adria airways - letno poročilo 2005

Adria Airways d.d.

Letno poročilo 2005Adr

ia A

irw

ays

d.d.

Let

no p

oroč

ilo

20

05

Adria Airways d.d.

Letno poročilo 2005

Leto 2005 je bilo za Adrio Airways leto sprememb. Živimo v svetu, kjer so spremembe edina stalnica.

Pismo predsednika uprave

Spoštovani!

Leto 2005 je bilo za Adrio Airways leto sprememb. Živimo v svetu, kjer so spremembe edina stalnica. Včasih so pozitivne

in nam prinašajo zadovoljstvo in blagostanje, spet drugič nas postavljajo pred težke preizkušnje in od nas zahtevajo pri-

lagajanje. Članstvo v EU spreminja panogo letalskega prevoza tudi v Sloveniji. Število prevoznikov, ki opravljajo redno

letenje, se v Sloveniji še ni bistveno povečalo, kljub temu pa se je konkurenca zaostrila.

Prepeljali smo 944 tisoč potnikov, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Kljub zavidljivi rasti števila potnikov smo

poslovno leto sklenili z izgubo. Poslovne razmere se spreminjajo – potniki pričakujejo kar najbolj ugodne cene letalskih

vozovnic, stroški pa se predvsem zaradi globalne rasti cene nafte povišujejo. Zato je poslovno leto z izgubo sklenilo kar

nekaj sicer tradicionalno uspešnih letalskih prevoznikov.

Osveščenost potnikov se povečuje. Zavedajo se, da niso le nizkocenovni prevozniki tisti, ki ponujajo nizke cene letalskih

vozovnic. Veseli nas, da raste naša prodaja letalskih vozovnic prek interneta, kar pomeni, da z nami potuje vedno več

potnikov, ki se odločajo za potovanje predvsem na podlagi cene prevoza. Dejstvo je, da se nadaljuje padanje cen letalskih

vozovnic, pri čemer nam prevoznikom ne preostane drugega, kot da racionaliziramo svoje poslovanje in izkoriščamo

ekonomijo obsega. Glede na povišanje operativnih stroškov pa je pričakovati, da se bo globalni padec cen vozovnic

zaustavil. Tudi v Adrii Airways povečujemo obseg poslovanja – leta 2005 smo dodali še eno letalo tipa CRJ-200 in tako

povečali skupno število letal na deset. Ob tem smo vzpostavili novo linijo za Varšavo, ki ji bodo v naslednjem letu sledile

še Barcelona, Rim, Tirana in Birmingham.

Sektor letalskih prevoznikov je v fazi tranzicije, in le-ta zadeva praktično vse ključne udeležence oz. prevoznike v panogi.

Liberalizacija in odprtje trga ter vedno večja globalizacija se odražajo v vedno močnejši konkurenci. Prevladali so novi

poslovni modeli poslovanja in obnašanja družb ter se izkazali kot dolgoročno ekonomsko sprejemljivi. K temu so odlo-

čilno prispevali nizkocenovni prevozniki s svojo politiko izjemno nizkih cen (npr. Ryanair in EasyJet). Posledično se tra-

dicionalni prevozniki srečujejo s presežnimi kapacitetami. Razlog je tako v nepravočasni prilagoditvi novim razmeram

Adria Airways d.d.


�

kot zaradi vstopa nove konkurence, ki deluje v skladu s sodobnimi ekonomskimi principi upravljanja družb. Nizke cene

vozovnic so vplivale na spremembo vzorca obnašanja potnikov.

Glede na obstoječe razmere in predvideni razvoj dogodkov lahko na srednji rok pričakujemo nadaljevanje konsolidacije

v sektorju letalskih prevoznikov, kar se bo odrazilo v vedno manjšem številu letalskih družb, tako globalnih kot regional-

nih. Letalski trg bo obvladovalo nekaj večjih globalnih udeležencev z različnimi strateškimi povezavami z regionalnimi

prevozniki.

Dinamično okolje, v katerem posluje Adria Airways, zajema ciklično naravo povpraševanja, visok delež fiksnih stroškov

v strukturi vseh stroškov in precejšnjo odvisnost od zunanjih dejavnikov, na katere ni moč vplivati (npr. gospodarska

rast in stanje ekonomije, gibanje cen osnovnih surovin, obrestnih mer, valutnih razmerij). Temeljni dejavnik pri obliko-

vanju strategije Adrie Airways mora biti v zvezi z načinom obvladovanja navedenih specifičnih tveganj.

Kot ključno konkurenčno prednost v Adrii Airways izpostavljamo razvejano mrežo letov, povezave s prevozniki v strate-

škem zavezništvu Star Alliance in visoko kakovost storitev, ki jo nudimo našim potnikom in poslovnim partnerjem. Ena

vrednejših novosti, ki smo jo leta 2005 začeli nuditi našim potnikom, so bonitete programa Miles&More. Na ta način

lahko naši zvesti potniki koristijo zbrane milje s poletov v globalni mreži Star Alliance, to je po vsem svetu.

V Adrii se skušamo spremembam prilagajati. Pričeli smo z ukrepi reorganizacije in racionalizacije poslovanja. Na novo

smo postavili finančne temelje, ki dajejo trdno osnovo za izpeljavo vseh začrtanih finančnih ukrepov – prestrukturiranje

posojil, moratorij na odplačilo kreditov in prepolovitev denarnih odlivov.

Naslednja leta bodo ključna za prevoznike velikosti Adrie Airways. Prepričani smo, da se bomo uspešno kosali s konku-

renco in še dolgo zastopali slovenske barve na evropskem nebu.

mag. Tadej TufekPredsednik uprave

Adria Airways d.d.


�

Prepeljali smo 944 tisoč potnikov, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej.

Adria Airways d.d.


�

1. del

Poslovno poročilo

A

Adria Airways d.d.


10

Kazalo

1 Povzetki in poudarki iz poslovanja 12

1.1. Pomembnejši dogodki v letu 200� 12

1.2. Poudarki v poslovanju s ključnimi dosežki leta 200� 1�

1.3. Poročilo predsednika nadzornega sveta 17

1.�. Organi vodenja in upravljanja 1�

1.�. Upravljanje odvisnih družb 19

2 Splošni podatki 20

2.1. Osebna izkaznica ter predstavitev družbe 20

2.2. Kronologija razvoja 22

3 Poslanstvo, vizija, strategija družbe 26

4 Lastniška struktura 27

5 Flota 28

6 Poslovno poročilo 30

6.1. Gospodarska gibanja v letu 200� 30

6.2. Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja 31

6.3. Prodaja in tržni položaj 32

6.�. Prodaja 3�

6.�. Dejavnost prevoza potnikov 3�

6.6. Prevoz tovora 36

6.7. Vzdrževanje letal za tretje osebe 37

6.�. Druge dejavnosti 3�

6.9. Partnerstva 3�

7 Finančno poslovanje družbe 42

7.1. Struktura prihodkov �2

7.2. Struktura odhodkov �3

7.3. Struktura sredstev �3

7.�. Struktura virov sredstev ��

7.�. Načrti in pogoji delovanja v letu 2006 ��

7.6. Dogodki po datumu bilance stanja �6

8 Upravljanje s tveganji 47

9 Sodelovanje z globalnim združenjem letalskih prevoznikov Star Alliance 52

10 Zaposleni in kadrovska politika 54

11 Korporativno komuniciranje 55

12 Odgovornost do okolja 56

12.1. Vpliv na družbeno okolje �6

12.2. Vpliv na naravno okolje �7

13 Varovanje in varnost 60

14 Upravljanje kakovosti 63

15 Raziskave in razvoj 66

16 Kdo je kdo, kontakti 67

17 Organizacijska struktura delniške družbe 68

18 Predstavništva in prodajna mesta 69

AAdria Airways d.d.


11

1. Povzetki in poudarki iz poslovanja

1.1. Pomembnejši dogodki v letu 200�

• Adria Airways d.d. je konec januarja kupila eno novo letalo tipa CRJ-200LR s 50 sedeži, ki ga je vključila v letenje v za-

četku februarja 2005. Družba je letalo skoraj v celoti financirala z najemom dolgoročnega deviznega kredita v USD.

• Junija smo končali z gradnjo novega, sodobnega hangarja, ki omogoča optimalne pogoje za vzdrževanje lastne flote in

razširitev dejavnosti vzdrževanja za tretje osebe na večjih letalih, tako CRJ-900 kot Airbus A-319 do A-321.

• Junija menjava predsednika in dveh članov nadzornega sveta, novembra razširitev uprave na tri člane in prav konec

leta odstop predsednika uprave.

• Septembra najem letala za prevoz tovora in odprtje nove tovorne proge med Ljubljano in Sarajevom ter novembra v

Frankfurt.

• Septembra odprtje nove redne proge med Ljubljano in Varšavo.

• Podpis dolgoročne pogodbe z Air France za izvajanje C pregledov tipa letal A-320 tudi za njihove stranke.

• Rast cen goriva za povprečno 36 odstotkov.

• Krepitev konkurence predvsem na področju rednega prometa.

• Refinanciranje večine dolgoročnih deviznih kreditov (več kot 80 odstotkov); nadomestitev kreditov v valuti USD in

po visoki fiksni obrestni meri z valuto EUR in cenejšimi viri financiranja. Sprejeli smo strategijo za obvladovanje

finančnih tveganj.

• Krepitev tečaja USD leta 2005 za 15 odstotkov.

A1

Adria Airways d.d.


12

Adria Airways d.d. je konec leta 2004 vstopila med polnopravne članice grupacije Star Alliance, kjer namerava izkori-

stiti vse sinergijske učinke pridružitve in s tem kljubovati vse bolj ostrim pogojem konkurence, ki jih prinaša razširjeni

evropski prostor. Družba si je zastavila naslednje cilje, vendar jih v globalnem evropskem prostoru ni uspela v celoti

izpolniti:

• Načrtovali smo za 11 odstotkov več letov in za 12 odstotkov večje število prepeljanih potnikov ter za 5 odstotkov višje

celotne prihodke; dosegli smo 7-odstotno rast števila letov, 7-odstotno rast števila potnikov, celotni prihodki pa so

ostali na nivoju iz leta 2004.

• Posebno pozornost smo namenili obvladovanju vseh vrst stroškov; neuspešna so bila predvsem pogajanja s sindikati

za znižanje stroškov dela.

• Načrtovali smo izdelavo trajnejšega koncepta oglaševanja ter agresiven marketinški nastop tudi na tujih trgih.

• V skladu z razpoložljivostjo flote in dogovorom s partnerskimi prevozniki smo planirali novo redno linijo; leta 2005

smo skupaj s poljskim letalskim prevoznikom LOT odprli linijo v Varšavo.

• Pomemben planski cilj je bil pospeševanje prodaje prek spleta, s tem povezan povečan obisk spletnih strani in poeno-

stavitev tarifne strukture; prodaja prek spleta se povečuje, potrebno pa bo poceniti ta način prodaje.

• S kakovostno storitvijo želimo ohraniti in povečati zvestobo potnikov, ohraniti konkurenčnost na trgu in povečati

razpoznavnost Adrie kot cenovno ugodnega in obenem točnega in kvalitetnega prevoznika.

• Negativne trende gibanja cen goriva je družba nameravala obvladovati s pribitkom na prodajne cene, letenjem z manj-

šimi letali in z ekonomiko načina letenja; ob koncu poslovnega leta se je pokazalo, da samo tak način obvladovanja

rasti cen goriva ni bil zadosten.

A1

Adria Airways d.d.


13

1.2. Poudarki v poslovanju s ključnimi dosežki leta 200�

Postavka enota 2005 2004 2003

Prihodki v 000 SIT 32.763.337 32.595.426 29.794.755

EBIT* v 000 SIT (1.276.481) 971.899 1.058.955

Čisti dobiček v 000 SIT (2.293.283) 42.468 106.688

Sredstva v 000 SIT 28.627.117 25.633.650 27.651.999

Lastniški kapital v 000 SIT 7.624.435 9.918.340 9.873.098

Lastniško financiranje v % 27 39 36

Število prepeljanih potnikov 944.288 884.861 864.368

Število letal 10 9 8

*EBIT – poslovni izid pred davki in obrestmi

Prvič po nekaj letih je Adria Airways poslovno leto 2005 sklenila z negativnim poslovnim izidom. Dejstvo je, da so se

šele leta 2005 zares pokazale pasti globalizacije in vstopa Slovenije v EU. Rast cen nafte je ustvarjala dodatne stroške,

poleg tega je v nasprotju s prejšnimi leti občutno narastel tečaj ameriškega dolarja.

Podjetje je leta 2005 v primerjavi s preteklim obdobjem ustvarilo za en odstotek več celotnih prihodkov. Največji porast

prihodkov beležimo v čarterskem prometu, kjer smo intenzivno preusmerjali čartersko letenje tudi v ostali evropski pro-

stor. Ostali trendi so narekovali predvsem padanje povprečnega prodajnega kupona. Število potnikov v rednem prometu

se je zmanjšalo za en odstotek, medtem ko se je v čarterju za 56 odstotkov povečalo. Izkoristek potniške kabine v rednem

prometu se je leta 2005 v primerjavi z 2004 izboljšal za 8 odstotkov, potniki na let pa so se zmanjšali za 5 odstotkov, kar

pomeni da smo kljub zmanjšanju števila potnikov na let optimizirali planiranje letal na posamezne lete glede na število

potnikov na posameznem letu.

Največji pritisk na operativne stroške predstavljajo stroški goriva. Ob izvzetju teh stroškov so se celotni operativni stroški

kljub povečanim vsem fizičnim pokazateljem poslovanja povečali za en odstotek. Občutno so se povečali tudi stroški

dela, kar pa je predvsem posledica povečanja števila letal, števila letov, nove dejavnosti – vzdrževanje letal za tretje osebe

ter uvajanja novega plačnega sistema. Agresivnejši pristop pri prodaji storitev tako narekuje novo zaposlovanje v letalski

operativi, vzdrževanju letal in prodaji in marketingu. Pri vseh ostalih dejavnostih v družbi se število zaposlenih in delež

stroškov dela zmanjšuje oziroma so bile za boljše delovanje funkcij sprejete nekatere medsektorske spremembe.

Struktura sredstev se deli na 82 odstotkov stalnih sredstev ter 18 odstotkov gibljivih sredstev. Leta 2005 so se opredme-

tena osnovna sredstva v primerjavi z letom 2004 povečala za 17 odstotkov, kar je posledica nakupa novega letala in iz-

gradnje novega hangarja. Gibljiva sredstva so se zmanjšala za 9 odstotkov. Pri tem je imelo največji prispevek zmanjšanje

kratkoročnih finančnih naložb, predvsem depozitov. Z likvidnostnega vidika pomeni povečanje stalnih sredstev hkra-

tno zmanjšanje tveganja za normalno poravnavo zapadlih obveznosti. Likvidnost opredeljujemo kot pojem vnovčljivosti

sredstev, kar pravzaprav predstavlja oddaljenost sredstev od njihove denarne oblike.

A1

Adria Airways d.d.


1�

Delež kapitala v vseh virih financiranja znaša 27 odstotkov. Pri tem se je kapital podjetja zaradi negativnega poslovnega

rezultata v primerjavi s preteklim letom zmanjšal.

Z analizo finančnih kazalnikov ugotavljamo, da poslovanje družbe zaradi negativnega poslovnega rezultata daje slabšo

sliko v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Izboljšali sta se le stopnji osnovnosti in dolgoročnosti investiranja, saj

smo leta 2005 kupili novo letalo in zgradili nov hangar. Delež lastnega financiranja se je zmanjšal za 12 odstotnih točk

glede na leto 2004. Razlog je najem dolgoročnega kredita in kratkoročnih revolving kreditov.

Rast obsega poslovanja Adrie Airways d.d.

Zaupa nam vedno več potnikov

A1

Adria Airways d.d.


1�

A1

Adria Airways d.d.


16

Izboljšuje se zasedenost potniške kabine.

Skrbimo za obnovo in rast

A1

Adria Airways d.d.


17

1.3. Poročilo predsednika nadzornega sveta

Leta 2005 je nadzorni svet spremljal in nadzoroval poslovanje družbe na trinajstih rednih, eni izredni ter eni korespon-

denčni seji. Zaradi slabih poslovnih rezultatov je bil poudarek na ukrepih za sanacijo oz. izboljšanje poslovanja.

Člana nadzornega sveta Alojz Jamnik in Igor Zajec ter predsednik Peter Grašek so svojo funkcijo opravljali do 1. usta-

novne seje nadzornega sveta z dne 21. 7. 2005. Na tej seji so bili zaradi prenehanja mandata dvema članoma – predsedni-

ku in namestniku predsednika nadzornega sveta – in odstopne izjave enega člana potrjeni trije novi člani nadzornega

sveta – Franc Branko Grošl kot predsednik, dr. Bogdan Znoj kot njegov namestnik in Aleš Vehar.

Zaradi slabih poslovnih rezultatov je nadzorni svet v prejšnji sestavi upravi naložil program ukrepov za izboljšanje poslo-

vanja. Zahteval je takojšnje izvajanje programa in dosledno realizacijo sanacijskih ukrepov na vseh področjih. Po izdelavi

programa ukrepov je pozorno spremljal dinamiko in ustreznost izvajanja sanacijskih ukrepov uprave. Opozoril je upravo

in vse zaposlene ter njihove sindikate v Adrii Airways na zaostrene razmere poslovanja in potrebo po sodelovanju z

upravo in nadzornim svetom pri sprejemanju potrebnih ukrepov za sanacijo razmer. Nadzorni svet je tudi potrdil letno

poročilo Adrie Airways d.d. za poslovno leto 2004 s poročilom pooblaščene revizorke in se seznanil s konsolidiranimi

računovodskimi izkazi in predlogom za uporabo bilančnega dobička.

Po potrditvi novega predsednika, njegovega namestnika in člana se je nadzorni svet v novi sestavi seznanil z aktualni-

mi fizičnimi in finančnini kazalci poslovanja ter ukrepi za izboljšanje poslovanja. Ob predsedniku uprave, dr. Branku

Lučovniku, je za člana uprave, odgovornega za področje financ, imenoval mag. Tadeja Tufka in za člana uprave, odgo-

vornega za področje trženja, mag. Iztoka Malačiča. Nadzorni svet se je seznanil tudi z oceno končnega poslovnega izida

Adrie Airways d.d. za leto 2005 in z informacijo o prednostih in slabostih članstva družbe v strateškem zavezništvu Star

Alliance. Upravi je naložil, da nadaljuje pogajanja s sindikati o znižanju plač, obe strani pa pozval, da čimprej dosežeta

dogovor. Od uprave je zahteval poročilo o ukrepih za izboljšanje poslovanja s podatki o pričakovanih in realiziranih

finančnih učinkih.

Razen tega je nadzorni svet obravnaval predlog o predčasnem poplačilu in dal soglasje, da se pristopi k predčasnemu

poplačilu dolgoročnih deviznih kreditov ter obravnaval poročilo o izvedenih ukrepih uprave v novi sestavi. Seznanil

se je z odstopno izjavo predsednika uprave dr. Branka Lučovnika in na njegovo mesto začasno – najdlje do 30. 6. 2006

– imenoval mag. Iztoka Malačiča.

Sprejel je poročilo o stanju v družbi ter na podlagi finančnega stanja Adrie Airways d.d. in predlaganih ukrepov naložil

upravi, da poleg izpeljave ukrepov posveti posebno pozornost pripravi reorganizacije poslovanja družbe, vključno z novo

sistemizacijo delovnih mest.

Potrdil je tudi predlog sprememb v strukturi flote in naložil upravi, da v najkrajšem možnem roku nadzornemu svetu

predstavi predlog optimalne sestave flote letal, ki bo omogočila izpolnitev plana letenja.

Branko Franc GrošlPredsednik nadzornega sveta

A1

Adria Airways d.d.


1�

1.�. Organi vodenja in upravljanja

Uprava

Nadzorni svet je na 5. redni seji 19. 9. 2005 imenoval veččlansko upravo družbe:

- dr. Branko Lučovnik, predsednik uprave družbe

- mag. Tadej Tufek, član uprave družbe, odgovoren za področje financ

- mag. Iztok Malačič, član uprave družbe, odgovoren za področje trženja.

Z 31. 12. 2005 je s funkcije predsednika uprave družbe odstopil dr. Branko Lučovnik, nadzorni svet pa je imenoval mag.

Iztoka Malačiča za predsednika uprave družbe z začasnim mandatom.

Nadzorni svet

Nadzorni svet podjetja Adrie Airways ima šest članov, njegove glavne aktivnosti pa so:

• nadzoruje vodenje poslov družbe

• preverja sestavljeno letno poročilo

• imenuje in razrešuje predsednika in člane uprave

• obravnava investicijske, poslovne in finančne načrte družbe.

Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev:

- Peter Grašek, predsednik do 11. 7. 2005

- Alojz Jamnik, član do 11. 7. 2005

- Igor Zajec, član do 11. 7. 2005

- Branko Franc Grošl, predsednik od 12. 7. 2005

- Aleš Vehar, član od 12. 7. 2005

- dr. Bogdan Znoj, član od 12. 7. 2005

- Mirjana Gaspari

Člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih:

- Tomaž Pečnik

- Deana Potza

A1

Adria Airways d.d.


19

1.�. Upravljanje odvisnih družb

Skupino Adria Airways, za katero se sestavljajo konsolidirani računovodski izkazi, sestavljajo:

• Adria Airways d.d., Ljubljana – matična družba

• Amadeus Slovenija d.o.o. Ljubljana – odvisna družba (95 % delež)

• AAM EAR Servis d.o.o. Skopje – odvisna družba (51 % delež).

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev računovodskih izkazov obeh

odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria

Airways kot celote.

Amadeus Slovenija d.o.o. Ljubljana

Direktor: Mladen Vesnaver

Število zaposlenih: 15

Glavna dejavnost odvisne družbe Amadeus Slovenija d.o.o. je distribucija, trženje, vzdrževanje rezervacijskega sistema in

programske opreme Amadeus za letalske družbe in agente, ki vršijo rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic. Ta storitev

se opravlja v Sloveniji, Makedoniji in Albaniji.

AAM EAR Servis d.o.o. Skopje

Direktor: Zoran Malinovski

Število zaposlenih: 20

Odvisna družba AAM EAR Servis d.o.o. je registrirana v Makedoniji in pokriva makedonsko in kosovsko tržišče. Nje-

ne glavne dejavnosti so prodaja letalskih vozovnic in nadzor nad leti na letališču Skopje, prodaja letalskih vozovnic za

matično družbo in druge letalske družbe v Skopju in Prištini, opravljanje storitev prek rezervacijskega sistema in šolanje

agentov v Makedoniji.

Adria Airways d.d. nadzoruje in upravlja odvisni družbi prek članstva vodstvenih kadrov v skupščini. Obvladujoča druž-

ba tudi redno, vsaj trimesečno preverja in spremlja finančne rezultate odvisnih družb.

2. Splošni podatki

2.1. Osebna izkaznica ter predstavitev družbe

• Naslov: ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik d.d. (skrajšano: Adria Airways d.d.),

Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

• Pravna oblika podjetja: delniška družba

• Telefon: +386 1 36 91 000

• Telefaks: +386 1 43 69 233

• Spletni naslov: www.adria-airways.com

• Število zaposlenih na dan 31. 12. 2005: 543

• Leto ustanovitve: 1961

• Matična številka: 5156505

• Davčna številka: SI51049406

• Številka vpisa v sodni register: 200208417

• Vložna številka: 061/10135200

• Osnovni kapital družbe: 812.436.000 SIT

• Nominalna vrednost ene delnice: 2.000 SIT

A1

Adria Airways d.d.


20

A2

Adria Airways d.d.


21

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways ima bogate petinštiridesetletne izkušnje v čarterskem in rednem prometu.

Zgodovina Adrie sega v leto 1961, ko je bila ustanovljena kot čartersko podjetje. V osemdesetih letih je pričela leteti na

rednih progah in postala članica mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA (International Air Transport

Association).

Danes večino Adriinega prometa predstavljajo redni poleti, saj Adriina mreža povezuje Ljubljano z več kot 20 evropski-

mi mesti in nudi zelo dobre povezave v jugovzhodno Evropo. Imamo okrog 200 rednih poletov na teden iz Ljubljane v

Amsterdam, Bruselj, Kopenhagen, Dublin, Frankfurt, Istanbul, London, Manchester, Moskvo, München, Ohrid, Pariz,

Podgorico, Prištino, Sarajevo, Skopje, Varšavo, na Dunaj in v Zürich. Od jeseni 2001 Adria leti tudi med Dunajem in

Frankfurtom.

Čarterske lete opravljamo večinoma sezonsko, najpogosteje na počitniške destinacije v Sredozemlju.

Adriina služba prevoza tovora odpravlja pošiljke na letališča po vsem svetu. Od jeseni 2005 ima Adria tudi dve tovorni

liniji, in sicer med Ljubljano in Sarajevom ter med Ljubljano in Frankfurtom.

Sedež družbe je v Ljubljani, njena predstavništva pa so v Londonu, Parizu, Moskvi, Frankfurtu, Münchnu, Zagrebu,

Zürichu, Bruslju in na Dunaju, prodajna mesta pa v skoraj vseh evropskih državah.

Adriino floto sestavlja deset letal, tri letala tipa Airbus A-320, sedem letal tipa Canadair Regional Jet CRJ-200. Imamo

sodobno, ekonomično in okolju prijazno floto.

Svoja letala vzdržujemo v skladu s standardi Evropske unije in na osnovi certifikata JAR 145. Storitve vzdrževanja letal

opravljamo tudi za druge letalske prevoznike, kanadski proizvajalec letal Bombardier Aerospace je leta 2002 Adrio iz-

bral za prvi pooblaščeni center za vzdrževanje letal CRJ v Evropi, delovanje pa smo leta 2005 razširili tudi na letala tipa

Airbus.

Kot dolgoletni partner največjih evropskih letalskih prevoznikov, med njimi predvsem Lufthanse, je bila Adria decem-

bra 2004 kot regionalna članica sprejeta v najmočnejšo strateško letalsko združenje Star Alliance. S tem je Adria dosegla

svoj strateški cilj in jasno začrtala poslovno politiko mrežnega prevoznika, ki ponuja globalno storitev.

Adria je avgusta 2004 med prvimi letalskimi družbami na svetu prejela tudi varnostni certifikat IOSA (IATA Operatio-

nal Safety Audit) Registration (www.iata.org/registry), ki določa organiziranost družbe, operativne procedure ter varnost

letenja in varovanje družbe.

Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways odraža značilnosti svoje dežele: gostoljubnost, prijaznost in kakovostne

storitve. Tudi v prihodnje je naš cilj ostati zanesljiv in uspešen evropski regionalni prevoznik, stremimo k nadaljnjemu

razvoju ter rasti. S strokovnim in ljubeznivim osebjem ter sodobno floto želimo doseči visoko raven storitev in zadovolj-

stvo ter zvestobo svojih potnikov.

2.2. Kronologija razvoja

• 60' - 1961 Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet, z letali DC6, konec šestdesetih nakup letal

DC 9.

• 70’ Adria je eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi.

• 80’ Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog. Adria postane članica IATA. Flota:

letala DC 9, MD 80, Dash 7.

• 1989 Nakup prvih letal tipa Airbus A 320.

• 1991 25. junij, Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih razlogov prizemljena za tri mesece.

• 1992 Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu. Struktura poslovanja se občutno

spremeni, iz pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznik večinoma na rednih progah.

• 1995 Pričetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese.

• 1996 Finančna konsolidacija podjetja.

• 1998 Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200.

• 2000 - 2004 Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno dodajanje novih

destinacij in frekvenc na obstoječih linijah. Intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno

z Lufthanso.

• 2000 Nakup četrtega letala CRJ 200.

• 2002 Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardier vzdrževalni center za letala CRJ.

• 2004 December, Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Alliance.

• 2005 Januar, nakup petega novega letala Canadair Regional Jet 200

A2

Adria Airways d.d.


22

A2

Adria Airways d.d.


23

V Adrii se skušamo spremembam prilagajati. Pričeli smo z ukrepi reorganizacije in racionalizacije poslovanja.

3. Poslanstvo, vizija, strategija družbe

Poslanstvo

Smo podjetje, ki:

• združuje znanja s področja letalstva

• nudi svojim strankam vrhunske storitve

• vrhunske storitve dosegamo z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih

• lastnikom prinašamo ustrezni donos

• delujemo v ravnotežju z okoljem.

Vizija

Želimo biti uspešen evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki z doseganjem najviš-

jega nivoja kakovosti svojih storitev dosega zadovoljstvo svojih potnikov in odjemalcev drugih storitev in ob tem ohranja

prepoznavnost svoje lastne blagovne znamke.

Strategija

Osnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto.

Glede na dosedanje poslovne strategije in vstop v Star Alliance smo začrtali poslovni model mrežnega prevoznika, ki

se povezuje s partnerskimi letalskimi prevozniki in ponuja svojim potnikom globalno mrežo letov. Deluje po principu

mrežnega rednega letalskega prevoznika, ki ga odlikuje individualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Prepričani

smo, da predstavlja izbrani poslovni model konkurenčno prednost, zato ga je potrebno izboljševati in dograjevati ter

prilagajati konkurenčnim razmeram.

Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tankočutni pozornosti do po-

tnikov. Lete opravlja na atraktivne destinacije z relativno visoko frekventnostjo za različne skupine potnikov. Svojo

odzivnost izraža z uvajanjem novih letov, povezovanjem krajev, ki so za potnike poslovno in turistično zanimivi. Pri

oblikovanju voznega reda aktivno sodeluje s potniki in ga prilagaja njihovim potrebam.

Vrednote

Eden večjih izzivov pri prilagajanju na nove poslovne okoliščine je uskladitev vrednot zaposlenih, ki so se pri večini

ljudi oblikovale v bistveno drugačnih poslovnih razmerah. Zato je potrebno vrednote (predvsem ključnih udeležencev v

podjetju) uskladiti in v skladu z organizacijsko hierarhijo poskrbeti za motiviranje vseh zaposlenih. Bolj kot bodo ljudje

sprejeli cilje podjetja oz. posameznih organizacijskih enot za svoje, večja bo zavzetost za delo in rezultate.

A3

Adria Airways d.d.


26

4. Lastniška struktura

• Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 406.218 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2.000

tolarjev.

• Na dan 31. decembra 2005 je imela družba 56 delničarjev.

Lastniška struktura na dan 31. 12. 2005 v %

A4

Adria Airways d.d.


27

5. Flota

Adriina flota je sodobna, ekonomična in okolju prijazna.

Airbus A320

Število: 3

Dolžina: 37,�7 m

Višina: 11,7� m

Razpon kril: 3�,10 m

Hitrost: 900 km/h

Višina poleta: 11.700 m

Dolet: 3.�90 km

Št. potnikov: 162

CANADAIR CRJ 200 LR

Število: 7

Dolžina: 26,77 m

Višina: 6,22 m

Razpon kril: 21,21 m

Hitrost: �60 km/h

Višina poleta: 12,�96 m

Dolet: 3.2�� km

Št. potnikov: ��/�0

Stanje flote 31. 12. 2005:

Tip letala V lasti družbe Operativni najem Skupaj

Canadair Regional Jet 200 LR/ ��/�0 sedežev � 1 6

Canadair Regional Jet 100 LR/ �0 sedežev 1 1

Airbus A 320 / 162 sedežev 3 3

Skupaj 8 2 10

Svojo floto vzdržujemo v vzdrževalni organizaciji - AA Part-145 AMO v skladu s standardi Evropske unije (EASA IR) in

na podlagi certifikata Part-145.

A5

Adria Airways d.d.


2�

A5

Adria Airways d.d.


29

6. Poslovno poročilo

6.1. Gospodarska gibanja leta 200�

Zračni transport omogoča pomembne socialne, politične in gospodarske vezi med državami, kar se odraža v povečanem

povpraševanju po storitvah zračnega transporta v zadnjih desetletjih. Srednjeročne napovedi potniških tokov letalskega

transporta kažejo bistvene razlike po posameznih trgih. Te so posledica zrelosti posameznih trgov ali pa njihovih geo-

grafskih značilnosti. Če bodo napovedi uresničene, bo v Evropi leta 2010 že osem odstotkov potnikov potovalo z leta-

lom. Ne glede na ugodne srednjeročne napovedi se letalskim družbam obetajo nemirni časi. Zaradi vse večje konkurence

je pričakovati selekcijo.

Rast letalskega prometa je odsev gospodarske rasti na posameznih trgih. V zadnjem času je najbolj izrazita v Aziji – pred-

vsem na Kitajskem. V Airbusu in Boeingu napovedujejo približno petodstotno globalno letno rast potniškega prometa,

kar pomeni 2,5-kratno povečanje števila potnikov v naslednjih dvajsetih letih. Ustvariti boljše transportne razmere za

veliko večje potniške in tovorne tokove je eden pomembnih izzivov, s katerimi se sooča panoga letalskega transporta.

Analiza tržnih razmer

Liberalizacija letalskega prevoza povečuje konkurenco in posledično znižuje donosnost poslovanja ostalih ponudnikov,

predvsem nacionalnih prevoznikov. To sicer pomeni prednost za potnika, ki ima za potovanje z letalom na voljo več

različnih alternativ, uveljavljene letalske družbe pa ob nespremenjenem načinu poslovanja zaradi stalnega padanja cen le-

talskih vozovnic ne morejo več pokrivati svojih stalnih stroškov. Prihodki so vse bolj negotovi, ob tem pa letalske družbe

le stežka znižujejo stroške poslovanja: tako stroške financiranja nabav letal kot plače zaposlenih in stroške v vrednostni

verigi letalskega transporta.

Razlogi, zaradi katerih morajo tradicionalni prevozniki prilagajati poslovanje, so:

Zniževanje donosov v panogi – Zaradi vse večje konkurence in splošnega padca cen letalskega prevoza se donosi v panogi

znižujejo. Podatki kažejo, da so ti donosi nižji od donosov ostalih elementov v vrednostni verigi letalskega transporta.

Visoki stroški – V času zniževanja ravni cen potniškega letalskega prevoza je potrebno posebno pozornost posvetiti

zniževanju stroškov. Visoki stroški so posledica prevelikega števila zaposlenih v letalskih družbah, visokih plač, visokih

stroškov goriva in rezervnih delov. V času razvoja informacijske tehnologije je pomembno, da prevozniki avtomatizirajo

procese in s tem hkrati izboljšajo storitev in zmanjšajo stroške dela.

Pritiski kapitalskih trgov – Zaradi protekcionizma nacionalnih vlad v prejšnjih okoliščinah letalskih družb ni skrbel

donos na lastniški kapital. V primeru slabega poslovnega izida so nacionalni prevozniki prejemali subvencije. V novih

razmerah tega ni več, zato je potrebno lastnikom zagotoviti ustrezen donos na kapital, kar pa ob hkratnem zniževanju

cen letalskega prevoza ni enostavno doseči. Zaradi zniževanja donosov je postal letalski transport panoga, ki pritegne

vedno manj investitorjev.

Večja konkurenca – Razen procesa liberalizacije je tudi nezadovoljstvo potnikov pripomoglo k večjemu uspehu nizko-

cenovnih prevoznikov. Novi ponudniki pa niso le tisti, ki opravljajo letalski transport med obrobnimi letališči. Nekaj je

namreč tudi že takšnih, ki konkurirajo uveljavljenim prevoznikom na istih destinacijah in usmerjajo svoje tržne aktiv-

A6

Adria Airways d.d.


30

nosti tudi na poslovne potnike. Brez ustreznega in hitrega odziva velikih prevoznikov bomo priča nadaljnjemu padanju

njihovih tržnih deležev na kratkih linijah.

Trendi v letalskem prevozništvu

Poslovno sodelovanje in oblikovanje strateških zavezništev je ena od strateških možnosti soočanja s konkurenčnimi

razmerami. S tem namenom je bilo vzpostavljenih nekaj velikih strateških zavezništev, hkrati pa v panogo vstopajo

nizkocenovni prevozniki, ki delujejo samostojno in z izjemno nizkimi cenami povzročajo težave uveljavljenim letalskim

prevoznikom. Na trgu kontinentalnih letalskih prevozov so aktivni regionalni prevozniki, katerih poslovanje je fleksi-

bilnejše od velikih prevoznikov, kakovost storitve pa z njimi primerljiva. S takšno specializacijo predvsem na trgih z

relativno majhnimi potniškimi potenciali dosegajo konkurenčne prednosti pred nizkocenovnimi in velikimi mrežnimi

prevozniki.

Dejavniki poslovne uspešnosti narekujejo prevoznikom predvsem osredotočanje na pričakovanja potnikov. Pomembna

je vrednost, ki jo storitvi pripisuje potnik. Poslovni potnik višje vrednoti visoko frekventnost letov, ustrezen vozni red,

točnost, hitro odvijanje procedur pri prijavi na let in izročanje oddane prtljage. Za turiste predstavlja pomemben motiv

za potovanje dovolj nizka cena prevoza in direkten let. Za potnike na dolgih linijah je pomembna medsedežna razdalja,

možnost razvedrila in kakovostna oskrba med letom.

6.2. Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja

• Floto družbe je leta 2005 sestavljalo deset letal, in sicer tri letala Airbus A320-200 in sedem letal Bombardier CRJ,

potem ko smo najeli dve letali (CRJ-100 in CRJ-200). S pridobitvijo teh dveh letal CRJ v floto so se dodatno povečale

možnosti za optimalno razporejanje letal glede na število potnikov, dobili pa smo tudi priložnost za razvijanje novih

linij in povečanje števila letov na posameznih rednih linijah.

• Leta 2005 je družba na 20.122 letih prepeljala 944.288 potnikov. Število prepeljanih potnikov se je v primerjavi z

letom 2004 povečalo za sedem odstotkov. Kljub splošni svetovni krizi v letalski panogi, povečevanju konkurence in

majhnem trgu Adria od leta 2001 povečuje število prepeljanih potnikov. V rednem prometu se je število prepeljanih

potnikov zmanjšalo za en odstotek, število prepeljanih potnikov v čarter prometu pa se je povečalo za 56 odstotkov.

• Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta 2005, v primerjavi z letom 2004, izboljšal za osem odstotkov,

kar pomeni, da je družba optimizirala planiranje letal na posamezne lete glede na število potnikov.

• Povprečni dnevni izkoristek letal znaša 9,17 ur na aviodan in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za

sedem odstotkov.

• Produktivnost dela, merjena s številom prepeljanih potnikov na zaposlenega, se je v primerjavi z letom 2004 povečala

za osem odstotkov, saj smo ob enakem številu zaposlenih iz ur prepeljali za sedem odstotkov več potnikov.

• Povprečna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za pet odstotkov. Padec povprečne

porabe goriva na uro letenja je predvsem posledica povečanja deleža odletenih ur CRJ-200/100.

A6

Adria Airways d.d.


31

• Smo eden točnejših evropskih prevoznikov; leta 2005 smo imeli v povprečju 10,7 minut zamude na let na vseh letih;

če primerjamo dosežene deleže letov z več kot 15-minutno zamudo Adrie Airways d.d. na rednih linijah s povprečjem

tridesetih evropskih prevoznikov, združenih v AEA (Association of European Airlines), ugotavljamo, da dosegamo

nižje deleže, saj je AEA imela leta 2005 21 odstotkov letov z zamudo nad 15 minut, Adria Airways pa 18 odstotkov

letov z zamudo nad 15 minut.

Primerjava z AEA – redni leti

Odmiki ključnih poslovnoizidnih kategorij v letu 2005 v primerjavi z letom 2004

Razlika glede na leto 2004 v tisoč SIT Primerjava z letom 2004 (indeks)

Čisti prihodki od prodaje + ��6.�� 102

Kosmati poslovni izid od prodaje - 1.713.091 71

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja - 2.3�0.30�

Čisti poslovni izid - 2.33�.7�2

6.3. Prodaja in tržni položaj

Adria Airways gradi svoj poslovni model regionalnega prevoznika na mreži letov prek letališča Ljubljana, ki poleg re-

lativno majhnega potenciala slovenskega trga ter premalo izkoriščenega potenciala iz tujih trgov za Slovenijo omogoča

dodaten potencial potnikov, ki potujejo iz zahodne Evrope proti destinacijam jugovzhodne Evrope in obratno. Hkrati

Adria Airways kot regionalna članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance povezuje Slovenijo z destinacijami

po Evropi in vsem svetu.

Adria Airways je leta 2005 ohranila svoj položaj na domačem in večini tujih trgov kljub povečani konkurenci in kon-

stantnem pritisku na zniževanje cen vozovnic. Za enega izmed ciljev smo si zastavili povečanje prodaje letalskih vozovnic

prek spletnih strani in v ta namen oblikovali posebne ponudbe, namenjene izključno nakupom prek spleta. Dosegli smo

rezultate, ki so daleč presegli pričakovanja.

Z novo, poenostavljeno tarifno strukturo smo potnikom omogočili večjo izbiro ugodnejših letalskih vozovnic zlasti s

prednakupom, možnostjo kombiniranja različnih cen vozovnic in manj restriktivnimi pogoji nakupa. Kljub vplivu na

A6

Adria Airways d.d.


32

znižanje povprečne vrednosti vozovnice, smo tako v zadnjem četrtletju leta 2005 zabeležili znatno povečanje števila

potnikov v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

Tržno komuniciranje v Sloveniji in tujini

Tržnokomunikacijske aktivnosti leta 2005 so bile usmerjene v ustvarjanje pozitivne razpoznavnosti in povečanja ugleda

na podlagi konkurenčnih prednosti, kot so široka mreža poletov ter visoka kakovost storitev in skrb za potnike. Potni-

kom smo sporočali, da je z Adrio svet manjši, dostopnejši ter hitreje in ugodneje dosegljiv. Predstavili smo široko in

razvejano mrežo poletov slovenskega letalskega prevoznika ter poudarili partnerska sodelovanja z ostalimi letalskimi

družbami.

V Sloveniji in tudi v tujini je velik poudarek namenjen razvejani komunikaciji s celotno mrežo agentov. Leto 2005 je bilo

v veliki meri zaznamovano s partnerskimi projekti z različnimi turističnimi agencijami v Sloveniji in tujini, kot že mnoga

leta pa smo na različnih področjih uspešno sodelovali tudi s Slovensko turistično organizacijo.

Strategija tržnega komuniciranja

Osnovni cilji tržnega komuniciranja leta 2005 so bili povečanje zavedanja o ugodnih cenovnih ponudbah Adrie, promo-

cija spletnih strani kot primarnega medija komuniciranja, povečanje zavedanja o izboljšanem produktu zaradi članstva

v Star Alliance ter povečanje obsega tržnega komuniciranja na tujih trgih v sodelovanju s Slovensko turistično organi-

zacijo.

S ciljem pridobiti cenovno najelastičnejši ter doslej relativno neizkoriščen segment potnikov smo leta 2005 sledili strate-

giji promocije posebnih ponudb Adrie ter nakupov prek spletnih strani.

Po spodbudnih rezultatih vpeljave spletnega nakupa vozovnic v letu 2004 smo konec leta 2005 začeli s prenovo sple-

tnih strani, ki bodo prilagojene željam in potrebam obiskovalcev in jim bodo omogočale enostaven dostop do iskanih

informacij. Za promocijo spletnih ponudb smo uporabljali interne in tudi eksterne medije, in to s povečanim deležem

oglaševanja prek spleta. Pomemben medij, ki smo ga leta 2005 začeli izdajati enkrat mesečno, so Adriine E-novice, kjer

potnike seznanjamo z najaktualnejšimi informacijami in ponudbami, povezanimi s potovanji.

Kljub cenovno ugodnim ponudbam Adria ostaja prevoznik, ki ga odlikujejo razvejana mreža letov, kvalitetna storitev in

poudarjena skrb za potnika – lastnosti, ki so nam omogočile članstvo v največjem združenju letalskih prevoznikov Star

Alliance. Komunikacija o prednostih članstva v Star Alliance je potekala večinoma prek PR orodij in lastnih komuni-

kacijskih kanalov.

Mreža predstavništev in pooblaščenih agentov na tujih trgih nam je omogočala komunikacijo na teh trgih zlasti prek

A6

Adria Airways d.d.


33

turističnih agencij in organizatorjev turističnih potovanj. Tržno komuniciranje na zunanjih trgih je temeljilo na pro-

mociji Slovenije kot turistične destinacije ter Adrie kot prevoznika, ki s kakovostnimi storitvami in dostopnimi cenami

letalskih vozovnic nudi povezavo do Slovenije. To smo v največji meri izvajali v sodelovanju s Slovensko turistično or-

ganizacijo. Skupaj smo oglašali in tudi organizirali delavnice za tuje novinarje in agente v Sloveniji; sodelovali smo na

turističnih sejmih in delavnicah v tujini. Skupne trženjske aktivnosti smo izvajali na trgih Rusije, Skandinavije, Francije

in Švice. Komuniciranje s segmentom etničnih potnikov je potekalo prek specializiranih medijev.

Trženje medijev Adrie Airways

Adria Airways je leta 2005 povečala obseg prihodka iz naslova trženja lastnih medijev za dva odstotka. Najzanimivejši

medij za slovenske oglaševalce ostaja In-Flight revija, pridružujejo pa se mu Privilege novice, vozni red in ambientni

mediji na letalu. Število stalnih oglaševalcev je leta 2005 naraslo, povečal se je tudi nabor medijev, ki so jih zakupili ti

oglaševalci, hkrati pa narašča tudi število uglednih blagovnih znamk in co-brand oglaševalcev, kar pozitivno vpliva na

ugled Adriine blagovne znamke.

6.�. Prodaja

Glavne dejavnosti Adrie Airways so:

• prevoz potnikov – redni promet

• prevoz potnikov – izredni (čarter) promet

• prevoz tovora

• servisiranje letal za tretje osebe

• druge dejavnosti.

Sestava čistih prihodkov od prodaje v letu 2005

• Čisti prihodki od prodaje so se povečali za dva odstotka, predvsem zaradi povečanih prihodkov od čarterja; največji

absolutni negativni odklon beležimo pri prihodkih od rednega prometa, prav tako so se kar občutno zmanjšali pri-

hodki od prevoza tovora in prihodki od vzdrževanja letal za tuje naročnike.

A6

Adria Airways d.d.


3�

6.�. Dejavnost prevoza potnikov

Redni promet

Prevoz potnikov v rednem prometu je naša glavna poslovna dejavnost, s katero smo leta 2005 ustvarili 74 odstotkov

vseh čistih prihodkov od prodaje. Trend padanja cen letalskih vozovnic v svetu se je odrazil tudi na povprečni doseženi

vrednosti letalske vozovnice v rednem prometu Adrie Airways, ki se je leta 2005 zmanjšala za pet odstotnih točk.

Opredelitev trgov

Glede na geogafsko lego lahko trge, na katerih deluje Adria Airways, v grobem razdelimo na:

• slovenski trg z obmejnimi regijami – prevoz potnikov iz Slovenije na destinacije zahodne in jugovzhodne Evrope

• trge zahodne Evrope – prevoz potnikov iz destinacij zahodne Evrope v Slovenijo in preko Slovenije na destinacije

jugovzhodne Evrope ter prevoz potnikov med državami EU

• trge jugovzhodne Evrope – prevoz potnikov iz destinacij jugovzhodne Evrope v Slovenijo in preko Slovenije na desti-

nacije v zahodno Evropo

• »off-line« trge, na katerih imamo svoje zastopnike, vendar na destinacije na trgu ne letimo.

Tržni položaj in novosti

Leta 2005 smo kljub naraščajoči konkurenci ohranili tržni položaj na vseh naših opredeljenih trgih.

Mrežo poletov smo razširili na Poljsko, v Varšavo letimo dvakrat tedensko. V sodelovanju z LOT Polish Airlines nudimo

skupaj štiri lete na teden.

Okrepili in razširili smo dejavnost na trgu ZDA in Češke. »Off-line« trgi v obsegu poslovanja predstavljajo sicer manjši

delež, vendar ocenjujemo, da z lastno aktivnostjo lahko vplivamo na povečanje obsega prihodkov s teh trgov.

Čarter promet

Poslovanje čarterskega prometa je usmerjeno na optimiziranje donosnosti in ne prvenstveno na povečevanje obsega. Ob

tem je za Adrio značilno, da je na nacionalnem trgu daleč najpomembnejši čarterski prevoznik, katerega ključne destina-

cije so pogojene s tehničnimi karakteristikami flote, hkrati pa se pokrivajo tudi z večino produktov največjih kupcev, tj.

slovenskih touroperatorjev. Pri tem nas odlikuje zlasti prilagodljivost, ažurnost, visoka kakovost in točnost poletov.

Za leto 2005 je značilna relativno visoka rast trga turističnih storitev in produktov, zlasti se je povečal obseg potovanj

slovenskih potnikov v tujino, kar je pomembno vplivalo na rast števila čarterskih letov, in sicer za 30 odstotkov glede na

leto 2004 in predstavlja 10 odstotkov vseh letov Adrie.

Ocenjujemo, da smo s primerno kakovostjo in s tem povezano prepoznavno blagovno znamko utrdili položaj Adrie kot

vodilnega čarter prevoznika tako za domače kot tuje touroperatorje, ki s svojimi produkti nastopajo na nacionalnem

trgu, poleg tega pa smo se začeli vključevati tudi v produkte tujih touroperatorjev na enotnem evropskem trgu.

A6

Adria Airways d.d.


3�

Domači in tuji touroperatorji predstavljajo ključne kupce v segmentu čarter prevoza, saj je trenutno 80 odstotkov letov

vezanih na turistične produkte, preostanek predstavljajo »ad hoc« leti za različne ciljne skupine (podjetja, orkestri, špor-

tni klubi, državne inštitucije).

Ključne destinacije so tradicionalne destinacije in so na eni strani pogojene s tehničnimi karakteristikami flote, na drugi

strani pa so vezane na glavne turistične tokove iz evropskih držav na področje Sredozemlja in Severne Afrike, le manjši

del pa na evropske destinacije izven naštetih regij.

Mreža rednih in čarter letov Adrie Airways

6.6. Prevoz tovora

Prevoz tovora s tovornjaki ima to prednost, da prevzame tovor na lokaciji dobavitelja in ga dostavi na lokacijo kupca.

Medtem ko letalski prevoz prevzame tovor na najbližjem letališču in ga tudi dostavi na najbližje letališče. To pa daje

časovno in cenovno prednost kamionskemu prevozu.

Splošni trendi v Evropski uniji glede prevoza tovora so vzpobudni, ker se že nekaj let beleži šestodstotna letna rast letal-

skega prevoza tovora, kar je še vedno več kot pa rast potniškega prometa. Ta podatek se nanaša na tovor, ki se pretaka

znotraj Evropske unije in ne upošteva uvoza oz. izvoza na ameriško oz. azijsko področje in pa področje Bližnjega vzho-

da.

A6

Adria Airways d.d.


36

Svojo logistično mrežo gradimo na naslednjih področjih:

• Balkan

• Severna Amerika in Kanada

• Azija in Bližnji vzhod

• mednarodna in slovenska pošta

• hitra pošta.

Ponudba in izkoriščenost prostih kapacitet za tovor sta odvisni od razdalje, vrste letala, števila potnikov in njihove prtlja-

ge. V rednem prometu največ letimo z manjšimi letali tipa CRJ- 200, kjer je zagotovljen prostor za manjše, nujnejše po-

šiljke in letalsko pošto. Za večje pošiljke uporabljamo večje letalo A-320, občasno in po potrebi pa dodajamo tudi redni

zemeljski (kamionski) prevoz med letališči; kot kažejo trendi v Evropi in tudi pri nas, se bo delež kamionskih prevozov

v prihodnje še povečeval.

V Sloveniji smo razvili svojo lastno prodajno službo in sodelujemo s špediterji, ki so svojo dejavnost usmerili v letalski

prevoz pošiljk. Slovenska podjetja, pa seveda tudi Pošta Slovenije, so naši cenjeni in pomembni poslovni partnerji.

V tujini smo prodajo pogodbeno vezali na prodajne agente, ki nas zastopajo v državah, od koder letimo v Slovenijo in

prek – do destinacij na Balkanu. Naši, za tovor najpomembnejši prodajni agenti so v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji,

Belgiji, na Nizozemskem ter v Turčiji. V zadnjih letih smo “našo” prodajo razširili tudi v ZDA in na tržišča Daljnega

vzhoda.

Pogodbe s svetovno priznanimi letalskimi prevozniki nam omogočajo doseči tudi bolj oddaljena tržišča, kjerkoli se po-

javi povpraševanje po letalskih prevozih tovora iz Slovenijo in vanjo.

6.7. Vzdrževanje letal za tretje osebe

Adrio Airways odlikuje vrhunsko tehnično znanje, ki temelji na več kot 40-letnih izkušnjah vzdrževanja letal proizvajal-

cev McDonnel Douglas, Airbus in Bombardier.

Adria Airways je julija 2002 postala prvi in edini pooblaščeni servisni center v Evropi za letala CRJ – serije 200, 700 in

900, kanadskega izdelovalca Bombardier, za modifikacije in servisiranje. Svoje storitve nudimo vsem letalskim družbam,

ki imajo v svoji floti letala tipa Canadair Regional Jet. Leto 2002 tako zaznamuje leto učenja in spoznavanja proizvajalca

in primarnega naročnika Bombardiera in potencialnih strank.

Leto 2003 smo označili kot leto zorenja, ko so stranke z letali CRJ zaznale kakovostno storitev za primerno ceno in se

zato začele vračati. Na podlagi izkušenj in kakovostno opravljenega dela za tuje naročnike je Adria julija 2003 s tovarno

Bombardier podpisala dolgoročno pogodbo za vzdrževanje (štiri leta) za servisiranje letal tipa CRJ. Leto 2004 smo ozna-

čili kot leto širitve, saj je bilo izjemno po obsegu opravljenih storitev. Svojo dejavnost smo razširili in leta 2005 vstopili na

trg servisiranja letal za A-320. S samostojnim nastopom na tem tržišču in močnim marketinškim orodjem smo opravili

preglede, s katerimi si obetamo povečanje tržnega deleža in realizacije iz naslova vzdrževanja za tretje osebe.

Leta 2005 smo končali gradnjo hangarja, v katerem je prostor za tri letala CRJ in eno letalo Airbus.

Visoka motiviranost, strokovna usposobljenost kadrov, kakovost, konkurenčne cene, odločenost za doseganje ciljev, do-

A6

Adria Airways d.d.


37

sedanje izkušnje in zadovoljstvo pogodbenih partnerjev glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti nam daje potrditev,

da bo Adria tudi v letu 2006 nadaljevala strategijo širjenja in trženja novih produktov.

Število servisiranih letal, za katere Adria opravlja vzdrževalna dela po pooblastilu:

Pomembno je dodati, da vedno večji delež storitev servisiranja opravimo za tretje osebe.

6.�. Druge dejavnosti

Poleg rednih letalskih prog nudimo svojim potnikom tudi osebne storitve, ki so lahko:

• panoramski preleti slovenskih krajev in območij

• prevozi potnikov z letalom Piper Turbo Arrow PA-28R-201T s tremi sedeži za potnike, do vseh večjih mest s športnimi

letališči v Sloveniji in do bližnjih letališč sosednjih držav.

Piper Turbo Arrow PA-28R-201T

Število: 2

Dolžina: 7,6 m

Višina: 2,� m

Razpon kril: 10,7 m

Maks. vzletna masa: 131� kg.

Moč motorja: 200 ks

Hitrost: 220 km/h

6.9. Partnerstva

Od decembra 2004 je Adria regionalna članica globalnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Adria ima

sklenjene dogovore o letenju pod skupno oznako (code share) z naslednjimi družbami: Lufthansa, Austrian Airlines,

A6

Adria Airways d.d.


3�

Aeroflot, Montenegro Airlines, Swiss International Airlines in LOT Polish Airlines in potnikom zagotavlja dostop do

svetovnih mrež teh letalskih prevoznikov.

Komercialno smo povezani z več kot 100 tujimi letalskimi prevozniki, kar omogoča potovanje z Adriino vozovnico po

vsem svetu.

Članstvo v mednarodnih letalskih organizacijah

IATA – International Air Transport Association, od 1984. leta

AEA – Association of European Airlines

ERA – European Regions Airline Association

MITA – Multilateral Interline Traffic Agreements (pax), od 1984. leta

MITA – Multilateral Interline Traffic Agreements (cargo)

Kot slovenski letalski prevoznik se udeležujemo forumov mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slove-

nija:

ICAO – International Civil Aviation Organization

ECAC – European Civil Aviation Conference

ECAA – European Common Aviation Area

JAA – Joint Aviation Authorities.

A6

Adria Airways d.d.


39

Temeljni dejavnik pri oblikovanju strategije Adrie Airways mora biti v zvezi z načinom obvladovanja navedenih specifičnih tveganj.

7. Finančno poslovanje družbe

7.1. Struktura prihodkov

• Čisti prihodki od prodaje so se leta 2005 povečali za dva odstotka glede na predhodno leto in so za šest odstotkov

manjši od planiranih vrednosti. Planiranih vrednosti ne dosegajo predvsem prihodki iz rednega prometa.

• Največji delež čistih prihodkov predstavljajo prihodki od rednega prometa potnikov.

• Prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu se je v tem obdobju zmanjšal za tri odstotke; vzroka sta manjše

število potnikov (le en odstotek) in padanje vrednosti potniškega kupona (pet odstotkov). Trendi v rednem prometu

so v letu 2005 narekovali padanje cen zaradi vedno hujše konkurence, kar smo poskušali zaustaviti s cenovno ugodni-

mi akcijami in s tem približevanje čim večjemu številu potencialnih potnikov. Povečali smo tudi število frekvenc na

obstoječih destinacijah ter optimizirali izrabe kapacitet v skladu z razpoložljivostjo posadk in vzdrževanjem flote.

• Prihodki od izrednega (čarter) prometa so se nam kljub ostri konkurenci na tem področju povečali; večje je število

»ad-hoc« letov, ki so ekonomsko najbolj zanimivi, nadaljevali smo tudi s čarter letenjem znotraj EU.

• Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom 2004 zmanjšali za 12 odstotkov. Prevoz tovora se je vse leto

2005 soočal z veliko konkurenco kamionskega prevoza, s premajhno kapaciteto letal CRJ in s spreminjanjem tipa

letal. Kljub temu smo poskušali oživiti cargo dejavnost s številnimi akcijami za prevoz pošiljk od vrat do letališč v EU,

z organiziranjem logistike pri prevozu rezervnih delov. Na destinacijah v Prištino, Sarajevo in Skopje smo vzpostavili

prioriteto cargo prtljage ter vzpostavili nove cargo linije.

• Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe so bili v prvi polovici leta precej manjši kot v letu 2004, v drugi polovici

(od julija dalje) pa se je povečala intenzivnost dela, predvsem pa so se izboljšali pogoji z odprtjem novega hangarja.

Menimo, da leto 2005, kljub manjšim prihodkom, ni bilo neuspešno, saj so bili skoraj vsi posli rezultat lastnih marke-

tinških aktivnosti. Obdržali smo vse dosedanje kupce, dodali tudi nove in prejeli povpraševanje nekaterih dosedanjih

kupcev za dolgoročne pogodbe, kar lahko utemeljujemo z dejstvom, da so opravljene storitve v kvalitativnem smislu in

glede rokov zadovoljile naročnike storitev; usmeritev v prodajo tehničnih storitev za tretje osebe se kaže kot pravilna

odločitev in pomembna dopolnitev k osnovni dejavnosti, poleg tega pa zvišuje raven tehničnega znanja.

A7

Adria Airways d.d.


�2

7.2. Struktura odhodkov

• Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2004 povečali za sedem

odstotkov.

• Stroški materiala so se povečali za 27 odstotkov glede na leto 2004, predvsem zaradi visokih cen letalskega goriva.

• Stroški goriva izkazujejo indeks 146; povečanje gre na račun povečanega obsega letenja in zato večje porabe in pred-

vsem rekordno visokih cen nafte na svetovnih trgih. Slednje so povzročile veliko problemov predvsem letalskim pre-

voznikom, ki še niso razvili strategije varovanja cen goriva in se niso zaščitili na terminskem trgu.

• Stroški letališč so se leta 2005 zmanjšali za dva odstotka in so pod stalno kontrolo. Obvladujemo jih z iskanjem kon-

kurenčnih ponudb na posameznih letališčih ter z večjim vključevanjem letal CRJ v letenje.

• Stroški navigacije izkazujejo indeks 96 glede na leto 2004, čeprav se je število letov povečalo.

• Stroški vzdrževanja letal so se zmanjšali za dva odstotka glede na predhodno leto, vključujejo pa stroške vzdrževanja

lastne flote in tudi stroške, ki se nanašajo na servisiranje letal za tuje naročnike; glede na lani so manjši predvsem

zaradi manjšega obsega del za tuje naročnike.

• Stroški najemnin letal so glede na leto 2004 višji za 43 odstotkov, kar je posledica najema dodatnega letala CRJ-200

skozi vse leto 2005.

• Stroški zavarovanja letal so za štiri odstotke višji predvsem zaradi novega letala.

• Stroški amortizacije so glede na leto 2004 večji za devet odstotkov, predvsem na račun amortizacije zgradb in letal.

Stroški amortizacije so še vedno visoki, saj je letalska panoga investicijsko zelo intenzivna, kar zahteva tudi visoke

stroške amortizacije.

• Stroški prodajanja so v primerjavi z letom 2004 manjši za dva odstotka; vsebujejo stroške domače in tuje lastne prodaj-

ne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu.

• Stroški splošnih dejavnosti (indeks 100 v primerjavi z letom 2004) vključujejo upravo, sektorje finance in računovod-

stvo, kadrovsko-pravne posle, splošno podporo, korporativno komuniciranje, varnost in varovanje ter sistem kakovo-

sti.

• Za 11 odstotkov so se nam povečali odhodki za obresti, kar je posledica najetja dolgoročnega kredita za novo letalo in

najetja kratkoročnih revolving kreditov; dolgoročni krediti so bili najeti po visokih obrestnih merah, poleg tega pa je

Adria po novem Zakonu od dohodkov pravnih oseb plačevala 25 % davek na obresti za kredite, najete pri finančni

inštituciji CRAFT.

7.3. Struktura sredstev

• Bilančna vsota na dan 31. 12. 2005 je za 12 odstotkov višja glede na konec preteklega leta.

A7

Adria Airways d.d.


�3

• Kar 82 odstotkov vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 13 odstotkov terjatve, zaloge pa le tri odstot-

ke.

• Osnovna sredstva družbe so večinoma opredmetena osnovna sredstva, v katerih največji delež predstavljajo letala (85

odstotkov).

• Knjigovodska vrednost letal se je v letu 2005 povečala za 17 odstotkov zaradi novega letala.

• Iztržljiva vrednost letal presega njihovo knjigovodsko vrednost.

• Poslovne terjatve so se v primerjavi z letom 2004 povečale za 11 odstotkov, kar je posledica večjega obsega prodaje,

predvsem na tujih letalskih dokumentih, kjer so terjatve vezane 45 dni (Clearing House). Vse terjatve so realne in

izterljive.

7.�. Struktura virov sredstev

• V strukturi virov sredstev ugotavljamo, v primerjavi z letom 2004, manjši delež kapitala, zaradi izgube poslovnega

leta.

• Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2004 povečale za 39 odstotkov. Dolgoročne

obveznosti so skoraj v celoti finančne obveznosti pri domačih bankah, majhen delež predstavljajo obveznosti do dru-

gih finančnih inštitucij (manj kot odstotek).

• Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2004 povečale za 24 odstotkov.

A7

Adria Airways d.d.


��

7.�. Načrti in pogoji delovanja v letu 2006

Eden glavnih dejavnikov, ki bo v prihodnosti zaznamoval panogo letalskega prevozništva, je povečana konkurenca in s

tem zniževanje donosov, kar ob relativno skromnih uspehih letalskih družb pri zniževanju stroškov predstavlja slabšanje

razmer za poslovanje. Največja težava je resistenca fiksnih stroškov (letalski prevoz je kapitalsko intenzivna panoga), zaradi

česar se prevozniki težko prilagajajo konkurenčnim razmeram.

Ob tem dejstvu je najpomembneje, da Adria Airways optimira svoje poslovanje v prihodkovnem in stroškovnem smislu.

• Z namenom, da izboljšamo razmerje med prihodki in stroški ter zmanjšamo izgubo, planiramo floto čim prej prila-

goditi tržnim razmeram.

• Načrtujemo za 11 odstotkov več letov in za 9 odstotkov večje število prepeljanih potnikov ter za 12 odstotkov višje

celotne prihodke.

• Glede na realizacijo v letu 2005 nameravamo povečati število tedenskih frekvenc, in sicer za 13 odstotkov v poletnem

voznem redu in za pet odstotkov v zimskem voznem redu glede na realizacijo zima 2005/6, oziroma za 13 odstotkov

glede na zimo 2004/5.

• V letu 2006 načrtujemo štiri nove redne linije, in sicer sezonsko linijo v Barcelono dvakrat tedensko, sezonsko linijo

v Birmingham enkrat tedensko ter linijo v Rim štirikrat tedensko. Načrtujemo tudi ponovno vzpostavitev redne linije

v Tirano.

• V letu 2006 načrtujemo prodajo čarterskih letov na domačem trgu, kjer je cilj ohraniti oziroma utrditi položaj vodil-

nega čarterskega prevoznika in obenem tudi nadaljevati prodor na tuje trge.

• Trženjski načrt oddelka za prevoz tovora skuša ustvariti precejšen porast prodaje svojih storitev in prispevati k po-

večanju dobička podjetja v prihodnjem letu. Načrtovana rast prodaje glede na prejšnja leta naj bi bila med 20 in 37

odstotkov glede na prejšnja leta.

• Na področju vzdrževanja tujih letal bomo nadaljevali s strategijo širjenja obsega dela na letalih družine A-320 in isto-

časno planiramo zadržati vodilno vlogo na trgu CRJ.

• Izboljšati nameravamo izpostavljenost proti določenim vrstam tveganja, predvsem tveganju spremembe cen goriva in

tečajnemu ter obrestnemu tveganju. Izvajanje strategije bo v veliki meri vplivalo na poslovanje v letu 2006.

• Izpeljati želimo novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest in postopoma uvesti plačni sistem v smeri stimulira-

nja glede na dosežene rezultate.

• V družbi se lotevamo organiziranja učinkovitega kontrolinga, predvsem z vzpostavitvijo profitnih in stroškovnih cen-

trov. Pri tem nam bo v veliko pomoč načrtovana zamenjava informacijskega sistema v financah in računovodstvu ter

izgradnja učinkovitega managerskega informacijskega sistema; vse to kot podlaga za pravočasne, pravilne, kvalitetne

informacije in hitro prilagajanje spremembam.

• Posebno pozornost bomo namenili obvladovanju vseh vrst stroškov; nadaljevali bomo z revidiranjem pogodb s posa-

meznimi letališči in že v letu 2006 dosegli planiran prihranek v višini 335 mio SIT; vpliv nižjih cen bo ugodno vplival

A7

Adria Airways d.d.


��

tudi na dolgoročni plan družbe.

• V začetku leta 2006 smo začeli s spremembami pri oskrbi potnikov, ki pa ne bodo v večji meri vplivale na kakovost

naše storitve in ne bodo zmanjševale naše konkurenčne prednosti, bistveno pa bodo vplivale na zmanjšanje stroškov;

iz tega naslova planiramo v letu 2006 prihranek več kot 230 mio SIT.

• Predvidene stroške posredniških provizij v letu 2006 ocenjujemo za štiri odstotke nižje kot v letu 2005.

• V letu 2006 iz naslova refinanciranja dolgoročnih kreditov planiramo prihranek v višini 287 mio SIT.

• Intenzivno nadaljujemo s projektom elektronske karte.

• Načrtujemo projekt izgradnje nove poslovne stavbe in centralizacijo družbe na enem mestu.

• Načrtujemo postopno zmanjševanje stroškov dela z revidiranjem pogodb o zaposlitvi; potekajo tudi pogovori s posa-

meznimi sindikati za znižanje izhodiščne plače in drugih pridobljenih bonitet.

• Izgraditi nameravamo trajnejši koncept oglaševanja ter agresivno marketinško nastopiti tudi na tujih trgih.

• S kakovostno storitvijo želimo ohraniti in povečati zvestobo potnikov, zagotoviti ohranitev konkurenčnosti na trgu in

povečati percepcijo Adrie kot cenovno ugodnega in obenem točnega in kvalitetnega prevoznika.

• S povečevanjem prihodka, optimizacijo flote, obvladovanjem stroškov in tveganj načrtujemo ob koncu leta 2006

minimalen pozitiven čisti poslovni izid.

7.6. Dogodki po datumu bilance stanja

• 31. 12. 2005 je z mesta predsednika uprave odstopil dr. Branko Lučovnik; na njegovo mesto je nadzorni svet imenoval

z začasnim mandatom mag. Iztoka Malačiča, dotedanjega člana uprave za trženje.

• 3. 3. 2006 je nadzorni svet sprejel odstop mag. Iztoka Malačiča z mesta predsednika in člana uprave in imenoval za

predsednika uprave z začasnim mandatom mag. Tadeja Tufka, dotedanjega člana uprave za finance.

• Marca 2006 je družba podpisala sedemletno pogodbo s proizvajalcem motorjev za A-320 IAE za vzdrževanje motorjev

in plačevanje stroškov po naleteni uri motorja; prednosti te pogodbe: razbremenitev denarnega toka predvsem v letu

2006, enakomerna porazdelitev stroškov v sedmih letih, nižji stroški vzdrževanja.

Optimizacija flote

• Marca 2006 je bila podpisana pogodba za oddajo enega letala A-320 v »wet lease« za obdobje enega leta s pričetkom

31. 3. 2006.

• Najem dveh letal Boeing 737-500; z oddajo enega letala A-320 najemamo za lastno operacijo stosedežno letalo B737-

500, enega za eno leto in drugega za pol leta. S tem pričakujemo boljši izkoristek letala in nižje operativne stroške.

A7

Adria Airways d.d.


�6

A8

Adria Airways d.d.


�7

8. Upravljanje s tveganji

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena določenim vrstam finančnih tveganj, ki jih po-

skuša prepoznati in obvladovati v procesu upravljanja s tveganji, katerega namen je:

• doseganje stabilnosti in predvidljivosti poslovanja in zmanjšanja izpostavljenosti posameznih tveganj

• povečanje vrednosti podjetja in vpliv na boniteto podjetja

• povečanje finančnih prihodkov oziroma zmanjšanje finančnih odhodkov ter

• izničenje oziroma zmanjšanje učinka ekstremnih škodnih dogodkov.

Za učinkovito in sistematično upravljanje s tveganji smo konec leta 2005 v družbi sprejeli strategijo obvladovanja finanč-

nih tveganj.

V družbi delimo finančna tveganja na naslednje vrste: valutno, kreditno, obrestno, likvidnostno, tveganje pri zavarova-

nju interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spremembo cen goriva.

Valutno tveganje

Družba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se

zaradi spremembe tečaja posamezne valute lahko zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Med valutnimi tveganji prevla-

dujejo tveganja, vezana na nabavo letalskega goriva, nabavo letal in rezervnih delov, najem letal, investicijsko vzdrževanje

letal, saj so vsi ti odlivi še vedno vezani na ameriški dolar. Leta 2005 je družba tudi večino dolgoročnih posojil odplače-

vala v ameriških dolarjih. To pomeni, da družba realizira precej manj prilivov kot odlivov v ameriških dolarjih, je v neto

kratki poziciji in tako najbolj izpostavljena nihanju tečaja ameriškega dolarja.

Izpostavljenost poskušamo dolgoročno zmanjšati z naravnim ščitenjem (prestrukturiranje vseh dolgoročnih posojil v

EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko smo ob koncu leta 2005 na podlagi sprejete strategije kratko

pozicijo varovali tudi z nakupom valutnih opcij, ki v času sklenitve niso zahtevale odliva sredstev.

Naraščanje tečaja ameriškega dolarja leta 2005 je negativno vplivalo na naše poslovanje skozi negativne tečajne razlike

iz naslova plačil in prevrednotenja sredstev oziroma obveznosti.

Tudi v letu 2006 pričakujemo neto kratko pozicijo v USD, ki smo jo zavarovali z valutnimi opcijami. Opcije nam omo-

gočajo ustrezno zavarovanje pred večjimi negativnimi premiki vrednosti valutnega razmerja EUR/USD.

Kreditno tveganje

• Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini in ga družba

uspešno obvladuje:

- z razpršenostjo kupcev

- z analizo finančnega poslovanja kupca in oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za odložen rok plačila

- prek združenja IATA (mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega so včlanjeni letalski prevozniki, s

katerimi sodelujemo; tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; člani

IATA so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plačilnih pogojev pa so kaznovani

- dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z bančnimi garancijami, menicami

- s sistematičnim aktivnim procesom izterjave terjatev.

Obrestno tveganje

• Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihodnjimi vrednostmi referenčnih

(spremenljivih) obrestnih mer, LIBOR za USD in EURIBOR.

• Družba je novembra in decembra 2005 predčasno odplačala oziroma zamenjala valuto posojila pri vseh dolgoročnih

posojilih, nominiranih v USD in vezanih na visoko fiksno obrestno mero. S tem si je izboljšala neto kratko pozicijo v

USD pri valutnem tveganju in znižala finančne odhodke.

• Vsa dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2005 so tako nominirana v EUR. Z nakupi izvedenih finančnih instrumentov

smo leta 2005 zavarovali del novih posojil, tako da imamo na dan 31. 12. 2005 38 odstotkov dolgoročnih posojil

zavarovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer; z zavarovanjem na podlagi zastavljene strategije nadaljujemo

tudi leta 2006.

Likvidnostno tveganje

• Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti družba upravlja z usklajevanjem

ročnosti terjatev in obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne in tudi tedenske ter mesečne

plane likvidnosti. Za premostitev likvidnostnih težav je leta 2005 družba najela kratkoročne likvidnostne revolving

kredite.

Zavarovanje interesov in premoženja

• Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati

pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju.

• Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda

povrnjena.

• Družba v preprečitev škod in izpostavljenosti deluje preventivno:

- z dodatno opremljenostjo letal z vlomno trdnimi vrati – zaradi povečanja varnosti potnikov, posadke in premože-

nja

- z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja tlem na letala (EGPWS)

- z nakupom delovnih ploščadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in preprečevanje poškodb na letalih

- z dvakrat letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju

- s stalnim izobraževanjem zaposlenih na področju požarne varnosti in varnega dela

- s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami

- s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.

A8

Adria Airways d.d.


��

A8

Adria Airways d.d.


�9

• Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti, vse odgovornosti iz naslova potnikov in eventuelno škodo do

tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in konvencijami (montrealska).

• Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Tveganje, povezano s spremembo cen goriva

Strošek goriva je drugi največji strošek letalskih družb, kar pomeni, da gibanje cen nafte močno vpliva na poslovanje

letalskih družb.

Cena kerozina je, tako kot cena nafte, podvržena velikim nihanjem. Po obdobju relativno poceni nafte med 20 in 30

USD za sod, smo od sredine leta 2004 priča hitri rasti cen nafte, ki je leta 2005 že dosegla 70 USD za sod.

Dvig cen je negativno vplival na poslovanje družbe, kljub temu da smo z nekaterimi ukrepi uspeli omiliti visoke cene

kerozina, in sicer:

- z izborom najkonkurenčnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnih letališčih in z zahtevo po tran-

sparentnosti cen pri domačem dobavitelju goriva

- s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov

- s pribitkom na lastno prodajno ceno za povečan strošek goriva.

Konec leta 2005 smo v družbi sprejeli strategijo varovanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva, ki predvideva

zaščito z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Od januarja 2006 naprej smo začeli strategijo tudi izvajati.

Kot ključno konkurenčno prednost v Adrii Airways izpostavljamo razvejano mrežo letov, povezave s prevozniki v strateškem zavezništvu Star Alliance in visoko kakovost storitev.

9. Sodelovanje z globalnim združenjem letalskih prevoznikov Star Alliance

Decembra 2004 je Adria Airways kot regionalni član vstopila v strateško zavezništvo Star Alliance, pod pokroviteljstvom

Lufthanse. Da bi čim bolje izkoristili članstvo v strateškem zavezništvu, smo leta 2005 delovali na naslednjih projek-

tih:

- nastavitev ali dograditev informacijskih platform in vzvodov za povezovanje različnih rezervacijskih sistemov, progra-

mov zvestih potnikov in mrež poletov. Izdelana je bila poslovna ocena ponudnikov informacijskih storitev za uvedbo

elektronske vozovnice;

- prenos obstoječega programa za spremljanje in nagrajevanje zvestih potnikov Adrie Airways (Adria Privilege Club) v

Lufthansin program Miles&More;

- dogovor z Aerodromom Ljubljana o nastavitvi računalniške platforme za odpravo in sprejem potnikov;

- skupna uporaba letaliških storitev in potniških salonov (lounges) na nekaterih letališčih;

- označevanje regionalnega članstva na letališčih;

- eno od naših letal CRJ je v celoti pobarvano v Star Alliance »livery«;

- oglaševalska kampanja ob vstopu v Star Alliance;

- organiziran je bil Star Alliance Day, na katerem so bili predstavljeni produkti, ki so koristni za regionalne članice;

- organizirana je bila skupna delavnica, na kateri je sponzor (LH) regionalnim članicam predstavil vse produkte in pro-

jekte Star Alliance;

- navezava stikov za vključitev v skupno nabavo goriva, letal in rezervnih delov.

Ker je regionalno članstvo nov koncept, se natančen način komuniciranja med Star Alliance Gmbh, tj. njenimi članica-

mi, sponzorjem regionalne članice in regionalnim članicam šele ustvarja.

Sodelovanje na področjih prodaje in »network planninga« je zelo oteženo glede na omejitve, ki izhajajo iz evropske za-

konodaje. Kljub temu smo v prvem letu regionalnega članstva v Star Alliance izboljšali pogoje sodelovanja z nekaterimi

prevozniki združenja ter podpisali pogodbe o »code share« sodelovanju s Swissom na liniji Ljubljana–Zuerich–Ljubljana

in Air One-om na liniji Ljubljana–Rim–Ljubljana.A9

Adria Airways d.d.


�2

A9

Adria Airways d.d.


�3

10. Zaposleni in kadrovska politika

V družbi je bilo konec leta 2005 zaposlenih 543 delavcev, kar je dva odstotka manj kot konec leta 2004. Največji delež

zaposlenih dela v sektorju letalske operative (37 odstotkov), zatem v sektorju vzdrževanja letal (26 odstotkov), sektorju

prodaje in marketinga (14 odstotkov), sektorju finance in računovodstvo šest odstotkov ter preostalih 17 odstotkov de-

lavcev v ostalih podpornih področjih v družbi.

Povprečna starost zaposlenih leta 2005 je bila 42,1 let.

Leta 2005 so družbo iz različnih vzrokov zapustili štirje odstotki delavcev, zaradi povečanega obsega letenja in vzdrževa-

nja letal pa smo predvsem v operativi zaposlili za dva odstotka novih delovnih sil.

Nadaljevali smo s projektom podpore sodelavcem pri pridobivanju višje formalne izobrazbe in s tem v štiriletnem ob-

dobju izobrazbeno strukturo izboljšali za sedem odstotkov na nivoju višje, visoke in univerzitetne izobrazbe. Trenutno

imamo sklenjene pogodbe ali anekse k pogodbam s šestimi odstotki zaposlenih, ki so udeleženi v dodiplomskih pro-

gramih. V sklepnem delu študija (zadnji letnik oz. absolventski status) je še pet odstotkov zaposlenih, s katerimi smo

sklenili pogodbe o sofinanciranju izobraževanja ob delu. Izobraževanje bodo zaključili predvidoma naslednje leto. S tem

bomo dosegli cilj izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih za več kot 10 odstotkov, zvečanje nivoja znanj in splošne

zaposljivosti delavcev. Delno smo sredstva za sofinanciranje izobraževanja delavcev pridobili tudi iz strukturnih skladov

Evropske unije.

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2001 in 2005

Stopnja izobrazbe

osnovna šola

srednjastrokovna srednja višja visoka univerzitetna magisterij doktorat

Leto 2001 6 % 1� % 37 % 22 % 3% 1� %

Leto 200� 2 % 10 % �2 % 2� % � % 16 % manj kot 1% manj kot 1%

Leto 2005 je sicer zaznamovalo poslabšanje poslovanja in varčevalni ukrepi, ki so sledili. Na področju kadrovske dejav-

nosti smo največji prihranek dosegli s projektom zmanjševanja števila zaposlenih, pri čemer je v največ primerih šlo za

odhod delavcev v pokoj oziroma sporazumne razveljavitve pogodb o zaposlitvi. Velik prihranek je bil dosežen tudi na

področju zmanjšanja bolniške odsotnosti v sklopu projekta Motivacija in zdravje.

Predlogi znižanja prejemkov iz naslova plač in dodatkov v letu 2005 niso bili uveljavljeni zaradi nasprotovanja sindika-

tov. Uveljavljena pa so bila znižanja plač poslovodnim delavcem, in sicer v povprečju za sedem odstotkov.

Sredstva za ostale vrste izobraževanj so bila zaradi varčevalnih ukrepov na vseh nivojih okrnjena, tako da smo leta 2005

izvajali predvsem zakonsko določena izobraževanja za delavce v letalski in letalsko-tehnični operativi.

A1

0

Adria Airways d.d.


��

11. Korporativno komuniciranje

V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, ki so z našo

družbo povezane: interna javnost in eksterne javnosti - mediji, potniki, poslovna javnost, odločevalci, finančna javnost,

idr. Naše javnosti so med seboj prepletene, nenazadnje pa s(m)o vsi naši (potencialni) potniki.

Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev in k povečevanju

ugleda družbe in s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posvečamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša načela pri

komuniciranju so odprtost, proaktivnost, transparentnost, dvosmernost, hiter odziv in kontinuiranost.

Izhodišča za cilje v letu 2005 so bila zastavljena na osnovi strateških usmeritev družbe, ter poslovnega načrta za letošnje

leto. Stalni poudarki pri komuniciranju so bili na direktnih poletih, velikem številu rednih letov in frekvenc, in dobrih

povezavah s poleti drugih družb, posebno s članicami Star Alliance, ter optimalni cenovni ponudbi. Pomembni so

bili dosežki v zadnjih letih, kot priključitev k Star Alliance, uspešno delovanje vzdrževalnega centra, idr. Ob številnih

letalskih nesrečah poleti, se je pokazala povečana potreba po komuniciranju upravljanja varnosti v družbi in skozi vse

leto tudi o težjih pogojih poslovanja. Imeli smo tudi nekaj kriznih situacij, kjer je proaktiven in transparenten pristop

nadvse pomemben.

Komunicirali smo tudi teme, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in članicam združenja, kar

upravljamo v sodelovanju z IATA, AEA in Star Alliance.

Skozi vse leto 2005 smo smo k notranjim in zunanjim javnostim pristopali s pomočjo številnih komunikacijskih orodij

in izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov.

Adriine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih, kjer pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri

delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Izvedli smo tudi letno srečanje vseh zaposlenih.

Zavedamo se, da so mediji zaradi svoje stalne vloge posredovanja in iskanja informacij postali vse pomembnejši dejav-

nik oblikovanja mnenja javnosti. Z izvajanjem učinkovite strategije komuniciranja zagotavljamo razumevanje delovanja

naše družbe in si prizadevamo k uresničitvi poslovnih ciljev. Analiza pojavljanja v slovenskih medijih je pokazala, da

je bilo v letu 2005, med 993 objavami z omembo Adrie, 41 odstotkov primarne publicitete (Adria kot glavna tema), 90

odstotokov te pa je bilo načrtovane oz. posredovane iz naše službe. 97 odstotkov vseh objav o Adrii je bilo naklonjenih

in nevtralnih.

Izdali smo štiri številke revije za potnike Adria In-Flight Magazine, katere namen je spoznavanje Adrie in naše dežele. Na

revijo se potniki in različne inštitucije odzivajo z navdušenjem in jo tudi uporabljajo pri aktivnostih promocije Slovenije

v tujini.

Za poslovne in finančne javnosti je bila osrednja publikacija letno poročilo. A1

1Adria Airways d.d.


��

12. Odgovornost do okolja

12.1. Vpliv na družbeno okolje

Družbena odgovornost

Adria Airways je kot edini slovenski letalski prevoznik že od svojega obstoja dalje intenzivno vpeta v celotno družbeno

okolje, v katerem deluje. Neprestana skrb in načrtovano vlaganje v širšo družbeno skupnost in uresničevanje interesov

različnih skupin, s katerimi skupaj sooblikujemo boljšo prihodnost, je vodilo, kateremu smo sledili tudi leta 2005.

Z donatorstvom in sponzorstvom pomagamo, sodelujemo z različnimi skupinami, inštitucijami in posamezniki, in si z

njimi delimo skupne vrednote ter na ta način ohranjamo odgovoren odnos do širših in ožjih družbenih vprašanj ter

približamo naše storitve tistim, ki jim niso lahko dostopne, pripomoremo k razvoju na lokalnem in nacionalnem nivoju

ter tudi širše.

• Leto 2005 je bilo že četrto leto sodelovanja v akciji UNICEF-a Za drobiž sveta/ Change for Goog, za pomoč otrokom

iz nerazvitih držav.

• Sodelujemo v različnih humanitarnih akcijah za pomoč socialno ogroženim otrokom in družinam, kot donatorji pa

smo leta 2005 sodelovali tudi z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Karitasom, Rdečim Križem Slovenija, Mednaro-

dnim združenjem žensk SILA, Ustanovo za otroško Nevrologijo in Društvom za ledvične bolnike.

• Na področju športa finančno podpiramo različne slovenske športnike, že 14 let uspešno sodelujemo z Olimpijskim

komitejem Slovenije, svoje udejstvovanje pa smo nadgradili še s partnerstvom z Atletsko zvezo Slovenije.

• Leta 2005 smo kot uradni letalski prevoznik podprli več kot 30 mednarodnih kongresov s področja medicine, prava,

kulture in poslovanja.

• Največji delež sponzorskih sredstev smo leta 2005 namenili številnim slovenskim kulturnim in zdravstvenim projek-

tom in ustanovam, s katerimi sodelujemo že vrsto let: Festival Ljubljana, Festival Lent, Mednarodni grafični bienale,

Festival Radovljica, Jazz festival, Moderna galerija, Imago Slovenije, Zavod za ekologijo, Zdravniška zbornica Slovenije

…

Adria Airways – delodajalec

Glede na širjenje svoje dejavnosti je Adria pomemben delodajalec v svojem okolju. Odpiranje novih delovnih mest v

slovenskem prostoru je danes bolj izjema kot pravilo.

Ob upoštevanju globalnih trendov glede porasta letalskega prometa v prihodnosti ter s tem povezanim neizogibnim

vzdrževanjem letal, lahko z gotovostjo trdimo, da je to dokaj perspektiven segment. Ob tem velja omeniti, da je vzdrže-

vanje letal storitev z relativno visoko dodano vrednostjo.

A1

2

Adria Airways d.d.


�6

Zaradi vse večjih potreb po delavcih se odpirajo možnosti:

• za zaposlovanje srednje in visoko izobraženega kadra;

• zaradi potreb po specifičnem znanju, ki ga v našem javnem šolskem sistemu ni mogoče pridobiti (letalski mehanik),

izvaja oddelek tehničnega izobraževanja Adrie Airways izobraževanja in usposabljanja za interne potrebe in tudi za

zunanje stranke;

• vsa izobraževanja in usposabljanja potekajo v skladu z zelo strogimi predpisi evropske agencije za varnost v letalstvu

(EASA – European Aviation Safety Agency);

• dodatno izobraževanje že izšolanih mehanikov za druge tipe letal ter s tem povečevanje konkurenčne prednosti;

• povečanje prepoznavnosti doma in v tujini.

12.2. Vpliv na naravno okolje

Adria Airways je ekološko ozaveščena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjšanja porabe goriva, k zmanjšani

emisiji plinov in znižanju hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization)

okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adriini floti, sta glede emisij plinov in dima v

okviru 70 odstotkov dovoljenih vrednosti, ki jih določa ICAO.

Vir: Fizični kazalci Adrie Airways

Leta 2005 je Adria Airways zgradila nov hangar in sodobno čistilno postajo v skladu z zahtevnimi okoljevarstvenimi

določili. Kot ekološko osveščena družba smo prestavili in nadgradili čistilno napravo za odpadne vode, ki vodo obdela

do take mere, da se ta lahko spusti proti skupni letališki biološki čistilni napravi, od tu naprej pa gre očiščena v poni-

kalnico.

V procesu vzdrževanja letal se uporabljajo različne nevarne kemikalije, vendar v majhnih količinah. Kemikalije so spe-

cifične in jih uporabljamo izključno za lastne potrebe. V podjetju imamo za to področje organizirano osebje, ki skrbi za

letno poročanje o vnosu teh kemikalij v državo, varno skladiščenje in redno zbiranje in odvoz odpadkov, ki jih za Adrio

opravlja za to registrirana organizacija. Delavci, ki so v stiku s temi kemikalijami, imajo organiziran tečaj iz spoznavanja

z nevarnimi kemikalijami, njihovimi pogoji skladiščenja in postopki in navodili za prvo pomoč v primeru nesreče pri

delu s kemikalijami. Papir ločujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje.

A1

2Adria Airways d.d.


�7

Dinamično okolje, v katerem posluje Adria Airways, zajema ciklično naravo povpraševanja, visok delež fiksnih stroškov v strukturi vseh stroškov in precejšnjo odvisnost od zunanjih dejavnikov, na katere ni moč vplivati.

13. Varovanje in varnost

Pristop k varnostnim vsebinam je v letalstvu nekoliko drugačen kot v drugih prometnih vejah. Od osebja, ki opravlja

različne vrste poklicev v letalstvu, se zahtevajo primerna splošna izobrazba, odlično zdravje, dolgoletna praksa in stalno

pridobivanje novega znanja. Letalstvo pomeni sam vrh različnih znanstvenih, industrijskih pa tudi naravnih dejavnosti.

Vse navedeno pa se kaže v tem, da je letalski prometni sistem še toliko bolj zahteven in zato tudi bolj izpostavljen tvega-

nju. Prava pot za preprečevanje novih napak pa je dosledno upoštevanje posebnega sistema preiskav in analiz nesreč, kar

dokazano prinaša rešitve v globalnem smislu.

Letalsko varovanje je preteklo leto dalo največji poudarek usposabljanju zaposlenih na področju varovanja civilnega

letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja. V Adrii Airways se zavedamo, da lahko pričakujemo ustrezen odziv na

grožnjo civilnemu letalstvu le od ustrezno usposobljenega in ozaveščenega osebja. Projekt usposabljanja na področju

varovanja bo v celoti sklenjen letos. Tekoče leto je usmerjeno v izboljševanje kakovosti.

Na mednarodnem področju Adria Airways tesno sodeluje z odborom varovanja Evropskega združenja letalskih prevozni-

kov (AEA - Association of European Airlines) in Evropskim inštitutom za usposabljanje na področju varovanja letalstva

(EASTI - European Aiation Security Training Institute) v Bruslju.

Varnost letenja

Največja pridobitev je vgradnja EPGWS - Enhanced Ground Proximity Warning System na vsa naša letala. Sistem za-

gotavlja pravočasno opozarjanje na nevarno približevanje terenu izven bližine letališč. Prednost takšnega sistema pred

starejšimi izvedenkami je, da navigacijski sistem letala na osnovi baze podatkov o konfiguraciji terena, še preden je ta v

dosegu radijskega višinomera, opozarja na nevarnost. Osnova takšnega sistema je seveda natačna navigacija na osnovi

GPS, ki smo jo vgradili na letala A-320.

Druga tehnična pridobitev je avtomatski ELT - Emergency Locator Transmitter, oddajnik, ki v primeru nesreče omo-

goči takojšnjo identifikacijo kraja nesreče. Do zdaj so bili na letalih A-320 vgrajeni ročni oddajniki, ki jih je bilo treba

aktivirati ročno.

Skupina za varnost

Adria Airways ima tudi strokovno zelo usposobljeno Skupino za varnost - Safety Team, ki je zadolžena za spremljanje

nivoja varnosti v družbi. Strokovno sodeluje z drugimi letalskimi družbami, upravlja s sistemom zbiranja poročil o do-

godkih, povezanih z varnostjo. Upravlja tudi z Flight Data Monitoring Systemom, ki podobno kot črna skrinjica zapisuje

vse podatke o vsakem letu. Ta sistem s filtriranjem podatkov in analizo trendov omogoča, da lahko Adria Airways z

določenimi postopki spremlja varnost letenja in jo nenehno izboljšuje.

Predpisi in standardi

Vendar pa je zgoraj opisano le osnova, nadgradnja tega so številni standardi in predpisi, ki določajo organiziranost

družbe, operativne postopke ter varnost letenja. Vsak letalski prevoznik namreč deluje v skladu z zakoni svoje države,

A1

3

Adria Airways d.d.


60

mora pa delovati tudi v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije za civilno letalstvo - ICAO in Evropske unije.

Adria Airways je poleg tega še med prvimi družbami na svetu, ki je prejela varnostni certifikat IOSA (IATA Operational

Safety Audit), derivat vseh teh predpisov, ki so relativno tehnični, in pa certifikat standardov ISO, ki določajo kakovost

vodenja podjetij.

Redno preverjanje posadk

Vsakih šest mesecev piloti dva dni vadijo na simulatorjih določene postopke v sili, recimo odpoved motorja, požar na

motorju, dim v kabini, izgubo tlaka v kabini in še mnogo drugih. Poleg tega morajo vsaj enkrat na leto opraviti še t. i.

Line Oriented Flight Training, kjer opravijo približno enourni simuliran let od priprave do pristanka.

Tudi kabinsko osebje ima preverjanja in dopolnilna izobraževanja. Vadijo zapuščanje letala v sili, gašenje požara v kabini

in podobno.

Podvojene, potrojene komponente

Potniki včasih pravijo, da se je letalo pokvarilo. Letalo se nikoli ne pokvari. Sestavljeno je iz tisoč komponent in vse

so zaradi varnosti podvojene, celo potrojene. Zato letalo popolnoma varno leti po navadi naprej do svoje destinacije,

četudi odpovesta ena ali celo dve komponenti. Če pilot ugotovi, da na letalu nekaj ne deluje, tako kot bi moralo, vpiše

v tehnično knjigo, in ko letalo pristane, mora mehanik napako takoj popraviti in tudi pisno to potrditi. Seveda mora

pri večjih napakah, kot je npr. odpoved motorja v zraku, pristati na najbližjem letališču, čeprav mu zakonska omejitev

dovoljuje leteti še najmanj eno uro. Torej polet lahko varno nadaljuje, niti približno pa s tako hudo okvaro naslednjič

ne sme vzleteti.

Delovni čas

Delovni čas posadke je strogo določen in reguliran z zakoni. Predpisane so dnevne, tedenske in celo mesečne omejitve.

Tega se morajo držati vse letalske družbe, kar določajo mednarodne konvencije. Poleg omejitev pa je za spočitost posadk

zelo pomemben tudi ritem dela.

In letališče

Pilotom je zares vseeno, na katerem letališču pristajajo, saj je povsod zagotovljena enaka varnost. Če je letališče slabše,

potem te slabosti zahtevajo določene omejitve. Poglejmo primer: če je letališče znano po močnih vetrovih, potem lahko

mi kot letalska družba rečemo, da bomo pristajali zgolj pri vetru, ki ne bo presegel določene hitrosti. Seveda pa takšna

letališča zahtevajo še posebno pozornost in priprave. Na nekatera letališča je npr. mogoče leteti, samo če se piloti zanje

prej usposobijo na simulatorju ali pri kakšni drugi letalski družbi.

A1

3Adria Airways d.d.


61

Gneča na nebu

Letalski promet je vse gostejši, vendar zato letenje ni nič bolj nevarno, ker tudi tehnologija ves čas napreduje. Višinska

razlika med letali v zračnih koridorjih se je v zadnjem času na višinah nad 8800 m zmanjšala na 300 m; to pa je razdalja,

ki se je že ves čas uporabljala na nižjih višinah. Boljša oprema letal, izboljšani višinomeri in posebni postopki za uporabo

manjše višinske razlike med letali so omogočili to spremembo. Pridobitev zadnjih let pa je tudi sistem za opozarjanje na

možnosti trčenja v zraku, ki pilotom tudi daje navodila, kako se trčenju izogniti.

Človeški faktor

Ljudje, ki so že dolgo del letalskega sveta, trdijo, da se skrb za varnost iz leta v leto povečuje. V zadnjih letih so razvili

veliko nove opreme, zelo so izpopolnili sistem, ki opozarja na možnost trčenja v zraku ali v teren, izboljšali so navigacijo,

tako da lahko letala zdaj pristajajo v megli, ko je vidljivost le 75 m.

Letalci pa ne pozabljamo, da je človeški dejavnik še vseeno najpomembnejši. Zadnjih 20 let strokovnjaki izjemno hitro

razvijajo koncept upravljanja s človeškimi viri v pilotski kabini, saj je skupno delo v pilotski kabini včasih odločilnega

pomena. Zelo pomembno je, kako poteka komunikacija med dvema sodelavcema, kako se prepoznavata, kako se poslu-

šata, ko morata eden drugemu kaj povedati.

A1

3

Adria Airways d.d.


62

14. Upravljanje kakovosti

Leta 2005 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta 2003 smo v Adrii pridobili certifikat

kakovosti ISO 9001, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo certifikata ISO

9001:2000 smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti.

Marca 2005 smo v Part-145 del sistema kakovosti vključili še sistem kakovosti s področja izobraževanja vzdrževalcev letal

Part-147, na podlagi katerega lahko Adria sama izvaja usposabljanja s področja vzdrževanja letal s priznano evropsko

veljavo.

Le-ta poleg sistema vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2000 vključuje tudi sistem kakovosti s področja vzdrževanja

letal Part-145, za katerega smo certifikat pridobili leta 1999 in na podlagi katerega je Adria postala leta 2002 eden od

dveh pooblaščenih servisnih centrov za letala tipa CRJ na svetu.

Celovit sistem kakovosti vključuje tudi sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta JAR-OPS 1, za

katerega smo pridobili certifikat leta 2001 in na podlagi katerega smo konec 2001 začeli z uvajanjem linij znotraj Evrop-

ske unije.

Varnost je vedno na prvem mestu. Kakovost Adrie na tem področju je potrdila tudi obnovitvena IOSA ( =IATA Operati-

onal Safety Audit Registry) presoja v decembru 2005, katere izvedba je potrebna vsake dve leti s strani IATA akreditirane

presojevalske organizacije. Le-ta določa organiziranost družbe, operativne procedure ter varnost letenja in varovanje

družbe.

Leta 2006 je že in bo še naprej zaradi aktualnih poslovnih odločitev največ poudarka na zagotavljanju kakovosti zuna-

njih dobaviteljev letenja za potrebe procesa prevoza potnikov in tovora, saj smo dolžni svojim odjemalcem tudi v takih

primerih zagotoviti enak nivo varnosti in kakovosti, kot ga zagotavljamo z lastnimi letali.

A1

4Adria Airways d.d.


63

Naslednja leta bodo ključna za prevoznike velikosti Adrie Airways. Prepričani smo, da se bomo uspešno kosali s konkurenco in še dolgo zastopali slovenske barve na evropskem nebu.

15. Raziskave in razvoj

• Svoje tehnično in managersko znanje ter izkušnje na vseh področjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

• Tudi v prihodnje bomo intenzivno sodelovali z različnimi strokovnimi inštitucijami.

• Adria že več kot 20 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta 2002 smo s to fakulteto podpisali novo

pogodbo, ki jo zahteva spremenjena zakonodaja (EASA IR). Postali smo izvajalec praktičnega šolanja za študente, ki

na fakulteti končajo teoretično izobraževanje. Mladi piloti v okviru naše letalske šole lahko pridobijo:

- dovoljenje športnega pilota (PPL - Private Pilot Licence)

- dovoljenje poklicnega pilota (CPL - Commercial Pilot Licence)

- pooblastilo za letenje po instrumentih (IR - Instrument Rating) in

- dovoljenje prometnega pilota (ATPL - Airline Transport Pilot Licence).

• Na področju izobraževanja kadrov za potrebe vzdrževanja letal potekajo pogovori o dolgoročnem sodelovanju z Visoko

šolo za strojništvo v Škofji Loki.

• V sklopu EU projekta FLYSAFE smo leta 2005 pričeli aktivno štiriletno sodelovanje. Projekt je namenjen analizam

in specifikacijam v razvoju NG-ISS (Next Generation Integrated Surveillance System).

• Sredi leta 2005 se je pričel evropski projekt HILAS (Human Integration into the Life-Cycle of Aviation Systems), ki je

prav tako štirileten, pred tem pa so priprave nanj trajale eno leto. Na ta način ohranjamo kontakt z najnovejšimi znanji

in tehnologijami s področja varnosti in kakovosti procesov v sodobnem letalstvu.

• Glede na pridobljeni certifikat Part-147, od slovenskih in angleških letalskih oblasti, v oddelku tehničnega izobraževa-

nja izvajamo usposabljanja za lastne potrebe in tudi za tuje stranke.

• Hkrati tudi potekajo priprave na naše sodelovanje v prihodnjih evropskih projektih s področja letalstva.

A1

5

Adria Airways d.d.


66

16. Kdo je kdo, kontakti

Uprava delniške družbe:

Mag. Tadej Tufek, predsednik uprave / [email protected]

Direktorji področij:

Tomaž Kostanjšek, MBA, direktor sektorja prodaja in marketing /[email protected]

Pavel Prhavc, direktor sektorja vzdrževanje letal / [email protected]

Dejan Slodej, direktor sektorja letalska operativa / [email protected]

Silvestra Stopar, direktor sektorja finance in računovodstvo / [email protected]

Mag. Peter Kolar, pomočnik uprave za nabavo, zemeljsko operativo, IT in kontroling / [email protected]

Andrej Petelin, pomočnik uprave za sistem kakovosti / [email protected]

A1

6Adria Airways d.d.


67

17. Organizacijska struktura delniške družbeA

17

Adria Airways d.d.


6�

Odvisni družbi

Skupščina

Nadzorni svet

Uprava

predsednik

Vzdrževanje

letal

Zemeljska

operativa

Prodaja in

marketingFinance

in računovodstvo

Letalska

operativa

Korporativno

komuniciranje

Strateško planiranje

in razvoj

Amadeus

Slovenija d.o.o.

AAM EAR SERVIS

d.o.o. Skopje

Varnost in varovanje

(JAR-OPS1)

Sistem kakovosti

(ISO9001,

JAR-OPS1 & 145)

Splošna

podpora

Kadrovski

in pravni posli

A1

8Adria Airways d.d.


69

18. Predstavništva in prodajna mesta

SLOVENIJA, Ljubljana

Adria Airways d.d.

Informacije in rezervacije:

Kuzmičeva 7

1000 Ljubljana

Tel.: 3�6 (0)1 36 91 010 - Klicni center

Faks: 3�6 (0)1 �3 6� 606

E-pošta: [email protected]

Brezplačna številka v Sloveniji

Tel.:0�0 13 00

Adria Airways

Prodaja vozovnic:

Gosposvetska 6

1000 Ljubljana

Brezplačna številka v Sloveniji:

Tel.: 0�0 13 00

Faks: 3�6 (0)1 23 21 66�


Letališče Ljubljana


Tel.: 0�0 13 00

Faks: 3�6 (0)� 23 63 �61


Koper

Pristaniška �1

6000 Koper


Tel.: 0�0 13 00

Faks: 3�6 (0)� 66 3� 902


Maribor

Vita Kraigherja �

p. p. 1��, 2001 Maribor


Tel.:0�0 13 00,

Faks: 3�6 (0)2 23 02 903


AMSTERDAM, Nizozemska

P.O. BOX 7�6��

111� ZR Schiphol Triport

Tel.: 31 20 62� 11 22

Faks: 32 2 7�3 23 37

[email protected]

Airport Ticketing Desk

Amsterdam Schiphol Airport

Penauille Arvisair Ticketing Desk

Terminal 3, opposite check-in row 20

Tel.: 31 20 79 �2 600

Faks: 31 20 79 �2 601

[email protected]

BARCELONA, Španija

Adria Airways

Pooblaščena agencija

Kompas Turistik Espana S.A.

C/Valencia, �9�, esc. Dcha. A, 12

0�013 Barcelona,

Tel.: 3� (0)93 2� 66 777

Faks: 3� (0)93 2� �� 1��

E-mail: [email protected]

BIRMINGHAM, Velika Britanija

Glej London, Velika Britanija

BRUSELJ, Belgija

Adria Airways

Brussels Airport - Box �

1930 Zaventem

Tel.: 32 (0)2 7� 32 336

Faks: 32 (0)2 7� 32 337

[email protected]

Adria Airways izdaja vozovnic

Airport Zaventem / Bruselj

Tel.: 32 (0)2 7� 32 33�

COPENHAGEN, Danska

Adria Airways

Rezervacije in informacije

Antello AB, Tings Gatan 2

2�6 �6 Helsingborg, SWEDEN

Tel.: �6 (0)�2 2� �7 7�

Faks: �6 (0)�2 1� �7 7�

Mobil.: �6 70� 2� �7 7�


Adria Airways - izdaja vozovnic na letališču

Copenhagen Airport

Terminal 2, Floor 2, Office 230

2770 Kastrup, Denmark

Tel.: & Faks: �� (0)32 �1 �9 �9

Mobil.: �6 70� 2� �7 7�


DUBLIN, Irska


FRANKFURT, Nemčija

Adria Airways

Airport Frankfurt,

Terminal 1, Building 201,

Room 201 . �0�3/�0��

P.O. Box 039, 60��7 Frankfurt am Main

Tel.: �9 (0)69 269 �6 720, 269 �6 721

Faks: �9 (0)69 269 �6 730


Adria Airways, izdaja vozovnic na letališču

Airport Frankfurt

Terminal 1, Hall B,

Sales Desk 307

P.O. Box 039, 60��7 Frankfurt am Main

Tel.: �9 (0)69 269 �6 722

A1

8

Adria Airways d.d.


70

ISTANBUL, Turčija

Adria Airways


Ordu Cad No. 206/1,

3��70 Laleli, Istanbul

Tel.: 90 (0)212 �1 2� 232

Faks: 90 (0)212 �1 2� 23�, �1 2� �36


Adria Airways – izdaja vozovnic na letališču

Letališče Istanbul

Tel.: 90 �32 312 66 3�

LONDON, Velika Britanija

Adria Airways

�9 Conduit Street

London W1S 2YS

Tel.: �� (0)20 7 73 �� 630, 7 �3 70 1�3

Faks: �� (0)20 7 2� 7� �76


Adria Airways

London Gatwick Airport

Ticketing agent: Skybreak

North Terminal Ticket Desk

Tel.: �� (0)1293 �07 1�2

Faks:�� (0)1293 �07 1��

Flight Supervision: KLA Ltd. (Airline Services)

Tel.: �� (0)1293 �6� 00�

Faks:�� (0)1293 �67 00�

Mobile: �� 7�99 9� 23 �9

MANCHESTER, Velika Britanija


MOSKVA, Rusija

Adria Airways

Derbenevskaja �

113 11� Moscow

Tel.: 7 (�9�) 727 0� ��,

Faks: 7 (�9�) 727 0� ��


MÜNCHEN, Nemčija

Adria Airways

Airport Munich, Terminal 2

Reisemarkt Süd

Ebene 03, Raum 673� (counter 3�� & 3�6)

��3�6 München – Flughafen, P.O. Box

2�1233, ��33� München

Tel.: �9 (0)�9 97�-91191, 91192

Fax: �9 (0)�9 97�-91196


OHRID, Makedonija

Adria Airways,

AAM, pooblaščena agencija – poslovalnica v

mestu

Partizanska broj 6, 6000 OHRID

Tel.: 3�9 (0)�6 26 20 26,

Faks: 3�9 (0)�6 26 10 71


Adria Airways, izdaja vozovnic na letališču,

Airport Ohrid-Operator

Tel.: 3�9 (0)�6 262 �03, 2�2 �20, 2�2 �21

ext. for AAM 11�


PARIZ, Francija

Adria Airways

3� Avenue de l’Opera

7�002 Paris

Tel.: 33 (0)1 �7 �2 9� 00

Faks: 33 (0)1 �7 �2 00 67


PODGORICA, Črna Gora

Adria Airways

Oki Air International, pooblaščena agencija

Ivana Vujoševiča �6

�1000 Podgorica

Tel.: 3�1 (0)�1 201 201,

Tel.: & Faks: 3�1 (0)�1 2�1 1��, Mobil: 3�1

(0)67 2�1 1��



Letališče Podgorica,

OKI AIR INTERNATIONAL, pooblaščena

agencija

Tel.: & Faks: 3�1 (0)�1 623 232,

Mobil: 3�1 (0)67 2�1 1��


Delovni čas: 2 uri pred odhodom in 30min po

odhodu letala

PRIŠTINA, Srbija - Kosovo

Adria Airways

AAM, pooblaščena agencija

Pal Palucij 3, 3�000 Priština

Tel.: 3�1 (0)3� ��3 �11

Tel.: & Faks: 3�1 (0)3� ��3 2��


Adria Airways

Letališče Priština - izdaja vozovnic na letališču

Tel.: & Faks: 3�1 (0)3� �� 37

Mobil: 00 377 �� 01 2�0

Mobil: 00 377 �� 01 2�1

RIM, Italija

Adria Airways, pooblaščena agencija

Cimair – v mestu

Via Bissolati ��, Rim

Tel.: 39 (0)6 �2 0� �327

Faks 39 (0)6 �� 73 ��3


Delovni čas: Pon-Pet 09.00-13.00 & 1�.00-

1�.00, Sob & Ned zaprto

Adria Airways


Cimair – na letališču

Terminal C

Distal & ITR

Tel.: 39 (0)6 6� 9� �0�3

Delovni čas: 2h pred poletom

A1

8Adria Airways d.d.


71

SARAJEVO, Bosna in Hercegovina

Adria Airways


agencija

Ferhadija 23/II

71000 Sarajevo

Tel.: 3�7 (0)33 23 21 2�, 23 21 26

Mobil.: 3�7 (0)6� 26 31 91

Faks: 3�7 (0)33 23 36 92


Delovni čas: Pon-Pet: od 09.00 – 17.00



agencija

Kurta Shorka 36

71000 Sarajevo

Tel.: 3�7 (0)33 �6 �3 31

Faks: 3�7 (0)33 �6 �3 31

E-pošta: adr. [email protected]

Delovni čas: Pon-Ned 10.00-16.00

SKOPJE, Macedonia

Adria Airways

AAM, pooblaščena agencija

Ulica Dame Gruev, Gradski Zid,

blok II bb, 91000 Skopje

Tel.: 3�9 (0)2 31 17 009, 32 29 97�

Tel.: 3�9 (0)2 31 6� �31



Tel.: & Faks: 3�9 (0)2 2� 61 279

TEL AVIV, Izrael

Adria Airways

Mirus Services (1996) Ltd.

Pooblaščena agnecija

� Mendele Str.

Tel Aviv 63�32

Tel.: 972 (0) 3 �2 23 161

Tel.: 972 (0) 3 �2 �0 �9�

Adria Airways, izdaja vozovnic na letališču

Ben Gurion Airport

Laufer Aviation Ltd.

Tel.: 972 (0) 3 97 7� 300

Faks 972 (0) 3 97 12 022

DUNAJ, Avstrija


1300 Airport Vienna

Tel.: �3 (0)1 70 07 36 913

Faks: �3 (0)1 70 07 36 91�

Mob: �3 66� 30 �7 �13


VARŠAVA, Poljska

Adria Airways

Air System Poland, pooblaščena agencija

3� Krzywickiego Str.

Warsaw 02-07�

Tel.: �� (0)22 62 �1 �27

Faks: �� (0)22 62 �1 3�6


ZAGREB, Hrvaška

Adria Airways

Praška 9

10000 Zagreb

Tel.: 3�� (0)1 �� 10 011, �� 10 016

Faks: 3�� (0)1 �� 10 00�


ZURICH, Švica

Adria Airways, poslovalnica v mestu

Loewenstrasse ��/II.

�001 Zurich

Tel.: �1 (0)1 21 26 393, 21 26 39�

Faks: �1 (0)1 21 2� 266


Adria Airways, izdaja vozovnic na letališču,

Airport Zurich

Terminal B-2-�21

Tel.: �1 (0)1 �1 6� �37

Nakup vozovnic prek spleta:

www.adria-airways.com

Osveščenost potnikov se povečuje. Zavedajo se, da niso le nizkocenovni prevozniki tisti, ki ponujajo nizke cene letalskih vozovnic.

2. del

Računovodsko poročilo

B

Adria Airways d.d.


76

Kazalo

1 Splošna razkritja 78

2 Izjava o odgovornosti uprave 79

3 Računovodski izkazi 80

3.1 Bilanca stanja �0

3.2 Izkaz poslovnega izida �1

3.3 Izkaz finančnega izida �2

3.� Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 200� �3

3.� Bilančna izguba ��

4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 86

5 Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom 91

�.1 Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja 91

�.1.1 Opredmetena osnovna sredstva 91

�.1.2 Dolgoročne finančne naložbe 92

�.1.3 Zaloge 93

�.1.� Poslovne terjatve 9�

�.1.� Kratkoročne finančne naložbe 9�

�.1.6 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 9�

�.1.7 Kapital 9�

�.1.� Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 96

�.1.9 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 97

�.1.10 Zabilančna sredstva/obveznosti 9�

�.2 Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 9�

�.2.1 Čisti prihodki od prodaje 99

�.2.2 Stroški blaga, materiala in storitev 99

�.2.3 Stroški dela 100

�.2.� Odpisi vrednosti 100

�.2.� Finančni prihodki 101

�.2.6 Finančni odhodki 101

�.2.7 Čisti poslovni izid 102

6 Druga razkritja 103

6.1 Podatki o skupinah oseb 103

6.2 Obvezni kazalniki 103

7 Dogodki po datumu bilance stanja 105

8 Računovodski izkazi – razširjena oblika 106

�.1 Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS 106

�.2 Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS 10� BAdria Airways d.d.


77

1. Splošna razkritja

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.

Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana

Slovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (čarter) zračni promet. Poleg

tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

Število zaposlenih na dan 31. 12. 2005: 543

Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj 4 8 2 42 228 138 116 4 1 543

B1

Adria Airways d.d.


7�

2. Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. decembra 2005, na straneh od 80 do 85 in od 106 do

108 ter uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 86 do 105 letnega

poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega

stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2005.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene

izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s

pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slo-

venskimi računovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja

ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

mag. Tadej TufekPredsednik uprave

april 2005

B2

Adria Airways d.d.


79

3. Računovodski izkazi

3.1 Bilanca stanja1

(v tisoč tolarjih) Pojasnila 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Sredstva 28.627.117 25.633.650

A. Stalna sredstva 23.602.178 20.192.753

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva �3.102 36.176

II. Opredmetena osnovna sredstva �.1.1 23.30�.1�3 19.�99.66�

III. Dolgoročne finančne naložbe �.1.2 2�0.923 2�6.909

B. Gibljiva sredstva 4.766.908 5.220.880

I. Zaloge �.1.3 �22.7�0 7�9.07�

II. Poslovne terjatve �.1.� 3.77�.616 3.3�9.322

III. Kratkoročne finančne naložbe �.1.� �7.2�� 73�.623

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina �.1.6 121.2�7 337.�60

C. Aktivne časovne razmejitve 258.031 220.017

Zabilančna sredstva 5.1.10 15.795.442 21.388.402

Obveznosti do virov sredstev 28.627.117 25.633.650

A. Kapital 5.1.7 7.624.435 9.918.340

I. Vpoklicani kapital �12.�36 �12.�36

II. Kapitalske rezerve 3.630.211 3.630.211

III. Rezerve iz dobička 1.�62.022 �.00�.�60

IV. Preneseni čisti poslovni izid - 129.�11

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta - 21.23�

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1.319.766 1.320.3��

B. Rezervacije 4.015 4.962

C. Finančne in poslovne obveznosti 20.754.715 15.530.464

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti �.1.� 13.�07.9�6 9.612.�20

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti �.1.9 7.3�6.7�9 �.917.9��

Č. Pasivne časovne razmejitve 243.952 179.884

Zabilančne obveznosti �.1.10 1�.79�.��2 21.3��.�02

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov

1 Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi �.1

B3

Adria Airways d.d.


�0

3.2 Izkaz poslovnega izida2

(v tisoč tolarjih) Pojasnilo 2005 2004

1. Čisti prihodki od prodaje �.2.1 32.190.�02 31.6�3.91�

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna

vrednost prodanega blaga (z amortizacijo) �.2 (2�.03�.��1) (2�.77�.206)

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 4.155.621 5.868.712

�. Stroški prodajanja (z amortizacijo) �.2 (3.9�7.�73) (�.030.910)

�. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) �.2 (1.036.��) (1.037.0�9)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) �7.366 10�.777

7. Finančni prihodki iz deležev �.2.� �9.3�2 9.113

�. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev �.2.� 1.791 63�

9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev �.2.� �6�.�� 21.201

10. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb - -

11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti �.2.6 (1.�9�.0��) (1.�6�.0�� )

13. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (2.170.911) 169.394

1�. Izredni prihodki 9.��1 1�.77�

1�. Izredni odhodki (132.223) (�6.��1)

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (122.372) (71.703)

17. Davek iz dobička - (��.223)

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 5.2.7 (2.293.283) 42.468

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov

2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi �.2

B3

Adria Airways d.d.


�1

3.3 Izkaz finančnega izida

(v tisoč tolarjih) 2005 2004

A. Finančni tokovi pri poslovanju

a) Pritoki pri poslovanju 31.761.635 31.133.381

Poslovni prihodki 32.192.03� 31.693.26�

Izredni poslovni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje 9.��1 1�.77�

Začetne manj končne poslovne terjatve (�02.236) (��0.13�)

Začetne manj končne aktivne kratkoročne časovne razmejitve (3�.01�) (13�.�2�)

b) Odtoki pri poslovanju (29.773.556) (29.194.153)

Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij (30.�32.690) (2�.�07.��)

Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje (132.223) (�6.��1)

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih - (��.223)

Končne manj začetne zaloge (63.67�) (139.017)

Začetni manj končni poslovni dolgovi 1.27�.631 (79.1�0)

Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve (19.�99) (26.36�)

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju 1.988.079 1.939.228

B. Finančni tokovi pri naložbenju

a) Pritoki pri naložbenju 520.953 870.590

Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) �9�.��0 �2�.020

Pobotano zmanjšanje dolg. fin. naložb (razen za prevrednotenje) 26.373 22.1�9

Pobotano zmanjšanje kratk. fin. naložb (razen za prevrednotenje) - 23.�11

b) Odtoki pri naložbenju (4.111.445) (302.208)

Pobotano povečanje neopredmetenih osnovnih sredstev (2�.2�0) (2�.716)

Pobotano povečanje opred. osn. sredstev (razen za prevrednotenje) (�.0��.33�) (277.�92)

Pobotano povečanje krat. finančnih naložb (razen za prevrednotenje) (�61) -

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri naložbenju (3.590.492) 568.382

C. Finančni tokovi pri financiranju

a) Pritoki pri financiranju 2.576.396 73.501

Pobotano povečanje dolgor. finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) 2.377.�7� -

Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 19�.�22 73.�01

b) Odtoki pri financiranju (1.878.785) (3.050.986)

Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevred.) (1.�7�.7��) (1.��1.311)

Zmanjšanje kapitala (brez čistega dobička oz. izgube poslovnega leta) - (10.21�)

Pobotano zmanjšanje kratk. fin. dolgov (razen za prevred.) - -

Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov - (1.��9.��7)

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri financiranju 697.611 (2.977.485)

Č. Končno stanje denarnih sredstev3 in njihovih ustreznikov 121.297 1.026.099

a) Finančni izid obračunskega obdobja (90�.�02) (�69.�7�)

b) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 1.026.099 1.�9�.97�

3 Med denarnimi ustrezniki so tudi kratkoročno vezani depoziti oziroma depoziti na odpoklic, ki so izkazani med kratkoročnimi finančnimi naložbami.

B3

Adria Airways d.d.


�2

3.� Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 200�

B3

Adria Airways d.d.


�3

Vpok

lican

i kap

ital

Kap

ital

ske

reze

rve

Rez

erve

iz d

obič

ka

Pre

nese

ni

čist

i pos

lovn

i

izid

Čis

ti p

oslo

vni

izid

pos

lovn

ega

leta

Pre

vred

noto

valn

i pop

ravk

i kap

ital

aS

KU

PAJ

(v ti

soč

tola

rjih)

Osn

ovni

kapi

tal

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

ge

reze

rve

iz

dobi

čka

Pre

nese

ni

čist

i dob

iček

/

izgu

ba

Čis

ti do

biče

k/

izgu

ba p

oslo

v-

nega

leta

Spl

ošni

pre

vred

.

popr

avek

kapi

tala

Pose

bni p

revr

ed.

popr

avek

kapi

tala

A.

Sta

nje

31

.12

. 20

04

81

2.4

36

3.6

30

.21

11

34

.55

13

.87

0.0

09

12

9.5

11

21

.23

41

.307

.39

61

2.9

92

9.9

18

.34

0

B.

Pre

mik

i v k

apit

al(2

.29

3.2

83

)(2

.29

3.2

83

)

d)

Vnos

čis

tega

pos

lovn

ega

izid

a

po

slov

nega

leta

(2.2

93

.2�

3)

(2.2

93

.2�

3)

f)

Vnos

zne

ska

pose

bnih

pr

evre

dnot

enj k

apita

la

C.

Pre

mik

i v k

apit

alu

(2.1

42

.53

8)

(12

9.5

11

)2

.27

2.0

49

-

b)

Raz

pore

dite

v či

steg

a do

bičk

a za

ob

likov

anje

dod

atni

h re

zerv

po

sk

lepu

sku

pšči

ne

7�

.37

2(7

�.3

72

)-

c)

Pora

vnav

a iz

gube

(2.2

17.9

10)

(7�

.37

2)

2.2

93

.2�

3-

f)

Dru

ge p

rera

zpor

editv

e se

stav

in

ka

pita

la21

.23

�(2

1.2

3�

)-

Č.

Pre

mik

i iz

kapi

tala

(62

2)

(62

2)

c)

Zman

jšan

je z

arad

i osl

abitv

e

ok

repl

jeni

h sr

edst

ev(6

22

)(6

22

)

D.

Sta

nje

31

.12

. 20

05

81

2.4

36

3.6

30

.21

11

34

.55

11

.727

.471

--

1.3

07.3

96

12

.37

07.

62

4.4

35

Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 200�

Vpok

lican

i kap

ital

Kap

ital

ske

reze

rve

Rez

erve

iz d

obič

ka

Pre

nese

ni

čist

i pos

lovn

i

izid

Čis

ti p

oslo

vni

izid

pos

lovn

ega

leta

Pre

vred

noto

valn

i pop

ravk

i kap

ital

aS

KU

PAJ

(v ti

soč

tola

rjih)

Osn

ovni

kapi

tal

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

ge

reze

rve

iz

dobi

čka

Pre

nese

ni

čist

i dob

iček

/

izgu

ba

Čis

ti do

biče

k/

izgu

ba p

oslo

v-

nega

leta

Spl

ošni

pre

vred

.

popr

avek

kapi

tala

Pose

bni p

revr

ed.

popr

avek

kapi

tala

A.

Sta

nje

31

.12

. 20

03

81

2.4

36

3.6

30

.21

11

13

.317

3.7

53

.92

82

02

.46

65

3.3

44

1.3

07.3

96

9.8

73

.09

8

B.

Pre

mik

i v k

apit

al4

2.4

68

12

.99

25

5.4

60

d)

Vnos

čis

tega

pos

lovn

ega

izid

a

po

slov

nega

leta

�2

.�6

��

2.�

6�

f)

Vnos

zne

ska

pose

bnih

pr

evre

dnot

enj k

apita

la1

2.9

92

12

.99

2

C.

Pre

mik

i v k

apit

alu

21

.23

41

16

.08

1(6

2.7

37)

(74

.57

8)

-

a)

Raz

pore

dite

v či

steg

a do

bičk

a po

sk

lepu

upr

ave

in n

adzo

rneg

a sv

eta

21.2

3�

(21

.23

�)

-

b)

Raz

pore

dite

v či

steg

a do

bičk

a za

ob

likov

anje

dod

atni

h re

zerv

po

sk

lepu

sku

pšči

ne

116

.0�1

(116

.0�1

)-

-

f)

Dru

ge p

rera

zpor

editv

e se

stav

in

ka

pita

la�

3.3

��

(�3

.3�

�)

-

Č.

Pre

mik

i iz

kapi

tala

(10

.21

8)

(10

.21

8)

a)

Izpl

ačilo

div

iden

d, d

obič

ka, n

agra

d

up

ravi

in n

adzo

rnem

u sv

etu

(10

.21

�)

(10

.21

�)

D.

Sta

nje

31

.12

. 20

04

81

2.4

36

3.6

30

.21

11

34

.55

13

.87

0.0

09

12

9.5

11

21

.23

41

.307

.39

61

2.9

92

9.9

18

.34

0

B3

Adria Airways d.d.


��

3.� Bilančna izguba

Bilančni dobiček (v tisoč tolarjih) 2004

Čisti poslovni izid poslovnega leta + �2.�6�

Preneseni čisti dobiček + 129.�11

Povečanje rezerv iz dobička - 21.23�

Bilančni dobiček 150.745

Bilančna izguba (v tisoč tolarjih) 2005

Čisti poslovni izid poslovnega leta - 2.293.2�3

Preneseni čisti dobiček + 7�.373

Zmanjšanje rezerv iz dobička + 2.217.910

Bilančna izguba -

B3

Adria Airways d.d.


��

4. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Podlage za sestavitev računovodskih izkazov

• Računovodski izkazi in pojasnila k izkazom v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standar-

dov, ki jih je leta 2001 izdal Slovenski inštitut za revizijo.

• Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov bilance stanja, izkaza poslovnega izida in vredno-

tenja postavk v računovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča

za resničen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poročilu. Prav tako so upoštevane temeljne računovodske

predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja ter upoštevanje resnične in

poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posameznih cen.

• Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evidence tudi po priporočilih ICAO (International Civil Aviation Organiza-

tion), katere članica je tudi Republika Slovenija.

• Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženo na tisoč enot.

Tečaj in način preračuna v domačo valuto

• Adria Airways d.d. nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe, dolgoročne in kratkoročne obveznosti, dolgoročne

in kratkoročne terjatve v tujih valutah preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zaključka posla, sta-

nja na dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij pa po zadnjem srednjem tečaju Banke Slovenije (31. 12. 2005).

• Pozitivne ali negativne tečajne razlike, ki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami in obveznostmi,

so vključene v izkaz poslovnega izida kot finančni prihodki ali finančni odhodki.

Poročanje po področnih in območnih odsekih

• Področni odseki so prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz potnikov v izrednem (čarter) prometu,

servisiranje letal za tuje naročnike in ostalo.

• Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno neposredno pripisati odse-

kom, ostali podatki se ne razkrivajo.

• Družba nima območnih odsekov.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

• Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo

koristnosti, ki za ta sredstva traja praviloma največ pet let.

• Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

Opredmetena osnovna sredstva

• Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema. Kot opredmetena osnovna sred-

stva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in

B4

Adria Airways d.d.


�6

katerega posamična vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500.- EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v

izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli.

• Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno

pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi

glede na prej ocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva,

zmanjšujejo do takrat obračunani popravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišča po njihovi nabavni vrednosti (če pa

ta ni znana, po ocenjeni vrednosti).

• Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so odtujena ali izničena, ker od

njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med

prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.

• Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo s spremembo tečaja tuje valute iz naslova prejetih posojil za ta

opredmetena osnovna sredstva. Od tako spremenjene nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva zaradi

opravljenega prevrednotenja se kasneje obračuna amortizacija kot strošek.

Amortizacija

• Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja

njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo

enakomernega časovnega amortiziranja.

• Zemljišča se ne amortizirajo.

• V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2005 so naslednje:

Najnižja Najvišja

(Ne)opredmeteno sredstvo % %

Neopredmetena dolgoročna sredstva:

Računalniški programi 2�,00 2�,00

Opredmetena osnovna sredstva:

Nepremičnine:

zidane zgradbe 1,�0 2,�0

druge zgradbe 2,00 12,�0

Oprema:

proizvodna oprema – letala �,3� �,00

proizvodna oprema - roto nadomestni deli 10,00 10,00

druga oprema �,30 20,00

Računalniška oprema:

strojna oprema 2�,00 2�,00

Motorna vozila:

transportna vozila - kombiji 12,�0 1�,30

osebna vozila 12,�0 1�,�0

Druga opredmetena osnovna sredstva - drobni inventar 2�,00 33,00

B4

Adria Airways d.d.


�7

Finančne naložbe

• Finančne naložbe vseh vrst se najprej izkazujejo po nabavni vrednosti. Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne

finančne naložbe.

• Dolgoročni finančni naložbi v kapital odvisnih podjetij, ki sta zajeti v skupinske računovodske izkaze, sta vrednoteni

po kapitalski metodi. Pri tem se vrednost naložb v odvisni podjetji povečuje za čisti dobiček, ki pripada obvladujoče-

mu podjetju; hkrati ta dobiček povečuje prihodke od financiranja obvladujočega podjetja.

• Če kaka finančna naložba izgublja vrednost, je treba v breme finančnih odhodkov za odpise dolgoročnih in kratko-

ročnih finančnih naložb vzpostaviti popravek njene začetno izkazane vrednosti.

• Del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v enem letu po datumu izkaza stanja, je izkazan kot kratkoročna

finančna naložba.

Terjatve

• Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki

od poslovanja, terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v

zvezi s preoblikovanjem sredstev.

• Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačani.

• Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku in gredo v tožbo, se

izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in

ob koncu leta po posameznih kupcih.

• Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se

pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhod-

kov.

Zaloge

• Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.

• Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO.

• Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost in se vštevajo

med odhodke poslovanja.

Denarna sredstva

• Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki

bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na ra-

čunih pri banki ali drugi finančni ustanovi, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz

blagajne na ustrezni račun pri banki ali v drugi finančni ustanovi in se še istega dne vpiše kot dobroimetje pri njej.

• Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo

takšno naravo.

• Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan

prejema.

B4

Adria Airways d.d.


��

Kapital

• Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne

samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

• Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in prevrednotovalni po-

pravki kapitala.

• Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

Obveznosti

• Obveznosti so finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne.

• Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob pred-

postavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

• Dolgoročne finančne obveznosti, izražene v tuji valuti, so na začetku preračunane v domačo valuto po tečaju na dan

nastanka. Tečajna razlika do datuma bilance stanja je posledica ovrednotenja dolgoročnih finančnih obveznosti na

dan bilance stanja in se izkazuje kot tečajna razlika na opredmetenih osnovnih sredstvih, za katere so bile dolgoročne

obveznosti najete v tujih valutah.

• Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se

pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih odhodkov ali prihodkov.

• Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti

na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finančnih orodij.

Pripoznavanje prihodkov

• Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev

ali zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

• Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovskega blaga in materiala v obračunskem

obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse po-

puste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov.

• Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodsko vrednostjo, po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek

kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

• Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi nalož-

bami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede

njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem

ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.

• Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

• Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sred-

stva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

B4

Adria Airways d.d.


�9

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov

vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi

sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

• Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se po-

javijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo

dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.

• Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Davki

• Dejavnost družbe je obdavčena z davkom od dobička pravnih oseb v višini 25%. V poslovnem letu 2005 družba Adria

Airways d.d. ni izkazala obveznosti iz naslova davka iz dobička, in to zaradi negativnega poslovnega rezultata.

Izkaz finančnega izida

• Izkaz finančnega izida prikazuje, kako pritoki in odtoki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju.

• Sestavljen je v različici II izkaza finančnega izida po posredni metodi, in sicer na podlagi izkaza bilance stanja na dan

31. 12. 2005 in izkaza bilance stanja na dan 31. 12. 2004, podatkov iz izkaza poslovnega izida za leto 2005 in dodatnih

potrebnih prilagoditev za postavke, ki ne predstavljajo pritokov in odtokov.

Razkritja

• Družba je v letnem poročilu za leto 2005 razkrila vse pomembne poslovne dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke,

prihodke in tveganja, prav tako pa pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

• Družba ne razkriva nabavnih vrednosti letal.

• Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov ali drugih zaupnih informacij,

ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.

B4

Adria Airways d.d.


90

5. Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom

�.1 Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

�.1.1 Opredmetena osnovna sredstva

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Zemljišča 166.3�3 166.3�3

Zgradbe 2.00�.003 1.20�.001

Oprema, od tega : 21.126.6�6 1�.32�.906

* proizvajalne naprave in stroji 20.�6�.6�9 1�.116.�22

- letala 20.0�9.022 17.1�6.2�2

- roto nadomestni deli 77�.627 930.�70

* druge naprave in oprema 262.037 212.0��

- druga oprema 2�9.7�2 209.13�

- drobni inventar 2.29� 2.9�9

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 10.121 196.�1�

*predujmi za osnovna sredstva 10.121 100.239

*osnovno sredstvo v gradnji - 96.179

Skupaj 23.308.153 19.899.668

• Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letala Airbus A-320 (3) in regionalna letala CRJ-200-LR

(5). Povečanje vrednosti letal se nanaša na nakup novega letala CRJ-200-LR s 50 sedeži na začetku leta 2005, zmanjša-

nje pa predstavlja obračunana amortizacija po enakomerni stopnji 4,38 % za letala A-320 in 5,00 % za letala CRJ-200-

LR. Letala se analitično vodijo v osnovni valuti nakupa (ameriški dolar), od 1. 1. 2006 pa v valuti EUR.

• Družba dvakrat letno preverja čisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value Reference, The Aircraft

Value Analysis Company (AVAC); družba je na začetku leta 2004 dodatno naročila pri pooblaščenem ocenjevalcu

vrednosti podjetij cenitev vrednosti flote letal Canadair pri uporabi na dan 31. 12. 2003 (flota letal Canadair predsta-

vlja samostojno denar ustvarjajočo enoto); aprila 2006 je bila izvedena dodatna presoja čiste prodajne vrednosti letal

s pomočjo cenitve na dan 31. 12. 2003 in preveritve morebitnih sprememb predpostavk iz te cenitve. Uprava družbe

ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po oslabitvi sredstev.

• Vse dolgoročne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve zastavne pravice na dveh letalih A-320

(S5-AAA in S5-AAC in rezervnem motorju za letalo A-320) in na vseh petih regionalnih letalih CRJ-200-LR (S5-AAD,

S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

• Povečanje vrednosti zgradb se nanaša na aktiviranje novega hangarja, skupaj s parkiriščem.

• S 1. 11. 2004 je družba vzela v poslovni najem dodatno letalo tipa CRJ 200, zato so porasli stroški najemnin v letu

2005. Skupaj ima družba na dan 31. 12. 2005 dve najeti letali tipa CRJ. B5

Adria Airways d.d.


91

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2005

(v tisoč tolarjih) Zemljišča Zgradbe

Proizvajalna

oprema

- letala

Roto

nadomestni

deli

Druga

oprema

Drobni

inventar

Predujmi

za osnovna

sredstva

Osnovna

sredstva v

gradnji Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. decembra 2004 166.343 2.487.827 30.260.077 2.679.566 1.269.391 14.057 100.239 96.179 37.073.679

Neposredna povečanja

- investicije- - - - - - 12.�39 �.1��.11� �.200.6�7

Prenos z investicij v teku - ��3.691 3.23�.�67 91.0�1 110.69� �� - (�.2��.�61) -

Zmanjšanja med letom - - - (99.��0) (�2.763) (�20) (10�.20�) - (261.23�)

Ostale spremembe

- tečajne razlike- - 3.373.772 (1.�79) - - �.�� 16� 3.377.60�

Stanje 31. decembra 2005 166.343 3.331.518 36.872.316 2.669.288 1.327.322 13.795 10.121 - 44.390.703

Popravek vrednosti

Stanje 31. decembra 2004 - 1.279.826 13.073.825 1.748.996 1.060.256 11.108 - - 17.174.011

Amortizacija v letu - �6.6�9 1.7��.721 177.�6� �2.�� 1.1�3 - - 2.026.�06

Zmanjšanja med letom - - - (31.��3) (��.12�) (791) - - (77.��)

Povečanja med letom - - - - - - - - -

Ostale spremembe

- tečajne razlike- - 1.960.7�� (1.2�7) - - - - 1.9�9.�91

Stanje 31. decembra 2005 - 1.326.515 16.783.294 1.893.661 1.067.580 11.500 - - 21.082.550

Neodpisana vrednost

na dan 31. 12. 2005166.343 2.005.003 20.089.022 775.627 259.742 2.295 10.121 - 23.308.153

Neodpisana vrednost

na dan 31. 12. 2004166.343 1.208.001 17.186.252 930.570 209.135 2.949 100.239 96.179 19.899.668

�.1.2 Dolgoročne finančne naložbe

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Naložbe v delnice in deleže v odvisna podjetja 22�.7�3 233.�23

Naložbe v delnice in deleže v druga podjetja 2�.163 21.0�6

Dolgoročne finančne naložbe v dolgove 2.007 2.300

Skupaj dolgoročne finančne naložbe 250.923 256.909

• Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev računovodskih izkazov obeh

odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine

Adria Airways kot celote.

Odvisna družba

(v tisoč tolarjih)

Sedež

podjetja

Država

podjetja

Delež

lastništva

31. 12. 200�

Kapital odvisnega

podjetja

31. 12. 200�

Poslovni izid

leta

200� Deleži v odvisnih podjetjih

31. 12. 200� 31. 12. 200�

Amadeus

Slovenija d.o.o.

Dunajska 122,

LjubljanaSlovenija 9�% 209.012 7.729 197.209 216.909

AAM EAR Servis

d.o.o.

Gradski zid

Blok �/�,SkopjeMakedonija �1% ��.33� 2�.023 27.�� 16.61�

SKUPAJ 224.753 233.523

B5

Adria Airways d.d.


92

• Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vključujejo NMC d.o.o. Skopje, kjer razpolagamo s 5-odstotnim dele-

žem v kapitalu v višini 48 tisoč SIT.

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2005

(v tisoč tolarjih) Podjetja skupine Pridružena podjetja Druga podjetja Posojila drugim Skupaj

Stanje 1.1.2005 233.523 - 21.087 2.300 256.910

Povečanje 19.�9� - - - 19.�9�

Zmanjšanje 29.1�7 - - 297 29.��

Prevrednotenje 793 - 3.077 � 3.�7�

Stanje 31.12.2005 224.753 - 24.164 2.007 250.924

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2005 - - 1 - 1

Povečanje - - - - -

Zmanjšanje - - - - -

Stanje 31.12.2005 - - 1 - 1

Čista vrednost na dan 1.1.2005 233.523 - 21.086 2.300 256.909

Čista vrednost na dan 31.12.2005 224.753 - 24.163 2.007 250.923

�.1.3 Zaloge

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Material 1.7�0.�79 1.73�.9��

Popisni presežki - -

Popisni primanjkljaji - (2.0�1)

Popravek vrednosti (92�.129) (977.�3�)

Skupaj 822.750 759.075

• Pretežno stanje zalog tvorijo stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala za vzdrževanje letal. Obseg in opti-

miranje zalog se oblikuje glede na priporočila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.

• Družba ob koncu leta 2005 pri pregledu zalog ni ugotovila nekurantnih zalog in zato ni oblikovala dodatnega poprav-

ka vrednosti.

B5

Adria Airways d.d.


93

�.1.� Poslovne terjatve

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Dolgoročne poslovne terjatve 47.092 19.991

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih kupcev �7.092 19.991

Kratkoročne poslovne terjatve 3.728.524 3.369.331

Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij 96.��1 32.73�

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 3.09�.06� 2.902.��7

Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti - -

Druge kratkoročne poslovne terjatve 6�1.�32 �36.7��

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev (107.�23) (103.00�)

Skupaj poslovne terjatve 3.775.616 3.389.322

• Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo dolgoročne dane varščine za zakup letal (34,9

mio SIT) ter ostale dane varščine (12,1 mio SIT).

• Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domačih in tujih kupcev (od tega

2.639.145 tisoč SIT do kupcev v tujini in 555.370 tisoč SIT do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba vrši stalni

nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

• Redni letalski prevozniki, ki so člani IATA (mednarodna organizacija letalskih prevoznikov), obračunavajo svoje

mesečne terjatve in obveznosti prek inštitucije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja mesečni pobot.

Terjatve niso zavarovane, nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov pa predstavlja kršitev proti letalskemu pre-

vozniku in v kasnejši fazi njegovo izključitev iz inštitucije. Na dan 31. 12. 2005 je stanje terjatev do IATE za pobot

1.366.675 tisoč SIT. Pobot je bil v celoti izvršen januarja in februarja 2006.

• Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi prek zastopnikov doma in v tujini. Podoben mesečni obračun in

plačilna disciplina, kot velja za letalske prevoznike, velja tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo prek siste-

ma Bank Settlement Plan (BSP), in ki so organizirani na področju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo.

• Družba nima poslovnih terjatev do članov uprave, članov nadzornega sveta, delavcev s posebnimi pooblastili in no-

tranjih lastnikov.

• Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o računovodskih usmeri-

tvah. Leta 2005 je družba dodatno oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (10.649

tisoč SIT), prejela plačane že izbrisane in odpisane terjatve v višini 117 tisoč SIT. Družba je leta 2005 direktno v breme

prevrednotovalnih odhodkov odpisala za 861 tisoč SIT terjatev.

• Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev so deloma zavarovane z bančnimi garancijami, deloma s prejetimi bianco

menicami, pretežno pa so nezavarovane. Pregled kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti po-

kaže, da je bilo 84,6% teh terjatev na dan 31. 12. 2005 še nezapadlih, 15,4% terjatev pa zapadlih, večina od teh v roku

do 30 dni.

• Druge kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo plačane kratkoročne predujme za najeta letala in varščine, terjatve

za davek na dodano vrednost, terjatve za akontacijo za davek od dobička, terjatve za prodajo kart do prodajnih mes in

terjatve do dobaviteljev za priznane, a še ne izstavljene dobropise.

B5

Adria Airways d.d.


9�

�.1.� Kratkoročne finančne naložbe

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Kratkoročne finančne naložbe v dolgove (doma in v tujini):

- do bank 39.7�2 727.012

- do drugih 7.19� 7.19�

Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 1 72

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih naložb 31� 3��

Skupaj 47.255 734.623

• Kratkoročne finančne naložbe v večini predstavljajo depoziti v tujih bankah.

�.1.6 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 13.393 �.6�7

Denarna sredstva v banki 107.�9� 329.203

Skupaj 121.287 337.860

�.1.7 Kapital

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

I. Vpoklicani kapital 812.436 812.436

1. Osnovni kapital �12.�36 �12.�36


III. Rezerve iz dobička 1.862.022 4.004.560

3. Statutarne rezerve 13�.��1 13�.��1

�. Druge rezerve iz dobička 1.727.�71 3.�70.009

IV. Preneseni čisti poslovni izid - 129.511

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta - 21.234

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1.319.766 1.320.388

1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1.307.396 1.307.396

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 12.370 12.992

Skupaj 7.624.435 9.918.340

• Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala in je opredeljen v statutu podjetja in registriran na sodišču

ter so ga temu ustrezno vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 812.436 tisoč SIT in

je enak registriranemu. Razdeljen je na 406.218 navadnih delnic, z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT, ki so v celoti

vplačane. Vse navadne delnice so iste izdaje.

• Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Število delnic se med letom ni

spreminjalo.

• Družba nima lastnih delnic in jih ni imela med poslovnim letom.

• Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2005 znaša 18.769,30 SIT.

• Na 19. seji skupščine delničarjev družbe Adria Airways d.d. so bilančni dobiček družbe za poslovno leto 2004 v znesku

B5

Adria Airways d.d.


9�

150.745.148,40 SIT razporedili v naslednje namene:

- v druge rezerve družbe 75.372.574,20 SIT

- v preneseni dobiček družbe 75.372.574,20 SIT

• Leta 2006 sta uprava in nadzorni svet predlagala pokrivanje čiste izgube poslovnega leta iz naslednjih postavk kapi-

tala:

- v višini 75.372.574,20 SIT iz prenesenega čistega poslovnega izida iz prejšnjih let in

- v višini 2.217.910.783,40 SIT iz drugih rezerv iz dobička.

• Dokončen sklep o poravnavi čiste izgube sprejme skupščina ob obravnavanju letnega poročila uprave.

• Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:

- Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo družbe – uporabljajo se pod

pogoji in za namene, ki jih določa zakon; kapitalske rezerve znašajo 3.630.211 tisoč SIT in se niso spreminjale.

- Rezerve iz dobička predstavljajo statutarne rezerve (134.551 tisoč SIT), oblikovane v višini 50% čistega dobička po-

slovnih let 2002, 2003 in 2004 v skladu z določili statuta. Druge rezerve iz dobička znašajo 1.727.471 tisoč SIT in so

se leta 2005 zmanjšale za del pokrivanja izgube istega leta. Statutarne rezerve se lahko uporabljajo za kritje izgube,

za povečanje osnovnega kapitala ter za investicije v opredmetena osnovna sredstva družbe. Druge rezerve iz dobička

se lahko uporabijo za katerekoli namene v skladu z zakonom, statutom in poslovno politiko družbe.

• Splošni prevrednotovalni popravek kapitala (1.307.396 tisoč SIT) se nanaša na revalorizacijo osnovnega kapitala iz

preteklih let.

• Posebni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 12.370 tisoč SIT pa vključuje prevrednotovalni popravek v zvezi

z opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

�.1.� Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Dolgoročne finančne obveznosti do bank 13.�01.306 �.219.630

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 6.6�0 �.392.�90

Skupaj 13.407.956 9.612.520

• Del dolgoročnih posojil in obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2006, je v višini

712.277 tisoč SIT izkazan med kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi.

Dolgoročne finančne obveznosti do bank

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Dolgoročna posojila, dobljena pri domačih bankah 13.�01.306 2.733.971

Dolgoročna posojila, dobljena pri tujih bankah - 1.��.6�9

Skupaj 13.401.306 4.219.630

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Dolgoročna posojila, dobljena pri drugih podjetjih v tujini - �.3��.9��

Dolgoročne poslovne obveznosti iz naslova finančnega najema �.200 1.�36

Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih 2.��0 �.066

Skupaj 6.650 5.392.890

B5

Adria Airways d.d.


96

• Dolgoročna posojila, dobljena pri drugih podjetjih v tujini (finančna inštitucija CRAFT Jersey) ter dolgoročna poso-

jila, dobljena pri tujih bankah, so bila leta 2005 predčasno poplačana z najetjem novih posojil pri domačih bankah

za dobo deset let.

• Leta 2005 je družba najela tudi novo dolgoročno posojilo pri domači banki za financiranje novega letala CRJ 200 za

dobo dvanajst let.

• Dolgoročna posojila so najeta v valuti EUR.

• Odplačevanje glavnice in obresti je praviloma mesečno.

• V več kot petih letih zapade v plačilo 7.178.078 tisoč SIT dolgoročnih posojil.

• Vse dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na letalih.

�.1.9 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 1.621.�93 7�1.031

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 72.�9� �0.�10

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev �.7��.3�� 3.�72.�20

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 12.32� 17.�36

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih �9�.002 1.�9�.��7

Skupaj 7.346.759 5.917.944

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah doma 712.277 �37.�3�

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 909.216 -

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah v tujini - 3�3.�96

Skupaj 1.621.493 781.031

• Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah doma sestavljajo izključno obveznosti iz naslova dobljenih dolgoročnih

posojil, katerih odplačilni rok je krajši od enega leta.

• Kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo obveznosti do domačih bank. Kratkoročna posojila so nominirana v

valuti EUR.

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 1.100.��1 7�9.36�

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 3.6��.�03 2.723.��6

Skupaj 4.745.344 3.472.820

• Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za prejeto blago in storitve doma in v tujini.

Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od osem do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje

računa.

B5

Adria Airways d.d.


97

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Kratkoročni del dobljenih posojil pri finančnih institucijah - 677.��

Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih 3�.90� -

Kratkoročne poslovne obveznosti do države 121.60� 173.13�

Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev �26.903 ��0.2��

Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema 79� �3�

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 309.793 26�.079

Skupaj 895.002 1.595.847

• Družba Adria Airways d.d. po stanju na dan 31. 12. 2005, razen obveznosti za plače za mesec december 2005, nima

poslovnih obveznosti do uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih.

• Druge kratkoročne poslovne obveznosti večinoma predstavljajo obveznosti po sodni odločbi JAT Airways Beograd.

�.1.10 Zabilančna sredstva/obveznosti


Hipoteke 1�.917.67� 20.�13.�2�

Dane garancije 610.622 603.1��

Ostalo 267.1�� 271.�20

Skupaj 15.795.442 21.388.402

• V zunajbilančni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domačih bank za najete dolgoročne

kredite za nakup letal.

• Višina hipotek se je spremenila zaradi predčasnega poplačila nekaterih dolgoročnih posojil in s tem posledično nižjih

hipotek, ki pa se v osnovni valuti ne bodo spreminjale do dokončnega poplačila posojil.

• Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31. 12. 2005, znaša 14.113.583 tisoč SIT.

• Pod garancije so zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist dobaviteljev in

prejete garancije za zavarovanje terjatev.

�.2 Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

Stroški po funkcionalnih skupinah


Proizvajalni stroški 2�.03�.��1 2�.77�.206

Stroški prodajanja 3.9�7.�73 �.030.910

Stroški splošnih dejavnosti 1.036.�� 1.037.0�9

Skupaj 33.029.309 30.843.165

• Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih storitev, materiala, dela in

amortizacije ter splošne proizvajalne stroške.

B5

Adria Airways d.d.


9�

• Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini in stroške agencijske prodaje

doma in v tujini (provizija – ostali stroški prodajanja).

• Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotno družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

�.2.1 Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih


Redni promet – potniki 23.733.6�� 2�.60�.7�7

Redni promet – tovor ��3.232 911.�0�

Izredni promet (charter) - potniki �.272.3�0 2.766.90�

Servisiranje letal za tretje osebe 2.1��.199 2.��6.1�1

Ostalo 1.1�7.063 �7�.612

Skupaj 32.190.502 31.643.918

• Dejavnost družbe se uvršča med storitveno dejavnost mednarodnega zračnega prevoza potnikov, kar predstavlja 87%

celotnih prihodkov od prodaje.

• 6,7% prihodkov od prodaje predstavlja vsepomembnejša dejavnost servisiranja letal za tretje osebe, prevoz tovora pa

2,6%.

Čisti prihodki od prodaje – razdelitev Slovenija, tujina


Prihodki od prodaje v Sloveniji 310.�� 3��.1�6

Prihodki od prodaje v tujini 31.��0.01� 31.2��.772

Skupaj 32.190.502 31.643.918

�.2.2 Stroški blaga, materiala in storitev


Nabavna vrednost prodanega blaga 16.0�6 19.��1

Stroški materiala 7.�17.9�0 �.913.1�7

Stroški storitev 1�.92�.�01 1�.77�.��

Skupaj 22.459.467 20.708.582

• Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto povečali za 8,5%, kar je predvsem posledica rasti cen

letalskega goriva in povečanega obsega letenja.

B5

Adria Airways d.d.


99

Stroški materiala


Gorivo za letala �.6�3.723 3.�6�.031

Blago in material za oskrbo potnikov 6�9.0�� 667.702

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 7�6.227 9�9.10�

Ostali stroški materiala 39�.9�� 22.309

Skupaj 7.517.980 5.913.147

Stroški storitev


Stroški letališč �.�23.�23 �.�0�.�01

Stroški navigacije 1.�76.67� 1.9�7.�1�

Stroški vzdrževanja 2.232.7�3 2.16�.69�

Stroški najemnin 1.�0�.62� 2.0��.6�2

Bančni stroški in zavarovanja 2�3.9�0 293.109

Povračila stroškov 3�6.631 320.�9�

Stroški transportnih storitev 33�.690 �12.�21

Ostali stroški storitev 2.917.21� 2.03�.�6�

Skupaj 14.925.401 14.775.884

Ostali stroški storitev vključujejo šolanja, cargo, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve ...

�.2.3 Stroški dela


Stroški plač �.623.996 �.23�.232

Stroški socialnega zavarovanja 7��.370 69�.20�

Stroški pokojninskega zavarovanja 261.6�� 261.�39

Ostali stroški dela 1.307.�03 1.260.677

Skupaj 6.948.857 6.454.552

• Ostali stroški dela leta 2005 vključujejo regres za letni dopust, prevoz na delo, odpravnine, jubilejne nagrade, davek

na plače in plače nekaterih zaposlenih v predstavništvih v tujini.

�.2.� Odpisi vrednosti

Amortizacija


Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenih dolgoročnih sredstvih 2.0��.�31 1.�69.��9

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 67.�3� 32.2��

Skupaj 2.112.666 1.902.143

B5

Adria Airways d.d.


100

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

• Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se nanašajo na popravek vrednosti terjatev (10.649 tisoč

SIT), neposredni odpis terjatev (861 tisoč SIT) in neposredni odpis obveznosti (44.890 tisoč SIT).

�.2.� Finančni prihodki


Finančni prihodki iz deležev 49.382 9.113

- v podjetjih v skupini �3.26� 6.913

- drugi finančni prihodki iz deležev 6.117 2.200

Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 1.791 638

- drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 1.791 63�

Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 464.445 821.201

- do podjetij v skupini 2.976 1.7�2

- drugi finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev �61.�69 �19.��9

Skupaj 515.618 830.952

• Finančni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke od prejetih obresti in pozitivnih tečajnih razlik.

• Drugi finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev se sestojijo iz prihodkov od obresti (8.485 tisoč SIT) in prihodkov od

pozitivnih tečajnih razlik (452.984 tisoč SIT), ki so nastale pri preračunu iz tujih valut.

�.2.6 Finančni odhodki


Finančni odhodki za odpise dolg. in kratk. finančnih naložb - -

- Prevred. finančni odhodki pri drugih finančnih naložbah - -

Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.895.088 1.568.088

- do podjetij v skupini 2.670 3.6�7

- do pridruženih podjetij - 2

- drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.�92.�1� 1.�6�.399

Skupaj 1.895.088 1.568.088

• Finančni odhodki se v večini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoročnih kreditov (894.430 tisoč

SIT, od katerih 84.723 tisoč SIT znaša davek na obresti), odhodke iz naslova negativnih tečajnih razlik (703.868 tisoč

SIT) in odhodke za predčasno prekinitev kreditnih pogodb za dolgoročna devizna posojila (294.120 tisoč SIT). B5

Adria Airways d.d.


101

�.2.7 Čisti poslovni izid


Poslovni izid iz rednega delovanja (2.170.911) 169.39�

Poslovni izid zunaj rednega delovanja (122.372) (71.703)

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (2.293.283) 42.468

• Družba je leta 2005 ustvarila negativen izid iz poslovanja v višini 791.441 tisoč SIT, in to predvsem zaradi znižanja

vrednosti povprečnega prodajnega kupona in rekordno visokih cen letalskega goriva.

• Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini 1.379.470 tisoč SIT, predvsem zaradi visokih stroškov financira-

nja letal, negativnih tečajnih razlik zaradi naraščanja tečaja USD in stroškov predčasne prekinitve kreditnih pogodb.

• To je vplivalo na doseženi negativen čisti poslovni izid v višini 2.293.283 tisoč SIT.

Splošno prevrednotenje zaradi ohranitve kupne moči kapitala

(v tisoč tolarjih) Sprememba tečaja evra Rast cen življenjskih potrebščin

Sprememba v % - 0,07 % 2,3 %

Splošni prevrednotovalni popravek (�.337) 17�.362

Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju

zaradi ohranitve kupne moči kapitala(2.2�7.9�6) (2.�6�.6��)

• V primeru usklajevanja kapitala z rastjo tečaja EUR bi bil poslovni izid družbe Adria Airways d.d. leta 2005 boljši za

5.337 tisoč SIT, v primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin pa bi bil poslovni rezultat nižji za

175.362 tisoč SIT.

B5

Adria Airways d.d.


102

6. Druga razkritja

6.1 Podatki o skupinah oseb

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb v

skladu z 253. členom ZGD

(v tisoč tolarjih) 2005

Člani uprave 59.012

Člani nadzornega sveta 5.166

- zunanji - predstavniki kapitala 3.3�9

- notranji - predstavniki zaposlenih 1.�07

Zaposleni na podlagi individualne pogodbe 308.254

Skupaj 372.432

Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vključuje prispevkov delodajalca.

• Prejemki uprave vključujejo: plače, bonitete, regres za dopust, morebitne druge prejemke (odhodnina) ter povračila

stroškov. Prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,

vključujejo plače, bonitete, regres za dopust, povračila stroškov in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, od-

pravnine …). Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo sejnine in potne stroške.

6.2 Finančni kazalniki

2005 2004

Stopnja lastniškosti financiranja 26,63% 3�,69%

Stopnja dolgoročnosti financiranja 73,��% 76,21%

Stopnja osnovnosti investiranja �1,�7% 77,77%

Stopnja dolgoročnosti investiranja �2,61% 7�,��%

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,33 0,�0

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti - hitri koeficient 0,02 0,1�

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti - pospešeni koeficient 0,�� 0,77

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti - kratkoročni koeficient 0,66 0,�9

Koeficient gospodarnosti poslovanja 0,9� 1,03

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,�3%

B6

Adria Airways d.d.


103

Pojasnila kazalcev

• Stopnja lastniškosti financiranja predstavlja razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov financiranja, torej

prikazuje delež lastniškega financiranja v vseh sredstvih družbe. Iz kazalca je razvidno, da je bila stopnja lastniškosti

financiranja leta 2005 nižja za 12,06 odstotnih točk glede na leto 2004. Razlog je najem novega dolgoročnega kredita,

kratkoročnih revolving kreditov in zmanjšanja kapitala zaradi pokrivanja izgube.

• Kazalec stopnje dolgoročnosti financiranja je razmerje med dolgoročnimi viri financiranja (kapital in dolgoročne re-

zervacije ter dolgoročne finančne in poslovne obveznosti) in vsemi obveznostmi do virov sredstev. Stopnja dolgoročno-

sti financiranja znaša leta 2005 73,48%. Kazalnik je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši za 2,73 odstotne

točke, predvsem zaradi negativnega poslovnega izida ter povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti do bank.

• Kazalec stopnje osnovnosti investiranja prikazuje delež neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev v vseh sredstvih. Opredmetena osnovna sredstva so predstavljala leta 2005 81,57-odstotni delež

vseh sredstev; družba deluje v panogi zračnega prevoza, ki zahteva visoka investicijska vlaganja v osnovna sredstva.

Stopnja osnovnosti investiranja se je leta 2005 povečala za 3,8 odstotnih točk glede na leto 2004, saj smo leta 2005

kupili novo letalo in zgradili nov hangar.

• Kazalec stopnje dolgoročnosti investiranja opisuje delež stalnih sredstev in dolgoročnih poslovnih terjatev v vseh

sredstvih. Leta 2005 je bila stopnja dolgoročnosti investiranja 82,61-odstotna, kar nakazuje trend naraščajočega deleža

dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih.

• Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi (neopredmete-

na dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva) in kaže pokritost osnovnih sredstev s kapitalom podjetja.

Koeficient je leta 2005 nižji kot v letu 2004, vzrok za to pa je v 23-odstotnem zmanjšanju kapitala v letu 2004 glede na

predhodno leto in v povečanju osnovnih sredstev.

• Koeficienti neposredne, pospešene in kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri, pospešeni in kratko-

ročni koeficient) prikazujejo plačilno sposobnost podjetja. Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti je razmerje

med gibljivimi sredstvi in aktivnimi časovnimi razmejitvami ter kratkoročnimi poslovnimi in finančnimi obveznostmi

ter pasivnimi časovnimi razmejitvami. Pospešeno in neposredno pokritost kratkoročnih obveznosti izračunamo tako,

da odbijemo od vrednosti gibljivih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev vrednost zalog v pospešenem koeficientu

in vrednost zalog, poslovnih terjatev in kratkoročnih finančnih naložb v hitrem koeficientu. Iz tabele je razvidno, da

se je leta 2005 glede na preteklo obdobje poslabšala vrednost vseh treh kazalnikov.

• Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Vrednost koefi-

cienta leta 2005 je pod ena, kar kaže na negativno poslovanje družbe.

• Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala je razmerje med ustvarjenim čistim poslovnim izidom obračunskega ob-

dobja in povprečnim kapitalom (brez čistega poslovnega izida obračunskega obdobja). Zaradi negativnega poslovnega

rezultata je tudi vrednost manjša od ena.

B6

Adria Airways d.d.


10�

7. Dogodki po datumu bilance stanja

Uprava ocenjuje, da ni dogodkov po datumu bilance stanja, ki bi pomembno vplivali na računovodske izkaze za leto

2005.

S 1. 1. 2006 pričnejo veljati novi Slovenski računuvodski standardi in uprava ocenjuje, da ni pričakovati pomembnih

učinkov na finančne izkaze za leto 2006.

B7

Adria Airways d.d.


10�

8. Računovodski izkazi – razširjena oblika

�.1 Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2005 31. 12. 2004

Sredstva 28.627.117 25.633.650

A. Stalna sredstva 23.602.178 20.192.753

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva �3.102 36.176

1. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja �3.102 36.176

II. Opredmetena osnovna sredstva 23.30�.1�3 19.�99.66�

1. Zemljišča in zgradbe 2.171.3�6 1.37�.3��

a) Zemljišča 166.3�3 166.3�3

b) Zgradbe 2.00�.003 1.20�.001

2. Proizvajalne naprave in stroji 20.�6�.6�9 1�.116.�22

3. Druge naprave in oprema 262.037 212.0��

�. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 10.121 196.�1�

a) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 10.121 100.239

b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi - 96.179

III. Dolgoročne finančne naložbe 2�0.923 2�6.909

1. Deleži v podjetjih v skupini 22�.7�3 233.�23

�. Drugi dolgoročni deleži 2�.163 21.0�6

6. Druge dolgoročne finančne terjatve 2.007 2.300

B. Gibljiva sredstva 4.766.908 5.220.880

I. Zaloge �22.7�0 7�9.07�

1. Material �22.7�0 7�9.07�

II. Poslovne terjatve 3.77�.616 3.3�9.322

a) Dolgoročne poslovne terjatve �7.092 19.991

�. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih �7.092 19.991

b) Kratkoročne poslovne terjatve 3.72�.�2� 3.369.331

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 2.990.6�1 2.799.�39

2. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 96.��1 32.73�

�. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 6�1.�32 �36.7��

III. Kratkoročne finančne naložbe �7.2�� 73�.623

�. Kratkoročne finančne naložbe do drugih �7.2�� 73�.623

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 121.2�7 337.�60B8

Adria Airways d.d.


106

31. 12. 2005 31. 12. 2004

C. Aktivne časovne razmejitve 258.031 220.017

Zabilančna sredstva 15.795.442 21.388.402

Obveznosti do virov sredstev 28.627.117 25.633.650

A. Kapital 7.624.435 9.918.340

I. Vpoklicani kapital �12.�36 �12.�36

1. Osnovni kapital �12.�36 �12.�36


III. Rezerve iz dobička 1.�62.022 �.00�.�60

3. Statutarne rezerve 13�.��1 13�.��1

�. Druge rezerve iz dobička 1.727.�71 3.�70.009

IV. Preneseni čisti poslovni izid - 129.�11

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta - 21.23�

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1.319.766 1.320.3��

1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1.307.396 1.307.396

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 12.370 12.992

B. Rezervacije 4.015 4.962

3. Druge rezervacije �.01� �.962

C. Finančne in poslovne obveznosti 20.754.715 15.530.464

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 13.�07.9�6 9.612.�20

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 13.�01.306 �.219.630

�. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 6.6�0 �.392.�90

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 7.3�6.7�9 �.917.9��

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 1.621.�93 7�1.031

3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 72.�9� �0.�10

�. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev �.7��.3�� 3.�72.�20

6. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti (tudi obveznice)

do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij12.32� 17.�36

�. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih �9�.002 1.�9�.��7

Č. Pasivne časovne razmejitve 243.952 179.884

Zabilančne obveznosti 15.795.442 21.388.402

B8

Adria Airways d.d.


107

�.2 Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS


1. Čisti prihodki od prodaje 32.190.�02 31.6�3.91�

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma

nabavna vrednost prodanega blaga (2�.03�.��1) (2�.77�.206)

3. Kosmati poslovni izid od prodaje (1-2) 4.155.621 5.868.712

�. Stroški prodajanja (z amortizacijo) (3.9�7.�73) (�.030.910)

�. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) (1.036.��) (1.037.0�9)

a) Normalni stroški splošnih dejavnosti (9�3.07�) (��7.9�6)

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih

sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih(67.�3�) (32.2��)

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (1�.9�2) (116.�39)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) �7.366 10�.777

7. Finančni prihodki iz deležev �9.3�2 9.113

a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih �3.26� 6.913

c) Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 6.117 2.200

�. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 1.791 63�

c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 1.791 63�

9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev �6�.�� 21.201

a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini

razen do pridruženih podjetij2.976 1.7�2

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev

(s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)�61.�69 �19.��9

10. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb - -

c) Prevrednotovalni finančni odhodki pri drugih finančnih naložbah - -

11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (1.�9�.0��) (1.�6�.0��)

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini

razen do pridruženih podjetij(2.670) (3.6�7)

b) Fnančni odhodki za obresti in drugih obveznosti do pridruženih podjetij - (2)

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (1.�92.�1�) (1.�6�.399)

13. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (2.170.911) 169.394

1�. Izredni prihodki 9.��1 1�.77�

1�. Izredni odhodki (132.223) (�6.��1)

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (132.223) (�6.��1)

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (14-15) (122.372) (71.703)

17. Davek iz dobička, ustvarjenega zunaj rednega delovanja - (��.223)

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (2.293.2�3) �2.�6�B8

Adria Airways d.d.


10�

3. del

Revizorjevo poročilo

C

Adria Airways d.d.


110

B7

CAdria Airways d.d.


111

B7

izdajatelj:

Adria Airways,

Slovenski letalski prevoznik d.d.

oblikovanje:

LUKS Studio

fotografije:

Branko Čeak,

Arhiv Adrie Airways

lektorica:

Rudenka Nabergoj

tisk:

Tiskarna Schwarz

julij 2006

adria airways - letno poročilo 2005

Documents