a bo a bo o r opisovanje barv u p o r o u p n o e r r n - … · cie-usc barvna tabla ... pantone...

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

1

OPISOVANJE BARV

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

2

ZAKAJ BARVNI MODELI?

Barvni modeli so namenjeni natančnemu opisovanju barv. Le malo barv je čistih spektralnih, s točno določeno valovno dolžino.

Večina barv predstavlja kombinacijo različnih valovnih dolžin. Za opis takšnih barv potrebujemo barvne modele.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

3

ZAKAJ BARVNI MODELI?

Obstaja več različnih modelov, ki so namenjeni opisovanju barv na enostaven in hkrati sistematičen način. Večina modelov uporablja za opis barve tri parametre –tridimenzionalni barvni prostor.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

4

OPISOVANJE BARV

Človeško oko loči okoli 2 000 000 različnih barvnih valenc. Barv z imeni ne moremo opisati, jih je premalo, hkrati pa se nanašajo samo na eno lastnost.

Tako lahko barve najprej razdelimo na:Ø kromatične ali pisane inØ akromatične ali nepisane barve (tonske vrednosti ali toni)

Akromatične barve ločimo le po svetlosti: Ø bela – najsvetlejša, Ø svetlo, Ø temno siva, Ø črna – najtemnejša.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

5

Lastnosti kromatičnih barv:

Ø barvitost – pove vrsto oziroma ime barve. Dobljene množice izločene na podlagi barvitosti pa lahko razdelimo v podmnožice:

Ø svetlost (določa, koliko je v barvi črne barve ali koliko svetlobe sekundarni izvor pri selektivni absorpciji odbija ali prepušča)

Ø nasičenost (opiše delež bele barve v pisani barvi. Najbolj nasičene so spektralne barve, ki jih povzročajo monokromatski barvni dražljaji – v njih bela barva ni navzoča)

Pri poimenovanju barv se moramo držati nomenklature po standardih (npr. ISO ali DIN).

OPISOVANJE BARV

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

6

OPISOVANJE BARV

Opis barv s tremi podatki:Ø barvni ton (določen z relativno zastopanostjo v. d.)Ø čistost (določena z absolutno intenziteto v. d.)Ø svetlost (določena s povp. int. spektra)

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

7

KRONOLOGIJA BARVNIH MODELOV (SISTEMOV)350 let p.n.š. – Aristotel (locira belo nasproti črne, rdečo pa med njima)

1910 – Prase (Razvršča barve v obliki nesimetričnega valja, zgornja ploskev je bela, spodnja konica črna.

1452-1519 – Leonardo da Vinci (Definira 6 prabarv: belo, rumeno, zeleno, modro, rdečo in črno)

1917 – Wilhelm Ostwald (Razvršča barve v dvojni stožec, ki ga ni možno širiti.)

1611 – Sigfrid Forsius (Izdela shemo v obliki kroga, beli barvi je nasproti črna. Vmesne so: rdeča, rumena, siva, zelena in morda.)

1931 – CIE Yxy barvni sistem (Dvodimenzionalna predstavitev barve; deleži barvnih vrednosti x, y se izračunavajo iz standardiziranih barvnih vrednosti X, Y, Z. Svetlost Y je identična s standardizirano barvno vrednostjo Y.)

1613 – Francois d`Aguilon (Izbere skupek barv: rumeno, modro, črno in razloži nastanek: oranžne, vijolične in zelene)

1952-A. Hickethiers (Izdela 1. poskus označevanja barv s trimestnim številom, razmeščenih v barvnem telesu kocki.)

1704 – Sir Isaac Newton (Sestavi spekter dnevne svetlobe iz 7 osnovnih barv: vijolične, indigo, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče – razvrščenih v krogu.)

1958 – Herald Küppers (Barve razvrsti v romboeder.)

1758 – Tobias Meyer (Opisuje trikotnik z rdečo, modro in rumeno barvo v ogliščih.)

1962-prof. Manfred Richter (Avtor DIN-sistema (DIN 6164)). Sloni na: zaznavi enakih razmikov in na eksaktnih matematičnih odnosih.)

1766 – Moses Harris (Izdela 1. naravni barvni sistem na treh barvah, v obliki kroga z 18 pestrimi barvami in 10 jakostnih stopnjah)

1976-CIE LAB barvni prostor (L*, a*, b*- barvni prostor je oblikovan s pravokotno ležečimi osmi, L*- svetlo/temna os, a*-rdečo/zelena os, b* rumeno/modra os.) CIE L*C*h* sistem (S kartezijskimi koordinatami opisan barvni prostor L*a*b* preveden v cilindrične koordinate L*,C*,h*:L*- višina valja, svetlost; C*- horizontalna razdalja med središčem in obodom valja, pestrost, h- kot med osjo in barvo na krožnici valja.)CIE-USC barvna tabla (Poudarjena vizualna enakost razmikov.)

1772 – Johann Heinrich Lambert (Planira barvni sistem z vsemi naravnimi barvami, sistematično meša osnovne: rumeno, rdečo, modro in belo, ter izdela piramido z osnovno ploskvijo, ki je identična trikotniku Meyerja.)

1775 – Lichtenberg (Ilustrira barvni trikotnik Meyerja.)

1770-1810 – Philipp Otto Runge ( Izdela barvni sistem, vseh možnih barv zajetih v krogli. Na ekvatorju so čiste barve, na polih bela oz. črna, povezuje ju siva os.)

1978-Naravni barvni sistem NCS (Barve so razvrščene po vizualni zaznavi črne, bele ali pestre komponente. Telo – dvojni stožec.

1905 - Albert Henry Munsell (Razvrsti barve v trodimenzionalno telo – barvno drevo.)

1993-RAL Design System (Osnova je CIELAB barvni prostor z L*, C*, h* koordinatami).

Interdisciplinarnost barve 1. del, DKS Maribor, 2003

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

8

Poskusi opisovanja, razporejanja, poimenovanja in označevanja barv so se začeli že z Aristotelom (350 let pred našim štetjem). Do sedaj je poznanih že okoli 400 barvnih sistemov in zbirk barv.

Barvni sistemi: Ø s sistematično razporeditvijo barv (pomembni za znanost in aplikacijo) in

Ø z nesistematično zbirko barv (uporabni za komercialne in svetovalne namene)

OPISOVANJE BARV

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

9

Barvni modeli (karte, atlasi, telesa) – so sistemi za opisovanje barv. Ponazorimo jih s podmnožico 3D kartezičnega koordinatnega sistema.

Njegove lastnosti so:Ø vertikalna os nepestrih barv, ki se spreminja od črne prek sivih do bele barve,Ø v horizontalni smeri so pestre barve, ki z naraščajočo oddaljenostjo postajajo bolj nasičene, čiste.Ø smeri so določene z barvnim oz. pestrim tonom.

Dodatne zahteve dobrega sistema so še:Ø nazorna razporeditev in označevanje barv,Ø enostavnost uporabe,Ø natančna opredelitev barv z barvnimi vrednostmi,Ø opredelitev veljavnosti

SISTEMATIČNA RAZPOREDITEV BARV

Najpopolnejši barvni modeli vsebujejo do 70000 vzorcev.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

10

Onemogoča univerzalno barvno govorico.Ø gre za svobodno nizanje barvnih vzorcev, Ø služijo le za komunikacijo med zainteresiranimi, Ø za posamezna področja velika uporabnost.

Nekatere zbirke vsebujejo tudi več tisoč vzorcev. Izdelava je časovno, finančno in kakovostno zelo zahtevna. Problem ponovne reprodukcije (staranje vzorcev, uporaba barvil, pigmentov…).

Med znane zbirke barvnih vzorcev so vključene:Ø barvne karte modnih barv (pogoste menjave),Ø katalogi proizvajalcev barvil, pigmentov,…

NESISTEMATIČNA RAZPOREDITEV BARV


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

11

RGB - primarne barve lahko ob medsebojnem mešanju producirajo širok spekter barv. Barvni model, ki ga sestavljajo te barve ponazarjamo z enotsko kocko v pozitivnem oktantu 3D kartezičnega koordinatnega sistema.

Točke na glavni diagonali so enako oddaljene od vseh treh primarnih barv in prikazujejo nivoje sive barve.

RGB BARVNI MODEL- osnovan na Young-Helmholtz teoriji trikromatskega reproduciranja barv.

http://www.siggraph.org/education/materials/HyperGraph/color/colorgb.htm

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

12

RGBJe aditivni model (mešanje monokromaatskih svetlob)Izbira primarnih barv določena s fiziologijodelovanja človeškega očesa.

Izvlečki R, G in B. (beli sneg se sestoji izčistih monokromatskih najbolj nasičenih svetlob R, G in B.

Produciramo lahko le barve znotraj RGBomejenega trikotnika – barvnega prostora.(odvisnost od naprave)

Primer sRGB.

http://en.wikipedia.org/wiki/RGB_color_model

RGB BARVNI MODEL



SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

13

Primer reproduciranja barv po principu RGB aditivnega mešanja.

(RGB slikovni elementi na LCD TV- na levi (povečava), desna (O in B).


RGB BARVNI MODEL

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

14

RGB barve v barvnem modelu lahko interpretiramo na različne načine:

• znanstveniki pogosto uporabljajo pozicioniranje barv v območju od 0 do 1.

(1, 0, 0) - R

• lahko jih podajamo kot procentne vrednosti od 0 – 100 %.

(100, 0, 0) – R

• lahko jih zapišemo v območju od 0 – 255. (pogosto pri digitalnih predstavitvah barv). Vsaka barva predstavljena z 8 biti.

(255, 0, 0)


RGB BARVNI MODEL



SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

15

24-bitna predstavitev RGB

24 bitov/slikovno enoto - Truecolor


RGB BARVNI MODEL

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

16

Podobno kot model RGB je tudi model CMY predstavljen z enotsko kocko 3D kartezičnega koordinatnega sistema, le da je tu v izhodišču bela barva, vektor (1,1,1) pa predstavlja črno. Zvezo med obema modeloma predstavlja naslednja enačba:

CMY BARVNI MODEL

CMY

111

RGB

= -


Konverzija iz RGB v CMYKzelo zahtevna, potreben CMS.



SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

17

Podobne barvne sisteme in zbirke lahko grupiramo na osnovi skupnih lastnosti v različne skupine oziroma sisteme:Ø z vizualno enakimi razmiki:

Munsellov sistemNCS – Natural color systemOSA – sistem (OSA Uniform color scales)Chroma Cosmos 5000

Ø ki bazirajo na pravilih mešanja in lastnostih barvil in pigmentov:Ostwaldov sistemPANTONE – PROFESIONALNI BARVNI SISTEM

Ø z znanstveno osnovo CIE-določil:CIE – barvni sistemiSistem DIN 6164RAL – Design sistem

Ø za specifična področja in nesistematične zbirke barv:SCOTDIC – tekstilni barvni sistemColoroid sistem

BARVNI MODELI, SISTEMI, ZBIRKE


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

18

BARVNI MODELI, SISTEMI, ZBIRKE Z VIZUALNO ENAKIMI RAZMIKI

MUNSELLOV SISTEM – (1905) razvil ameriški slikar Albert Henry MunsellBarve so po načelu enakih barvnih razmikov in upoštevanju kompenzativnosti(nasprotno ležeči barvi tvorita nepestro barvo) razporejene v 10 barvni krog.

R rdeče BG modre/zelene

RP rdeče/škrlatno rdeče G zelene

P škrlatno rdeče GY zelenelene/rumene

PB škrlatno rdeče/modre Y rumene

B modre YR rumene/zelene


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

19


MUNSELLOV SISTEM Vertikalni odnos med barvama prikazuje pare kompenzacijskihbarv. Vmesni barvni toni so označeni s številkami 1-10.

Vsaka barva je označena s tremi koordinatami:Ø Hue (H) – barvni oz. pestri tonØ Value (V) – svetlostØ Chroma (C) – kroma, čistost barve


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

20



MUNSELLOV SISTEM Barvni ton (H) – je določen z lego v zunanjem krogu (od 1-100). Kombinacija črk in številk podaja natančno opredelitev pestrosti.

Svetlost (V) – je opredeljena na podlagi izkušenj. Podal je zvezoA = V2 (A – relativna sv.). Vrednost V je stopnja svetlosti določene barve v primerjavi s sivo lestvico (od absol. črne – 0, do abs. bele – 10). 5 - je siva.

Čistost barve, kroma (C) – pomeni odmik tona barve (pestrosti) od nevtralno sive. C je podana z zvezo med komplementarnimi barvami: V1C1 = V2C2.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

21


MUNSELLOV SISTEM Maksimalna kroma je za posamezni barvni (pestri) ton različna, zato je Munsellovo telo nepravilne oblike. Na isti ravnini se od sive osi oddaljujejo barve z naraščajočo čistostjo – enaki barvni razmiki so identični s čutno zaznavo.

O.S.A. (Optical Society of America), je po letu 1943 opravila izboljšanje obstoječega sistema z uvedbo tabel in diagramov, beli standard ni več MgO, Revidirane vrednosti so določene s CIE standardi – Munsell Renotation. Uporablja se v Ameriki in kot standard za druge sisteme.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

22



NCS – NATURAL COLOR SYSTEMJe naravni barvni sistem, ki so ga razvili v Skandinaviji – Stocholmu, l. 1946).Teoretične osnove sistema so razvite na podlagi fiziologa Heringa in Johanssona.

NCS je zgrajen na:Ø vizualni zaznavi barve inØ ugotovitvah, da človek zazna kot čiste barve 6 osnovnih barv(Y, R, B, G, W in K). Vse druge nastanejo z mešanjem teh.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

23



NCS – NATURAL COLOR SYSTEMTelo je dvojni stožec, na ekvatorju so razmeščene 4 pestre barve, na vertikalni osi pa nepestre s K in W.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

24



NCS – NATURAL COLOR SYSTEMJe za lažje razumevanje razdeljen v dva dvodimenzionalna modela:Ø NCS – barvni krog inØ NCS – barvni trikotnik

NCS – barvni krog je horizontalni prerez, med pestrimi barvami je 10 delov.Npr. Y90R pomeni – rumeno barvo z 90 % rdeče.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

25



NCS – NATURAL COLOR SYSTEMNCS – barvni trikotnik je namenjen za določanje odtenka, pestrosti.Osnovna stranica je siva skala od črne S, do bele W, vrh trikotnika – max. Čistabarva – C.Primer: Oznaka S 2030 – Y 90 R

NCS sistem uporabljajo arhitekti, oblikovalci, grafičarji …

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

26


SISTEMI OSNOVANI NA PRAVILIH MEŠANJA IN LASTNOSTIH BARVIL IN PIGMENTOV – PANTONE; Ø je profesionalni barvni sistem, obsega 1000 barvØ namenjen je industriji, arhitekturi, oblikovanju, grafiki, modi itd.

Sistem je osnovan na valjastem barvnem telesu.Barva je označena s 6-mestnim številom:Ø prvi par števil (svetlost barve)

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

27

Ø drugi par števil (barvni ton) – razdeljen v 64 sekcij – kontinuirane spremembe tona potekajo od rumene, oranžne,… do zelene.Ø tretji par (čistost barve) – razdalja od centra središčne osi valja, na kateri so bela, siva in črna barva.


SISTEMI OSNOVANI NA PRAVILIH MEŠANJA IN LASTNOSTIH BARVIL IN PIGMENTOV – PANTONE; SA

MO

ZA IN

TERN

O UP

ORAB

O

28


SISTEMI OSNOVANI NA PRAVILIH MEŠANJA IN LASTNOSTIH BARVIL IN PIGMENTOV – PANTONESistem obstaja v različnih oblikah:Ø PMS – Pantone Matching System (standard ima 1000 barvnih vzorcev izdelanih iz 16 osnovnih barv).Ø DTP – je digitalna različica sistemaØ kot programska oprema za uporabo v tekstilstvu, arhitekturi, plastiki

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

29


SCC SISTEM – izdelala Cinkarna Celje

Sestavljen iz:Ø devetih osnovnih barvØ transparentne bele inØ črneIzdelanih je 84 nians po recepturah podanih v SCC katalogu.SCC barve so:Ø namenjene za ofsetno tehniko tiskaØ sijajne in visoko pigmentiraneØ dobro oprijemljive in odporne proti drgnenju

z njimi lahko tiskamo na vse vrste premaznih in nepremaznih papirjev in kartonov

Za štiribarvni tisk so namenjene:SCC 3 - rumena SCC 25 – magentaSCC 47 - cianSCC 88 - črna

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

30


HKS BARVNI SISTEMOsnovan na 88 osnovnih barvnih niansah za vsako barvo.

Prednost:Enaka številka (oznaka) barve ne glede na vrsto materiala.Ponuja enak barvni opis za vse vrste materiala:Ø les,Ø plastika,Ø papir,Ø tekstilØ fasadne barve ….

Oznake znotraj sistema:HKS N – nepremazan papirHKS K – premazan papirHKS Z – časopisni papir …

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

31


HKS BARVNI SISTEM

Slikarske barve:olja, pastel …

Barvne karte za sitotisk – tisk na svilo.

Barvne karte za umetnikez 39 barvnimi in 88 niansami.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

32

Mednarodna komisija za razsvetljavo (Collission Internationale de l'Eclairage) je organizacija, ki se ukvarja z znanostjo o barvi in zakonitostih.

1931 (oz. 1964) je CIE definirala:

Ø standardizirane vrste svetlob (A, B, C, D, F ) in Ø opazovalca (2°, 10°) ter Ø razvila metode za numerično vrednotenje barve.

CIE zakonitosti so vgrajene v RAL in DIN-sistemu.

CIE - BARVNI MODEL (PROSTOR)

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

33

CIE je definirala tri navidezne primarne barve X, Y in Z - dejansko ne obstojajo. Aditivno kombiniranje teh barv določi vse svetlobne občutke, ki jih doživljamo z našimi očmi.

CIE - BARVNI MODEL (PROSTOR)

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

34

CIE xy diagram je dvodimenzionalna predstavitev barv. x, y, z - so barvne vrednosti, X, Y in Z - so standardizirane barvne vrednosti.

Velja zveza:

x = X/(X + Y + Z), y = Y/(X + Y + Z) in z = Z/(X + Y + Z).

Ker velja:x + y + z = 1,

za določitev barve zadostuje: (pravokotni koordinatni sistem) - odnos x / y in tretja dimenzija - svetlost Y (0 do 100).

CIE - BARVNI SISTEM (CIE xy )

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

35

Težišče trikotnika - bela barva. Na spektralni črti od 400 – 700 nm so čiste spektralne barve. Oba konca povezuje črta škrlata.

Vse realne barve ležijo znotraj tega omejenega prostora. Razmiki barv niso vizualno enako zaznavni.

CIE - BARVNI SISTEM (CIE xy )

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

36

Danes najbolj uporaben sistem.1976 je bil definiran kot sistem z enakimi prostorskimi razmiki. Enaki geometrijski razmiki v x, y, Y sistemu ne dajejo hkrati enakih zaznavnih razmikov. Barvni prostor je določen z:

Ø L* osjo – svetlost (L*= 116(Y/Yn)1/3 – 16) inØ barvnimi koordinatami:a* = 500 ((X/Xn)1/3 – (Y/Yn)1/3), b* = 200 ((Y/Yn)1/3 – (Z/Zn)1/3

CIE - BARVNI SISTEM (CIE L*a*b* oz. CIELAB)

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

37

HSL - BARVNI MODEL (PROSTOR)

H – Hue, S – Saturation, L – LightnessTridimenzionalni model barvnega prostora je definiran s tremi koordinatami:• H – barvitost• S – nasičenost; • L – svetlost

Več barv ima lahko isti barvni odtenek, a različno svetlost. Najsvetlejša je rumena, najtemnejši pa sta modra in vijoličasta.

barvnost

nasičenostsvetlost

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

38

BARVNI MODELI (SISTEMI) – kronološki pregled

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

39


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

40


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

41


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

42

Lokacija odtenka rdeče barve v različnih barvnih modelih.

BARVNI MODELI - PRAKTIČNI PRIMER

RGB – BARVNI MODEL

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

43

CMYK – BARVNI MODEL


Lokacija odtenka rdeče barve v različnih barvnih modelih.SA

MO

ZA IN

TERN

O UP

ORAB

O

44


HSB – BARVNI MODEL

Lokacija odtenka rdeče barve v različnih barvnih modelih.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

45


HLS – BARVNI MODEL

Lokacija odtenka rdeče barve v različnih barvnih modelih.SA

MO

ZA IN

TERN

O UP

ORAB

O

46

Literatura:ü http://www.creo.com/ü M. Kumar: Tehnologija grafičnih procesov, Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, 1986, 223 str.ü http://www.optika-pirc.com/aliveste.htm:ü http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/V/Vision.htmlü http://www.colorcube.com/articles/models/model.htmü vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/barve/Model1.htm - 2kü Interdisciplinarnost barve, 1. del, V znanosti, Društvo koloristov Slovenije, Maribor, 2001ü http://www.siggraph.org/education/materials/HyperGraph/color/colorgb.htmü http://en.wikipedia.org/wiki/RGB_color_model

http://www.creo.com/

http://www.optika-pirc.com/aliveste.htm

http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/V/Vision.html

http://www.colorcube.com/articles/models/model.htm



a bo a bo o r opisovanje barv u p o r o u p n o e r r n - … · cie-usc barvna tabla ... pantone...

Documents