CO ZRS -l

i

i

Jonuor 1995

Radioamaterji si Ze od nekdaj prizadevamo

vzpostavljati dolge, l«alitetne in zanesljivemeze. Ob tem smo omejeni z razliénimidejavniki (od omejitev na doloòenemfrekvenònem pasu, do vremenskih in fiziÒnih

preprek na zemlji§òu). Za amatersko televizijovemo, da jo prena§amo na frekvencah vi§jihod 1 GHz. Zaradi tega smo skoraj vednovezani na optiòno vidljivost med kore;spondentoma. Delo preko ATV repetitorja je

sicer lahko zelo zanimivo, vendar pa na tanaòin ni mogoòe vzpostaviti ATV zveze medpostajama, ki sta recimo 1000 km narazen.

V Nemòiji so se v zaòetku lanskega letalotili projekta z imenom ASAT (AmateurSatellite TV) ali po na§e radioamaterska

satelitska televizija §lika 1). Ideja je za nas

morda nova, v deZeli kengurujev - Avstralijipa bi se verjetno samo nasmehnili, Pri njihje namreò ATV delo preko satelita nekajnormalnega, V ta namen dobijo v uporaboproste kanale na komercialnih 4GHz TV

A§AI r Rqdioomqtersks sqtelitsks televiziiofrlllc Kcvcèevlè, §5lKO

satelitih. Pa se vrnimo k ASAT projektu.

i-eletal985je DCOBV izdelal anteno za

prvi radioamaterski poizkus v Spacelab-D1-

Mission. Naslednje leto so pri§li na idejo, da

bi za leta 1992 v poletu D2-Mission narediliprvi vesoljski ATV poizkus. Zaradi neugodne

tirnice vesoljskega plovila pa so projektopustili. Lani se je pokzala priloZnost za

izvedbo ATV poizkusa v vesolju v okviruradioamaterskega programa SAFEX-II na

ruskem vesoljskem laboratoriju MIR. Projektje naòrtovan za leto§nje leto, do vesoljske

postaje MIR pa bi ga naj ponesla ruska

kapsula "Perioda". Projekt je naÒrtovan kottransponder - pretvornik iz 1.2 GHz na 2.4

GHz, §irine 10MHz. Na zunanji strani

vesoljskega plovila naj bi bila name§òena

35cm dolga antena s koZnim diagramom

sevanja. V njenempodnoZju bi bil name§òrn

1.2 GHz sprejemnipredojaòevalnik in 2.4

GHz 10W konòni ojaòevalnik (slika 2), na

notranji strani pa linearni pretvornik z

medfrekvenco 70 MHz. Verjetno tudidemodulator in modulator, saj bi za tak§en

poizkus veljalo imeti monitor in kamero na

samem mestu.

Kako bo mogoòe sprejemati oddajo iz

naòrtovanega vesoljskega poizkusa ASAT?

Brez ustreznih anten in sistema za njihovovrtenje bo to skoraj nemogoòe. Paraboliòna

antena premera 2m bi morala zadostiti za

kvalitetno sliko. Omejitev pa bo tudiv òasovni

dolZini preleta (le ta ne bo nikoli veòja od

20 minut), Poglejmo §e osnovne podatke.

Klicni znaki: RR0MIR, RR0DL in D[0MIR.Vhod: 1265 MHz, izhod: 2420 MHz I llril,propustna §irina 10 MHz I FM-ATV invmesna frekvenca: 70 MHz.

RX: 1265 MHz

TXz 212O MHz

Zunonjo enoto1 .2 GHz predojoòevolnik

2.4 GHz ì0W PA

Priklop no 70 MHzATV in ostoli

poizkusi

Slika 2. - ATV pretvomik na vesoljski postaji MIR

Generatorji video signala so naprave,

katere-so sposobne brez pomoZnih enot

oblikovati kompozitni video signal. Kompozitnivideo signal ima poleg video informacije tudisinhronizacijsko informacijo. Cemu sploh

VOEN r Generqlor òrno.belego video signuluf,lllc Kovoèevlè, §SIKO

potrebujemo video generatorje? NajveÒkatjih uporabljamo kot izvor video signala pritestiranju oddajnikov, uporabljamo jih tudikot generator test slike pred Af,V oddajo alipa kot Beacon generator - svetilni§ka test

slika na ATV repetitorju.

Tak§en video generator je mogoòe izdelatina razliòne naòine in z razliéno cenovno teào.

Vemo, da je kompozitni video signal po svoji

zgradbi zelo kompleksen. Iz tega sledi, da

3rl

I

l

I

,l

Januor 1995 co zn§

bo tudi naprava, katera bi ga naj generirala,

morala ustrezati standardu video signala. Na

trài§òu se dobijo razliòni gotovi in KITkompleti video generatorjev, tako za generiranje

òrno-belega kot tudi barvnega PAL video

signala. Vse "odlikuje" mnoiica potrebnih

elementov, tako tistih obiòajnih kot tudi"unikatnih". To je glede na zahteve sicer

normalno, vendar pa za veòino predstavlja

preglobok poseg v iep, teiave pri nabavi

posebnih elementov in ne na zadnje tudi strah

pred neuspehom kompleksne gradnje.

Kako izdelati preprost in cenovno dosegljiv

video generator? Izdelali bi ga lahko z

uporabo TTL vezij. Bil bi cenovno dosegljiv,

vendar pa bi bilo njegovo vezje relativnokomplicirano in bi zanj porabili kar nekaj

materiala. Lahko bi ga naredili s pomoòjo

PAL logiònih vezij, vendar - kdo nam jih bo

sprogramiral? Obstaja pa §e ena zares zelo

preprosta re§itev: uporaba univerzalnega

integriranega vezja ZNA 2348 z nekajdodatnimi elementi.

Opis YGEI{

VGEN ali video generator je vezje, ki jesposobno generirati òrno-bel PAL video

kompozitni signal s paleto osmih sivin. VGENvezje bazira na univerzalnem integriranem

vezju ZNA 2348. od proizvajalca Ferranti(slika 1). ZNA234E je Ze v letih, ker pa nima

mlaj§e konkurence, se §e vedno prodaja priskoraj vseh trgovcih. V osnovi je bilonamenjeno roònim generatorjem video signala

za nastavljanje linearnosti odklonskih sistemov

na obièajnih AM TV sprejemnikih. Sposobnoje generirati vertikalne òrte, toòke, mreZo,

horizontalne òrte, paleto sivin ter sinhronizacijske

signale potrebne za sestavitev kompozitnega

video signala. Delovati zna v 525 vrstiònem

EIA standardu, kakor tudi v 625 vrstiònem

CCIR standardu (slika 1). V radioamaterskih

projektih ga uporabljamo za rwliére namene,

od uporabe samo sinhronizacijske logike, do

uporabe skoraj vseh funkcij tega integriranega

vezja.

V VGEN enoti ga bomo uporabili kotgenerator sivin v 625 vrstiènem sistemu.

Napajalno napetost *12V peljemo preko

varovalne diode 1N4001 na napetostni

stabilizator 7805, ki mora biti dobro hlajen

(slika 2), ZNA234E deluje na *5V in tro5iokoli 150mA (noiica 7). NoZica 1 je masa,

z noùico 2 lahko izbiramo med 525 n 625

vrstiònim sistemom video signala. Ta noZicaje vezana na *5! torej je izhan 625 PALsistem. Da bo ZNA 234E sposoben generirat

video signal potrebuje takt, ki si sicer ustvari

sam z notranjim oscilatorjem, zanj pa

potrebuje kvarc kristal. Ta je vezan preko

spremenljivega trimer kondenzatorja 4-20pF

med noZicama 8 in 9.

Od izhodov so v VGENu uporabljeninoàici 3 in 4, na katerih dobimo ustrezne

sinhronizacijske impulze, ter noZica 5, na

kateri je izhod video informacije brez sinhro

impulzov. Konòni kompozitni video signal

oblikujemo z dvema 8C337 tranzisto{ema.Prvi deluje kot me§alnik video signala in

sinko impulzov, drugi pa kot video ojaòevalnik.

Iìrkaj bi veljalo poizkusiti tudi s kak§nima

hitrej§ima tranzistorjema (B8,,),

Tiije trimer upori so namenjeni nastavitvi

nivojev. S trimerjem 4K7 v bazi prvega

tranzistorja nastavljamo nivo video informacije,

V emitorju istega tranzistorja je trimer 10Ils katerim nastavljamo nivo sinhronizacijskih

impulzov. Zadnji trimer ima vrednost 10K inje vezan direktno v izhodu; z njim pa

nastavljamo izhodni nivo celotnega kom-

pozitnega video signala.

lzdelnvo VGEII

Yezjeje zgrajeno na enostranski tiskaniniiz 1.6mm vitroplasta velikosti 8.5 x 6 cm

§lika 3 in slika 4). Vse elemente montiramonormalno s òim kaj§imi noLicami. Zanamestitev integriranega vezja uporabimoprofesionalno DIL16 podnozje. 7805 stabilizatorje montiran horizontalno na "IJ" hladilnikdimenzij 20 x 15 x 30 mm. Zanj na vezje

najprej namestimo dovolj debelo podloàko

M3, ki bo sluZila kòt toplotni izolator, nanjo

posadimo hladilno telo in nanj napetostni

stabilizator. Vse skupaj privijemo z M3vijakom.

Kvarc kistalu 2.5 MHz ukivimo noZice

za 90 $opinj in ga pricinimo tako, da bo leZal

na tiskanini. Ohi§je kistala s kapljico cina in

Hodzfftol V.dÈdlineE totel

Ev€nfi.ld

qidItcld

Pdnl Verl'rcol rrlrlicollidd linss llne wldth OSCI

irCrDC Mix.Sym lvlr.vir.o Gr€yd.P. Hnbtqnklng

Slika 1. - Notranja zgradba integriranega vezja ZNA 234 E

8,*

EBH

'BgffigBc a37 O ljso-"| O

al 100n

Yoourzsu @@* ,*"

n-rOO @

@H-=E@ g-ExrAL d f1

2s MHz ELJE

o t H" ,.,q 25v VGEN S51KO 1994 o

+12v

GND

6NO

VIOEO OUIGND

Slika 3. - Razpored elementov na tiskanini

35

GO ZR§ Jonucr 1995

HI à.jen !

LOOs/?5v7 AO5

1N4001

I I roorII T roo"

4-2OF

: r--;t;t;t;

a

1_Ls

zNÀ 234 É

1N4 t4A

3 30EtKa

VIDEO LÉVEL

10K 1N4t46

_1-".'J",f I

390E

5 YNC

L4

_r5L€

XTAL

2.5 iqz z_1

: -T'Loos/7sv I I rI_]-

7SE

5 I I 4"s/2sv) H( ro«

oon lu"o. f uro.o o,

i'1 ':ia| <+L2VI

iir*oili-SiIGND>tin I lviDÉ6-->

lr:e'tI

I

I.I

ZNA 254 E

Plns : 5, LO, 17, L2, L3, 14, L5, 16 NOT CONNECIEO

Slika 2. - Elektriòna shema VGEN

ko§òkom Zice pricinimo na tiskanino. Prikljuòna

5-polna vtiònica je DIL letvica ali kos profipodnoZja za integrirana vezja. Gotovo VGENtiskanino namestimo v kovinsko ohi§je primemih

dimenzij. Za izhod video signala uporabimo

ldeòo CHINCH vtiÒnico, kot napajalni kabel

pa rdeòe-Òrn dvoZilni kabel manj§ega preseka.

Izdelano vezje je pred uporabo potrebno

poglasiti - nastaviti nivoje. Za to potrebujemo

osciloskop in primeren izvijaò. liimer upor10K - nivo kompozitnegasignala postavimo v

skajni levi poloZaj, druga dva trimerja pa vsrednji poloZaj. Prikijuòimo §e monitor ali TV(Scart) na izhod VGEN-a. Osciloskopprikljuòimo prav tako na kompozit video

izhod s pomoòjo sonde x10. Sedaj poizku§amo

z vrtenjem 4K7 (video nivo) in 10K §inhronivo) dobiti na osciloskopu obliko video

signala, kot je na sliki 5. Nazadnje umerimo§e izhodni nivo (10K kompozit) in VGEN je

pripravljen za uporabo.

Kje dobiti ZNA 2348 integrirano vezje?

V vsaki dobro zaloZeni trgovini, njegova cena

pa se giblje med 30.- in 60,-

DEM. To pa je tudi edini veòji

stro§ek pri izdelaviVGEN enote.

Integrirano vezje ZNA 2348 se

med delovanjem precej greje inbi ga bilo smiselno hladiti.

ZqkliuÈek

Opisana VGEN enota bo

kljub sposobnosti generiranja

samo òrno-bele slike verjetnozadovoljila vsakega zaòetnika na

ATV podroòju, pa tudi tistega,

ki si zaradi finanònih teLav ne

more privo§òiti izdelave mnogo

draqega in zahtevnej§ega barvnega

generatorja. Za tiste z veòjimi

àeljami in znanjem pa bomo enkat v

bodoÒnosti objavili naòrte za gradnjo

zahtevnej§ega barvnega video generatorja.

VGEN vl.0 Composit Video tesl

Slika 5. - Oblika video signala na izhoduVGEN enote

Slika 6. - VGEN in VID - §1 preko S55TVASlika 4. - Tiskano vezje VGEN (stran elementov)

1

36