APBSACADEMICS

OPEROSORlIAlLABACEKSIUM

AKAD£MSKEČEBELE

LJUBLJANSEIMOFEROZOV

LJUBLJANA1$38

CIP - katalogizacija po knjigiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

061.12(497.12 Ljubljana)»1693«094.1=863»1693«:061.12(497.12 Ljubljana)

ACADEMIA operosorum Labacensium (1693-ok. 1725)Akademske čebele ljubljanskih operozov ali Ustanova,

pravila, smoter, imena in simboli nove Akademije, združenepod simbolom čebel v Ljubljani, izročene slovstvenemu svetu znastopnim govorom na prvem javnem zboru, govorjenim veljakomEmone / [prevod, opombe in spremna beseda Primož Simoniti]. -Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988

Prevod dela: Apes aCaDeMICae operosorum Labacensium... -Sestavil Joannes Rudolphus Coraduzzi. - Izšlov kompletu s faks. izv. izd.: Labaci : Ex TypoghrapheoMayriano Inclyti Ducatus Carnioliae, 1701

ISBN 86-7131-023-X

1. CORADUZZI, Joannes Rudolphus 2. SIMONITI, Primož3. Gl. stv. nasl.

AKADEMSKEČEBELE

LJUBLJANSKIHOPEROZOV

ALIUSTANOVA, PRAVILA, SMOTER,

IMENA IN SIMBOLI NOVE AKADEMIJE,ZDRUŽENE POD SIMBOLOM ČEBEL

V LJUBLJANI,izročene slovstvenemu svetu

znastopnim govorom na prvem javnem zboru,

govorjenimVELJAKOM EMONE.

Majhna je čebela med krilatci, njen sadpa ima prvo mesto med slaščicami. Sir 11,3.

Z dovoljenjem nadrejenih.

V LJUBLJANI,iz Mayrove tiskarne slavne vojvodine Kranjske.

NOBIS ATQVE ALIISOPEROSI

NAM IN DRUGIMDELAVNI

KSIMBOLU

AKADEMIKOVOPEROZOV

Srkajte rose, ki dajejo strd, OPEROZI predragi,srkajte, kar je v zaklad zbrala nam starih modrost.

Koliko šeg, poštenja, nravi je v teh spomenikih -glejte, vse to je obet, materne dušice slaj.

Cvetje diši tod in tam, posejano iz krila Naravev časih pradavnih vekov ali nedolgo tega.

Kakor čebela naj vsak poleti in nabira sokove,marno napolni naj sat, ki ga je vešče nasnul.

Vsem vam je skupna ljubezen do ved, vsem skupno je delo,da bi bogastvo medu dajal nam vaš čebelnjak.

Smoter vam bodi in cilj: biti DELAVNI SEBIIN DRUGIMvas - čebelic naj roj svet občuduje strmeč.

Rod, ki iz vas bo izšel, s strdjo naj Modricam nazdravlja,zoper zeleno Zavist želo naperja ostro.

AKADEMSKA PRAVILAI.

Kakor je namen vsake akademije slovstvenodelovanje in njega prirastek, tako bo poglavitni inposebni namen te ljubljanske Akademije, ki seponaša s simbolom čebel: pasti se kakor čebele inokušati razne cvetice piscev ter nositi nabrano kot ven sam uljnjak.

II.Vsem skupaj in vsakomur posebej, tako roja-

kom kakor tudi tujcem, gojiteljem bodisi splošnihbodisi višjih ved, bo dano na prosto izbiro, da sepridružijo tej Akademiji.

III.Kdor pa bo želel pridružiti svoje ime tej ustano-

vi, naj pisno sporoči svojo željo predsedniku Akade-mije ali komu drugemu izmed akademikov, in če bosprejet v skupnost, naj si izbere simbol, povezan s

čebelami, ter si nadene akademsko ime, ki ga bouporabljal bodisi samo zase bodisi povezano s svojimpriimkom, če bo kaj objavil v tisku.

IV.A da bi bil zasebni trud posameznikov javna

korist za vse, bo skrb vseh akademikov, da bodozapisovali, kar bodo po svoji duhovni zmožnosti aliglede na svoj poklic dognali omembe vrednega, insvoje zapiske vsako leto predlagali Akademiji. Tespise bo potlej eden izmed akademikov uredil in jihdal natisniti z naslovom: »Učene razprave ljubljan-skih operozov, teološke, juridične, medicinske, drža-voznanske itn.«

V.Da pa se v teh zbornikih ne bi pomešalo

časovno zaporedje, si bodo prizadevali predložiti vprvem letu tisto, kar se je zgodilo v prvem stoletjupo Kristusovem rojstvu na polju bogoslovja, prava,zdravilstva ali na kakem drugem področju, ki se muposvečajo, v drugem letu tisto, kar se je zgodilo vdrugem stoletju, in tako po vrsti, da bo v tiskuobdelano eno stoletje za drugim.

VI.Ob tej skupni skrbi za zgoraj omenjene zbirne

spise, za katere bo vsakomur zlahka dajal primerno

priložnost njegov poklic, se bo sleherni akademiktrudil pripraviti za natis kako manjše delo iz snovi,ki jo glede na svoje duhovne zmožnosti in nadarje-nost dobro pozna, in ga dati na svetlo, potem ko gabodo pregledali ocenjevalci Akademije.

VII.Poleg stalnega predsednika, ki so ga izvolili ali

ki ga imajo izvoliti navzoči akademiki in čigar nalogabo predsedovati Akademiji in skrbeti zanjo, sklice-vati njene zbore, odločati v spornih zadevah, terpodpredsednika, ki bo prevzel predsednikove nalogev njegovi odsotnosti ali ob njegovi smrti, pa tudinotarja, čigar skrb bo pisati zapisnik o dogajanju,varovati pečat in grbe itn., bodo v ta namen postav-ljeni trije ocenjevalci za dela, pripravljena za natis,eden s teološke, drugi s pravne in tretji z medicinskefakultete.

VIII.Da pa bi bila ljubiteljem slovstva sčasoma na

voljo potrebna oprema, se bo iz darežljivosti Akade-mije ustanovila javna knjižnica, v katero bodo imeliprost vstop vsi in v kateri bo postavljen knjižničar;ta bo skrbel za knjige in dajal o njih obračun.

IX.Vsaj štirikrat letno bodo sklicani zasebni zbori,

kjer in kadar bo določil predsednik ali v njegoviodsotnosti podpredsednik. Teh zborov se bodo skrb-no udeleževali akademiki osebno in na njih razprav-ljali o stvareh, ki se tičejo Akademije, ter o predme-tu, ki naj se potlej obravnava na javnem zboru. Tajavni zbor se bo skliceval enkrat letno, nanj pa bodopovabljeni veljaki in plemiči dežele ter drugi gojiteljiomike in na njem se bodo v skladu s stvarjo inokoliščinami prednašala akademska predavanja alidruge učene razprave.

10

NASTOPNIGOVOR

med

DELAVNIMI ZVENČEČEGAPreroške vidce, Apolonove svečenice, napovedovalce

prihodnosti iz živalskega droba in ptičjega leta so praznovernipogani častili zato, ker so - ne le, če se je zgodilo kajnenavadnega in nepričakovanega doma ali na tujem, vmirnem času ali v vojni, vendar v teh ali onih okoliščinah -o teh stvareh oznanjevali takojšnje prerokbe, vtem ko sorazglašali svarila bogov in učili o prihodnjih dogodkih. Ko bihotel posebej pripovedovati vse prerokbe te vrste o svarilihin prihodnjih dogodkih - joj, kako malo, ali bolje, kakosploh ne bi bil kos tej nalogi! Pa vendar, ko vidim pred saboroj akademskih čebel, menim, da ne bom ravnal napak, čev kratkih besedah povem, kaj so roji čebel nekoč prerokovali fL zJJd

1J

po misli avgurjev. Ker so se v drugi punski vojni čebele Rimijanov,spustile in sedle na bojna znamenja, so lahkomiselnemu 2 k n i 'vojskovodji napovedale preteči poraz (a). Enaki roji čebel, jordaneS

n

ki sta jih znotraj tabora videla na polju pri Filipih Mark Brut o tekuin Gaj Kasij, so bili zlovešče znamenje prihodnjega pokola kraijestev in(b). Zaman so svarili Gneja Pompeja Velikega, naj ne skuša (bfpiutarh vbojne sreče v spopadu z Gajem Julijem Cezarjem, ko so M. Brutu.

11

(c) ValerijMaksim,1. knj,6. pogl.(d) G. Korne-lij Tacit v12. knj.Analov(e) Justin poTrogu,23. knj.(f) ValerijMaksim,1. knj.,6. pogl.

(g)P.VergilijMarov7. knj.Eneide, v. 57in nasl.

(h) Prirodnazgod.,15. knj.,30 pogl.

(i) Sozomen,Cerkv. zgod.,1. knj.,6. pogl.Zosim, § 29.

(k) Levitik,19. pogl.,v. 26.

zatemnili bojna znamenja (c). Ker so v času, ko sta bilakonzula Mark Azinij in Manij Acilij, sedli na vrh Kapitola,so napovedovali, da se bodo stvari obrnile na slabše (d).Nasprotno pa so čebele, ko so mnogo dni s svojim medomhranile majčkenega Hierona, izpostavljenega v gozdu brezsleherne človeške pomoči, le-temu obetale kraljevsko oblast,ki se je je potlej polastil v Sirakuzah (e). Prav tako so vnaprejvedele, da bo Platonu, potem ko so mu v zibelki spečemuprinesle na ustnice medu, tekla iz ust enkratna sladkostgovorice (f). In naposled je znano, da je roj čebel napovedalEneju, da bo dosegel največje stvari; zakaj ko so se na vrhlovora (ki ga je bil našel kralj Latin, ko je ustanavljal Lavinij,in ga v palači posvetil Apolonu) usedle čebele, ki so prileteleod iste strani, od katere je bil prišel Enej,

precej govoril je vedež: , Že vidim moža iz tujine,z vojsko prihaja na kraj taisti kot roj in od istebliža strani se, da vzame oblast si nad gradom visokim' (g).

Če premislim vse te prerokbe, ki so jih razbirali praznovernipogani iz rojev čebel, vidim, da se samo Enejev roj s svojosrečno napovedjo brez neskladja ujema s temle našim aka-demskim rojem čebel: zakaj kot lovoriko, ki o njej trdi GajPlinij Sekund (h), da prinaša mir in je znamenje spokoja,prepoznam po zameni tisti kraj, na katerem stoji našaEmona: saj je vendar šele tukaj Jazon, ko se je umikal predkraljem Ajetom - ta ga je zasledoval, ker mu je ugrabil zlatoruno - šele tukaj, pravim, je našel mir ali lovoriko, tukaj jepočival in - kakor je bil Latin ustanovil Lavinij - medprezimovanjem sam ustanovil Emono (i). Ko torej vidim,kako je z raznih strani domovine priletel roj čebel in sedelna to lovoriko, bi po zgledu avgurjev imel prerokovatidomovini kaj nadvse odličnega - toda to mi prepovedujeSveto pismo (k). Pa vendar: nikar ne mislite, da bom kar

12

molčal o akademskih čebelah, saj mi, če že ne smemvedeževati, preostane vsaj preudarno sklepanje. Govorilbom zatorej, kolikor mi bo dovoljevala moja neznatnazmožnost preudarnega sklepa, in na kratko po svoji skromnimeri zaobjel, česa se je NAM IN DRUGIM nadejati od tegazdruženega roja akademskih čebel.

Poglavitni smoter ustanove akademskih čebel, se praviljubljanskih operozov, združenih pod simbolom čebel, je:kakor nabirajo čebele med iz cvetja, da bi ga odnašale vuljnjak sebi in ljudem v prid, tako naj tudi operozi, napajajočse iz cvetja piscev, pridobivajo in spravljajo njih najboljšesokove s tem namenom, da bi jih v enem uljnjaku združili vprid in korist nič manj sebi kakor drugim. To je tisto, na karopozarjajo slovstveni svet s tem simbolom čebel, ki nabirajomed iz cvetja in ga znašajo v skupni uljnjak, in kar označujejoz geslom NAM IN DRUGIM. Zdaj že poznate namen teAkademije; pretehtajte pa ga še bolj poglobljeno in zatrdnoboste na ves glas izpovedovali, da je nadvse koristen drugimnič manj kakor akademikom. Razen kajpada, ko bi kdogovoril, da akademikom ni v prid, če se sleherni od njihpočasi in polagoma dokopava do vednosti, ki mu je užitekin slast bodisi iz nagnjenja bodisi zavoljo poklica, če se torejdokopava do vednosti že od njenega izvira in napredovanjaiz časa v čas z vsem njenim naraščanjem in izpopolnjevanjem,jo doseza in se v njej žlahtni in plemeniti. Ali pa, če bi kdovrhu tega celo menil, da od take vednosti ni nobenega haskaza druge: že prav, a ti drugi zagotovo nikakor ne bodo moglinikoli tako rekoč z enim pogledom zaobjeti vsega tistega, karbodo hoteli. Res ne vidim prav nikogar, ki bi imel v mislihkaj takega, pač pa vidim, da vsi priznavate tisto najvišjokorist, ki se bo razlila iz akademikov. In recite: mar ne bota vsestranska korist, ki jo vidijo akademiki tako razločno,zbudila v njih nestrpnosti zaradi odlašanja in storila, da se

13

bodo toliko urneje pognali na delo, hoteč toliko hitrejedognati, kar jim je v radost in slast?

Za sladkostjo pride korist; tako boste, menim, sodili zmenoj vsi. Zakaj kaj bi moglo biti v tem umrljivem življenjumaloštevilnih let človeku mikavnejše kakor kar najboljostroumno preiskovati toliko že minulih dob, obujati spominna to, kar se je kdaj - motim se: ne kdaj, temveč kdajkoli- zgodilo, kot v zrcalu občudovati tako raznovrstna delatolikerih tisočletij, strnjena tako rekoč v eno podobo, brezvsakršne nevarnosti, ki pa so jo tolikokrat skusili naši pred-niki? In kaj šele to, da se je mogoče na ta način pravvelikokrat zavarovati pred prihodnostjo in jo predvideti izpodobnih dogodkov v preteklosti ter se tako rekoč odpravitinaprej v vekove potomstva! Zatrdno, zatrdno: narava jedoločila, da človeka navda s čudovito slastjo že ena samastvar, če je na ustrezen način postavljena pred njegov um,in da ga s to slastjo potegne za sabo. Mar ne bo akademikov- ker vsakdo od njih deluje edinole v skladu s svojim umom- prevzela ta silna in slasti polna, tudi v spoznavanje prihod-njih reči naravnana vednost o stvareh od njih prvega začetkanaprej in jih potegnila za sabo tako silovito, da bodo kmalu,vsak v skladu s svojim umom ali poklicem, preiskovali velikoprav redkih stvari, jih spravljali iz teme na svetlo in jih dajalina voljo javnosti - v slast sebi in vsakomur drugemu?

Slišim pa, kako mi neki Kdorsiže prišepetava na uho:»Nikakor ne oporekam, da lahko ta namen resda prinašakorist in velikansko slast. Toda bojim se tega: medtem ko sebo prizadevnost posameznih akademikov drobila na njihjavne, zasebne ali oboje opravke, skrbi in napore, utegnejopri svojem znanstvenem delu zadeti ob preveč težav in ovirin tako se nemara izjalove vsi njihovi upi, ker bodo obnemo-

14

gli, če ne večina, pa vsaj nekateri?« A m p a k kdor koli si že,se ti ne zdi, da blebetaš tjavdan? Z a t o in da boš tudi samsprevidel svojo z m o t o , t e prosim, povej : mar nisi ti prav tistilenuh, ki - k o bi moral opravljati vsaj eno samo delo - šetega dela ne opraviš? Tega mi pač ne boš priznal, sajposihmal s tabo ne b o m več imel opravka ne danes ne jutri .Če pa si vsaj človek, ki opravlja le eno delo, tedaj se nanjbodisi že spoznaš ali si boš za tem vsaj prizadeval; in zato tine bo težko ponudit i n a m kak dokaz. Če zatorej ti, ki se nezanašaš nase, ker dvomiš o drugih, vendar lahko brez trudapokažeš vsaj kak dosežek - s kakšno lahkoto šele bodo lahkoveliko pokazali akademiki , ki jih gledaš pred seboj? Ž e odmladih nog so se posvečali vedam in knjigam, njih odlika je,da z u m o m dosezajo vse, kar je žlahtnega, nobenemu od njihni minil en sam dan brez sadov branja, kakor ni minil Apelu,ne da bi bil potegnil črto; o njih vemo, da so si izbrali rajšiučenost kakor zlato, da so zlata tudi veliko potrošili zanjo.Akademiki da b o d o imeli hude težave? A m p a k , lepo teprosim, kako neznatne bodo te težave! Kar že vedo oddrugod in kar b o d o o pravi priložnosti še prebrali, bodozapisovali s šibkim peresom in svoje zapiske, ki jih bo kdorazporedil p o vrsti, b o d o dajali vsako leto na svetlo.

Ž e vidim: ni ga človeka, ki ne bi več kot dovolj jasnopriznaval moje trditve, da stvar ne bo težka. A dopust imo,da nastopi tudi kakšna ne prav majhna težava: kakršna koliže, tako velika ne b o , da bi mogla prestrašiti stremljivegaduha akademikov, saj dobro poznamo znamenite besedepesnikove (1): (l)Ovidij

Duh je življenja obet, drugo odnesla bo smrt,

pa tudi izrek (m): (m)Propercij,3. knj.

Trajna je slava duha, smrti kljubuje na vek.

15

Za potrditev teh pesniških resnic ne potrebujem nikakršneopore, saj je znano, da nešteto ljudi, čeprav jih je po vesoljnizakonitosti odnesla smrt izpred naših oči ali izpred oči našihprednikov, zavoljo dosežkov svojega duha še dandanašnjiživi v slovstvenem svetu in bo živelo na vekomaj. A pustimovnemar tudi to. Samo toliko še: rad bi, da imejte pred očmidva vrstnika svojega stanu, plemenitosti in dostojanstva.Denimo, da se prvi odlikuje po slovstveni omiki, drugi pa jesurov in neizobražen: mar ni res, da boste imeli prvega vnajvišjih čislih in časteh, pri drugem pa si ne boste mogli kaj,da ga ne bi prezirali? Dovolj jasno je torej razvidno, kaj inkoliko časti daje človeku privrženost vedi in ukvarjanje z njo.Toda še jasneje nas je o tem s svojim zgledom poučil, čegrem molče mimo večine njegovih naslednikov in tudi mimonašega današnjega vzvišenega cesarja - še jasneje torej nasje s svojim zgledom o tem poučil tisti prvi cesar Rimljanov,Gaj Julij Cezar: čeprav ni v vojaški veščini zaostajal zanikomer, čeprav je s svojim pogumom in orožjem že dosegelprvo mesto v vesoljnem rimskem imperiju, je hotel dosečinajvišjo slavo tudi v slovstvu in vedah in z žarki svojega umasijati tudi med poznejšimi rodovi. Tako je postal Cezar vobojem in pokazal vsem ljudem, da je treba vsakršno žepridobljeno oblast dopolniti in ovekovečiti s častjo omike.Odrekam se nadaljnjim izvajanjem te vrste, saj več kotzadošča nauk tako imenitnega učitelja.

Vendar me ni volja, da bi se tukaj ustavil, marveč bi radprešel k vašim akademskim imenom, učeni soakademiki! Kajhočete nakazati z njihovimi pomeni? Vsakdo vidi, vsakdorazume! Toda poglejmo, kaj napovedujejo in prerokujejotaka, kakršna so, tudi če anagramatično zamenjamo črke. Inče začnem pri glavi, zakaj o vseh drugih bom govoril poabecednem redu njihovih akademskih imen - če torej začnem

16

pri glavi, ali RESOLVTVS - ODLOČNI ni ROS ELVTVS, »v rosiokopani«? Kaj pa bi moglo biti akademskim čebelam ljubšeod te rose? Kajti

sedajo rade na cvetje in roso nabirajo vlažnoz rilčki (n).

Je ACVMINOSVS - NABRUŠENI tisti, ki se ga je treba batizaradi žela? Zakaj neki? Ne, ker mu je samo IN CAMO VSVS,ker ga »uporablja samo z naželnikom«, saj ve, da

kadar nabrusijo želo, z njim v rani življenje pustijo (o).

ADVLTVS - ODRASLI izpeljuje zarod in ga nekako LVSV DAT,VT LVDAS: pravim, da ga »daje z igro«, zakaj katera igra jemikavnejša, kakor kadar

v jasnem in vedrem poletju boš videl rojiti čebele (p)?In daje, »da bi ti igral« v svoj nedvomni prid:

z bronom žvenkeči, po cimbalah Velike Matere tolci -takrat po svoji navadi se vrnejo v tvoje uljnjake (q).

CANDIDVS - ČISTI je od nas Operozov res tako DICANDVS,»tak, da zasluži ta vzdevek«, ker bo dajal od sebe DISCVNDA,»nauke«, nam in drugim v korist. Ko se DEVIVS - SVOJEPOTNIspreletava s tega cveta na oni in z onega spet na nov cvet,da bi nabral medu za naš uljnjak, ni zašel s poti, samo DEVISV, »iz oči« je; in ker torej samo pravim, da nisi zašel spoti, mi oprosti, še več, še bolj ubiraj svoja pota! I DE VSV,»hodi po svoje«, in po svoji navadi VIDVES, »boš praznil«medu iz cvetja, dišečega po medu. DELICATVS - IZBIRCNI apisEST LVCIDA, »je jasna čebela«, SAT LVCIDE DAT SE LVCI,»dovolj jasno se predaja luči«. EXQVISITVS - IZVRSTNI najbo-lje ve, QVIS EXITVS, »kakšen bo izid« njegovega truda, zatoVIX QVIS EST, »je komaj kakšna« cvetica v knjigah, iz katerene bi nabiral medu. FIDVS - ZVESTI je SVI F.D. (r), »verodo-

(n) Koraki naParnas

(o) P. VergilijMaro, Geor-gike, 4. knj.

(p) Isti v istiknjigi

(q) Isti pravtam

(r) s F. D. seoznačuje»fides data«,»izkazanavera«, takoCalepinus vslovarju,črka F.

17

(s) j sostari stojen«, in v svojih delih DIJVS (s), »božanski«. Ali ni torejŠ J S ^ . PravdejalVergilij,daf\ti°Tg±č' nekaj duha je božanskega v naših čebelah (t)?

FOECVNDVS-PLODOVITI obljublja plodove; teh se nadejamood tebe in jih pričakujemo in te hkrati pozivamo: DVCFOENVS, »daj dobiček«! Že se pogovarjam z mrtvecem. Skom? GELATVS - ZMRZLI, pravim, da se že pogovarjam steboj, mrtvecem. Medse smo te pritegnili, VTLEGAS, »da bibral« in pomagal polniti naš akademski uljnjak, a gorje,podrli so se naši upi, zakaj smrt te je ugrabila, že TV ALGES,»prezebaš« med mrtvimi. Od premrlega se vračam k njim,ki gore od želje po medu, od mrtvega k živim. GENEROSVS- PLEMENITI je zares delavna čebela, ORE SVGENS, »ki z ustisrka«, o tebi smo prepričani, da ONVS GERES, »boš nosilbreme«. Zdaj govorim neutrudnemu: INDEFESSVS - NEU-TRUDNI, »če si«, SIES, neutruden, FVNDES, »boš sipal« kapljedišečega medu; DENSE FVSIS, »če jih boš sipal na gosto«, boštudi sam DENSVS FIES, »postal gost«, pa ne boš INDE FESSVS,»od tega truden«. INDIFFERENS - RAVNODUŠNI, »pojdi, nosi,razpiraj«, I FER FINDENS, in »zaupljivo prinašaj«, INFERFIDENS! Pojdi, kamor te Sreča postavi, nosi, kar je medenegamogoče razpreti iz cvetja, in zaupljivo nesi v naš uljnjak!INERMIS - NEOBOROŽENI deluje IN MERIS, »v čistem«, kajtitudi ko čebele nabirajo med, ne mešajo s strdjo tujih snovi,temveč

med najčistejši(u) Vergiiij, nosijo v panj in celice polnijo z nektarjem sladkim (u).Georgike,4 k n j INNVBVS - SAMSKI je BIN-VNVS, »dvoedin«: nič čudnega tore j ,

če pričakujemo, da bo prinašal medu za dva. INTENTVS -POZORNI, ker se trudiš, da bi na raznoter način koristil nam

18

in drugim, si po moji sodbi »bleščeč«, TVNITENS. PROVIDVS- SPREVIDEVNI tudi sam dobro sprevidi navado čebel, kiodhajajo po med; zatorej TV VSV PRODI, »odleti po navadi«in DIV PVROS, »dolgo« prinašaj »čisto« satovje v uljnjak!RECTVS - PRAVIČNI, CVR EST, »zakaj je« tak? Da bi nabirajočmed »letal«, CVRSET, in pohabljal TRVCES, »divjake« (kajtitudi take sovražnike imajo čebele). Letaj torej in obenem»pohabljaj divjake«, TRVCES CVRTES. SEDATVS - UMIRJENI,tudi ti »si nam, dan«, ES DATVS, da bi »se trudil«, STVDEAS,nositi med in v naš uljnjak »dajal svoje«, DES TVAS, bogatijemedu. SEDVLVS - MARLJIVI, ti LVDVS ES, »si šola«, kajti šolo,se pravi samega sebe boš odprl, ko boš s svojim učenimperesom koristil nam in drugim. SOLLICITVS - NEMIRNI seCITVS ILLOS, »brž« poloti »tistih« cvetov, o katerih ve, da jev njih med, in ko brez škode posrka med iz njih, kot »v igrioskrbuje« naše »vrče,« LVSIS COLIT Cados, in s svojimzgledom opominja, »nai jih tako«, VTSICILLOS, oskrbujejovsi. TACITVRNUS - MOLCEČNI »kot je določeno, leta, združu-je«, VT SANCITVR, CVRSAT, VNIT: leta tod, koder je primerenmed za naš uljnjak, in združuje v eno, kar nabere razpršeno.TINNVLVS - ZVENČEČI naposled več kot dovolj jasno namigu-je, da NVTVS NIL, »namigi nič« ne koristijo, saj Delavninimajo imena od namigov, ampak od delavnosti in dela.

Slišali ste, poslušalci, ne le, kaj s svojimi akademskimiimeni obljubljajo delavni soakademiki, temveč ste tudi izve-deli, česa se morete, ali bolje, česa se morate nadejati in odnjih pričakovati tako zavoljo velikanske koristi, ki jo dosezajov obilni meri, pa zavoljo nenavadne lahkote, s katero deluje-jo, pa zavoljo izrednih užitkov, ki so jih v polni meri iz tegadeležni, kakor naposled tudi zavoljo imenitne časti in ugleda,ki po pravici vodita vse žlahtne ljudi. To celo morate

19

pričakovati, razen če jim hočete po krivem sami podtikati,češ da iz že navedenih razlogov to niso nagibi, ki ženejodelavne akademike. Ker si česa takega v tako sijajni stvariin pri rečeh, ki so takšne, kakor sem povedal, ne bi drznilosumiti nikogar od vas poslušalcev, končujem svoj govor inza umetelno sklepno vijugo pristavljam simbolu delavnihakademikov tole posvetilo:

1. GLEJ, ČEBELE NAŠE AKADEMIJE2. NABIRAJO STRDENO SLADKOST BREZ

ŽOLČNEGA SRDA,3. ZARADI TEH BO JASNEJE BLESTELA UČENA

EMONA,4. SVETLO SE BLEŠČEČ SE BO VZVIŠENA V PRAVI

SREČI VESELILA VELIKE SLAVE.GOVORIL SEM.

20

SEZNAMGG. AKADEMIKOV

OPEROZOVLJUBLJANSKIH

Akademski predsednik

prečastiti in presvetli GG. JANEZ KRSTNIK PRE-SEREN, Kranjec iz Radovljice, doktor presve-tega bogoslovja, prošt ljubljanske stolne cer-kve in odbornik slavnih kranjskih stanov,imenovan Odločni Resolutus

Drugi sledijo po abecednem redu.

G. ANTON FRIDERIK RAAB pl. Ravenhaimb,Kranjec iz Ljubljane, prisednik ograjnega so-dišča in tajnik kranjskega glavarstva, imeno-van Pravični Rectus

21

G. KAREL HENRIK SCHWEIGER, Kranjec izLjubljane, prisednik ograjnega sodišča

Molčečni Taciturnus

G. KAREL JOŽEF KAPUS pi. Pichelstein, Kra-njec iz Kamne Gorice, vicedomski tajnik

Izvrstni Exquisitus

G. FRANČIŠEK ERAZEM pl. HOCHENWART, Kra-njec s Kolovca, slavne vojvodine Kranjskededni miznik in prisednik ograjnega sodišča

Samski Innubus

G. FRANČIŠEK VILJEM pl. ZERGOLLERN, Kra-njec iz Ljubljane, kranjski deželan

Izbirčni Delicatus

G. JURIJ ANDREJ GLADIČ z Reke, doktor obo-jega prava, kanonik ljubljanske stolne cerkve

Neoboroženi Inermis

f G. JURIJ ANDREJ svobodni baron GALLEN-FELS, Kranjec iz Ljubljane, doktor presv.bogoslovja, arhidiakon gorenjski _ t.

5 J ? & J Zmrzh Gelatus

G. JURIJ SIGISMUND POGAČNIK, Kranjec izLjubljane, doktor medicine

Nemirni Sollicitus

22

G. JANEZ ANDREJ pl. COPPINI, Kranjec izLjubljane, kranjski deželan Odrasli Adultus

G. JANEZ ANTON DOLNIČAR pl. Thalberg, Kra-njec iz Ljubljane, doktor presv. bogoslovja,dekan ljubljanske stolne cerkve in generalnivikar Marljivi Sedulus

G. JANEZ KRSTNIK pl. BRLOŽNIK, Štajerec izMozirja, zdravnik, fizik v Riedu na Bavarskem

Plodoviti Foecundus

G. JANEZ BERTOLD pl. HOFFER, Kranjec izLjubljane, prisednik ograjnega sodišča

Svo j epotni Devius

G. JANEZ GAŠPER CORUSI, Kranjec iz Ljublja-ne, zdravnik, fizik v Ljubljani XT , v .

Nabrusem AcuminosusG. JANEZ DANIJEL pl. ERBERG, Kranjec izKočevja, prisednik ograjnega sodišča in prvitajnik Zvesti Fidus

G. JANEZ JURIJ HOČEVAR, Kranjec iz Novegamesta, doktor obojega prava in sodnik krvne-ga sodišča Čisti Candidus

23

G. JANEZ GREGOR DOLNIČAR pl. Thalberg,Kranjec iz Ljubljane, doktor obojega prava inakademik najstarejše Akademije Gelatorumv Bologni Sprevidevni Providus

G. JANEZ JAKOB SCHILLING, Kranjec iz Ljub-ljane, doktor presv. teologije, mestni župnikv Kranju Umirjeni Sedatus

G. JANEZ RUDOLF CORADUZZI, svobodni ba-ron pl. Hallerstain, Kranjec iz Ljubljane, pri-sednik ograjnega sodišča Plemeniti Generosus

G. JANEZ ŠTEFAN FLORIJANČIČ pl. Grienfeld,Kranjec iz Ljubljane, doktor obojega prava,advokat slavne vojvodine Kranjske in prvipridruženi tajnik Zvenčeči Tinnulus

G. MARKO GRBEC, Kranjec iz Stične, zdravnik,fizik v Ljubljani in akademik Naravoslovneakademije cesarja Leopolda Pozorni Intentus

G. MARKO JOŽEF pl. PERIZHOFF, Kranjec izLjubljane, načelnik registrature slavne vojvo-

v — J ^ M rfc J~*L I S d ^ —fc. * •-m ^ **m I v j-^ I M *~V V T A ^ ^ * ^ ^ ~ J " • •« rf—1 J -» ^dine Kranjske Ravnodušni Indifferens

24

G. MAKSIMILIJAN LEOPOLD RASP, Kranjeciz Škofje Loke, doktor presv. bogoslovja inmestni župnik v Kamniku Neutrudni Indefessus

Sledijo njih simboli in simbolični namigi.

25

1NEC SPINAE TERRENT

RESOLVTVSIOA. BAP. PRESCHEREN PRAEPOS. LABAC.

TRNJE NE STRAŠIODLOČNI

JANEZ KRSTNIK PREŠEREN, LJUBLJANSKI PROŠT

26

1 RESOLUTUS

NAMIGali

epigram k simbolu

Pot ni vrlini prestrma, ni trudu preozka stezica,če roj številen poslal nanjo odločen je duh.

Trnje ne straši, saj up in trud vse težave premaga,kajti bodeči je trn z vrtnico zraščen trdno.

Kakor čebelice med izmed trnja nam nosi bogastvonaš Resolutus s cvetic, ni ga nevarnosti strah.

27

NON LAEDO LEGENDORECTVS

ANTO. FRIDER. A RAAB SECRET.NE ŠKODUJEM Z BRANJEM

PRAVIČNIANTON FRIDERIK PL. RAAB, TAJNIK

28

2 RECTUS

Namig k simbolu

Ali čebela, ki leta čez plan med trnje in cvetje,s svojo umetnostjo kdaj škodujeroži, povej?

Nič ji ne škodi, ko bere nam med: Ne škodujem z branjemRectus, ko pravnih postav strogi razbiram namen.

Meni ni mar ne prošnja ne denarja, iz sovraštva, ljubeznizoper Pravičnost nikdar v sodbi se ne pregrešim.

29

VBI SE COMPOSVERE SILETVRTACITVRNVS

CAROLVS HENRIC. SCHWEIGERKO ZBERO SE V ZAVETJU, TIHOTA

MOLČEČNIKAREL HENRIK SCHWEIGER

30

3

3 TACITURNUS

Namig k simbolu

Ko že globoka je noč in spanje tihota privablja,ptica uživa pokoj, mir je v uljnjakih čebel.

Site od sladke strdi počivajo zbrane v zavetju:z duhom učenim samo druži spokojni se mir.

Tacita mi preučuj, po njem Taciturnus je moder,modrec o vsem ti molči, vtem ko molči, vse ume.

31

4PRAE RELIQVIS REDOLET

EXQVISITVSCAROLVS IOSEPHVS KHAPPVS DE PICHELSTEIN I.V.D.

BOLJ KAKOR DRUGO DIŠIIZVRSTNI

KAREL JOŽEF KAPUS PL. PICHELSTEIN, DOKTOR OBOJEGA PRAVA

32

4 EXQUISITUS

Namig k simbolu

Kakor čebela med pisane rože leti in na tistosede, ki bolj kakor vse druge omamno diši,

naš Exquisitus tako razne vrste medu poizkuša,s tisto nazdravlja, ki poln vonj po Modrosti ima.

Ni mu dovolj, dokler ni napolnjen uljnjak, da za zmerajtočil bi med nam, ki bolj kdkor vse drugo diši.

33

ILLVM APIBVS MIRABERE MOREMINNVBVS

FRANCISCVS ERASMVS AB HOHENWARTŠEGO ČEBEL OBČUDUJ

SAMSKIFRANČIŠEK ERAZEM PL. HOHENWART

34

5

5 INNUBUS

Namig k simbolu

Hrbet obrača poroki, kdor roko le muzam ponuja,svatbi se upira na moč, jarem zakonski mrzi.

Šego čebel občuduj, ki sovražijo zvezo poročnos trotom, da ne bi same pasle lenobe nikdar.

V težki se jarem ne vpreže, le Kodeksu trud svoj posvečaInnubus, zmeraj željan prava medenih sadov.

35

SIGNAT CLEMENTIA REGEMINERMIS

GEORG. ANDREAS GLADICH CANON. LABAC.KRALJU OKRAS BLAGOSRČNOST

NEOBOROŽENIJURIJ ANDREJ GLADIČ, LJUBLJANSKI KANONIK

36

6 INERMIS

Namig k simbolu

Vešča umetnost je roju in kralju okras blagosrčnost,le zoper žolč se srdi - vešči roj bere naj strd!

Kralj mu odreja postave in roj se podreja: Inermisroju brez srda vladar vlada, a ne brez strdi.

Zakon veli, naj deli nam medu kralj z rojem: Inermisvda se zakonu kot kralj, med bo cvetlični dajal.

37

EDUCUNT FOETVSADVLTVS

IOANNES ANDREAS DE COPINI

ZAROD POPELJEJO VENODRASLI

JANEZ ANDREJ PL. COPPINI

38

7

7 ADULTUS

Namig k simbolu

Glej, ko se nežna mladost že preveša tja v zrelejša leta,ko že krepkejši je rod, poln prirojenih darov,

zarod popeljejo ven, odliko vrlin in kreposti,staršev ponos, vsepovsod roji veselo buče.

Tako potomstvo pokaže, iz kakšnega roda izvira:velik roditelj je bil, sin bo Adultus njegov.

39

8MELLA DABITFOECVNDVS

IOAN. BAPTISTA DE WERLOSCHNIGG PHIL. & MED. DOCT.

MED BO DAJALPLODOVITI

JANEZ KRSTNIK PL. BRLOŽNIK, DOKTOR FILOZOFIJE IN MEDICINE

40

;FOECUNDUS

Namig k simbolu

V prsih priganja ga duh, da o pravem se času iz panjakakor čebela spusti tjakaj na pašnik učen.

Tam je sokove prijetne razlila v obilici Flora:tvoja nadarjenost z njo polnila svoj bo uljnjak.

Nikdar zato brez medu ne bo živel naš dragi Foecundus,sleherni čas bo zato ddjal medu na pretek.

41

9PVLVERIS EXIGVI TACTV COMPRAESSA QVIESCENT

SEDATVSIO. IACOBVS SCHILLING sste. THEOL. D.

POMIRIL JIH DROBNI BO PRAHUMIRJENI

JANEZ JAKOB SCHILLING, DOKTOR PRESV. BOGOSLOVJA

42

9 SEDATUS

Namig k simbolu

Trdna postane minljivost, če z duhom to trdnost zaznavaš,trdno je sveto nebo, sleherni človek minljiv.

Prah je bil človek, prah je in prah bo, a v duhu zaznavaj:v prahu umirjen nekoč trdno v nebesih bo stal.

Prah pomirja čebele, jim daje miru in pokoja:potlej, ko bomo pepel, sedež nebeški bo naš!

43

10PVLCHRAMQVE PETVNT PER VVLNERA MORTEM

GENEROSVSIO. RVDOLPHVS L.B. CORADVCI

RANO ZADAJO IN UMRO LEPE SMRTIPLEMENITI

JANEZ RUDOLF SVOBODNI BARON CORADUZZI

44

10 GENEROSUS

Namig k simbolu

nesoč bremePlememti, anagram ^ z m t i

Breme sladko nosi lahna čebela nam s paše,težko je breme za njo varno zastražiti ulj.

Piči čebela, s tem rano zadd in umre lepe smrti,da ne bi škode trpel panj, ki je poln strdi.

Med beri, sfkaj ga z usti in varuj jih, o Generosus,smrti lepe, ko bremen dvojih boš nosil utež.

45

11NATURA DICTANTE FEROR

CANDIDUSIOANNES GEORGIUS GOTTSCHEER I.U.D.

PO UKAZU NARAVE SE VZDIGNEMČISTI

JANEZ JURIJ HOČEVAR, DOKTOR OBOJEGA PRAVA

46

11 CANDIDUS

Namig k simbolu

Lilije čiste čebela si išče, pasoč se po cvetju,sredi večernih poljan snežni njih vrhi rasto.

Jaz po ukazu Narave se vzdignem, grem tja, koder čistasrca cveto, ki ljubeč moja jih muza goji.

Ali nam lilije čiste ne kažejo čistosti duše?Čisti je muzam predrag Candidus sredi čebel.

47

12REGEM AGMINA STIPANT

FIDVSIO. DANIEL AB ERBERG SECRET. IVD. PRAET.

ROJI OBDAJAJO KRALJAZVESTI

JANEZ DANIJEL PL. ERBERG, TAJNIK OGRAJNEGA SODIŠČA

48

12 FIDUS

Namig k simbolu

Četa podložnikov zvestih je žezlu kraljevemu varnospremstvo, zato ne grozi vojna, zaseda, poboj.

Roji čebel zvesto obdajajo svojega kralja:dasi brez žela je kralj, žezlu so zvesti branik.

Krila široko razpenja kraljestva strdenega varuhFidus, ki breme sladko nosi v ambrozijski panj.

49

13AD INANIA NVNQVAM

INTENTVSMARCVS GERBECIVS MEDIC. DOC.

ZA NIČEVO NIKDARPOZORNI

MARKO GRBEC, DOKTOR MEDICINE

50

13 INTENTUS

Namig k simbolu

Da bi ime ti živelo in slave po smrti želiš si -hrani se torej že zdaj s sladke vrline strdjo.

Paše ne daje čebelam plevel, temveč lilije bele,ne iz napak, iz vrlin hrano dobi poštenjak.

Ogni zato se pregreham, ne maraj za ničevo nikdar,pa boš, Intentus, vsekdar delaven nam, operoz.

51

14SALTVS SYLVASQVE PERAGRANT

INDEFESSVSMAXIMIL. LEOPOLDVS RASP, sstae. THEOL. DOC.

ČEZ PAŠNIK IN GOZD POLETIJONEUTRUDNI

MAKSIMILIJAN LEOPOLD RASP, DOKTOR PRESV. BOGOSLOVJA

52

14 INDEFESSUS

Namig k simbolu

Kot neutrudne čebele čez pašnik in gozd poletijoali hite v cvetličnjak, vrtnic škrlatnih nasad,

tabor iz voska grade, bivališče opremljajo votlo,da bi bil zvrhoma poln sat od nabrane strdi,

rajnkih junakov grobove tako Indefessus odkriva,da mrtvih dedov bi rod v knjigah oživel nam zbran.

53

15CONDIT IN AEVUM

PROVIDUSI. G. THALNITSCHER DE THALPERG D.

SPRAVLJA ZA ZMERAJSPREVIDEVNI

JANEZ GREGOR DOLNIČAR PL. THALBERG, DOKTOR

54

15 PROVIDUS

Namig k simbolu

Četa učenih čebel napolnjuje uljnjake s sokovi,kakor za stavo hiti delati zlati si med,

ve, da bo zima prišla, zato si ga spravlja za zmeraj.Providus vneti tako študije trajne goji,

zbira pod streho medeno krog sebe prežlahtne Kamene,prvi jih vabi, naj z njim sklenejo zvezo trdno.

55

16OVO ME FORTVNA LOCABIT

INDIFFERENSMARCVS IOSEPHVS a PERIZHOFF DE EHRNHAIMB

KAMOR ME SREČA POSTAVIRAVNODUŠNI

MARKO JOŽEF PL. PERIZHOFF NA EHRENHEIMU

56

16 INDIFFERENS

Namig k simbolu

Ravnodušni, anagram: Vnašaj, vrezal boš.

S krilci zamahne zdaj sem in zdaj tja nemirna čebela,kadar nad cvetjem lebdeč sladkih si išče darov.

Kamor me Sreča postavi, mi noga stoji neomajno,kakšen obeta mi sad? Roj naj čebelji pove:

Kopaj se v rosi, sokove natakaj, strd vnašaj v uljnjake,pa boš, ne dvomi o tem, vrezal ime si na vek!

57

17NON PERIT VLLA DIES

SEDVLVSIO. ANTON. THALNITSCHER DECAN. LAB. T.V.G.

DAN NI ZAPRAVLJEN NOBENMARLJIVI

JANEZ ANTON DOLNIČAR, LJUBLJANSKI DEKAN, BOGOSLOVEC,GENERALNI VIKAR

58

Namig k simbolu

Dan ni zapravljen noben, ko ne bi nabranega medaspravljali varno v svoj panj delavni roji čebel.

V vseh ena želja le raste, priganja neumorno en trud jih,en sam ustaljeni red vodi pri delu jih vse.

Sedulus vešče si celice dolbe in zida si hišo,kamor medene dari spravlja, dobljene iz rož.

59

17 SEDULUS

18CONGREGAT EXAMEN

TINVLVSJOAN. STEPHANVS FLORIANTSCHITSCH DE GRIENFELD J.V.D.

ROJ ZBIRA NA KUPZVENČEČI

JANEZ ŠTEFAN FLORIJANČIČ PL. GRIENFELD, DOKTOR OBOJEGA PRAVA

60

18 TINNULUS

Namig k simbolu

Seneka modri uči: učenjak bodi kakor čebela,da nam bo delo duha sladkega dalo medu.

Tinnulus naš prav zato izkazuje časti ti z žvenketom,zbira na kup nam tvoj roj, rod operozov - čebel.

Vendar boš komajda prej zaznal žvenket ta visoki,preden boš z delom duha dobrega sam dal medu.

61

19ME TANGERE NOLI

ACVMINOSVSIO. CASPARVS CORVSI MED. D.

NE DOTIKAJ SE MENABRUŠENI

JANEZ GAŠPER CORUSI, DOKTOR MEDICINE

62

19 ACUMINOSUS

63

Namig k simbolu

Nabrušeni, anagram: muhe poznam

»Kaj čepiš tu in miruješ,« je brenčal krog votlega panjatrot in čebeli dejal: »Zleti na plan nam po strd!«

»Stražim,« de budna čebela, »le glej, da se me ne dotakneš,kadar zavoljo medu varujem vrata in vhod.

Muhe te dobro poznam, brez kazni ne boš je unesel,zgini, ti zgaga za panj, z želom, poglej, t\ pretiml«

20MELLA COGIT HIEMS

GELATVSGEORG. AND. L. B. A GALLENFELS ARCHIDIACONVS

STRD SE POZIMI STRDIZMRZLI

JURIJ ANDREJ SVOBODNI BARON GALLENFELS, ARHIDIAKON

64

20 GELATUS

Namig k simbolur-* f . Stoj, žaluiZmrzli, anagram: _ , J

Zebe teV panju čebele, ki pomnijo mraz, na zalogi imajo

med, še pomladi nabran, ki se pozimi strdi.Stoj, žaluj, usta napoji! Gorje, naš Gelatus premrli,

ki si čebele pojil s kapljami Vesninih ros,v zemlji te zebe hudo, tvoja hvala pa sije skoz nektar:

delo? ki daje medu, spet se obnavlja povsod.

65

21SELECTIS ALITVR

DELICATVSFRAN. WILHELM. A ZERGOLERN

Z IZBRANIM SE HRANIIZBIRČNI

FRANČIŠEK VILJEM PL. ZERGOLLERN

66

21 DELICATUS

Namig k simbolu

Dvojna božanska je zmožnost vsajena globoko nam v dušo:ta za resnico stremi, oni le dobro je mar.

V tisti je duši nespamet, ki misli in išče le drobcev tisti predrznost, ki vse v nič daje, slepo taji.

Hrani z izbranim se ta, komur drage so nežne Kamene,ta je zares modrijan, ta tudi strog je Katon.

67

22AGMINA OVAERIT

DEVIVSIO. BERTOLD. AB HOFFER

VOJE SI IŠČESVOJEPOTNI

JANEZ BERTOLD PL. HOFFER

68

22 DEVIUS

Namig k simbolu

Jojme, kdo tul - Jaz tu. Grem preč. - Se umikašl - Ni umikalMar po stezici le-tej hodijo voji? - Po njejl

Tu je medu napretek. - Dober tek\ - Pot je strma\ - A trmalJeka, odpoj za ves roj: kras operozov bom jazl

Iščeš si vo/e? - Boš roje skladb nam pomnožill - Bom zložillDevius grem svojo pot. - Zdrav, ko za/ greš od orf!

69

23AMOR VRGET HABENDI

SOLLICITVSGEORG. SIGISMVND. POGATSCHNIG, P. & M. D.

ŽENE NAGON PRIDOBITNINEMIRNI

JURIJ SIGISMUND POGAČNIK, DOKTOR FILOZOFIJE IN MEDICINE

70

23 SOLLICITUS

Namig k simbolu

Žarke jutranjega sonca je zmeraj ljubila čebela,ljubljenka sonca bila, bralka nemirna medu.

Glej, že na pašo leti, ko komajda vstaja Apolon,v prsih ji želja gori, naj gre po nektar njegov.

Cvetje izbrano nabira Sollicitus, saj pridobitnižene nagon ga na plan, sladek obeta mu sad.

71

OPOMBE

UVODNA PESEM (str. 5)9. verz je malce prirejen citat iz Vergilijevih Georgik 4,184 (omnibus unaquies, labor omnibus unus).

NASTOPNI GOVOR (str. 11-20).(a) L. Iul. Florus 1,22,4, in po njem Iordanes (ali Iornandes), De summatemporum vel origine actibusque gentis Romanorum 187 (MGH, A.A.5,1): »lahkomiselni vojskovodja« je bil Gaj Flaminij, ki je padel v bitki sHanibalom pri Trazimenskem jezeru leta 217. (b) Plut. Brut. 39. (c) Val.Max. 1,6,12. (d) Tac. Ann. 12,64,1: leta 54 n. št. (e) Iustin. ex Trogo 23,4o sirakuškem tiranu Hieronu Ml. (307/306-215). (f) Val. Max. 1,6, Ext. 3.To legendo o Platonu pripoveduje tudi Plinij St., Nat. hist. 11,17,55. (g)Verg. Aen. 7,68-70. (h) Plin. Nat. hist. 15,30,133. (i) Sozom. Hist. eccl.1,6,5, in Zosim. Hist. nova 5,29,2-3. (k) Lv 19,26: »Ne ukvarjajte se zvedeževanjem in čaranjem«. (1) Citat v resnici ni iz Ovidija, temveč izPsevdo-Vergilijeve Elegia in Maecenatem 38 (Baehrens, PLM I, 127). (m)Prop. 3,2,24 (prevod K. Gantarja). (n) [Paulus Aler S.J.,] Gradus adParnassum sive novus synonymorum, epithetorum et phrasium poeticarumthesaurus, Coloniae Agrippinae 1691, str. 65. (o) Citat je sestavljen iz dvehVergilijevih polstihov, Georg. 74 in 238. (p) Verg. Georg. 4,59. (q) Verg.Georg. 64 in 66. Martis namesto pravilnega Matris je najbrž tiskarskanapaka. Po mitu so letele čebele, ki ljubijo glasbo in jih žvenket cimbalpomirja, za hrupom, ki so ga delali Kureti, služabniki Velike Matere bogovKibele, pred votlino v gori Dikti na Kreti, da bi Kronos-Saturn ne slišalvekanja tam skritega novorojenČka Zevsa-Jupitra in ga ne požrl. Zato ga jemati Kibela skrila vanjo. V zahvalo je potlej Jupiter dal čebelam umetnost,da delajo satovje, in smisel za življenje v urejeni družbi, državi, na katerečelu stoji kralj (=matica). (r) in (s) Ambrosius Calepinus (Calepino, ok.1440-1510), humanistični slovarnik, pisec standardnega slovarja, ki je izšelprvič v Reggiu 1502, pozneje pa so ga dopolnjevali, razširili na 11 jezikovin velikokrat ponatiskovali. (t) Verg. Georg. 4,220. (u) Prav tam 4,163s.

73

EMBLEMI (str. 27-71)

1. RESOLUTUS / ODLOČNIJanez Krstnik Prešeren, o njem gl. SBL II, 564-566. 3. verz epigrama jepovzet po Verg. Georg. 1,145 (labor omnia vincit).

2. RECTUS / PRAVIČNIAnton Friderik Raab. Podobna gesla so pogosta v emblematični poeziji vzvezi s čebelo, prim. Picinelli-Erath, Mundus symbolicus, Coloniae Agrippi-nae 1694, I, 498 in 503: čebele namreč »legunt, non laedunt« - nabirajo,pa ne poškodujejo; kot za čebelo velja tudi za dobrega vladarja, da »sugge,ma non distrugge« - srka, a ne uničuje ipd.3. TACITURNUS / MOLČEČNIKarel Henrik Schvveiger, o njem gl. SBL III, 252. Geslo je citat iz Verg.Georg. 4,189. Akademsko ime Taciturnus - Molčečni se posrečeno ujemaz nemškim Schweigerjem, kar sama od sebe pa se pesniku ponuja tudibesedna igra z imenom zgodovinarja Tacita. Prav Tacit pa velja v tej dobitako imenovanega »tacitizma« za vrhovno avtoriteto v političnih doktrinah(prim. S. Borszak v Pauly-Wissowa RE Suppl. XI, 509-512). Še posebejzanimivo je, da je Tacit najljubši pisec in politični mislec sodobniku našihoperozov, kranjskemu baronu Francu Albertu Pelzhofferju (1645-1710, onjem obširno SBLII, 293-295); le-ta v svojih obsežnih politoloških razpravaho »skrivnostih države«, ki jih je najprej izdajal v Ljubljani (Arcanorumstatus libri X, Labaci 1709, in nekaj ponatisov; Lacon politicus, AugustaeVindelicorum 1706 itd.), med drugim poudarja tudi pomen molčečnosti(Arc. status I, 1,8): »K veljavi in varnosti države in vladarjev spada, dačlovek drži zase najgloblje in poglavitne skrivnosti oblasti, katerih najpopol-nejši sistem podajajo Tacitovi Anali.«4. EXQUISITUS / IZVRSTNIKarel Jožef Kappus pl. Pichelstein, o njem gl. SBL I, 427.5. INNUBUS / SAMSKIFranc Erazem pl. Hohenwart, o njem gl. SBL I, 331. Akademsko imeSamski (lahko tudi Deviški) je povezano z geslom, ki je direkten citat izVergilija, Georg. 4,197. Po Vergilijevi misli, ki se ujema z nekaterimisiceršnjimi antičnimi predstavami, se čebele ne razmnožujejo na spolni

74

način, temveč z usti nabirajo zalego s cvetja. Epigram je poln besednih iger,v antitezo postavljenih paronomazij, npr. taedae (svatovske bakle) - taedia(gnus, odpor), juga thori (zakonski jarem) - jura fori (sodno pravo) ipd.,kar je žal stvarno neprevedljivo.

6. INERMIS / NEOBOROŽENIJurij Andrej Gladič, po smrti J. K. Prešerna drugi predsednik Akademijeoperozov, o njem gl. SBL I, 214. Geslo o blagosrčnosti kot največji odlikivladarja, je posneto po spisu filozofa Seneke De clementia 1,3,3 (nullumtamen clementia ex omnibus magis quam regem aut principem signat). TudiGladičevo akademsko ime Neoboroženi je povzeto po istem Senekovemspisu, ki pravi med drugim tudi tole (1,19,3): Čebele so silno bojevite injeznorite; kadar pičijo, puste v rani želo. Toda njihov kralj (tj. matica) nimažela, zakaj narava ni marala, da bi bil divji in v svojo pogubo maščevalen,zato mu je odvzela bodec, njegovo jezo pa pustila neoboroženo (inermisira). Tudi v tem epigramu kar mrgoli neprevedljivih besednih iger (rex-grex,ars-Mars, fel-mel itd.). Drugi verz berem takole: hic (sc. rex) regit (Martefel), ille (sc. grex) legit (arte melos = mella).

7. ADULTUS / ODRASLIJanez Andrej pl. Coppini, o njem gl. SBL I, 84. Geslo je citat iz Vergilija,Georg. 4,162s.; iz konteksta je vzeto tudi akademsko ime: čebele namreč»izpeljujejo odrasli zarod« (adultos / educunt fetus).

8. FOECUNDUS / PLODOVITIJanez Krstnik pl. Brložnik, o njem gl. SBL I, 61.

9. SEDATUS / UMIRJENIJanez Jakob Schilling, o njem obširno SBL III, 218-219. Geslo je citat izVergilija, Georg. 4,87: če se spopadeta dva čebelja roja, ju čebelar pomiriin razdvoji tako, da potrese čebele s prahom ali si - po Pliniju St. 11,17,58- pomaga z dimom. Akademsko ime Sedatus - Umirjeni, Pokorjeni, ki siga je izbral teolog Schilling, se po zanimivi alegorično-simbolični asociacijipoveže s pojmi prah - pepel - minljivost - večnost.

10. GENEROSUS / PLEMENITIJanez Rudolf Coraduzzi, o njem gl. SBL I, 84. Geslo je citat iz Vergilija,Georg. 4,218.

75

11. CANDIDUS / ČISTIJanez Jurij Hočevar (Gottscheer), o njem gl. SBL I, 235-236.

12. FIDUS / ZVESTIJanez Danijel pl. Erberg, o njem gl. SBL I, 162. Epigram k Erbergovemubakrorezu-emblemu se je ohranil v dveh verzijah. Dolničarjev izvod vSemeniški knjižnici in izvod v NUK imata verze, ki so reproducirani vfaksimilu (Dolničar je z njimi prelepil prvo verzijo, medtem ko je tiskar zaizvod v NUK že stavil skupaj staro podobo in novi epigram in tako odtisnilstran v celoti). Trije izvodi našega tiska (v Arhivu Slovenije, na SAZU indefektni izvod v Semeniški knjižnici) pa prinašajo tele verze:Non faciunt Regem gazae, non syrmate vestis

Non format regium texta tiara caputPositis in tuto, qui ad nutum singula volvit

Hic Rex est patriae, est hic mihi fidus herusMellea sic fidum merito Regem agmina stipant

Qui fidus est musis, est quoque Fidus api.Ali v prevodu:Kralja še ne naredi ne zaklad ne plašč z dolgo vlečko,

treba ni, da bi glavo venčal mu zlat diadem.Tisti pa, čigar ukaz je podložnikom varno zavetje,

ta domovine je kralj, ta mi je zvest gospodar.Zvestega kralja zato po pravici obdajajo roji:

kdor biti muzam zna zvest, tudi čebeli je Zvest.Razlog, da so v delu naklade zamenjali prvotne verze, je metrična nekorekt-nost predvsem drugega in tretjega verza, kakor priča sočasni rokopisnipopravek v izvodu SAZU: regis namesto regium v 2. in zamenjani besednired v 3. verzu: in tuto positis.

13. INTENTUS / POZORNIMarko G(e)rbec, o njem gl. SBLI, 245-247, in I. Pintar, Dr. Marko Gerbec,Ljubljana 1963 (Razprave SAZU, Razred za prirodoslovne in medicinskevede III).14. INDEFESSUS / NEUTRUDNIMaksimilijan Leopold Rasp, o njem gl. SBL III, 34-35. Geslo je citat izVergilija, Georg. 4,53. Zadnja dva verza epigrama se nanašata na obsežne

76

Raspove zgodovinopisne študije, od katere so se ohranile štiri rokopisneknjige z bogato dokumentacijo splošnega in krajevnega pomena.

15. PROVIDUS / SPREVIDEVNIJanez Gregor Dolničar / Thalnitscher, duša in pač poglavitni pobudnik zanastanek Akademije operozov; o njem gl. SBL, 12 zv., 73-76.

16. INDIFFERENS / RAVNODUŠNIMarko Jožef pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb, o njem gl. SBL II, 307.

17. SEDULUS / MARLJIVIJanez Anton Dolničar / Thalnitscher, o njem gl. SBL, 12. zv., 72-73. Gesloo marljivi čebeli, ki ne izgubi nobenega dneva, utegne biti posneto po PlinijuSt. 11,6,14: exeunt ad opera et labores, nullusque, cum per caelum licuit,otio perit dies. 3. in 4. verz prinašata jasne reminiscence iz Vergilija, Georg.4, 184 (omnibus una quies operum, labor omnibus unus) in 4,169 (fervetopus).18. TINNULUS / ZVENČEČIJanez Štefan Florijančič pl. Grienfeld, o njem gl. SBL I, 183. Geslo je vzvezi z antično predstavo, da čebele ljubijo žvenket in se ob zvenčanjucimbal (prim. op. (q) v Florijančičevem nastopnem govoru) zbero v roj, kotpravi tudi Ovidij, Fasti 3,742. Plinij St. ima isto misel (11,2068: gaudentplausu atque tinnitu aeris eoque convocantur). Zato je čebela tudi simbolglasbenikov: tako na primer članom glasbene akademije Philomelom v Sieni(Picinelli-Erath I, 501). Senekov nauk, naj filozof-učenjak posnema čebele,je obsežen v njegovem 84. pismu Luciliju (3-4).19. ACUMINOSUS / NABRUŠENIJanez Gašper Corusi, o njem gl. SBL I, 85.20. GELATUS / ZMRZLIJurij Andrej Gallenfels, o njem gl. SBL I, 202. Geslo je citat iz Vergilija,Georg. 4,35s. (vhod v panj naj bo tesen, da se pozimi med ne bi prevečstrdil, v poletni vročini pa raztajal). Drevo brez listja sredi zimske pokrajineje v zvezi s simbolično predstavo, da bo ob nastopu pomladnih sap ozeleneloin na jesen rodilo bogat sad - podobno kot pri članih bolonjske akademijeGelatorum, ki so si za emblem izbrali zimski gozd brez listja. Po naključjuje naneslo, da je Gallenfels že 1699 umrl in tako je njegovo ime s simbolom

77

dobilo še posebno konotacijo. Prvi verz po Vergiliju, Georg. 4,156 prinašaše misel, da čebele čez leto pridno delajo, ker vedo, da bo prišla zima(venturaeque hiemis memores aestate laborem / experiuntur).21. DELICATUS / IZBIRČNIFrančišek Viljem pl. Zergolern (1953-1710), o njem Steska, IMK 10 (1900),53s.22. DEVIUS / SVOJEPOTNIJanez Bertold pl. Hoffer, o njem gl. SBL I, 327 in zlasti D. Cvetko,Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 278ss. in297ss. Epigram je prilagojen akademskemu imenu Svojepotni (devius =tisti, ki ubira svoja pota, ki hodi stran od utrjenih steza ipd.), zato je tudizgrajen v obliki dialoga med samotnim letavcem in rojem. Na priljubljenosredstvo baročne glasbene govorice izrecno opozarja drugi del epigrama spersonificiranim Odmevom - Jeko.23. SOLLICITUS / NEMIRNIJurij Sigismund Pogačnik, o njem gl. SBL II, 410-411. Geslo je citat izVergilija, Georg. 4,23, ki tudi sicer v emblematični literaturi namiguje naneumorno pridnost.

78

SPREMNA BESEDAV času zmagovite protireformacije in razbohotenega baroka je skupina kranjskih

učenjakov leta 1693 ustanovila dobro znano Akademijo delavnih - operozov. Spiritusagens in najbolj prizadevni član te družbe je bil kronist, zgodovinar in pravnik JanezGregor Thalnitscher - Dolničar (1655-1719), mož, ki je po besedah epigrama vsvojem emblemu »prvi povabil Kamene, naj z njim sklenejo zvezo«. Sam nam je vžal nepopolni razpravi o starih in novih akademijah ohranil spomin na božični danleta 1693, ko sta se dva prijatelja pomenkovala o raznih tujih akademijah in se jerodila misel, naj tudi Ljubljana dobi tako ustanovo: rečeno storjeno, tudi drugi so»z obema rokama« podpili zamisel:1 določili so ime Akademije, njeno geslo, vsakod akademikov pa si jc izbral primerno akademsko ime in ustrezno osebno geslo.Dolničar je torej okrog sebe in stolnega prošta Janeza Krstnika Prešerna, prvegapredsednika, zbral izobraženo ljubljansko plemiško, cerkveno in višjo meščanskosmetano ter z njo po zgledu italijanskih akademij, zlasti rimske Arkadije, pa tudibolonjske akademije Gelatov, katere član je bil, ustanovil enake vrste družbo.Akademija je tedaj štela 23 članov, od tega 13 juristov, 6 teologov in 4 medicince,ki so se sprva sestajali na zasebnih zborih. Sicer pa je bilo o pomenu in značajuAkademije operozov in njenih sestra, Akademije filharmonikov in Akademijerisarjev (Incultorum) - slednja ni v resnici nikdar zaživela - pa o akademiji Aemonii,podružnici rimske Arkadije, napisanega že veliko, čeprav vsi viri še niso raziskaniin objavljeni.2 Tu naj se v nekaj besedah dotaknemo tistega delca, s katerim so

1 Semeniška knjižnica (SKL) v Ljubljani, rkp. 22, drobni zapiski J. G. Dolničarja, mednjimi spis Dissertatio de academiis veterum ac recentium, katerega konec je izgubljen. Tikpred tem beremo: »Restat, ut, postquam de exteris Academiis ea, qua fieri potuit, brevitatememinerimus, originem Academiae Operosorum Labacensium pariter paucis perstringamus.Haec duorum amicorum ductu, cum unus alterum casu familiariter inviseret, quod factum8. Idus Ianuarii anni 1693, ibi speciali genio incitatus de diversis exteris Academiis, quae actuosohoc saeculo passim ad laudabilem invidiam florent, mentionem faceret nec non adiungeret, annon hic Labaci pariter, quod omnes circumstantiae suadent, una illis conformis erigeretur,initium sumpsit. Postquam enim ii privatos primum inter lares opus ipsum, qualiter aggredien-dum, invicem revolverent ac pro posibili eo cooperari statuerent, ut quantocius mens illorumsecretioribus ac intimis amicis aptis ad hoc opus apperiretur ac conceptum negotium promove-retur, factum, ut illi, quibus successive id expositum erat, plenis, ut aiunt, brachiis amplecteren-tur. Ne vero collecti in incertos exitus animum tenderent, conventum privatum instituere ac denomine Academiae nec non scopo ipsi praefigendo solliciti eo conclusere, ut Neo-Academiaenomen OPEROSORVM, symboli vero alveare, in quod industriosae apes mel conferunt, cumlemmate Nobis atque aliis imponeretur...«. Dolničar je pripravil tudi koncept nastopnegagovora.

2 Poleg Dolničarjevih drobnih zapiskov gl. še istega Historia cathedralis ecclesiae Labacen-sis (SKL, rkp. 5, str. 84 in 110 s.) in Annales urbis Labacensis 1660-1719 (SKL, rkp. 11, fol.

79

ljubljanski operozi na dan sv. Lucije, 13. decembra 1701, stopili v javnost v velikidvorani škofijskega dvorca »inter tubarum et tympanorum clangores ac symphoniacosselectioris musices concentus«, »med zvoki trobent in bobnov in ob simfoničnemsozvočju izbrane glasbe«, kot je zapisal sam Dolničar.3 To so bile Apes aCaDeMICaeoperosorum Labacensium, ki jih je natisnil tedanji ljubljanski tiskar Janez KrstnikMayr.

Knjižico, ki so jo delili ob tej slovesnosti, sestavlja več delov. Za dolgimnaslovom sledi na posebnem listu bakrorez Andreja Trosta4 s panoramo Ljubljane,pred katero je postavljen simbol nove akademije, uljnjak s čebelami, ki se spreletajomed cvetjem. V podobo je vključeno geslo akademikov in njih ime, vse skupaj paobdaja bogato razgiban okvir, na katerem čepi z razprostrtimi krili orel s krono.Posvetilna pesem v 14 distihih je kot vse drugo ubrana na simbolično znamenjeučene družbe, katere delovanje in namen potlej določajo akademska pravila,nekakšen statut. Med vsebinskimi določbami je zlasti važna obljuba, da bodo ževčlanjeni in morebitni novi akademiki, ki si imajo izbrati ime, povezano s čebelokot simbolom marljivosti, izdajali svoje spise v zbornikih akademije pod naslovom»Učene razprave... teološke, juridične, medicinske, politične (danes bi rekli gledena tedanjo vsebino pojma: državoznanske) itn.« Raziskovali naj bi akademiki vvsakoletnih zbornikih po eno stoletje, začenši s Kristusovim rojstvom. Posebejpomembno je, da je v 8. členu predvidena ustanovitev javne knjižnice. Medtem kozamisli o letnih zbornikih ni bilo mogoče ostvariti, je ustanovitev javne knjižnice izdarežljivosti akademikov kasneje uspela in njen osnovni fond je, kot znano, še danesohranjen v Semeniški knjižnici.5

Jurist Janez Štefan Florijančič de Grienfeld, imenovan Tinnulus - Zvenčeči,objavlja nato svoj dolgi nastopni govor, dovolj značilen literarni izdelek pompoznega,mestoma že kar bombastičnega baročnega leporečja, do nabreklosti obloženega scitati in reminiscencami iz antičnih klasikov, Plutarha, Plinija St., Tacita, Valerija

26 v, 38 v). Iz literature naj navedem: V. Steska, Academia operosorum, IMK 10 (1900), 37-54in 77-94; H. Bren, Za zgodovino akademije ljubljanskih operozov, Carniola n. v. 9 (1919),205-217; M. Pirjevec, Kulturno delo Akademije operosorum in njeni stiki z rimsko Arkadijo,v Izvestju srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju 1971/72, Trst 1972,3-9; Ista, Akademije na Slovenskem in njihovi stiki z Arkadijo, v Delu, Književni listi 6. 8.1987; J. Koruza in E. Cevc, članek Academia operosorum v Enciklopediji Slovenije I, Ljubljana1987, 5-6.

3 Historia cathedralis ecclesiae, str. 111, prim. še Annales urbis Labacensis, fol. 38 v: »Undist der actus bey angenemben Seitten spil, und Vocal music, auch Trambeten schal mit allerContento woll abgelofen.«

4 O njem gl. SBL, 12. zvezek, 186-187.5 M. Smolik, Semeniška knjižnica v Ljubljani, Ljubljana 1975 (Kulturni in naravni

spomeniki Slovenije 54).

80

Maksima, zlasti pa Vergilija, navajajoč iz njih prodigije v zvezi s čebeljimi roji. Tiso v antični mitološki tradiciji praviloma »mala omina«, slaba znamenja, zato moragovornik »po zamenjavi« (per hypallagen) od mesta Lavinija, ki ga je bil ustanovilEnej, preiti na antično Emono, ki da jo je bil ustanovil Jazon z Argonavti:6 sklicujese pri tem (kot pred njim že Schonleben in Valvasor) na poznoantična zgodovinarjaSozomena in Zosima. Po nekaj splošnih mislih o pridu in potrebnosti znanstvenegain slovstvenega delovanja ter ovržbi morebitnih ugovorov, ki bi jih utegnili izrečizavistneži, preide orator v drugem delu govora na imena, ki so si jih nadeliakademiki: v tej nadvse priljubljeni, nam nemara tuji baročni maniri razvija praviognjemet anagramatičnih besednih iger, ki razširjajo in dopolnjujejo osnovni pomenakademskih vzdevkov. Obžalovati je, da vsega tega besednega žonglerstva stvarnoni mogoče rešiti v slovenski prevod, posebno še, ker gre za vrsto bolj ali manjrazvidnih namigov in asociacij, ki bi jih bilo treba posebej komentirati; vsaj del tegasmo skušali podati v opombah k prevodnemu tekstu.

Posebno bravuro si je govornik privoščil še na koncu svojih izvajanj, ko je kotnekakšno posvetilo dodal štiri po obsegu naraščajoče kronograme, neznanskopriljubljeno sredstvo baročne epigrafike in tiskov. Sicer pa najdemo dva kronogramatudi na naslovnem listu, ki ju prevod žal ne more reproducirati.

Pred zadnjim, likovno in literarnozvrstno najbolj zanimivim delom publikacijeso izdajatelji knjižice vstavili še seznam vseh članov akademije, začenši s predsedni-kom Prešernom, druge pa razporedili po abecednem zaporedju osebnih imen in privsakem navedli polno titulaturo. Konec publikacije prinaša namreč na 23 listihembleme vseh akademikov in nam tako predstavlja dovolj veliko zbirko primerovumetnostne in slovstvene zvrsti, po kateri so čas od prve tretjine 16. pa tja daleč vdrugo polovico 18. stoletja po pravici označevali kar kot »emblematično obdobje«.7

Za »očeta in začetnika« (pater et princeps) emblemov velja milanski pravoslovecAndreas Alciatus s svojim Liber emblematum iz leta 1531, zbirko moralizirajočihepigramov, katerih vsak je bil ilustriran s podobo v lesorezu. Kombinacija podobein teksta ni bila kaj novega (že iz antike vemo za Hebdomades vel de imaginibusrimskega polihistorja Marka Terencija Varrona iz 1. stol. pr. n.št., za zbirko 700portretov velikih osebnosti Grčije in Rima, opremljenih z epigramom in kratkimživljenjepisom), tudi epigram je bil vse prej kot nova iznajdba - novost je bila zgoljv načinu, kako je bil epigram kombiniran s podobo, ta način pa je doživel neverjeten

6 Ime antične Emone pišejo Schonleben, Valvasor in operozi v obliki Aemona: pri temiščejo etimološko zvezo z grškim imenom Haimonia, lat. (H)Aemonia, starim toponimom zaTesalijo, od koder je bil doma Jazon.

7 Prim. A. Henkel - A. Schone, Emblemata. Handbuch zur Sinnbildkunst des XVI. undXVII. Jahrhunderts, Stuttgart 1967.

81

uspeh. Alciatus se je sploh oprl na bogato predzgodovino, ki so jo bili ponudiliflorentinski humanisti s svojim spekulativnim ukvarjanjem s hieroglifi, vtem ko soz njim družili še nekaj drugih tradicij, zlasti antično mitologijo, patristično-sholastičnorazlago starozaveznih prispodob in neizčrpno bogastvo srednjeveške alegoreze. Vtemelju tega, današnjemu človeku kar nenavadnega pojmovanja je prepričanje, daje svet v vsej svoji pojavnosti poln zastrtih in globljih pomenskih povezav, ki jihmore odkriti dojemljiv in pozoren duh. Ali, kot je rekel srednjeveški pesnik Alanusab Insulis (Alain de Lille) iz 12. stoletja:

Omnis mundi creatura Sleherna sveta stvaritevquasi liber et pictura je kot knjiga, upodobitev,

nobis est in speculum; dana za zrcalo vsem;nostrae vitae, nostrae mortis, našega življenja, smrti,nostristatus, nostrae sortis stana, dela in obrti

fidele signaculum. zvesta prispodoba je.

Tako je tudi emblematikom pozne renesanse in baroka ves svet, živi in neživi, odkozmosa in narave do izdelkov človeških rok, simboličen - mundus symbolicus: pravvse v njem postane arhetipična podoba, ki kaže višji smisel, ne da bi s tem izgubilasvojo stvarno funkcijo in pomen. Iz te predstave zajemajo motive, razlage inponazorila govorniki, pridigarji, pesniki, akademiki.. .8

Razvoj te novoveške literarne zvrsti se začenja s tako imenovano impreso,nekakšno medaljo s podobo in kratkim, jedrnatim izrekom, ki namiguje na nosilčevoime ali nalogo, ki si jo je zadal (impresa d'amore, di guerra ipd.). Ta prvotno viteškamoda se je od ok. 1500 naprej močno razširila v Italiji tudi med patriciji in učenjaki.Emblem kot razširitev te tradicije pa skuša podati neka bolj splošno veljavna načela,spoznanja ali življenjske modrosti. Bistvena razlika med impreso in emblemom jepo sodbi poznavalcev predvsem v zunanji obliki, kajti za emblem v pravem pomenubesede so potrebne tri poglavitne sestavine: podoba, geslo in epigram.

Podoba (pictura, imago) kaže rastlino ali žival, kak predmet, zgodovinsko,mitološko, biblično figuro itd. Eden od emblematikov je povzel misel v trditev: »Nije stvari pod soncem, ki ne bi mogla dati snovi za emblem.« - V naših Apes, kjerje večino bakrorezov izdelal Andrej Trost (zanesljivo ni njegov emblem za JanezaKrstnika Brložnika, pa tudi nekateri drugi kažejo na drugo roko, npr. bakrorez

8 Prim. sočasni, čez 1100 strani obsegajoči priročnik Ph. Picinelli - A. Erath, Mundussymbolicus in emblematum universitate formatus, explicatus et tam sacris quam profaniseruditionibus ac sententiis illustratus, subministrans oratoribus, praedicatoribus, academicis,poetis ... Coloniae Agrippinae 1687, 2. izdaja prav tam 1694. Samo v NUK in v SKL v Ljubljanisem zasledil štiri izvode tega mogočnega folianta.

82

Sedata - teologa Schillinga), je kot simbol zmeraj prikazan uljnjak in čebela v letuali na cvetu, v roju ali sama zase. Že zdaj povejmo, da je bakrorezec domiselnovključil v podobo tudi geslo vsakega od akademikov, njegovo akademsko in njegovocivilno ime ter grb.

Geslo v zgornjem delu podobe (inscriptio, lemma, motto) je po navadi jedrnatasentenca, velikokrat direkten ali malce prilagojen citat iz antičnih klasikov, lahkopa tudi deviza, življenjsko načelo, pregovorna modrost ali lakonsko formuliranpostulat. V emblemih naših akademikov bomo našli v pretežnem številu citate iz4. speva Vergilijevih Georgik, ki ga je bil antični pesnik v celoti posvetil čebelam,nekaj je tudi bolj ali manj prirejenih misli npr. iz Seneke ali Plinija St.; a na toopozarjajo komentirajoče opombe k prevodu. Vsa gesla, tako direktni citati kotprirejeni navedki ali devize, so sestavljena tako, da se lepo vklapljajo v metričnoshemo elegičnega distiha, mero tretje bistvene sestavine emblema,

epigrama ali namiga (allusio, subscriptio, epigramma): le-ta naj razloži in opiševsebino podobe in gesla, jo pojasni in dopolni, zakaj včasih učinkujeta podoba ingeslo zagonetno in terjata pojasnilo v besedilu ali razširitev in poglobitev simbolične-ga pomena. Pri emblemih naših akademikov je poleg gesla v tekst namiga vednovključeno tudi akademsko ime z možno dvoumno ali celo večplastno razlago, ki seodpira po asociacijski zvezi. Kdo je zlagal epigrame naših akademikov, ne vemozatrdno, nekatere so si zložili gotovo akademiki sami; po nekaterih virih pa naj bibil njihov avtor baron Janez Rudolf Coraduzzi Hallerstein. Reči je mogoče le, danjih pesniški ustroj ne dovoljuje ugotavljanja kakih individualnih značilnosti;nekateri so pisani pripovedno tekoče, drugi spet so kar preobloženi z besednimiigrami, zlasti s paronomazijami, postavljenimi v antitezo. Vse te vragolije je mogelprevod posneti le deloma in ne zmeraj brez odmika od izvirnika. Nekaj našihepigramov prinaša še dodatne anagrame, ki se kajpada tudi pojavijo v distihih.Nedvomno velja tudi za naše embleme misel, ki jo je formuliral eden od sočasnihnemških teoretikov emblematične poezije: podoba je kot telo, besedilo epigramakot duša emblema. Vsekakor pa moramo pri tem maniriranem igranju in igračkanjuz besedami pokazati neko pravičnost do dobe in njenega okusa, poskušati se moramovživeti vanjo, najsi današnji bralec velikokrat le stežka razume ter pravilno in vceloti dojame smisel in pomen verzifikacij, ki temelje na zgoraj nakazanemsimboličnem pojmovanju sveta in vseh stvari v njem.

Moda ustanavljanja učenih družb je prinesla po nam že močno odmaknjenilogiki simbolično-alegoričnega pojmovanja stvari vrsto za naše pojme in okus že karbizarnih poimenovanj, izvirajočih tudi iz kulta literarnega formalizma, konvencional-nosti in retorične parade brez individualne inspiracije. Naši operozi - delavni so ssvojim razumljivim simbolom in metaforiko uljnjaka in marljivih čebel tudi za naspovsem razvidno »normalni«. A že načrtovana akademija ljubljanskih likovnikov si

83

je nadela ime Inculti, kar pomeni toliko kot Neo(b)tesani. Šele njihov simbol, kinam ga je v rokopisu narisal Janez Gregor Dolničar, nam ga razloži: podoba namrečkaže posekano deblo, hlod, ob katerem ležita kladivo in dleto. Nad njim je zapisanogeslo: Formas fingetur in omnes - Oblikovali ga bomo v vse oblike, kakor da bihoteli nesojeni likovniki reči: z likovnim ustvarjanjem bomo mi, akademiki, obliko-vali razne umetnine in s tem sebe, da ne bomo (več) neotesani. Ali drug primer:eden naših akademikov se je imenoval Gelatus - Zmrzli, Zledeneli. Tudi bolonjskaakademija, v katero je bil ob njeni stoletnici sprejet Dolničar na Schonlebnovopriporočilo, se je imenovala Academia Gelatorum, njeno geslo je bilo Nec longumtempus - Ne veliko časa, simbol pa zimski gozd brez listja - torej: zdaj smo kot pustgozd, a kmalu bomo pognali bujno listje in rodili obilen sad. Kot rečeno, je bil predDolničarjem član te akademije Schonleben: njegov simbol je bil citronovec, spravljenčez zimo v kleti, akademsko ime Retiratus - Umaknjeni, geslo pa Servat translatavirorem - Prenesen (v klet) ohranja (citronovec) zelenje. Če se vživimo v tonenavadno miselnost in okus, lahko torej razumemo tudi marsikatero drugo, že karskurilno zveneče ime kake akademije, ki si ga je zabeležil v svojih zapiskih Dolničar,npr. Nocturni - Nočni, Steriles - Jalovi ali celo - Obscuri.

Ni znano, koliko izvodov spisa Apes academicae se je ohranilo. Za pričujočifaksimile in prevod smo kot vodilo uporabili zaporedje listov, kakor nam jih jeohranil v svojem osebnem izvodu Janez Gregor Dolničar. Povedati je namreč treba,da od 4 izvodov, ki smo jih uporabljali, niti dva nista povsem enaka. Zadrege sonastale predvsem zato: delo je tiskano v četverki, že prva pola pa ima 5 listov, pravtako je bil izven pole s 4 listi natisnjen tudi emblem akademika Acuminosa (št. 19)in ročno vlepljen v naklado. Izvod v NUK pa kaže, da je bilo delo najbrž natisnjenov veliki naglici tik pred svečanostjo leta 1701, pri tem pa je prišlo do napak v tiskarni.Zato so očitno del naklade pozneje popravili, akademik Fidus (št. 12) pa je dobilcelo nov, metrično korekten epigram (prim. zadevno opombo k prevodu). Zaradilažje orientacije naj naštejemo izvode, ki smo jih uporabili:

1. Izvod J. G. Dolničarja, SKL sign. S. II. 5/1, zvezan v zbornik drobnih spisov.Prelepljen je epigram akademika št. 12 (Fidus) z novim besedilom, pozneje vlepljeniso bakrorezi v emblemih št. 20-23.

2. Izvod SAZU, vezan v le malo kasnejŠo vezavo. Manjka mu naslovni list. Porokopisni sočasni paginaciji sodeč je bil pred prevezavo vključen v neki večji zbornik.Zaporedje emblemov je delno pomešano.

3. Izvod Arhiva Slovenije je sicer popoln, vendar je zaporedje posameznihdelov pomešano (naslovni list - veliki lesorez z Ljubljano - posvetilna pesem -nastopni govor - seznam - emblemi z Acuminosom na koncu pole G - akademskapravila).

84

4. Izvod NUK sign. 6997, v značilni vezavi knjižnice barona Žige Zoisa, kažecelo vrsto tiskarskih napak: pri akademikih št. 3-6 so natisnjeni epigrami, ki negredo k svojim bakrorezom, akademiki št. 20-22 pa sploh nimajo odtisnjenegabakroreza, ampak samo epigram, pač pa je dobil akademik Fidus (št. 12) že verzenovega epigrama; vidi se, da je bil prejšnji list odrezan in pozneje vlepljen novi.Zaporedje posameznih delov je sicer pravilno.

Zaradi lažje orientacije so emblemi akademikov v prevodu oštevilčeni.

Deloma posneti vodni znaki po fragmentarno ohranjenih nevezanih listih vSemeniški knjižnici v Ljubljani. Merilo je 1/2.

85

KAZALO

AKADEMSKE ČEBELE LJUBLJANSKIH OPEROZOV

K simbolu akademikov operozov 5

Akademska pravila 7

Nastopni govor 11

Seznam gg. akademikov operozov . . . . 21

(Emblemi) 27

OPOMBE 73

SPREMNA BESEDA 79

YU ISBN 86-7131-023-X

APES ACADEMICAE OPEROSORUM LABACENSIUMMDCCI

AKADEMSKE ČEBELE LJUBLJANSKIH OPEROZOV1701

PREVOD, OPOMBE IN SPREMNA BESEDAPRIMOŽ SIMONITI

OPREMA IN UREDITEVMITJA GUŠTIN

REKONSTRUKCIJA OVITKA PO IZVODU V SAZUALEŠ LOMBERGAR

IZDALA IN ZALOŽILASLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

OB PETDESETLETNICI

TISK IN VEZAVATISKARNA »JOŽE MOŠKRIČ«

NAKLADA 900 IZVODOV

LJUBLJANA1988

STO OŠTEVILČENIH IZVODOV FAKSIMILA JE NATISNJENIHNA ROČNO IZDELANEM PAPIRJU PAPIRNICE VEVČE