a. odgovori na vpraanja bank v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev f …€¦ · katere vrste...
TRANSCRIPT
14. decembra 2015
A. Odgovori na vprašanja bank v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev F 18.00 in F 19.00 iz
ITS FINREP
Opomba: Odgovori Banke Slovenije na vprašanja bank v zvezi z izvajanjem tehničnega standarda za
nadzorniško poročanje niso zavezujoči, ker lahko EBA v okviru mehanizma odgovorov na vprašanja
(Q&A) zavzame drugačno stališče oz. lahko drugačno stališče zavzame tudi Evropska Komisija.
SPLOŠNA VPRAŠANJA:
1. Predmet: DPM 2.1 in roki poročanja za NPE in FB
Vprašanje: Po zadnjih informacijah bomo Finrep poročilo po stanju 30.9.2014 pošiljali v DPM 2.1.
Kot je razvidno na vaši spletni strani pod Nadzorniško poročanje – Pregled obrazcev s frekvenco
poročanja se Obrazca 18 in 19 ter dopolnjeni del obrazcev 6, 9.1, 20.4, 20.5, 20.7 in 30.2 z
informacijami glede nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti prvič poročajo 31.12.2014, za
30.09.2014. Ali to pomeni, da stolpce NPL do 11.11. (poročanje 30.9) za obrazce 6, 9.1, 20.4, 20.5,
20.7 in 30.2 poročamo prazne oz. jih lahko izpolnimo, če razpolagamo s podatki?
Odgovor (09.10.2014): Glede na to, da so v verzijo DPM 2.1 vključeni tudi podatki glede nedonosnih
izpostavljenosti in restrukturiranih izpostavljenosti in da je tudi te podatke potrebno posredovati prvič
že po stanju na dan 30. 9. 2014 (sicer z odlogom), lahko banka podatke izpolni že pri prvem poročanju
v roku, ki veljajo za ostale obrazce FINREP oz. polja, ki se nanašajo na NPE in restrukturirane
izpostavljenosti, pusti prazne.
Tabele FINREP, relevantne za poročanje, so dostopne na spletni strani
https://www.eba.europa.eu/regulation-and-policy/supervisory-reporting/implementing-technical-
standard-on-supervisory-reporting-data-point-model- pod rubriko na desni strani 2.1 DPM/DPM Table
Layout and Data Point Categorisation, v datoteki z naslovom Table Layout 210-FINREP 210-Clean.
F 18.00 Performing and non-performing exposures
2. Predmet: Definicija NPE za namen ITS in RAZ-1
Vprašanja: Pri obravnavi končnega osnutka ITS o nadzorniškem poročanju restrukturiranih in
nedonosnih izpostavljenosti se nam porajajo sledeča vprašanja:
- ali bo Banka Slovenije glede na EBA definicijo o NPE temu ustrezno prilagodila tudi poročanje
RAZ-1 obrazca? Ali so predvidene morebitne spremembe obrazca RAZ-1 glede zamud?
Odgovor (02.04.2014): Nova Ebina definicija o NPE se bo predvidoma upoštevala tudi pri
poročanju obrazca RAZ-1 oz. v okviru novega kreditnega registra, vendar pa dokončnega stališča
v zvezi s tem še nismo sprejeli. Pravila glede štetja dni zamud v stolpcu 21 obrazca RAZ-1
zaenkrat ne nameravamo spreminjati, je pa že bila izvršena dopolnitev poročanja z novim
obrazcem RAZ-1a na nivoju posameznega posla.
- kako EBA obravnava skupino, v kateri se pojavi komitent z NPE, ali celotno skupino upoštevati
kot NPE? Ali slediti kriteriju materialnosti v primeru skupine povezanih oseb?
Odgovor (25.02.2014): V navodilu za izpolnjevanje obrazca je zapisano, da je potrebno pri
definiranju NPE upoštevati tim. "Pulling efect", po katerem se med NPE vključijo vse
izpostavljenosti do dolžnika (bilančne in zunajbilančne), če bilančne izpostavljenosti (pred
oslabitvijo) do dolžnika z zamudo več kot 90 dni presegajo 20 % vseh obstoječih bilančnih
izpostavljenosti do tega dolžnika.
14. decembra 2015
2
Gre za mejo, ki določa, da v primeru, ko izpostavljenosti, ki so že opredeljene kot non-performing
(torej je banka že upoštevala mejo pomembne kreditne obveznosti v zamudi: 2 % črpanega zneska
izpostavljenosti do tega dolžnika ali 50.000 evrov in ne manj kot 200 evrov), presežejo 20% vseh
izpostavljenosti dolžnika, se vse izpostavljenosti dolžnika opredelijo kot non-performing.
Menimo, da se navedeno pravilo upošteva, kadar banka uporablja za opredelitev non-performing
izpostavljenosti "transaction approach". V primeru, ko banka uporablja "debtor approach", se
celotna izpostavljenost dolžnika obravnava kot non-performing v trenutku, ko dolžnik izpolnjuje
enega ali oba kriterija iz 145. odstavka, Dela 2, Priloge V osnutka ITS.
Če dolžnik pripada skupini, je potrebna presoja glede morebitne prerazvrstitve izpostavljenosti v
NPE tudi do drugih dolžnikov te skupine, če niso bile predhodno že označene kot izpostavljenosti
do dolžnikov v položaju neplačila v skladu z 178. členom CRR (Uredbe EU št. 575/2013).
- poplačilo obveznosti na osnovi unovčitve zavarovanj se obravnava kot restrukturirana
izpostavljenost v primeru, da je to določeno kot koncesija dolžniku, ki je v finančnih težavah.
Poroča se v kategoriji sprememb (modifications). Katere vrste zavarovanj sem sodijo? (unovčenje
menice tudi?).
Odgovor (25.02.2014): Glede na zapisano v 162. odstavku priloge 5 ITS za nadzorniško
poročanje (navodilo za izpolnjevanje obrazca 18) v povezavi z odstavki 79. do 82 (navodilo za
izpolnjevanje obrazca 13) se za ta namen upoštevajo zavarovanja, ki v skladu s CRR zmanjšujejo
kapitalsko zahtevo za izpostavljenosti, za katera so ta zavarovanja dana. Glede na to, da se ta
zahteva v tč. a) 81. odstavka nanaša samo na nepremičnine oz. hipotekarne kredite, je bilo
vprašanje naslovljeno tudi na EBA prek mehanizma odgovorov in vprašanj (Q&A).
3. Predmet: Prag poročanja Vprašanje: Ali še veljajo pragovi poročanja po rezidentstvu komitenta nad 10% izpostavljenosti?
V navodilih za FORBEARANCE AND NON-PERFORMING LOANS in naj bi veljalo tudi za
FINREP, je zapisano, da geografski razpust sledi navodilom COREP. The EBA believes information
on asset quality with a geographical breakdown is of particular relevance to allow for EU-wide or
international assessment of asset quality issues as well as informed supervisory action in these fields.
Indeed, asset quality issues may in some cases arise for specific jurisdictions or sectors. However, the
provision of granular information as contained in tables NPE on non-performing exposures and FBE
on forborne exposures may not be relevant in all situations This is why the EBA proposes that only aggregate information should be reported on a country by
country basis, based on the country of residence of the counterparty and following the same
methodology as in COREP (reporting will have to be provided by institutions for which foreign
exposures account for more than 10% of their total exposures). Odgovor (25.02.2014): Kot zapisano v točki d) 9. člena Osnutka Uredbe o uvedbi nadzorniškega
poročanja se prag za poročanje informacij o geografski porazdelitvi izpostavljenosti po posameznih
državah izračuna na podlagi 4. odstavka točke a), 5. člena navedene uredbe, ki velja tako za poročanje
relevantnih obrazcev COREP kot tudi obrazcev FINREP pod zap. št. F 20. Sestavni del teh informacij
so tudi informacije o restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti.
4. Predmet: NPE in Forbearance
Vprašanje: V kontroli z ID = v0834_m je predvideno, da je stanje v tabeli F 09.01 v vrstici 020 (oz.
100 oz. 180) manjše ali enako stanju v vrstici 010 (oz. 090 oz. 170), vendar vrstice 020 (100 oz. 180) v
zadnji verziji tabele F 09.01 iz Final Draft ITS on NPLs and Forbearance reporting requirements ni.
Tabela pa vsebuje vrstico 021 (oz. 101 oz. 181), ki v kontrolah in DPM ni upoštevana. Kdaj lahko
pričakujemo spremembo Annexa XV, ki bo upoštevala Final Draft ITS on NPLs and Forbearance
reporting requirements?
Odgovor (02.04.2014): Kot ste že bili obveščeni po e-mailu, dne 3. 12. 2013, bodo zahteve glede
poročanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti vključene v DPM naknadno. DPM, ki te
zahteve že vključuje, je bil dne 21. 3. 2014 za namen javne razprave že objavljen na spletni strani Ebe:
14. decembra 2015
3
http://www.eba.europa.eu/-/eba-consults-on-a-revised-xbrl-taxonomy-for-supervisory-reporting
(pripombe nanj je mogoče posredovati do 14. 4. 2014).
5. Predmet: Merjenje zamude
Definicija zamude, navedena v 150. členu ITS, pravi: »exposure is past due, when any amount of
principal, interest or fee has not been paid at the date when it was due«. Pomemben znesek v zamudi
(sprožilec štetja dni zamude) po tej definiciji torej znaša 1 EUR.
Definicija NPE v 145. členu ITS navaja pojem »material exposure«, ki ni v celoti pojasnjen. Jasno je
le, da se zamuda meri na ravni posameznih izpostavljenosti in ne na ravni dolžnika.
Obstaja verjetnost, da način merjenja zamude (tako po izpostavljenosti kot po dolžniku) BS ni
popolnoma v skladu z definicijo EBE, zato bi uporaba definicije BS tudi za namen dodeljevanja
statusa »NPE« in »Forbearance« lahko povzročila težave pri poročanju EBA/ECB, neuporaba pa
določena razhajanja med dodeljevanjem statusov »Default«, »Impaired«, »NPE«, »Forbearance« in
klasifikacijo RAZ, kot bo prikazano v naslednjem poglavju.
Za priprave bank je ključnega pomena odločitev BS, ali bodo morale banke uporabljati definicijo EBA
dobesedno, ali pa bo BS tudi v bodoče uveljavljala svoje pristojnosti in predpisala svojo definicijo
zamude tudi pri dodeljevanju statusov »NPE« in »Forbearance«.
Predlog za obravnavo:
Banke podpiramo uporabo aktualne definicije zamude po BS za vse namene, saj se nam zdi
upravičena uporaba »pomembnega zneska v zamudi« večjega kot 1 EUR in stremimo h kar
največjemu poenotenju dodeljevanja sorodnih statusov.
Vprašanje: Ali bo to vzdržalo tudi pri poročanju za COREP in FINREP?
Odgovor (19.06.2014): S predlogom se strinjamo. Naj dodamo, da se pojem "material exposure" v
145. odstavku ITS navezuje na 148. odstavek ITS, kjer je navedeno, da se kriterij pomembne
izpostavljenosti upošteva v skladu z členom 178. CRR, kjer je opredeljeno neplačilo. Točka d)
drugega odstavka 178. člena CRR navaja, da pomembno kreditno obveznost v zamudi (material
exposure) določijo pristojni organi. Kriterije, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri določitvi
pomembne kreditne obveznosti v zamudi, bo določila EBA z regulatornimi tehničnimi standardi
(RTS) (rok: 31.12.2014). Torej, kot že zapisano v odgovoru na vprašanje pod drugo alinejo 1. tč.
poglavja A, banka pri štetju števila dni zamud do sprejetja zadevnega RTS s strani EBA, upošteva
mejo pomembne kreditne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika.
V primeru izpostavljenosti na drobno lahko banka upošteva zadevno mejo na nivoju izpostavljenosti
(transaction approach). V kolikor je banka zavezana k poročanju FINREP, v zadevnem primeru za
namen poročanja nedonosnih izpostavljenosti (NPE) dodatno upošteva še tim. "Pulling efect", po
katerem se med NPE vključijo vse izpostavljenosti do dolžnika (bilančne in zunajbilančne), če
bilančne izpostavljenosti (pred oslabitvijo) do dolžnika, ki zamuja s pomembno kreditno obveznostjo
več kot 90 dni, presegajo 20% vseh obstoječih bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika.
Banka naj pravilo štetja dni zamud poenoti za vse namene poročanja, v odvisnosti od tega ali se
zahteva poročanje na nivoju dolžnika ali na nivoju posameznega posla.
Vprašanje glede merjenja zamude v povezavi z implementacijo "pomembne" izpostavljenosti smo
posredovali tudi na EBA.
6. Status »Impaired« Lestvica za razvrščanje izpostavljenosti v poročilu RAZ, je definirana v Sklepu o ocenjevanju izgub iz
kreditnega tveganja, ki obravnava ocenjevanje oslabitev finančnih sredstev.
V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva, se sredstvo označi kot
»Impaired« in se ga razvrsti v skupino D ali E. Izvede se posamična izmera oslabitve ali pa se
finančno sredstvo razvrsti v skupino podobnih sredstev (po MRS 39), za katero je že bila izvedena
izmera oslabitve skupine finančnih sredstev.
Če dokazi (še) niso bili najdeni, se finančna sredstva razvrstijo v skupine od A do C in se označijo kot
»Non-impaired«. Za ta sredstva velja princip »IBNR«.
14. decembra 2015
4
Odgovor (19.06.2014): Se strinjamo, s tem da med oslabljena finančna sredstva sodijo tudi finančna
sredstva skupine P. Na takšno ravnanje smo vpletene banke že napotili za namen poročanja obrazcev
FINREP, kjer je potrebna razmejitev med finančnimi sredstvi brez nepristranskih dokazov za oslabitev
oz. še neoslabljenimi finančnimi sredstvi (IBNR) in ostalimi individualno ali skupinsko že
oslabljenimi finančnimi sredstvi (glejte tudi odgovor na vprašanje EBA pod zap. št. 2013_201 na
spletni strani http://www.eba.europa.eu/single-rule-book-qa#search).
Vprašanje: Ali se nekateri dolžniki v C skupini smatrajo kot »impaired«, ker je praksa bank pri tem
različna?
Odgovor (19.06.2014): V kolikor banka v skupino C razvrsti tudi izpostavljenosti do dolžnikov, ki
zamujajo z odplačevanjem več kot 90 dni oz. izpostavljenosti, pri katerih že obstajajo nepristranski
dokazi za oslabitev, je potrebno te izpostavljenosti obravnavati kot oslabljene izpostavljenosti.
7. Usklajenost / neusklajenost statusov default, impaired, NPE
Vprašanje: Praksa bank je na tem področju precej različna, zato prosimo za razlago dodeljevanja
statusov: default, impaired, NPE ter za pojasnilo glede prehodov med temi statusi. Ali je status default
enak impaired enak NPE?
Odgovor (19.06.2014): Glejte odgovor pod zaporedno št. 5. Naj še enkrat poudarimo, da definicija
NPE po EBA kot enega izmed kriterijev vključuje pomembni znesek v zamudi več kot 90 dni. To
pomeni, da banka prvi dan, ko dolžnik ne poravna svojih obveznosti (150. odstavek ITS) preveri, ali
zamuja s pomembnim zneskom ali ne. Šele ko dolžnik začne zamujati z zneskom, ki presega
pomemben znesek v zamudi (2% in ne manj kot 200 EUR in ne več kot 50.000 EUR), banka začne
šteti dneve zamude za namen določanja statusa NPE oziroma statusa neplačila.
Z opredelitvijo NPE je tesno povezana tudi opredelitev forborne oz. restrukturiranih izpostavljenosti.
Kot že zapisano v odgovoru na vprašanje pod 1. tč. poglavja B, mora banka ob restrukturiranju (po
Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic) najprej oceniti zmožnost
odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba pogojev
odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot restrukturirano. V
nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje.
Pri oceni finančnega položaja oz. zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz.
taksativno naštetimi primeri izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih
izpostavljenostih navedeni v tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih
izpostavljenosti z dne 21. 10. 2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-
standards-on-npls-and-forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do
178. odstavka).
Vsako forborne oz. restrukturirano finančno sredstvo pa ni nujno razporejeno med nedonosne
izpostavljenosti po definiciji EBA. V vsakem primeru so med nedonosne izpostavljenosti za namen
poročanja EBA v skladu s 157. odstavkom ITS vključene vsaj tista finančna sredstva, ki so bila
opredeljena kot nedonosne izpostavljenosti v skladu z Ebino definicijo že pred restrukturiranjem (za
namen računovodenja definicije v tem delu restrukturiranja s Sklepom o ocenjevanju izgub za kreditno
tveganje bank in hranilnic še nismo implementirali; v bonitetno skupino D se obvezno razporedijo vse
izpostavljenosti do dolžnika le v primeru, kadar pri restrukturiranem finančnem sredstvu pride oz. je
verjetno do bo prišlo do odpusta pomembnega dela finančne obveznosti dolžnika). Zaradi navedenega
razloga in pogojev za izhod iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti iz 157. odstavka ITS bonitetnih
skupin v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic ni mogoče
enoznačno prevajati v nedonosne/donosne izpostavljenosti po definiciji EBA, če banka zadevnih
definicij ni dosledno implementirala tudi za namen računovodenja.
Če bi banka ti definiciji dosledno implementirala tudi za namen računovodenja, bi bile vse nedonosne
izpostavljenosti vključene glede na oceno dolžnika* v bonitetno skupino D ali E (oz. P), kar lahko v
tabeli ponazorimo na sledeč način:
14. decembra 2015
5
Tabela: Klasifikacija RAZ in relevantni statusi
Klasifikacija
RAZ/status A B C D E
Impaired NE DA
Defaulted NE DA
NPE NE NE ali DA DA
Forbearance NE NE ali DA DA
* Odgovor je bil dopolnjen na podlagi Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ocenjevanju
izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 13/15).
8. Predmet: Definicija "Commercial real estate" in "Residential mortgage loans"
Vprašanje: Kaj prikažemo v FINREP tabeli 18.00 pod »Commercial real estate« in »Residential
mortgage loans«?
Non-financial corporations Nefinančne družbe
Of which: Small and Medium-
sized Enterprises Od tega: majhna in srednje velika podjetja (MSP)
Of which: Commercial real estate Od tega: Krediti, zavarovani s poslovnimi
nepremičninami
Households Gospodinjstva
Of which: Residential mortgage
loans
Od tega: Stanovanjski krediti, zavarovani s hipotekami na
stanovanjske nepremičnine (prevod od EBA: Stanovanjski
krediti)
Of which: Credit for consumption Od tega: Potrošniški krediti
Predlog odgovora: V vrstici »Commercial real estate« prikažemo kredite , zavarovane s poslovnimi
nepremičninami, v vrstici »Residential mortgage loans« prikažemo stanovanjske kredite, zavarovane s
hipotekami na stanovanjske nepremičnine oziroma hipotekarne stanovanjske kredite.
Dodatno vprašanje: Ali je potrebno upoštevati tudi namen uporabe stanovanjske nepremičnine?
Odgovor (19.06.2014): V vrstici »Commercial real estate« se prikažejo krediti dani nefinančnim
družbam, zavarovani s poslovnimi nepremičnine, v vrstici »Residential mortgage loans« pa krediti
dani gospodinjstvom, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami (pri tem se namen uporabe
stanovanjskih nepremičnin ne upošteva). Glejte tudi odgovore na vprašanji za izpolnjevanje tabel F
05.00 in F 20.04 v okviru zavihka ITS-POR FINREP (http://www.bsi.si/nadzor-
bank.asp?MapaId=1634).
Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne
28. 5. 2014. Na podlagi končnega odgovora Ebe, ki je bil objavljen pod zap. št. 2013_216, bo namreč
vrstica "of which: Commercial immovable property" preimenovana v ""of which: Loans collateralized
by commercial immovable property").
9. Predmet: Donosne izpostavljenosti, ki zamujajo več kot 90 dni
Vprašanje: Zanima nas, ali v obrazcu 18 (NPE izpostavljenosti) za razbitje performing loans po
dnevih zamud uporabljamo štetje zamud z upoštevanjem praga materialnosti (2% črpane
izpostavljenosti). Če ne smemo upoštevati ta prag, kam naj razvrstimo komitente, ki zamujajo več 90
dni pa so še vedno performing loans (to je mogoče ker se za NPE definicijo zaenkrat uporablja prag
materialnosti 2% črpane izpostavljenosti).
Odgovor (23.01.2015): V zvezi z ugotavljanjem pomembne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika
za namen opredelitve NPE in razporejanjem izpostavljenosti v obrazcu F 18 po posameznih
"časovnih" žepkih glede na število dni zamud podajamo naslednje pojasnilo:
14. decembra 2015
6
- odgovora na naše vprašanje pod zap. št. 2014_1297 (Material exposure in connection with term
"days past-due" with in the definition of non-performing exposure) EBA še vedno ni objavila.
Predvidevamo, da ga bo objavila, ko bo zaključen RTS, ki bo določal kriterije za namen
opredelitve pomembne kreditne obveznosti v zamudi na podlagi 178. člena CRR;
- menimo, da lahko banka do objave tega RTS za namen opredelitve NPE še vedno upošteva kriterij
pomembne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika s tem, da pri opredelitvi pomembne
obveznosti v zamudi oz. črpane izpostavljenosti nujno upošteva znesek zamude iz vseh finančnih
instrumentov, ki sodijo v okvir definicije NPE, tj. vsa dolžniška finančna sredstva, ki niso
namenjena trgovanju (kredite, vrednostne papirje in druga finančna sredstva) in zunajbilančne
obveznosti (odobrene nečrpane kredite, izdane finančne garancije in druge prevzete obveznosti).
Ker gre po ITS za poročanje zadevnih informacij na konsolidirani podlagi, banka praviloma
pomembno obveznost na nivoju dolžnika ugotavlja na nivoju celotne skupine /oz. konsolidiranih
podatkov;
- menimo, da banka, ne glede na prejšnjo alinejo, pri razporejanju posameznih (bilančnih in
zunajbilančnih) izpostavljenosti do istega dolžnika v posamezne "časovne" žepke v tabelah 18 in
19 upošteva dejansko število dni zamude za vsako posamezno izpostavljenost posebej, ki se v
skladu z ITS ugotavlja ne glede na kriterij pomembne obveznosti v zamudi (glejte 150. odstavek
ITS).
Pritrjujemo, da zaradi ravnanja v skladu z zapisanim prihaja do primerov (nepomembnih) nedonosnih
izpostavljenosti z zamudo več kot 90 dni (na kar smo EBA že opozorili ob pisanju pripomb na predlog
odgovora št. 2014_1297; predlagali smo spremembo naziva stolpca 050 v okviru obrazca F 18).
Menimo, da je edina rešitev, da se takšne izpostavljenosti v obrazcu F 18 v okviru donosnih
izpostavljenosti kljub trenutnem nazivu razporedijo v stolpec 050.
F 19.00 Forborne exposures
1. Predmet: Kriteriji za izhod restrukturirane izpostavljenosti iz statusa nedonosne
izpostavljenosti (NPE)
Vprašanje: Kako se razume prvi kriterij za izhod iz statusa nedonosne izpostavljenosti (NPE), ko se
ukrepi restrukturiranja uporabijo za NPE:
157. When forbearance measures are extended to non-performing exposures, the exposures may be
considered to have ceased being non-performing only when all the following conditions are met:
(a) the extension of forbearance does not lead to the recognition of impairment or default;
Ali lahko ta kriterij razumemo kot:
(a) izpostavljenost lahko zapusti status NPE, ko izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za
razvrstitev med neplačane izpostavljenosti in oslabljene izpostavljenosti?
V čem se razlikuje točka (a) odstavka 157 od točke (a) odstavka 156?
Predlog odgovora:
V obeh primerih, tako v točki (a) odstavka 157 kot v točki (a) odstavka 156, gre za enak pogoj, in
sicer, izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za razvrstitev med neplačane in oslabljene
izpostavljenosti.
Odgovor (19.06.2014): 156. odstavek ITS se nanaša na kriterije, ki morajo biti na splošno izpolnjeni,
da se lahko izpostavljenost do dolžnika prerazporedi iz nedonosnih nazaj med donosne
izpostavljenosti. 157. odstavek pa določa nekoliko strožje kriterije, ki morajo biti izpolnjeni, da se
lahko restrukturirana izpostavljenost, ki je bila že pred restrukturiranjem opredeljena kot nedonosna
izpostavljenost (oz. je bila kasneje po restrukturiranju razporejena med nedonosne izpostavljenosti),
zopet razvrsti med donosne izpostavljenosti (v poskusni dobi). Če pa medsebojno primerjamo
izključno kriterija iz tč a) 156. odstavka in tč. a) 157. odstavka, se strinjamo, da gre za enak pogoj -
izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za razvrstitev med neplačane in oslabljene izpostavljenosti.
14. decembra 2015
7
Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne
28. 5. 2014.
2. Predmet: Kriteriji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti v poskusni dobi
Vprašanje: V skladu s kriterijem pod točko (d) odstavka 176. ITS nobena izpostavljenost do dolžnika
ob koncu poskusne dobe ne sme zamujati več kot 30 dni. Ali v primeru izpostavljenosti do
prebivalstva ta zahteva velja tudi na nivoju dolžnika?
Odgovor (19.06.2014): V kolikor banka izpostavljenosti do prebivalstva obravnava na nivoju posla,
se tudi zamuda upošteva na nivoju posla, pri čemer nobena izpostavljenost do posameznega dolžnika
(tudi tista, ki v osnovi ni bila restrukturirana) ne sme zamujati z odplačilom več kot 30 dni.
Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne
28. 5. 2014.
3. Predmet: odpoved pogodbe (Tabela 19.00 vs RAZ-1a)
Vprašanje: Prosim vas za odgovor na temo restrukturiranih kreditov (forbearance exposures, podatek
potrebujemo za FINREP Tabelo 19.00 in obrazec RAZ-1a). Kako obravnavamo restrukturiran kredit,
pri katerem je prišlo do odpovedi pogodbe in je banka pričela z izvršilnimi postopki? Ali ga še naprej
vodimo kot restrukturiran kredit ali »odstranimo« oznako restrukturiranja?
Odgovor (09.10.2014): Banka restrukturiran kredit, pri katerem je prišlo do odpovedi pogodbe, do
izpolnitve kriterijev za izhod iz skupine restrukturiranih izpostavljenosti po 157. in 176. členu
končnega osnutka tehničnega standarda o poročanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti oz.
odprave pripoznanja, poroča kot restrukturiran kredit.
4. Predmet: Izhod FBE iz NPE
Vprašanje: Pri implementaciji programske podpore za umik oznake NPE pri FBE izpostavljenostih
smo prišli do sledeče dileme: Pri preverjanju izpolnjevanja točke 157.c) ni jasno ali je zadosten pogoj
za umik oznake NPE (poleg pogoja iz a in b) ta, da dolžnik 12 mesecev nima nobene zamude, ali mora
hkrati veljati, da poplača zamudo, ki jo je imel ob sklenitvi restrukturiranja (kot dokaz odsotnosti skrbi
glede celotnega poplačila).
Odgovor (23.01.2015): Za izhod restrukturirane izpostavljenosti (FBE) iz kategorije nedonosnih
izpostavljenosti (NPE) morajo biti hkrati izpolnjeni vsi pogoji iz 157. člena ITS za nadzorniško
poročanje. Med drugim je potrebno ob izhodu iz kategorije NPE v skladu s tč. c) tega člena ugotoviti,
da po restrukturiranju ni nobene zamude pri odplačevanju ali negotovosti glede bodočega
odplačevanja, kar banka potrdi z analizo dolžnikovega finančnega položaja. Lahko se smatra, da ni več
negotovosti glede bodočega odplačevanja, ko dolžnik po restrukturiranju pod novimi pogoji redno
odplača vsaj tolikšen del dolga, kolikor je bilo zapadlih obrokov dolga pred restrukturiranjem oz. če
zapadlega zneska dolga pred restrukturiranjem ni bilo, ko odplača dolg v znesku eventualno
izvršenega odpisa ob samem restrukturiranju, oz. če tudi odpisa ni bilo, ko dolžnik na nek drugi način
dokaže sposobnost odplačevanja v skladu z novimi pogoji, dogovorjenimi ob restrukturiranju.
5. Predmet: Poročanje zavarovanj za restrukturirane izpostavljenosti
Vprašanje: V skladu z umeritvami na seminarju ZBS v zvezi z obravnavo donosnih in nedonosnih
izpostavljenosti, v obrazcu F 19 poročamo vsa zavarovanja, ki se nanašajo na restrukturirane
izpostavljenosti (donosne in nedonosne). Zakaj je BS spremenila stališče in sedaj zahteva poročanje
zavarovanj le za restrukturirane izpostavljenosti, ki so klasificirane kot nedonosne izpostavljenosti?
Odgovor (25.11.2015): V zvezi s poročanjem zavarovanj v obrazcu F 19 smo prvotno (ob prvem
poročanju na konsolidirani podlagi) glede na naziv stolpca zavzeli stališče, da se v tem obrazcu
14. decembra 2015
8
poročajo prejeta zavarovanja tako za donosne kot nedonosne izpostavljenosti. Marca letos smo
posredovali v zvezi s tem tudi vprašanje na EBA. Ker do danes odgovora v zvezi s tem EBA še ni
objavila, med tem pa smo že uvedli tudi poročanje na posamični podlagi (za vse banke prvič po stanju
na dan 30. 6. 2015), smo se zaradi primerljivosti obrazcev F 18 in F 19 ter reference, ki je v stolpcih
prejetih zavarovanj v obeh obrazcih enaka (Navodila ITS, Annex V, Part. 2, člen 162), ob pregledu
prvih poročil na posamični podlagi odločili, da poročanje poenotimo tako, da se v oba obrazca
vključujejo samo prejeta zavarovanja, ki se nanašajo na nedonosne izpostavljenosti. Naj
spomnimo še, da se prejeta zavarovanja upoštevajo največ do višine knjigovodske vrednosti
izpostavljenosti po oblikovanih oslabitvah oz. rezervacijah.
6. Predmet: Shema odločitvenega drevesa za namen opredelitve nedonosnih izpostavljenosti in
restrukturiranih izpostavljenosti v skladu z Izvedbeno uredbo EK št. 680/2014
(25. 11. 2015)
14. decembra 2015
9
B. Nekateri odgovori na vprašanja bank v zvezi z obravnavo restrukturiranih izpostavljenosti po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic
1. Kako se obravnavajo dani krediti obstoječi stranki, ki se ji z novim kreditom poplača stara
obveznost, z namenom da se ji poveča kreditna sposobnost. Npr. stranka ima kratkoročen kredit z
večjim obrokom in želi najeti stanovanjski kredit ali potrošniški kredit z daljšo ročnostjo. S
poplačilom stare obveznosti stranka postane kreditno sposobna.
Odgovor BS (02.04.2014): Banka mora ob restrukturiranju najprej oceniti zmožnost odplačevanja
oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba pogojev odplačevanja
potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot restrukturirano. V
nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega položaja oz. zmožnosti
odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno naštetimi primeri
izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih navedeni v
tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne 21. 10.
2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-
forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do 178. odstavka).
2. Kako se obravnavajo dani krediti novim strankam, pri katerih se poplačajo obveznosti pri drugih
bankah z namenom prenosa celotnega poslovanja na hranilnico? Odobri se nov kredit, navadno za
večji znesek in daljšo ročnost, poplačajo se stare obveznosti, stranka zapre račune pri drugih
bankah. To se nanaša tako na pravne kot fizične osebe.
Odgovor (02.04.2014): Če banka oceni, da je do navedene poslovne odločitve prišlo zaradi
finančnih težav dolžnika, menimo, da zadevno finančno sredstvo (kredit) označi kot
restrukturirano finančno sredstvo. Glejte tudi odgovor k vprašanju pod zap. št. 1.
3. Kako se obravnavajo npr. potrošniški krediti pri katerih ne pride do spremembe ročnosti ali
spremembe OM ali odpisa - odobri se npr. samo 3 mesečni moratorij, naslednji obroki se ustrezno
povečajo. Kredit je zavarovan pri zavarovalnici, ki da soglasje k moratoriju in redno poravnava
svoje obveznosti. V primeru neplačila s strani kreditojemalca bo zavarovalnica poravnala
obveznost.
Odgovor (02.04.2014): Glejte odgovor k vprašanju pod zap. št. 1. Prejeta zavarovanja za
posamezne izpostavljenosti na opredelitev restrukturiranja ne vplivajo.
4. Vprašanje v zvezi z restrukturiranjem: Po definicije restrukturirano finančno sredstvo nastane kot
posledica nezmožnosti odplačevanja dolga dolžnika pod prvotno dogovorjenimi pogoji. Ali se pod
to kategorijo uvrščajo tudi krediti, pri katerih je dolžnik zmožen odplačevati dolg pod prvotnimi
pogoji, vendar pride do spremembe in sicer: dolžnik kredit redno odplačuje, v nekem trenutku bi
se dolžnik dodatno zadolžil, pri čemer mu prvotni kredit 'zapremo' (poplačamo) z novim (višjim)
kreditom, ki ga tudi redno odplačuje. Pri novem kreditu je npr. OM drugačna kot je bila v prvotni
pogodbi (že zaradi spremembe sklepa o obrestnih merah).
Odgovor (02.04.2014): Na vaše vprašanje ni enoznačnega odgovora, ker bo potrebno raziskati še
ozadje sklepanja tovrstnih pogodb. Na splošno lahko rečemo le, da mora banka ob restrukturiranju
najprej oceniti zmožnost odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je
sprememba pogojev odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo
označi kot restrukturirano. V nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega
položaja oz. zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno
14. decembra 2015
10
naštetimi primeri izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih
navedeni v tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne
21. 10. 2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-
and-forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 16 in 17 (od 164. do 178. odstavka).
Za natančnejši odgovor na vaše vprašanje pa bi potrebovali precej več informacij. V zadevnem
primeru se je potrebno najprej vprašati, zakaj banka odobrava kredit v višjem znesku, zato da se
poplača tudi del obstoječega kredita oz. zakaj ni odobrila novega kredita samo za znesek dodatnih
sredstev, ki jih stranka potrebuje? Kakšni so interesi oz. ekonomski razlogi za sklepanje tovrstnih
pogodb? Ali je banka z zapiranjem prvotne pogodbe utrpela kakšno izgubo (oz. oportunitetno
izgubo)? Slednja lahko nastane tudi ob rednem odplačevanju zaradi znižanja obrestne mere. Ali
so pogoji odplačevanja po novi pogodbi ugodnejši v primerjavi s pogoji odplačevanja drugih
dolžnikov s podobnih profilom tveganja, ipd.?
5. Ko je terjatev restrukturirana se ji dodeli bonitetna ocena D, vendar v primeru da je zavarovanje
ustrezno (presega sedanjo vrednost terjatve in je iztržljivo), ni potrebna individualna oslabitev?
Odgovor (02.04.2014): Razvrstitev restrukturirane izpostavljenosti v skupine za namen poročanja
v obrazcu RAZ-1 je potrebno izvesti v skladu s 13. členom 5. členom* oz. petim odstavkom 18a)
člena 22. člena* Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
Strinjamo se, da v navedenem primeru, ko je restrukturirana izpostavljenost prezavarovana,
individualna oslabitev ni potrebna, vendar pa jo banka praviloma v skladu z MRS 39 za namen
ocenjevanja oslabitev vključi v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi tveganja.
* Pri vseh relevantnih vprašanjih in odgovorih je bilo izvedeno preštevilčenje členov v skladu z novim
Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, izdanim na podlagi ZBan-2
(Uradni list RS, št. 50/2015)
6. Ali za SPV veljajo enake vrste restrukturiranja kot so določene v novem sklepu in enaki pogoji
poročanja?
Odgovor (02.04.2014): DA, banka vodi evidenco o restrukturiranih finančnih sredstvih tako na
posamični podlagi kot tudi konsolidirani podlagi. Poročanje na konsolidirani podlagi bo
vzpostavljeno z novim kreditnim registrom. Slednje vključuje tudi izpostavljenosti SPV-jev iz
naslova restrukturiranih finančnih sredstev, če se ti SPV-ji konsolidirajo v skladu s CRR.
7. Ugotavljamo, da končni osnutek EBA ITS o restrukturiranih izp. razlikuje med tremi vrstami
restrukturiranja, sprememba Sklepa pa kot možne aktivnosti navaja možnosti od a) do f). Za
namen poročanja obrazcev v sklopu FINREP F.18 in F.19 bo potrebno možnosti a-f umestiti v eno
izmed treh polj (sprememba pogojev (a,b), refinanciranje, drugo- kaj bo sodilo v to kategorijo,
kam se bodo umestile vrste restrukturiranja od b)-f)?
Odgovor (02.04.2014): Razlikovati je potrebno med načinom razstrukturiranja (aneksom ali novo
pogodbo) in vrstami restrukturiranja kot so opredeljene z 18a. 22.* členom sklepa o ocenjevanju
izgub. Banka mora v skladu z drugim odstavkom 18b. 23.* člena sklepa vzpostaviti evidenco za
oba tipa informacij, o načinu in vrstah restrukturiranja. Za poročanje obrazcev F.18 in F.19 so
relevantne samo informacije o načinu restrukturiranja. V novem obrazcu RAZ-1a pa naj bi banke
poročale informacije o vrstah restrukturiranja, ki so se izvedla bodisi z aneksom bodisi na podlagi
nove pogodbe. V novi kreditni register pa bosta predvidoma vključena oba tipa informacij.
Banka bo praviloma restrukturirane izpostavljenost uvrstila že v eno izmed predhodno naštetih
aktivnosti za restrukturiranje (od a do e). Zaenkrat še nismo identificirali primera izpostavljenosti,
ki bi jo bilo treba označiti z oznako 'f'.
14. decembra 2015
11
8. Ali lahko za namen izpolnjevanja obveznosti po 18b. 23.* členu sklepa kot restrukturirana
finančna sredstva skladno z EBA opredelitvijo razumemo vse bilančne postavke razen postavk
trgovalne knjige in zunajbilančne postavke (limiti, kartice, finančne storitvene,garancije, prevzete
finančne obveze)?
Odgovor (02.04.2014): Ker so v praksi predmet restrukturiranja običajno samo finančna sredstva,
se tudi novi 18. 21.* člen Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja nanaša na vsa
restrukturirana finančna sredstva. Posledično je potrebno v skladu s tretjim odstavkom 18b. 23.*
člena tega sklepa vzpostaviti analitično evidenco za vsa restrukturirana finančna sredstva. V
kolikor pa so v banki predmet restrukturiranja tudi zunajbilančne obveznosti, naj banka v skladu s
svojimi zmožnostmi vzpostavi evidenco o restruktruranju tudi za zunajbilančne izpostavljenosti
oz. vsaj tiste zunajbilančne izpostavljenosti, ki zapadejo pod definicijo restrukturiranih
izpostavljenosti iz 168. in 169. odstavka končnega osnutka tehničnega standarda za poročanje
nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (tj. nepreklicni in preklicni odobreni načrpani
krediti ) ali so predmet razvrščanja po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic oz. poročanja v novem obrazcu RAZ-1a po navodilu za izvajanje tega sklepa.
Skratka, banka naj vzpostavi analitično evidenco za vse restrukturirane izpostavljenosti,
prioritetno za tista, ki so predmet poročanja. Ta evidenca pa bo podlaga tako za poročanje Ebi kot
BS.
9. Kaj je mišljeno pod terminom "unovčenje zavarovanj v okviru tč. e) 18. 21. člena sklepa?
Menimo, da unovčenje menic in podobnih zavarovanj nujno ne pomenijo aktivnosti
prestrukturiranja.
Izsek iz sklepa:
"(e) prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj ) za delno ali celotno poplačilo
terjatev"
Odgovor (02.04.2014): Tu so s terminom "unovčenje zavarovanj" mišljena denarna sredstva, ki
jih banka namesto plačila po originalni pogodbi pridobi iz naslova unovčenja zavarovanj v obliki
nepremičnin, vrednostnih papirjev….). Menice, izdane s strani dolžnika, ne sodijo v okvir
primernih zavarovanj, niti za namen oblikovanja oslabitev niti za namen izračunavanja kapitalskih
zahtev za kreditno tveganje. Glede na to se strinjamo, da unovčitev menice sama po sebi še ne sodi
med aktivnosti restrukturiranja.
10. Skladno s spremembami 18. 21.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic je v 3. odstavku tega člena, kot ena izmed aktivnosti restrukturiranja, navedena tudi
e) Prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj) za delno in celotno poplačilo
terjatev.
S tem v zvezi ni jasno, kako je ta aktivnost lahko znak (indic) za restrukturiranje. Sami menimo,
da vsako unovčenje zavarovanj ne pomeni nujno »restrukturiranja«. V večini primerov se
unovčitve stvarnih zavarovanj (vrednostni papirji, nepremičnine, premičnine) poslužujemo, ko so
izčrpane vse možnosti za dogovor o plačilu. V primeru osebnih zavarovanj (npr. pri bančnih
garancijah, zavarovalnica) pa ponavadi zavarovanje unovčimo mimo dogovora z dolžnikom, takoj
ko jih lahko. Kot je razbrati iz opisanih primerov, pri teh unovčitvah zavarovanj nikoli ne gre za
dogovor med dolžnikom in upnikom, torej banka ne sklepa nobenih novih pogodb ali aneksov k že
obstoječim pogodbah.
Odgovor (02.04.2014): Pritrjujemo, da unovčenje zavarovanj samo po sebi še ne pomeni
restrukturiranja, če obenem ne pride do pogodbenega dogovora oz. spremembe pogojev
odplačevanja, kot izhaja tudi iz 173. in 164. odstavka končnega osnutka tehničnega standarda Ebe
glede poročanja o restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti:
"A modification involving repayments made by taking possession of collateral shall be treated as a
forbearance measure when the modification constitutes a concession."
14. decembra 2015
12
11. Banka mora po sklepu v okviru evidence o restrukturiranih izpostalvjenostih zagotoviti tudi
podatke o morebitni spremembi statusa donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev. Prosimo za
podrobnejšo obrazložitev, kaj pomeni status donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev?
Odgovor (02.04.2014): Z evidentiranjem spremembe statusa donosnosti restrukturiranih finančnih
sredstev je mišljen datum prerazporeditve finančnega sredstva iz nedonosnih finančnih sredstev
med donosna finančna sredstva (iz bonitetne skupine D oz. P v boljšo bonitetno skupino), potem
ko dolžnik dokaže sposobnost izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji.
12. Želeli pa bi pojasnilo 18.b člena glede točke 4) b): najpozneje v zadnjem letu je odplačan več
kot pomemben del glavnice ali obresti. Kaj se razume pod več kot pomemben del glavnice in
obresti?
Odgovor (02.04.2014): Na vaše vprašanje ni enoznačnega odgovora, v zvezi s tem vam lahko
podamo le nekaj usmeritev.
Banka naj "pomemben del odplačila glavnice in obresti" za namen odprave oznake
restrukturiranih izpostavljenosti določi s svojo interno politiko, pri čemer naj (glede na to, da je
tudi zavezanka za poročanje obrazcev FINREP) upošteva tudi kriterije, ki so zapisani v končnem
osnutku tehničnega standarda za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (odslej
ITS), ki jih bo potrebno upoštevati za namen poročanja Ebi. Za opustitev oznake "restrukturirane
izpostavljenosti" na podlagi kriterijev iz četrtega odstavka 18b. 23.* člena Sklepa o ocenjevanju
izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic morajo biti posredno izpolnjeni tudi kriteriji iz 157.
odstavka ITS, na podlagi katerih se lahko restrukturirane izpostavljenosti za namen poročanja
izključijo iz nedonosnih izpostavljenosti in vključijo med donosne izpostavljenosti. Še zlasti naj
banka upošteva naslednje kriterije v zvezi z odplačevanjem, ki so relevantni ob izhodu
restukturirane izpostavljenosti iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti:
dolžnik redno poravnava svoje obveznosti pod novimi pogoji, dogovorjenimi ob restrukturiranju,
pod novimi pogoji mora biti odplačan vsaj tolikšen znesek dolga, kot je znašal znesek zamude pri
odplačevanju dolga oz. odpis dolga pred restrukturiranjem.
Predlagamo, da vezano na tč. c) 176. odstavka ITS to vprašanje zastavite tudi Ebi prek spletne
strani http://www.eba.europa.eu/single-rule-book-qa#search.
13. Kaj se po 18a. členu sklepa smatra kot 'dokaz dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti
pod novimi pogoji'?
Odgovor (02.04.2014): Banka ustrezne dokaze za preverjanje dolžnikove sposobnosti
izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji opredeli v svoji interni politiki. Med ta dokazila sodi
predvsem redno poravnavanje obveznosti dolžnika (glavnice, obresti in stroškov) v skladu z
zadnjim veljavnim amortizacijskim načrtom. Priporočamo, da si pri tem banka pomaga s Banka
pri tem neposredno upošteva kriterije*, ki so zapisani v 157. odstavku končnega osnutka
tehničnega standarda za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti
(http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-
forbearance-reporting-requirements), ki jih bo potrebno upoštevati za namen poročanja Ebi.
14. Citiramo del 18. člena Sklepa o ocenjevanju izgub: "Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika
ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem
zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja
dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so
sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja." To je nejasno zapisano. Zgoraj navedena definicija
restrukturiranega finančnega sredstva se nanaša na ugotovljene finančne težave dolžnika pred
restrukturiranjem in ne zajema presojanja o tem ali bo restrukturiranje te težave v določeni meri
14. decembra 2015
13
odpravilo. Tovrstno ocenjevanje je potrebno, da se v skladu s 13. 5.* členom razvrsti
restrukturirano finančno sredstvo v C, D ali E skupino, odvisno od verjetnosti, da bo prišlo do
pomembne izgube. Če banka ocenjuje, da bo sprememba pogojev toliko olajšala položaj dolžnika,
da bo verjetnost pomembne izgube enaka kot pri ostalih dolžnikih, ki jih razvršča v C (verjetnost
neplačila 20%-30%), je primerno, da enako postopa tudi v tem primeru. Po našem mnenju bi BS v
13. 5.* členu morala omeniti možnost, da se določeno finančno sredstvo, ki je označeno kot
restrukturirano, lahko uvršča tudi v C (po daljšem času pa tudi v B?) skupino. Pri tem bi bilo
potrebno upoštevati specifike različnih vrst restrukturiranj navedenih v točki (3). Obstajata dilemi
glede konverzije terjatev v kapital in prevzema drugih sredstev, ki regulatorno nista dobro pokriti
(je to dogodek neplačila in ali je potrebna preklasifikacija finančnega sredstva najmanj v D ).
Odgovor (02.04.2014): Kot restrukturirana finančna sredstva so označena finančna sredstva s
spremenjenimi pogoji odplačevanja (dogovorjeni z aneksom k osnovni pogodbi ali z odobritvijo
novega kredita za poplačilo obstoječega), če je banka dolžnika identificirala kot dolžnika v
finančnih težavah. Pri identificiranju dolžnika v finančnih težavah naj banka upošteva tudi sodila,
opredeljena v končnem osnutku tehničnega standarda za nadzorniško poročanje restrukturiranih in
nedonosnih izpostavljenosti (EBA/ITS/2013/3) z dne 21.10.2013 (od 164. do 178. odstavka), ki je
objavljen na spletni strani http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-
standards-on-npls-and-forbearance-reporting-requirements. Tu so med drugim taksativno našteti
primeri, ki morajo biti označeni kot restrukturirani.
Samo razvrstitev restrukturirane izpostavljenosti v skupine za namen poročanja v obrazcu RAZ-1
pa je potrebno izvesti v skladu s 13. 5.* členom sklepa oz. petim odstavkom 18a) 22.* člena
sklepa.
15. Če banka pristopi k restrukturiranju finančnega sredstva s spremembami pogojev odplačevanja
finančnega sredstva, ki izhajajo iz tč. a) in/ali b) tretjega odstavka 18. 21.* člena tega sklepa,
popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane
vrednosti ocenjenih bodočih denarnih tokov pod spremenjenimi pogoji in učinek iz tega naslova
pripozna v izkazu poslovnega izida. Vprašanje: Kakšna je diskontna stopnja?
Odgovor (02.04.2014): Diskontna stopnja je določena z MRS 39 (npr. v primeru znižanja
obrestne mere je potrebno upoštevati (efektivno) obrestno mero iz prvotne pogodbe).
16. Opredelitev »stand – still« z vidika restrukturiranja
Na podlagi predloga spremembe sklepa o Upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala, smo zasledili opredelitev moratorija. V danem primeru se
moratorij nanaša na čas pred odločitvami o prestrukturiranju.
2.1.2.3. Načrt restrukturiranja izpostavljenosti do podjetja:
»Če vodstvo podjetja aktivno sodeluje z banko in ažurno zagotavlja vse potrebne zanesljive
informacije, lahko banka s podjetjem sklene dogovor o moratoriju za vse ali del obveznosti, ki
bo veljal določeno obdobje in katerega cilj je zagotoviti, da se odločitve o prestrukturiranju
sprejemajo na podlagi zanesljivih informacij. Banka mora izdelati ustrezen terminski načrt
prestrukturiranja in poskrbeti za njegovo izvajanje.«
ali kot ga razumejo v že navedenih Načelih »SLOVENSKA NA ELA
PRESTRUKTURIRANJA DOLGOV V GOSPODARSTVU«
14. decembra 2015
14
4. NAČELO
Če vodstvo dolžnika zagotavlja popolne in zanesljive informacije v skladu z dogovorjenim
terminskim načrtom in aktivno sodeluje na vseh sestankih upniškega odbora, bodo upniki
odobrili dolžniku moratorij (t.i. »Standstill Agreement«) za obveznosti podjetja, ki bo veljal
določeno obdobje in katerega cilj je zagotoviti, da se odločitive o prestrukturiranju sprejemajo
na podlagi popolnih in zanesljivih informacij. Sporazum o moratoriju ne sme vsebovati
kakršnih koli pogojev prestrukturiranja. V obdobju moratorija dolžnik plačuje obresti na
obstoječe finančne obveznosti, razen če se upniki ne dogovorijo drugače.
Vprašanje: Zanima nas kakšna je povezava z opredelitvami prestrukturiranja v Sklepu o
ocenjevanju izgub oz. poročanju prestrukturiranja v RAZu? V banki menimo, da se moratorij, v
zgoraj citiranem členu, nanaša na aktivnosti pred odločitvijo o načinu in vrsti prestrukturiranja.
Zato sklepamo, da nam v tem primeru stranke oz. naložb še ni potrebno označiti kot
prestrukturirane in jih poročati v RAZ-1a.
Odgovor (19.06.2014): Kot pojasnjeno v našem pismu št. 24.40-102/14-HK z dne 17. 2. 2014,
smo s spremembo Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic v mesecu
februarju (Uradni list RS št. 12/14) implementirali definicijo restrukturiranih finančnih sredstev
(forbearance), kot je opredeljena s tehničnim standardom za nadzorniško poročanje Ebi/ECB.
Skladno s to definicijo restrukturirano finančno sredstvo nastane kot posledica nezmožnosti
odplačevanja dolga dolžnika pod prvotno dogovorjenimi pogoji:
s spreminjanjem pogojev osnovne pogodbe (z aneksom),
z odobritvijo nove pogodbe za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga,
z vgradnjo pogodbene klavzule o restrukturiranju v osnovno pogodbo.
Kot že pojasnjeno v odgovoru na vprašanje ene izmed bank (glejte spletno stran
http://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1634), mora banka ob restrukturiranju najprej oceniti
zmožnost odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba
pogojev odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot
restrukturirano. V nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega položaja oz.
zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno naštetimi primeri
izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih navedeni v
tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne 21. 10.
2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-
forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do 178. odstavka).
Moratorij iz spremenjene točke 2.1.2.3. Priloge I Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanja
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice se res sklepa pred
prestrukturiranjem dolžnika - podjetja. Vendar pa bo tudi ta moratorij po svoji vsebini pomenil
odlog poplačila (dela) obveznosti (za dolžnika) in zamrznitev aktivnosti, ki vodijo v poplačilo
terjatev (za banke). Gre za aktivnosti, ki jih banka ob normalnem poslovanju dolžnika ne bi
izvedla in ki po vsebini lahko že spreminjajo pogoje po osnovni pogodbi ter kot take pomenijo
restrukturiranje po 18. 21.* členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic (torej že predstavljajo posledico nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno
dogovorjenimi pogoji).
Kredit do dolžnika v finančnih težavah, pri katerem je dogovorjen takšen moratorij, se torej že
obravnava kot restrukturirano finančno sredstvo (pri poročanju v tabeli RAZ-1a se pod vrsto
restrukturiranja opredeli z oznako a) podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev.
14. decembra 2015
15
17. Načela prestrukturiranja – »stand – still«
Vprašanje: Glede na postopke, kot jih predpisujejo med BS-MF-ZBS usklajena »Načela
prestrukturiranja« se nam postavlja vprašanje, od kdaj dalje se v poročanje zajame način
restrukturiranja – »stand–still«?
Odgovor (19.06.2014): Kot za vse vrste restrukturiranja izpostavljenosti, tudi v tem primeru velja,
da je potrebno evidence vzpostaviti retroaktivno (pomeni, da se pri tem upošteva datum
restrukturiranja).
18. Vrednostni prag restrukturirane izpostavljenosti za namen dokumentiranja
Prvi odstavek 18.b 23.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic
navaja: »Banka mora vse sprejete odločitve o restrukturiranju finančnih sredstev, ki presegajo
vrednost 100.000 evrov, dokumentirati z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi
učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje finančnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih
drugih aktivnosti).«
Vprašanje: Kakšne analize so pričakovane? Precenitev obstoječih cenitev zavarovanj, ponudbe
factoring hiš za odkup terjatev, drugo…?
Odgovor (19.06.2014): DA, banka mora s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika proučiti vse
možne alternativne rešitve (skupaj z ekonomskimi učinki), ki omogočajo unovčenje oz. povračilo
denarnega toka iz zadevne izpostavljenosti, ki je predmet restrukturiranja in vse skupaj ustrezno
dokumentirati (vključno z obrazložitvijo izbrane rešitve).
19. Označevanje restrukturiranih izpostavljenosti
Vprašanje: Če je pod točko c) 3. odstavka 18. 21.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz
kreditnega tveganja bank in hranilnic specificirana vrsta restrukturiranja: »znižanje višine terjatev
kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja (zadnje si
razlagamo kot "debt to equity"), torej Sklep kot oblike restrukturiranja ne predvideva "partial debt
write-off" ampak vedno tudi konverzijo v kapital?!
Če je tako, ali ni potem vrsta restrukturiranja pod točko d) »konverzija terjatev v naložbo v kapital
dolžnika« nepotrebna oz. kako se odločiti pri označevanju?
Pod katero vrsto restrukturiranja se šteje v primeru, ko banka samo odpusti del dolga, ne pride pa
do lastniškega prestrukturiranja?
Odgovor (19.06.2014): Banka tudi v primeru delnega odpusta dolga (ne da bi ob tem prišlo tudi
do konverzije dela dolga v kapital), preostalo izpostavljenost v stolpcu "vrsta restrukturiranja"
označi z oznako "c". Če ob tem poleg odpisa pride tudi do konverzije dolga v kapital, banka
preostalo izpostavljenost v tem stolpcu označi z oznako "cd". Skratka, kot že izhaja iz opisa
stolpca 37 obrazca RAZ-1a iz Navodila za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega
tveganja bank in hranilnic, banka v primeru restrukturiranja finančnega sredstva, kjer nastopi
kombinacija več vrst restrukturiranja, poroča kombinacijo oznak za vse relevantne vrste
restrukturiranja.
20. Vsebina analitične evidence restrukturiranih izpostavljenosti
18a 22.i člen (2) odstavek, kjer je navedba, da mora banka za restrukturirana finančna sredstva
zagotoviti analitično evidenco....
14. decembra 2015
16
-...učinki na spremembo vrednosti finančnih sredstev vključno z učinki iz odpisov oziroma
odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja (posebej učinki, izkazani v breme že
oblikovanih popravkov vrednosti zaradi oslabitev in posebej učinki, izkazani neposredno prek
poslovnega izida)
Vprašanje: Ali banka pravilno razume, da pod omenjene učinke spadajo alokacije in sprostitve
oslabitve (P&L efekt) vključujoč tehnične obresti (unwinding) ter zneski odpisov na ravni
posameznega (restrukturiranega) posla?
Odgovor (19.06.2014): Da, v navedenem primeru so mišljeni vsi učinki iz vrednotenja, ki
vplivajo na spremembo knjigovodske vrednosti restrukturiranih finančnih sredstev.
- ....spremembo verjetnosti izgube
Vprašanje: Kako lahko banka oceni to spremembo, ali obstaja kak indikator na kar bi banka
lahko to vezala npr. klasifikacija po BS (A,B - nizka verjetnost, C srednja, D,P visoka
verjetnost)?
Odgovor (19.06.2014): Sprememba verjetnosti izgube je povezana s spremembo bonitetne ocene
dolžnika. Če se bonitetna ocena dolžnika zboljša, se načeloma posledično zmanjša tudi verjetnost
izgube. Pri oceni oziroma izračunu spremembe verjetnosti izgube si lahko pomagate s stopnjami
neplačila in stopnjami izgub za posamezne bonitetne razrede dolžnika oziroma izpostavljenosti.
- ...morebitna sprememba status donosnosti restrukturiranih finančih sredstev
Vprašanje: Na kakšen način lahko banka opredeli - uporaba klasifikacije BS (A,B - nizka
verjetnost, C srednja, D, P visoka verjetnost) verjetno ne pride v poštev.
Odgovor (19.06.2014): Kot že izhaja iz odgovora na vprašanje pod zap. št. 11 tega poglavja, je z
evidentiranjem spremembe statusa donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev mišljen datum
prerazporeditve finančnega sredstva iz nedonosnih finančnih sredstev med donosna finančna
sredstva (iz bonitetne skupine D oz. P v boljšo bonitetno skupino), potem ko dolžnik dokaže
sposobnost izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji.
i *Preštevilčenje členov v skladu z novim Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic, izdanim na podlagi ZBan-2 (Uradni list RS, št. 50/2015)