academia 2014 - zrsz
TRANSCRIPT
1
Študijski dnevniki udeležencev
mobilnosti v evropskem projektu
ACADEMIA 2014
5. generacija
Ljubljana, julij 2014
2
Kazalo
Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce ......................................................................... 3
Poti do izobraževanja in vloga svetovalnega dela pri prehodih (mobilnost Lappeeranta,
Finska)
Katja Čuk, OŠ Maksa Durjave Maribor ............................................................................................. 4
Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga, Latvija)
Katja Knapič, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje ..................................................................................... 10
Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga, Latvija)
Maruša Majhen, OŠ Vič ..................................................................................................................... 16
Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope (mobilnost Oulu, Finska)
Petra Marinko, Zavod RS za zaposlovanje .................................................................................... 24
Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope (mobilnost Oulu, Finska)
Tadeja Podgorelec, OŠ Sostro ......................................................................................................... 44
Svetovalno delo in vetovanje v izobraževanju in zaposlovanju
(mobilnost Gothenburg, Švedska)
Uroš Kopavnik, Zavod RS za zaposlovanje ................................................................................... 61
Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)
Maja Granda, Srednja tehniška in strokovna šola Šolskega centra za pošto, ekonomijo in
telekomunikacije Ljubljana ................................................................................................................ 67
Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)
Veronika Gruden, samostojni visokošolski zavod Fakulteta za design ...................................... 83
3
Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce
Projekt Academia so mobilnosti evropskih kariernih svetovalcev ter šolskih svetovalnih delavcev. Projekt financira evropski program Vseživljenjsko učenje, Leonardo da Vinci Mobilnost. Zavod RS za zaposlovanje v okviru NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academiji od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa smo prvič tudi slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini. Cilji Academia mobilnosti so: • priprava evropskih programov usposabljanja za karierne svetovalce, • promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi kariernimi svetovalci ter • vzpostavitev formalnih in neformalnih mrež med evropskimi svetovalci. Okoli 250 novih udeležencev se vsako leto udeleži mobilnosti v povprečno 40 organizacijah gostiteljicah. Mobilnosti so objavljene v katalogu na spletni strani http://www.academia-europe.eu Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Udeleženci si morajo sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim delodajalcem kot službeno odsotnost. V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, pri nekaterih mobilnostih pa je delovni jeziku tudi francoščina, nemščina ali španščina. Udeleženci prejmejo dotacijo, s katero lahko pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic in zdravstvenega zavarovanja med mobilnostjo. Vsak izmed udeležencev je v državi gostiteljici predstavil slovenski sistem
izobraževanja in karierne orientacije, po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.
4
Poti do izobraževanja in vloga svetovalnega dela pri prehodih (mobilnost
Lappeeranta, Finska)
Katja Čuk, OŠ Maksa Durjave Maribor
7. april 2014
Jutranje srečanje v avli hotela ter skupen sprehod do bližnje osnovne šole Kipinen.
Šola združuje tri ločene stavbe s skupnim dvoriščem in povezuje dve stopnji
osnovnega izobraževanja. Sprejeli so nas, poleg finske koordinatorice Kati, ki nas je
spremljala cel teden, tudi predstavnica občine in 4 svetovalne delavke iz Kipinen in
drugih šol.
Uvodna ura v delovni teden nas je ob spoznavanju soočila z našimi pričakovanji,
vprašanji, željami za ta teden. Predstavljen nam je bil program dela in obiskov ter
pričakalo nas je darilo dobrodošlice v Lappeeranti.
Da smo pridobili uvid v šolski sistem Finske je ravnateljica šole pripravila predstavitev
šole v povezavi z izobraževalno strukturo države. Nekaj podatkov: Šestletniki
obiskujejo »malo šolo«, ki sicer ni obvezna, vendar je vključenih več kot 90% otrok.
Osnovno izobraževanje traja od 7 do 16 let in se deli v dva obdobja. Srednje šole so
splošne in poklicne. Vsi imajo tako kot v »mali šoli« tako v osnovni in srednji šoli
brezplačen, topel obrok. V nekaterih mestih ponujajo možnost srednje splošne in
poklicne šole hkrati.
Ocene so od 1-10 oz. 5-10. V osnovnih šolah imajo pravilno poseben glasbeni
razred, športni ali hokej razred. Kurikulum, ki je oblikovan na nacionalni ravni, si
vsaka šola natančneje izoblikuje sama.
Učitelji imajo veliko avtonomije in malo nadzora, saj verjamejo, da so učitelji veliki
strokovnjaki na svojem področju in izobraženi pedagogi.
Po ogledu šolskih prostorov, ur in pogovorih s tako učitelji kot specialnimi pedagogi je
sledila pogostitev v učilnici za gospodinjstvo.
Delavni del dneva smo zaključili z dnevno evalvacijo (buzz group). Izpostavili smo
»rocks and peals of the day« in s tem reflektirali prvi dan.
5
8. april 2014
Jutranje srečanje v avli hotela in sprehod do srednje poklicne šole Sampo. Ponovno
smo dan začeli s teorijo in predstavitvami srednjih šol v navezavi s šolskim sistemom
na Finskem ter umeščenostjo svetovalnih delavcev v srednješolsko izobraževanje.
Posebej je bila izpostavljena povezanost prakse in teorije v srednjih poklicnih šolah
ter povezanost srednjih šol s trgom dela.
Dobili smo občutek, da imajo šole dober in kompleksen sistem svetovalnih služb, ki
skrbijo vsak za svoje področje: socialni delavci, svetovalni delavci/psihologi, specialni
pedagogi in pedagogi, šolski zdravnik in medicinska sestra, ki vsi delujejo tako
individualno kot v timih.
Posebej zanimivi so bili pogovori z različnimi delavci šole in dijaki. Ogledali smo si
garažo in delavnico smeri avtomehanik, med delom smo zmotili bodoče peke ter se
ob koncu dneva prepustili bodočim frizerkam.
Prostori šole so bili fantastično urejeni in opremljeni. Praksa je velik in pomemben del
šolanja. Tako kot imajo frizerji svoj šolski salon, imajo pek svojo prodajalno in lesarji
prodajajo svoje izdelke.
Navdušili so nas s svojo odprtostjo in pogovornostjo. Ob vrnitvi v hotel smo izvedli
»walk and talk meeting« ter ob prihodu le še napisali dobre in pomanjkljive stvari in
informacije dneva.
6
Popoldan so nas povabili v letno hišico ob jezero Simma. Piknik, savna in skok v
ledeno jezero so zaznamovali popoldan in pustili lep spomin.
9. april 2014
Rednemu urniku oz. planu dela smo dodali še obisk zavoda za zaposlovanje in
Mladinske informacijske točke, kamor se zatekajo mladi, ki iščejo delo ali nadaljnje
izobraževanje kot tudi tisti, ki ne vedo, kaj bi počeli v življenju.
Nadaljevali smo z obiskom splošne srednje šole, ki bi jo lahko primerjali z našo
gimnazijo. Srednje šola Lapeerranta ima tudi oddelka mednarodne mature, ki
izobražujeta po IB programu. Imeli smo priložnost govoriti s študenti mednarodne
mature, ki so nam lahko iz prve roke odgovarjali na vprašanja ter hkrati utrjevali
pogovorno angleščino.
Svetovalna delavka, ki skrbi za poklicno svetovanje in orientacijo, nam je predstavila
njene naloge in plan dela. Poklicno svetovanje je njena edina in glavna naloga. Tako
je popolnoma posvečena temu področju in dnevno seznanjena z aktualnim
dogajanjem. Učence srečuje tako individualno kot v malih skupinah in razredih.
Posebej zanimivo in všečno je bilo dejstvo, da si učenci v splošni srednji šoli tretjino
ur izberejo sami. Razredi so relativno majhni (18-20 dijakov). Zelo podpirajo
mednarodno sodelovanje in izmenjave.
7
V popoldanskem delu je sledil obisk Svetovalnega mladinskega centra, ki pod eno
streho združuje tim strokovnjakov: psihologov, socialnih delavcev, zdravnikov,
mladinskih delavcev in pedagogov. Tako želijo zagotoviti celostno obravnavo
mladostnikov, ki se zatečejo k njim sami, jih k njim usmerijo svetovalne službe iz šol
ali jih napoti center za socialno delo.
10. april 2014
Četrtkov dan smo začeli z vožnjo s primestnim avtobusom do Univerze Lappeeranta.
Kratka vožnja nam je vseeno odstrla nekaj več od okolice tega mesta. Univerza leži
od neposredni bližini jezera Simma. Opremljena je z zeleno tehnologijo in težijo k
temu, da bi porabo zelene energije v naslednjih letih še povečali (vetrnice, solarni
paneli, zbiralniki vode). Univerza je ponosna na svojo uspešnost, brezplačnost
študija, odprtost za tuje študente, opremljenost stavbe in kvaliteto kadra. Posebej so
izpostavili in predstavili dober sistem tutorstva. Vsak študent je ob začetku študija
povezan s svojim tutorjem na katerega se lahko obrača s kakršnimkoli vprašanjem,
problemom, predvsem v zvezi s študijem in nadaljnjo potjo. Prav tako so starejši
študentje tutorji prvemu letniku in posebej deluje še tutorstvo za študente tujce.
Na univerzi so zaposleni tako poklicna svetovalka kot psihologinja in socialna
delavka, ki posebej ali v timu pomagajo in usmerjajo študente.
Popoldne je sledila še dnevna evalvacija in nekaj priprave na zadnji delovni dan
našega študijskega obiska.
Imeli smo tudi dovolj časa za ogled starega dela mesta, majhne galerije in skupno
večerjo ter druženje.
8
11. april 2014
Zadnji dan so zaznamovale naše predstavitve šolskih sistemov v državah, iz katerih
smo prihajali udeleženci: Irska, Slovenija, Španija, Francija in Luksemburg. Poudarek
je bil na svetovanju v šolstvu in še posebej na poklicnem svetovanju.
Ob predstavitvah smo lahko spraševali, komentirali in primerjali. Našli smo tako
precej podobnosti kot precej razlik. Poslušali so nas povabljeni svetovalni delavci iz
okoliških šol ter nekaj drugih povabljenih.
V drugem delu dneva je sledila evalvacija tedna, ki je potekala v sproščenem in
ustvarjalnem vzdušju. Vodja naše skupine Kati, ki nas je spremljala cel teden, je bila
res fantastična ženska, ki je delavnice popestrila z raznolikimi metodami in vedno
9
poiskala vse informacije, da ni ostalo odprtih vprašanj. Tudi skupina kot takšna se je
precej povezala in zelo dobro razumela. Tako ne vidim doprinos tega študijskega
obiska samo iz poklicnega vidika, temveč tudi iz osebnega.
10
Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga,
Latvija)
Katja Knapič, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje
6. april 2014
V zgodnjih jutranjih urah sem se odpravila na letališče Jožeta Pučnika na Brniku, kjer
sem prvič srečala svojo sopotnico na izmenjavi, Marušo. Skupen let nama je
omogočil iskanje stičnih točk in začetno spoznavanje. V Rigo sva prispeli v času
kosila, zato sva takoj po prihodu v hotel odšli v stari del mesta na lov za restavracijo.
Sprehod sva izkoristili tudi za prve vtise o mestu, ki se nama je zdelo precej
nenaseljeno. Popoldan sva združili, dokončali in vadili predstavitev za naslednji dan.
7. april 2014
Prva noč v Rigi je minila mirno, zjutraj nas je v hotelu pričakala organizatorica Ilze, ki
nas je odpeljala v institucijo gostiteljico State education development agency (VIAA).
Tam smo pričeli s spoznavanjem in teambuildingom ter predstavitvijo urnika
programa. Poleg tega je bil prvi dan namenjen predvsem frontalnemu spoznavanju
izobraževalnih sistemov ter sistemov karierne orientacije v državi gostiteljici in
udeleženkah. V sklopu tega sem prvič pred skupino strokovnjakov izvedla
predstavitev v angleščini. Zame je bila to pomembna izkušnja, z njo sem bila
zadovoljna. Tak teoretični uvod in sistematičen pregled sistemov po različnih državah
je bil izjemno pomemben, saj je postavil okvirje za razumevanje nadaljnjih izkušenj,
izmenjavo mnenj, primerjave, meta pogled. Poleg tega sem ugotovila, da so
izobraževalni sistemi precej primerljivi, še posebej estonski in latvijski sta skoraj
enaka našemu. Presenečena sem bila, ko sem izvedela, da na Irskem nimajo
delovnega mesta šolskega svetovalca, imajo pa na šolah kariernega svetovalca. V
Franciji in v Estoniji pa je delo šolskega svetovalca pogosto dislocirano s šole,
obstajajo zunanji centri in mobilne službe. Tukaj sem videla močne prednosti našega
sistema. Pri karierni orientaciji se je videlo podobne spremembe v paradigmi,
implementacije evropskih strategij. Praktično v vseh državah udeleženkah imajo
karierno orientacijo precej podprto z elektronskimi mediji (npr. pri nas e-svetovanje
na strani Zavoda za zaposlovanje ali www.mojaizbira.si) in vsi izvajamo tekmovanje v
poklicnih spretnostih za dijake. Baltske države so pričele z izvedbo nacionalnega
11
tedna poklicev (idejo so prevzele od Poljske), ki se je izkazal za sicer organizacijsko
zahtevno, vendar plodno potezo. Ta teden poklicev prežema celotno lokalno
skupnost, osnovne, srednje šole in fakultete, jih povezuje v raznih delavnicah,
okroglih mizah, itd. Zanimivo je bilo tudi, da v Španiji vsakršno poklicno
izobraževanje vsebuje tudi izpite iz delovnega prava, socialnega varstva pri delu in
podjetništva. Slednje se mi zdi uporabno za posameznika, ko se znajde na trgu dela.
Ob koncu prvega dne smo imeli skupno večerjo, ki je pripomogla k povezovanju vseh
udeležencev in skupni večerni obroki so nato postali stalnica naše izmenjave, pri
čemer smo vsakič poiskali novo restavracijo in si ob skupnem druženju izmenjali
precej neformalnega znanja.
8. april 2014
Zjutraj smo imeli podrobnejše predavanje še o latvijskem izobraževalnem sistemu,
kjer sem spoznala, da je izredno podoben slovenskemu. V Latviji še vedno pričenjajo
šolanje v osnovni šoli s sedmimi leti, traja pa prav tako devet let. Imajo pilotne
programe zgodnejšega šolanja, vendar mu trenutno niso naklonjeni. Tako kot pri nas
je značilnost sistema fleksibilnost - precej možnosti prehoda med ravnmi in programi.
Nato nas je pot vodila v eno izmed večjih šol v Rigi, ki pod eno streho združuje
osnovno šolo in gimnazijo, skupno okoli 1000 otrok. Po predstavitvi šole, ki je
organizirana v več nadstropjih, kjer je vsako posvečeno predmetnemu področju, smo
spoznavali njihovo inovativnost pri karierni orientaciji. Na šoli pri tem sodelujejo
karierna svetovalka, ki je tudi učiteljica matematike in se svetovalnemu delu posveča
približno šest ur tedensko, ter učitelji. Ubirajo za Slovenijo precej inovativne pristope,
tako da so mi dali nekaj zanimivih idej. Ena izmed njih je na primer t.i. student/job
shadowing, kar pomeni, da učenci in dijaki en dan v letu pri delu na dejanskem
delovnem mestu opazujejo določen poklicni profil (individualno) oziroma na fakulteti
opazujejo študenta in izkusijo njegov »delovnik«.
Popoldan smo si ogledali center za kreativno preživljanje prostega časa, ki je
financiran na enak način kot šole (delno državno, delno s strani lokalne oblasti), v
njem pa se odvijajo razni projekti, oziroma dejavnosti za otroke in mlade od 6. do 25.
leta. Izbirajo lahko med bolj tehniškimi aktivnostmi (elektronika, modeliranje letal ali
avtomobilčkov), medijskimi (fotografija, animacije, film), umetniškimi (delo z glino in
porcelanom, slikanje, makete, …) in podobno. V okviru tega centra deluje tudi
majhen, a kvaliteten in izjemno zanimiv muzej, podoben Hiši eksperimentov. V centru
so zaposleni tudi priznani strokovnjaki, otroke spodbujajo k preizkušanju različnih
dejavnosti (npr. tudi menjavi med šolskim letom), nanje niso vezani kot na tečaje,
12
zato so precej motivirani. Odvijajo se zastonj ali za nizko participacijo v višini do 4€
mesečno, ki se nameni nakupu materialov. S svojimi izdelki oziroma izdelki otrok
sodelujejo na razstavah ali tekmujejo na natečajih, kjer so precej uspešni. Vsekakor
je dober način organizacije, kjer je na enem mestu zbranih več kvalitetnih in
brezplačnih dejavnosti za otroke. Poleg samopodobe, druženja, vpliva tudi na
pridobivanje spretnosti, kompetenc, znanj o določenih poklicih.
Zvečer smo šli na ogled starega dela mesta Rige, izvedeli o mnogih okupacijah
Latvije ter občudovali staro arhitekturo. Za ta del so poskrbeli organizatorji – všeč mi
je bilo, da smo to lahko doživeli kot skupina.
9. april 2014
Dan smo pričeli v obalnem mestu Jurmala. Dopoldan smo bili na Državni agenciji za
socialno integracijo ljudi s posebnimi potrebami. Predstavili so svojo vlogo pri
izobraževanju, karierni orientaciji, poklicni prekvalifikaciji, psihosocialni pomoči
ljudem s posebnimi potrebami. Center deluje od leta 1991, nastal je po vzoru
nemškega. Na enem mestu sodelujejo psihologi, zdravniki, socialni delavci, delovni
terapevti, psihoterapevti in karierni svetovalci. Ti osebo najprej ocenijo, motivirajo, ter
skupaj z njo pridejo do ustreznega poklicnega profila. Od tega je odvisno, ali bo
oseba morala pridobiti še nadaljnje poklicne kvalifikacije ter se udeležila treningov ter
izobraževalnih programov. Če ne potrebuje izobraževanja, jo pripravijo na razgovore
za službo ter napotijo k potencialnim delodajalcem, s katerimi uspešno sodelujejo. Če
je oseba gibalno ovirana, ji pomagajo tudi do vozniškega izpita in predelave
avtomobila. Če skupaj ugotovijo, da so potrebne dokvalifikacije, pa lahko v okviru
agencije opravijo različne stopnje poklicnega izobraževanja, ekvivalentne našemu
nižjemu poklicnemu izobraževanju, srednjemu poklicnemu izobraževanju ter višji
poklicni šoli. Pohvalili so precej široko izbiro višješolskih programov (od
računalništva, knjigovodstva, kadrovika, menedžerja, upravljalca hotelskih storitev
ipd.). Med časom izobraževanja živijo v domu, ki spada pod agencijo. Najpogosteje
se pri njih šolajo gibalno ovirane osebe, osebe s kognitivnimi primanjkljaji, slabovidne
in naglušne osebe. Njihovi učenci so tako stari med 16 in 62 let. Zanimivo je, da pod
eno streho deluje tako administrativni del, diagnostični del, praktični del ter bivanjska
enota. Menim, da to lajša preglednost in učinkovito oskrbi osebe s posebnimi
potrebami. Je pa to edini tak center v Latviji.
Popoldan smo preživeli na medicinski fakulteti v istem mestu. Tam so nam predstavili
njihove višješolske izobraževalne programe in načine karierne orientacije. Slednja
deluje na več nivojih. Za bodoče študente organizirajo dneve odprtih vrat, karierne
13
dneve ter predavanja študentov po srednjih šolah. Za njihove študente pa
organizirajo veliko prakse tako znotraj šole (imajo zelo sodobno opremljene učne
sobe; 80% njihovih profesorjev je zaposlenih v bolnišnicah in drugih zdravstvenih
ustanovah), kot tudi v zdravstvenih ustanovah izven šole (že v prvem semestru se
srečajo s prakso v njih). Z izjemo programa kozmetologija je študij brezplačen. Poleg
tega na šoli deluje karierna svetovalka. Večina njihovih diplomantov se zaposli in ne
nadaljuje študija, izpostavili pa so problem bega možganov (predvsem na Norveško).
10. april 2014
Ta dan smo zaključili na najvišji izobraževalni ustanovi v sistemu – univerzi. Latvijska
univerza v Rigi je bila ustanovljena istega leta kot ljubljanska, 1919. Trenutno imajo
13.300 študentov, od tega 600 tujih. Skozi predstavitev sem dobila vtis, da imajo res
dobro poskrbljeno za programe izmenjave, ki jih obiskujejo tuji študenti. Kar 30
študijskih programov namreč poteka v angleščini (obiskujejo jih tako domačini kot
tujci), imajo tudi dobro organizacijsko oporo za tujce. Študij ni brezplačen, zato
pravijo, da ekonomska kriza vpliva na število študentov. Lahko pa si pridobijo
državne štipendije ali državno socialno pomoč. Tako kot v Sloveniji so tudi tu v
zadnjih osmih letih zaživeli karierni centri na fakultetah. Študente spodbujajo k delu
že v času študija, sodelujejo tudi z zaposlovalci, strokovnjaki iz prakse izvajajo
gostujoča predavanja, imajo razne karierne sejme, seminarje, delavnice. Skrbijo tudi
za spletno bazo prostih delovnih mest in študentskih CV. Univerza z gospodarstvom
oz. trgom dela sodeluje tudi pri snovanju novih študijskih programov, tako da
preverjajo potrebe trga dela. Z njimi sodelujejo tudi kot nekatere naše fakultete – da
so diplomske naloge študentov aplikativno naravnane za potrebe določenega
podjetja. Poleg tega študentom omogočajo skupinska in individualna svetovanja v
zvezi s kariero.
Po kosilu sta nas organizatorki Ilze in Brigitte popeljali po mestni četrti, kjer je
ogromno stavb v slogu art nuveau. Riga je namreč eno od mest, kjer je ta umetniški
slog med bolj zastopanimi.
Popoldan smo nadaljevali na Državni agenciji za zaposlovanje, kjer so nam najprej
predstavili strategijo in ukrepe za zaposlovanje mladih v okviru Jamstva za mlade.
Vem, da se slednja pričenja izvajati tudi v Sloveniji, Latvijci pa so se pohvalili, da jih
je Evropska unija izpostavila kot izjemno dober primer izvajanja strategije v praksi.
Pri tem sodelujejo različne institucije, enakovredne našim centrom za socialno delo,
zavodu za zaposlovanje, zavodu za šolstvo, občinam, nevladnim organizacijam – vse
pod okriljem ministrstev, pristojnih za delo, socialne zadeve in izobraževanje. Projekt,
14
s katerim nameravajo do leta 2018 doseči 40.000 ljudi, temelji na tem, da skušajo
brezposelne mlade najprej poiskati in jih motivirati (ta del je predvsem v okviru CSD),
nato pa zaposliti (zagotovljeno najmanj eno leto) oziroma če je potrebno, pred tem še
izobraziti (poklicni programi in neformalni treningi). Kolega sta povedala, da je za
razliko od Latvije na Irskem npr. udeležba v teh programih obvezna, saj pogojuje
socialne prejemke. Nato nam je druga karierna svetovalka predstavila svoje delo za
Državni agenciji za zaposlovanje. Predstavila nam je širok spekter dela, ki ga
pokriva. Pristojnosti, področja in način dela (od razvojne do svetovalne dejavnosti) so
me močno spominjale na delo našega Zavoda RS za zaposlovanje. Kar me je v
Latviji presenetilo, je bilo, da imajo na tej državni agenciji za zaposlovanje poleg
psihologov zaposlenega še psihoterapevta. To se mi zdi izjemno pomembno, saj
brezposelnost pogosto spremljajo duševne stiske.
11. april 2014
Zadnji skupni dan organizirane mobilnosti smo preživeli tam, kjer smo jo pričeli – na
Državni agenciji za razvoj izobraževanja (podobno kot naš Zavod za šolstvo).
Posvečen je bil predvsem zaokroževanju in evalvaciji doživetega. Izvedeli smo še
podrobnosti o nacionalnem tednu karier ter dobili napotke za nekaj uporabnih
spletnih strani in orodij, ki nam lahko služijo pri strokovnem delu (naviguide.net;
ELGPN; career compass). V okviru evalvacije smo izpolnili tudi tabelo kompetenc,
pridobljenih v okviru te mobilnosti. Vsi udeleženci smo se strinjali, da nam je
mobilnost prinesla ogromno znanja in izkušenj, tako na strokovnem kot na
medkulturnem nivoju, ter nas napolnila z novimi idejami in delovnim zagonom. Kar
težko smo se poslovili, saj so bila skupna doživetja res polna in lepa.
12. april 2014
Sobota je bil dan, ko so nekateri udeleženci že odhajali domov, nekaj pa nas je dan
še izkoristilo za oglede mesta. Sama sem si ogledala staro katedralo Sv. Petra, kjer
sem prisluhnila koncertu orgel. To so ene najstarejših in največjih delujočih orgel.
Izkušnja je bila zelo lepa. Po tem sva z udeleženko iz Irske odšli v mestno četrt, ki
slovi po art nuveau arhitekturnemu stilu. Tam sva obiskali v muzej, posvečen temu
slogu – izvedeli in ogledali sva si izdelke, notranji dizajn in predstavnike tistega
obdobja. Po tej paši za oči sva po priporočilu kustosinje našli kavarno v tem stilu, kjer
je bilo pohištvo, porcelan in ostala oprema vsa v stilu art nuveau. Bila je izjemno
15
zanimiva, svojstvena izkušnja. Po tem sem se sprehajala po mestu in si ogledovala
utrip – tokrat je okrog mene vrvelo precej ljudi, dobila sem popolnoma drugačen vtis
kot prvi dan. Dan sem zaključila s prijetno večerjo s kolegoma iz Irske, nato pa je bilo
potrebno pripraviti kovčke, saj sem zelo zgodaj zjutraj že zapustila Rigo in preko
Frankfurta odletela v Slovenijo.
16
Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga,
Latvija)
Maruša Majhen, OŠ Vič
6. april 2014
Ob nedeljski jutranji zarji sem se peljala proti Letališču Jožeta Pučnika, v
pričakovanju novih doživetij, novih spoznanj in novih prijateljev. Zaposlena sem na
Osnovni šoli Vič kot šolska psihologinja. Osnovna šola Vič je največja šola v
Ljubljani, kar pomeni obilico dela: veliko učencev, veliko staršev, ogromno birokracije
ter zaradi tako velikega pretoka ljudi, tudi veliko nepričakovanih zapletov in situacij, ki
potrebujejo takojšnje ukrepanje, veliko mero fleksibilnosti in ustvarjalnosti. Šolski
psiholog je velikokrat razpet med navzkrižja več interesov: interesi šole, interesi
učencev in staršev, interesi učiteljev in lastnim vrednostnim sistemom. Velikokrat je
treba med temi različnimi interesi najti skupni imenovalec, ki bo predvsem v korist
učencev. Čeprav je delo šolskega psihologa dinamično, zanimivo in v njem zelo
uživam, je velikokrat tudi zelo stresno. Tako je bila izmenjava v Latviji zame
pomembna, ne samo zaradi strokovnega vidika, ampak tudi priložnost, da si
naberem nove energije in moči za uspešen zaključek šolskega leta.
Pri svojem delu se velikokrat srečujem z učenci s posebnimi potrebami, tudi na
področju poklicnega svetovanja. Predvsem učenci z Aspergerjevim sindromom zame
predstavljajo pedagoški izziv, hkrati pa imam malo znanj o tem, kam in kako takšne
učence uspešno usmerjati za nadaljnjo poklicno pot, da bodo izkoristili vse
potenciale, ki jih skrivajo v sebi. V Latvijo sem odhajala tudi s pričakovanjem
izpopolnjevanja znanj na tem področju.
Na letališču sem srečala Katjo, šolsko psihologinjo iz Osnovne šole Trbovlje, svojo
sopotnico v Latvijo. V trenutku sem vedela, da bo najino potovanje odlična izkušnja,
najin odnos pa bo prerasel iz strokovne tudi v zasebno sfero.
Ob prihodu v Latvijo je bila Riga zavita v deževno nedeljsko popoldne; tiha, lena in
osamljena, saj je bilo na mestnih ulicah le za peščico ljudi. Imela sem občutek kot da
hodim po obleganem srednjeveškem mestu; stare zgradbe sloga Art nouvea,
granitne kocke na tleh, temačno vreme in nikogar na ulicah. S Katjo sva šli na
sprehod po mestu ter naredili tipično turistično napako, ko sva ne vedoč, da se v
centru mesta skriva polno dobrih restavracij in čudovitih skritih kotičkov, izbrali precej
drago restavracijo, ki nama je bolj pospešila apetit kot naju nahranila.
Popoldne sva izkoristili za priprave na predstavitev Slovenije, slovenskega
izobraževalnega sistema in karierne orientacije, ki naju je čakala v ponedeljek.
17
7. april 2014
Ilze Jansone, latvijska koordinatorka Akademije, nas je prišla zjutraj iskati v hotel, kjer
smo vsi udeleženci Akademije prebivali. Peljala nas je do Državne agencije za razvoj
izobraževanja (State Education Agency – VIAA), kjer je sama zaposlena. Sprejem je
bil topel in iskren.
Po spoznavnih aktivnostih smo predstavili lastne izobraževalne sisteme in karierne
orientacije. Našo skupino so sestavljali: Ilze, po dva udeleženca iz Irske, Slovenije,
Estonije, Francije ter udeleženec iz Španije.
Estonci in Latvijci imajo izobraževalni sistem in karierno orientacijo zelo podoben
slovenskemu ter temu primerno tudi podobne težave na področju poklicnega
svetovanja učencem. Tako v Sloveniji kot v Latviji se poklicno svetovanje v osnovnih
šolah izvaja, ni pa zakonsko nikjer opredeljeno kot nujno in je to prepuščeno
odločitvam vodstva šol. Poklicno svetovanje naj bi izvajali učitelji oz. svetovalni
delavci. Torej je program poklicne orientacije odvisen od usmeritev vodstva šol ter
lastne iniciative učiteljev in svetovalnih delavcev. Slovenske Programske smernice za
svetovalno delo v Osnovni šoli sicer določajo: Poklicno vzgojo v okviru rednega
pouka (v okviru drugih predmetov) izvajajo učitelji v skladu s cilji, ki so opredeljeni v
učnem načrtu za te predmete. »Poklicno vzgojo v okviru oddelčne skupnosti izvajajo
razredniki in svetovalni delavci. Dejavnosti poklicne vzgoje izven pouka (na šoli in
izven šole) koordinirajo šolski svetovalni delavci. Svetovalna služba izvede letno vsaj
dve uri predavanj na oddelek (v zaključnih dveh razredih) z vsebinami poklicne
vzgoje.« (Programske smernice svetovalne službe v Osnovni šoli, Kurikularna
komisija za svetovalno delo in oddelčno skupnost, 1999)
Menim, da so za ustrezno poklicno orientacijo, predpisane štiri ure predavanj na
temo poklicne orientacije, kolikor je učenec prejme tekom svojega šolanja, veliko
premalo. Svetovalni delavci imamo veliko birokratsko-administrativnih obveznosti,
tako da velikokrat svetovalni delavci opravljajo v zvezi s poklicno orientacijo le tisto
najnujnejše, s čimer so po programskih smernicah zavezani. To pa je bistveno
premalo. Učenci kot tudi njihovi starši imajo pogosto zmotna prepričanja o
sposobnosti svojih otrok ter zmotna pričakovanja glede nadaljnjega izobraževanja.
Učenci in starši se še vedno pogosteje odločajo, da bodo otroci obiskovali gimnazije
(tudi v primerih, kjer so ocene nizke), saj je prepričanje, »če boš študiral, boš dobil
delo«, še vedno globoko zasidrano v mentaliteti ljudi, kljub vsakodnevnim
informacijam s strani medijev o naraščajoči brezposelnosti univerzitetnih
diplomantov. Otrokova in starševska pričakovanja pogosto niso skladna z otrokovimi
sposobnostmi in interesi. Poklicna orientacija v osnovni šoli, bi morala biti kontinuiran
proces, kjer bi učenci dodobra spoznali sebe (svoje sposobnosti, svoje kompetence,
svoje interese in želje), da bi lahko pravilno ugotovili, kaj si v življenju želijo delati.
Seveda jim je za dosego tega cilja potrebno ponuditi čim več aktivnosti poklicne
orientacije. Velikokrat pri učencih zaznavam nekakšno apatijo in brezbrižnost do
18
prihodnosti ter do lastne kariere, šolanja. Pogosto mi učenci povedo, da bi v službi
radi imel veliko prostega časa in veliko denarja, hkrati pa ne vedo oz. jim je vseeno
kateri poklic bi opravljali. Namen poklicne orientacije bi morali biti tudi motiviranje
učencev, da spoznajo samega sebe, da postanejo dojemljivi za svet okoli sebe, za
različne poklicne možnosti ter za prihodnost, ki jih čaka.
Na Irskem in v Franciji imajo poseben poklic – poklicni svetovalec ter predpisan
ustrezni univerzitetni študijski program. Zaradi zahtevnih razmer na trgu delovne sile,
velikega števila brezposelnih mladih v Sloveniji ter glede ne zahtevnost dela z
današnjimi učenci in njihovimi starši, menim da bi tudi v slovenskih šolah, potrebovali
posebne karierne svetovalce, ki bi se lahko posvečali izključno poklicni orientaciji.
Poklicna orientacija na osnovnih šolah je ključna za nadaljnji razvoj učenca in za
njegov vstop na trg delovne sile. Zato mora biti poklicna orientacija vodena
kontinuirano, vertikalno in horizontalno, začeti pa bi se morala že v prvem razredu.
Učitelji bi morali izvajati poklicne vsebine tudi v sklopu svojih predmetov in pri
medpremetnem povezovanju. Vendar pa je potrebno učitelje za ta namen tudi
usposobiti. Učitelji obremenjeni z lastnimi učnimi načrti, bi morali imeti tudi podporo
poklicnega svetovalca, pri vključevanju vsebin poklicne vzgoje v njihove ure.
Zvečer smo udeleženci in Ilze odšli na skupno večerjo, kjer smo se bolje spoznali in
začeli odkrivati čudovite, skrite kotičke, ki jih ponuja Riga.
8. april 2014
Na Državni agenciji za razvoj izobraževanja so nam podrobno predstavili latvijski
izobraževalni sistem, ki je na las podoben našemu ter glavne značilnosti
vseživljenjske poklicne orientacije v Latviji. Poklicno usmerjanje v Latviji izvaja
Agencija za zaposlovanje (State Employment Agency), prav tako pa poklicno
svetovanje izvajajo tudi zasebne agencije.
Ciljna populacija in prioriteta latvijskega sistema poklicnega usmerjanja so prav
gotovo mladi, saj podobno kot v Sloveniji, se tudi Latvija sooča z velikim odstotkom
visoko izobraženih mladih ljudi brez dela. To je za družbo izredno slabo, saj imajo
mladi navadno inovativne ideje, motivacijo ter zagnanost za spremembo stvari na
bolje. Če so izobraženi mladi izključeni iz trga delovne sile ter posledično potisnjeni
na obrobje družbe, za družbo to pomeni stagnacija in odsotnost sprememb ter
napredka. Eden izmed glavnih ciljev tako na lokalni kot državni ravni v Latviji in
ostalih evropskih državah, je vključevanje mladih na trg delovne sile.
Zaradi teh razlogov so Latvijci vključeni v program Mreže Evropske vseživljenjske
karierne orientacije (The European Lifelong Guidance Policy Network), ki ponuja
podporo nacionalnim agencijam evropskih držav, pri programih vključevanja mladih
na trg delovne sile. Zajema celo vrsto aktivnosti, ki omogočajo posamezniku, da
identificira svoje sposobnosti, kompetence in interese, ter se na podlagi realne slike o
19
sebi za primeren poklic tudi odloči. Glavni cilj programa je, da si pridobijo prebivalci
Latvije tiste kompetence, ki jim bodo pomagale pri vključevanju na trg delovne sile.
Mlade pripravljajo na zaposlitvene priložnosti, nudijo podporo pri izobraževanju in pri
pridobivanju delovnih izkušenj, delajo na preprečevanju osipa iz izobraževalnega
sistema in na reintegraciji osipnikov v izobraževalni sistem in na trg delovne sile.
Skušajo delovati tudi preventivno pri preprečevanju tistih rizičnih faktorjev, ki
nezaposlenost med mladimi povišujejo.
Latvija organizira za učence osnovnih in srednjih šol določene akcije, ki naj bi jim
pomagale pri izbiri poklica. Organizirajo dogodek Mesto dela, kjer se učenci spoznajo
z različnimi poklici. Imajo tudi Nacionalni poklicni teden, ki je precej podoben
slovenski Informativi, vseslovenskemu sejmu izobraževanja, štipendiranja in
zaposlovanja. Na njem se predstavijo srednje šole, delodajalci, hkrati pa organizirajo
tudi pogovore z znanimi latvijskimi osebnostmi o njihovih poklicni poti.
Popoldne smo obiskali eno izmed šol v Latviji – Teikas, kjer šolajo učence v starosti
od 6. do 18. let; osnovna šola in gimnazija hkrati. Šola je na pogled delovala
ogromna, vendar topla in prijazna ter sodobno opremljena. Na šoli so aktivni na več
področjih: kulturno umetniškem, športnem, udeležujejo se mednarodnih izmenjav,
imajo šolsko televizijo in radio. Poklicna svetovalka na šoli, je učiteljica matematike,
ki poleg svojega rednega dela, skrbi tudi za vse aktivnosti povezane s poklicnim
usmerjanjem. Učenci šole so aktivno vključeni v zgoraj omenjena dogodka kot sta
Mesto dela in Nacionalni poklicni teden.
Obiskali smo tudi Center za kreativno učenje, ki ponuja prostočasne aktivnosti za
otroke na veliko področjih: modelarstvo, fotografija, kiparstvo, robotika, gledališka
umetnost, računalniška animacija, itd. Otroci na centru razvijajo interese po
posameznih področjih, spoznavajo sebe, hkrati pa preko ustvarjanja izdelkov
pridobivajo delovne navade in občutek odgovornosti za nastanek lastnega izdelka.
Učijo se tudi timskega dela. Preko aktivnostih otroci razvijajo ključne kompetence za
konkurenčni vstop na trg delovne sile. Pionirski dom v Ljubljani, ponuja podobne
storitve.
Obiskali smo tudi Muzej Eksperimentov, kjer smo preko različnih enostavnih izumov
prebudili otroka v sebi, pa tudi že pozabljeno otroško radovednost. Najbolj se mi je v
spomin vtisnil enostaven predmet – izum, s katerim si je Gaudi pomagal pri kreiranju
njegovih večnih arhitekturnih biserov moderne Barcelone. Prevzelo me je predvsem
dejstvo, da so bile njegove mistične, razgibane in prelepe stavbe zgrajene na tako
enostavnem principu.
Vsi torkovi obiski so bili izven centra mesta, kjer si lahko začutil pristni utrip življenja v
Rigi. Latvija je dežela čokolade. Muzej Eksperimentov stoji blizu tovarne čokolade,
vonj v soseski je bil čaroben in sladek.
Zvečer smo imeli organiziran voden ogled centra Rige. V Rigi je 60% prebivalstva
Rusov, tudi njihov župan je Rus. Velikokrat se še vedno dogaja, da tudi na uradnih
institucijah govorijo rusko. Latvijcem to predstavlja velike težave in skrbi, posebno v
20
senci nedavne priključitve Krima Rusiji. Avtohtoni Latvijci tvorijo približno 2/3
prebivalstva. Latvijci slavijo in štejejo dneve miru, saj so imeli v svoji zgodovini veliko
vojne in pretočene krvi. V letu od 1918 do 1920 so se Latvijci skupaj z Estonci ter
Britanci borili proti Sovjetski zvezi. Med drugo svetovno vojno so Latvijo leta 1941
zasedli Nemci ter v koncentracijskih taboriščih iztrebili 90% latvijske judovske
populacije. V letih od 1943 do 1944 pa je Latvijo okupirala še Sovjetska rdeča
armada.
V sodobnem času, je Latvija članica Evropske unije in Nata, zato je težko verjetno,
da bi se Rusija odločila za priključitev Latvije k svojemu ozemlju. Zaradi velikega
števila vojn v zgodovini Latvije in v luči dogodkov v Ukrajini, so Latvijci upravičeno
prestrašeni za integriteto ozemlja lastne države.
Riga je prečudovito, magično mesto, ki diši po čokoladi. Zgradbe so zgrajene v slogu
Art Nouveau, ki izvira iz konca 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Več kot 40
odstotkov vseh zgradb v Rigi je zgrajenih v tem slogu – veliko več kot v kateremkoli
mestu na svetu. Arhitektura je barvita, dinamična, asimetrična in živa. Pripadniki tega
sloga, so motive iskali v naravi, saj je osnovna ideja ta, da je narava vzor vsakemu
umetniku. Pri svojem delu so upodabljali določene komponente rastlin in živali. Dajali
so prednost t.i. 'ukrivljeni potezi', kot lastnosti, ki opisuje mogočnost in absolutnost
narave same, ki ustvarja brez premih črt.
9. april 2014
Srede sem se osebno najbolj veselila, saj je bilo v načrtu obisk Agencije za Socialno
integracijo (Social Integration State Agency) v Jurmali, ki se ukvarja predvsem z
zaposlovanjem oseb s posebnimi potrebami.
Glavna naloga Agencije je izvajanje izobraževalnih programov in storitev s področja
poklicne rehabilitacije in socialnega vključevanja. Agencija vodi evidenco ljudi s
posebnimi potrebami, ki potrebujejo umestitev na trg delovne sile. Ponuja programe
usposabljanja, možnosti praktičnih izkušenj pri delodajalcu ter programe
izobraževanja (poklicne programe kot so kuhar, knjigovodja, računalniški tehnik,
pomočnik šivilje, tiskar ter tudi višješolske programe kot je računovodja, informatik,
itd..), psihosocialno podporo in asistenco pri iskanju službe ter omogoča pridobitev
vozniškega izpita. Agencija je povezana tudi z delodajalci, ki potrebujejo zgoraj
omenjene profile. Uporabniki storitev so predvsem osebe z intelektualnimi ali/in
telesnimi deficiti.
Jurmala je priljubljeno obmorsko turistično mesto, ki zaživi le poleti. Mi smo jo
obiskali na deževen dan, ko je imela podobo mesta duhov. Po kosilu smo za hip
obiskali tudi plažo, kjer nam je baltski veter kuštral lase.
V Jurmali smo obiskali Višjo šolo za zdravstvo, kjer izobražujejo študente za delo na
področju zdravstva (medicinske sestre, laboratorijske asistente, bolničarje, radiologe
ter kozmetičarke) ter sociale (socialne delavke in socialne pedagoge).
21
Preko medijev in z prisotnostjo na glavnih dogodkih povezanih s poklicno orientacijo
pridobivajo študente. Na Nacionalni poklicni teden pridejo z rešilcem, kjer simulirajo
različne situacije in seveda z sireno nase glasno opozorijo.
Predstavniki višje šole, nam povedo, da je v Latviji velika težava nezaposlenost
mladih, zaradi katere mladi vse pogosteje hodijo v tujino, s trebuhom za kruhom.
Direktorica visoke šole je opozorila, da v Latviji mlade šolajo in jih izobrazijo
(izobraževalni sistem, razen univerzitetnih programov, je brezplačen za Latvijce in
plačljiv za tujce). Tako Latvija vloži v izobraževalne sisteme denar in skrbi za
kakovostno posredovanje znanja, potem pa ti mladi svoja znanja in svoje
kompetence uporabljajo v tujih državah kot so Nemčija, Anglija ter Amerika. Šola je
sodobno in bogato opremljena, moderna ter predana svoji viziji ustvarjanja
kvalitetnega medicinskega osebja. Latvijo in Slovenijo pestijo zelo podobni problemi
brezposelnosti mladih in bega možganov v tujino.
Odgovorov kako usmerjati tiste učence s posebnimi potrebami, ki so v Sloveniji že
vključeni v redne šolske programe (avtiste, disleksike, učence s hiperaktivno motnjo,
itd..) nisem dobila.
10. april 2014
V četrtek smo obiskali Latvijsko Univerzo v centru Rige. Stavba je mogočna in skoraj
strah vzbujajoča. Ima velik glavni vhod in dva stranska vhoda. Vraževerje velja, da če
hodiš čez glavni vhod, ne boš diplomiral. Tako večina študentov vstopa v Univerzo
preko stranskih vhodov. Univerza je bila ustanovljena leta 1991, obiskuje jo 13.330
študentov. V sklopu Univerze deluje 13 fakultet. Zelo dejavni so tudi na področju
mednarodnih izmenjav. Univerza ponuja tudi trideset mednarodnih programov – torej
programov v angleščini. Univerzitetni študij je za razliko od našega plačljiv. Od 30%-
40% študentov prejema državne štipendije, ostalih 60% študentov, si študij plačujejo
sami.
Univerza ima tudi svoj Poklicni center, ki študentom nudi storitve kot so: psihološka
podpora, informiranje in svetovanje ter omogočanje pridobivanja tistih kompetenc, ki
so za uspešno poklicno življenje pomembne. Poklicni center je namenjen predvsem
že diplomiranim mladim, glavna naloga pa je preprečevanje nezaposlenosti mladih
diplomirancev. Povezani so z delodajalci, pomagajo mladim pri pridobivanju
pripravništev, hkrati pa ponujajo študentom teme za diplomske naloge z vsebinami, ki
so zanimive za bodoče delodajalce. Vsebine poklicne orientacije umeščajo tudi v vse
univerzitetne programe in kurikulume.
V popoldanskem času je sledil obisk Nacionalne pisarne za zaposlovanje (State
Education Development Agency). Tudi Latvija izvaja evropski program - Jamstvo za
mlade. Program vključuje podporne storitve mladim iskalcem službe; informiranje,
psihološko svetovanje, pravno svetovanje, svetovanje glede davčnih obveznosti.
Preko Jamstva želijo mladim zagotoviti prvo delovno izkušnjo, navadno v nevladnih
22
agencijah. Ponujaj neformalna usposabljanja ter poklicne programe izobraževanja. V
program je vključenih 119 občin, na vsaki občini pa je zaposlen t.i. specialist za
poklicno svetovanje mladim. Glavni cilji programa so: zmanjšati brezposelnost
mladih, pridobiti tiste mlade, ki so izpadli iz trga delovne sile ter iz sistema
izobraževanja, ter jim ponuditi možnost ponovno integracije v družbo, preko prve
zaposlitve oz. jih vključiti v poklicne izobraževalne programe.
11. april 2014
Zjutraj so nam na Državni agenciji za razvoj izobraževanja predstavili program
Vseživljenjske poklicne orientacije v Latviji. Rdeča nit programa je vseživljenjsko
usposabljanje vsakega posameznika, da lahko prepozna svoje kompetence, veščine
in sposobnosti v vsakem obdobju v svojem življenju. Ideja je, da se z razvojem
metakognitivnih sposobnosti lahko človek v vsakem obdobju svojega življenja
kompetentno in razumno odloči glede izbire svojega poklica ter glede nadaljevanja
izobraževalne poti.
Cilji programa so:
- implementacija vsebin poklicne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja (to
vključuje tudi podporo šolam preko izobraževanj in usposabljanj za pedagoške
delavce);
- spodbujanje vseživljenjskega učenja;
- ustanovitev izobraževalnih programov in programov usposabljanja, ki bodo
omogočale vsem, ki se s poklicno orientacijo ukvarjajo, strokovnost pri svojem
delu.
To je program, ki ga vodita Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za socialne
zadeve, ki v svoji mreži vključuje tudi vse agencije na področju poklicnega
informiranja.
Nato je sledila izdelava tabele Compass s katero smo ocenili na novo pridobljene
kompetence ter evalvacija programa. Vsi udeleženci smo bili nad izvedbo Akademije
in Latvijsko gostoljubnostjo navdušeni. Hkrati smo v skupini tekom izmenjave stkali
dobra prijateljstva, saj je bila skupina pozitivna, motivirana, duhovita, zabavna in
vedno pripravljena za smeh.
12. april 2014
V soboto zjutraj sem se odpravila proti Ljubljani. Izmenjava v Latviji je izpolnila vse
moje osebne cilje: tkanje novih mednarodnih vezi in poznanstev, nove izkušnje, nova
znanja, napolnila me je z novo energijo in motivacijo za izboljšanje lastnega dela v
povezavi s poklicno orientacijo. Bolje razumem pomen poklicnih svetovalcev, ki
23
delajo z mladimi. Le-ti imajo velik pomen tudi za razvoj zdrave družbe, saj lahko s
kompetentnostjo in strokovnostjo usmerjajo mlade pri izbiri poklicnih poti tako, da bo
brezposelnost čim nižja. Zaposleni mladi pomenijo napredek družbe. Le zaposlen
mladi bo lahko razmišljal o družini in otrocih, kar je ključnega pomena za Slovenijo,
saj nataliteta upada, hkrati pa se prebivalstvo stara. Tako v Sloveniji kot v večini
evropskih državah se mladi še vedno pogosteje odločajo za univerzitetni študij kot za
poklicno izobraževanje, kljub znanemu dejstvu, da je na trgu delovne sile velika
potreba po kadrih iz poklicnih šol. Zanimivo pa je, da je Francija svetla izjema, saj
imajo na poklicnih šolah omejitve, kjer je konkurenca za vstop v poklicno šolo
močnejša kot za vstop na univerzitetne študijske programe. Ravno obratno kot v
Sloveniji, kjer bo treba sistematično in na vseh ravneh populizirati poklicno
izobraževanje.
Tudi na strokovnem področju sem dobila veliko odgovorov, še več pa idej o
inovativnih pristopih pri svojem delu in vizijo, da bom poskušala na Osnovni šoli Vič
zastaviti program poklicne orientacije drugače in motivirati učitelje za vključevanje
poklicnih vsebin pri svojih predmetih.
Med čakanjem na frankfurtskem letališču sem razmišljala o čudoviti in mistični Rigi, o
vonju po čokoladi ter o celi kopici odprtih, komunikativnih in duhovitih novih
prijateljev.
24
Mladi odrasli in prihodnost - možnosti in izzivi na severu Evrope
(mobilnost Oulu, Finska)
Petra Marinko, Zavod RS za zaposlovanje
Države severne Evrope so od nekdaj veljale za nek ideal, pa naj gre za področje
državne organizacije in vodenja, ali pa šolstva in zdravstvenega sistema. Ko sem
zasledila, da je ena od možnosti Academia programa izmenjave študijski obisk
Finske in se predvideni program dotika teme zaposlovanja mladih, torej področja, s
katerim se službeno srečujem vsakodnevno, sem se odločila, da se prijavim. Uspelo
mi je, sprejeli so mojo vlogo in v začetku maja 2014 sem skupaj s kolegico
psihologinjo Tadejo Podgorelec, šolsko svetovalno delavko na OŠ Sostro,
odpotovala v mesto Oulu na Finsko.
Slika: Levo zgoraj naša finska koordinatorka Kati Virolainen, sledijo: Fathi in Mathilde iz Francije, Tadeja in Petra (jaz) iz Slovenije, Elodie iz Belgije, Carmen iz Španije, Miriam iz Estonije in Gerard z Irske.
4. maj 2014
Skoraj 12-urno potovanje iz brniškega letališča Jožeta Pučnika do okrog 3.000 km
oddaljenega finskega mesta Oulu, z dvakratnim prestopom (v Zürichu in Helsinkih),
pravzaprav ni bilo dolgočasno, kot bi človek pričakoval, saj sva s Tadejo ta čas
izkoristili za spoznavanje druga druge in najinega dela.
25
Že prvi večer smo se udeleženci dobili na neformalni večerji (topla lososova juha!) z
našo finsko organizatorko Kati Virolainen. Večer smo izkoristili za spoznavanje drug
drugega s pomočjo igre: vsak je o sebi povedal tri trditve, od tega sta morali biti le
dve resnični. S tem smo vsi prebili led in se znebili začetniške treme. Udeleženci
izmenjave na Finskem smo bili:
Udeleženci Država
Fathi Ihalouine – šolski svetovalni delavec na srednji poklicni šoli
Francija
Mathilde Girard – karierna svetovalka za srednješolsko mladino
Francija
Elodie Mouyard - karierna svetovalka za srednješolsko mladino
Belgija
Carmen Cabrales – učiteljica predmeta poklicne orientacije na poklicni šoli
Španija
Mirjam Lindpere – kadrovnica v enem večjih estonskih podjetij Estonija
Gerard McNamara – svetovalec zaposlitve na zavodu za zaposlovanje
Irska
Tadeja Podgorelec – šolska svetovalna delavka na OŠ Slovenija
Petra Marinko- svetovalka zaposlitve na ZRSZ Slovenija
Čeprav sem pričakovala spremembo v dolžini dneva, me je že prvi večer močno
presenetil pozen sončni zahod. Ob 21.30 so se šele začeli kazati prvi znaki zahoda,
popolnoma pa se pravzaprav skorajda ni znočilo. Sama noč (s temo) je morda trajala
kake tri ure, saj se je od 3.-4. ure zjutraj že začenjalo daniti. Obenem je za kulturni
šok poskrbela komaj prebujajoča se pomlad z golimi vejami, za kontrast majsko
razpoložene in bujno obrasle narave v Sloveniji.
Slika: Ob sončnem zahodu ob 21:30.
26
Slika: Številne breze so v začetku maja na Finskem še povsem gole.
5. maj 2014
Po obilnem zajtrku (riževi kolački, tople žemljice, jajčna zmes, prekajen losos, jajčni
namaz, črni čaj z mlekom- nasploh smo v tem tednu obiskovalci ugotovili, da so Finci
vajeni krepke hrane) smo se odpravili z lokalnim avtobusom k organizatorjem
celotedenske izmenjave: v ELY center- center za ekonomski razvoj, prevoz in okolje
za območje severne Ostrobotnije, regije, katere prestolnica je mesto Oulu.
Tu nam je koordinatorka Kati predstavila celotedenski program v
okviru Akademije, zapisali smo svoja pričakovanja, strahove ter
tisto, kar mislimo, da bomo doprinesli k tednu, ki je pred nami. Kati
nas je seznanila s finskim šolskim sistemom, vodja oddelka
»Kompetence in delo« Ely centra, gospa Anna- Liisa Hietala ter
eden njenih sodelavcev, Jarkko Pietillä, pa sta nam predstavila
organizacijo, njihovo poslanstvo ter zaposlitvene posebnosti regije
Severna Ostrobotnija in mesta Oulu.
Kar 34% populacije v regiji je stare pod 25 let (za primerjavo: v
celotni državi je 29% prebivalstva mlajšega od 25 let) in prek 70%
prebivalstva ima »diplomo« (doseženo vsaj srednjo poklicno
izobrazbo). Najmočnejše veje, kjer se ljudje zaposlujejo, so
področje IKT, kovinska in lesno- predelovalna industrija ter turizem.
Stopnja registrirane brezposelnosti je za območje mesta Oulu 15,9% (regija Severna
Ostrobotnija 14,2%; celotna država 12,5%; Slovenija 14,2%). Gre za najvišjo
brezposelnost mladih na Finskem (za primerjavo: v celi regiji S. Ostrobotnija je dobrih
4.000 brezposlenih, mlajših od 25 let, od tega kar 2.500 iz območja mesta Oulu).
Slika: Območje Severne Ostrobotnije.
27
Glavni razlog za to je predvsem dejstvo, da okrog 30.000 mladih iz cele Finske
(predvsem pa s severa) prihaja študirat v Oulu na dve fakulteti. Ko zaključijo s
študijem, se navadno odločijo, da se ne bodo vračali v osamljene vasi na severu in
se ustalijo v mestu Oulu. Razlog za visoko brezposelnost je med drugim tudi
propadanje podjetja NOKIA, saj se je proizvodnja premaknila v severno Afriko in
Azijo, poleg tega Nokia ni bila konkurenčna drugim ponudnikom podobnih storitev.
Podatki kažejo, da je le malo mladih brezposelnih dlje kot 1 leto, večina se jih zaposli
v prvih treh mesecih po prijavi na zavod za zaposlovanje oz. po zaključku šolanja.
Razlog: jamstvena shema za mlade. Priložnosti mladi vidijo predvsem v zaposlovanju
na severu države, kjer se zaradi novo odkritih naravnih virov gradijo nova mesta,
ceste, tovarne.
Finski izobraževalni sistem in vseživljenjska karierna orientacija
Finski izobraževalni sistem bi
lahko opisali kot brezplačen (OŠ
in SŠ) in prilagodljiv, učitelji pa so
zelo kvaliteten kader.
Osnovnošolsko izobraževanje
poteka od 7.-16. leta in obsega 9
let. Starši se lahko prvi dve leti
otrokovega šolanja odločijo za
opravljanje 80% delovnih
obveznosti (dnevi so kratki, otroci
kmalu zaključijo s poukom,
možnost za starše, da preživijo
več časa z otroki). Po končani
devetletki se učenci lahko
odločijo za prehodno 10. leto. V
tem času izboljšajo svoje znanje
v katerem od predmetov (v
katerih so bili tekom 9-letke manj
uspešni), si pridobijo čas za odločanje o poklicni poti (ponujeni so posebni predmeti
za poklicno orientacijo, obisk delodajalcev, …). Izobraževanje po osnovni šoli
posameznik sicer lahko zaključi, a možnosti za zaposlitev so s to stopnjo izobrazbe
skoraj ničelne. Za skoraj vsako delo na Finskem posameznik namreč potrebuje
določeno izobrazbo, tudi za npr. delo čistilke.
Zelo se spodbuja e-učenje. Danes ima že vsak finski učenec mobitel, nekatere šole
omogočijo vsem učencem/dijakom brezplačne iPade. Domačih nalog skoraj ni,
večino obveznosti otroci opravijo v času, ko so v šoli (dnevi so kratki!).
Slika 5: Shema finskega izobraževalnega sistema.
28
Slika: Otroci v šolo prihajajo večinoma s kolesi, tudi pri nekaj stopinjah minusa.
Srednješolsko izobraževanje traja 3 leta in je lahko splošno ali poklicno. Mogoče je
celo opravljati obe vrsti izobraževanja hkrati, traja le kako leto več, torej 4 leta.
Zaznati je trend, da postaja poklicna izobrazba vedno bolj priljubljena pri izbiri mladih,
saj so možnosti za zaposlitev tako večje.
Pred vpisom na fakulteto je obvezno opraviti sprejemne izpite, ki so zelo zahtevni.
Kandidati v istem letu namreč opravijo srednješolsko maturo in zahtevno se je nato
pripravljati za sprejemne izpite.
Obvezno služenje vojaškega roka za moške pri 18. letih (prostovoljno za ženske),
traja 6 mesecev. Mesto na fakulteti študente ta čas počaka.
Poklicni svetovalci so na Finskem izključno le učitelji, ki morajo pridobiti diplomo v
svoji smeri. Delo učitelja je na Finskem zelo visoko cenjeno. Izredno težko je opraviti
sprejemne izpite za vpis na pedagoško fakulteto in le najboljšim torej uspe priti do
učiteljske izobrazbe.
V nižjih razredih OŠ je karierno svetovanje odgovornost vseh učiteljev, pa tudi šolskih
svetovalnih delavcev, v višjih razredih pa dobijo posebno vlogo poklicni svetovalci, ki
skozi celo leto vodijo poseben predmet, namenjen poklicni orientaciji.
Finci so na svoj sistem izobraževanja izredno ponosni, obenem pa po nekaterih
raziskavah opažajo, da njihove metode dela ne spodbujajo ustvarjalnosti ter čuta za
»biti aktiven v družbi«, povedati svoje mnenje, biti »active citizen«, premalo naj bi bilo
praktičnega učenja.
V popoldanskem času smo se ustavili na Šoli za poklicno usposabljanje učiteljev na
Univerzi za uporabne vede, kjer so nam predstavili nov program za izobraževanje
kariernih svetovalcev. Namenjen je učiteljem (pogoj za opravljanje delo kariernega
svetovalca je učiteljski poklic), ki se želijo izpopolniti za tovrstno delo. Izobraževanje
ne poteka v obliki ex cathedra, ampak po skupinah, v obliki izmenjave izkušenj,
posvetovanja. Kar nekoliko nenavadno je bilo videti posnetke študentov, ki so
29
klepetali za mizami, kot v kaki prijetni kavarnici, ena od študentk je imela ob sebi celo
spečega novorojenčka.
V popoldanskem času je prišel čas za predstavitve šolskega sistema naše države in
našega dela, povezanega s sistemom izobraževanja. Tako smo drug za drugim
predstavniki Irske, Španije, Belgije, Estonije, Francije in Slovenije ostalim članom
študijskega obiska ter lepemu številu finskih svetovalcev, ki jih je zadeva zanimala,
predstavili naše delo. Večina med nami je bila glede te naloge precej zaskrbljena,
posebej, ker angleščina ni naš prvi jezik (razen seveda predstavnika Irske), a smo vsi
do zadnjega ugotovili, da vendarle znamo tudi v tujem jeziku na strokoven način
predstaviti področje našega dela.
Slika: Slovenski predstavnici študijske izmenjave med predstavitvijo slovenskega izobraževalnega sistema.
Zadovoljni, da je zadeva za nami že po prvem dnevu, smo si v mestu pozno zvečer
ob dnevni svetlobi privoščili pravo finsko pivo (drago kot žafran)
6. maj 2014
Drugi dan naše izmenjave smo v dopoldanskem času obiskali lokalno službo zavoda
za zaposlovanje. Gre za 4. največjo enoto (od petnajstih) zavoda za zaposlovanje na
Finskem, obsega 200 zaposlenih in pokriva 7 regij (398 000 prebivalcev; 22 000
»zaposlovalcev«- podjetij), deluje pod okriljem Ely centra, naše organizacije
gostiteljice, s katero smo se seznanili prejšnji dan.
30
Zavod za zaposlovanje močno podarja spletno delo s svojimi strankami (večina prijav
se zgodi prek spleta), »online« storitve vseskozi razvijajo, velik del storitev pa poteka
tudi po telefonu (med drugim tudi izdelava prvega zaposlitvenega načrta) ter prek
video konferenc. Gostitelji priznavajo, da se Finci na ta način dela še privajajo.
Predvsem mladi čutijo potrebo po osebnem stiku (vsaj prvo srečanje). Prav tako gre
za »stresno« spremembo tudi za svetovalce.
Slika: Na Zavodu za zaposlovanje dolgih vrst za prijavo ni, saj se večina prijav opravi elektronsko.
Finski zavod za zaposlovanje ponuja tri temeljne storitve:
1) Delo z brezposelnimi, iskalci zaposlitve (neposredno zaposljivimi) in
delodajalci
2) Delo na razvoju kompetenc, ki je namenjeno vsem, ki potrebujejo več podpore
pri svojem iskanju. Ciljne skupine so mladi brez poklicne izobrazbe, imigranti,
starejši, ki so pridobili izobrazbo že pred več leti, vsi, ki bi potrebovali
prekvalifikacijo. Ljudem omogočijo zamenjavo poklica, nadaljnje izobraževanje
(dokonča šolanje), skupno načrtovanje kariere, delovni preizkus.
3) Podporno zaposlovanje (globlja podpora): sodelovanje s centri za socialno
delo, rehabilitacijskimi svetovalci, s podjetji.
S posamezno stranko, ki se prijavi na zavod za zaposlovanje, sodelujejo na naslednji
način: prijava se najpogosteje zgodi prek spleta (možna pa tudi osebno). Sledi krajši
telefonski intervju s stranko, nato pa »skill mapping«- beleženje
znanj/spretnosti/kompetenc. Najpogosteje slednje opravljajo zunanje inštitucije,
morda podjetje, kjer je bil posameznik prej zaposlen, morda psihologi zunanjih
organizacij, ki pripravijo poročilo o posameznikovih zmožnostih, tudi psihologi
31
njihovega zavoda. Sledi priprava zaposlitvenega načrta v roku dveh tednov po prijavi,
spet, pogosto kar prek e-kanala, s čimer se izognejo vrstam, obravnava je hitrejša.
Pri izdelavi prvega zaposlitvenega načrta se že identificira tiste, ki so rizični za
prehod v dolgotrajno brezposelnost. Svetovalec spremlja aktivnosti, ki sta jih dorekla
s stranko. Napotovanje (80km oddaljena zaposlitev je še razumna). Po potrebi
stranko vključijo v karierno svetovanje ali na delovne preizkuse.
Na Zavodu za zaposlovanje se je predstavila tudi organizacija Spring House, eno
največjih Finskih zasebnih podjetij, ki se ukvarja z usposabljanje za iskanje zaposlitve
in ima z zavodom za zaposlovanje sklenjeno koncesijo. Delo podjetja Spring House
nam je predstavila mlada trenerka, ki je pokazala, da je delu zelo predana in nas je s
svojimi sposobnosti motiviranja ter aktiviranja močno navdušila ter sprožila val
vprašanj z naše strani. Podjetje Spring House se ukvarja z dvema dejavnostma,
Coachingom za iskalce zaposlitve in coachingom za osebje v podjetjih. Organizirajo
mesečne delavnice za vse, ki jim upade motivacija za iskanje zaposlitve in jih pri
iskanju zaposlitve ovirajo osebne težave; posebej se posvečajo brezposelnim, ki bi
želeli v enem tednu pridobiti znanja s področja iskanja zaposlitve s pomočjo spleta in
jih učijo dostopati na skriti trg dela. Tretja skupina ljudi, s katerimi delajo, so visoko
izobraženi strokovnjaki, ki še niso dobili priložnosti izkazati se na trgu dela (mladi
diplomanti npr.), omogočijo jim sodelovanje na konkretnih projektih s podjetji. Vsem,
ki se ne zavedajo svojih kompetenc in znanj, ki bi jih lahko ponudili delodajalcu, to
pomagajo uvideti s pomočjo testov znanja, intervjuji. Posvečajo se tudi integraciji
tujcem in jim skozi celoletne delavnice omogočajo spoznavanje kulture, učenje jezika
ter treninge na delovnem mestu.
Poklicna orientacija in karierno svetovanje na Zavodu za zaposlovanje
S pomočjo video-konference smo imeli priložnost govoriti s psihologinjo, ki že 15 let
dela na področju razvoja kompetenc na zavodu za zaposlovanje. Video-konferenca,
ki je pri nas morda včasih še »eksotika«, me je navdušila, saj je bilo razvidno, da je
zanje po drugi strani ta način komuniciranja nekaj vsakdanjega in običajnega.
Na omenjenem zavodu za zaposlovanje je zaposlenih 12,5 psihologov, v letu 2012
so obdelali 1500 strank, 3247 seans (po telefonu, videu, osebno, testiranje na
daljavo). Teme, ki jih karierni svetovalec obdeluje skupaj s stranko, so: oblikovanje
zaposlitvenega načrta, spretnosti in sposobnosti, interes in vrednote, izobrazba in
izkušnje, življenjska situacija, informacije, zdravje, trg dela, osebnost. Tako kot
psihologi v Sloveniji morajo tudi tu neprestano poudarjati strankam, da ni čarobnega
testa, čarobne palice, je le pomoč. Karierni svetovalec lahko pošlje stranko na
delovni preizkus (Npr. medicinska sestra, ki tega dela še ni opravljala, lahko tako
spozna, ali bo zmogla, ker gre za čustveno zahtevno delo. Ali pa ima nekdo težave s
hrbtom, pa preizkusi, ali bi zmogel.).
32
Slika: Finski zavod za zaposlovanje pri svojem delu uporablja sodobno tehniko.
V popoldanskem času sta se nam posvetili energični predstavnici ustanove LUOVI
College - poklicne šole za posameznike s posebnimi potrebami. Gre za privatno šolo,
ki pa je brezplačna, prav tako sta brezplačna malica in bivanje (če kandidati dobijo
prostor, žal pa ni prostora za vse sprejete učence).
Na LUOVI-ju nudijo tri vrste izobraževanj (po zahtevnosti, glede na stopnjo
prizadetosti), vse pa omogočijo posameznikom, da pridobijo veščine učenja in
operiranja z življenjem in so po končanem programu ali usposobljeni za vpis v
poklicno šolo in se lahko zaposlijo, ali pa jih usposobijo za neodvisno življenje in se
po končanem programu se lažje vključijo v dnevni center ali podporno zaposlitev.
Predstavnici sta poudarili, da gre za mladostnike z nizko samopodobo in je
pomembno pokazati jim, da je OK vprašati za pomoč.
33
Ogledali smo si prostore te srednje poklicne šole za mlade s posebnimi potrebami:
prijazne učilnice, ki spominjajo na osnovnošolske prostore, opremljeni s sličicami,
napisi v angleščini, frazami, ki se jih uporablja v vsakdanjem življenju (hvala,
prosim,…). Dijaki s pomočjo mentorjev vodijo med odmori tudi lasten mini bar
(prodaja prigrizkov in pijače po simbolni ceni), kjer se učijo delati z denarjem, naročati
blago, nakupovati. Šola ima prav tako svojo kuhinjo in vsak dan v tednu druga
skupina dobi nalogo pripraviti obrok za skupino- od nakupa sestavin do branja
receptov in nato samostojne priprave preprostih jedi. V primeru, da mora hišnik na
šoli zamenjati žarnice, zbere skupino dijakov, ki mu pri tem pomagajo. Cilj
izobraževanja torej je, da se mlade usposobi za samostojno oz. čim bolj samostojno
življenje, ali pa vsaj življenje v dnevnih centrih, saj se vsi zavedajo dejstva, da starši
celo življenje ne bodo mogli skrbeti zanje.
7. maj 2014
Študijski dan smo začeli na OŠ v mestu Liminka. Liminki pravijo »mama mesta
Oulu«, saj je bilo mestece, ki sedaj sicer predstavlja podeželje oz. predmestje mesta
Oulu, ustanovljeno pred njim. V Liminki je rast prebivalstva 3% letno in je kar 35%
prebivalstva mlajšega od 15 let. Značilne so velike družine (s tudi po 19 otrok). Gre
za najmlajšo (glede na starost prebivalstva) občino v Evropi.
Slika 10: Ena od vaj za opolnomočenje mladostnikov s posebnimi potrebami, je
vsakodnevna priprava načrta dela v sličicah.
Slika 11: V učni kuhinji se učijo priprave predvsem preprostih jedi: peka jajc, pogrevanje mleka.
34
Kirsi Marja Stewart, zadolžena za izvajanje Jamstva za mlade na območju Severne
Ostrobotnije, nam je prestavila Jamstvo za mlade na Finskem. Tako kot v Sloveniji,
so podporo mladim pri zaposlovanju seveda nudili že pred uradno uvedbo sheme
Jamstva za mlade.
Shema pravi, da bo vsaka mlada oseba, stara do 25 let oz. mladi diplomanti, stari do
30 let, v roku treh mesecev po prijavi na zavodu za zaposlovanje dobila ponudbo
dela, izobraževanja oz. možnost dokončanja izobraževanja, poskusnega dela,
delavnice ali rehabilitacijskega svetovanja. Mnogi kolegi z izmenjave niso bili
seznanjeni s shemo Jamstvo za mlade. Ker smo v Sloveniji shemo prevzeli nekaj
mesecev pred mojo študijsko izmenjavo, sem zadevo poznala, vseeno pa sem se
seznanila z dvema posebnostma, ki ju pri nas ne poznamo: »Outreach youth work«,
ki bi ga težko prevedla, morda vsebinsko kot »iskanje in kontaktiranje mladih« in
»workshops«, s slovenskim prevodom »delavnice«. Naj oboje opišem nekoliko
podrobneje.
Outreach yoth work: S tem so na Finskem začeli že pred uvedbo jamstva za mlade,
leta 2007. Namenjeno je aktiviranju mladih, starim do 25, ki niso vključeni nikamor:
ne v proces šolanja, niso zaposleni, niso registrirani na zavodu za zaposlovanje. Kje
so? Gostitelji so nam te mlade karikirano prikazali kot mlade, ki posedajo doma,
igrajo računalniške igrice in svoj dom zapustijo le, ko s kapuco prek glave stečejo po
zamrznjeno pizzo v bližnjo trgovino. »Out-reach« delavci jih morajo najti, kontaktirati
(naj bo to osebno, prek FB profila, po telefonu…) ter povabiti k vključitvi v socialno
življenje. Takih mladostnikov naj bi bilo na Finskem okrog 10.000.
Delavnice-workshops: Takšno mladino, opisano zgoraj, najpogosteje skušajo vključiti
v delavnice. Dve obliki delavnic smo spoznali v nadaljevanju izmenjave in ju bom tudi
natančneje predstavila. V delavnice se mladi lahko vključijo tudi na pobudo centra za
socialno delo, zavoda za zaposlovanje, inštitucij, ki se ukvarjajo z duševnimi
boleznimi. Po delavnicah (navadno trajajo 3- 6 mesecev) pa lahko sledi šolanje
zaposlitev, brezposelnost.
V popoldanskem času so nas organizatorji odpeljali v zaliv Liminka na opazovanje
ptic. Gre za rezervat, kjer vsako leto gnezdi prek 280 različnih vrst ptic. Vsak s svojim
daljnogledom smo se odpravili do kilometer oddaljenega razglednega stolpa, kjer
smo lahko občudovali jate, ki so preletavale vetrovno ravnino.
35
Mladinske delavnice v Liminki
Prve delavnice, ki smo jih spoznali, so bile mladinske delavnice v Liminki. Gre za
delavnice, namenjene mladim odraslim, ki potrebujejo opolnomočenje, pripravo na
delovno življenje, vključitev v sistem (se ne šolajo, niso zaposleni, niso registrirani kot
brezposelni). Delavnice jim omogočijo pridobiti potrebne kompetence za življenje,
delovne navade, dvignejo samopodobo, potegnejo iz zasvojenosti … Ogledali smo si
prostore s statvami za pletenje preprog, mizarsko delavnico, kjer izdelujejo ptičje
hišice, delavnico za prenovo oblazinjenega pohištva.
36
Mladinski center v Tuposu
Gre za mladinski center, pri izgradnji katerega so
od vsega začetka sodelovali otroci in mladostniki.
Upoštevane so bile njihove želje glede tega,
kakšne prostore bi želeli imeti na voljo v samem
centru: prostor za igranje video igric z igralnimi
konzolami, kino prostor z velikim platnom,
akustično izolirano sobo za vaje glasbenih skupin
skupaj z opremo: električnimi kitarami, bobni.
Tudi zunanji izgled (poslikava) je rezultat otroških
rok: skupina otrok, ki je zmagala na natečaju z idejo, je dobila poletno delo: slikanje,
pleskanje in barvanje mladinskega centra- realizacija njihove ideje.
Slika:Vsakdo, ki na območju Liminke kupi hišo z zemljiščem, prejme s strani mladinskega centra Liminka svojo ptičjo hišico.
Slika: Miriam iz Estonije s tolkali, ki so jih v mizarski delavnici izdelali mladi.
37
Zaposleni v centru so nas v popoldanskem času našega tretjega dne izmenjave
sprejeli z odličnim robidovim pecivom ob kavi ali čaju. Ob vstopu v center za vse
veljajo enaka pravila in tudi mi smo se morali sezuti, tako kot vsi mladi, ki
vsakodnevno po pouku ali ob večerih prihajajo v center. Kot zanimivost: severnjaki
ne poznajo copat in hoja v nogavicah ni nič nenavadnega ali nevljudnega.
Končno so dobili priložnost spoznati delo »outreach« delavca, torej tistega, ki išče
mlade, ki so »Izpadli iz sistema« (se ne šolajo, niso zaposleni, niso registrirani kot
brezposelni, so preprosto doma in ne počnejo
ničesar oz. se spopadajo s kako odvisnostjo,
preživljajo čas na računalniku…). V Tuposu imajo
dva taka delavca. Gre za dva velika, močna, na
prvi pogled robata možaka in prav to je morda
njuna prednost: mladina se lažje zbliža z nekom,
ki je preprost in ne daje vtisa »pisarniškega
molja«. Eden od njih nam je skupaj z mladim
prostovoljcem odigral primer, kako se tak delavec
približa mlademu. V tem konkretnem primeru je
mladega zasvojenca z računalniškimi igrami povabil na »lan-party«, torej večer
igranja računalniških igric v mladinsko središče. Obenem ga je prikrito, ne da bi
mladenič zaznal, vključil tudi v proces organizacije dogodka z besedami, da bi
potreboval pomoč nekoga, ki se na te zadeve spozna. Igra vlog se nas je dotaknila in
nam prikazala film, ki se odvija v realnem življenju.
Ta dan nas je čakala posebna večerja v vikinški restavraciji, kamor so nas odpeljali
organizatorji iz Ely Centra.
Slika: Pili smo pivo z medom in si vsaj za del večera nadeli vikinške čelade.
Slika: Divjačina s kozjim sirom, pečenim krompirjem ,korenjem in brusnicami. Težko podnebje zahteva močno hrano.
38
8. maj 2014
Prvi obisk četrtega dne naše študijske izmenjave je bil Byström center z mladinskim
centrom Nappi (v prevodu gumbek) v samem centru mesta Oulu. Gre za
multiprofesionalni center za svetovanje in usmerjanje mladih, financiran s strani
ministrstva. Byström je enoten center, kamor mladi prihajajo po raznolike nasvete.
Različni oddelki pokrivajo različna področja: zdravstveno stanje/počutje; šport,
izobraževanje, zaposlitev, poletno delo, finančno področje. Mladi pridejo po enkraten
nasvet ali pa se s svetovalcem dogovorijo za več srečanj. Svetovalci so v stiku s
strankami osebno, prek e-pošte, spletnega klepeta, po telefonu, vseskozi pa
sodelujejo z drugimi, zunanjimi strokovnjaki, npr. policisti in šolskimi delavci, ki z
določenim mladostnikom delajo ali so prišli v stik.
Byström center poleg svetovalnega dela vsebuje
tudi dnevni center za mlade, kjer se lahko dobivajo
ob igranju biljarda, na glasbenih vajah lastne
glasbene skupine ali v računalniškem prostoru.
Prostori so razporejeni v eni najstarejših hiš v mestu
Oulu, ki je še lesena in prostori so impresivni: star
slog se srečuje s sodobno dobo: v ovalnem velikem
prostoru z izrezljanimi stropi in težkimi dvometrskimi
vrati, ki je v preteklosti bogati mestni družini služila
za jedilnico, najdemo npr. računalniški center z
velikim zaslonom in s sodobno računalniško avdio-
video opremo, kjer mladi pripravljajo skupne projekte.
Sledil je sprehod do Mladinskih delavnic mesta Oulu- še enega centra z delavnicami
za mlade. Gre za večji center z delavnicami, kot smo ga spoznali dan pred tem.
Namen delavnic je, da se mlade, ki so navadno brez izobrazbe in povečini še ne
vejo, kakšno delo bi jih veselilo, ki so izključeni iz družbe, so brezposelni in niso
vključeni v šolanje, so morda celo žrtev zasvojenosti, aktivira, pripravi na življenje,
motivira za nadaljnje šolanje in se jim omogoči, da spoznajo, kaj si želijo početi.
Delavnice so namenjene mladim od 17.-24. Leta starosti (okvirno) in v teh prostorih
lahko opravijo 6-mesečno dobo »treninga« v eni od naslednjih delavnic: ustvarjalna
(ročna in šiviljska dela); čiščenje prostorov; kuhanje (mimogrede- privoščili smo si
kosilo, ki so ga skuhali mladi, vključeni v delavnico s področja kuhe in losov golaž je
bil slasten), avtomobilska delavnica, medijska, obdelovanje lesa; obdelovanje kovin.
Gre za prostore-delavnice- ki so povsem identični resničnim delavnicam:
profesionalna kuhinja z vsemi elementi, avtomobilska delavnica z dvigali in vsemi
orodji, … Gre torej za »simulacijo« prave zaposlitve na varnem terenu, kjer
mladostnik lahko spozna, ali je to res tisto, kar bi želel početi v življenju. Po končanih
Slika 1: Računalniška učilnica v mladinskem centru.
39
delavnicah se jih dobrih 60% zaposli (predvsem tisti s »čistilnega« oddelka, saj
podjetja pogosto navežejo stik s centrom in želijo zaposliti mlade, ki so opravili to
usposabljanje, njihovo delo je namreč zelo kvalitetno). Ostali se prijavijo kot
brezposelni na zavod za zaposlovanje, okrog 10 odstotkov pa jih odide služit
obvezen vojaški rok ali pa (dekleta) odide na porodniški dopust.
Hkrati delo v vseh omenjenih delavnicah opravlja lahko 18-19 mladostnikov. Čakalna
vrsta za vključitev je dolga, prednost pa imajo tisti, ki bi delavnice bolj potrebovali.
Posebno vlogo v centru ima »delovni trener«, ki jim je na voljo ob kakršnihkoli
težavah. Mnogi prihajajo iz neurejenih razmer, imajo visoke dolgove (primer 20-
letnika s 27.000€ visokim dolgom), delovni coach pomaga informirati o socialnih
prispevkih, zavarovanju, … Skrbi tudi za to, da delavnice redno obiskujejo, da
osvojijo red, kar se tiče prihajanja, glede tega so zelo strogi.
Slika: Ena od delavnic je šiviljsko/slikarska, v obdobju 6 mesecev se mladi naučijo izdelovanja uporabnih izdelkov iz blaga ter oblikovanja, po končani delavnici pa se lahko odločijo za šolanje na srednji poklicni šiviljski šoli.
Slika: "Jaz sem tvoja mama"- eden od izdelkov mladostnika, ki obiskuje delavnice. Gre za mladino, ki prihaja iz težjih družinskih in socialnih razmer.
40
9. maj 2014; petek
Univerza Oulu zajema 9 fakultet. Spoznali smo se s kariernim svetovanjem na
univerzi, ki poteka na treh nivojih: v največji meri preko predavanj in tiskanega
informativnega gradiva, poteka tudi kot skupinsko svetovanje (študenti se tovrstnih
skupin udeležujejo predvsem zaradi strahov glede zaposlitve po dokončanju
diplome), pa tudi v obliki individualnega svetovanja (tako študentom kot zaposlenim),
ki pa niso terapije. Predstavili so nam sistem tutorstva na fakulteti. Določeni učitelji
dobijo naziv tutor učitelj, njihova naloga pa je spremljati skupino študentov tekom
študija in jim nuditi podporo v obliki informacij, nasvetov. Tutorji postanejo tudi
študenti višjih letnikov in imajo enako vlogo kot tutorji-učitelji. Na fakulteti pripravljajo
delavnice, namenjene pridobivanju kompetenc iskanja zaposlitve (pisanje CV-jev,
vedenje na razgovoru, …). So v fazi, ko se fakultete začenjajo povezovati z
delodajalci- vključitev delo z delodajalcem v sam študijski proces.
Zadnji uraden obisk naše izmenjave je bil obisk Srednje poklicne
šole za izobraževanje odraslih OSAO, kjer so nam prestavili
program vajeništva, ki je del jamstvene sheme za mlade in je
namenjen mladim, starim od 20-29 let, ki omogoča mladim, da dokončajo poklicno
izobraževanje ali vsaj del le-tega.
Aktivnosti in posebnosti celotedenske izmenjave
»Buzz« skupine: že prvi dan srečanja nas je koordinatorka
Kati razdelila po skupinah po dva ali tri udeležence in ob
koncu vsakega dneva smo morali pripraviti seznam »Biserov
Slika: V moji "buzz" skupini z Ircem Gerardom in Belgijko Elodie nikoli nismo pozabili pohvaliti odličnega kosila.
Slika: Po fakulteti se študentje in profesorji vozijo s skiroji.
Slika: Na hodnikih fakultete najdemo udobna sedala pred velikimi TV zasloni, kjer se študentje lahko sproščajo.
41
dneva« (kaj nam je bilo torej všeč, kaj bi pohvalili, nad čim smo se navdušili,
morebitne nove ideje, ki so se nam porodile,…) ter »skal dneva« (nam ni bilo všeč, je
manjkalo, kar nas je razočaralo, …). Kati je zbrala vse bisere in vse skale vseh štirih
dni in nam jih predstavila zadnji dan. Ideje so nas iskreno nasmejale, saj je bil med
biseri dneva npr. simpatični ranger, ki nam je razkazal rezervat ptic, skoraj vsaka
skupina je vsak dan pohvalila okusno kosilo. Seveda smo pohvalili tudi strokovni del
programa in zapisali mnoge nove ideje. Skale dneva pa so nam in Kati pomagale pri
organiziranju vsakega naslednjega dneva. Ko smo si npr. zaželeli več primerov iz
prakse, je Kati poskrbela, da so nam ob obisku inštitucije zaposleni odigrali primer
razgovora med svetovalcem in mladostnikom in ko smo potarnali nad tem, da veliko
časa presedimo v prostorih, nas je Kati odpeljala na dolg sprehod med eno in drugo
lokacijo na programu, namesto na avtobus.
Nekaj lokalnih posebnosti mesta Oulu ter Finske
Policist na tržnici v mestu Oulu. Kip so postavili v čast
resničnemu človeku: policistu, ki je imel 30 let delovno mesto
policista- čuvaja na tržnici. Možaka so za časa njegovega
življenja poznali prav vsi meščani, seveda pa je on poznal
prav vsakega meščana posebej, saj jih je dolga leta srečeval
vsakodnevno. Ko se je gospod upokojil (pokojen je že nekaj
več kot 20 let), so se meščani odločili, da brez njega tržnica ni
to, kar mora biti, zato so na obrobje postavili njegov
spomenik. Njegova podoba je močno zaznamovala življenje
prebivalcev mesta Oulu in še danes v času božično-novoletnih praznikov pečejo
piškote v obliki policista s tržnice.
Čeprav je Oulu mesto ob morju, pa je prva plaža, primerna za kopanje, oddaljena 6 kilometrov izven samega mesta. Težko si je ob majskem hladu predstavljati, da je v poletnih mesecih polna kopalcev, a domačini pravijo, da je na teh plažah enako kot na katerikoli plaži južne Evrope.
Slika: Policist s tržnice
42
V petek smo se poslovili z obljubo, da ostanemo v stiku. Ljudi, ki sem jih spoznala v
tem tednu bi opisala kot strokovnjake, s katerimi bi z veseljem v prihodnosti
sodelovala na skupnem projektu.
10. maj 2014
S kolegico Tadejo sva proti Sloveniji leteli šele v nedeljo zgodaj zjutraj in na prost dan
sva se odločili, da obiščeva muzej naravnih znamenitosti Finske, kjer sva spoznali,
kako zveni severni sij ter dejstvo, da je los visok 2 metra ter se potaplja tudi do 5
metrov globoko.
Nikakor pa nisva smeli izpustiti obiska najbolj znanega finskega prebivalca: Božička.
Odpotovali sva več kot dve uri vožnje z vlakom severneje, proti mestu Rovaniemi in
nato še 20-minut vožnje z avtobusom. Božičkova vas obratuje celo leto z vsemi
Slika: Finci se zelo radi postavljajo v vrsto. Na sliki aparat, ki dodeli številko za vrsto na zavodu za zaposlovanje.
Slika: Prebivalec muzeja arktičnih znanosti Arktikum v mestu Rovaniemi.
43
prodajalnami in božično glasbo in tudi Božiček sprejema goste skozi celo leto. Pot do
njegove sobane pelje skozi votlino, nato se skrivnostno vzpne po širokih zavitih
stopnicah, kjer niha velikansko urino nihalo (ki ga, kot je jasno prikazano, Božiček na
božično noč ustavi, da lahko obdaruje vse otroke sveta), mimo izložb z otroškimi
pismi Božičku ter fotografijami slavnih zemljanov z Božičkom, do z žametom
obloženih stolov, kjer te nestrpnega pustijo čakati. Nato se vrata odpro in sprejme te
škrat, ki te odpelje do Božička. Prijeten star gospod je razgledan poliglot in prilagodi
pogovor starosti obiskovalca. Seveda se ves pogovor snema, fotografira in ob
odhodu lahko kupiš edinstven spominek po zasoljeni ceni. Nepozabno doživetje za
otroka.
Zaradi prihajajoče pomladi sama vas seveda ni v »razcvetu«, sneg se je stopil,
huskiji, ki vlečejo sani, so zaprti v kletkah, obiskovalcev skorajda ni. Sva pa uspeli
postati članici elitnega kroga Zemljanov, ki so prestopili arktični krog.
11. maj 2014
V zgodnjih jutranjih urah sva zapustili Oulu ter prek letališča v Helsinkih ter Münchnu
v popoldanskem času prileteli na brniško letališče, kjer sva domačim morali
razlagati, zakaj v sredini maja v rokah prenašava bunde.
Slika: Arktični krog 66 nekaj stopinj Slika: Božična glasba, polne stojnice, a prazni hodniki. Maj vendarle ni mesec za Božično vzdušje.
44
Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope
(mobilnost Oulu, Finska)
Tadeja Podgorelec, OŠ Sostro
V okviru projekta Academia (mobilnost v okviru razpisa Lenardo da Vinci) sem se v
maju udeležila študijskega obiska v mestu Oulu na severu Finske (600 km severno
od Helsinkov), in sicer na temo: Prihodnost mladih odraslih – možnosti in izzivi na
severu Finske. Sama sem zaposlena kot svetovalna delavka v osnovni šoli. Na pot
sem se podala skupaj s Petro Marinko, karierno svetovalko na Zavodu RS za
zaposlovanje.
4. maj 2014
Potovanje iz Ljubljane do Ouluja je bilo že samo po sebi izziv, saj sva spoznali kar
nekaj letališč, pa tudi druga drugo, kajti dolge lete sva
izkoristili za dolge klepete. Ko sva iz tople Ljubljane (okrog
20 stopinj C) prispeli na letališče Oulu, je tam pri komaj
nekaj stopinj nad ničlo rahlo naletaval sneg. Vmes pa smo
imeli na 10 000 m višine pri 800km/h kar -58 stopinj
Celzija. Ker sva za las zgrešili avtobus, sva morali vzeti
taksi. V hotelu naju je pričakala simpatična - sicer majhna,
a udobna sobica. Udeležili sva se spoznavne večerje v
italijanski restavraciji, kjer sem hitro ugotovila, da sva
članici simpatične skupine. Ob 22h sva se v četrtem
nadstropju hotela slikali ob sončnem zahodu. Ob polnoči
sem v polmraku fotografirala mesto (na sliki levo).
Ker teme praktično ni bilo, sem imela težave s spanjem kljub utrujenosti. No, na koncu sem ugotovila, da del težav z nespečnostjo lahko pripišem uživanju črnega čaja, česar
doma nisem vajena. Verjetno je problem hujši pozimi, ko se sonce pokaže le za nekaj minut dnevno. Nič presenetljivega torej, da njihova uradna medicina zaradi pomanjkanja sončne svetlobe ob zdravljenju sezonskih motenj razpoloženja uporablja posebne UV svetlobne zamaške za v ušesa!
45
5. maj 2014
Koordinatorica Kati Virolainen nas je popeljala na obisk ELY centra (Centre for
Economic Development, Transport and the Environment for North Ostrobothnia -
Department of Economic Development, employment and Competence, direktorica
Leila Helaakoski), kjer so nam predstavili nekaj dejstev in podatkov o Finski,
demografiji, izobraževalnem sistemu, brezposelnosti itd.:
- Populacija: 403 000 prebivalcev. - 34 % prebivalcev je mlajših od 25 let. - Zanimiva mi je bila informacija, da imajo "mnogo km2, kjer je več jelenov kot
ljudi ".
- Narodnost: Finci, Švedi, Sami (nomadsko ljudstvo na severu, ki govori svoj jezik - imajo 3 dialekte).
- Uradna jezika sta finščina in švedščina, obeh se tudi učijo v šoli. - V gospodarstvu prednjačijo turizem in storitvene dejavnosti (70 - 80%), sledi
proizvodnja (20 - 30%) ter kmetijstvo in gozdarstvo (2-18%). - V mestu Oulu študira 30 000 študentov, ki se po končanem študiju večinoma
ne želijo vrniti v domačo vas. - Stopnja brezposelnosti je 15%, nekatera območja tudi 18%.
Koordinatorica Kati Virolainen nam je pripravila zanimiv "icebreaker" - brez besed
smo morali sestaviti koščke barvnih nahrbtnikov ter nanje napisati svoja
pričakovanja, svoje bojazni ter kaj lahko prispevamo skupini.
Nato je predstavila delovanje Euroguidance centra (CIMO - Center for International
Mobility, ki deluje pod Ministrstvom za izobraževanje in kulturo in pod okriljem
Nacionalne agencije za Erasmus+) ter finske izobraževalne sheme.
46
Mala šola je neobvezna, obiskuje jo 98% otrok. Šolanje je obvezno do 16. leta,
razmišljajo pa o uvedbi obveznega šolanja do 18. leta.
110 000 prebivalcev ima končano le osnovnošolsko izobrazbo. Brez končane
osnovne šole se na Finskem ni mogoče zaposliti niti kot čistilka.
Kombinirajo lahko splošno srednjo šolo in poklicno (v tem primeru izobraževanje traja
4 leta - kot naše srednje strokovno izobraževanje).
4 000 učencev letno ne dobi mesta za vpis v srednjo šolo.
V primeru slabega učnega uspeha lahko učenec po končani 9-letki bodisi
prostovoljno obiskuje 10. razred (da pridobi boljše ocene in dodatne točke za vpis) ali
pa se odloči za t.i. poklicni začetek, kjer 1 leto preizkuša, v katerem poklicu bi lahko
bil uspešen (pridobi dodatne točke za vpis). Če ima otrok v osnovni šoli učne težave
pri določenem predmetu, dobi za tisti predmet tutorja (učitelj je dodatno plačan). V
primeru integracije dobi učitelj podporo v razredu.
Vse stopnje izobraževanja so brezplačne. Vsi otroci dobijo v šoli 1 zdrav brezplačen
obrok (organskega izvora; 1 dan v tednu je obrok vegetarijanski). Prevoz v šolo in iz
šole je brezplačen za učence, katerih bivališča so zelo oddaljena.
Poklicno orientacijo imajo od 7. do 9. razreda, obstaja nacionalni kurikulum zanjo, od
avtonomije šol in izvajalcev pa je odvisno, kako to izvedejo. V poklicni orientaciji
vedno pogosteje uporabljajo sodobno tehnologijo, npr. družabno omrežje Facebook
(razne naloge), intranet - za komunikacijo s starši in učenci. V šolah tudi sicer zelo
spodbujajo uporabo e-učenja. Nekaterim učencem šole podarijo računalnike v trajno
last, in sicer v občinah, kjer je veliko odseljevanja, na ta način motivirajo učence, da
ostanejo doma.
47
Oulu – trgovine s spominki ob obali.
Vedno bolj cenjeno postaja poklicno izobraževanje, saj učenci želijo pridobivati
praktična znanja. Vstop na univerzo je zahteven - pogoj so točke z mature ali
poklicne mature ter sprejemnega izpita. Na maturi preizkusijo znanje finščine,
švedščine in matematike.
Pogoj za vpis na univerzo so pred-sprejemni izpiti, ki so plačljivi (ne more si jih
privoščiti vsak bodoči študent). V primeru, da kandidat ni sprejet na izbrani študij,
lahko 1 leto obiskuje drug študij, medtem pa se pripravlja na ponovno kandidaturo.
Pedagoška izobrazba je na Finskem visoko cenjena, kar nakazujejo tudi zahtevni
kriteriji vpisa.
Ob dopolnjenem 18. letu starosti moške vpokličejo v služenje 6-mesečnega
vojaškega roka. Mesto na univerzi jih medtem čaka.
Porodniški dopust traja 9 mesecev, nato koristijo še starševski dopust - dolžina le-
tega je odvisna od delodajalca (npr. 3 mesece s 100% nadomestilom / 6 mesecev s
70% nadomestilom). Eden od staršev lahko ostane doma do otrokovega 3. leta
starosti, medtem ga delovno mesto čaka in prejema minimalno nadomestilo. Dnevno
varstvo se prične z otrokovo starostjo 2,5 ali 3 leta, organizira ga občina. Cena je
okrog 265 evrov, podobno kot pri nas pa je odvisna od prihodka in nižja za vsakega
naslednjega otroka. Otroški dodatek starši prejemajo do otrokovega 17. leta. Prvi dve
leti šolanja ima roditelj pravico delati v obsegu 80% v dogovoru z delodajalcem, ker
se pouk zaključi okrog 13h.
48
Na voljo so tudi zasebne šole, npr. po programu Montessori ali Steiner. Ena izmed
članic skupine je povedala, da so v Franciji domače naloge z zakonom prepovedane,
vendar jih skoraj vsi učitelji kljub temu dajejo, ker starši prosijo zanje.
Jarkko Pietilä nam je predstavil nekaj statistik:
- Demografski prirastek na Finskem je 3 000 ljudi na leto zaradi priseljencev in naravnega prirastka (števila rojstev).
- Več kot 70 % prebivalcev Finske ima "diplomo" (torej končano sredno poklicno ali strokovno šolo) in to število še narašča.
- Na vzhodu in severu Finske beležijo upad prebivalstva, medtem ko na jugu in na zahodu (ob morju) število narašča.
- Močna gospodarska področja: IKT (tehnika, inovacije), kovinska industrija in proizvodnja, lesna industrija in predelava, turizem.
Podrobneje nam je predstavili regijo North Ostrobothnia:
- 25 000 brezposelnih, - 160 000 zaposlenih (od 186 000 delovne sile) - Število brezposelnih narašča od leta 2011 zaradi gospodarske krize - manj
izvoza, propad Nokie (ker ni zmogla slediti Applu, Samsungu in ostalim gigantom).
- V mestu Oulu je 2462 brezposelnih mladih do 25. leta od 4161 v regiji, medtem ko jih je okrog 2000 v raznih (poklicnih) tečajih. Skupno v regiji North Ostrobothnia išče službo 6000 mladih do 25. leta. Polovica jih je brez službe do 3 mesece, druga polovica do 1 leta (kar uravnavajo s shemo za mlade).
- IKT poklici so na Finskem suficitarni, medtem ko so v Sloveniji deficitarni. Primanjkuje pa jim učiteljev za posebne potrebe.
Nato smo obiskali The School of Vocational Teacher Education (šolo za učitelje na
poklicnih šolah) in si ogledali video predstavitev 2 učiteljic. Študij je brezplačen.
Zanimivo se mi je zdelo, da si študentje sami pripravijo izobraževalne cilje. Kurikulum
pripravijo v dialogu, ni predpisan - torej študentje povejo, kaj pričakujejo in želijo.
Delajo v malih skupinah, pomembno je sodelovalno učenje; učitelj je mentor. Imajo
kontaktne dneve, ko delijo ideje in 1x mesečno skupine, da gradijo socialno mrežo.
Dobra praksa je timsko poučevanje. Povprečna starost študentov je 40 let. Imajo 700
slušateljev, od tega 680 učiteljev poklicnih šol in 20 kariernih svetovalcev (s
programom kariernega svetovanja so pričeli lani). Nimajo izpitov, ampak sami
izberejo in preberejo literaturo ter primerjajo zapiske po skupinah - torej ni
pomembno preverjanje znanja faktografije, ampak je pomembna refleksija, kar
zahteva od študentov veliko odgovornosti in visoko motivacijo. Selekcija za študij je
49
intervju in ocena iz delovnih izkušenj. Teoretsko ozadje predstavlja socialno-
konstruktivistični pristop avtorja Peavey-a iz Kanade.
Sicer so na Finskem 3 univerze, ki ponujajo študij "Guidance and counselling", druga
možnost pa je The School of Vocational Teacher Education.
Po končani predstavitvi smo na vrsto prišli udeleženci študijskega obiska: vsak (par)
je predstavil izobraževalno shemo in program kariernega svetovanja v svoji državi.
Presenetila nas je številčnejša udeležba od pričakovane na naših predstavitvah, saj
so bili vabljeni tudi lokalni karierni svetovalci in mediji.
Prijetna kavarna v Ouluju ob tržnici.
Zanimivosti:
- v Belgiji se vsak vpiše, kamor se želi, omejitev nimajo - oddelke prilagodijo povpraševanju.
- Španija: učitelji izvajajo poklicno svetovanje. trenutno izboljšujejo dualni poklicni terning.
- Irska: 24% brezposelnost na območju Limericka (predvsem zaradi selitve proizvodnje Dell computers).
- Estonija: njihova predstavnica je povedala, da Skype prihaja iz njene države.
Dnevno smo izvajali evalvacijo v t.i. "buzz-groups". Ugotovitve v moji skupini po 1.
dnevu: dobra skupina, topel sprejem, izvrstna koordinacija.
Moji prvi vtisi o Fincih: so natančni, disciplinirani in organizirani, z visoko stopnjo
higiene (javni wc-ji!), pri obrokih zaužijejo veliko zelenjave in lososa. Prevzele so me
lesene stavbe. Na vsaki sem opazila tudi požarno lestev.
50
Po končanem programu smo se z ostalimi udeleženci dogovorili za večerjo v mehiški
restavraciji. Ob večernem sprehodu do obale so me prijetno (in popolnoma!)
presenetili z zapetim voščilom Happy birthday - kar je bil uvod v kasnejši obisk
karaok ter s tem spoznavanja enega izmed načinov preživljanja prostega časa na
Finskem.
6. maj 2014
Obiskali smo Employment Service - North Ostrobothnia TE Office - lokalni Zavod za
zaposlovanje, 4. po velikosti na Finskem. 200 svetovalcev pokriva 7 regij za 400 000
prebivalcev. Pod Ministrstvom deluje 15 ELY centrov, pod njimi pa 15 zavodov za
zaposlovanje. Ponujajo on-line in telefonske storitve, ekspertno osebno svetovanje in
video-konference (tudi individualne).
Po 3 mesecih morajo iskalci zaposlitve vzeti katero koli ponujeno delo znotraj 80 km,
sicer se jim ukine denarno nadomestilo.
Ugotavljali smo, zakaj pri njih ni čakalnih vrst (kot na naših Zavodih za zaposlovanje):
ker so vedno pogosteje uporabljane on-line in telefonske storitve, vse manj fizičnega
osebnega stika.
Sledila je odlična predstavitev Spring house, ki za Zavod za zaposlovanje pogodbeno
izvaja delavnice oz. pomoč brezposelnim pri iskanju zaposlitve. Ponujajo coaching za
iskalce zaposlitve in coaching za delovne organizacije. Imajo 120 zaposlenih po celi
državi in letno dosežejo 20 000 strank. Izvajajo:
- treninge za trg dela (integracijske in poklicne treninge), - karierni coaching pri iskanju zaposlitve v manjših skupinah (10-15 članov), kar
traja 20 do 40 dni. Ob tem udeleženci spoznavajo delovne organizacije, trg dela in sami sebe (svoje veščine in pomanjkljivosti). Organizirajo obiske delovnih
51
organizacij (ogled proizvodne linije, pogovor s kadrovnikom o tem, kakšne profile iščejo - običajno se med tem pogovorom zainteresirani kandidati spontano predstavijo).
- Trening iskanja zaposlitve traja 1 - 20 dni, obsega pa pisanje življenjepisa in prošnje, informacije o skritih službah in dodatno motivacijo pri iskanju službe.
- Ocena veščin in poklica: traja 5 - 10 dni, v skupini, udeleženci iščejo svoja močna področja (npr. 80 stvari, v katerih si dober), ugotavljajo, katera področja morajo izboljšati (npr. 30 stvari, ki se jih hočeš naučiti) in pridobivajo veščine ("know-how", npr. 7 področij). Uporabljajo vprašalnik, ki vsebuje 100 najpogostejših poklicev na Finskem, ki kot rezultat predlaga posamezniku možna področja zaposlitve.
- Job-coaching traja 15 - 50 ur, izvaja se individualno (kadar je npr. iskalec zaposlitve hendikepiran, npr. gluh, ali preveč sramežljiv, da bi sodeloval v skupini). Poslužujejo se učenja po modelu, npr. najprej svetovalka pokliče v podjetje, nato iskalec zaposlitve pokliče sam (najprej v podjetje, v katerem ne bi želel delati, šele nato - po skupni evalvaciji - v svoje ciljno podjetje).
- Trening integracije: imigranti, ki so registrirani iskalci zaposlitve - traja 5 mesecev do 1,5 leta. Učijo jih Finskega jezika in kulture ter drugih osnovnih informacij.
- Poklicni trening: npr. izobrazba o storitvah za stranke; vodstvene spretnosti za akademike itd.
- Svetovanje za on-line storitve: v avli Zavoda za zaposlovanje pomagajo tistim, ki iščejo delo preko spleta (brez vnaprejšnjega dogovora).
Na Finskem je 6 ali 7 podjetij, kot je Spring House, z Zavodom za zaposlovanje
sodeluje tisto, ki je izbrano na razpisu.
Psihologinja Zavoda za zaposlovanje nam je preko videokonference predstavila
poklicno usmerjanje in načrtovanje kariere: uporabljajo teste osebnosti,
usposobljenosti, sposobnosti. Uporablja tudi vprašalnike delovnega stila. Dejavniki
poklicnega odločanja oz. plana zaposlovanja so: spretnosti in sposobnosti,
zanimanja in vrednote, izobrazba in delovne izkušnje, življenjska situacija, zdravje,
informacije, osebnost ter trg dela. S stranko se pogovarja o pričakovanjih in ciljih ter
ovirah.
S kombijem smo se odpeljali na Luovi Vocational College (poklicna šola za dijake s
posebnimi potrebami), kjer so nam predstavili svoje delo in nas popeljali na ogled
učilnic po šoli. Na Finskem je v poklicno izobraževanje vključenih okrog 20 000
dijakov s posebnimi potrebami, večina se jih izobražuje v večinskih šolah, za ostale
pa je na voljo 7 poklicnih šol. Luovi je največja med njimi. Všeč mi je bila izrečena
misel: "Finska potrebuje vsak par rok." Izmed 500 prispelih prošenj preberejo vse,
izberejo pa 200 kandidatov za vpis. Izberejo pa ne najboljše, ampak tiste, ki najbolj
potrebujejo njihove storitve. (!)
52
Vključujejo dijake z vsemi vrstami posebnih potreb, od kombiniranih motenj
(pozornost in koncentracija), govorno-jezikovnih, gibalno oviranih, slabovidnih,
naglušnih, z avtizmom ali Aspergerjevim sindromom, vedenjskimi težavami, motnjami
v duševnem razvoju do tistih s psihiatričnimi boleznimi (za katere se posebej
potrudijo, če nimajo moči, da bi prišli k pouku) - skratka vse, ki bi sicer težko prišli do
poklica. Na tak način lahko vsi postanejo pomemben del družbe. Vsak dijak ima
individualiziran izobraževalni program. V razredu sta učitelj in pomožni učitelj (glede
na vrsto posebne potrebe). Dijakom omogočajo izmenjave (Comenius), "on-the-job-
learning" mobilnost (Erasmus+) in študijske obiske ter Abylimpics (olimpijske igre).
Šola se nahaja v stavbah nekdanjih ruskih vojakov.
Ugotovitve v moji "buzz group" za ta dan: navdušenje nad Luovi poklicno šolo za
dijake s posebnimi potrebami; elektronika izpodriva mesto osebnemu svetovanju; v
Franciji so imeli tudi sistem, kot je Spring House, vendar se ni obnesel (ker niso imeli
lastnih prostorov, le na terenu pa je zahtevno delati).
Sreda, 7. maj 2014
Obiskali smo Liminko, ki ji pravijo "mati mesta Oulu". V tej podeželski regiji je 10 000
prebivalcev. Je najmlajša regija po povprečni starosti prebivalcev - veliko otrok v
družinah je predvsem iz verskih razlogov - Lestardianski Luterani (tudi po 10 ali več,
celo 19 otrok v družini). 35% prebivalcev je mlajših od 14 let. (!)
Ponašajo se z lepim cvetličnim in živalskim parkom Escurial, Liminka Bay naravnim
rezervatom, Rantakyla rekreacijskim območjem in umetnim jezerom.
53
Liminka Bay - rezervat ptic.
Dinamična svetovalka Kirsi-Marja Stewart nam je predstavila Jamstvo za mlade in
področja dela z mladimi:
1. Jamstvo na področju izobraževanja
2. Jamstvo na področju zaposlovanja
3. "Outreach" - terensko mladinsko delo in mladinske delavnice
4. Izobraževalni programi za mlade odrasle
Na Finskem je 10 000 mladih, ki niso nikjer registrirani - niti vpisani v šolo niti
registrirani na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve niti niso zaposleni. 49
mladinskih terenskih delavcev na severu Finske išče te mlade in dela z njimi, če se
odzovejo. V Liminki sta zaposlena 2 terenska mladinska delavca, ki skušata kontakt s
ciljno skupino mladih vzpostaviti na najrazličnejše načine: preko mobilnih telefonov,
družabnih omrežij, z obiskom na domu. Obiskujeta tudi srednje šole in povabita v
programe tiste dijake, ki neopravičeno izostajajo - ti so namreč tik pred tem, da
padejo v rizično skupino. Razlogi mladih za izogibanje so najrazličnejši (depresija,
šolski neuspeh ipd.), potrebujejo različne usmeritve (med iskalce zaposlitve -
denarno nadomestilo!, k socialnemu delavcu, na zdravljenje …).
Govorilne ure v šoli so s 15 minut na učenca podaljšali na 30 minut do 2 uri na učenca, tako da je učitelj seznanjen, če je družina v stiski. Otrok je lojalen, ne razlaga podrobnosti o domači situaciji (lahko pa ima eden od staršev npr. težko bolezen ali operacijo, depresijo, izgubi službo ...). Učitelj lahko na ta način bolje razume dinamiko družine po človeški plati - vsi smo ljudje, vsi imamo težave. Starši
54
prostovoljno povedo o problemih. Pri otroku začne učitelj načrtno izpostavljati pozitivne plati ter gradi na tem. Senčnim otrokom bi morali posvečati še večjo skrb!
Mladi v delavnicah večinoma potrebujejo 2 leti, da se "postavijo na noge". Retorično vprašanje je bilo, koliko to stane družbo.
Oblike dela z mladimi: terensko mladinsko delo in terenske delavnice.
V Liminki se za vsakega najde mesto, da nadaljuje izobraževanje. Kontaktirali so 2346 mladih. Dosegli so jih 1659 (ostali: ni kontaktov ali ni težav - končali šolanje, vpisali se bodo naprej ali pa že imajo dogovorjeno delo).
Obiskali smo ustanovo Liminka Workshops, kjer pod eno streho sobivajo osipniki in osebe s potrebnimi potrebami (gibalna oviranost, motnje v duševnem razvoju). Ogledali smo si njihove praktično opremljene delavnice.
Peljali so nas tudi na ogled naravnega rezervata ptic Liminka
Bay, kjer smo uživali v razgledovanju s teleskopom ob strokovnem vodenju s strani ornitologa.
Zatem so nas sprejeli še v mladinskem centru Tupos - Huiska, lociran poleg šole s 1000 otroki - gre za mladinski delovni servis na lokalni ravni, zraven šole s 1000 otroki. To je prostor, kjer se zadržujejo otroci po šoli, se igrajo notri ali zunaj na igrišču - tu delata tudi mladinska delavca, ki iščeta osipnike. Poleg dejavnosti, ki se
55
dogajajo tudi pri nas, so mojo pozornost pritegnili primeri privlačnih aktivnosti: maraton online računalniških igric, ribarjenje očetje in sinovi, tematski tedni, stena za risanje in izražanje, disko večeri.
Terensko mladinsko delo nam je predstavil Ari Pekka Tapio. Ukvarjajo se s
preprečevanjem kupovanja alkoholnih pijač s strani starejših mladostnikov za mlajše
in preprečevanjem kraje v trgovinah. Pomemben je stik s šolo, mladinska delavca
gresta tja, udeležujeta se večerov za starše, da ju spoznajo in jima zaupajo.
Pomagata mladostnikom iskati šolo, prakso …
Life management: nudita pomoč pri vzpostavljanju rednega dnevnega ritma, higiene, prehrane, telovadbe. Mladostnike vodita, da usvojijo pravila dela, odgovornost, samopomoč in veščine, kako npr. napisati prošnjo za službo. Izpostavila sta problem "troublemakerja" v šolskem sistemu: stališče šole je prepogosto "Pojdi, le da se te znebimo, tu imaš dvojke". Težava je v tem, da na ta način mladostnik dobi napačno sporočilo (uspeh dosežen brez truda; slabo sporočilo za samopodobo), ima pa tudi preslabo znanje za nadaljevanje šolanja - osipniki!
V pogovoru smo izvedeli tudi za idejo, kako premagati oviro zaradi nošenja kapuc ob vzpostavljanju stika: ponudi mladostniku s kapuco čaj ali kavo, in ko bo pil, se nagne nazaj, kapuca pade z glave. Udeleženki iz Belgije in Francije sta povedali, da je nošenje kapuce na glavi v šoli pri njih prepovedano.
Planiran obisk tipičnega finskega doma je žal odpadel, vendar se člani skupine nismo pustili spraviti v slabo voljo. Tako smo se povezali, da smo večere preživljali skupaj v pogovoru, sprehajanju, druženju in izmenjavi izkušenj.
Izvedela sem nekaj zanimivosti o finskem savnanju: že majhni otroci se savnajo, naprej skupaj s starši, to spada k njihovi kulturi. V zamrzovalne skrinje shranijo brezove veje, ki jih poleti naberejo in povežejo v šope, da ostanejo listi zeleni - z nimi se "bičajo" po telesu med savnanjem zaradi cirkulacije.
56
Zanimivo mi je bilo tudi, da pojav severnega sija spremlja tudi zvok, in sicer nekakšno prasketanje (kar si je mogoče ogledati in poslušati na posnetkih - YouTube).
8. maj 2014
Obiskali smo Byström multiprofessional information, guidance and counselling services for youth ter Koordinati - Development Centre of Youth Information and Counselling Work, in sicer v 130 let stari stavbi (seveda leseni, kot so tudi vse druge na Finskem).
V Ouluju je 43 000 mladih, starih med 13 in 29 let, 18% od vseh brezposelnih v Ouluju je starih do 25 let. Center je namenjen mladim od 16. do 29. leta in staršem. Finski mladinski akt iz leta 2006 opredeljuje, da imajo vsi mladi pravico soodločati o stvareh, ki se jih tičejo. Volilno pravico dobijo z 18. letom starosti.
Ogledali smo si zanimiv video o problemih mladih ljudi (spolnost, depresija, pomanjkanje informacij o zaposlitvi). Debatirali smo, ali sistem dela mlade preveč odvisne, pasivne, ne pa samostojne pri iskanju zaposlitve. Na sliki je prijetno urejena klubska soba za mlade.
Youth Workshop Centre for Unemployed Young People
Ciljna skupina so težko zaposljivi, premalo kvalificirani mladi; tisti s preslabimi ocenami za študij itd. Zavod za zaposlovanje jim nudi nadomestilo 700 eur mesečno 3 mesece. Tu delajo, če pa dobijo nadaljnje delo, pa znaša vajeniški mesečni osebni dohodek 1400 eur. Sprejmejo lahko 50% kandidatov - tiste, ki so najdlje brezposelni. Gre za neke vrste jamstvo za mlade, saj so ugotovili, da je kritična točka, če mladostnik preživi doma več kot 3 mesece. Tu imajo več socialnih kontaktov, pozorni so na morebitne posebne potrebe. Osebni svetovalec npr. preveri, če so res bolni, kadar izostanejo - "we have to rhythm them", pravijo. Pregledajo prošnje, CV-je, bazo podjetij, ki nudijo zaposlitev, pokličejo podjetja, če imajo prosta mesta…
Občasno sodelujejo s kariernim svetovalcem, če je potrebno. Pomembno je vzpostavljati občutek varnosti - pri delu v delavnicah v primerjavi s pravo zaposlitvijo mladi nimajo težav, če naredijo napako pri delu. Udeleženci dobijo dobro izkušnjo in potrditev. Po 1. letu dela v delavnicah jih je 63% dobilo službo ali vpisalo študij, ostali
57
pa so bili bodisi na porodniškem dopustu (dekleta) ali še vedno "na cesti". 1 leto po odhodu jih še spremljajo (preko sms sporočil ali e-pošte).
Delavnice financira mesto Oulu. Ogledali smo si delavnice in ponudba je zares pestra: avtomehanična delavnica, kuhinja, slikarstvo, šiviljstvo, mizarstvo, grafično oblikovanje … vse izvrstno opremljeno in privlačno. Skratka, mladi imajo celo paleto priložnosti, da izkažejo in izboljšajo svoje praktične sposobnosti.
Avtomehanična delavnica.
Popoldan sva se s Petro sprehodili po pokriti tržnici, ki ima precej drugačno ponudbo od naše tržnice - svežega sadja in zelenjave tam ne najdeš, je pa zato na voljo ogromno rib in mesa (jelenjega, losovega, celo medvedjega).
9. maj 2014
Za zaključek smo obiskali University of Oulu. njihovi programi pokrivajo 3 poročja (Environment, Human, Technology) oz. 9 fakultet. Financiranje je večinoma odvisno od števila diplom. Med študijem je obvezna praksa. Posebno pozorni so na študente s posebnimi potrebami. Velik poudarek dajo na občutek pripadnosti univerzi.
Zanimiva se mi je zdela njihova analiza neuspešnosti študentov:
- težava, kako začeti z učenjem - organizacija časa, samoorganizacija - bojijo se začeti delovno razmerje ipd.
Ugotovili so, da je zelo pomembno tutorstvo (20 študentov na učitelja - individualno ali v manjših skupinah) in pa pogovor študentov med sabo. Učitelji morajo spremljati
58
napredovanje študenta skozi leto. Če vidijo, da le počasi nabira toče, se pogovorijo s študentom o razlogih za počasno napredovanje. učitelji morajo 2x letno poročati o napredku študentov.
Dobro se obnese sistem študentskega tutorstva: vsi novi dodiplomski študentje in tisti na izmenjavi imajo tutorja, ki je starejši študent iste smeri in je usposobljen za tutorstvo. Če je problem globji, se študenta s težavo usmeri k psihologu ali poklicnemu svetovalcu. Psihološko svetovanje ni terapija, ampak podpora pri težavah z napredovanjem (npr. po dolgi prekinitvi), s samozavestjo, motivacijo, spopadanjem s stresom, testno anksioznostjo itd. Pomoč je omejena na 5 svetovalnih ur na posameznika - če potrebuje več, ga je potrebno usmeriti v zunanje specializirane ustanove.
Študentom pomagajo pri oblikovanju prošenj in CV-jev ter pri razmišljanju, kaj si želijo po diplomi. 90% študentov je v 1. letniku zelo zaskrbljenih, ali študirajo pravo področje in ali bodo lahko dobili zaposlitev.
Karierno svetovanje izvajajo tudi v skupinah, in sicer izvedejo 6-8 srečanj. Posebno dobre izkušnje so s skupino "samotnih volkov" (socialno izoliranih študentov), s katerimi delajo na socialnih veščinah, družabnih aktivnostih - da se bolje vključijo. 2 študenta s te
univerze sta odšla na izmenjavo v Slovenijo!
Oulu Vocational College Osao
11 300 dijakov, od tega 6000 v PTI, 5300 odraslih, 1300 v vajeništvu (od 16. do 65. leta).
3 načini, kako dokončaš srednjo šolo na Finskem: - obiskuješ pouk v šoli - vajeništvo
- mladinske delavnice - ker se štejejo v dobo šolanja. Skills Programme for Young Adults (kot del garancije za mlade - kot pri nas Nacionalna poklicna kvalifikacija). Mladi 20 - 29 let, ki jim manjka kvalifikacij, več področij, trajanje odvisno od področja (1-3 leta).
59
Na sliki: izdelek dijakinje v šiviljski delavnici.
Opravili smo evalvacijo tedna na izredno domiseln način, in sicer nam je koordinatorica Kati pripravila povzetek tedna po dnevih s fotografijami ter našimi + in - iz buzz skupinic. Nato smo ocenili vsebino programa, organizacijo na splošno, skupino ter svoj prispevek. Sledila je debata v skupinah o tem, kje so se naša pričakovanja uresničila in kaj od predvidenega smo upoštevali.
Na post-it lističe smo zapisali: - nove ideje, ki so se mi porodile - kaj nesem s seboj domov - kaj lahko zavržem
- odprta vprašanja, ki ostajajo. Nekaj misli, s katerimi odhajam domov:
- Vstopi v mladostnikov svet tako, da se mu pridružiš pri njemu pomembni aktivnosti!
- Opremi tiste, ki jih sumiš, da bodo osipniki, z informacijami, da ni vse izgubljeno - kam vse se lahko obrnejo, če bodo v stiski.
- Spodbujati je potrebno učitelje, da debatirajo o težavah tudi po človeški plati. - Vsak par rok je za družbo pomemben.
Poslovilno večerjo smo imeli na otoku Pikkis, v hiši, kjer so nekdaj izdelovali čolne - celotno hišo so preselili. Sedaj je otok z mestom povezan z mostovi.
Sobota, 10. maj 2014
S Petro sva deževno soboto izkoristili za popotovanje na sever - v "Božičkovo vas" Rovaniemi, kjer sva prestopili polarni krog, poiskali ostanke snega ter obiskali muzej Arcticum.
Božičkova pošta, lepo zložena po abecednem redu držav, iz katerih prihaja.
Nedelja, 11. maj 2014
Po turbulentnem letu in skorajšnji izgubi prtljage sem si pošteno oddahnila, čeprav bi si z veseljem ogledala sever Finske pozimi (v tistih nekaj urah sončne svetlobe) ali
60
poleti jug - številna jezera. Morda se še kdaj vrnem v Oulu na tekmovanje svetovnih razsežnosti - v igranju zračne kitare.
61
Svetovalno delo in svetovanje v izobraževanju in zaposlovanju
(mobilnost Gothenburg, Švedska)
Uroš Kopavnik, Zavod RS za zaposlovanje
11. maj 2014
Prvo srečanje vseh sedmih udeležencev in organizatorjev ACADEMIE, SWEDEN, se je zgodilo v neformalni obliki, v domu ene od organizatork. Tam smo prejeli osnovno dokumentacijo v zvezi z mestom in potekom delovnega tedna.
12. maj 2014 Center of Educational and Vocational Guidance for elementary school pupils and secondary upper school students and Secondary Upper School Burgårdens gymnasium.
62
Gre za nekakšen center za poklicno usmerjanje, namenjen učencem osnovnih in srednjih šol. Obisk in pogovor je vodil vodja centra, gospod Bjorn. Vsebinsko smo izpostavili pomembnost avtonomnega odločanja posameznih uporabnikov in pomoč pri interpretaciji rezultatov in informacij. Skupaj ugotavljamo, da uporabniki do informacije že znajo priti, ne znajo pa je interpretirati tako, da bi bila za njih uporabna in zanimiva. Uvodoma smo izvedeli, da poklic »Career guidance« na Švedskem velja za
samostojni študijski in dodiplomski in podiplomski program. Včasih, desetletje nazaj,
so temu poklicu rekli »Ocupational orientation«. Center je neodvisen od srednjih šol
in univerz, čeprav se pogosto s strani teh ustanov pričakuje, da bo center deloval v
smislu »drafta«, torej izvajalca reklam in promocije za njih. Velja namreč, da je na
Švedskem vsak mladostnik, star med 15 in 17 let, za izvajalce srednješolskih
programov »hodeči ček« za okrog 30.000€, zato se šole poslužujejo različnih trikov,
kako pridobiti učence. Pogosto se torej zgodi, da se učenec potem želi vpisati na
neko šolo samo zato, ker je v reklami videl, da imajo tam vsi učenci i-pade. Pri tem
ga pa ne zanima, ali ta šola izvaja program, ki bi bil zanj zanimiv ali ne.
Namen in vloga strokovnih delavcev centra je, da povsem neodvisno, tako od
izobraževalnega sistema, kot tudi od trga dela, skušajo posamezniku pomagati do
prepoznavanju samega sebe, potem pa še do kvalitetne odločitve.
Sicer pa politika oziroma vlaga namenja vedno manj denarja PO. Poudarja se
pravilo, da najbolj pomembna od vsega svoboda izbire. To, po mnenju g. Bjorna,
prerašča v mantro oziroma religijo. Bolj pomembna je svoboda izbire, kot pa
posledice odločitve?
A marsikdo od mladih in manj mladih potem ne ve, kaj bi s to svobodo počel oziroma
kako biti ob tem odgovoren. Predvsem pa, nihče se noče ukvarjati s posledicami, ko
se nekdo svobodno – in narobe - odloči. Zato je gotovo bolj pametno biti nekoliko
zadržan in previden.
Sledila je diskusija, kaj je sploh slaba šola? Ugotavljam, da imajo na Švedskem
precej drugačno demografsko, kulturno in ekonomsko situacijo, od naše. Vse to vodi
tudi do drugačne situacije na trgu dela oziroma poklicne orientacije. Slednja ima
namreč zelo velik poudarek, v ta namen se investira tudi zelo veliko sredstev, ljudi,
energije in materiala (pogoji za delo). Trg dela in funkcioniranje družbe sta močno
odvisna od priliva novih delavcev, te v velikem odstotku tvorijo emigranti in begunci.
Ti so takoj deležni zelo močne vsebinske in finančne podpore. Kot primer lahko
navedem materialno pomoč države tujcem pri plačevanju mesečnih stanovanjskih
stroškov.
Harmond School, Swedis for imigrants
63
Na Švedskem so ena od pomembnejših tem emigranti. Ti imajo zelo različna
»ozadja«, ne le ekonomska. Pogosto gre za preganjanja, vojne, nasilje. Prevladujejo
emigranti iz Sirije, Somalije, Irana in Iraka. Zato smo popoldne obiskali Harmond
school, katere namen je pomagati tujcem oziroma emigrantov, da čim prej pridejo do
zadovoljivega znanja švedskega jezika. Pri tem sodelujejo s številnimi poklicnimi
šolami in z delodajalci, saj je namen vsega tega, da se uporabniki čim prej in kar
najbolj učinkovito vključijo v okolje, družbo in kulturo.
Gre za jezikovno šolo državne ravni. Naloga šole je usposobiti emigrante različnih
starosti za razumevanje jezika in učinkovito delovanje in komuniciranje na področju
službe. Šolanje je brezplačno, gre za najstarejšo institucijo za izobraževanje odraslih
na Švedskem, ustanovljeno leta 1898. Na šoli delajo strokovnjaki, ki obvladajo 40
jezikov. Največ študentov imajo iz jezikovnih področij Afrike in Bližnjega vzhoda.
Predstavila se nam je tudi študentka iz Irana, mati dveh otrok. Iz svoje države je
morala zbežati in ker je spremenila veroizpoved – iz Islama v Krščanstvo. Na tej šoli
uporabnikom pomagajo tudi pri nostrifikacijskih postopkih. V zvezi s tem se zelo
pogosto zgodi, da trditve o doseženi izobrazbi ne držijo. Največ slednih je iz Irana in
Iraka, saj pogosto ti »diplomanti« ne znajo napisati niti osnovnega eseja.
13. maj 2014
Employment Office career guidance, okrožne Angered.
Gre za kombinacijo našega Urada za delo in KS. Predstavitev je vodila gospa, ki je
nekaj let nazaj emigrirala iz Španije. V centru je najbeč uporabnikov mladih, starih
med 16 in 25 let. Za starejše, ki se jim kljub dolgotrajni strokovni podpori svetovalcev
še vedno ne uspe zaposliti, velja, da jih je potrebno vključiti v zahtevnejšo
zaposlitveno rehabilitacijo. Svetovalna obravnava pogosto poteka tudi v timu, kar
pomeni, da sta poleg svetovalca stranki na voljo tudi 2 socialna delavca in en
psiholog. Svetovalec ima okrog 120 svoijh stranki, razgovori so povečini enkrat
tedensko. Sicer pa je v Gothenburgu in okolici na voljo 10 uradov za delo, na
Švedskem skupaj pa okoli 320. Brezposelnost je okrog 8%, vendar zadnje čase,
predvsem med mladimi, strmo pada. Ena od metod, ki jo imajo za delo z mladimi, je
t.i. »ulično delo«. To pomeni, da grejo mladi na ulico iskat mlade, kjer jih povabijo
najprej na kakšno splošno aktivnosti (šport, kino…), kasneje pa v KS. Temu pravijo
»Young people IN«. Pisarna za delodajalce je zelo aktivno in kadrovsko odlično
podprta. Veliko truda vlagajo v pridobivanje novih in novih delodajalcev. Njihovi
zaposlitveni mini sejmi potekajo pogosto v obliki »speed datinga«. Poklici, ki so zelo
iskani so CNC operaterji, negovalci vseh vrst, bolničarji, vozniki.
64
Pojavljajo se težave zaradi »multikulti« situacije. Gre za pripadnice Islama, ki želijo
opravljati delo, kjer jih hidžab lahko ovira (npr: strežba…). V takem primeru se mora
uporabnik odločiti za prioritete in razmisliti o kompromisu. Veliko je tudi primerov, ko
ženska ne more in ne sme delati v moškem okolju..
Med predstavitvijo smo doživeli požarno vajo. Po končani vaji je ena od vodij centra
poklicala enega od nas in ga vprašala, kako je doživel vajo (kot udeleženec.). Šlo je
torej za neposredno evalvacijo.
Career guidance for imigrants
Na Švedskem je tema imigrantov lahko problem, lahko pa priložnost. Problem zato,
ker se je treba s tem ukvarjati, priložnost pa zato, ker lahko to pomeni ekonomski in
demografski potencial države. Samo tedensko npr. v državo pride okrog 600
Somalcev + še 300 ali 400 ostalih. Praksa kaže, da se migranti najprej ustavijo v
manjših mestih,potem pa postopoma pridejo do večjih. V interesu vlade je, da se ti
tujci takoj začnejo usposabljati in pripravljati na bivanje in delo v njihovi družbi in
okolju. Večina tujcev ima glede trga dela in tehnološke (ne)razvitosti tako izkušnjo in
tak trenutni pogled, kot je veljalo za Švedsko v 50ih in 60ih letih prejšnjega stoletja.
To pomeni, da je potrebno te uporabnike temeljito usposobiti.
Zato so zasnovani posebni programi, kjer je vsak zelo vodeno in natančno usmerjen
v ta cilj.
Begunci se imajo možnost vključiti v program, ki je po urah tedensko sestavljen po
vsebini:
40h/tedensko usposabljanja za določen poklic, praksa pri delodajalcu. 3h/ tedensko
je tečaj socialnega informiranja. Takoj jim je ponujeno usposabljanje za 9 različnih
poklicev. Ti se prilagajajo stanju na trgu dela. Mladi starši imajo omogočeno
brezplačno varstvo za majhne otroke. Povprečna finančna podpora za vsakega, ki se
vključi v ta program je cca 308 KR./dnevno, na pet dni v tednu. Dodatna sredstva
dobijo za najem stanovanja. Ponujena so jim tudi ugodna posojila, z minimalno
obrestno mero. Tega pripadniki muslimanske vere ne morejo sprejeti, kar pomeni
dodaten problem oziroma ovira za njih. A vlada vztraja pri teh obrestih, saj to pomeni
tudi vključitev in razumevanje delovanja tukajšnje družbe, ekonomije.
Raziskave kažejo, da je Švedska 7. Mestu po številu emigrantov, Slovenija pa na 40.
14. maj 2014 Nordhemsgatan, Employment Office Tretji delovni dan smo se dobili na enem od večjih uradov za delo v mestu (Nordhemsgatan, Employment Office), kjer je vsak od nas udeležencev najprej predstavil kako poteka sistem izobraževanja in poklicnega usposabljanja v matični
65
državi. Naše predstavitve so poslušali tudi zunanji svetovalci, ki se ukvarjajo s poklicno orientacijo in svetovanjem. V zvezi z mojo predstavitvijo sta se jim je zdela najbolj zanimiva naš Trening zaposlitvenega razgovora ter obisk višjih razredov osnovnih šol v naših kariernih središčih. V nadaljevanju smo se razdelili v tri skupine, kjer smo v obliki delavnice razpravljali o naših izkušnjah in mnenjih v zvezi z vključevanjem različnih kultur in sprejemanju kulturne raznolikosti.
15. maj 2014
Gothenburgu University & alumni
Četrti dan je bil namenjen spoznavnju univerze in univerzitetnega življenja. Zjutraj smo obiskali School of Design & Crafts (HDK), del Univerze v Gothenburgu. Gre za zelo znano šolo oblikovanja, na kateri študirajo študentje iz celega sveta. Povezani so tudi z našo Akademijo za likovno umetnost. Sledil je obisk sedeža mreže Alumni University of Gothenburg. Gre za združenje in aktivnosti bivših diplomantov univerze, ki s svojimi izkušnjami, delom in znanjem pomagajo obstoječim študentom. Poleg tega s tem vodstvo univerze dobi povratno informacijo, kakšna in katera znanja gospodarstvo in družba potrebuje, čemur lahko sproti prilagajajo svoje študijske programe. Kasneje smo obiskali še bližnji muzej sodobnega oblikovanja in umetnosti.
16. maj 2014
Center of Educational and Vocational guidance - Kunsbaka
Obiskali smo Center of Educational and Vocational guidance v mestu Kunsbaka. Gre
za skoraj identično dejavnost, kot smo jih imeli v preteklosti v naših »CIPSih«, vendar
s poudarkom na poklicnem usmerjanju. Pomagajo tudi pri izbiri ali spremembi
srednješolskih programov ali drugih znanj in kompetenc, pridobljenih preko različnih
tečajev (podobno kot naši NPK). Center je financiran s strani občine, v njem pa dela
večje število svetovalcev in administratorjev. To pomeni, da sodelujejo tudi s štirimi
poklicnimi in srednjimi šolami. Te imajo najete svoje prostore v isti stavbi kot Center,
tako da uporabnikom za potrebne informacije in morebitni vpis ni potrebno daleč.
Center je sodobno opremljen, v njem dela približno 30 zaposlenih. Dve tretjini tega je
strokovnih delavcev, svetovalcev zaposlitve, »trenerjev« in svetovalcev za
izobraževanje. Nekaj pisarn je skupnih, veliko pa prostorov za delavnice, kjer lahko
sodeluje bodisi od 10 do 40 uporabnikov. Tudi v tem centru, kot tudi sicer na
Švedskem, dajejo velik pomen družabnosti »FIKA«. To dopoldne pomeni obvezno
kavo s prigrizkom, popoldne pa samo kavo. Gre za skoraj dobesedno obvezno
druženje v manj formalnem okolju, v »čajnih« kuhinjah, ki so nekajkrat večje od naših
66
in imajo lastnosti pravih kuhinj. Vodje namreč menijo, da je oblika neformalnega
druženja lahko zelo pomembna in koristna, saj se tako še bolj generirajo nove ideje
in rešitve. V kolikor kdo velikokrat manjka na FIKA, ga vodja na to lahko prijazno
opomni.
Popoldne so naše koordinatorke Lena, Lena in Vera, pripravile čudovit piknik z
raznovrstno hrano. Po pikniku smo si ogledali zunanjost in notranjost gradu
Tjolloholms Castle.
67
Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)
Maja Granda, Srednja tehniška in strokovna šola Šolskega centra za
pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana
18. maj 2014
Potovanje se je pričelo v nedeljo, nekaj čez peto uro zjutraj, ko sem se od doma
odpravila proti Brniku. Po opravljenem prvih formalnostih, sem v vrsti čakajočih
opazila Veroniko, vodjo kariernega centra Fakultete za dizajn, ki je prav tako kot jaz
potovala v Aarhus. Spoznali sva se teden dni pred odhodom, da sva se dogovorili,
kako bo potekala najina predstavitev, saj so organizatorji izrazili željo, da imata oba
predstavnika ene države skupno predstavitev. Prvi let je minil mirno, v Frankfurtu pa
so se najine poti ločile, saj sem morala sama hitro uloviti let do Kopenhagna,
Veronika pa je imeal let šele kakšno uro pozneje. Na letališču v Kopenhagnu sem
najprej poskrbela, da sem prtljago poslala naprej do Aarhusa, potem pa sem se
čudila velikemu nakupovalnemu centru, ki so mu Danci rekli letališče. Na letu do
Aarhusa sva se z Veroniko spet srečali in poleteli smo na Jutland, dansko celinsko
68
ozemlje. Ker smo leteli z malim propelerskim letalom, smo imeli lep razgled na
mnoge kmetijske površine pretežno ravninskega polotoka. Po pol ure leta smo pristali
na letališču Aarhus od katerega sva se v samo mesto z avtobusom vozili še približno
50 minut. Ker je bil naš hotel v centru mesta, sva se s prtljago kar peš odpravili do
njega in ob tem že dobili prvi vtis o danskem drugem največjem mestu. Po krajšem
počitku v hotelu sva se odpravili na večerjo in raziskovanje mesta, potem pa sva
zaradi zgodnjega vstajanja zgodaj odšli tudi spat, da sva se pripravili na uradni
začetek Academie naslednji dan.
19. maj 2014
V ponedeljek smo se ob deveti uri v recepciji hotela Cabinn prvič uradno zbrali vsi
udeleženci Academie. Pričakala nas je tudi Birtha Theut, predstavnica danskega
Ministrstva za znanost in mednarodne odnose, skrbnica Euroguidance mreže. Po
hitrem prvem pozdravu udeležencev se nam je pridružila še danska koordinatorica
Miriam Dimsits, ki nam je pomagala kupiti avtobusne karte in nas pospremila do VIA
University College, ki je bil naša glavna ustanova gostiteljica.
Avla VIA University College
69
Na VIA University College nas je pričakal drugi koordinator, Bo Klindt Poulsen, uradni
predstavnik Academie, ki je prav tako kot Miriam, asistent na VIA Universitiy College,
kjer poučujeta poklicno svetovanje za svetovalce, ki želijo svetovati v svetovalnih
centrih za mlade in regionalnih svetovalnih centrih za odrasle, brezposelne.
Na VIA smo se najprej uradno vsi predstavili: Morgiane in Veronica iz Francije,
Roland iz Švice, Sirje in Maris iz Estonije, Mercedes in Nativitat (Nadal) iz Španije,
Aude in Astanda iz Belgije ter Myra iz Irske in Veronika in jaz kot predstavnici
Slovenije, vsi zaposleni kot karierni svetovalci v svetovalnih centrih, na zavodih za
zaposlovanje, v kariernih centrih ali kot svetovalni delavci ali učitelji v šolah.
Po uvodni predstavitvi nam je Birtha predstavila danski izobraževalni in svetovalni
sistem ter cilje, ki si jih je v zvezi z izobraževanjem in preprečevanjem osipa zadala
danska vlada – načrt predvideva, da bodo v naslednjih letih dosegli cilj, da bo 95%
prebivalstva imelo končano vsaj srednješolsko izobrazbo. Izobraževanje pa temelji
na načelih, da mora biti izobrazba dostopna vsem in poti do določene izobrazbe so
prilagodljive. Pri tem se zahteva aktivno sodelovanje udeležencev na vseh stopnjah
izobraževanja, kar država tudi finančno podpira. Kljub temu imajo problem z nizkim
odstotkom vpisa v poklicne šole, saj je težko dobiti pogodbe o zaposlitvi za dijake.
Razložila je tudi, da se dansko karierno svetovanje vedno bolj seli na svetovni splet z
e-svetovanjem, od leta 2004 pa je zakonsko ločeno od izobraževalnih ustanov in je
samostojna institucija.
Po kosilu sta nam Bo in Miriam še podrobneje predstavila danski svetovalni sistem:
izobraževanje za svetovalce, zahteve za delo na tem delovnem mestu in potek
obravnave v mladinskih svetovalnih centrih od zaključka osnovne šole naprej. Po
diskusiji o slišanem in o temi tega tedna pa smo se odpravili z vsemi tremi gostitelji
na ogled mestne hiše Aarhusa. V mestni hiši nas je pričakal predstavnik za šolstvo, ki
nam je razložil, kako lokalne oblasti vidijo problem osipa in kako se na nivoju
občinske uprave trudijo zmanjšati osip in povečati število prebivalcev s primerno
izobrazbo.
70
Zvečer smo se po napornem dnevu v manjši skupini udeleženke odpravile na večerjo
in raziskovanje mesta, potem pa je večina predstavnikov že pilila svoje predstavitve
izobraževalnih sistemov.
20. maj 2014
Produkcijska šola
Ta dan smo začeli zgodaj. Po hitrem zajtrku, nekateri pa kar brez njega, smo se ob
pol osmih zjutraj dobili z Miriam, Bojem in Birtho in se odpravili na obisk produkcijske
šole. Tam nas je sprejela svetovalka Stine Snede Villumsen in nas povabila na hiter
zajtrk z učenci in zaposlenimi, saj smo nekoliko zamujali, v produkcijski šoli pa je zelo
pomembno, da se vsi udeleženci strogo držijo urnika. Razložila nam je, kako bo
izgledal naš dan. Razdeljeni smo bili v pare in vsak par se je odpravil na ogled
delavnice. Z Maris sva bili razporejeni v gledališko delavnico. Tu so učenci vadili
gledališko predstavo, ki jo bodo čez nekaj dni premierno predstavili varovancem
enega od vrtcev v Aarhusu. Spoznali sva učenko, ki je prišla v produkcijsko šolo po
zaključeni srednji šoli in letu dni v folkehojskole – ljudski univerzi internatskega tipa,
produkcijsko šolo pa naj bi obiskovala do začetka študijskega leta, ko se bo šolal
naprej na ekonomski fakulteti. Povedala nama je, da v produkcijsko šolo prihajajo
večinoma mladostniki, ki imajo veliko težav z odločanjem o svoji prihodnosti, nekateri
imajo tudi že svoje družine. Mentorica gledališke skupine nama je razložila, da ima
večina mladostnikov v šolo, predvsem pa v gledališki skupini, veliko čustvenih motenj
in psihičnih bolezni, kar jih ovira pri rednem šolanju.
71
Priprave v gledališki delavnici
Ob desetih smo se vsi udeleženci sestali z gostiteljico v predavalnici – glasbeni
delavnici, kjer nam je s pomočjo pomočnice direktorja šole razložila danski sistem
produkcijskih šol in kako deluje njihova šola v Arhusu. Ciljna skupina produkcijskih
šol so mladostniki od 16. do 25. leta, ki iz kakršnega koli razloga opustijo šolanje.
Lahko pa jih v produkcijsko šolo napotijo tudi svetovalci v mladinskih centrih, če
ocenijo, da po osnovni šoli še niso pripravljeni na nadaljevanje izobraževanja v
srednji šoli. V Aarhusu je v produkcijsko šolo vključenih 220 mladih, 150 jih obiskuje
delavnice v sami šoli, ostali delajo v eni od podjetniških šol (na gradbišču, v
supermarketu, pri snemalnem podjetju, za občino). Ne glede na to kje delajo v sklopu
produkcijske šole imajo učenci nekaj ur na teden pouka danščine (poseben poudarek
pri tujcih), matematike in strokovnih predmetov, ki so pomembni za delavnice v
katerih delajo. Učni načrti so prilagojeni vsakemu učencu posebej. Vsak lahko
produkcijsko šolo obiskuje eno leto, po tem času pa se mora vrniti v redno
izobraževanje. To leto lahko izkoristi v več delih, se vmes šola v redni šoli, se vrne.
Šola se deloma financira tako, da vse kar učenci ustvarijo v delavnicah, tudi zares
prodajo naročnikom. Imajo naročnike lesnih izdelkov, gledaliških predstav, v kuhinji
kuhajo za šolo in vse enote na drugih lokacijah. Ko učenec enkrat zapusti šolo, pa
morajo o tem takoj obvestiti svetovalca v mladinskem svetovalnem centru.
Po ogledu produkcijske šole smo se odpravili proti naši naslednji destinaciji –
Univerzi v Aarhusu. Tam so nas sprejeli Anne Teglborg, vodja kariernega svetovanja
na univerzi in predstavniki kariernega centra univerze, karierni svetovalci za različna
področja. Razložili so nam, da na Danskem poteka reforma poteka študija, ki bo
predpisala krajši čas zaključka študija na vseh ravneh. Predvidena je denarna kazen
za vse fakultete v sklopu univerze, tudi če samo ena od njih ne bo uspešno dosegla
kriterija za nadaljevanje in zaključek študija. Zato poskušajo čim bolj razviti karierne
centre in svetovanje študentom pri izbiri študijskih smeri ter izbirnih predmetov. Pri
tem si pomagajo z obveznimi delavnicami za izbiro izbirnih predmetov, z delavnicami
za zmanjševanje stresa, spletnimi navodili za sproščanje, poteka pa tudi projekt
72
mentorjev: vsak mentor, študent višjega letnika prve stopnje, študenti na magistrski in
doktorski ravni, ima določena 2 do 3 študente, delo pa opravljajo kot prostovoljci. V
drugi polovici študijskega leta se mentorji 3-5 krat dobijo na pogovorih s študenti, ki
določijo temo pogovora. Posebno podporo pa nudijo tudi študentom s posebnimi
potrebami.
»Delovno kosilo« na univerzi in Myrina predstavitev Irske
Po predstavitvi kariernega svetovanja je napočil čas za prvo prezentacijo
udeležencev. Prva je izobraževalni in svetovalni sistem na Irskem predstavila Myra.
Povedala nam je, kako se irske šole soočajo z osipom in nam zaupala zanimivo
anekdoto, ko ji je dijak, ki ni želel nadaljevati šolanja povedal, da se je ob vpisu v šolo
počutil kot princ, a ob odhodu se počuti tako, kot da so ga v šoli spremenili v žabo.
Udeleženke in Bo Klindt Poulsen, koordinator, v kampusu Univerze v Aarhusu
73
Po zaključku na univerzi sva z Veroniko izkoristili nekaj časa za ogled muzeja na
prostem, Den Gamble By, staro mesto, kjer so razstavljeni različni tipi starih danskih
hiš. Potem pa smo se zvečer vsi udeleženci s koordinatorji udeležili večerje v
restavraciji, ki tudi v Aarhusu streže znamenito »novo nordijsko kuhinjo«.
21. maj 2014
V sredo zjutraj smo se ob 7.50 udeleženci z Bojem dobili na železniški postaji v
Aarhusu, od koder smo se z vlakom odpravili do mesteca Odder, kjer je bil naš cilj
ljudska univerza Odder Hojskole. Ljudske univerze tega tipa so danska posebnost, ki
jo je prvi predstavil Grundtvig, kot način izobraževanja podeželskih otrok. Danes so
ljudske univerze zasebne šole internatskega tipa, kjer se lahko mladi, ki so zaključili
srednjo šolo, pred vstopom na terciarno raven izobraževanja leto dni izobražujejo na
različnih področjih. V mestu Odder nas je sprejel Kim Andersen, svetovalni delavec in
učitelj filozofije in športa na Odder Hojskole, ki nas je popeljal do šole in nam razločil
sistem delovanja ljudskih univerz. V šoli se nam je pridružila tudi Miriam. Po
uvodnem pogovoru smo si pogledali različne delavnice in učilnice. Šolo obiskujejo
učenci različnih starosti in zelo različnih narodnosti, prihajajo iz sedmih različnih
držav, vedno več interesa je iz tujine. Sprejmejo od 80 do 100 študentov, zaposlenih
pa je 20 učiteljev in drugih delavcev. Njihov moto je, da je potrebno uživati v učenju in
se naučiti uživati. Ob obrokih imajo sestanke, kjer lahko študenti izpostavijo različne
problematike.
74
Odder Hojskole
Kljub temu, da je šola zasebna ustanova, sprejmejo tudi določeno število osipnikov,
ki jih priporočijo mladinski svetovalni centri, s tem priporočilom pa imajo tudi nižjo
šolnino. Nimajo pa določenih mentorjev, kot nekateri drugi učenci za katere se
presodi, da potrebujejo posebno spremljanje.
Pred kosilom smo imeli priložnost za pogovor z nekaj študenti, ki se šolajo v šoli. Z
Rolandom, Morgiane in Veroniko smo se pogovarjali s študentko Vivi, ki se je na
hojskole pripravljala na sprejemne izpite na šoli za dizajn VIA University College. V
prvem poskusu po srednji šoli ni opravila izpitov za dizajn, potem je na univerzi
študirala danščino, kar ji ni bilo všeč in se je vpisala na ljudsko univerzo, kjer se
pripravlja na sprejemne izpite.
Utinki z Odder Hojskole
Po kosilu so svoje izobraževalne sisteme in primere dobre prakse pri preprečevanju
osipa predstavile predstavnice Španije, Estonije in Belgije. Španki sta izpostavili
nizek odstotek prebivalstva s srednješolsko izobrazbo in zgodnji osip, s katerim se
borijo tako, da imajo v osnovnih šolah psihološke podporne time, vlada pa razpisuje v
srednjih šolah predvsem zaposljive poklicne programe. Karierno svetovanje vodijo
svetovalci in učitelji obveznega predmeta, kjer se učijo načrtovati kariero.
V Estoniji je šola obvezna do 16. oz. 17. leta. V šolah so situirani učitelji, ki
prostovoljno delajo tudi kot karierni koordinatorji. Izven šol pa imajo svetovanje na
treh nivojih. Prvi nivo je prepoznava otrok z učnimi težavami, na drugem nivoju so
regionalni svetovalni centri, na tretjem nivoju pa je delo z odraslimi.
Belgijski predstavnici sta prihajali iz dveh različnih organizacij. Aude je zaposlena v
PMS centru, ki skrbi za mladostnike, opravlja nalogo psihološkega centra in karierne
svetovalnice, Astanda pa v Mission Locale, zaposlitvenem centru, ki dela z mladimi
brezposelnimi osebami. Njihov primer dobre prakse je projekt Au top pour un job
75
(»Bodimo top za job«), kjer mladi preko dela preizkušajo različne poklice, se
pripravljajo na razgovore, se izobražujejo.
Predstavitve Španije, Estonije in Belgije
Po vrnitvi v Aarhus smo z Veroniko in Veronico obiskale še muzej sodobne umetnosti
Aros, kjer so nas navdušile zanimive skulpture in instalacije. Tudi v večernem času
smo nadaljevali s pogovori o podobnostih in razlikah sistemov, delovnih mest,
različnih izkušenj.
Muzej Aros
Četrtek, 22. 5. 2014
V četrtek smo se s koordinatorjema Miriam in Bojem zopet sešli v recepciji hotela
Cabinn, kjer smo bili nastanjeni vsi udeleženci, in se peš odpravili do bližnjega
gradbišča največjega gradbenega projekta v Aarhusu – DOKK1, Urban Mediaspace
Aarhus – knjižnični, multimedijski center z upravno enoto, v pristanišču. V okviru
projekta mesto prenavlja večji del območja ob pristanišču. V okviru tega gradbišča pa
deluje tudi delovni center produkcijske šole – podjetniški center za poklicno
izobraževanje, kjer je trenutno vključenih 20 učencev. Projekt nam je predstavila
njihova svetovalna delavka, ki redno dela na gradbišču in je svetovalka mladinskega
76
centra. Povedala nam je, da se na gradbišču lahko zaposlijo mladi fantje, stari od 17
do 25 let, ki so opustili šolanje v tehniški šoli, ker je bilo učenje tam za njih preveč
teoretično.
Podjetniški center za poklicno izobraževanje – projekt DOKK1
V podjetniškem izobraževalnem centru pa imajo 4 ure pouka na teden, predvsem
predmete, ki jih potrebujejo tudi pri delu, poleg danščine še matematiko in družbene
vede. Program je zasnovan za tiste mlade, ki jim pomembno pomaga povezava med
teorijo in prakso. Za izobraževanje v delovnem centru skrbi učitelj iz produkcijske
šole. Z delom začnejo vsak dan ob 6.45 in delajo do 13.30, ko uradno zaključijo dan,
če želijo pa lahko po tem času še ostanejo in pomagajo na gradbišču.
Predstavili so se nam trije učenci, vključeni v program. Najmlajši Oscar je na
gradbišču najdlje, 9 mesecev, ker je bil pri delu zelo priden in se je tudi hitro učil, pa
mu je glavni delodajalec na gradbišču ponudil pripravniško mesto, ko bo jeseni
nadaljeval šolanje na tehniški šoli. Pripravništvo se obeta tudi Ajdinu, ki se je
usposabljal za krovca, 20-letni Andreas pa je na gradbišču šele dva meseca, vendar
77
dela dobro in bo verjetno tudi sam uspešno nadaljeval šolanje za poklic v
gradbeništvu.
Če se bodo uspešno učili gradbenih del jih čaka pripravniško mesto…
Od učencev zahtevajo, da redno prihajajo na delo, da so motivirani in predani, so v
dobri fizični kondiciji (težko delo) in ne uživajo drog. Od začetka programa v avgustu
leta 2012 do danes je program od 140 »obiskovalcev« uspešno zaključilo 73 mladih,
polovici je bilo ob zaključku ponujeno pripravništvo. Vsi, ki so nadaljevali šolanje so
ga tudi uspešno zaključili.
Gradbišče DOKK1
Po ogledu gradbišča s strehe šolskih prostorov smo se poslovili od Boja, ki je imel
druge neodložljive obveznosti in se sprehodili do glavne železniške postaje, kjer se
nahaja nakupovalni center s supermarketom Kvickly. V Kvicklyju deluje drugi delovni
center produkcijske šole, kjer se mladi izobražujejo za poklic trgovca. Delati začnejo
ob 8.30 zjutraj in delajo do 15.00. v povprečju učenci ostanejo 5-6 mesecev. Po
centru sta nas ob pomoči učiteljice in svetovalne delavke vodila dva od učencev.
78
Učenec govori o delu v Kvicklyju
Tudi tu zanje skrbita učiteljica produkcijske šole in svetovalna delavka. Učijo se 3-krat
na teden, po dve uri, predvsem ekonomske predmete in danščino. Prostora imajo za
13 učencev, vendar jih imajo trenutno zaposlenih 12. Pokazali so nam prostore, kjer
poteka delo in izobraževanje, sobo za sprostitev, pa tudi tablo na kateri redno
beležijo napredek učencev. Na tak način beležijo napredek tudi v drugih delih
produkcijske šole, ocenjujejo pa napredek na delovnem področju, na področju
vrednot, pristopa k strankam,… Ocenjujejo jih vodje oddelkov in učiteljica.
Ocenjevalna tabla
Prednosti teh delavcev za podjetje so, da dobijo zastonj delovno silo, saj jih plača
občina, pa tudi dodatnega dela podjetje nima, saj za učence skrbita svetovalna
delavka in učitelja. Pravila dela v Kvicklyju so, da učenci pri delu ne smejo imeti
79
prenosnih telefonov, ne smejo imeti pirsingov in morajo redno prihajati na delo, kjer
so njihovi sodelavci in narejeni vsi zelo mladi, zato so bolj motivirani za delo.
Po ogledu dela v Kvicklyju smo se odpravili na VIA University College, kjer nas je
čakalo kosilo, po kosilu pa smo nadaljevali s predstavitvami izobraževanja in
primerov dobrih praks. Ta dan smo se predstavili Švica, Francija in Slovenija. Z
Miriam smo na hitro naredili tudi pregled videnega do sedaj.
Roland je predstavil švicarski izobraževalni sistem in delo v ustanovi podobni zavodu
za zaposlovanje. V Švici je šolanje obvezno že od vrtca naprej, obvezna pa je tudi
srednja šola. V nižji srednji šoli je uveljavljen pouk v treh nivojih, ob koncu pa
svetovanje poteka za učence, starše in učitelje. Obvezni pogovori pred vpisom v višjo
srednjo šolo. Kot primer dobre prakse je predstavil program mentorjem. Mentorji so
prostovoljci, upokojenci, predvsem upokojeni učitelji, ki kličejo potencialne osipnike,
jim pomagajo,…
Predstavitev Švice
Francoznji Morgiane in Veronica sta predstavili njihov izobraževalni sistem, za
katerega smo ugotovili, da je od vseh najbolj zapleten. S problemom osipa se ukvarja
več služb, svetovalci mladinskih svetovalnih centrov, ki delujejo znotraj šol, skupine,
ki v šolah obravnavajo ogrožene mladostnike, imajo pa tudi podatkovno bazo vseh
mladostnikov, ki prenehajo z izobraževanjem. Morgiane je predstavila težave z
osipom v predmestju Pariza, Veronica pa je več povedala o težavah v pretežno
ruralnem območju Bordeauxa, kjer se soočajo predvsem z nizko motivacijo za
izobraževanje, ker mladi pretežno delajo na kmetijah staršev ali pa se zaradi
pomanjkanja dela selijo v večja mesta v bližini.
80
Predstavitev Francije
Z Veroniko sva predstavili slovenski izobraževalni sistem in vsaka svoj primer dobre
prakse za preprečevanje osipa in delo z osipniki. Predstavili sva delo PUMov in
poskus dela z dijaki športniki na strokovni šoli, saj je to velik del življenja na moji
matični šoli, Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani. Ker
smo ugotovili, da je tudi naš sistem z vsemi možnimi prehodi precej zapleten in ker je
bilo veliko vprašanj ostalih udeležencev nama je zmanjkovalo časa, tako da smo se
dogovorili, da še kaj poveva zadnji dan.
Kraljičina letna rezidenca - Marselisborg
Ta dan smo popoldan z Veroniko, Veronico, Morgiane in Astando obiskale park ob
kraljičinem gradu Marselisborg in se sprehodile skozi gozd, ki nam ga je kot
najlepšega v tem letnem času priporočila Miriam.
81
23. maj 2014
V petek, na zadnji uradni dan Academie smo se zopet dobili s koordinatorjema v
Cabinnu in se odpravili na VIA University College od koder smo po jutranji kavi odšli
na Aarhus Social and Healthcare College, srednjo šolo za socialo in zdravstvo.
Vsako leto šola sprejme okoli 1000 dijakov, poučujejo pa poklicna programa za
pomočnike vzgojiteljev in bolničarje. Poklicno izobraževanje je zelo usmerjeno v
praktično delo, imajo pa tudi dualni sistem, ko dijaki pol leta preživijo pri delodajalcu,
kjer jih redno spremljajo tudi kontaktni učitelji. Tisti dijaki, ki pridejo v šolo po osnovni
šoli, morajo najprej opraviti osnovni tečaj, kjer se izobražujejo samo v šoli in imajo
tudi pouk splošnoizobraževalnih predmetov, po tem tečaju pa lahko začnejo z
osnovnim izobraževanjem za pomočnike vzgojiteljev in bolničarje in po zaključku
lahko nadaljujejo še na višji ravni.
Učilnice za praktični pouk
Povedali so nam, da na državni ravni na Danskem šolanje prekine 50% vseh dijakov
v poklicnih šolah. Oni pa so dosegli, da zdravstveno šolo konča 70% vpisanih,
predšolsko vzgojo pa 90% vseh vpisanih. To so dosegli tako, da so uvedli sistem
kontaktnih učiteljev, dijaško kavarno, mentorski program in delo s starši migrantov.
Kontaktni učitelji so vsi učitelji šole, vsak pa je odgovoren za približno 12 dijakov.
Vsak semester opravi z njimi dva razgovora, obišče jih pri delodajalcu, dijaki pa imajo
tudi telefonsko številko kontaktnega učitelja in ga lahko vedno pokličejo, če ga
potrebujejo.
Dijaška kavarna imenujejo prostor, ki je namenjen samostojnemu učenju dijakov, kjer
pa je vedno prisoten nekdo od učiteljev, ki jim pomaga pri učenju, domačih nalogah.
Posebej ogrožene dijake pa vključijo tudi v mentorski program, kjer jim s pogovori
pomagajo bivši dijaki, upokojenci, študenti. Na šoli pa imajo redno zaposlene tudi tri
82
mentorje oz. svetovalne delavce, ki dijake po potrebi zjutraj tudi pokličejo, jih
povprašajo zakaj niso v šoli, jim dajo vedeti, da so za šolo pomembni. Z dijaki se o
odsotnosti od pouka tudi pogovarjajo, naredijo akcijski načrt, ki ga pozneje tudi
evalvirajo.
Za dijake priseljence imajo tudi poseben program pomoči, ki jo družinam dijakov
nudijo starši tistih dijakov, ki se šolajo na višjih stopnjah in že nekaj let živijo na
Danskem, da se lažje prilagodijo danskemu sistemu, ki se v veliki meri ne prilagaja
njim.
Po kosilu smo se vrnili v glavno stavbo VIA University College kjer smo se pogovorili
o tednu, ki smo ga preživeli v Aarhusu. V manjših skupinah smo naredili refleksijo
tedna, lastnega dela in tega, kar bomo prenesli doma svojim kolegom, sodelavcem.
Zaključili smo, da se na individualni ravni posamezne ustanove lahko veliko naredi s
tutorskim/mentorskim sistemom, kontaktnimi osebami (strokovnjaki za osip),
izobraževanjem staršev in tem, da damo dijakom, študentom vedeti, da so
pomembni, opaženi. Na strukturni ravni pa bi večini koristilo preprečevanje osipa na
organizacijski ravni, začetek mreženja/povezovanja, razmišljali pa smo tudi o
možnostih nadaljnjega razvoja produkcijskih šol v sodelujočih državah na nivo
danskih produkcijskih šol. Potrebno bi bilo tudi izobraziti sodelavce, okrepiti tutorski
sitem in evaluirati strateške načrte.
Po diskusiji smo izpolnili formalnosti, bo kot glavni organizator je podpisal vse
Europass obrazce, vse Vetpro anekse in vse certifikate in po kratkem pogovoru smo
se uradno poslovili. Nekateri so potem že hiteli na vlak proti Kopenhagnu, drugi pa
smo še malo raziskovali center mesta.
24. maj 2014
Nekaj udeleženk je odšlo že v petek popoldan, večina pa jih je imela lete iz letališča
Aarhus okoli pol desete ure zjutraj. Sama sem imela let že ob 6.20 zjutraj, prva v
soboto, tako da sem ob pol petih zjutraj zapustila hotel in se peš odpravila proti
železniški postaji od koder je peljal avtobus na letališče. Ker vozi prvi avtobus šele ob
petih, sem morala formalnosti na, v primerjavi s prvim dnem zelo živahnem, letališču
opraviti v zelo kratkem času, potem pa sem v nekoliko manj lepem vremenu spet
poletela proti Kopenhagnu. Tam sem imela tokrat več časa. Poskrbela sem, da sem
prtljago in samo sebe prijavila za let v Ljubljano in počakala na let ob 10.45. Let proti
domu je minil mirno in brez zamude, tako da smo nekaj pred 13. uro pristali na
brniškem letališču in s tem se je Academia uradno zaključila.
83
Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)
Veronika Gruden, samostojni visokošolski zavod Fakulteta za design
18. maj 2014
Odhod na Brnik v zgodnjih jutranjih urah, letalo odleti proti Frankfurtu ob 7.00. Na
letališču (Brnik) naletim na Majo Granda, ki je moja sopotnica in soudeleženka na
študijskem obisku v Aarhusu, na Danskem. Na Adrii žal nisva deležni niti kozarca
vode, kaj šele kave. Prebijeva se skozi frankfurtsko letališče, kjer se ločiva, tudi ona
leti preko Copenhagna, vendar ob drugem terminu. Srečava se zopet na letališču v
Copenhagnu, v zadnjem trenutku najdem terminal za Aarhus, saj je imelo moje letalo
veliko zamudo, skoraj 30 min! Okoli 13.30 prispeva v Aarhus. Letališče je majhno –
podobno Brniku. Avtobus, ki nas bo popeljal v mesto nas že čaka. Vožnja je mirna in
traja približno 45 min. Ko prispeva v mesto se peš, kot so nam priporočili tudi
organizatorji študijskega obiska, odpraviva do hotela. Brez večjih težav ga najdeva in
se po ustaljenem protokolu namestiva v sobi. Dan se preveša v večer. Odločiva se
za hiter ogled strogega centra (kjer se nahaja tudi naš hotel) in latinske četrti, ki je že
pregovorno bolj bohemska, ter si privoščiva večerjo v bližnjem lokalčku. Kmalu naju
premaga utrujenost. Odpraviva se v posteljo – v pričakovanju naslednjega dne.
19. maj 2014
Zjutraj smo ob 9. uri dogovorjeni v hotelski avli. Pridemo vsi, jaz, Maja, Roland iz
Švice, Sirje in Maris iz Estonije, Marcedes in Nativitat iz Španije, Morgiane in
Veronica iz Francije, Myra iz Irske ter Astanda in Aude iz Belgije. Pričakata nas naša
gostitelja, Miriam in Bo – koordinatorja programa Academia, ki prihajata iz VIA
University College. Pojasnita nam potek študijskega obiska, VIA bo naša gostiteljica
v naslednjih petih dneh. Medtem se tudi mi spoznamo in se družno odpravimo na VIA
kolidž. Tam se še podrobneje predstavimo in izvemo, kako bo potekal naš študijski
obisk, katere institucije bomo obiskali in kakšne dodatne aktivnosti (oglede) lahko
opravimo v popoldanskem času, po zaključku programa. Predstavijo nam tudi namen
in cilje študijskega programa. Navedeno me navduši. Ob prijetni danski kavi (ki nas
spremlja skorajda povsod, kamor pridemo) nam gospa Birtha iz Euroguidance
Denmark predstavi danski izobraževalni sistem. Gospa Birtha nas bo spremljala tudi
v torek, prihaja iz danskega ministrstva za izobraževanje v Copenhagnu in je prijetna
84
sogovornica. Danska ima ambiciozne cilje na področju vključevanja mladih v
izobraževanje, kar je tudi razlog, da ima vzpostavljenih veliko mehanizmov kako ta
cilj doseči. To tematiko nam po kosilu predstavita tudi naša gostitelja, Miriam in Bo,
ki sta predavatelja na Via kolidžu, na programu vseživljenjskega učenja – karierno
svetovanje. Tudi sama sta svojo karierno pot začela kot karierna svetovalca. Po
predstavitvi se odpravimo nazaj v mesto, natančneje v mestno hišo, kjer nas sprejme
g. Christian, županov svetovalec na področju izobraževanja. Razkaže nam zanimivo
notranjost mestne hiše, popelje pa nas tudi na stolp, od koder se nam prikaže
čudovit razgled na mesto. G. Christian nam predstavi Aarhus kot mesto
izobraževanja »City of education«, ter prednosti in izzive s katerimi se soočajo v
Aarhusu na področju izobraževanja, predvsem v visokem šolstvu. Predavanje je
zanimivo, čeprav je gospod v vidni časovni stiski, odgovori na nekaj vprašanj, nato pa
se zahvalimo za obisk. Na poti do hotela se ustavim še v muzeju Vikingov. Po
krajšem počitku v hotelu se z ostalimi udeleženkami odpravimo na večerjo, ki mine v
prijetnem in sproščenem ozračju.
20. maj 2014
Dopoldanski program pričnemo že razmeroma zgodaj. Dogovorjeni smo, da
zajtrkujemo skupaj z uporabniki Produkcijske šole, zato na šolo prispemo že okoli 8.
ure. Sprejme nas energična koordinatorka programa, Stine. Po krajšem uvodnem
nagovoru (in zajtrku seveda) nas razvrstijo v skupine. Vsaka skupina se udeleži
tematske delavnice. Sama sem razporejena na delavnico, kjer se popravljajo različne
stvari (kolesa, stari avtomobili in druga elektronika). V delavnici so večinoma fantje,
stari med 15 in 17 let, ki se usposabljajo za drobna popravila. Žal slabo govorijo
angleško, zato se težko sporazumevamo. Delavnica traja okoli ure in pol, po
zaključku se dobimo v skupni jedilnici in si na hitro ogledamo še druge delavnice
(gledališče, kuhinja, ples..), na katerih mladi, vključeni v program produkcijske šole in
brez prave perspektive, pridobivajo kompetence, ki jim bodo v pomoč pri odločanju o
nadaljnjem izobraževanju. Program deluje odlično, vloženega je veliko truda in
prostovoljnega dela koordinatorjev. Program zelo nazorno prikazuje sistem korenčka
in palice, ki ga na Danskem s pridom uporabljajo. Glede na zagnanost in strast s
katero opravljajo svoje delo, očitno tudi deluje. Program nadaljujemo na univerzi v
Aarhusu, ki razkriva drugo plat – problematiko osipništva v visokem šolstvu. To
področje me tudi poklicno najbolj zanima. Sprejem na univerzi je izredno lepo
pripravljen – sprejme na gospa Anne Teglborg, ki je vodja kariernih svetovalcev na
univerzi - o različnih možnostih spopada z visokošolskim osipništvom se
pogovarjamo predvsem s študenti – tutorji. Preseneti me, da sistem, ki ga uporabljajo
na tej univerzi ni skorajda nič drugačen od našega, vsaj kar se tiče tutorstva, pomoči
85
študentom na področju kariernega svetovanja, anket ipd. zanimivo bi bilo videti, kako
te zadeve delujejo v praksi. Po predstavitvi svetovalnih dejavnosti na univerzi, se
nam predstavi naša irska kolegica. Predstavi irski izobraževalni sistem in kako
svetovalna dejavnost deluje na irskih srednjih šolah. Myra je namreč svetovalna
delavka na enem izmed irskih kolidžev. Kakorkoli, z zanimivim gradivom se
odpravimo še na hiter ogled univerze in njene okolice. Po tem se naš program
zaključi. Z Majo se odpraviva na ogled starega dela Aarhusa, » The old town«. Kljub
temu, da je notranjost starih danskih hiš že zaprta, si vseeno uspeva ogledati vsaj
zunanjost, kar naju ponese v preteklost. Zadovoljne z ogledom se vrneva v hotel, kjer
se pridruživa skupini na večerji. Dan je bil zares poln novih informacij.
21. maj 2014
Za jutranje srečanje smo dogovorjeni na glavni postaji v Aarhusu, ki je dokaj blizu
našega hotela. Odpravimo se v majhen kraj, v bližini Aarhusa, Odder. V Odderju se
nahaja ljudska univerza ali »folk high school«, ki je resnično posebnost danskega
izobraževalnega sistema in nima nič skupnega z ljudsko univerzo, ki jo poznamo v
Sloveniji. Gre za nekakšno zatočišče za mlade ljudi, ki se odločajo o primernem
izobraževanju, so osipniki – kar pomeni, da so se večinoma že preizkusili v
programih srednjih šol ali univerz. Šola je privatna in je v bistvu antipod produkcijski
šoli, čeprav deluje nekako po istih principih – ponuditi uporabnikom čim več delavnic,
kjer lahko pridobijo kompetence, ki jim bodo olajšale ponoven vstop v izobraževalni
sistem. Na Danskem mladih ne želijo vključevati na trg dela, predvsem je njihov cilj,
da zaključijo neko formalno izobraževanje. Šola deluje po principu internata, vsak
uporabnik ima svojo sobo, ter možnost vključitve v plesne delavnice, glasbene in
video delavnice, športne aktivnosti, jogo in fitnes, gledališče, šivanje, kiparjenje ipd. V
šoli vlada izreden red, koordinatorji pa so prav tako strastno predani svojemu delu.
Pogovarjam se z mladim dekletom, starim okoli 20 let, ki je zapustila študij na
univerzi v Aarhusu in se vključila v ljudsko univerzo. Sedaj se pod okriljem tukajšnjih
mentorjev pripravlja na sprejemni izpit na umetniški akademiji. Ljudska univerza ji je
pomagala, da je našla področje, ki jo veseli. Življenje v tej šoli ji ustreza in nima
nikakršnih pripomb. Sama pa razmišljam o življenju v tem »balončku«. Po ogledu
šole se okrepčamo s kosilom, potem pa nadaljujemo z našimi prezentacijami in sicer
se danes predstavljajo Estonija, Belgija in Španija. Predstavitvam sledi živahna
debata. Po vrnitvi v Aarhus se z Majo odpraviva v Aros – muzej danske umetnosti, ki
preseneča s svojo zanimivo arhitekturo. Navdušena sem nad instalacijami v muzeju,
vendar se nama že mudi na skupno večerjo. Večerjo tokrat organizirata Miriam in Bo
v eni izmed priljubljenih restavracij z novo nordijsko kuhinjo. Naročimo skromno,
86
vendar odlično hrano! Cene seveda niso nič kaj skromne, vendar je bilo vredno
poizkusiti. Večerja v prijetni družbi se kar zavleče. V hotel prispemo pozno.
22. maj 2014
Zjutraj se dobimo v veži hotela. Odpravimo se proti pristanišču, kjer se nam odpira
pogled na velikansko gradbišče. Mesto Aarhus bo na temeljih starega pristaniškega
dela zgradilo ogromen multimedijski center. Na gradbišču deluje podjetje, ki
zaposluje mlade osebe, ki niso dokončali šolanja ali so se iz katerega koli razloga
odločili zapustiti šolo. Ti mladi, večinoma fantje, so vključeni v realno delovno okolje.
Delajo pod mentorstvom odraslih oseb – mentorjev. Namen tega projekta je vključiti
osipnike v realno delo in jih seznaniti z zakonitostmi trga dela, hkrati pa jim približati
tudi šolo in nadaljnje izobraževanje. Tako imajo, poleg dela na gradbišču, tudi šolo -
na gradbišču. Na ta način si krepijo kompetence, s katerimi bodo konkurenčni na trgu
dela in se hkrati izobražujejo. V kolikor se pri delu izkažejo, lahko pri omenjenem
gradbenem podjetju pridobijo tudi delovno prakso in nadalje morda tudi delo – po
zaključenem izobraževanju. Navdušeni nad projektom, se iz gradbišča oz. iz projekta
DOKK1, odpravimo v trgovski center Kvickly, kjer deluje trgovina po enakem principu.
Mladi osipniki delajo skupaj s šolanimi trgovci, pridobivajo izkušnje pri delu v trgovini,
hkrati pa se učijo in si s tem izboljšujejo možnosti za vstop v izobraževalni sistem.
Bistvo obeh projektov je, da mlade, ki niso vključeni v izobraževanje, vključijo v delo,
na ta način pridobijo določene kompetence, hkrati pa so se pripravljeni tudi
izobraževati. Oba projekta se mi zdita odlična. Po kosilu smo na VIA kolidžu, kjer
poskušamo mapirati danski sistem kariernega svetovanja, seveda v povezavi z
izobraževalnim sistemom. Sledijo predstavitve izobraževalnih sistemov Švice,
Francije in Slovenije. Maja predstavi del našega izobraževalnega sistema do višjih
šol, jaz se osredotočim na visokošolsko področje. Ob tem razložim še nekaj praks, ki
se jih poslužujemo v visokem šolstvu tj. poleg osnovnih nalog kariernih centrov, še
tutorstvo in dejavnosti alumni kluba. Vendar nas preganja čas, zato moramo zaključiti
naše predstavitve prej, kot bi si želeli. V popoldanskem času z manjšo skupino
udeležencev odidem na ogled palače Marselisborg, ki je kraljičina poletna residenca.
Ta predel mesta je zelo lep, zelen in veliko ljudi si v tem času privošči manjše piknike
z družino ali v družbi prijateljev. Zvečer si privoščimo večerjo v eni izmed manjših
gostilnic.
23. maj 2014
87
Zadnji delovni dan odrinemo (nekateri že s svojo prtljago) na VIO, kjer nas čakata
kava, čaj in slastni prigrizki. Po nekaj uvodnih besedah se odpravimo preš proti
kolidžu (visoki šoli) za bolničarje oz. delavce v zdravstvu. Gospa Birgitt nas popelje
na ogled šole in nam razloži, kako se na tej šoli, ki je narodnostno zelo raznolika,
spopadajo z ospiništvom. Imajo zelo močno svetovalno službo, ki praktično pozna in
dela z vsakim učencem – študentom. Opazila sem, da vsi zaposleni na področju
kariernega svetovalna s srcem opravljajo svoje delo. Seveda o temnih plateh dela z
ospiniki ni nihče govoril, pa vseeno…V popoldanskem času počasi zaključujemo
naše druženje in sicer z odprto diskusijo »kaj bom odnesel –a domov, katere
izkušnje, dobre prakse lahko uporabim pri svojem delu, s kakšne perspektive lahko
ocenjujem svoje delo?« Debata je zelo živahna, vsakdo pove svoje mnenje o danski
izkušnji. Sama izpostavim, da v Sloveniji počnemo veliko stvari, ki jih na tem področju
prakticirajo na Danskem, le premalo sodelujemo med seboj, saj vsaka institucija dela
po svoje in neodvisno od druge..moje razmišljanje pač. Poudarim tudi, da sem
navdušena nad entuziazmom, ki ga izžarevajo zaposleni na teh področjih, kljub
težkim delovnim razmeram in zaključim, da imamo pravzaprav vsi zelo radi svoje
delo, kar je razvidno iz tega, kako strastno govorimo o njem in primerjamo sisteme
(države) med seboj. Sledi urejanje papirologije in poslavljanje. Končno se le
poslovimo od svojih gostiteljev – seveda s težkim srcem, saj smo preživeli zelo lep in
razburljiv teden. Popoldan izkoristim za manjše nakupe in pohajkovanje. Večerjamo s
skupino, ki je še ostala. Večinoma vsi se vračajo v soboto. Dokaj kmalu se odpravimo
na počitek, saj si pravzaprav želimo čimprej tudi domov.
24. maj 2014
Dan za odhod proti domu! Kljub resnično prijetnemu obisku Danske in čudovitima
gostiteljema ter odlični družbi, komaj čakam, da prispem v Slovenijo – v objem svoje
družine, ki me že zelo pogreša, kakor tudi jaz njih. Pot nazaj poteka mirno, preko
Copenhagna in Frankfurta, do Brnika. Večjega čakanja na lete ni. Zamotim se z
branjem. Končno, okoli 18. ure prispem na ljubljansko letališče, kjer me nestrpno
čakajo moji…