na poslovne odhodke iz naslova nabavne vrednosti

prodanega blaga.

Terjatve in obveznosti

Terjatve in obveznosti iz naslova trošarin knjiţimo na konte razreda 16 – Druge kratkoročne

terjatve in 26 – Obveznosti do drţavnih in drugih inštitucij. Kadar podjetje od drţave zahteva

vračilo trošarine, to knjiţi na konto 162 – Druge kratkoročne terjatve do drţavnih in drugih

inštitucij. Ko pa podjetje izkaţe obveznost za plačilo trošarine, uporabi konto 261 –

Obveznosti za DDV, carino in druge dajatve od uvoţenega blaga, če gre za trošarino od

uvoţenega blaga, v ostalih primerih pa konto 266 – Druge kratkoročne obveznosti do

drţavnih in drugih inštitucij.

1. Davek na dodano vrednost in trošarine

Davčna osnova za DDV

36. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da se v davčno osnovo

vštevajo, če ţe niso všteti:

1. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;

2. postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih

dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve.

DDV se torej obračuna in plača tudi na znesek trošarine. Pri tem je pomembno, kdaj nastopi

obveznost za obračun trošarine. Če na primer ob uvozu trošarinskega izdelka podjetje

izpolnjuje pogoje za odlog plačila trošarine, se trošarina ne vključi v davčno osnovo. Se pa




222

vključi kasneje, ko nastopi obveznost za plačilo trošarine (na primer pri sprostitvi blaga v

prost promet).

PRIMER 1: Trošarinsko skladišče

Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke (etilni alkohol) iz Anglije v vrednosti 10.000,00

EUR in jih uskladišči v trošarinsko skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala,

zato se nabavna vrednost ne poveča za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski

izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu v Sloveniji po prodajni ceni 6.100,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stopnji (nabavna vrednost pred obračunom trošarine znaša

3.000,00 EUR). Podjetje obračuna trošarino v znesku 500,00 EUR. Za znesek trošarine se

poveča nabavna vrednost blaga.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za trošarinske izdelke od tujega

dobavitelja

10.000,00 650 221

obračun in odbitek DDV 2.200,00 160 260

2. TEM Obračun nabave blaga za trošarinsko

skladišče

10.000,00 660-T 659

3. IRAČ Izdani račun za blago iz trošarinskega

skladišča kupcu v Sloveniji

6.100,00 120

5.000,00 762

1.100,00 260

4. TEM Prenos blaga iz trošarinskega skladišča v

veleprodajno skladišče

3.000,00 660-V 660-T

obračun trošarine 500,00 660-V 266

5. TEM Obračun nabavne vrednosti prodanega blaga 3.500,00 702 660-V

Opomba: Podjetje vodi zalogo v trošarinskem skladišču na posebnem analitičnem kontu 660-

T, kjer nabavna vrednost ne vsebuje trošarine. Ob prodaji prenese zalogo na veleprodajno

skladišče in obračuna trošarino (analitični konto 660-V).

PRIMER 2: Obračun trošarine pri vnosu blaga v Slovenijo




223

Podjetje, ki ni v režimu odloga plačila trošarine, pridobi trošarinske izdelke iz drugih držav

članic Unije. Prejeti račun za nabavo blaga znaša 20.000,00 EUR. Trošarinska obveznost

nastane ob vnosu izdelkov v Slovenijo in znaša 4.000,00 EUR. Podjetje obračuna DDV po

splošni stopnji si ga prizna kot odbitni DDV.


1. PRAČ Nabava trošarinskih izdelkov v Uniji 24.000,00 650

obveznost do tujega dobavitelja 20.000,00 221

obveznost za trošarino 4.000,00 266

samoobdavčitev z DDV 5.280,00 160 260

PRIMER 3: Sprememba trošarine pri cigaretah

V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska specifične in stopnje

proporcionalne trošarine za cigarete se je dne 1.4.2011 spremenila trošarina za cigarete.

Trgovsko podjetje, ki prodaja tudi cigarete, je imelo na dan 31.3.2011 na zalogi cigarete, zato

je bilo dolžno popisati zalogo cigaret in plačati razliko trošarine. Spremenjena višina

trošarine za cigarete je od 1.4.2011 znašala:

1. specifična trošarina 20,4000 EUR za 1000 kosov cigaret

proporcionalna trošarina pa 45,1515% od drobnoprodajne cene zavojčka cigaret

Če je drobnoprodajna cena zavojčka 20 cigaret nižja od 2,64 EUR, se ne glede na prej

napisano plačuje trošarina v višini 80,0000 EUR za 1000 kosov cigaret.

Podjetje na podlagi popisa količin cigaret izračuna razliko trošarine s pomočjo pripomočka

za izračun, ki je objavljen na spletni strani Carinske uprave Republike Slovenije. V

pripomoček se vnašajo količine cigaret po vrstah cigaret v 1000 kosih (na primer če je zaloga

80 škatlic po 20 cigaret, to znese 1000 kosov in v stolpec za količino podjetje vnese 1,6 pri

ustrezni vrsti cigaret). Tako izračunana razlika znese 260,00 EUR. Skupno povečanje

drobnoprodajnih cen pa znese 600,00 EUR.

Različica 1: Povečanje vrednosti zalog v prodajalni – vrednotenje po nabavnih cenah


breme

V

dobro

1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost 260,00 663 266




224

za plačilo trošarine

2. TRR Plačilo trošarine 260,00 266 110

Različica 2: Povečanje vrednosti zalog – vrednotenje po drobnoprodajnih cenah z DDV


1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, 600,00 663

obveznost za plačilo trošarine 260,00 266

povečanje vračunanega DDV v zalogah 100,00 664

povečanje vračunane razlike v ceni 240,00 669

Različica 3: Razlika trošarine direktno v odhodke (če podjetje nima možnosti razliko

trošarine vključiti v vrednost zaloge cigaret)


breme

V

dobro

1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost

za plačilo trošarine

260,00 266

nabavna vrednost prodanega blaga 260,00 702

PRIMER 3: Vračilo trošarine od pogonskih goriv

Podjetje, ki opravlja registrirano dejavnost avtoprevozov blaga, za mesec marec 2011 prejme

račun za nabavo pogonskega goriva (plinskega olja) v vrednosti 3.600,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stopnji. Količina nabavljenega goriva pri tem znaša 2.800

litrov. Višina vračila za mesec marec 2011 znaša 18,05 EUR za 1000 litrov plinskega olja,

kar za 2.800 litrov znese 50,54 EUR.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za pogonsko gorivo 3.600,00 220

neto vrednost goriva 3.000,00 402

odbitni DDV po splošni stopnji 600,00 160

2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine,

zmanjšanje stroškov energije

50,54 (402)

terjatve do drţave za vračilo trošarine 50,54 162

PRIMER 4: Vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen




225

Gradbeno podjetje prejme račun za nabavo mineralnih olj za pogon gradbenih strojev v

vrednosti 9.760,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje vloži mesečni

zahtevek na obrazcu TRO-I z vsemi dokazili za vračilo trošarine za mineralno olje, ki se

porabi za pogon strojev v gradbeništvu. Znesek zahtevka za mesec april 20X1 znaša 1.700,00

EUR. Carinski organ dejansko prizna vračilo trošarine za 1.600,00 EUR.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za mineralna olja 9.760,00 220

neto vrednost energenta 8.000,00 402

odbitni DDV po splošni stopnji 1.760,00 160

2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine,

zmanjšanje stroškov energentov

1.700,00 (402)

terjatve do drţave za vračilo trošarine 1.700,00 162

3. TEM Popravek vračila trošarine na podlagi

priznanega vračila

100,00 (162)

402

4. TRR Prejeto vračilo trošarine na bančni račun 1.600,00 110 162

Uporabljeni konti:

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij


402 – Stroški energije

Vračilo trošarine za proizvodnjo električne energije z lastnimi agregati

V skladu s 97. členom Zakona o trošarinah velja oprostitev na celoten znesek trošarine za

energente, ki jih osebe pri opravljanju dejavnosti porabijo za proizvodnjo električne energije.

Upravičenci do oprostitve plačila trošarine za energente so tudi osebe, katerih osnovna

dejavnost ni proizvodnja električne energije, a v določenih okoliščinah (npr. izpad električne

energije zaradi motenj v oskrbi z električno energijo) z lastnimi agregati proizvajajo

električno energijo, ki jo porabijo za pokrivanje lastnih potreb – za opravljanje svoje

osnovne dejavnosti, za katero potrebujejo nemoteno dobavo električne energije. Kot

proizvajalci električne energije so trošarinski zavezanci za električno energijo za pokrivanje

lastnih potreb.




226

Proizvajalci električne energije morajo pred oddajo zahtevka za vračilo trošarine pri krajevno

pristojnem carinskem uradu glede na sedeţ druţbe vloţiti prijavo v register trošarinskih

zavezancev, v primeru da v registru še niso priglašeni ter obrazec za obračun trošarine od

proizvedene električne energije.

Zahtevek za vračilo trošarine (obrazec ni predpisan) se skupaj z dokazili (račun za nabavljeno

pogonsko gorivo, podatki o porabi energentov in proizvedeni električni energiji) vloţi pri

krajevno pristojnem carinskem uradu kot mesečni zahtevek (do zadnjega dne tekočega

meseca za pretekli mesec) ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.




227

4.7.14 Uporabnina


PRAVNI VIDIK

Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa, je pa povezana z uporabo oziroma

koriščenjem nepremičnine, opreme in podobno ter se za uporabo plačuje določeno

nadomestilo, govorimo o uporabnini.

Najemnina

Za razločevanje med najemnino in uporabnino si lahko pomagamo s 73. členom Pravilnika o

izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da je temeljna značilnost pogodbe o

najemu oziroma zakupu nepremičnin, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno

obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen

del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

Uporabnina

O uporabnini torej govorimo, ko lahko hkrati več oseb uporablja isto nepremičnino ali

opremo (npr. športni objekti), ali ko je plačilo vezano na uporabo (npr. število kopij pri

fotokopirnem stroju) in podobno.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Prihodki od storitev

Podjetje, ki daje nepremičnine ali opremo v uporabo, izkazuje doseţene prihodke med

prihodki od najemnin (konto 765). Menimo namreč, da je uporabnina po vsebini še vedno

najemnina, le za namene obdavčitve z davkom na dodano vrednost se razlikujeta. Tako se

lahko podjetje samo odloči, če ţeli "pravo" najemnino knjiţiti ločeno od uporabnine, kar

lahko stori s pomočjo analitičnih kontov.

Stroški

Podjetje, ki prejme račune za uporabnino nepremičnin ali opreme, izkazuje stroške med

stroški najemnin (konto 413). Tudi v tem primeru pa se lahko podjetje samo odloči, če ţeli

stroške "prave" najemnine knjiţiti ločeno od stroškov uporabnine, kar lahko stori s pomočjo

analitičnih kontov.




228

DAVČNI VIDIK

Obdavčitev z DDV

Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin, je pa povezana z uporabo

oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma

spremljajoči del ( na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji,

postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC…), je obdavčitev odvisna

od vsebine storitve.

Niţja stopnja DDV

Po niţji stopnji se DDV v skladu z 41. členom ZDDV-1 in Prilogo I plačuje od uporabe

športnih objektov ter dajanja nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih

nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih

nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične

objekte.

Splošna stopnja DDV

Po splošni stopnji se DDV obračunava od vseh drugih storitev uporabe, ki ne predstavljajo

najema oziroma zakupa in niso obdavčene po niţji stopnji.

Pojasnilo DURS

Pri razločevanju, kaj se šteje za najem nepremičnine, ki je oproščen plačila DDV in kaj ne, si

lahko pomagamo tudi s pojasnilom DURS, št. 4230-120/2007-2, z dne 5.12.2007, na temo

obdavčitve najema dvorane za organizacijo predavanja. Iz pojasnila izhaja, da je pri določitvi

narave obdavčljive transakcije treba biti pozoren na vse okoliščine, v katerih je določena

transakcija opravljena. Treba je torej preveriti, ali je glavni predmet določene posamezne

pogodbe in s tem sklenjenega posla, pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine

proti plačilu, vezanemu na potek časa, ali opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti

drugače, ali ima storitev navadno za posledico samo pasivno aktivnost dajanja na razpolago

nepremičnine, ali vključuje tudi veliko število komercialnih aktivnosti, kot je npr. nadzor,

upravljanje in stalno vzdrţevanje s strani izvajalca storitev, priprava drugih objektov itd. Na

podlagi sodne prakse Sodišča ES v pojasnilu zaključujejo, da pojem "najem nepremičnin" iz

2. točke 44. člena ZDDV-1 zajema transakcije:




229

s katerimi druţba sočasno z različnimi pogodbami do preklica dodeli druţbam, s katerimi

je povezana, pravico uporabe na isti nepremičnini proti plačilu nadomestila,

plačilo je določeno predvsem na podlagi uporabljene površine,

glavni predmet pogodbe je pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine proti

plačilu,

plačilo je vezano na potek časa,

plačilo ni vezano na opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti drugače (kot je

pravica do uporabe zemljišča za golf, pravica uporabe mostu proti plačilu cestnine,

pravica postavitve avtomatov za cigarete v gospodarske prostore).

Najem dvorane

Glede na navedeno je v pojasnilu zaključeno, da je najem dvorane za predavanje obdavčen z

DDV po splošni stopnji, ker je davčni zavezanec vzel dvorano v uporabo za določen dan, ob

tem pa mu je bila nudena tudi tehnična izvedba. V tem primeru tako niso izpolnjeni vsi pogoji

za oprostitev DDV (ne gre samo za pasivno uporabo nepremičnine, ni sklenjena najemna

pogodba za daljše obdobje, višina plačila ni sorazmerna s trajanjem in kaţe še na nudenje

nekaj več, kot zgolj samo prostor, izključitev, drugih,…).

Bančni avtomat

Tudi v primeru namestitve bančnega avtomata gre po mnenju Ministrstva za finance za

dajanje prostora v uporabo oziroma koriščenje za postavitev bančnega avtomata znotraj tega

prostora in se obračuna DDV po splošni stopnji.

Dohodnina

V skladu s 75. členom Zakona o dohodnini je dohodek iz oddajanja premoţenja v najem

dohodek, doseţen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Za oddajanje premoţenja

v najem se šteje:

1. vsako oddajanje premoţenja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim

najemodajalec prepusti najemniku določeno premoţenje v uporabo ali mu prepusti

pravico do uporabe premoţenja, najemnik pa mu je zato dolţan plačati ustrezno

najemnino ali drugo nadomestilo;




230

2. drugi primeri uporabe premoţenja, kadar tisti, katerega premoţenje uporablja nekdo drug

ali ima pravico do uporabe premoţenja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od

njega zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati na svojem

premoţenju, prejme ustrezno nadomestilo, če zakon ne določa drugače.

Z vidika dohodnine torej ni pomembno, ali gre za najem ali uporabo, če je prejemnik dohodka

fizična oseba, je dohodek obdavčen z dohodnino. Dohodnine pa se ne plačuje od oddajanja

premičnin v najem, razen oddajanja opreme, bivalnika ali prevoznega sredstva v najem.


PRIMER 1: Najem seminarske dvorane

Podjetje, ki organizira seminar, je najelo seminarsko dvorano za 100 ljudi. Prejeti račun za

najem/uporabo dvorane znaša 610,00 eur z vračunanim DDV po splošni stopnji. V primeru

najema seminarske dvorane je težko razmejiti, ali gre za najem ali uporabo. Z vidika zakona

o davku na dodano vrednost gre za uporabo, ki je obdavčena z DDV po splošni stopnji, z

računovodskega vidika pa običajno govorimo o najemu in prejeti račun knjižimo na stroške

najemnin.

Knjiženje pri najemojemalcu:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem dvorane, obveznost do

dobavitelja

610,00 220

strošek najema/uporabe dvorane 500,00 413


Knjiženje pri najemodajalcu:


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za najem dvorane, terjatev do

kupca

610,00 120

prihodki od najemnin 500,00 765





231

PRIMER 2: Najem fotokopirnega stroja

Podjetje ima v najemu fotokopirni stroj, za katerega plačuje mesečno najemnino v višini

200,00 eur brez DDV in uporabnino od vsake posamezne kopije, kar znaša za mesec oktober

150,00 eur brez DDV. Skupna vrednost računa tako znaša 357,00 eur in obračunan DDV po

splošni stopnji v znesku 77,00 eur.



breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem fotokopirnega stroja,


427,00 220

strošek najema opreme 200,00 413-N

strošek uporabe opreme 150,00 413-U




breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za najem fotokopirnega stroja,

terjatev do kupca

427,00 120

prihodki od najemnin 200,00 765-N

prihodki od uporabnin 150,00 765-U


PRIMER 3: Uporaba športne dvorane

Športno društvo, zavezanec za DDV, daje v najem enkrat tedensko športno dvorano podjetju,

katerega zaposleni jo uporabljajo za rekreacijo. Mesečna najemnina športne dvorane znaša

109,50 eur z obračunanim DDV po nižji stopnji.



breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za najem športne dvorane, terjatev 109,50 120




232

do kupca

prihodki od najemnin 100,00 765

obračunan DDV po niţji stopnji 9,50 260



breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem športne dvorane,

obveznost do dobavitelja in davčno nepriznani

stroški storitev.

109,50 413-

DN

220

Opomba: V skladu s 3. odstavkom 39. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za boniteto ne

štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod

enakimi pogoji, kot je med drugim uporaba prostorov za oddih in rekreacijo. Takšni odhodki

pa niso davčno priznani v skladu s 30. členom ZDDPO-2.

PRIMER 4: Uporaba spletne programske aplikacije

Podjetje prejme račun za mesečni najem programa na spletu za vodenje računovodstva v

znesku 240,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za uporabo spletne aplikacije,


244,00 220



PRIMER 5: Najem parkirišča

Podjetje je za izvedbo prireditve na dan, ko trgovsko podjetje ni bilo odprto, najelo parkirišče

(asfaltirano ploščad). Trgovsko podjetje je za uporabo parkirišča (nepremičnine) izdalo

račun v znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.





233


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za najem parkirišča, terjatev do

kupca

244,00 120

prihodki od najemnin in uporabnin 200,00 765


Knjiženje pri najemojemalcu – uporabniku:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za uporabo parkirnega prostora,


244,00 220



PRIMER 6: Najem vodnega avtomata

Podjetje prejme račun za najem vodnega avtomata v znesku 18,00 EUR z obračunanim DDV

po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem vodnega avtomata,


18,30 220



Uporabljeni konti:

413 – Najemnine

765 – Prihodki od najemnin




234

4.7.15 Upokojenci


Definicija

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. Č. RS št. 96/12) določa

zavarovance – fizične osebe, ki se morajo obvezno pokojninsko zavarovati. Takšne fizične

osebe so predvsem delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, druţbeniki in kmetje.

V nekaterih primerih se morajo pokojninsko in invalidsko zavarovati tudi osebe na nekaterih

drugih podlagah kot so drugo pravno razmerje, posebni primeri zavarovanja in v primeru, ko

to določajo drugi predpisi. Takšni primeri so predpisani v 18. do 20. členu ZPIZ-2.

Fizične osebe, ki so skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno

pokojninsko zavarovane po izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev, pridobijo pravico do

pokojnine. Pokojnina je lahko:

starostna,

predčasna,

invalidska,

vdovska,

delna vdovska,

druţinska in

delna.

ZPIZ-2 je na področju upokojevanja in opravljanja dejavnost prinesel pomembno novost:

upokojenci, ki poleg prejemanja pokojnine opravljajo še dejavnost, se morajo namreč prav

tako vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZPIZ-1 je namreč dopuščal

pod določenimi pogoji, da so upokojenci prejemali celotno pokojnino in hkrati opravljali še

dejavnost kot popoldanski s.p.. Takšne moţnosti ZPIZ-2 ne pozna več in Zavod za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo v primeru, da se upokojenec, ki opravlja dejavnost

in se do konca leta 2013 ne bo sam prijavil v zavarovanje, to storil po uradni dolţnosti s 1.

januarjem 2014 in mu ustavil izplačevanje pokojnine.




235

Vendar pa ZPIZ-2 po novem določa, da imajo upokojenci moţnost opravljati dejavnost in

zadrţati izplačilo polovice pokojnine, če se kot zasebniki zavarujejo vsaj za polovico polnega

delovnega časa.

Lahko pa se upokojenci zavarujejo tudi za daljši čas, a se jim v tem primeru izplačuje

sorazmerno manjša pokojnina. Ponovno zavarovani upokojenci lahko tako prejemajo

pokojnino v odstotku od odmerjene pokojnine, ki je različen glede čas opravljanja dela v

okviru opravljanja dejavnosti in sicer:

50 % pokojnine, če delajo 4 ure dnevno ali se zavarujejo za 20-24 ur tedensko,

37,5 % pokojnine, če delajo 5 ur dnevno, ali se zavarujejo za 25-29 ur tedensko,

25 % pokojnine, če delajo 6 ur dnevno ali se zavarujejo za 30-34 ur tedensko, in

12,5 % pokojnine, če delajo 7 ur ali se zavarujejo za 35-39 ur tedensko.

Za čas zavarovanje morajo upokojenci plačevati prispevke za socialno varnost od

sorazmernega dela zavarovalne osnove, ki za leto 2013 in 2014 znaša najmanj polovico

minimalne plače. Več o pokojninskih osnovah najdete v članku Plače in v članku

Samostojni podjetniki posamezniki.

ZPIZ-2 pod enakimi pogoji kot zgoraj opisano nudi moţnost, da ponovno sklenejo delovno

razmerje ali opravljajo poslovodno funkcijo v lastnem podjetju (v sorazmernem delovnem

času in delnem izplačilu pokojnine).

Upokojenci smejo sklepati podjemne in avtorske pogodbe, pogodbe o prokuri in

poslovodenju, lahko so imenovani na različne funkcije v zasebnih in javnih pravnih osebah,

lahko opravljajo delo upraviteljev, cenilcev, strokovnih izvedencev in po spremembah zakona

o urejanju trga dela lahko pod določenimi pogoji opravljajo vsakovrstna začasna in občasna

dela, ne da bi takšni prejemki na navedenih podlagah vplivali na izplačilo njihove pokojnine.

Začasna in občasna dela

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je začel veljati 12. aprila 2013, je uvedel novo

obliko dela in sicer začasno ali občasno delo ali trajnejše omejeno delo upravičenca.

Upravičenec za takšno vrsto dela je lahko le upokojenec, ki ni pridobil pravice do dela

starostne ali predčasne pokojnine skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko

zavarovanje in se v sorazmernem delu izplačuje zavarovancu v sorazmerju s skrajšanjem ur




236

opravljanja dela (upokojenec, ki v določenem deleţu ur ostane v delovnem razmerju).

Določbe o začasnem ali občasnem delu so pričele veljati 1. julija 2013.

Upokojenci lahko opravljajo začasno ali občasno delo na osnovi pogodbe o opravljanju

začasnega ali občasnega dela, kot posebnega pogodbenega razmerja, ki ga skleneta

delodajalec in upokojenec. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo vsa splošna pravila iz

Zakona o delovnih razmerjih kot so: prepoved diskriminacije, prepoved spolnega in drugega

nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, pravica do odmora in počitka ter

odškodninska odgovornost. Tudi pri sklepanju pogodbe o začasnem ali občasnem delu med

delodajalcem in upokojencem je potrebno spoštovati predpise iz področja varnosti na

delovnem mestu in zdravja. Če pride do spora med upokojencem in delodajalcem na podlagi

tako sklenjene pogodbe, je za reševanje sporov pristojno delovno sodišče.

Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca mora vsebovati najmanj

naslednje podatke:

naziv, sedeţ, matično in davčno številko delodajalca,

ime, priimek, rojstni datum, matično in davčno številko upokojenca,

vrsto dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,

obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,

predvideno številu ur začasnega ali občasnega dela,

datum sklenitve pogodbe,

urno postavko za opravljeno delo in

predvideni skupni znesek dohodka.

Zakonska omejitev opravljanja začasnega ali občasnega dela je predpisana in sicer sme biti

največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščene ure se ne morejo prenašati v naslednji

koledarski mesec. Predpisana je tudi višina najniţje urne postavke, ki znaša 4,20 EUR,

največji znesek dohodka upokojenca v posameznem koledarskem letu ne sme presegati

6.300,00 EUR. Oba predpisana zneska se usklajujeta skladno z rastjo minimalne plače v

Republiki Sloveniji.




237

ZUTD-A določa tudi omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se v posameznem

koledarskem mesecu lahko opravi in sicer v odvisnosti od števila zaposlenih delavcev pri

delodajalcu, ki z upokojenci sklepa takšne pogodbe.

To število je enako številu vseh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas (za določen ali

nedoločen čas) na dan, ko delodajalec z upokojencem sklene pogodbo o opravljanju

začasnega ali občasnega dela. Omejitve pri delodajalcih so glede na število zaposlenih pri

delodajalcu naslednje:

0 delavcev največ 60 ur,

od vključno 1 do 10 delavcev največ 100 ur,

več kot 10 do vključno 30 delavcev največ 150 ur,

več kot 30 delavec do vključno 50 delavcev največ 400 ur,

več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev največ 750 ur,

in nad 100 delavcev največ 1.050 ur.

Pri nekaterih delodajalcih so predpisane tudi določene izjeme od teh omejitev in sicer:

pri nevladnih organizacijah (pravnih osebah zasebnega prava in društvih), ki delujejo v

javnem interesu, je omejitev do dvakratnika ur glede na število zaposlenih delavcev in

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, je pri predhodnem posvetovanju s

socialnimi partnerji, je maksimalno število ur 1.500 za največ tri mesece (o tem odloča

ministrstvo za delo).

Delodajalec ima še naslednje z zakonom predpisane dolţnosti:

za upokojence je dolţan voditi evidenco prihoda in odhoda na delo ter zagotavljati

evidenco o opravljenih urah začasnega ali občasnega dela,

upokojencu mora zagotoviti izplačilo dohodka za opravljeno delo v koledarskem mesecu

najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu (izjemoma, če je število opravljenih ur

začasnega ali občasnega dela manjše od 10 in upokojenec nadaljuje z delom pri istem

delodajalcu mu sme delodajalec izplačati honorar za opravljeno delo za oba meseca hkrati,

vendar najkasneje do 18. v mesecu v naslednjem mesecu),




238

od prejemkov izplačanih upokojencu mora obračunati posebno dajatev v višini 25 % od

bruto prejemka v posebnem obračunu, ki ga davčnemu organu predloţi na dan izplačila

dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo,

dajatev je delodajalec dolţan plačati na dan izplačila dohodka z nakazilom v proračun

Republike Slovenije in sicer v poseben proračunski sklad predpisan z 129. členom Zakona

o uravnoteţenje javnih financ, ki je namenjen za štipendiranje študentov skladno z

Zakonom o štipendiranju.

V primeru, da delodajalec krši posamezne določbe ZUTD-A, ki ureja začasno ali občasno

delo, so zagroţene globe in sicer v členih od 176. do 176.c (globe znašajo od 500 do 1.000

EUR za odgovorno osebo in od 3.000 do 6.000 EUR za pravno osebo).

RAČUNOVODSKI VIDIK

Stroški začasnega in občasnega dela upokojencev se skladno s SRS 14.27 štejejo med stroške

storitev in jih zato računovodsko obravnavano v okviru skupine 418 – Stroški storitev fizičnih

oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje.

DAVČNI VIDIK

Začasno ali občasno delo kot posebno pogodbeno razmerje, ki se sklepa med delodajalcem in

upokojencem, ki ima status upokojenca v Republiki Sloveniji se opravlja po civilno pravni

pogodbi in dohodek iz tega naslova se davčno obravnava kot dohodek iz drugega

pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Davčna osnova dohodka

iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili

stroškov in bonitetami, ki jih skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 zmanjšan za

normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se

akontacija iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača po stopnji 25 %.

Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pogodbenega razmerja opravljajo delo za plačilo, so

skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno

zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:

če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in

kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila

dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.




239

Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanj po stopnji 8,85 %.

Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za

opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Zavezanci za

plačilo tega prispevka so pravne in fizične oseb pri katerih zavarovanec iz druge alineje

prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2). Po

pojasnilu Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti se upokojenci pri

opravljanju začasnega ali občasnega dela zavarujejo za posebne primere zavarovanja po

navedeni določbi, zato mora delodajalec ob izplačilu dohodka obračunati in plačati prispevek

za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %.

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo, so pri tem delu, skladno s 34. členom

ZUTD-A, zavarovani za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 12. točki 17. člena Zakona

o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pravne in fizične osebe, pri katerih ti

upokojenci delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 2015

znaša 4,63 evrov mesečno in se usklajuje enkrat letno, glede na podatek o povprečni slovenski

plači.

Od 1. februarja 2014 so skladno z zadnjimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju prejemniki dohodkov iz naslova začasnega in občasnega dela

zavezani plačilu prispevka za zdravstvo po stopnji 6,36% od bruto dohodka.

Novela ZZVZZ-M namreč širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri

delu in poklicne bolezni. Obveznot zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

nastopi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za delo oziroma storitve, na

podlagi katerega oseba prejema plačilo, in preneha z dnem prenehanja tega pravnega

razmerja. Prijava za zavarovanje se vloţi pri pristojnem ZZZS na obrazcu M12, ki jo mora

vloţiti delodajalec, pri katerem oseba dela po pogodbi o začasnem in občasnem delu.

Po pojasnilu Ministrstva za finance, glede na to, da se začasno ali občasno delo opravlja po

civilnopravni pogodbi, obstaja po določbah Zakona o posebnem davku na določene prejemke

tudi obveznost izplačevalca dohodka za obračun in plačilo 25 % posebnega davka od

posameznega bruto izplačila. Tako je veljalo od 1.7.2013 do 26.7.2013, saj je bila z ZUTD-B

v Ur.l. RS št. 63/2013 objavljena sprememba, ki od 27.7.2013 ukinja plačilo posebnega davka

na določene prejemke od začasnega in občasnega dela upokojencev.




240

V 27. e členu ZUTD-A pa je predpisana posebna dajatev od dohodkov za začasno ali občasno

delo upokojencev. Od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega

dela delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 %. Zavezanec za plačilo te dajatve je

delodajalec. Obračun dajatve od začasnega ali občasnega dela se odda skupaj z obračunom

davčnega odtegljaja za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – obrazec

REK-2.

Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na dan izplačila dohodka za začasno ali občasno delo

upokojenca davčnemu organu dostaviti REK-2 obrazec. Na zbirnem obrazcu izplačevalec

izbere vrsto dohodka 1516- dohodek iz začasnega ali občasnega dela, na individualnem REK-

obrazcu pa izbere vrsto dohodka 1230-preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Obdavčitev dohodka iz začasnega ali občasnega dela od 1.1.2015 naprej je naslednja:

Akontacija

dohodnine se

izračuna od

dohodka

zmanjšanega za

10% normiranih

stroškov

Prispevek za

zdravstvo

(osnova je bruto

dohodek)

Prispevek PIZ Prispevek ZZ

delodajalca za

posledice

poškodbe pri

delu in poklicne

bolezni

Dajatev od

začasnega ali

občasnega

dela

25% 6,36% 8,85% 4,63 EUR 25%

V breme

delojemalca

V breme

delojemalca

V breme

delodajalca

(osnova za

izračun je

dohodek)

V breme

delodajalca

(osnova za

izračun je

dohodek)

V breme

delodajalca

(osnova za

izračun je

dohodek)


PRIMER 1: Obračun in izplačilo upokojencu po pogodbo o začasnem ali občasnem delu

Podjetje je z upokojencem sklenilo pogodbo o začasnem ali občasnem delu. Urna postavka

določena v pogodbi je 5,00 EUR. Upokojenec je v tekočem mesecu opravil 50 ur. Delodajalec

mu obračuna dohodek od začasnega ali občasnega dela, obračuna vse predpisane dajatve in

nakaţe njegov honorar na njegov transakcijski račun pri banki. Na dan nakazila neto




241

honorarja poroča davčnemu organu na predpisanih obrazcih in plača tudi vse prispevke in

davke.

Obračun dohodka:

50 ur × 5,00 EUR = 250,00 EUR

6,36% prispevek za zdravstvo 15,90 EUR

10 % normirani stroški 25,00 EUR

davčna osnova za dohodnino 209,10 EUR

akontacija dohodnine (25 % od 209,10) 52,28 EUR

neto prejemek upokojenca

(250,00 − (15,9+ 52,28))

Obračun dajatev delodajalca:

Davčna osnova 250,00 EUR

Prispevek PIZ (8,85 % od 250,00) 22,13 EUR

Prispevek ZZ (pavšal) 4,63 EUR

Dajatev od začasnega ali občasnega dela (25 % od 250;00) 62,50 EUR

Skupaj davki in prispevki delodajalca 89,18 EUR

Skupaj stroški delodajalca za začasno ali občasno delo 339,21 EUR


breme

V

dobro

1. TEM Obračun začasnega ali občasnega dela po pogodbi

z upokojencem - stroški storitev

250,00 418

- obveznost za zdravstveni prispevek upokojenca 15,90 262

- obveznost do upokojenca 181,82 285

- obveznost za akontacijo dohodnine 52,28 265

2. TEM Obračun prispevkov in davkov delodajalca po

pogodbi za začasno ali občasno delo z

upokojencem - prispevek PIZ

22,13 418

- pavšalni prispevek ZZ 4,63 418

- dajatev od začasnega ali občasnega dela 62,50 418

- obveznosti za prispevke izplačevalca od 26,76 262




242

začasnega ali občasnega dela

- obveznosti za posebno dajatev od začasnega ali

občasnega dela

62,50 266

3. TRR Izplačilo po pogodbi o začasnem ali občasnem

delu z upokojencem iz transakcijskega računa

339,21 110

- neto nakazilo upokojencu 181,82 285

- plačilo zdravstvenega prispevka upokojenca 15,90 262

- plačilo akontacije dohodnine 52,28 265

- plačilo prispevkov delodajalca (PIZ,ZZ) 26,76 262

- plačilo posebne dajatve delodajalca od začasnega

ali občasnega dela

62,50 266

Uporabljeni konti:


262 – Obveznosti za prispevke

265 – Obveznost za davčni odtegljaj



418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje




243

4.7.16 Varovanje


Definicija

Varovanje je storitev, ki je v sodobnem poslovnem in zasebnem ţivljenju izrednega pomena.

V poslovnem svetu so storitve varovanja potrebne na različnih področjih: varovanje objektov

in sprejemno varnostna sluţba, varnostna sluţba v prodajalnah, varovanje prevozov denarja in

drugih pošiljk, varovanje prireditev, varovanje in nadzor na daljavo.

RAČUNOVODSKI VIDIK

V računovodskem smislu je varovanje strošek storitve pri prejemniku storitve in prihodek od

storitev pri izvajalcu storitve varovanja. Pri samem opravljanju storitve varovanja se

pojavljajo še številni drugi poslovni dogodki povezani s storitvijo varovanja (investiranje v

opremo za nadzor in varovanje, potrošni material potreben za izvajanje varovanja ipd.).


Knjiženje pri podjetju A d.o.o.


breme

V

dobro

1. IRAČ Izdani račun za dobavo opreme za nadzor in

varovanje

50.000 120 762,760

2. IRAČ Izdani račun za mesečno storitev varovanja 300 120 760

3. TEM Plačilo računa za dobavo opreme 50.000 110 120

4. TEM Plačilo računa za mesečno storitve varovanja 300 110 120

Knjiženje pri podjetju B d.o.o.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za dobavo opreme za nadzor in

varovanje

50.000 040 220

2. PRAČ Prejeti račun za mesečno storitev varovanja 300 419 220

3. TEM Plačilo računa za dobavo opreme 50.000 220 110




244

4. TEM Plačilo računa za mesečno storitev varovanja 300 220 110

Uporabljeni konti:




040 – Oprema in druga opredmetena dolgoročna sredstva






245

4.7.17 Vinjeta


PRAVNI VIDIK

Zakon o cestninjenju (ZCestn, Uradni list RS, št. 24/2015), ki je začel veljati 25.04.2015,

ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoţeni razdalji ali glede na določen čas uporabe

cestninskih cest. Vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja

dovoljena masa ne presega 3.500 kg, dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za

uporabo cestninskih cest za določen čas. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za

obdobje posameznega koledarskega leta, šest zaporednih mesecev, en mesec ali sedem

zaporednih dni (letna, polletna, mesečna in tedenska vinjeta).

Cestnino plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto

za ustrezen cestninski razred in veljavno vinjeto na predpisan način nalepi na sprednje

vetrobransko steklo vozila.

Vrste vinjet

Nakup in predpisan način uporabe vinjete v Sloveniji omogoča voţnjo vozila, katerega

največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso

priklopnega vozila, po vseh cestah, ki jih določa Zakon o javnih cestah, in sicer v naslednjem

obdobju:

1. letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, in v decembru predhodnega

leta ter v januarju naslednjega leta;

2. mesečna vinjeta: od dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko, en mesec

po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem

mesecu takšnega dneva ni;

3. tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski

zavezanec ob nakupu vinjete.

4. polletna vinjeta: se uporablja samo za enosledna motorna vozila (motorna kolesa) s

priklopnim vozilom ali brez njega, in sicer v obdobju od dneva nakupa vinjete do preteka




246

dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka

zadnjega dneva v šestem mesecu, če v šestem mesecu takšnega dneva ni.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Potni stroški

Potni stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji se v skladu s Slovenskim računovodskim

standardom 15 – Stroški dela in stroški povračil zaposlencem, obravnavajo kot stroški

storitev.

Pripoznavanje

Slovenski računovodski standard 14 – Stroški materiala in storitev določa, da se stroški

storitev pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi

gospodarskimi koristmi.

Stroške cestnin oziroma vinjet torej evidentiramo med stroški storitev, pri čemer vinjete za

sluţbena vozila knjiţimo na konto 419 – stroški drugih storitev, vinjete za privatna vozila pa

med povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom na konto 414.

Časovne razmejitve

Ker nakup letne vinjete pomeni plačilo cestnine za koledarsko leto vnaprej, moramo stroške

ustrezno razmejevati v skladu s SRS 12 – Kratkoročne časovne razmejitve. Gre torej za

kratkoročno odloţene stroške, ki predstavljajo usredstvene (aktivne) časovne razmejitve.

Kratkoročno odločeni stroški so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in

še ne vplivajo na poslovni izid. Predvsem moramo biti pozorni, če na primer konec

koledarskega leta kupimo vinjeto za sluţbeno vozilo, ki bo veljala za prihodnje koledarsko

leto. Takšen račun knjiţimo na konto aktivnih časovnih razmejitev 190 – Kratkoročno

odloţeni stroški oziroma odhodki in v naslednjem letu postopno ali v enkratnem znesku

prenašamo med stroške storitev.

DAVČNI VIDIK

Dohodnina

Skladno z drugim odstavkom 5. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in

drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/2008) se

za povračilo stroškov na sluţbenem potovanju šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke




247

takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja sluţbeno

vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma

prtljage. Omenjeno velja, če so stroški dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Iz

potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Mnenje MF

Glede tega je Ministrstvo za finance izdalo mnenje št. 421-177/2008, z dne 8.7.2008, po

katerem se povračilo nakupa vinjete, ki ga delodajalec izplača delojemalcu, ki ga napoti na

sluţbeno potovanje z lastnim avtomobilom, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega

razmerja, in sicer pod pogojem, da je dokumentirano s potnim nalogom (iz katerega je

razvidno, da je na sluţbenem potovanju smiselna uporaba cestninske ceste) in z računom.

Delavcu se v koledarskem letu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov nakupa ene

letne in največ dveh polletnih vinjet.

Opomba: Ker polletne vinjete za avtomobile ne obstajajo več, menimo, da se lahko pojasnilo

uporablja tako, da letni strošek za nakup vinjet ne sme presegati cene letne vinjete.

Dodatno pojasnilo DURS

V zvezi s tem pa je bilo izdano še pojasnilo DURS, št. 4200-88/2008-2, z dne 30.7.2008, v

katerem dodatno pojasnjujejo, da se obravnava nakup vinjete v skladu z mnenjem MF, če je

bila vinjeta nabavljena na dan sluţbenega potovanja ali kadarkoli pred sluţbenim potovanjem.

Povračilo stroškov vinjete se torej zaposlenemu ne všteva v davčno osnovo tudi, če je

zaposleni za svoj avtomobil ţe nabavil vinjeto, kasneje pa je bil s tem avtomobilom napoten

na sluţbeno potovanje, na katerem je smiselna uporaba cestninske ceste.

Vinjeta in boniteta

Iz omenjenega pojasnila MF izhaja tudi, da v primeru, ko zaposleni uporablja sluţbeno vozilo

z vinjeto tudi v zasebne namene, vinjeta ne predstavlja dodatne bonitete za zaposlenega, pač

pa je nakup vinjete ţe vključen v davčno osnovo, ki velja v skladu s drugim odstavkom 43.

člena Zakona o dohodnini za uporabo vozila za privatne namene.

Kdaj je strošek za nakup vinjete davčno priznan odhodek?

V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se za

ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po




248

tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede

na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

2. imajo značaj privatnosti;

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Glede davčnega priznavanja odhodkov za nakup vinjete torej velja splošno pravilo, pri presoji

pa si lahko pomagamo tudi s predhodno omenjenimi pravili dohodninske zakonodaje. Če se

strošek za nakup vinjete ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je

praviloma davčno priznan odhodek. Če pa se nakup vinjete obravnava kot boniteta, je izdatek

prav tako priznan davčni odhodek pod pogoji iz 30. člena ZDDPO-2.

ZDDV-Stopnja obdavčitve

V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) so cestnine obdavčene s splošno

stopnjo DDV.

Vstopni DDV

Glede pravice do odbitka vstopnega DDV moramo upoštevati 63. člen ZDDV-1, ki na

splošno določa obseg pravice in sicer ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je

dolţan plačati, odbije DDV, ki ga je dolţan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma

storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih

obdavčenih transakcij.

Omejitve odbitka DDV

Pri tem pa ne smemo spregledati omejitev pravice do odbitka iz 66. člena ZDDV-1, ki pa

davčnemu zavezancu prepovedujejo odbiti vstopni DDV od osebnih avtomobilov ter

motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem,

razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja

v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje

programa usposabljanja iz voţnje v skladu z veljavnimi predpisi, ter kombiniranih vozil za

opravljanje dejavnosti javnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih

izključno za prevoz pokojnikov.




249

Vstopni DDV

Nakup vinjete predstavlja plačilo za uporabo cest, kar lahko opredelimo kot plačilo za storitev

tesno povezanih z vozili. Torej je pravica do odbitka vstopnega DDV odvisna od tega, za

katero vrsto vozila je bila vinjeta nabavljena. Če gre na primer za tovorna vozila, katerih

dovoljena masa ne presega 3.500 kg, potem ima podjetje pravico do odbitka vstopnega DDV.

V skladu z zakonom pa podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV od vinjet za osebna

vozila, razen ko gre za vozila, s katerimi podjetje opravlja dejavnost prevozov potnikov in

blaga, jih oddaja v najem ali zakup, uporablja v avtošolah za izvajanje programa

usposabljanja iz voţnje in podobno.

PRIMER 1: Nakup letne vinjete za službeni vozili

Podjetje je v mesecu januarju 20X4 kupilo dve letni vinjeti za službeni vozili. Ena je za

tovorno vozilo do največje dovoljene mase , druga pa za osebno vozilo. Cena vinjete za

tovorno vozilo znaša 220,00 EUR z obračunanim 22% DDV, cena vinjete za osebno vozilo pa

110,00 EUR z obračunanim 22% DDV. Vinjeto za tovorno vozilo je kupil zaposleni z

gotovino, vinjeto za osebno vozilo pa direktor s službeno plačilno kartico. Podjetje račune za

cestnino mesečno prenaša med stroške cestnin.


breme

V

dobro

1. TEM Kratkoročne obveznosti za povračilo stroškov

zaposlenemu za nakup vinjete za tovorno vozilo

220,00 255

- kratkoročno odloţeni stroški 180,33 190

- odbitni davek na dodano vrednost 39,67 160

2. PRAČ Račun za nakup vinjete za osebno vozilo;

obveznost do izdajatelja plačilne kartice

110,00 285

- kratkoročno odloţeni stroški 110,00 190

3. TEM Mesečni prenos na stroške cestnin 24,20 190

- strošek cestnine za tovorno vozilo 15,03 419

- strošek cestnine za osebno vozilo 9,17 419

Opomba: Med poslovnim letom ni obvezno, da podjetje mesečno razmejuje stroške cestnin.

To je pomembno predvsem ob zaključku poslovnega leta in izdelavi obračuna poslovnega

izida ter obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.




250

PRIMER 2: Letna vinjeta za privatno vozilo

Podjetje zaposlenim, ki so pogosto napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je

smiselna uporaba cestninske ceste, priznava en krat letno povračilo za nakup letne vinjete, pri

čemer mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete. Na tej

podlagi je zaposleni predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Maribora v

Ljubljano v skupnem znesku 213,18 EUR – znesek kilometrine znaša 92,50 EUR, polovična

dnevnica znaša 10,68 EUR in račun za letno vinjeto znaša 110,00 EUR. Podjetje obračun

potnih stroškov izplača na bančni račun zaposlenega.


breme

V

dobro

1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do

zaposlenega

213,18 255

- kilometrina 92,50 414

- dnevnica 10,68 414

- vinjeta 110,00 414

2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun

zaposlenega.

213,18 255 110

Opomba: Podjetje mora zagotoviti analitično evidenco o plačanih vinjetah zaposlenim za

posamezno koledarsko leto.

PRIMER 3: Tedenska vinjeta za privatno vozilo

Podjetje zaposlenim, ki so občasno napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je

smiselna uporaba cestninske ceste, priznava povračilo za nakup tedenske vinjete, pri čemer

mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete (v skladu z

internim pravilnikom lahko zaposleni predloži tudi račun za nakup letne vinjete, vendar se mu

v vsakem primeru prizna samo znesek v višini tedenske vinjete). Na tej podlagi je zaposleni

predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Ljubljane v Koper v skupnem znesku

103,38 EUR – znesek kilometrine znaša 77,70 EUR, polovična dnevnica znaša 10,68 EUR in

račun za tedensko vinjeto znaša 15,00 EUR. Podjetje obračun potnih stroškov zaposlenemu

nakaže na bančni račun.




251


breme

V

dobro

1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do

zaposlenega

103,38 255

- kilometrina 77,70 414

- dnevnica 10,68 414

- vinjeta 15,00 414

2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun

zaposlenega.

103,38 255 110

Uporabljeni konti:





414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom





252

4.7.18 Vzdrževanje


Definicija

S pojmom vzdrţevanje običajno razumemo aktivnosti, s katerimi se zagotavlja, da neko

sredstvo nemoteno deluje v skladu z namenom uporabe in/ali zakonskimi predpisi.

RAČUNOVODSKI VIDIK

V računovodstvu se srečujemo z vzdrţevanjem v naslednjih primerih:

- vzdrţevanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev,

- vzdrţevanje zemljišč in zgradb (lastnih ali v finančnem oziroma poslovnem najemu),

- vzdrţevanje naloţbenih nepremičnin,

- vzdrţevanje opreme, nadomestnih delov in drobnega inventarja,

- drugo.

Investicijsko vzdrţevanje

Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo

nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Tekoče vzdrţevanje

Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo

nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Redni servis

Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih

sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

Nadomestni deli

Kadar podjetje samo pravi določena vzdrţevalna dela, lahko nabavi tudi samo nadomestne

dele, storitev popravila pa opravijo zaposleni. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali

vzdrţevanju, se obravnavajo kot material za vzdrţevanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost




253

zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala. Več

o tem najdete v članku "Nadomestni deli".

Razmejevanje stroškov

Podjetje lahko stroške večjih vzdrţevalnih del tudi razmejuje znotraj poslovnega leta, da so

medletne bilance bolj realne. Pri tem lahko stroške vzdrţevanja vračunava vnaprej preko

pasivnih časovnih razmejitev (konto 290) ali razmejuje po dejanskem nastanku preko aktivnih

časovnih razmejitev (konto 190).

Kdaj se šteje, da vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove prihodnje koristi?

Vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove bodoče koristi v primerjavi z ocenjenimi ob

nakupu sredstva, če povečujejo uporabno vrednost sredstva (če na primer s strojem v

prihodnje naredimo več izdelkov ali enako količino izdelkov v krajšem času ali za

proizvodnjo potrošimo manj materiala, če pri zgradbi dogradimo nekaj, česar prej ni bilo, kot

na primer predelne stene, jo naredimo bolj energetsko učinkovito z dodatno izolacijo,

vgradimo dodatni vir ogrevanja, na primer toplotno črpalko itd.). Nasprotno pa ne gre za

vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi, če se na primer zamenja nekaj, kar je pred tem ţe

obstajalo, če se je opravil večji remont sredstva, ki je bil nujno potreben za nadaljnjo uporabo

sredstva in se doba koristnosti sredstva ali uporabna vrednost pri tem nista spremenili itd.

Vsekakor je priporočljivo, da si podjetje določi interna pravila glede razmejevanja med

stroški tekočega vzdrţevanja in investicijskim vzdrţevanjem na primer tako, da določi

vrednostno mejo, nad katero se sploh ugotavlja, z kakšno vrsto vlaganj gre. Do tega mejnega

zneska pa se vsi stroški knjiţijo na tekoče vzdrţevanje.

DAVČNI VIDIK

DDPO

Za presojo, ali so stroški vzdrţevanja davčno priznani, podjetje upošteva 29. člen Zakona o

davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki,

potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev

prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

- niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

- imajo značaj privatnosti;




254

- niso skladni z običajno poslovno prakso.

Za dokazovanje, da je nek strošek vzdrţevanja poslovno potreben, je zelo pomembno, da iz

računa jasno izhaja, za kakšno vrsto vzdrţevanja je šlo (natančna specifikacija storitve) in na

katero opredmeteno osnovno sredstvo, neopredmeteno sredstvo, drobni inventar in podobno

se vzdrţevanje nanaša (na primer pripis zaporedne številke iz registra osnovnih sredstev).

Ali so stroški vzdrţevanja osebnega vozila, ki ga zaposleni uporablja tudi za zasebne namene,

davčno priznani odhodek?

Uporaba osebnega vozila za zasebne namene predstavlja boniteto, ki je obdavčena po Zakonu

o dohodnini. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa določa, da se stroški bonitet

priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, če so obdavčeni z dohodnino. V primeru

obračuna bonitete za osebno vozilo so tako davčno priznani tudi vsi stroški, ki se nanašajo na

vzdrţevanje osebnega vozila.

Obdavčitev z DDV

Storitve vzdrţevanja so v skladu s 25. členom Zakona o davku na dodano vrednost obdavčene

tam, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme storitve, sedeţ svoje dejavnosti. Če so te storitve

opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedeţ svoje

dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno

enoto. Če takega sedeţa ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer

ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.

Kraj opravljanja storitev vzdrţevanja, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer

ima izvajalec storitev sedeţ svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne

enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedeţ svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh

storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto.

Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedeţem dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro

tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega

davčnega zavezanca. V navedenem primeru se šteje, da je kraj opravljanja Slovenija, ker ima

prejemnik storitve – avtoprevoznik, sedeţ svoje dejavnosti v Sloveniji. Pri tem ni več

pomembno, ali je vozilo odpeljal iz Francije ali ne.




255

Nepremičnine

Ko gre za storitve vzdrţevanja na nepremičninah, velja posebno pravilo, da je kraj opravljanja

storitev vzdrţevanja tam, kjer se nepremičnina nahaja.

Hrvaški davčni zavezanec opravi storitve vzdrţevanja na nepremičnini, ki je v lasti

slovenskega davčnega zavezanca. Kraj opravljene storitve je na Hrvaškem in ne v Sloveniji,

kjer ima sedeţ naročnik storitve. Zato se obračuna hrvaški davek na dodano vrednost.

Stopnja DDV

DDV od storitev vzdrţevanja se obračunava in plačuje po splošni stopnji od davčne osnove,

razen ko gre za obnovo in popravila stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih

za trajno bivanje, ki se obdavči po niţji stopnji DDV. Niţja stopnja DDV se uporablja tudi za

čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev.

Samoobdavčitev

DDV mora v skladu s 76. členom Zakona o davku na dodano vrednost plačati vsak davčni

zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV,

katerima se opravijo storitve vzdrţevanja (razen vzdrţevanja nepremičnin), če te storitve

opravi davčni zavezanec, ki nima sedeţa v Sloveniji.

DDV mora v skladu s 76.a členom zakona o davku na dodano vrednost plačati tudi davčni

zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu opravi gradbena dela

(vključno s popravili, čiščenjem, vzdrţevanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z

nepremičninami), davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Med čiščenje

kot gradbena dela spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le čiščenje

novogradenj pred prevzemom.

Upravljavci nepremičnin

Pravilo obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne velja, kadar gradbene storitve

naroča davčni zavezanec preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun. V tem

primeru DDV obračuna izvajalec storitev. Davčni zavezanec, upravljavec nepremičnine, mora

zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega

DDV od teh transakcij. Zneske, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot




256

povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika, vodi v svojem

knjigovodstvu kot prehodne postavke.

Odbitek DDV

Z vidika Davka na dodano vrednost moramo biti pozorni na določilo 66. člena ZDDV-1, ki

omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv,

nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za

opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo,

vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v skladu z

veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in

posebnega linijskega prevoza in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz

pokojnikov. Med storitve, tesno povezane z naštetimi sredstvi, štejemo tudi storitve

vzdrţevanja.

Vzdrţevanje tujih nepremičnin

Dohodnina

Če podjetje vzdrţuje poslovni prostor, ki ga ima v najemu od fizične osebe, mora biti pozorno

tudi na določila iz Zakona o dohodnini, ki opredeljujejo, kaj se šteje za obdavčene dohodke

fizičnih oseb. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja med najemnikom in najemodajalcem

natančno urejena v najemni pogodbi (tudi glede morebitnih vlaganj, vzdrţevanja in podobno).

Če ima podjetje kot najemodajalec pravico, da si preuredi poslovni prostor po lastnih potrebah

ali se morda z najemodajalcem sporazumeta, da bo le-ta namesto najemnine vloţil sredstva v

obnovo nepremičnine, je to lahko obdavčeno z dohodnino.

Najemnina

Če je v najemni pogodbi določeno, da podjetje kot najemojemalec vloţi določena sredstva v

obnovo nepremičnine, ki je v lasti fizične osebe in se vloţena sredstva štejejo kot vnaprej

plačana najemnina za določeno obdobje, potem je znesek vlaganj potrebno obdavčiti kot velja

za dohodke iz oddajanja premoţenja v najem.

Vzdrţevanje tujih sredstev

Če pa podjetje vlaga v poslovni prostor, ker ima sklenjeno najemno pogodbo za daljše

časovno obdobje in tovrstna vlaganja predstavljajo naloţbo v tuja osnovna sredstva, ki jo bo




257

podjetje amortiziralo, v skladu s pojasnilom DURS, št. 4236-46/2006-2, z dne 21.12.2006, v

trenutku vlaganj ne nastopi obveznost za obdavčitev z dohodnino, ampak šele po izteku

najemne pogodbe, če ni dogovorjeno, da najemodajalec najemniku plača vrednost vloţenih

sredstev, ovrednotenih po takratni pošteni vrednosti. V tem primeru je fizična oseba kot

lastnik nepremičnine prejela dohodek v naravi, od katerega mora najemodajalec plačati

dohodnino po stopnji 25%, kot velja za druge dohodke.


PRIMER 1: Popravilo fotokopirnega stroja

Podjetje prejme račun za popravilo fotokopirnega stroja v višini 122,00 EUR z obračunanim



breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo stroja,


122,00 220


odbitni DDV, obračnan po splošni

stopnji

22,00 160

PRIMER 2: Nakup nadomestnega dela in popravilo v lastni reţiji

Podjetje kupi nadomestni del za stroj in samo opravi popravilo. Znesek računa za nadomesti

del znaša 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Popravilo opravi zaposleni

vzdrţevalec.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za nadomestni del,

obveznost do dobavitelj

610,00 220

neto vrednost materiala 500,00 403

odbitni DDV, obračnan po splošni

stopnji

110,00 160




258

PRIMER 3: Popravilo stroja opravi tuj davčni zavezanec

Podjetju opravi popravilo tiskarskega stroja podjetje – davčni zavezanec iz Nemčije. Pri tem

izda račun za popravilo v višini 2.500,00 EUR brez obračunanega DDV.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo iz EU, obveznost

do tujega dobavitelja

2.500,00 412 221


ZDDV-1

550,00 160 260

PRIMER 4: Popravilo tovornega vozila v tujini

Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedeţem svoje dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro

tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega

davčnega zavezanca. Delavec je račun v vrednosti 400,00 EUR brez obračunanega DDV

plačal s sluţbeno kartico.


breme

V

dobro

1. PRAČ prejeti račun za popravilo tovornega vozila v

tujini, stroški, vzdrţevanja in obveznost do

izdajatelja kartice

400,00 412 285


ZDDV-1

88,00 160 260

PRIMER 5: Servis osebnega vozila

Podjetje prejme račun za redni servis na sluţbenem osebnem vozilu. Znesek računa je 360,00

EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za servis osebnega vozila

(DDV se ne odbija).

360,00 412 220




259

PRIMER 6: Popravilo osebnega vozila in odškodnina

Podjetje prejme račun za popravilo sluţbenega osebnega vozila, ki je bilo poškodovano v

prometni nesreči. Vrednost popravila znaša 900,00 EUR z obračunanim DDV po splošni

stopnji.

Različica 1: Zavarovalnica povrne znesek v višini 800,00 EUR (brez odbitne franšize).


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila

(ni pravice do odbitka DDV)

900,00 412 220

2. TEM Terjatev do zavarovalnice 800,00 165 786

3. TRR Nakazilo odškodnine na TRR 800,00 110 165

Različica 2: Zavarovalnica nakaţe direktno dobavitelju znesek odškodnine v višini 800,00

eur. Podjetje plača samo razliko.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila

(ni pravice do odbitka DDV)

900,00 412 220

2. TEM Zapiranje obveznosti v višini odškodnine,

ki jo plača zavarovalnica.

800,00 220 786

3. TRR Plačilo razlike dobavitelju 100,00 200 110

PRIMER 7: Popravilo osebnega vozila v tujini

Slovenskemu davčnemu zavezancu se pokvari osebno vozilo v Avstriji. Avstrijski davčni

zavezanec opravi popravilo vozila in izda račun za 300,00 EUR brez obračunanega DDV.

Račun zaposleni plača z gotovino, za kar mu podjetje vrne denar iz blagajne.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila v

tujini,

300,00 412 285


ZDDV-1 (podjetje nima pravice do odbitka

66,00 412 260




260

DDV, zato se povečajo stroški

vzdrţevanja).

2. BLAG Izplačilo zneska za plačilo popravila vozila

zaposlenemu.

300,00 285 100

PRIMER 8: Popravilo prenosnega telefona

Podjetje prejme račun za popravilo prenosnega telefona v znesku 244,00 EUR. Podjetje je

prenosni telefon ob nabavi knjiţilo kot takojšen odpis drobnega inventarja, vendar ima

evidenco o drobnem inventarju v uporabi, s katero dokazuje davčno potrebne odhodke

popravil.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo telefona,


244,00 220



PRIMER 9: Vzdrţevanje programske opreme

Podjetje prejme račun za letno vzdrţevanje programske opreme v mesecu januarju v znesku

3.600,00 EUR z obračunanim DDV. Zaradi realnosti in primerljivosti vmesnih poslovnih

izidov podjetje strošek razmeji po mesecih, kar znaša 250,00 EUR mesečno.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje programske

opreme, obveznost do dobavitelja

3.660,00 220

strošek vzdrţevanja 1. meseca 250,00 412

kratkoročno odloţeni stroški 2.750,00 190

odbitni DDV obračunan po splošni

stopnji

660,00 160

2. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 250,00 412 190




261

PRIMER 10: Redno letno vzdrţevanje proizvodne linije

Podjetje mesečno vračunava stroške vzdrţevanja za redni letni servis proizvodne linije.

Predvideni stroški so ocenjeni na 5.400,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji.

Podjetje v mesecu septembru prejme račun za opravljeno storitev vzdrţevanja v znesku 7.320

EUR z DDV, DDV je 1.320 EUR.


breme

V

dobro

1. TEM Vnaprej vračunani stroški vzdrţevanja 450,00 412 290

2.-8 . TEM …

9. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje proizvodne

linije, obveznost do dobavitelja

7.320,00 220

prenos vnaprej vračunanih stroškov 3.600,00 290

razlika stroškov za prvih 8 mesecev in 9.

mesec

900,00 412

kratkoročno odloţeni stroški 1.500,00 190

odbitni DDV, obračunan po splošni

stopnji

1.320,00 160

10-

12

TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 500,00 412 190

PRIMER 11: Vzdrţevanje lastnih poslovnih prostorov

Podjetje v lastnih poslovnih prostorih zamenja dotrajan parket na hodniku in v pisarnah.

Znesek računa za delo in material znaša 5.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni

stopnji. Storitev je bila opravljena proti koncu poslovnega leta, vendar podjetje ni vnaprej

mesečno vračunavalo stroškov.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje lastnih

poslovnih prostorov,

5.000,00 412 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a

členom ZDDV-1

1.100,00 160 260




262

PRIMER 12: Čiščenje poslovnih prostorov

Podjetje prejme račun za redno mesečno čiščenje poslovnih prostorov v skladu s pogodbo v

znesku 300,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za čiščenje poslovnih

prostorov, obveznost do dobavitelja

305,00 220

Stroški vzdrţevanja 250,00 412


PRIMER 13: Tekoče vzdrţevanje zgradbe

Podjetje je v poslovnem objektu opravilo več vzdrţevalnih del in sicer:

zamenjava vodovodnih inštalacij – prejeti račun od dobavitelja v znesku 5.000,00 EUR

(DDV, obračunan po splošni stopnji v znesku 1.100,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a

člena ZDDV-1;

obnova sanitarij (zamenjava keramičnih ploščic, dobava in montaţa umivalnika in wc

školjke) – prejeti račun od dobavitelja v znesku 2.000,00 EUR (DDV, obračunan po splošni

stopnji, v znesku 440,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1);

pleskanje prostorov – prejeti račun od dobavitelja v znesku 1.000,00 EUR (DDV, obračunan

po splošni stopnji, v znesku 220,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1);

struţenje in lakiranje parketa – prejeti račun od dobavitelja v znesku 800,00 EUR (DDV,

obračunan po splošni stopnji, v znesku 176,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom

ZDDV-1);

čiščenje prostorov ob dokončanju del – prejeti račun od dobavitelja v znesku 488,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stopnji


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo vodovodnih

inštalacij

5.000,00 412 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom 1.100,00 160 260




263

ZDDV-1

2. PRAČ Prejeti račun za obnovo sanitarij 2.000,00 412 220


ZDDV-1

440,00 160 260

3. PRAČ Prejeti račun za pleskanje

prostorov

1.000,00 412 220


ZDDV-1

220,00 160 260

4. PRAČ Prejeti račun za struţenje in lakiranje

parketa

800,00 412 220


ZDDV-1

176,00 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za čiščenje, obveznost do

dobavitelja

480,00 220



Opomba: Med čiščenje kot gradbena dela, za katera v skladu s 76.a členom ZDDV-1 velja, da

DDV plača prejemnik storitve, spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le

čiščenje novogradenj pred prevzemom.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev

PRIMER 14: Zamenjava strešne kritine

Podjetje je zamenjalo dotrajano streho na lastnih poslovnih prostorih, ki jih je kupilo pred

osmimi leti. Po 1. 1. 2006 vodi dele nepremičnin, ki imajo različne dobe koristnosti, ločeno.

Vrednost zamenjave strešne kritine po računu dobavitelja znaša 20.000,00 EUR brez

obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje je prosilo za pomoč pooblaščenega cenilca, ki

je ocenil, da je znašala vrednost strehe pred osmimi leti, ko je podjetje kupilo nepremičnino,

5.000,00 EUR. Podjetje je nepremičnino amortiziralo po stopnji 3% in tako je popravek

vrednosti za staro streho ob zamenjavi znašal 1.20,00 EUR.




264


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo strešne kritine,

obveznost do dobavitelja, del

opredmetenega osnovnega sredstva –

nepremičnine

20.000,00 021 220


ZDDV-1

4.400,00 160 260

2. TEM Odprava pripoznanja stare strehe 5.000,00 021

popravek vrednosti zgradb zaradi

amortiziranja

1.200,00 035

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi

z opredmetenimi osn. sr.

3.800,00 720

Kot je opredeljeno v pojasnilu 5 k uvodu v SRS 2006 – Deli opredmetenih osnovnih sredstev,

podjetju pred 1. 1. 2006 ni bilo potrebno dele opredmetenih osnovnih sredstev z različnimi

dobami koristnosti voditi ločeno. Vendar pa v primeru, da po 1. 1. 2006 nabavi del tega

opredmetenega osnovnega sredstva, se nova nabava lahko izkazuje kot del osnovnega

sredstva, hkrati pa se za sorazmerni del zmanjša vrednost obstoječega opredmetenega

osnovnega sredstva – odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti

nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil

nadomeščeni del amortiziran posebej.

Vzdrţevanje nepremičnin v najemu

PRIMER 15: Manjša vzdrţevalna dela v najetih prostorih

Podjetje ima pravico v skladu z najemno pogodbo opraviti manjša vzdrţevalna dela, kot so

pleskanje sten, brušenje in lakiranje parketov, obnova sanitarij in podobno. Podjetje tako

prejme račun za pleskanje sten v znesku 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni

stopnji.




265


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za manjša vzdrţevalna dela v

najetih prostorih,

1.500,00 412 220


ZDDV-1

330,00 160 260

PRIMER 16: Zamenjava centralne kurjave v najetih prostorih

Podjetje ima s fizično osebo sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, v kateri sta se

najemnik in najemodajalec dogovorila, da bo najemnik obnovil centralno kurjavo (peč in

instalacije). Podjetje prejme račun za obnovo centralne kurjave v znesku 18.300,00 EUR brez

obračunanega DDV po splošni stopnji. Doba koristnosti je ocenjena na 15 let.

Različica 1: V najemni pogodbi je dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega

razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloţenih sredstev, ovrednotenih po

takratni pošteni vrednosti. Najemno razmerje se je prekinilo po desetih letih in poštena

vrednost vlaganj na podlagi cenilnega zapisnika znaša še 4.800,00 EUR z vključenim DDV

po splošni stopnji (knjigovodska vrednost pa 6.000,00 EUR).


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave,


18.000,00 220

vlaganja v nepremičnine v tuji lasti 18.000,00 026


ZDDV-1

3.960,00 160 260


3. IRAČ Izdani račun najemodajalcu za pošteno

vrednost vloţenih sredstev, terjatev do

najemodajalca

4.880,00 120

prevrednotovalni poslovni prihodki 4.000,00 769


4. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih

stroškov naloţb v tuje nepremičnine,

18.000,00 026




266

izločitev nabavne vrednosti

izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036


Različica 2: V najemni pogodbi ni dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega

razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloţenih sredstev, ovrednotenih po

takratni pošteni vrednosti. To pomeni, da bo v skladu z zakonom o dohodnini najemodajalec

prejel dohodek v naravi – povečano vrednost nepremičnine in bo takratna poštena vrednost

vlaganj obdavčena z vidika dohodnine kot drugi dohodek. Podjetje kot izplačevalec bo tako

dolţan obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25% od poštene vrednosti vlaganj,

torej od 4.800,00 EUR. S tem bodo najemodajalcu nastali dodatni stroški!


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave,


18.000,00 220

usredstveni stroški naloţb v tuje

nepremičnine

18.000,00 026


ZDDV-1

3.960,00 160 260


3. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih

stroškov naloţb v tuje nepremičnine,

izločitev nabavne vrednosti

18.000,00 026

izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036


4. TEM Obračun akontacije dohodnine od drugih

dohodkov v naravi

1.600,00 480 265

Uporabljeni konti:

003 – Premoţenjske pravice

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

044 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti




267

054 – Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki

290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki

786 – Prejete odškodnine


revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf?wa=WWW16ONBKAZ&uid=199029&[email protected]

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf?wa=WWW16ONBKAZ&uid=199029&[email protected]




268

4.7.19 Vzorci


Definicije

Vzorci so brezplačno trgovsko blago ali proizvodi, ki so namenjeni kupcem ali potencialnim

kupcem kot promocijski material (na primer ob predstavitvi novih izdelkov, izdelkov na

novih trgih, za namene pospeševanja prodaje določenih izdelkov in podobno).

Med vzorce lahko štejemo tudi razstavne eksponate, ki se nahajajo v prodajalnah, poslovnih

prostorih ali drugje, kjer so na razpolago za ogled kupcem oziroma potencialnim kupcem.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Podjetje lahko za poslovne vzorce nameni trgovsko blago, ki ga vodi na kontih zalog blaga,

proizvode, ki jih vodi na kontih zalog proizvodov ali zaloge materiala, če je ţe ob prejemu

vedelo, da gre za poslovne vzorce in ne za prodajno blago.

Razstavni eksponati

Razstavne eksponate podjetje praviloma še naprej vodi na zalogah proizvodov ali blaga in jih

knjiţi med odhodke, ko so prodani (običajno po niţji ceni) ali uničeni, če niso več primerni za

prodajo. Priporočamo, da podjetje proizvode ali blago s prenosnico prenese na posebno

skladišče in jih evidentira ločeno od proizvodov in blaga za prodajo. V glavni knjigi lahko

razstavne eksponate prav tako knjiţi na posebne analitične konte znotraj kontov zalog

proizvodov (skupina 63) in blaga (skupina 66) ali pa tudi ne, odvisno od potreb in internih

pravil knjiţenja.

Ali lahko podjetje razstavne eksponate, ki se bodo predvidoma uporabljali dlje časa (več kot

leto dni), knjiži med opredmetena osnovna sredstva?

Če se kot razstavni eksponat uporabi proizvod ali blago iz zaloge, ki ga bo podjetje kasneje

lahko prodalo, ni primerno knjiţenje med opredmetena osnovna sredstva, ampak ostane med

zalogami proizvodov oziroma blaga. Če se za izdelavo razstavnega eksponata poleg zaloge

proizvodov oziroma blaga uporabi tudi določen potrošni material in naroči delo zunanjega

izvajalca, lahko podjetje potrošni material knjiţi med stroške materiala, storitev izvajalca med

stroške drugih storitev, blago oziroma proizvod pa prav tako ostane na zalogah za morebitno




269

kasnejšo prodajo. Menimo, da bi le izjemoma lahko razstavni eksponat evidentirali med

opredmetena osnovna sredstva, če gre res za dalj časa trajajočo uporabo in je izdelan (samo)

za namene razstavitve. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkaţemo tudi take vrste

vzorcev, ki so proizvodi podjetja, izdelani prilagojeno namenu razstave (z nekaterimi

drugačnimi elementi kot jih imajo izdelki za prodajo, npr. s prozornim ohišjem, da kupci

vidijo delovanje aparata). V opredeljevanju vzorca, ali gre za blago ali za osnovno sredstvo je

potrebno vedno upoštevati opredelitev sredstva po SRS in jih primerjati z našim namenom

uporabe vzorca. Zato naj spomnimo, opredmeteno osnovno sredstvo je v skladu s SRS 1

sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali

opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po

pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju.

V nekaterih izjemnih primerih je moţno stroške vzorcev šteti v nabavno vrednost osnovnega

sredstva (recimo vzorce, izdelane v fazi preizkušanja opreme, štejemo med neposredne

stroške pridobitve). Stroški izdelovanja vzorcev se lahko celo pripoznajo kot neopredmeteno

sredstvo, kadar so ti stroški sestavni del stroškov razvoja, ki jih lahko pripoznamo kot

neopredmeteno sredstvo po SRS 2.2 in 2.13. Tudi v nekaterih drugih primerih je moţno

vzorce med neopredmetena sredstva (glej tudi MRS 38), kadar kupimo na primer recepte,

formule, modele, vzorce, prototipe, ki nam sluţijo pri naši redni proizvodnji novih

proizvodov.

Kako računovodsko vrednotiti razstavne eksponate, ki jih bomo prodali po nižji ceni, kot sicer

prodajamo redne proizvode ali blago?

Proizvodi in blago, ki jih izkazujemo med zalogami, in jih nameravamo kasneje prodati, so

začetno vrednoteni po njihovi stroškovni ali nabavni ceni, vendar se ob uporabi za namene

razstave tudi delno poškodujejo, obrabijo, izgubijo svojo prvotno brezhibnost. So rabljeni,

morebiti ţe tudi delno zastareli ali "iz mode", zato jih ne moremo prodati po enaki ceni kot

nove, nemalokrat jih moramo prodati pod knjigovodsko vrednostjo. V takem primeru nam

dajejo računovodski standardi (glej SRS 4.6, 4.19 do 4.24) podlago za prevrednotenje zalog.

Knjigovodsko vrednost zalog torej lahko zmanjšamo (v času, ko sluţijo namenu vzorca ali ob

koncu namena vzorca, torej pred prodajo, obvezno pa na bilančni presečni dan), za razliko pa

pripoznamo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z obratnimi sredstvi (v skupini 72),

od takega zniţanja vrednosti zalog pa ni potrebno obračunati davka na dodano vrednost.




270

DAVČNI VIDIK

Neposlovna raba

V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost se za dobavo blaga, opravljeno za

plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne

namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali

kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če

je za to blago, ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka

DDV.

Poslovni vzorci

Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne

šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim

kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo.

Kako naj podjetje presodi, ali gre za razumne količine ali ne, zakon ne določa. Razumna

količina je odvisna od vrste izdelkov in okoliščin posameznega primera (komu in na kakšen

način se daje). Pomembno je, da ima podjetje uporabo vzorcev opredeljeno v pravilniku in da

zagotavlja evidence o tem, koliko, kje in kdaj je porabilo vzorcev ter za kakšen namen.

Pojem "vzorec"

V praksi je problem, ker v zakonodaji nikjer ni opredeljeno, kaj se šteje za vzorce. Sodišče

evropskih skupnosti je v zvezi z navedeno problematiko v sodbi C-581/08 z dne 30.

septembra 2010 podalo svojo opredelitev, po kateri je vzorec reklamni primerek izdelka,

katerega namen je promocija njegove prodaje in ki omogoča, da se lahko ocenijo značilnosti

in kakovost tega izdelka, ne da bi prišlo do končne potrošnje, ki ni neločljivo povezana s tako

promocijsko akcijo. Pojma "vzorec" ni mogoče omejiti z nacionalnimi predpisi kar na splošno

na reklamne primerke, dane v obliki, ki ni na voljo za prodajo, ali na samo prvi primerek iz

serije enakih reklamnih primerkov, ki jih davčni zavezanec da istemu prejemniku, ne da bi ti

predpisi omogočali upoštevanje narave izdelka, ki ga predstavljajo, in edinstvenega

gospodarskega konteksta vsake transakcije, v katerem se razdeljujejo ti reklamni primerki.

Davčni status prejemnika vzorcev (ali je davčni zavezanec ali ne) pri tem nima vpliva.




271

Glede na določila Zakona o davku na dodano vrednost se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti,

da bo trgovsko blago, ki se nameni za poslovne vzorce, v takšni obliki, da ni mogoče, da bi ga

kupci prodajali?

Če se daje kot vzorec brezplačno blago, ki se hkrati tudi prodaja, mora imeti oznako "Ni za

prodajo". Napis je lahko na blagu, na embalaţi ali na obvezni deklaraciji, če gre za uvoţeno

blago. Ne glede na našo zakonodajo pa je Sodišče Evropskih skupnosti reklo, da vzorcev ni

pravilno omejiti samo na reklamne primerke, dane v obliki, ki niso na voljo za prodajo. To bi

pomenilo, da se mora reklamni izdelek razlikovati od izdelka, ki se prodaja, kar pa v

določenih primerih ni mogoče, ker glede na naravo nekega izdelka vzorec ne ustreza natančno

končnemu izdelku, če ni hkrati v njegovi končni obliki (na primer glasbeni izdelki v obliki

zgoščenk). Vprašanje pa je tudi, kakšen smisel ima omejiti prodajo vzorcev, saj če vzorec

proda davčni zavezanec, od prodajne vrednosti plača davek na dodano vrednost. Torej ne

pride do neobdavčitve končne potrošnje, razen morda v redkih primerih, ko bi vzorec prodala

oseba, ki ni davčni zavezanec.

Naslednja dilema je, ali je lahko neobdavčena dobava vzorcev, kadar ista oseba prejme več

enakih reklamnih izdelkov, ali se lahko kot dajanje vzorcev opredeli le prvi dani predmet.

Tudi to je odvisno od narave izdelka, ki ga vzorci predstavljajo, in od tega kako jih prejemnik

uporabi. Pri določenih izdelkih namreč šele uporaba več enakih reklamnih primerkov

prejemniku omogoči, da preizkusi izdelek v celoti oziroma da se prepriča o njegovi

učinkovitosti (na primer razne kreme, prehranski dodatki, itd.).

Davčna osnova

Pri dobavah poslovnih vzorcev, kadar niso izpolnjeni pogoji za neobdavčitev, davčno osnovo

predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v

trenutku uporabe, razpolaganja ali zadrţanja blaga.

Odbitek DDV

Ob nabavi poslovnih vzorcev ima podjetje pravico do odbitka DDV v skladu z splošnimi

pravili iz 62. in 63. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem

obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma

carinske deklaracije za uvoţeno blago in če je to blago uporabil oziroma bo uporabil za

namene svojih obdavčenih transakcij.




272

Pridobitev iz EU

Ker dajanje poslovnih vzorcev v Sloveniji ni obdavčeno z davkom na dodano vrednost,

prejemnik – slovenski davčni zavezanec ne opravi samoobdavčitve.

Pojasnilo MF

Pojasnilo MF, št. 423-24/2007, z dne 23.11.2007 v zvezi s pridobitvijo blaga brez plačila iz

druge drţave članice pravi, da davčni zavezanec, ki ima sicer sedeţ podjetja v drugi drţavi

članici, v Sloveniji opravi tako imenovano "fiktivno" pridobitev blaga za potrebe svojega

podjetja, pri čemer je v drugi drţavi članici opravil t.im. "fiktivno" dobavo blaga, ki je bila

oproščena plačila DDV v tej drţavi članici. Za te namene se mora tak davčni zavezanec

identificirati za namene DDV v Sloveniji in obračunati DDV od davčne osnove v skladu s 4.

odstavkom 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Pravica do odbitka DDV bo

odvisna od nadaljnje rabe tega blaga. Menimo, da v primeru brezplačne dobave poslovnih

vzorcev, ko so izpolnjeni pogoji iz 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost in se takšna

dobava ne šteje za dobavo blaga v smislu obdavčitve z DDV, tuji dobavitelj ne rabi

identificirati za DDV v Sloveniji.

Ali je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano tudi z obveznostjo za obračun dohodnine?

Dohodnina

V določenih primerih je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano z dohodnino. Zakon o

dohodnini določa, da je dohodek iz zaposlitve tudi boniteta, ki predstavlja vsako ugodnost v

obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu

druţinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Za boniteto pa

se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem

pod enakimi pogoji. Bonitete, ki se ne zagotavljajo redno ali pogosto, se ne vključijo v davčno

osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Tudi ne gre za

boniteto, če zaposleni prejme vzorec kot kupec ali potencialni kupec (ne na podlagi

zaposlitve) pod enakimi pogoji, ki veljajo za vse ostale kupce oziroma potencialne kupce.

Tudi v ostalih primerih, ko so prejemniki vzorcev fizične osebe, ki pa niso zaposleni, je treba

morebitno obdavčitev presojati z vidika podlage za prejem vzorca. Če gre prvenstveno za

razmerje med prodajalcem in kupcem oziroma potencialnim kupcem, potem menimo, da ni

osnove za obdavčitev z dohodnino.




273

Primer 1: Proizvodi kot vzorci

Podjetje, ki proizvaja kozmetiko, izdela serijo proizvodov za namene promocije v obliki

poslovnih vzorcev. Lastna cena 1000 kosov vzorcev znaša 50,00 EUR. Podjetje ima izdelan

pravilnik glede rabe poslovnih vzorcev in vodi evidenco o porabi po zastopnikih. V mesecu

maju je razdelilo 70.000 kosov vzorcev, kar znaša 3.500,00 EUR.

Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida


breme

V

dobro

1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi poslovni

odhodki (vzorci)

3.500,00 703

zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630

Različica 2: II. Različica izkaza poslovnega izida


breme

V

dobro

1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, stroški prodajanja

(vzorci)

3.500,00 712

zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630

Primer 2: Trgovsko blago kot vzorci

Trgovsko podjetje se je odločilo promovirati novo vrsto blaga. Embalažo je opremilo z

napisom "Ni za prodajo" in vzorce poslalo svojim kupcem in potencialnim kupcem. Namen

akcije je pisno dokumentiralo in vodi evidenco o poslanih vzorcih in odzivu strank na akcijo.

Nabavna vrednost tako razdeljenega blaga znaša 6.500,00 EUR (brez DDV), vrednost

posameznega komada pa 65,00 EUR.

Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida


breme

V

dobro

1. TEM Obračun poslovnih vzorcev, drugi poslovni

odhodki (vzorci)

6.500,00 703

zmanjšanje zaloge blaga v lastnem skladišču 6.500,00 660




274

Različica 2: II. različica izkaza poslovnega izida


breme

V

dobro

1. TEM Obračun poslovnih vzorcev, drugi stroški

prodajanja (vzorci)

6.500,00 712

zmanjšanje zaloge blaga v lastnem skladišču 6.500,00 660

Primer 3: Nakup poslovnih vzorcev

Podjetje pri tujem dobavitelju iz Skupnosti kupi poslovne vzorce za svoje trgovske potnike, ki

so manjših dimenzij kot izdelki za prodajo in pakirani v prenosnih torbah. Prejeti račun od

dobavitelja znaša 4.000,00 EUR brez obračunanega DDV. Ker to niso vzorci v smislu 7.

člena Zakona o davku na dodano vrednost, podjetje ob pridobitvi obračuna DDV –

samoobdavčitev in knjiži na zaloge materiala. Ob izročitvi zastopnikom ne obračuna DDV,

ker gre za uporabo za lastne potrebe znotraj podjetja.

Različica 1:


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun od tujega dobavitelja, zaloge

materiala in obveznost do dobavitelja

4.000,00 300 221

samoobdavčitev z DDV 880,00 160 260

2. PRAČ Prejeti račun za prevoz, obveznost do

dobavitelja

244,00 220

odvisni stroški nabave materiala 200,00 301

odbitek DDV 44,00 160

3. TEM Obračun nabave materiala – vzorcev 4.200,00 310 309

4. TEM Izdaja vzorcev trgovskim potnikom,

zmanjšanje zaloge materiala – vzorcev

4.200,00 310

drugi stroški materiala 4.200,00 407

Različica 2: Razmejevanje stroškov poslovnih vzorcev

Trgovski potniki morajo v skladu s pravilnikom vzorce uporabljati najmanj 6 mesecev, zato

podjetje stroške razmeji preko konta časovnih razmejitev.




275


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun od tujega dobavitelja, zaloge

materiala in obveznost do dobavitelja

4.000,00 300 221

samoobdavčitev z DDV 880,00 160 260

2. PRAČ Prejeti račun za prevoz, obveznost do

dobavitelja

244,00 220

odvisni stroški nabave materiala 200,00 301

odbitek DDV 44,00 160

3. TEM Obračun nabave materiala – vzorcev 4.200,00 310 309

4. TEM Izdaja vzorcev trgovskim potnikom,

zmanjšanje zaloge materiala – vzorcev

4.200,00 310

drugi stroški materiala 1/6 700,00 407

Kratkoročno odloţeni stroški 5/6 3.500,00 190

5. TEM Mesečni prenos na stroške 700,00 407 190

PRIMER 4: Brezplačno pridobljeni poslovni vzorci

Podjetje prejme račun od domačega dobavitelja za 1000 kosov glasbenih zgoščenk po ceni

4,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, zraven pa je dobavitelj dobavil tudi 50

glasbenih zgoščenk brezplačno kot poslovne vzorce.

Različica 1: Podjetje vzorcev ne knjiži v poslovne knjige


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do

dobavitelja

4.880,00 220

nabavna vrednost blaga 4.000,00 650





276

Različica 2: Podjetje knjiži v poslovne knjige tudi brezplačno prejete vzorce


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do

dobavitelja

4.880,00 220

nabavna vrednost blaga 4.000,00 650


Zaloga reklamiranega materiala in drugi

prihodki, povezani s poslovnimi učinki

200,00 310 768

2. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi stroški

materiala in zmanjšanje zaloge materiala

200,00 407 310

Menimo pa, da tak način knjiţenja brezplačno prejetih vzorcev ni primeren, saj umetno

povečujemo prihodke in kasneje ob delitvi vzorcev še odhodke. Namen brezplačno prejetih

vzorcev je najbrţ brezplačno nadaljnje razdeljevanje vzorcev, zato v računovodskih izkazih

ne bi smeli imeti vrednostnega učinka. Ker pa je prav, da jih evidentiramo, zato da imamo

tudi evidenco in dokazila o brezplačni nadaljnji delitvi (predvsem iz vidika DDV), jih lahko v

knjigah izkaţemo tudi po simbolični vrednosti, kot to zahteva program za vodenje knjig (na

primer na posebni šifri artikla zgoščenka-vzorec, cena posamičnega artikla pa je 0,01 €).

Eventuelno bi jih lahko izkazovali tudi na izvenbilančnih kontih, saj njihova nabava ne

prinaša niti bodočih gospodarskih koristi (kar je pogoj za pripoznanje sredstva) niti

obveznosti.

PRIMER 5: Razstavni eksponat – pohištvo

Podjetje ima v pohištvenem salonu razstavljeno blago – razstavne eksponate, ki jih kasneje

proda po znižani ceni. Blago iz zaloge blaga v skladišču prenese na zaloge blaga v trgovini (v

analitičnih evidencah vodi blago na posebnem skladišču). Nabavna vrednost blaga znaša

500,00 EUR. Po določenem času podjetje blago iz razstavnega eksponata proda po znižani

ceni.

Različica 1: Prodajna cena je višja od nabave cene in znaša 732,00 EUR z obračunanim





277


breme

V

dobro

1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660

2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120

prihodki od prodaje blaga 600,00 762


3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni

odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)

500,00 702 663

Različica 2: Prodajna cena je nižja od nabavne cene in znaša 360,00 EUR z obračunanim



breme

V

dobro


2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120





500,00 702 663

Opomba: Če podjetje že ob prenosu blaga med poslovne vzorce ve, da bo prodajna cena nižja

od nabavne, hkrati odpiše vrednost blaga v breme konta 702 do vrednosti, ki se pričakuje, da

bo dosežena s prodajo.

Različica 3: Razstavni eksponat ni več primeren za prodajo in se uniči.


breme

V

dobro




500,00 703 663

PRIMER 6: Razstavni eksponat – kopalnica

Podjetje ima v salonu keramike postavljene različne razstavne eksponate, ki prikazujejo

ureditev kopalnic. Pri tem vzame iz zaloge blaga v lastnem skladišču kopalniško opremo (kad,




278

umivalnik, straniščno školjko, keramične ploščice in ostali pomožni material), storitev

izdelave pa naroči pri zunanjem izvajalcu. Blago, ki ga bo kasneje lahko prodalo po znižani

ceni, prenese s prenosnico na skladišče vzorcev, v glavni knjigi pa na posebni analitični konto

(vrednost blaga brez obračunanega DDV znaša 600,00 EUR). Blago, ki se z vgradnjo v

razstavni eksponat potroši, podjetje z izdajnico razknjiži med odhodke (vrednost znaša 150,00

EUR), storitev zunanjega izvajalca pa med stroške drugih storitev (vrednost storitve znaša

488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji). Blago se kasneje proda za 366,00 EUR

z obračunanim DDV po splošni stopnji.


breme

V

dobro

1. TEM Prenos blaga na zalogo vzorcev v trgovini na

podlagi prenosnice

600,00 663-V 660

2. TEM Prenos materiala na druge poslovne odhodke (I.

različica izkaza poslovnega izida)

150,00 703 660

3. PRAČ Prejeti račun za storitev izdelave eksponata,


488,00 220

stroški drugih storitev 400,00 419


4. IRAČ

I

zdani račun za prodajo blaga iz eksponata,

terjatev do kupca

366,00 120



5. TEM Nabavna vrednost prodanega blaga iz

eksponata

600,00 702 663-V

Opomba: Konto 663-V predstavlja analitični konto zaloge blaga v trgovini za razstavne

eksponate.

Uporabljeni konti:


300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev

301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču




279

407 – Drugi stroški materiala


630 – Proizvodi v lastnem skladišču

660 – Blago v lastnem skladišču

663 – Blago v lastni prodajalni

702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga

703 – Drugi poslovni odhodki

712 – Stroški prodajanja




280

4.7.20 Zasebnik


Definicija

Med zasebnike štejemo samostojne podjetnike posameznike in druge zasebnike, ki opravljajo

poklicno dejavnost ali druge neodvisne dejavnosti. O samostojnih podjetnikih posameznikih

pišemo v posebnem članku Samostojni podjetniki posamezniki, tukaj pa so obravnavani ostali

zasebniki. Fizične osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, so odvetniki, notarji, poklicni

športniki, samostojni novinarji, zasebni zdravstveni delavci, kulturni delavci in podobni.

Fizične osebe, ki opravljajo druge neodvisne dejavnosti, pa so fizične osebe, ki opravljajo

kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Registrski organ

Registrski organ za druge zasebnike praviloma ni AJPES, pač pa so se dolţni registrirati

oziroma vpisati v prepisano evidenco glede na njihovo dejavnost. Odvetniki se registrirajo pri

odvetniški zbornici, notarji pri notarski zbornici, poklicni športniki pri Ministrstvu za šolstvo

in šport, samostojni novinarji in kulturni delavci pri Ministrstvu za kulturo, zasebni

zdravstveni delavci pri Ministrstvu za zdravje, itd.

Pregled registrskih organov za druge zasebnike:

odvetniki – Odvetniška zbornica (Imenik odvetnikov)

notarji – Notarska zbornica (Imenik notarjev)

izvršitelji – Ministrstvo za pravosodje (evidenca izvršiteljev)

zasebni zdravstveni delavci – Ministrstvo za zdravje (register zasebnih zdravstvenih

delavcev)

zasebni športni delavci in poklicni športniki ter zasebni vzgojitelji in učitelji – Ministrstvo

za šolstvo in šport

samostojni novinarji in samozaposleni v kulturi – Ministrstvo za kulturo

zasebni raziskovalci – Javna agencija za raziskovano dejavnost RS

detektivi – Detektivska zbornica (Evidenca detektivov)




281

ribiči in fizične osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji – Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

sobodajalci – Ajpes

Poslovni register

V poslovni register so vpisani vsi zasebniki, razen fizične osebe, ki opravljajo druge

neodvisne dejavnosti, kot so fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko

dejavnost.

Davčni register

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v Poslovni register Slovenije, se vpiše v

davčni register po uradni dolţnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz

Poslovnega registra Slovenije. Druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso vpisane v

Poslovni register Slovenije (AJPES), na podlagi 52. člena Zakona o finančni upravi predloţijo

finančnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku

opravljanja dejavnosti. Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne

gozdarske dejavnosti, prav tako opravijo priglasitev pri pristojnem finančnem uradu.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Poslovne knjige

Zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vodijo poslovne knjige le za davčne

namene, ali pa se odločijo za ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti na podlagi

normiranih odhodkov, če za to izpolnjujejo določene pogoje.

V skladu s 31. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) so zasebniki za davčne

namene dolţni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih

davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določa vrste in način vodenja

poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Omenjeni pravilnik določa, da se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja

poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do

poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske druţbe, v delu, ki se

nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi




282

in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo

dejavnost.

Knjigovodstvo

Zasebniki morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig ( dvostavno ali enostavno

knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najkasneje v osmih

dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig

obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno

leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti, se

odločijo, ali bodo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na osnovi katastrskega

dohodka ali na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov in o tem obvestijo davčni organ.

Dvostavno knjigovodstvo

SRS 30

Zasebniki, ki vodijo poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, pri tem

upoštevajo Slovenski računovodski standard 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih

podjetnikih posameznikih ter kot dopolnitev splošne slovenske računovodske standarde za

tiste poslovne dogodke, ki jih SRS 30 posebej ne obravnava. Določila SRS 30 so podrobneje

predstavljena v geslu Samostojni podjetniki.

Ali morajo zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, izdelati letno poročilo in ga

predložiti na AJPES oziroma kam drugam?

Zavezanci za sestavitev letnega poročila po ZGD-1 in s tem po SRS 30 so podjetniki in drugi

zasebniki, razen tistih, ki ugotavljajo osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi

normiranih odhodkov. Letno poročilo po SRS 30 obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega

izida.

Kontni okvir

Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje zasebnik sam na podlagi predpisanega Enotnega

kontnega okvira, ki je objavljen v Uradnem listu. Zasebnik ga ustrezno razčleni, pri čemer

lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske druţbe, samostojne podjetnike

posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe




283

zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet

Slovenskega inštituta za revizijo.


Zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo

merilom iz zakona o gospodarskih druţbah. Pri tem upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se

nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.

Zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo

merilom iz zakona o gospodarskih druţbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se

nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.

73. člen Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1) določa, da lahko podjetnik (opomba: velja

tudi za druge zasebnike) izjemoma vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega

knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil

dveh od teh meril:

da povprečno število delavcev ne presega tri,

da so letni prihodki niţji od 50.000 eurov,

da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in

zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne

opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri

delavce.

Posebnosti enostavnega knjigovodstva:

drugačne poslovne knjige,

podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s

popisom,

stroški amortizacije se lahko izkaţejo kar v izkazu poslovnega izida,

poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida,

terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika

med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.

Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so:




284

knjiga prihodkov in odhodkov,

evidenca terjatev do kupcev,

evidenca obveznosti do dobaviteljev,

knjiga ostalih terjatev,

knjiga ostalih obveznosti in

register opredmetenih osnovnih sredstev.

Normirani odhodki

Zasebniki ne vodijo poslovnih knjig, če se odločijo za ugotavljanje osnove za davek od

dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje

(glejte Davčni vidik). Kljub temu pa v skladu s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o poslovnih

knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vodijo

evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev . Navedeno pa ne velja za

fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti.

V evidenco knjigovodskih listin se vpisujejo knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne

dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi

ali zakonom, ki ureja dohodnino. Evidenca knjigovodskih listin mora vsebovati:

zaporedno številko vpisa,

datum vpisa,

številko knjigovodske listine,

datum knjigovodske listine,

opis poslovnega dogodka,

znesek iz knjigovodske listine,

znesek pirhodkov po SRS ali Zdoh in

znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in

povečanja).




285

Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z

zaporedno številko, s katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino

in jo v takem vrstnem radu priloţiti k evidenci. Za knjigovodsko listino, ki se vpisuje v to

evidenco, se šteje listina, ki izpričuje poslovni dogodek in se sestavi praviloma na kraju in ob

času njegovega nastanka. Evidenca izdanih knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na

dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z

dnem takšne spremembe.

Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva,

vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti

datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma

izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco osnovnih sredstev

se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev, in tiste, ki

vplivajo na povečanje nabavne vrednosti, v skladu s slovenskim računovodskim standardom

39. Za pridobitev oziroma odtujitev osnovnega sredstva se šteje tudi prenos iz gospodinjstva

lastnika podjetja v podjetje oziroma iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja.

Evidence za DDV

Zasebniki, ki so se odločili za ugotavljanje osnove za davek od dohodka iz dejavnosti na

podlagi normiranih odhodkov ter tiste fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in

osnovno gozdarsko dejavnost, za katere se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi

pavšalne ocene dohodka in so davčni zavezanci za davek na dodano vrednost, morajo voditi

tudi evidence, potrebne v skadu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z

upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin

pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in

iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence







286



Izjema



To pomeni, da lahko zasebniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na

kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 919)

in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 918).



dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, ne velja več.

To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune,

kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega

prometa.




pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420 EUR.

To pa ne pomeni, da ji kupec ne sme plačati v gotovini višjega zneska. Zasebnik pa sme z

gotovino, ki jo je prejel recimo od iztrţka, plačati s plačilnimi nalogi na bančnem ali poštnem

okencu obveznosti do dobaviteljev v neomejenem znesku. Več o omejitvah gotovinskega

poslovanja glejte pri geslu Denar.

Zastaranje

Terjatve iz naslova izdanih računov zasebnikov, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, v

skladu s 346. členom Obligacijskega zakonika zastarajo v petih letih.

DAVČNI VIDIK

Dohodnina

V skladu s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek iz dejavnosti šteje

dohodek, doseţen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in




287

rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške,

kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne

dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoţenja in premoţenjskih pravic. Izključen je

dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katerega veljajo posebna

določila o obdavčitvi. Prav tako je izključen tudi dohodek iz oddajanja premoţenja v najem in

iz prenosa premoţenjske pravice.

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se lahko ugotavlja na dva načina:

1. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

2. z upoštevanjem normiranih odhodkov

Dejanski prihodki in odhodki

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseţenimi v

zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za ugotavljanje prihodkov in

odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če Zakon o dohodnini

ne določa drugače. Prihodki in odhodki se upoštevajo ob njihovem nastanku.

Prihodki

Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso

neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek

teh poslov.

Stroški zasebnika

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zasebnika in jih

zasebnik plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se

nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za

delojemalce (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega

razmerja), in sicer:

stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji,

stroški prehrane med delom,

stroški prevoza na delo in z dela,




288

stroški dela na terenu.

Nepriznani odhodki

Kot odhodek se v skladu s 55. členom Zakona o dohodnini ne priznajo:

1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem

dejavnosti (na primer davek od premoţenja, davek na dediščine in darila),

2. dohodnina po tem zakonu,

3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z

zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,

4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Prenosi sredstev

Davčna pravila za prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom vsebuje 50. člen

Zakona o dohodnini, ki določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi

prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov

denarnih sredstev.

Stvarno premoţenje

Stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot

je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na

prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v

podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to

stvarno premoţenje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To

pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za

izkazane vrednosti stvarnega premoţenja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

Če se od stvarnega premoţenja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije

zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.

Za prenos stvarnega premoţenja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne

šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.




289

Normirani odhodki

48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne

osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini 80 %

ustvarjenih prihodkov, če:

priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih

odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in

njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu

pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov ali

če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po

pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z

zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena

oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z drugimi določbami

tega člena ali zakonom drugače določeno.

Davčna stopnja

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance, ki so obdavčeni na podlagi

normiranih odhodkov, znaša 20 % in se šteje kot dokončen davek (ne gre v letno dohodnino).

Akontacija dohodnine se za davčno leto določi v višini dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem obračunu akontacije dohodnine oziroma

dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Akontacija dohodnine se plačuje na podlagi zadnjega

davčnega obračuna v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Izračun dohodnine

Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi

z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam.

Davčne olajšave

Davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, ne

more uveljavljati davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz

preteklih obdobij, za:

vlaganja v raziskave in razvoj,




290

za zaposlovanje,

za zavezanca invalida,

za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,

za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,

za donacije in

za investiranje.

Novost v letu 2015

Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDoh-2N

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o

spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi,

uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.

Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o

dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov.

S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje

davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi

zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,

ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni

določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi

prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in

je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno

najmanj pet mesecev.

Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri

ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Vir:Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2N

V zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:




291

ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet

mesecev, moţno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo

(samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno

opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen

Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični

osebi, ki opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas

neprekinjeno najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja

zaposleno še eno osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam

obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja

dejavnost iz naslova katere ni zavarovan za polni delovni čas.

Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas

neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki

opravlja dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni

delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni

delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.

ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi

oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški

dopust), ter je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.

Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je

zaposlena pri zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in

nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust).


zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje

zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema

pokojnino.






292


zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje

zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila

prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni

dohodek zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna

podlaga 072 ali 074).



V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja

izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem

odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni

predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena,

izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in

pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolţan voditi

za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na

podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit

50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni

limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja

vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2

izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za

davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo

za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej

preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele

ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih,

veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi

navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z

upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu

2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet

mesecev.




293

Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014

Obračun prispevkov za socialno varnost

Zasebniki spadajo med zavezance, ki nimajo plač, vendar so kljub temu dolţni plačevati

prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne ali druge

osnove, določene v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

če z zakoni ni drugače določeno. Plačujejo tudi prispevek za obvezno zdravstveno

zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od

katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na podlagi prvega odstavka 15. člena (samozaposlene osebe) ZPIZ–2, se obvezno zavarujejo

osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost ali drugo

dovoljeno dejavnost.

Zavarovalna osnova od 1. 1. 2014 naprej

V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček

zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani

obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter zniţanje in povečanje davčne

osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se

zniţa za 25 %. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se bo ugotovljen dobiček za ugotovitev

zavarovalne osnove v letu 2014 zniţal za 30 % in v letu 2015 za 28 %.

Minimalna osnova

Če dobiček zavarovanca ne preseţe 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki

Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60 % povprečne letne plače

zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseţe 90 %

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 %

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najniţje zavarovalne osnove in

sicer bo najniţja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno

zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne

plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler




294

ne doseţe zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v

letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec.

Vstop v zavarovanje

Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60 %

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so

bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni

podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je

zavarovalna osnova naslednja:

v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);

v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni

točki letno (torej v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 %).

Zdravstveni prispevki

V skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto

osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti niţja od 60 % zadnje znane povprečne

letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo

samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo

zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60 % povprečne plače (razen za mesec

januar 2014).

Maksimalna osnova

Najvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki

Sloveniji, preračunane na mesec.

Glede primerov knjiženja po sistemu dvostavnega knjigovodstva se uporabljajo primeri, ki se

nahajajo v članku Samostojni podjetniki posamezniki ter informacije v članku Samostojni

podjetniki posamezniki.




295

Davčne olajšave

Pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov

in odhodkov lahko davčni zavezanec uveljavlja naslednje davčne olajšave v skladu z 61. do

66.a členom ZDoh-2:

olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in

razvoj),

olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),

olajšavo za zaposlovanje invalidov,

olajšavo za zavezanca invalida,

olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,

olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za

zavezanca),

olajšavo za donacije in

olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena

dolgoročna sredstva).

Več o olajšavah najdete v članku Samostojni podjetnik in v članku Investicija (regionalne

davčne olajšave).

Olajšava za investiranje

V skladu z Zakonom o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini

40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu

vlaganja.

Za opremo se ne štejejo:

1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na

hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj

emisijskim zahtevam EURO VI. Zavezanec lahko za leta 2009 do 2013 uveljavlja

zniţanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj




296

emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki

ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V.

Za neopredmetena dolgoročna sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na

nepremičninah ter druge podobne pravice.




297

4.7.21 Zavarovanje


Zavarovanje je pravni posel, pri katerem se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da

bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da

bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu

tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Dogodek, glede na katerega se

sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne

volje pogodbenikov.

RAČUNOVODSKI VIDIK

V računovodskem smislu stroške zavarovanja štejemo med stroške storitev. V skupini

kontov 415 knjiţimo zavarovalne premije za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev in

drugih naloţb, zalog in drugega premoţenja, odgovornosti in tudi oseb (premije za

zavarovanje delavcev pred posledicami nesreč pri delu pri pravni osebi, nezgod pri

opravljanju rednih delovnih nalog za pravno osebo tudi drugje, na poti od stanovanja do

delovnega mesta in pri vračanju domov, pri opravljanju dolţnosti po nalogu pravne osebe, kot

so udeleţba na sestankih, sluţbena potovanja in podobno).

Ţivljenjsko zavarovanje

V praksi poznamo več vrst ţivljenjskega zavarovanja, kot so naloţbena ţivljenjska

zavarovanja, managerska ţivljenjska zavarovanja, ţivljenjsko zavarovanje z udeleţbo v

dobičku, istočasno s plačilom ţivljenjskega zavarovanja se plačuje še del nezgodnega

zavarovanja in podobno. Za pravilno računovodsko in davčno obravnava premij ţivljenjskega

zavarovanja je zato potrebno temeljito preučiti sklenjeno zavarovalno pogodbo in nato

poiskati rešitev ali rešitve za konkretni primer.

V osnovi gre pri ţivljenjskem zavarovanju za periodična plačila v daljšem časovnem obdobju

in v primeru doţivetja po preteku zavarovanja prejme zavarovalec tako nabrana in

oplemenitena sredstva vrnjena. Podjetja sklepajo za svoje zaposlene, poslovodje in druge

osebe ţivljenjska zavarovanja iz različnih razlogov, tudi kot jamstvo za svoje posle in obstoj

podjetja ali kot jamstvo pri zadolţevanju. Upravičenec do izplačila je lahko tako zavarovalec

kot zavarovanec.




298

Pri večini ţivljenjskih zavarovanj plačuje zavarovalec premije v mesečnih ali letnih obrokih

za obdobje praviloma nad 10 let ali pa plača neki znesek kot enkratno vplačano premijo.

Zavarovalec je udeleţen pri vsakoletnem dobičku različnih vrst zavarovanj zavarovalnice po

kriterijih, ki jih sprejme zavarovalnica. Vsakoletni deleţ udeleţbe se pretvori v dodatno

zavarovalno vsoto iz naslova donosa, ki se izplača ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z

izplačilom zavarovalne vsote ţivljenjskega zavarovanja.

Računovodski vidik ţivljenjskega zavarovanja

V takšnem primeru se plačane premije ţivljenjskega zavarovanja ne obravnavajo kot strošek

oziroma odhodek podjetja, saj izpolnjujejo pogoje iz SRS 3.8 za pripoznanje naloţbe:

verjetno je, da bodo od plačanih premij pritekale gospodarske koristi, nabavno vrednost take

naloţbe pa je mogoče zanesljivo izmeriti. Ker se bodo premije plačevale za daljše obdobje od

enega leta oziroma pričakujemo donos iz take naloţbe v obdobju daljšem od enega leta, jih

skladno z določili standarda obravnavamo kot dolgoročno naloţbo.

Plačila premij zavarovanja knjiţimo v skupini 068 – druge dolgoročne finančne naloţbe,

razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, nakazilo za doţivetje pa kot

zapiranje te dolgoročne terjatve oziroma naloţbe ter donos iz naloţbe med finančne prihodke

v skupini 773 – finančni prihodki iz drugih naloţb.

DAVČNI VIDIK

Upravičenec je zavarovalec

Ni davčnih posledic po Zakonu o dohodnini.

Upravičenec je zavarovanec

V primeru, da je upravičenec zavarovanec, se plačilo zavarovalne premije zaposlenemu

obravnava kot boniteta.

V primeru, da se zavarovalna pogodba spremeni tako, da upravičenec za izplačilo zavarovalne

vsote postane fizična oseba, je potrebno znesek finančne naloţbe v trenutku spremembe

pogodbe preknjiţiti med odhodke podjetja in zaposlenemu takšno plačilo zavarovalne premije

zanj obravnavati kot boniteto, ter obračunati in plačati vse z zakonom predpisane dajatve.




299

PRIMER 1: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je podjetje

Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let.

Zavarovalna premija zapade v plačilo vsako leto 15. januarja za tekoče leto in znaša 2.500,00

EUR. Po poteku zavarovalne dobe prejme podjetje na svoj transakcijski račun 28.375,00

EUR iz naslova življenjskega zavarovanja svojega poslovodje.


breme

V

dobro

1. TRR Nakazilo premije 1. leto 2.500 068 110

2. TRR Nakazilo premije 2. leto 2.500 068 110

11a TRR Zavarovalnica podjetju nakaţe naloţena

sredstva skupaj z donosom

28.375 110

11b TRR Zapiranje naloţbe 25.000 068

11c. TRR Donos naloţbe (finančni prihodki) 3.375 773

PRIMER 2: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je zaposleni

Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let.

Zavarovalna premija se plačuje mesečno in znaša 100,00 EUR na mesec. Poslovodja prejema

bruto plačo v višini 5.000,00 EUR. Podjetje mu ob izplačilu plače upošteva plačano

zavarovalno premijo življenjskega zavarovanja kot boniteto in mu od zneska premije

obračuna vse z zakonom predpisane davke in prispevke. Poslovodja uporablja tudi službeno

vozilo za zasebne namene, boniteta iz naslova uporabe službenega vozila znaša 250,00 EUR

mesečno, pripada mu malica v višini 5,00 EUR na dan.

Obračun dajatev:

Bruto plača 5.000,00

Boniteta zavarovalna premija 100,00

Boniteta uporaba vozila 250,00

Bruto osnova 5.350,00

Prispevki delojemalca (22,10%) 1.182,35

Dohodnina (po lestvici) 1.301,16

Prispevki delodajalca (16,10%) 861,35




300

Neto plača 2.866,49

Malica (20 x 5,00) 100,00


breme

V

dobro

1. TRR Plačilo mesečne premije 100,00 473 110

2. TEM Bruto plača 5.000,00 470 250

3. TEM Obračun plače 5.000,00 250

Neto plača 2.866,49 251

Prispevki iz bruto plače – prispevki

delojemalca

1.182,35 253

Davek od plač – akontacija dohodnine

delojemalca

1.301,16 254

4. TEM Povračila stroškov prehrane 100,00 473 255

5. TEM Obračun prispevkov na bruto plačo – prispevki

delodajalca

861,35 474 258

PRIMER 3: Prejem računa za zavarovalno premijo za opredmetena osnovna sredstva

Podjetje je prejelo na podlagi pogodbe o zavarovanju račun za letno zavarovalno premijo

24.000,00 EUR za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev. Nato vsak mesec bremeni

stroške zavarovanja prek kontov časovnih razmejitev za 1/12 plačanega zneska


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zavarovalno premijo 24.000 190 220

2. TRR Plačilo računa za zavarovalno premijo 24.000 220 110

3. TEM Mesečni znesek letne zavarovalne premije (1/12

od 24.000, knjiţenje vsak mesec)

2.000 415 190

PRIMER 4: Knjiženje računa za zavarovanje zgradbe proti vlomu, požaru in v primeru

drugih naravnih nesreč

Podjetje je v mesecu maju z zavarovalnico sklenilo pogodbo o zavarovanju svoje poslovne

zgradbe za primer, vloma, poţara, poplave in nekaterih drugih škodnih primerov. Zavarovalna

polica je sklenjena za 1 leto od 10. maja tekočega leta, do 10. maja naslednjega poslovnega




301

leta. Podjetje prejme račun za zavarovalno premijo v višini 3.500,00 EUR in jo plača v

valutnem roku iz transakcijskega računa podjetja. Podjetje pri knjiţenju računa za

zavarovalno premijo razdeli stroške premije na tekoče poslovno leto in prihodnje poslovno

leto tako, da upošteva v tekočem letu 8/12 stroškov premije v višini 2.333,33 EUR in 4/12

premije knjiţi na aktivne časovne razmejitve v višini 1.166,67 EUR

Knjiţenje v tekočem poslovnem letu


breme

V

dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zavarovalno premijo –

obveznost do zavarovalnice

3.500,00 220

Stroški zavarovalnih premij tekočega

poslovnega leta

2.333,33 415

Razmejitev stroškov zavarovalne premije

prihodnjega poslovnega leta

1.166,67 190

2. TRR Plačilo računa za zavarovalno premijo 3.500,00 220 110

Knjiţenje v naslednjem poslovnem letu (običajno v mesecu januarju)


breme

V

dobro

1. TEM Prenos razmejenih stroškov zavarovalne

premije med stroške obdobja

1.166,67 415 190

Uporabljeni konti:

250 – Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače

251 – Kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač

253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač

254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač

255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja

258 – Obveznosti za prispevke izplačevalca

415 - Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne

premije

470 – Plače zaposlencev

473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano,




302

za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev

474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov

zaposlencev




303

4.7.22 Znamke


Definicija

Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno imensko vrednostjo, drţavo in poštnim

podjetjem, ki jo je izdalo. Sodi v kategorijo poštnih vrednotnic, saj se uporablja za

označevanje plačila poštnih storitev na pošiljkah. Ena od glavnih pojavnih značilnosti poštne

znamke je perforacija ali luknjanje, ki omogoča laţje in hitrejše ločevanje poštne znamke iz

prodajne pole.

Poštne znamke so lahko redne ali priloţnostne.

Redne poštne znamke

Redne poštne znamke so enostavnejše izvedbe (cenejši papir, manj barv ali ena sama) in

manjše velikosti, v prodaji in uporabi so daljše časovno obdobje. Tiskajo se v velikih

nakladah in večkrat (ponatisi).

Priloţnostne poštne znamke

Priloţnostne poštne znamke so namenjene zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in

domačih dogodkov ter prikazovanju različnih motivov iz sveta narave, športa, osebnosti ....

Praviloma so bolj zahtevne izvedbe (boljši papir, večbarvni tisk) in so večje velikosti. Tiskajo

se samo enkrat v manjših nakladah.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Znamke se računovodsko obravnavajo kot strošek storitev v okviru skupine konta 419 –

stroški drugih storitev. Če podjetje kupi večjo količino poštnih znamk in jih uporabi šele v

daljšem časovnem obdobju, jih računovodsko obravnavamo kot krattkoročne časovne

razmejitve in jih do trenutka porabe evidentiramo v skupini 192 – vrednotnice.

DAVČNI VIDIK

Poštne znamke so skladno s 5. točko 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV. Vse poštne

storitve pa niso oproščene. Oproščene so le univerzalne poštne storitve po Zakonu o poštnih

storitvah, ker tako določa 17. točka 1. odstavka 42. člena ZDDV-1. Obdavčene pa so npr.

storitev pošiljanja s povratnico, odkupnino, vrednostna pisma, paketi nad 10 kg, poslovni




304

paketi in storitve na poslovni paket (npr. odkupnina, dostava ob določeni uri) ter mnoge

druge. Obdavčene so tudi naslovljene publikacije (npr. pošiljanje naslovljenih glasil in revij).

Primer poslovnega dogodka:

PRIMER 1: Nakup večje količine poštnih znamk


breme

V

dobro

1a PRAČ Prejeti račun za znamke 870,00 220

1b PRAČ - znamke na kratkoročnih časovnih

razmejitvah

870,00 192

2 TRR Plačilo računa za znamke iz transakcijskega

računa podjetja

870,00 220 110

3 TEM Poraba 1.000 znamk – prenos med stroške 290,00 419 192

PRIMER 2: Nakup poštnih znamk pri poštnem okencu z gotovino

Podjetje A je kupilo 100 znamk v vrednosti 0,29 EUR za znamko. Račun za znamke je bil

plačan z gotovino iz blagajne.

Različica I:


1a PRAČ Prejeti račun za znamke 29,00 220

1b PRAČ - stroški poštnih storitev 29,00 419

2 TEM Pokrivanje računa za znamke iz blagajne 29,00 220 100

Različica II:


breme

V

dobro

1 TEM Knjiţenje izdatka po blagajni za poštne

storitve

29,00 419 100




305

Uporabljeni konti:

192 – Vrednotnice



160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV




306

4.7.23 Zunajbilančna sredstva in obveznosti


Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in obveznosti,

Zakon o gospodarskih druţbah govori o zabilančnih sredstvih in obveznostih, v praksi

uporabljamo tudi izvenbilančna sredstva in obveznosti, ta izraz uporablja tudi Zakon o

računovodstvu. Vse našteto je isto, v vseh primerih gre za taka sredstva in obveznosti, ki jih

izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco stanja. In tako se v tej povezavi

pojavljajo potem še zunajbilančni ali izvebilančni ali zabilančni konti, kamor ta sredstva in

obveznosti knjiţimo, in pa zunajbilančni razvid, kakor imenujejo standardi poslovno knjigo,

ki bi naj zajemala knjiţenje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih

izkazih.

Kaj so zunajbilančna sredstva in obveznosti? To so sredstva in obveznosti, ki ne izpolnjujejo

pogojev za pripoznanje po splošnih določilih SRS, torej jih ne moremo izkazati kot sredstva

in obveznosti v bilanci stanja. Na zunajbilančnih kontih se lahko pojavljajo postavke, ki

neposredno na postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida ne vplivajo, lahko pa

vsebujejo zelo pomembne poslovne informacije bodisi za odločanje bodisi računovodjem za

njihovo prihodnje evidentiranje, kontroliranje, informiranje, tudi načrtovanje in ocenjevanje

bodočih stanj in dogodkov. Postavke na zunajbilančnih kontih lahko čez nekaj časa po

nastopu novih poslovnih dogodkov postanejo bilančna sredstva in obveznosti, lahko se

njihova višina poveča ali zmanjša, lahko pa ugasnejo.

Praviloma na zunajbilančnih kontih izkazujemo pogojna sredstva in pogojne obveznosti. V

praksi pa se na zunajbilančnih kontih najde še marsikaj, kar računovodje nismo vedeli kje

pribeleţiti, a smo to hoteli, da se sled ne zgubi, da se ne zgubi neka informacija ali da se nanjo

ne pozabi, čeprav bi v te namene morebiti bilo bolje uporabljati razred 5, ki velja kot prost, to

pomeni, da lahko vanj knjiţimo vse, kar ţelimo in potrebujemo za našo organizacijo, pa ni

zajeto na bilančnih kontih.




307

Pogojne obveznosti

Po računovodskih standardih je pogojna obveznost

- moţna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne) pojavitve

enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v celoti, ali

- sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da

bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker

njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti.

V kolikor bi namreč bili izpolnjeni pogoji za pripoznanje, bi takšno obveznost izkazali bodisi

kot rezervacijo bodisi kot dolg.

Pogojno sredstvo pa je moţno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj je

odvisen od (ne) pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki ga (jih)

organizacija ne obvladuje v celoti.

Primeri pogojnih obveznosti:

obveznosti iz pogodb o pristopu k dolgu,

neizkoriščen del kredita.

Kako se pogojne obveznosti razlikujejo od rezervacij in od obveznosti?

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo

po predvidevanjih poravnavale v prihodnjem, čeprav negotovem trenutku, vendar pa je

njihovo velikost mogoče zanesljivo oceniti. Kot vidimo, se od pogojnih obveznosti zelo malo

razlikujejo, med pogojnimi obveznostmi in rezervacijami je zelo tanka črta. Razlikujejo se

zgolj v tem, kako zanesljiva je ta računovodska ocena, kako zanesljivo se da bodisi izmeriti

znesek bodisi ugotoviti verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov.

Največja stopnja gotovosti in zanesljivosti pa je pri obveznosti, zanjo je predpostavka za

pripoznanje prav ta, da obstaja verjetnost, da bo potreben odtok gospodarskih koristi.

Pojasnimo razliko med pogojno obveznostjo, rezervacijo in obveznostjo s praktičnim

primerom. Vzemimo, da je Mama podjetje d. o. o. dala poroštvo za najeto bančno posojilo

družbe Hči podjetje d. o. o. s hipoteko. To poroštvo je za Mama podjetje d. o. o. zgolj pogojna

obveznost, zato je ne izkaže v bilanci, temveč na izvenbilančnih kontih ter v pojasnilih k

računovodskim izkazom, saj je to le možna obveza, ni pa verjetno, da jo bo treba kdaj




308

poravnati. Če se poslovanje obrne v smer, da posojila Hči podjetje d. o. o. ne bi več mogla

odplačevati oziroma bi zašla v likvidnostne težave in bi nastopila verjetnost, da bo Mama

podjetje d. o. o. to obveznost morala poravnati, postane to rezervacija. Rezervacija torej

pomeni obstoj verjetnosti, da bo prišlo do odtoka gospodarskih koristi. V trenutku, ko bi

banka pozvala Mamo podjetje d. o. o., da plača obveznost namesto Hči podjetje d. o. o., sicer

bo unovčila hipoteko, pa se ta dogodek spremeni v obveznost, to je dolg.

Pogojna obveznost Rezervacija Obveznost (dolg)

Mama da poroštvo za

hči, ki je najela

posojilo

Hči ima teţave z odplačevanjem

posojila, obstaja verjetnost, da bo

posojilo morala odplačati mama

Banka pozove mamo, da

poravna obveznost

namesto hčere

Zunajbilančna sredstva in obveznosti v bilanci stanja

Bilanca stanja

PSR 2 določa, da se postavke zunajbilančnega razvida vnašajo v bilanco stanja, vendar za

seštevkom bilančnih postavk. Če pogledamo statistične izkaze stanja, vidimo, da je postavka

zabilančna sredstva za seštevkom sredstev, za aktivo, zabilančne obveznosti pa se nahajajo ob

koncu pasive. Zabilančna sredstva in zabilančne obveznosti nimajo vpliva na vsoto aktive

in pasive, torej ne vplivajo na bilančno vsoto.

Če pogledamo bilanco stanja, kot je predpisana s shemo po ZGD, ali bilanco stanja, kot jo

predpisuje SRS 20, v teh bilančnih shemah ni vrstice za zabilančna sredstva niti za zabilančne

obveznosti. Zakaj tako?

V shemi ZGD zunajbilančnih postavk ni, ker jih ni v direktivi, od koder je shema prepisana in

ker jih ni v ZGD, jih ni v SRS. Ne glede na to, je moţno glede na določilo PSR 2.15 postavke

v bilanci stanja razširiti še za zunajbilančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (bilanca

stanja v širšem pomenu), ni pa to nujno. Namreč niti direktive, niti mednarodni niti slovenski

standardi tega ne zahtevajo, zahtevajo pa najmanj njihovo razkritje. Zabilančna sredstva in

obveznosti torej

a) izkaţemo v svoji ločeni vrstici v razširjeni bilančni shemi in/ali

b) pojasnimo v pojasnilih k računovodskim izkazom oziroma v razkritjih v letnem poročilu, in

sicer




309

– v ločenem poglavju zabilančna sredstva in obveznosti ali

– na mestu (pri sredstvu ali obveznosti), na katero se zabilančne postavke nanašajo (npr.

hipoteke pri nepremičninah, izdane menice pri obveznostih).

Popolnoma vseeno je, kje jih bomo izkazali in razkrili, pomembno pa je, da tega ne opustimo,

saj tako zahtevajo tako evropski kot slovenski predpisi in ker gre za pomembne informacije

uporabnikom računovodskih poročil, še posebej ko gre za primere pogojnih obveznosti, ki

lahko v naslednjem trenutku postanejo obveznost druţbe in s tem se bonitetna slika podjetja

bistveno spremeni.

65. člen ZGD-1 določa, da je kot zabilančne potencialne obveznosti treba izkazati obveznosti

iz poroštev in drugih jamstev, ki niso izkazane kot obveznosti v bilanci stanja. Te potencialne

obveznosti je treba razčleniti po vrstah jamstev z navedbo morebitnih stvarnih jamstev.

Ločeno je treba izkazati obveznosti iz naslova poroštev in drugih jamstev do druţb v skupini.

Kot razberemo iz zakonskega besedila, za ustrezno pojasnilo zabilančnih obveznosti ne

zadošča zgolj ena dodatna vrstica v bilančni shemi, temveč je za z zakonom skladno razkritje

potrebno bodisi zabilančnih obveznostih nameniti toliko vrstic, kot je vrst poroštev in

jamstev, ali pa temu nameniti ločeni odstavek v pojasnilih. Da se ne bi izgubljala izrazna moč

bilance stanja in da se bilančna shema ne bi preveč razširila, priporočamo drugo moţnost.

V zvezi s poročanjem o zunajbilnačnih sredstvih in obveznostih v računovodskem poročilu

naj omenimo še obvezno poročanje za vse druţbe po 4. točki 2. odstavka 69.člena ZGD-1, to

je o skupnem znesku pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti

podatki pomembni za oceno finančnega poloţaja druţbe, ter po 12. točki 3. odstavka 69. člena

ZGD-1 za srednje in velike druţbe, ki zahteva pojasnilo o vrsti in poslovnem namenu operacij

druţbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na druţbo. To razkritje je potrebno,

če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi

nujno za oceno finančnega stanja druţbe. Po istem členu pa morajo vse druţbe, ne glede na

svojo velikost, poročati o višini obveznosti, zavarovanih s stvarnim jamstvom. V obeh členih

zakona torej lahko razberemo, da je nujno računovodsko poročanje o izvenbilančnih

(pogojnih) obveznostih, potrebno pa je tudi poročanje poslovodstva v poslovnem poročilu, saj

mora med drugim razkriti vsa bistvena tveganja in negotovosti, ki jim je druţba izpostavljena.

To sedaj ne pomeni, da bomo na primer o danih jamstvih za posojila povezane druţbe

nadrobno poročali tako v računovodskem kot tudi poslovnem poročilu, dovolj je nadrobno




310

poročanje na enem mestu, na drugem pa le omeniti, da smo poročali tam in tam. Bistveno pa

je, da tega poročanja ne izpustimo.

Morebiti ni odveč omeniti še to: ni potrebno razkrivanje vsega, kar smo knjiţili na

izvenbilančnih kontih, razkrivamo zgolj dana poroštva, jamstva ter druge pogojne obveznosti

in pogojna sredstva.

Knjiženje na zunajbilančnih kontih

Konti in knjiţenje

Knjiţenje zunajbilančnih sredstev in obveznosti izvajamo na kontih v okviru predpisane

skupine 99 – Zunajbilančni konti.

Konti od skupine 990 do 994 so aktivni zunajbilančni konti, konti 995 do 999 pa pasivni

zunajbilančni konti. Vsako zunajbilančno sredstvo ali obveznost knjiţimo v enakem znesku v

breme in v dobro, torej na aktivni in pasivni zunajbilančni konto oziroma na par dveh kontov,

tako da v okviru zunajbilančnih kontov vedno ohranjamo bilančno ravnovesje. Zato si glede

na vrsto pogojnega sredstva ali pogojne obveznosti vedno odpiramo dva zunajbilančna konta,

kamor potem knjiţimo dogodke v zvezi s tem.

Po priporočenem kontnem načrtu Slovenskega inštituta za revizijo uporabljamo

naslednje konte:

Aktivni zunajbilančni konti

990 – Najeta, izposojena in zakupljena (tuja) sredstva

991 – Menice in drugi vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plačil

992 – Blago, prejeto v komisijsko in konsignacijsko prodajo

993 – Vrednotnice, izdane za obračunavanje znotraj organizacije

994 – Drugi aktivni zunajbilančni konti

Pasivni zunajbilančni konti

995 – Lastniki najetih, izposojenih in zakupljenih sredstev

996 – Dolžniki, ki so zavarovali plačila z menicami in drugimi vrednostnimi papirji

997 – Obveznosti iz blaga, prejetega v komisijsko in konsignacijsko prodajo




311

998 – Nominalna vrednost vrednotnic, izdanih za obračunavanje znotraj organizacije

999 – Drugi pasivni zunajbilančni konti

Primeri knjiženja poslovnih

Podjetje prejme od strateškega dobavitelja delovni stroj na reverz, ki ga uporabi kot razstavni

eksponat v dvorani ob vstopu v podjetje. Vrednost stroja oceni na 7.000,00 EUR, po treh

mesecih razstave bo stroj bodisi vrnilo dobavitelju bodisi odkupilo in prodalo.


1. TEM Prevzem stroja na reverz 7.000,00 990 995

2. TEM Vračilo stroja lastniku 7.000,00 995 990

Podjetje najame fotokopirni stroj v vrednosti 9.000,00 EUR v poslovni najem. Ker ga mora

ob koncu leta popisati in popisne liste vrniti najemodajalcu in ker tudi sam dela inventuro,

želi najeta sredstva popisati ločeno od lastnih (po računovodskih standardih ne bi bilo

potrebno evidentiranje na izvenbilančne konte, saj ne gre za pogojno sredstvo).


breme

V

dobro

1. TEM Prevzem fotokopirnega stroja v poslovni

najem

9.000,00 990 995

Podjetje ob prodaji trgovskega blaga od kupca A zahteva 3 lastne bianco menice za

zavarovanje plačil.


breme

V

dobro

1. TEM Prevzem treh menic v zavarovanje plačil, ocena

poslov je 10.000 evrov

10.000,00 991-A 996-A

2. TEM Uskladitev stanja zavarovanih terjatev s

stanjem odprtih terjatev do oseba A na bilančni

presečni dan

2.000,00 996-A 991-A

Podjetje mora dobavitelju B izstaviti menico v višini 15.000,00 EUR za zavarovanje plačila.


breme

V

dobro




312

1. TEM Izdaja menice 15.000,00 994-B 999-B

2. TEM Ker je podjetje svojo obveznost plačalo,

prejme menico vrnjeno

15.000,00 999-B 994-B

Podjetje najame bančno posojilo v višini 10.000,00 EUR, za jamstvo da hipoteko nad

nepremičnino, katere knjižna vrednost je 28.317,00 EUR.


1. TEM Pogodba o zastavi nepremičnine 10.000,00 994 999

Podjetje za najem bančnega posojila zastavi svoje naložbe v delež odvisnega podjetja.

Vrednost najetega posojila je 30.000,00 EUR.


1. TEM Pogodba o zastavi naloţb 30.000,00 994 999

Družba A da banki jamstvo za zavarovanje bančnega posojila povezane družbe B, in sicer

hipoteko nad lastno nepremičnino (knjižbe enake ne glede na vrsto danega jamstva). Pogojne

obveznosti so nastale pri družbi A in ne pri posojilojemalki družbi B, zato velja knjiženje za

osebo A:


breme

V

dobro

1. TEM Pogodba o zastavi 10.000,00 994 999

2. TEM Na podlagi IOP obrazca na bilančni presečni

dan uskladitev pogojnih obveznost z dejanskim

stanjem dolga druţbe B

2.000,00 999 994

Podjetje ima odobreno posojilo v višini 10.000,00 EUR, ki ga lahko koristi postopoma. Do

bilančnega presečnega dne je koristilo 8.000,00 EUR.


breme

V

dobro

1. TEM Pogodba o odobritvi posojila 10.000,00 990 995

2. TRR Nakazilo banke 8.000,00 110 272

3. TEM Uskladitev odobrenega posojila na nekoriščen

saldo (nečrpane posojilne linije)

8.000,00 995 990

Proti družbi kot dolžniku potekajo tožbe v višini 20.000,00 EUR.




313


1. TEM Odprte toţbe 20.000,00 994 999

Podjetje prejme garancije: investicijske garancije izvajalcev za opravljene investicije v višini

50.000 EUR ter prejete garancije za dobro opravljeno storitev dobaviteljev v višini 14.000,00

EUR.


breme

V

dobro

1. TEM Prejete investicijske garancije 50.000,00 9940 9990

2. TEM Prejete garancije za dobro opravljene

storitve

14.000,00 9941 9991

Priporočamo knjiţenje na analitične konte po vrstah garancij, lahko tudi po partnerjih, ki so

izdali garancije.

Podjetje odpiše terjatev do osebe B, ki je šla v stečaj. Podjetje terjatve v višini 500,00 EUR

nima zavarovane in ocenjuje, da nima možnosti poplačila. Ker se v davčnem obračunu

odhodek za odpis terjatev prizna šele po zaključenem stečajnem postopku, podjetje rezervira

bodoči davčni odhodek v svojih knjigah, da uveljavi znižanje davčne osnove v letu zaključka

stečaja.


breme

V

dobro

1. TEM Odpis terjatve ob začetku stečajnega postopka 500,00 721-

DN

120

2. TEM Terjatve v stečajnem postopku 500,00 994 999

3. TEM Stečajni postopek je zaključen, podjetje

uveljavlja odhodek v davčnem obračunu

500,00 999 994

Podjetje bi lahko knjiţenje izvedlo tudi v okviru razreda 5, ali pa v kakšni drugi evidenci in ne

nujno na bilančnih kontih. Če bi šlo za pomembnejše zneske, bi bilo potrebno knjiţiti

odloţene davke.

4.7 gesla s-Ţ - dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/dokumenti/kaz/4_7_11.pdf · 2016. 7. 28. ·...

Documents