aj maj - predstavitev · 2020. 6. 19. · mali srpan – julij Če je malega srpana presuho, ostane...

1Dom starejših Logatec

Pisarije in rimarije

maj 2020

Rimarije platnica 2020.indd 1 09/06/20 10:44

2 1


Dom starejših Logatec Dom starejših Logatec


Pisarijein

rimarijeGlasilo Doma starejših Logatec

Logatec, maj 2020

polni cert if ikat

... nekaj utrinkov

nekaj utrinkov ...


2 3




Spoštovani,

Vsako leto izid našega časopisa pospremimo na največjem domskem do-godku – pikniku. Prvič v zgodovini našega doma letos temu ne bo tako.

V letu 2020 se vse stvari odvijajo drugače in zagotovo bo to eno tistih let, o katerem bomo govorili s časovno ločnico PRED/PO. Naš domski časopis ostaja enoletna kronika dogajanja pod našo streho od lanskega do letošnje-ga meseca maja.

V drugem delu letošnjih Pisarij in rimarij najdete nekatere dragocene informacije o dogajanju v našem domu.

Tekoče izvajamo aktivnosti, ki jih peljemo v okviru certifikata standarda kakovosti E-Qalin. Vpeljanih imamo več projektov, ki so že del našega vsak-dana. Nekateri so tudi posebej predstavljeni. Zahvaljujem se vsem vklju-čenim stanovalcem, svojcem in predvsem zaposlenim, ki ob svojih rednih delovnih obveznostih požrtvovalno sodelujete v E-Qalinu.

Po rezultatih anket v okviru standarda kakovosti E-Qalin, ki ste jih v de-cembru izpolnjevali stanovalci in svojci, smo še vedno zelo uspešni pri izpol-njevanju vaših potreb in pričakovanj, višjo oceno ste nam podelili pri oskrbi in negi in naravnanosti na sposobnosti posameznika. Zahvaljujemo se vsem, ki ste anketo izpolnili, ter se obenem priporočamo tudi za naprej.

Naše delo in življenje je spleteno v mrežo odnosov med lokalnimi in regionalnimi družbenimi skupinami. Partnerji smo v različnih projektih in v letošnjem letu bo dobil konkretnejšo podobo Gartlc, v okviru projekta Pro-gram razvoja podeželja, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje.

Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši.

In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo.

(Paulo Coelho)

! Za vsebino je odgovoren Dom starejših Logatec. Organ upravljana pristojen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za vsebino projekta Gartlc je odgovoren Dom starejših Logatec. Organ upravljanja pristojen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

KAZALO VSEBINE

Uvodnik … gospa Helena Primc Kalan 3Zgodilo se je … 5Zgodba … moja, tvoja, naša 9 Naša vodila za življenje skozi vse letne čase … 9 Naši meseci 9 Spomini na moj najljubši letni čas … 10 PESEM O JELKI 11 POMLAD 11 RADI PIŠEMO Z ROKO 12 ŠTIRIPERESNA DETELJICA 13 NAKUPOVANJE DARILA ZA DAN ŽENA 14 KOFETKANJE V DRUGEM NADSTROPJU 15 SPOMLADANSKO PREBUJANJE 16 ČE SI SREČEN 16 O LUN'CA 18 NEŽNA 18 SKRIVNI OBOŽEVALEC 19 KAKO SEM ZAČELA KLEKLJATI 19 Kratke zgodbe iz življenja 20 RAVNATELJ MI JE REŠIL PALEC 20 KAZEN ZA PREDRZNOST 21 PUJSKI IN POROKA 21 IZGUBLJEN V BEOGRADU 22 PONORELA JANKA 23 PLAVAJOČA KRAVA 23 DEJANJE MESECA 24 STARA KREDENCA 25 SOKRATOV FILTER ZA VSE LETNE ČASE 25KULINARIČNI KOTIČEK 26NOVI ČASI 28DELOVNA TERAPIJA 29 Vaje in naloge za spomin, koncentracijo … 30SPREJEM IN BIVANJE PRI NAS 36OSTANIMO ZDRAVI 38EPIDEMIJA - PETI LETNI ČAS? 42Za konec vprašanja v razmislek 44SPREMLJANJE KAKOVOSTI 44STORITVE ZA ZUNANJE UPORABNIKE 45INFORMACIJE IN KONTAKTNE OSEBE 47

4 5




Izjemno je tudi sodelovanje s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postoj-na. V okviru njihovega šolskega programa mizar so nam obnovili kredenco, ki ustvarja domačnost v naši recepciji. Seveda se pri nas nadaljujejo tudi srečanja v različnih aktivnostih društva, otroci, učenci in naši stanovalci, kjer vsi neizmerno uživamo. Uspešno deluje Demenci prijazna točka, ki smo jo skupaj z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija vzpostavili v Logatcu.

Naš letošnji časopis zaznamuje virus COVID-19, ki nam je »ukradel« po-mlad. Veliko omejitev smo doživeli, z nekaterimi posebnimi ravnanji se bomo morali navaditi živeti. To je zagotovo bil, in je tudi še, izjemni čas, ki je od vseh nas terjal veliko napora in je prinesel posebne psihične obremenitve. Vedno bolj spoznavamo koliko nam pomeni družbeno in socialno življenje, kako pomembni so stiki, ki so v tem času potekali predvsem prek novih teh-nologij in kako ne more nič nadomestiti dotika. Seveda pa smo se tudi urili v tem, da zmoremo slediti navodilom. Vsi želimo, da bi lahko čimprej zaživeli že poznan tek življenja, ki bo zaradi letošnje izkušnje drugačen. Hkrati pa upamo, da pridemo do pravih spoznanj, ukrepov in tudi do zdravil, ki bi ta virus znal ukrotiti in premagati.

Iskrena HVALA• stanovalcem za potrpljenje in razumevanje ukrepov, ki smo jih morali

uvesti, da smo vas zaščitili;• vsem sodelavcem, ker smo zmogli odgovorno delati, ravnati in živeti v

tem zelo težkem obdobju negotovosti;• vsem svojcem, ki ste nam stali ob strani, nas bodrili, nam pošiljali lepe

želje ... Hvala tudi za vaše razumevanje trenutkov, ko se včasih nismo mogli takoj odzvati.

Na koncu želim izreči posebno zahvalo tudi vsem donatorjem, ki ste se nas na različne načine spomnili. Tudi vi ste bili naši žarki upanja na tej poti prilagajanja neznanemu.

Iskrena hvala štabu Civilne zaščite Logatec županu Bertu Menardu, po-veljniku Boštjanu Rupniku in namestniku poveljnika Damjanu Barutu, ki ste nam takoj priskočili na pomoč v zunanjih komunikacijah ter vedno, ko smo vas potrebovali.

Ostanimo zdravi.

Helena Primc Kalan, direktorica

Zgodilo se je …

Kot vsako leto smo sodelovali s številnimi šolami, vrtci, društvi in posamezniki, ki ste nam z različnimi aktivnostmi lepšali vsakdan. Zato na tem mestu zahvala vsakomur, ki je vstopili v naš dom in naša srca z dobro voljo in nasmehom. Še prav posebna zahvala prostovoljcem: Anici, Damjanu, Ivici, Jasminu, Ljubu, Majdi, Martini, Mirku, Štefaniji, Vanji in Vladimiri. Hvala za vztrajnost, energijo in optimizem. Radi vas imamo!

MajaTekle so priprave na vsakoletni pi-knik s svojci. Pisali smo članke za naš časopis, zasadili balkonsko cvetje in pekli piškote. Na pikniku nam je bilo lepo, igral nam je ansambel Ugib. So pa v maju za nas nastopili še Pevci izpod Rožnika.

JunijaSmo prepevali skupaj s člani Pevske-ga društva Logatec, se zabavali z ot-roci iz vrtca Kurirček ter se preizkusili na prvem turnirju v sedeči odbojki DSL. Nekaj nas je odšlo na koncert naše Lucije. Neprecenljivo!

JulijaTakoj po dežju smo izkoristili prostor pod marelami. Najprej smo imeli tombolo, ki so jo skupaj z našo prostovoljko Anico vodili še mladimi prostovoljci Jaša, Alek, Hugo in Tristan. Prelevili smo se tudi v prave strokovnjake za destila-cijo eteričnih olj – letos smo poleg sivke destilirali še limonine lupine in cvetove vrtnic. Iz Centra za krepitev zdravja ZDL so nam pripravili sklop predavanj o prehrani in drugih, za nas, zanimivih temah.

6 7




AvgustaSo se nadaljevala različna predavanja Centra za krepitev zdravja. Iz Cerknice nas je obiskala deklica Lia in za nas plesala in pela. Naša stanovalka gospa Martina je praznovala 100 let. Vse najboljše!

SeptembraNa Dan odprtih vrat DSL so nam na citrah zabrenkale Notice. Ob dnevu Alzheimerjeve bolezni pa smo se sprehodili po Logatcu »za spomin«. Z igrano predstavo so nas razveselili otroci iz Hotedršice. Pričeli smo z novo skupino »Radi pišemo z roko«. Nastopil je Obrtniški mešani pevski zbor iz Logatec.

OktobraZapeli so nam pevci Pevskega društva Barje. Otrokom iz vrtca Tičnica je brala gospa Zora. Začeli smo z akcijo »Dejanje meseca«. Razstava pisanih mozaikov društva Rak iz Rakeka je krasila pritličje.

NovembraFlavtistke Lea, Špela, Nadja in Maja iz Glasbene šole Logatec so otvorile razsta-vo Fotokluba Diana. Zadišal je kostanj na kostanjevem pikniku.

DecembraDom smo odeli v praznično preobleko. Tradicionalno so nas obiskali vrtčevski otroci in župan. Dvorano so krasile nove ilustracije, ki so jih ustvarili otroci za-poslenih v DSL. V pritličju pa smo gostili razstavo Darinke Mlinar, Irme Kopač in Fanči Vidmar. Posebno čaroben je bil božični koncert Tria Rupnik, Vasilija Melj-nikovega, Nadye Melnikove in Lucije Mekina. Potekala je akcija »Srčen dan«.

JanuarjaV novem letu so nas prvi obiskali učenci OŠ Planina. Naša stanovalka gospa Olga je praznovala 100 let. Vse najboljše!

8 9




FebruarjaV pritličju so naše stene krasile po-dobe živali, ki živijo v ZOO parku Ro-žman. Obiskali so nas kurenti. Pustna povorka je šla po domu in dobili smo pustne krofe.

Marca Tudi letos smo se spomnili in obeležili Dan žena in mučenike. Vsa praznovanja je gospod Janez obeležil še v obli-ki verzov in zapi-sov. Začela se je »koronizacija«.

Aprila Kljub karanteni smo imeli nastop pred domom, nastopila je gospa Ester Stoj-ko Grdadolnik in njeni prikupni otroci. Na nas so se spomnili tudi različni šo-larji, ki so nam pošiljali čudovite izdel-ke. Učenci OŠ Tabor Logatec so nam pošiljali metulje, ki jih boste našli tudi v letošnjih Pisarijah in rimarijah.

Zgodba … moja, tvoja, našaLetošnji zapisi v Pisarijah in rimarijah so namenjeni štirim letnim časom. Spo-mine, zgodbe, dogodke, misli, pesmi in drugo kar nas povezuje z letnimi časi smo z vami delili stanovalci, zaposleni in svojci.

Naša vodila za življenje skozi vse letne čase …

✿ Pomembno je pomagati si. Od nas ni šel noben berač lačen. Vedno smo radi pomagali. Če moreš, pomagaj!

✿ Če se ne smiliš samemu sebi, si lahko hitro opomoreš od težav.✿ Večina ljudi težko reskira svojo komoditeto. Zločinstvo je, če drugemu ne

pomagaš. Če le lahko, je prav, da drugemu pomagaš.✿ Hodi previdno, a ne prepočasi, da te kot klic z neba ne zadene spoznanje,

da je vse zamujeno.

Naši meseci

veliki traven – majČe je velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.

rožnik – junijČe rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba

se bati teka, obilno zemlja rodi.mali srpan – julij

Če je malega srpana presuho, ostane grozdje drobno. veliki srpan – avgust

Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.

Tudi letos smo se spomnili in obeležili Dan žena in mučenike. Vsa praznovanja je

gospod Janez obeležil še v obliki verzov in zapisov.. Začela se je »koronizacija«.

(slikica za mučenike)

Aprila

Kljub karanteni smo imeli nastop pred domom, nastopila je gospa Ester Stojko

Grdadolnik in njeni prikupni otroci. Na nas so se spomnili tudi različni šolarji, ki so

nam pošiljali čudovite izdelke. Učenci OŠ Tabor Logatec so nam pošiljali metulje, ki

jih boste našli tudi v letošnjih Pisarijah in rimarijah. (nastop pred domom, metulji)

Zgodba … moja, tvoja, naša

Letošnji zapisi v Pisarijah in rimarijah so namenjeni štirim letnim časom. Spomine,

zgodbe, dogodke, misli, pesmi in drugo kar nas povezuje z letnimi časi smo z vami

delili stanovalci, zaposleni in svojci.

(slike)

Naša vodila za življenje skozi vse letne čase …

Pomembno je pomagati si. Od nas ni šel noben berač lačen. Vedno smo radi

pomagali. Če moreš, pomagaj!

Če se ne smiliš samemu sebi, si lahko hitro opomoreš od težav.

Večina ljudi težko riskira svojo komoditeto. Zločinstvo je, če drugemu ne pomagaš.

Če le lahko, je prav, da drugemu pomagaš.

Hodi previdno, a ne prepočasi, da te kot klic z neba ne zadene spoznanje, da je vse

zamujeno.

10 11




kimavec – septemberČe se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči.

vinotok – oktoberČe listje hitro odleti, vsak naj zime se boji.

listopad – novemberČe na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje.

gruden – decemberPrvi teden grudna huda zima, osem tednov ne odkima.

prosinec – januarČe prosinca drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.

svečan – februarČe je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.

sušec – marecKolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.

mali traven – aprilČe malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje.

Spomini na moj najljubši letni čas …

✿ Najlepše mi je bilo pomladi, ko je bilo konec vojne in smo dočakali mir. Potem smo pričakovali svoje drage, da so se vračali z bojišč. Ko smo se srečali, smo se tesno objeli in poljubili. (ga. Ana)

✿ Moj najljubši letni čas je pomlad, ki bi učakal jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel. (g. Jožef)

✿ Rada imam poletje, ko je lepo toplo, hkrati pa se lahko umakneš v senco. S skupino rada hodim na sprehode, opazujem ptičke, imamo sadne piknike, različne pogovore in druge aktivnosti. V poletnem času me obiščejo tudi moji štirje pravnuki iz Nemčije. Upam, da bo tudi letos tako, saj jih zelo pogrešam. (ga. Marica)

✿ Zelo mi je všeč jesen, ko je vse polno različnih barv okrog nas. Rada opazujem to čudovito naravo tudi pozimi, ko se veje dreves upogibajo pod težo snega. To vse je bogastvo narave. (ga. Borka)

✿ Najbolj vesela sem časa, ko imam svoj rojstni dan – to je poleti. Tak-rat grem k hčerki, ki pripravi gostijo zame. Skupaj se poveselimo. Lep čas zame je tudi, ko zorijo češnje, lepe rdeče. Takrat imam tudi god, na svetega Vida. Pravijo, da sveti Vid je češenj sit. (ga. Vida)

✿ Najraje imam pomlad, ko vse brsti in cveti. Rada se vsak dan, če se le dá, odpravim na sprehod v park in tam opazujem rože. Zelo rada jih imam. Ljubezen do rož je name prenesla mama. Umrla je pri mojih osmih letih in sem ji hvaležna za vse. Še sedaj imam doma v svoji hiši na okenskih policah rože. Za te rože skrbijo drugi, za tiste na vrtu pa ne. Vrt bi najraje sama obdelovala, saj točno vem, kje je kakšna roža vsajena. Najbolj vesela bi bila, da bi sama preštihala in presadila rože. (ga. Marija)

PESEM O JELKI

V parku je greda,v njej rožice cveto,zanje Jelka skrbi,da lepše rasto.

Pogovarja se z njimi,da lepše dišijo,ker dobro vedo,

da ima nežno roko.

Z Ljubeznijo jih zaliva,spomine si obuja.Še čebelica igriva

se v cvet je zatopila.In Jelka je dodala

življenje je kot rožica.Cveti, dehti in oveni

vsak za sabo svojo sled pusti.

Janez Novak

POMLAD

Mila zima je minila, čeprav nas je velikokrat burja brila. Prinesla nam je hudo bolezen - korona virus, ki smo se je vsi bali. Vendar gre na bolje. Že tri mesece se s svojci slišimo samo po telefonu. Držimo se v svojih sobah. Tudi hrano nam prinesejo v sobo, potem pa počivamo in čakamo na boljše čase v Domu starejših občanov v Logatcu.

12 13




Prihaja prvi maj. Vsako leto smo imeli piknik, letos pa nam ta žur odpade in čakamo na boljše čase.

Prišel je maj, ptički žvrgolijo,travice zelenijo, rožice cvetijo, da nam naša srca obudijo. Tudi kukavica kuka, se po gozdnih vejah smuka, ku-ku, da nam bo lepu.

Lep pozdrav, ga. Elizabeta Cerar

RADI PIŠEMO Z ROKO Društvo Radi pišemo z roko, s sedežem v Ljubljani, je bilo pobudnik na-

ših srečanj. Trije člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Logatec smo se na to idejo odzvali in tako začeli s pripravami na prvo srečanje.

V domu se je zbralo lepo število pisanja željnih stanovalcev. Po zače-tnem spoznavanju smo takoj začeli z razgibavanjem rok in prstov ob štet-ju, glasbi ali petju, kar smo redno počeli na začetku vsakega srečanja.

Naša druženja so bila naravnana na letni čas in pomembne dogodke v tistem času.

Na primer, v času pred božičem in novim letom smo izdelovali in pi-sali voščilnice. Med petjem praznič-nih pesmi smo oblikovali lepljenko na karton v velikosti človeka, ki je med prazniki krasila vrata v večna-menski prostor. Po nareku smo na izrezane like napisali dobre želje in jih dodali na s prazničnimi simboli bogato polepljeno osnovo.

Poleg skupnega dela, je imel vsak udeleženec svojo mapo z zvezkom za pisanje dnevnika, svojih spominov ali fantazijskih zapisov. Včasih smo kakšno zgodbico iz dnevnika tudi prebrali na glas in uživali ob domiselnih zapisih. Sestavljali in reševali smo križanke, prisluhnili zgodbam, pesmim, lepim mislim, izrekom, modrim mislim in precej tega tudi zapisali. Šli smo se igre za spomin, igre za hitro odzivanje, uganke, premetanke, naštevanje simbolov na enako črko in še marsikaj.

Čas na uricah je mineval v sožitju nas in stanovalcev. Vsak izmed nas je dal uricam svoj pečat, svoje znanje, svoja čustva. Skupaj smo si polepšali dan in se vzajemno učili.

Ivica, Vladimira, Ljubo

ŠTIRIPERESNA DETELJICA

Ko sem hodil v drugi razred osnovne šole, sem med odmorom našel šti-riperesno deteljico. Prinesel sem jo v razred in jo pokazal učiteljici. Učiteljica se je nasmehnila in me vprašala, na kakšen način sem jo utrgal. »Ja, prijel sem jo in odtrgal, takoj ko sem jo zagledal«, sem ji odgovoril. A učiteljica prijazno: »Sedaj ti bom pa jaz nekaj povedala in to si dobro zapomni, ker se lahko zgodi, da čez petdeset ali več let ta spomin obudi. Tvoje oči so zdrave in sposobne, da so videle štiriperesno deteljico. Ona je zato vredna tvojega spoštovanja. Ko boš naslednjič našel štiriperesno deteljico, jo najprej z očmi pobožaj, potem poklekni pred njo in jo v mislih poljubi. Šele nato jo odtrgaj in jo skrbno shrani v knjigo za spomin.«

Mnogo let kasneje, ko sem tudi sam prišel v dom, je moja učiteljica tudi bila tu. Med enim od pogovorov, ki sva jih imela, se je ona prva spomnila te zgodbe z deteljico in me je vprašala, ali jih še nabiram. »O, ja, nabiram jih še, toda poklekniti pred njo ne morem več. Ko jo zagledam, se ji priklonim in jo počasi odtrgam. Kakšno dam tudi drugim za spo-min. Tudi pet-peresne sem že našel. Moja bivša soseda Marija je imela celo šest-peresno.«

Izdal vam bom pa še eno skrivnost. Ko iščete štiriperesne

14 15




deteljice, imejte hrbet vedno obrnjen proti soncu. Še dve skriti stvari sta, da jo najdete, pa izvohajte sami. Vsaka rastlina ima svoj namen in pomen. Tudi štiriperesna deteljica. Če jo najdeš, imaš srečo.

In ko jo vidim, mi obudi spomin daleč nazaj na otroštvo. Janez Novak

NAKUPOVANJE DARILA ZA DAN ŽENA

Pred 55 leti, takrat se je začel uvajati nov praznik Dan žena, smo med odmorom sedeli na hlodih in se pogovarjali. Pa je debata nanesla na ženski praznik in o darilih za žene. Kar po vrsti so naštevali, kaj je kdo kupil ali pa še bo. Le Ivan B. je bil tiho. Pa se oglasi Koren in mu predlaga, naj ji kupi vsaj šopek rož. Ivan mu le odvrne, da jih ima žena toliko doma, da je kar naprej v rož'cah. Nato mu Maks predlaga, naj ji kupi vsaj modrc. Ivan začu-den vpraša, kaj je to. Maks pa že hiti razlagati, da je to iz blaga narejeno, »da ji jošk gor drži«. »Moja tega ne potrebuje«, razlaga Ivan, »Ko se uleže na hrbet, ima joške tako lepo pokonci postavljene in bolj lepo narejene, kot pa so bile moje kopice otave lansko leto.«

Po končani službi se Ivan vseeno ustavi v trgovini pri Brus. Za njim pa je bil Maks, ki je tudi izbiral darilo.

Mlada prodajalka vpraša Ivana: »Očka, s čim vam postrežem?« »Modrc bi kupil,« razloži Ivan. »Nedrc,« ga popravi prodajalka. »A za ženo?« Ivan prikima. »Pa veste številko?« vpraša ona radovedno. »Seveda, 56,« odgovori Ivan odločno. »Tu pa nekaj ni v redu. Od kod vam ta številka? S čim ste pa merili?« zanima prodajalko. »Ja, s klobukom. Tako lepo je klo-buk jošk pokril, samo vrh klobuka je dvignilo do kraja,« razloži. Prodajalka pa v smehu vpra-ša: »A potem vam dam modrc velikosti vaše glave?« »Seveda, ali mislite, da številka klobu-ka laže?« hudomušno pripomni Ivan.

Drugi dan je Maks izdal, kako je Ivan kupo-val darilo. Celo dopoldne je bila o tem debata in smeh. Kar naenkrat je bila ura dve. Toda spomin na tiste marčevske dni v KLI-ju je ostal.

Takrat sem na hlodih sedel tudi Janez Novak

KOFETKANJE V DRUGEM NADSTROPJU

Ko sem sama konec meseca marca pričela z delom v našem lepem domu, se je ravno začel čas karantene.

Pred tem je bil dom že nekaj časa zaprt za obiskovalce in stanovalci so se le s težavo privadili na suhoparen vsakdan, ki ga niso več popestrili njiho-vi bližnji. Za nameček smo morali stanovalce razdeliti tudi po nadstropjih za-radi omejitve prenosa okužbe, tako da je bil marsikdo prikrajšan za prijatelje iz drugih nadstropji. Vse te spremembe so seveda pustile posledice na naših dragih stanovalcih, ki pa so kljub vsemu našli način, da si popestrijo dneve.

V drugem nadstropju doma je ta popestritev »kofetkanje« pri kavomatu, kjer se vsak dan po skupinski telovadbi zbere mnogo stanovalk in pokramlja o vsakdanjih temah. Skupaj se smejejo ali jezijo. Pomembno je, da so sku-paj in druga drugi podelijo svoje misli. Nekatere so stalne stranke kavomata, nekatere le občasne, a skozi teden se vse vidijo in pozdravijo ravno na tem mestu. Včasih se med njimi najdejo tudi »pribežniki« iz drugih nadstropji, vendar tega niste slišali od mene. Ko kdaj spremljam katero od stanovalk v sklopu fizioterapije mimo tega priljubljenega prostora, jo druge spodbujajo in navijajo, kar seveda vsem vlije nove energije.

Tako kot vsem zaposlenim, ki skrbimo za stanovalce, je tudi meni žal, da morajo biti tako omejeni. Vendar jih občudujem, da so se kljub temu prilagodili in najdejo nekaj lepega v vsakem dnevu, ki pride. Seveda pa vsi upamo, da bodo stvari kmalu spet šle v ustaljene tirnice.

Teja Pivk, fizioterapevtka – pripravnica

16 17




SPOMLADANSKO PREBUJANJE

Kljub temu, da nam ni všeč čas karantene in zadrževanja v svojih domo-vih, saj moramo paziti, da nas virus ne ujame, je vse za nekaj dobro.

Spoznali smo, kako pomembna je narava, kako malo pozornosti smo prej posvečali majhnim stvarem, kako so za nas pomembni družina in prijatelji.

Spoznavamo, da ni vse v materialnih stvareh in da več pomeni že kakšna prijazna beseda, nasmeh ali kakšna dobra šala. Ugotovili smo, da je bolj koristno oditi v naravo in narediti nekaj za svoje zdravje, kot pa v trgovske centre.

Opazili smo, kako so živali bolj živahne in se večkrat pokažejo, saj so ceste bolj prazne. Nekateri so lahko na nebu spet videli zvezde, nekateri so opazili, kakšne so prave barve bližnje reke.

Ponovno bomo spoznali sebe in naše in-terese, se naučili zapolniti prosti čas s hobiji. Mogoče bomo po dolgem času spet kuhali ali pekli. Nekateri bodo preživljali dneve v vlogi učiteljev s svojimi otroki, medtem ko bodo drugi skrbeli za svoje starejše sosede in jim nakupili živila v trgovini.

Pridno si umivajmo roke in upoštevajmo ostale ukrepe, da bomo v poletje vstopili spočiti in željni novih dogodivščin.

Ili, delovna terapevtka – pripravnica

ČE SI SREČEN

Da ostajamo stanovalci doma v top formi, poteka vsak dan ob 9.30 telo-vadba. Do uvedbe posebnega režima zaradi korona virusa, smo telovadili v dvorani. Z nami je bila fizioterapevtka Metka. Ko pa smo tudi v domu dobili navodila, da naj se stanovalci med nadstropji raje ne družimo, je skupinska telovadba v tretjem nadstropju odpadla. So se pa zato angažirale vse tera-pevtke in prevzele vsaka eno nadstropja.

V naše nadstropje je prišla delovna tera-pevtka Mojca. Sprva nas je bilo na telovad-bi manj, sedaj nas je pa že kar lepo števi-lo. Lepo je. Imamo se fino. Veliko se smeji-mo, Mojca pravi, da je to pol zdravja in mi se seveda popolnoma strinjamo. Tako smo Janeza zadolžili, da vsak dan poskrbi za nekaj vicev in šele na to se telovadba lahko začne. Naša telovadba je »pisana«. Delamo vaje za diha-nje, za večanje odpornosti, vaje za moč, gibljivost itd. Vadbo si popestrimo z barvnimi rutkami ali žogami. Seveda pa ne manjka glasbe: imeli smo vadbo na klasično glasbo, na reggae (rege) glasbo, na pop in na rock (rok) glasbo ter seveda na narodno-zabavno. Tiste dneve gremo še posebej poskočni in veseli od telovadbe.

Mislim, da smo postali že res ena lepa, velika, telovadna družina. Ker smo zagnani, imamo vadbo tudi ob sobotah in nedeljah, takrat nas pa v roke vzame gospa Zora, ki je tudi odlična vaditeljica.

Naša telovadba ima še eno posebnost – himno. Izbrali smo si otroško pesem Če si srečen. Spodaj je tekst, da jo lahko zapojete in ste srečni tudi vi. Pa lep pozdrav iz pritličja.

Cvetka in ostaliČe si srečen, daj z dlanjo udari v dlan,če si srečen, daj z dlanjo udari v dlan,če si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,če si srečen, daj z dlanjo udari v dlan.

Če si srečen, tleskni s prsti razigran …Če si srečen, po kolenih potokljaj …Če si srečen, krepko z nogo butni v tla …Če si srečen, glasno vzklikni svoj hura …

Če si srečen, brž ponovi vse od prej(plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!).Če si srečen, brž ponovi vse od prej.Če si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,če si srečen, brž ponovi vse od prej.

18 19




O LUN'CA

O lun'ca kaj smo ti storili,da brez telovadbe smo včeraj ostali?Nismo se še vsi skupaj zbrali,že smo vpliv lun'ce zaznali.Da zanemarjen višek smo postali, če nedelje ne bomo spoštovaliin če bomo tako nadaljevalise nam bodo vsi smejali.Če ta kotiček je za sprostitev, oddih in smeh.Pol ur'ce na dan to noben ni greh,saj prostor itak je od vseh.Če vici komu so v napotojih bomo brali pa v soboto.Nekdo pač mora biti kriv.Prehud je polne lune vpliv.Na tebe lun'ca smo to zvalili,da razgibavanja nebi zgubili.In če preveč smo te užalili,bomo s smehom ti vrnili.Tako prijat'l'i še naprej ostali,tudi če bomo kaj neumnega sanjali.

Janez Novak

NEŽNA

V Dom starejših Logatec so prišli pomagati študenti. Pa je naneslo, da je h gospodu Jožetu šla ena študentka. Ta mu je pomagala pri oblačenju, umivanju in britju. Po britju mu je lica namazala z vodico za po britju, da je lepo dišal. Cel čas ni spregovoril niti besede. Na koncu pa jo je vseeno vprašal: »Oprostite, ali je vam ime Nežica?« Ona odkima. »Pa vaši mami ali babici?« ga zanima. Ona odkima. Potem ga pa le vpraša: »Zakaj vas pa Ne-žice tako zanimajo?« »Ah, nič, sam pri sebi sem mislil, da ste Neža, ker ste bili z mano tako prijazni, ljubeznivi in nežni.«

Po pripovedovanju zgodbico zapisal Janez Novak

SKRIVNI OBOŽEVALEC

Ko sem bila stara 20 let in sem še delala v tovarni, sem vsak dan ob 9. uri zjutraj hodila v trgovino. Opazila sem, da gre ob isti uri na pošto simpa-tičen mlad fant, ki me je kaj kmalu začel pozdravljati. Vedno je rekel samo »dober dan« in nič drugega. Čeprav sem bila malo začudena, sem seveda odzdravila nazaj iz vljudnosti. Kmalu sem začela opažati, da se mi včasih tudi nasmehne, zato sem se seveda tudi jaz nasmeh-nila nazaj, ko sem odzdravila. Bil je namreč urejen in nevsiljiv.

Nekega dne, ko sem prišla nazaj iz trgovine sem omenila možu, da me nek fant vedno, ko se srečava pozdravi. Takrat nisem niti pomislila, da bi mogoče moža to kaj zmotilo. Začel mi je postavljati vprašanja, zanimalo ga je kdo je. Šele takrat sem ugotovila, da je mogoče moj mož malo ljubosumen.

Ker sem mu rekla, da ne vem njegovega imena, je želel da mu ga pokažem. Zato sem naslednji dan malo povprašala v tovarni kjer sem delala, če ga kdo pozna. In veste kaj sem dobila v odgovor? Da je ta fant župnik. Haha.

Ga. Marija

KAKO SEM ZAČELA KLEKLJATI

Ko me je moj mož pripeljal v Zavratec (leta 1963), sem mislila, da sem prišla na konec sveta. Vse je bilo tiho in mirno. Kmalu pa sem spoznala, da sem v raju. Majhna vasica, vsa v belem cvetju pomladnega sonca, je globoko dihala čisti sveži zrak.

Že pri prvem sosedu sem opazila, da so tu dobri ljudje doma. Prav taka sta bila tudi moja tašča in tast. Naj-več pozornosti sem posvečala tastu. On je po cele dneve stal pri peči. Na peči je imel neko bulo, ki je s pomoč-jo rok nekako čudno ropotala. Seve-

20 21




da, on je klekljal. Tudi tašča je klekljala, ampak ne toliko, ker je poleg tega še gospodinjila. Začela sem opazovati to čudežno premetavanje klekeljnov. Meni se je zdelo to novo ročno delo zelo zanimivo. Do takrat sem se ukvar-jala s pletenjem (jope, nogavice, šale) in izdelovanjem zobotrebcev. Ko je tašča opazila, da me zanima klekljanje, mi je ogromno pomagala, da sem se naučila. Zelo sem ji hvaležna.

Danes si ne morem zamisliti dneva, da ne bi klekljala. S premetavanjem klekeljnov skozi vse štiri letne čase izdelam veliko lepih čipk. Tukaj v domu si s tem krajšam čas in marsikoga razveselim z svojim izdelkom.

Marija Kogovšek

Kratke zgodbe iz življenja

Spodnje zgodbe zakoncev Ivane

in Vladislava Gerdine je po njunem pripovedovanju zapisala hči Helena, ki nam jih je tudi poslala.

Ivana Gerdina

RAVNATELJ MI JE REŠIL PALEC

Skupaj s še tremi sestrami in dvema bratoma sem odraščala na kmetiji. Ne samo pri nas, tudi drugod otrok včasih niso prav nič »šparali«. Morali smo poprijeti za marsikatero delo, ali biti vsaj poleg, ko so delali odrasli.

Tudi opravila, povezana z žitom, niso bila nikakršna izjema. Vsako leto je bilo potrebno žito požeti, povezati v snope, nato pa le-te najprej omlatiti na »gempelj«. Otroci smo bili seveda vsakič opozorjeni na nevarnost, ampak kaj, ko so šla opozorila običajno skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Tako sem jaz v trenutku razposajenosti vtaknila nogo v »gempelj«. Prišlo je seveda do hude poškodbe. Zlomilo in skoraj povsem odtrgalo mi je palec na nogi.

Čeprav so bile bolečine hude, sem jih skozi leta pozabila. Spominjam pa se pa očeta, ki me je zaradi tega moral ob večerih kar nekajkrat posaditi na kolo in odpeljati v Preserje k ravnatelju Remškarju. Ravnatelj namreč ni bil le

ravnatelj in učitelj, ampak se je spoznal na vse: na sadjarstvo, poljedelstvo, čebelarstvo, živinorejo … in tudi na zdravilstvo. Oče je pritiskal na pedala in nekje za mano godrnjal: »Mah, namesto da bi šel počivat …« Meni se je pa prav imenitno zdelo! Očeta sem imela samo zase, pa še vetrič mi je ob tem prijetno hladil čelo in kuštral lase.

Palec na nogi nikoli več ni bil lep na pogled. Je pa služil svojemu namenu in nisem šepala skozi življenje. Zato sem se pogosto s hvaležnostjo spomnila ravnatelja, ki mi je rešil palec.

KAZEN ZA PREDRZNOST

Naša kmetija je bila dovolj velika, da smo imeli pri hiši tudi deklo in hlap-ca. Z deklo je povezan naslednji spomin.

V hlevu so bile k jaslim privezane krave, ki so lenobno prežvekovale. Jasli so bile prizidane ob obeh daljših stenah hleva, po sredini je bil po celi dolžini prehod. Na eni strani je bil na koncu privezan tudi konj.

Dekla je vstopila v hlev ravno v trenutku, ko mi je v glavo šinila nagajiva ideja, da bi s travno bilko požgečkala vse krave po zadnji plati. »Da ne bi konja …,« me je opozorila dekla in odšla ven. Jaz pa z bilko počasi od ene do druge krave. Prišla sem do konja. Vedela sem, da njega ne smem. A mi skriti glas ni dal miru: »Daj še konja, daj še konja …« No - pa sem ga! Konj me je bliskovito usekal s kopitom, da sem v loku poletela čez prehod in pri-stala pod jaslimi na nasprotni strani. Dekla se je vrnila v hlev, ko sem se vsa v bolečinah kobacala izpod jasli. »A te je …« pravzaprav ni bilo vprašanje, ampak ugotovitev.

Moja predrznost se je vsemu navkljub srečno končala. Kosti so ostale cele, starša sta mi pa prizanesla s pridigo. Verjetno zato, ker je bila kazen, ki mi jo je odmeril konj, dovolj vzgojna.

PUJSKI IN POROKA

Že kot dekle sem sanjala, da če se bom kdaj poročila, se bom na Brez-jah … Preden se je to res zgodilo, sva z bodočim možem morala najprej v župnišče, da nama je domači župnik napisal potrdilo. A ko je prišel poročni dan, potrdila ni bilo nikjer. Kot da se je vdrlo v zemljo! Prav nič ni pomagalo, da so mi jih tudi starši pošteno napeli zaradi tega. Ni nama preostalo dru-

22 23




gega, kot da sva se še enkrat podala v župnišče po novo potrdilo. Priznam, s precejšnjim strahom, saj je naš župnik veljal za zelo strogega gospoda …

Nekaj časa sva potem že bila poročena, ko sem enkrat v svinjaku čisto slučajno pogledala navzgor in zagledala nekaj belega, zataknjenega za tram. Seveda, izgubljeno potrdilo! Ob tem sem se tudi takoj spomnila, kako se je znašlo tam. Ko sva iz župnišča prišla s potrdilom domov, me je presunilo, da je mogoče v svinjaku kaj narobe. Mama pujsa je namreč malo pred tem do-bila naraščaj. V trenutku so se mi pred očmi prikazali povaljani pujski. Tekla sem v svinjak, da bi rešila, kar bi se še rešiti dalo. K sreči je bilo tam vse v najlepšem redu …

Seveda me je pa mož na ta račun še velikokrat podražil, da so mi bili pujski pomembnejši, kakor on …

Vladislav Gerdina

IZGUBLJEN V BEOGRADU

Oče je bil orožnik in zato vsaka tri leta službeno premeščen v drug kraj. Mama se je pa selila skupaj z njim. Zato smo tudi štirje otroci rojeni vsak drugje. Trije v Srbiji (jaz, najstarejši, v Kladovu, sestra v Zaječarju, brat v Knjaževcu) in šele najmlajši v Sloveniji, na Prevalju pod Krimom.

Med vojno, leta 1943, se je mama s tedaj tremi otroci vračala v Slove-nijo. Ker je bilo potrebno pridobiti vize, smo krajši čas živeli pri slovenski družini v Beogradu. Jaz, osemletnik, sem se seveda med čakanjem na do-kumente družil s tamkajšnjimi otroci. In malo pred odhodom domov sem se tudi jaz skupaj z njimi podil po travnikih in pobiral letake, ki so jih metali iz aviona. Ni me skrbelo, da ne bi našel poti do začasnega doma, saj sem si dobro zapomnil njivo, zasajeno z rumeno cvetočo oljno repico.

Med tekanjem po poljih sem naenkrat ugotovil, da so se vsi nekam raz-bežali. Da je bila groza še večja, so bila vsa polja okoli mene enaka - rume-na! Ni mi preostalo drugega, kot da sem začel na vso moč jokati. Jokajoč sem se zasmilil mimoidoči gospe. Ker ji nisem znal povedati niti naslova, niti pri kom stanujemo, me je prijela za roko in odvedla na policijo. Pred stavbo policije sem se pa spomnil, da pravzaprav stanujemo tik zraven nje. Poklicali so mamo. Kljub olajšanju, ker so me našli živega in zdravega, mi lahko kar verjamete, da mama ni pokazala, da bi se ji odvalil kamen od srca. Pred vsemi mi je pošteno izprašila hlače.

PONORELA JANKA

Bil sem ravno dovolj star, da so me, osemletnika, za pomoč pri delu na kmetiji dodelili stricu Tonetu. Večkrat sem pomagal v hlevu. Stric je imel tako velike vole, da sem moral splezati v jasli, da sem jim lahko pripel verigo okoli vratu. No, ali pa sem bil jaz tako majhen … Bil sem tudi pastir krav in ovac. Na paši pa smo, da smo si krajšali čas, večkrat kakšno pametno pogruntali.

Tako sem se jaz enkrat domislil in svojo jakno oblekel malemu jančku. In to tako, da sem njegovi prednji nogici vtaknil v rokava in jakno zapel na njegovem hrbtu. Bilo je prav smešno, dokler ni janček postal lačen in je nič hudega sluteč odskakljal k svoji mami. Bolj, ko se ji je mali hotel približati, bolj je mama janka prestrašena bezljala stran od njega in norela po pašniku.

Jasno mi je bilo, da moram jančka ujeti, še predno bo kdo opazil pono-relo janko. Imel sem nemalo težav, da sem malega na koncu ujel in da se je tudi janka vsaj za silo pomirila.

Kako sem pa potem doma razložil, zakaj je jakna vsa razcefrana – no, tega pa raje ne povem.

PLAVAJOČA KRAVA

Krave smo pastirji zelo radi gnali na pašo »V breg«, kot se še danes ime-nujejo pašniki na bregu Ljubljanice. Pot od hleva do tja je bila sicer dolga, vendar smo bili na tistih pašnikih skoraj brez dela, saj nam je krave z ene strani »čuvala« reka.

Zaradi preveč prostega časa se je posledično v naših glavah porodilo mnogo idej, vprašanj … Tako smo enkrat ugibali, kako bi bilo, če bi eni izmed krav nataknili jakno na roge. Nič nismo odlašali, ampak smo to takoj storili.

Ampak, groza, naša »slepa« krava je odreagirala tako, kot nihče ni pred-videl. Z jakno na glavi je skočila naravnost v Ljubljanico! Najprej smo bili vsi presenečeni, takoj naslednji trenutek pa že zelo prestrašeni! Bo sedaj kar pred našimi očmi utonila? No – pa ni! Mirno je zaplavala proti sredini reke in nato naprej do nasprotnega brega. Tam se je skobacala na kopno in z jakno na glavi nadaljevala z muljenjem trave.

Kakšna panika je pa nas pograbila! Da bi šli domov iskat pomoč, niti pomisliti nismo upali. To bi nam navili ušesa! Plavati ni znal nihče. Torej - ni preostalo drugega, kot da je eden tekel ob Ljubljanici do železniškega

24 25




mostu, kjer je bil najbližji prehod čez reko in po drugi strani Ljubljanice na-zaj do naše plavalke. Tam ji je snel jakno z rogov in pretekel vso pot spet nazaj do nas.

Šele po tem, ko smo si zagotovili alibi o naši nedolžnosti, smo si upali domov po pomoč …

DEJANJE MESECA

Dejanje meseca je projekt Doma starejših Logatec, ki se je oblikoval iz različnih pobud v okviru E-Qalina. Večkrat se je namreč izpostavilo dejstvo, da določeni zaposleni izstopajo iz množice, da delajo dobro, da so prijazni, da naredijo nekaj več ter da bi bilo pot-rebno take zaposlene nagraditi. Tako je nastala projektna skupina, ki je iskala način, kako bi združili vse te dejavnike v eno. Slednje jim je uspelo, saj smo oktobra podelili prvo priznanje za deja-nje meseca. Nagrajenec, ki stoji za po-sameznim dejanjem, prejme unikatno izdelano leseno srce oblikovalca Ivana Godine ter simbolično nagrado.

Oktobrsko dejanje je postalo »Mesečna rojstnodnevna dekoracija v re-cepciji« za kar je odgovorna Franja, ki vsak mesec samoiniciativno načrtuje, oblikuje, ureja in izvede novo dekoracijo. V novembru je Barbara K. obdarila stanovalko z rožnim vencem in cd-jem s cerkveno glasbo. December nam je polepšala Lucijina izvedba pesmi Sveta noč. V februarju je bilo naj dejanje skrb za čtivo stanovalke, za kar je poskrbela sodelavka Barbara S., v marcu pa je Suada vsak dopoldan s kuhanjem kave in pripravo posladkov razvese-ljevala stanovalke in stanovalce.

Vsem sodelavkam še enkrat čestitamo, bralce našega časopisa (stanoval-ce, svojce in zaposlene) pa vabimo, da predlagate dejanja, za katera menite, da bi morala biti opažena. Majhna ali velika, oboje šteje.

Predloge lahko oddate na obrazcu, ki ga najdete na polički ob glavnem vhodu (izpolnjenega vržete v pisan nabiralnik pri dvigalu) ali prek spleta na http://www.ds-logatec.si/sl/ANKETA/.

Ana Uršič, računovodstvo

STARA KREDENCA

Pred leti, ko smo prenavljali in oblikovali različ-ne kotičke po domu, smo iskali tudi starinsko kre-denco. Le to so nam našli slikopleskarji, ki so tedaj delali v našem domu. Najprej smo imeli idejo, da bi jo celo sami obnovili, vendar je bila kredenca v precej slabem stanju. Ko smo iskali rešitev oz. re-šitelja zanjo, smo prišli na idejo, da vprašamo Sre-dnjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna, ali bi nam lahko pomagali pri obnovi. Na naše veliko veselje so se zelo prijazno odzvali in sprejeli našo kreden-co v obdelavo. Obnove so se lotili dijaki drugega letnika smeri mizar in jo v istem šolskem letu tudi dokončali. Sestavljeno in »kot novo« smo potem slavnostno prevzeli septembra in jo umestili v dom za Dan odprtih vrat. Sedaj je kre-denca obnovljena in sestavljena ter krasi kotiček na recepciji.

Nekaj utrinkov iz obnovitvenih del …

SOKRATOV FILTER ZA VSE LETNE ČASE

Ali znamo filtrirati slabe novice?

Preden ste razočarani ali slabe volje nad govoricami, ki jih sliši-te o svojih bližnjih, raje uporabite tole! V stari Grčiji je bil Sokrat znan po tem, da je zelo visoko cenil znanje.

Nekega dne je srečal veliki filozof znanca, ki mu je rekel:

”Ali veš, kaj sem pravkar slišal o tvojem prijatelju?”

”Samo trenutek,” ga je ustavil Sokrat. ”Preden mi karkoli poveš, bi rad, da narediš kratek test. Imenuje se Preizkus 'trojnega filtra'.”

26 27




”Test 'trojnega filtra'?”

”Tako je,” je nadaljeval Sokrat. ”Preden mi poveš o mojem prijatelju, bi bilo mogoče dobro, da bi si vzel čas in presodil o tem, kar mi hočeš poveda-ti. Zato se tudi imenuje Preizkus 'trojnega filtra'.”

”Prvi filter je, filterResnice. Ali si povsem prepričan, da je tisto, kar mi hočeš povedati, resnično?”

”Ne”, reče mož. ”V bistvu sem pravkar slišal in …”

”V redu,” je rekel Sokrat. ”Torej ne veš zagotovo ali je res ali ne.””Poskusiva z drugim filtrom. FiltromDobrega. Ali bi mi rad povedal kaj

dobrega o mojem prijatelju?”

”Ne, nasprotno …”

”A tako,” je nadaljeval Sokrat, ”Hočeš povedati nekaj slabega o njem, ne veš pa, ali je to res. No, še vedno lahko narediš preizkus, kajti na voljo imaš še en filter.”

”FilterUporabnosti. Ali mi bo koristilo, kar bi mi rad povedal o prijate-lju?”

”V bistvu ne …”

”Torej,” je zaključil Sokrat, ”Če bi mi rad povedal nekaj, kar ni ne resnič-no, ne dobro, niti koristno, zakaj bi mi sploh kaj govoril?”

KULINARIČNI KOTIČEK

Čas je za pizzo malo drugače. Radi bi vam predstavili, kako za vas pripra-vimo pizzo v naši kuhinji. Receptura je za 140 oseb, kar pomeni, da se tega ne lotite doma v domači kuhinji, ker nimate tako velikih posod in pečice .

Najprej pripravimo testo:11 kg moke2,5 l mlačne vode2,5 l mlačnega mleka10 celih jajc25 dag kvasa¾ litra olja10 dag soli

Iz naštetih sestavin pripravimo testo po postop-ku za kvašeno testo. Testo je rahlo in puhasto, če ga dlje časa gnetemo. Postopek vzhajanja testa po-novimo vsaj dvakrat, do trikrat. Z večkratnim vzha-janjem testa pridobimo na kvaliteti testa, saj mu vgnetemo več zračnih mehurčkov in večjo rahlost. Testo je pripravljeno za oblikovanje poljubnih hlebč-kov. Za večerjo pripravimo kar osemnajst hlebčkov.

Vsak hlebček nato razvaljamo, ga raztegnemo po pekaču in že smo tako daleč, da lahko začnemo z oblaganjem naše pizze.

Obložimo jo s spodnjimi sestavinami:5 kg pelatov, ki smo jim dodal sladkor, sol, poper in kečap5 kg naribanega sira za pizzo4 kg šunke za pizzo3 kg šampinjonov5 dag origana

Skrbno obloženo pizzo damo v ogreto pečica na 200 stopinj Celzija za 15 minut. Naša pečica lahko speče devet pekačev pizze naenkrat. In že smo dobili omamno dišeč vonj italijanske jed, ki jo imamo skoraj vsi, preprosto radi.

Upamo, da smo vam skozi recept po korakih pokazali zahtevnost priprave tako velike količine pizze.

Zgoraj postopek prikaže kako pride pizza do vaših krožnikov. Veseli smo vsake vaše pohvala in tudi kritike. Vi ste najboljši in najbolj iskreni ocenjevalci.

Kot se za pravo recepturo spodobi smo vam pripravili tudi kalorični izračun za 100 g pizze:

28 29




Postregli smo vam z receptom in opisom pripra-ve pizze z nekaj zanimivimi podatki in vam malo približali postopke dela v kuhinji, kjer se kuha za vas.

Želimo vam lepe poletne dni z veliko sonca, dobre volje, zdravja in seve-da dobre hrane … Dober tek iz kuhinje.

NOVI ČASI

Letošnja pomlad nam je poleg lepih dehtečih travnikov in cvetočih dreves prinesla veliko sprememb. Našo prelepo deželo je obiskala korona. Tega obi-ska žal nismo bili veseli njeni prebivalci, saj so se za vse nas začeli drugačni časi. Spremembe in drugačno življenje smo občutili prav vsi - tudi zaposleni in stanovalci Doma starejši Logatec.

Iz pristojnih služb smo dobivali smernice in navodila za delo v času pan-demije. Eden izmed ukrepov, da bi zaščitili čim več naših stanovalcev, je bil zmanjšanje števila oseb, ki vstopajo v dom, zato so se prepovedali obiski svojcev, zaprla sta se Dom bar in frizerski salon, kar so stanovalci sčasoma vse bolj pogrešali. Stike s svojci in prijatelji so tako ohranjali po telefonih, z obiski pod balkonom ali oknom. Podjetje Telekom nam je dalo v uporabo tri telefone za videoklice. Spet drugi so se odločili za obuditev zdaj že skoraj izumrlih načinov komuniciranja in so svojim dragim pošiljali pisma.

In ker je v vsaki stvari nekaj dobrega, se je tudi v tem času zgodilo veli-ko lepega, veliko dobrih dejanj, ki so nas dodatno povezala. Na nas in naše stanovalce so se s spodbudnimi pismi spomnili nekateri svojci. Še posebej lepo nam je bilo, ko so se na nas spomnili otroci. Osnovnošolci iz OŠ Tabor Logatec z učiteljico Ireno, Darjo in Marijo so nam redno pošiljali živo-pisa-ne metulje. Nekaj jih je priletelo tudi iz podružnične OŠ Rovtarske Žibrše s pomočjo učiteljice Ane in Lucije, ki so nam v video voščilu zaželeli vesele praznike. Učenci OŠ Borovnica so za nas pripravili kratek film, ki smo si ga skupaj s stanovalci pogledali, v njem so otroci peli, igrali, nas na različne

Podatki o hranilni vrednosti (100 g)

Energijska vrednost 266 kcal

Maščobe 10 g

Ogljikovi hidrati 33 g

Beljakovine 11 g

druge načine bodrili in spodbujali. Pred domom je za nas nastopila gospa Ester Stojko Grdadolnik z družino in nam pripravila mini koncert.

V tem »korona« času so se tri naše stanovalke preizkusile v vlogi tv zvezdnic. Nastopile so v oddaji Slovenski pozdrav in enostavno blestele. Od-lično opravljeno Fanči, Marija in Valerija!

Naš dom je bil omenjen še v eni oddaji in sicer je v oddaji Milijonar za nas tekmovala Lucija Perharič, dr.med., spec. int. in nam prislužila 300 evrov. Hvala, gospa Lucija.

Prejeli smo kar nekaj lepih stvari, ki so nam jih donirala podjetja. Križan-ke, kozarce, vaze, hrano, zaščitne maske …

Hvala donatorjem: Avto Medija d.o.o.; Steklarni Hrastnik d.o.o., Nektar Natura d.o.o., Lesaffre Slovenija d.o.o., CŠOD Cerkno, OŠ Rovte, OŠ Tabor, Viški Vrtci, Karitas Logatec.

Bil je in je še čas izzivov in sprememb, ki nam nakazuje neko drugo re-alnost na katero se bomo morali prilagoditi.

Sedaj, ko zaključujem ta prispevek, se ukrepi v državi počasi sproščajo, vendar smo še daleč od življenja, ki smo ga poznali pred pandemijo. Ukrepi so za marsikoga neživljenjski in le upamo lahko, da bo tudi temu kmalu ko-nec in da zmaga »večji«. Ker o tem, kdo je pametnejši težko govorimo.

Želim vam vse dobro, ostanite veseli in zdravi.

Mojca Tuljak, delovna terapevtka in vodja kakovosti

DELOVNA TERAPIJA

Delovna terapija je zdravstvena stroka in delovni terapevt je zdravstveni delavec. Osredotoča se na posameznika in mu želi omogočiti vključevanje v njemu smiselne dejavnosti in hobije. Stanovalca sprejema kot celovito oseb-nost, človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami, znanjem, sposobnostmi in posebnostmi. Pri tem sodeluje še z ostalimi strokovnimi delavci, svojci, pro-stovoljci in drugimi stanovalci.

Pomembno orodje za delovnega terapevta so aktivnosti - vsakodnevne ali bolj kompleksne in zahtevne, mednje lahko uvrščamo tudi vse aktivnosti, ki spodbujajo kognitivni potencial. Tako kot telesna aktivnost krepi mišice, možganska aktivnost krepi umske sposobnosti (Kogoj, dr. med). Kognitivne sposobnosti so pomembne za procese kot so učenje, reševanje problemov, sklepanje, jezik, pozornost, spomin (Horvat, 2014).

30 31




Že reševanje preprostih nalog lahko vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij (Mičič, 2017). Dober trening so lahko aktivnosti kot so igranje raznih namiznih iger (šah, domino, človek ne jezi se, spomin itd.), igranje glasbe-nih instrumentov, reševanje križank, ugank. Z izvajanjem takšnih aktivnosti vplivamo na ohranjanje in izboljšanje povezav med nevroni (živčne celice) (Škafar, 2018). S kognitivnim treningom krepimo naše možgane in jih oh-ranjamo plastične. Plastičnost možganov pomeni, da se ne glede na starost lahko funkcijsko in strukturno spreminjajo (Škafar, 2018). Tako spodbudimo spominske sposobnosti in omejimo pozabljanje.

V nadaljevanju smo za vas pripravili nekaj vaj, ki spodbujajo naš umski potencial in nas ohranjajo vitalne vse letne čase. Želimo vam veliko lepih dni.

Delovne terapevtke: Simona, Ili in Mojca

Vaje in naloge za spomin, koncentracijo …

Vaje za vsak dan:

Naštej čim več predmetov na črko n, a, b, d …:

Poišči čim več krajev (države, mesta, vasi …) na črko D, I, B, V …:

Naštej čim več rastlin na črko r, d, p, g …:

Naštej čim več besed, ki se začnejo z AV:

Naštej čim več besed, ki se začnejo z KO:

Poišči čim več besed, ki se začnejo z RO:

Poišči čim več besed, ki se začnejo z LI:

Poišči čim več besed, ki se končajo z -EN:

Poišči čim več besed, ki se končajo z -VA:

Poišči čim več besed, ki se končajo z -DA:

1. Naloga: Pozorno preberi spodnji tekst in poskušaj odgovoriti na zastav-ljena vprašanja.

Konec letošnjega leta bomo praznovali 250 let rojstva skladatelja Ludwi-ka van Beethovna. Rodil se je leta 1770 v Nemškem Bonnu. Z glasbo se je srečal že ob rojstvu. Njegov ded je bil dvorni dirigent na dvoru kölnskega volilnega kneza. Njegov oče je bil na istem dvoru pevec in glasbenik, delal pa je tudi kot glasbeni učitelj. Njegova mati je bila hčerka glavnega kuharja na dvoru trierskega nadškofa. Bil je najstarejši od sedmih otrok.

Zelo zgodaj se je začel učiti klavir in violino, kasneje pa še violo. Njegov prvi učitelj je bil oče. Pri sedmih letih je že koncertiral na čembalu. Poleg očeta so ga poučevali še dvorni organisti, družinski prijatelj in sorodnik. Želja očeta je bila, da bi Ludwig postal naslednji Mozart, zato je moral zelo garati.

Pri štirinajstih je postal pomožni organist v knežni kapeli. Dvorni organist mu je predstavil Bachova dela in ga spodbujal h komponiranju. Šolanje je nadaljeval na Dunaju s študijem filozofije. Tega študija ni nikoli končal, ker mu je umrla mama in je moral skrbeti za mlajša brata. Da je lahko preživel, je začel skladati.

Ludwik je imel od svojega 30. leta težave s sluhom (ni slišal višjih tonov glasov in glasbe). Pri 46. letih je popolnoma izgubil sluh.

Pri svojem delu se je veliko izobraževal. Študiral je pri Josephu Haydnu, s katerim se nista ujela, saj Beethowen ni prenesel discipline. Izobraževal se je tudi pri znanem italijanskem skladatelju in dirigentu Antoniu Salieriju. Pri njem se je naučil brati in študirati italijanska besedila in opere.

Bil je zelo nemirnega duha, zato se ni mogel nikjer ustaliti. Na Dunaju se je selil več kot petintridesetkrat.

Največja njegova mojstrovina, Deveta simfonija, je nastala v letih 1822 in 1823. Oda radosti je del Devete simfonije in tudi himna Evropske unije.

Leta 1819 je bil Beethowen, kot častni član, izvoljen v ljubljansko Filhar-monično družbo. Diplomo s častnim članstvom so mu izročili na Dunaju. V zahvalo je slavni skladatelj poslal svoje neobjavljeno delo, ki ga hrani NUK.

Njegovo ljubezensko življenje so zaznamovale razredne razlike, zato so bile neuspešne. Leta 1810 je uspešno zasnubil Therese Malfati, ki ji je posve-til slovito Za Elizo.

Po daljši bolezni je umrl 26. marca 1827, star 56 let. Pokopali so ga na pokopališču v Währigu, leta 1888 pa so njegove posmrtne ostanke pokopali na osrednjem dunajskem pokopališču.

(Vir: Iz sveta tišine; letnik XXXXI, št. 1, januar-februar 2020; str. 6)

VPRAŠANJA:

1. Življenje katerega umetnika opisuje zgornji tekst?

2. S čim se je ukvarjal njegov ded?

3. Pri kateri starosti je popolnoma izgubil sluh?

4. Evropska himna je del katere njegove simfonije?

5. Katerega leta se je poročil?

32 33




2. Naloga: V tabeli poišči 10 skritih besed.

P O L E T J E

R B D O M I R

S L I S T J E

T A R O K E M

E K T M N D I

4. Naloga: Poišči 10 razlik med slikama:

Poletje, dom, mir, listje, tarok, prst, oblak, som, jed, remi

3. Naloga Napiši nasprotja.

POŠILJATELJ –

NIKOLI –

DOLŽINA –

KRIČATI –

BLIŽINA –

PROŠNJA –

ODOBRITEV –

DOMAČIN –

SKODRAN –

VESEL –

PRIJAZEN –

MLAD –

LEP –

BEL –

PODREJEN –

TOPLO –

LAČEN –

PRIJATELJ –

ŽIVLJENJE –

DATI –

PREDNOST –

ZMAGOVALEC –

GLOBOK –

ZA –

DOVOLJENJE –

ZAČETEK –

GRAJANJE –

MAŠČEVANJE –

NAPAD –

BOLEZEN – Vir: Edublox: Online Tutor.

4. Naloga Poišči 10 razlik med slikama:

Vir: Edublox: Online Tutor.

4. Naloga Poišči 10 razlik med slikama:

Vir: Edublox: Online Tutor.

34 35




5. Naloga: Prečrtaj besede, ki imajo 5 črk ali manj:

DEŽNIK KOLO OBALA KRT

MARJANCA KOLEBNICA ZAJTRK SKALA

ZID KORENJE DELO BODOČNOST

SAMOSTALNIK VRV VALOVI STOL

VREČKA VODA KAMENJE ČRV

ANANAS KOKAKOLA MAČKA DREVO

GOZD MIZA OBLEKA MINUTA

Vir: Orešnik M., Kok Š. V skrbi za vaše zdravje. Supramemo. Vaje za ohranjanje spomina, pozornosti in socialne inteligence.

6. Naloga: Izračunaj:

8 + 9 – 2 =

3 + 6 – 8 =

4 + 9 + 5 =

7 + 8 – 9 =

9 – 3 + 7 =

8 – 2 + 9 =

9 + 2 – 7 =

6 + 7 – 9 =

8 + 6 + 3 =

7 – 2 + 8 =

4 + 4 + 5 =

2 + 2 – 1 =

8 + 9 – 4 =

3 + 3 + 6 =

9 + 1 – 5 =

4 + 2 + 5 =

10 – 5 + 4 =

3 + 8 – 2 =

4 + 6 – 7 =

2 + 2 – 2 =

7. Naloga: Pomnoži:

9 2 3 6 8 5 4

8

4

7

3

8. Naloga: Nadaljuj zaporedje:

9. Naloga: V mislih se sprehodi po našem parku za domom in odgovori na spodnja vprašanja. Odgovore si zapiši na list.

1. Koliko visokih gred je v parku?

2. Katere listavce opaziš med sprehodom v parku?

3. Koliko klopic je v parku?

4. Katere cvetlice so zasajene v okrogli gredici?

5. Kateri logaški hrib vidimo, če stojimo v parku in smo obrnjeni proti zahodu?

6. Kakšne barve so na držala na telovadnih orodjih?

Rešitve: 1. 4, 2. jesen, lipa, kostanj, javor,… 3. 6, 4. (odvisno od sezone), 5. Srnjak, 6. modra

36 37




SPREJEM IN BIVANJE PRI NAS

Za namestitev v našo hišo lahko zaprosijo državljani Republike Sloveni-je, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in so stari nad 65 let. Prošnja za sprejem se odda v socialni službi osebno, po pošti ali po elektronski pošti.

Bodočega stanovalca in njegove svojce socialna delavka povabi na ogled prostega mesta. Ob ogledu pripravimo načrt o dnevu sprejema, pregledamo seznam priporočenih stvari ob prihodu v Dom in obrazec za izdelavo življenj-ske zgodbe. V primeru, da ogleda ni mogoče izpeljati, se poslužujemo drugih načinov za prenos potrebnih informacij (pogovor po telefonu, preko e-pošte, pošte). Postopek sprejema stanovalca vodi socialna delavka, ki za stanovalca uredi potrebno dokumentacijo (npr. prijava začasnega bivališča) in morebi-tne ostale osebne zadeve.

Kaj potrebujem in kaj lahko prinesem od doma ob vselitvi?Sobe so opremljene z domskim pohištvom (postelja in nočna omarica,

garderobni omari), na vašo željo lahko prinesete tudi lastno pohištvo, slike, poličke, stole, gugalnike …; dom podpira, da stanovalci del svoje sobe opre-mite z lastnim pohištvom, v kolikor prostor v sobi to dovoljuje in ne moti sostanovalca.

S sabo lahko prinesete ortopedske pripomočke, pripomočke za inkon-tinenco, zdravila, oblačila, obutev, osnovne toaletne potrebščine in osebne stvari, na katere ste navezani in jih želite v sobi (slike, knjige, spominke, radio, TV …). Verjamemo, da vam bomo pomagali urediti sobo, tako da se boste v njej dobro počutili.

Ob sprejemu v Dom je treba predložiti še:

• osebni dokument (osebno izkaznico, potni list)

• urejeno zdravstveno kartico s prostovoljnim zdra-vstvenim zavarovanjem

• izjavo o načinu plačila storitve s strani tretje osebe

• zdravstveni karton (iz zdravstvenega doma)

• veljavno osebno izkaznico in zdravstveno kartico

• kartico upokojenca oz. številko upokojenca

Kako ste stanovalci zadovoljni z Domom starejših Logatec? V anketi, ki ste jo stanovalci izpolnjevali decembra 2019, ste ocenili

SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO z bivanjem v Domu starejših Logatec z oceno4,61 (od 5). Ocena ostaja na isti ravni, kot prejšnje leto. Hvala za zaupanje!

Na koga se naj obrnem? V času obiska bi svojci želeli pridobiti informacije o zdravstvenem sta-

nju, počutju in oskrbi svojih najdražjih. Pogosto se zgodi, da zaposleni, pri katerem iščete informacije, nima pristojnosti in zato tudi nima informacij za odgovore na vaša vprašanja. V želji, da bi bila naša komunikacija odprta in učinkovita, smo vam v spodnjih vrsticah pripravili zbirnik zaposlenih, ki vam lahko posredujejo določene informacije:

• Socialna delavka – o vprašanjih glede vpisa v čakalno vrsto, o vrsti, na-

činu oddaje prošnje za sprejem, odpust, premestitev, informativni stiki pred sprejemom, o kategorijah oskrbe in razvrščanju stanovalcev v kategorije ter o odločbah, aneksih, o premestitvah (notranjih in zunanjih), o prijavi in odjavi začasnega ali stalnega bivališča, o vrsti in načinu plačila o zadevah, povezanih z urejanjem zadev ob smrti stanovalca, o dostavi kosil, o splo-šnih informacijah v povezavi z oskrbovanimi stanovanji, o volitvah po pošti, o poteh pritožbe in ugovora.

• Namestnica direktorice za področje zdravstvene nege – o vpra-šanjih, pritožbah in željah glede oskrbe in zdravstvene nege stanovalcev; organiziranje edukacije svojcev o zdravstveni negi in oskrbi stanovalcev, demenci, paliativni oskrbi in inkontinenci. O vprašanjih, pritožbah in željah glede terapevtske obravnave stanovalcev; reševanje konfliktov med stano-valci in osebjem ter svojci in osebjem na oddelku; želje glede prehrane.

• Vodja tima (diplomirana medicinska sestra) – o vprašanjih, pritožbah in željah glede zdravstvenega stanja in počutja stanovalcev in naročilih zdravnika; pomoč pri urejanju dodatka za pomoč in oskrbo; vprašanja, pri-tožbe in želje, ki so vezane na delovno mesto namestnice direktorice za po-dročje ZN v času njenega nadomeščanja; edukacija svojcev o zdravstveni negi in oskrbi stanovalcev, demenci, paliativni oskrbi in inkontinenci.

• Delovna terapevtka – o vprašanjih, pritožbah in željah glede terapev-tske obravnave stanovalcev; edukacija svojcev glede rokovanja s stanovalci; svetovanje in urejanje medicinsko tehničnih pripomočkov.

38 39




• Fizioterapevtka – o vprašanjih, pritožbah in željah glede terapevtske obravnave stanovalcev; edukacija svojcev glede rokovanja s stanovalci; svetovanje in urejanje medicinsko tehničnih pripomočkov.

• Ambulantna medicinska sestra – o naročanju in urejanju pregledov pri domskih in zunanjih zdravnikih in specialistih; o naročanju zdravil in naroča-nju na pedikuro za diabetike.

• Zdravstveni tehnik – informacije o počutju stanovalcev in splošnem zdra-vstvenem stanju.

• Bolničar/negovalec – informacije o splošnem počutju stanovalca.• Gospodinja – informacije o sodelovanju stanovalca v gospodinjski skupini.• Receptor - splošne informacije o domu, naročanje stanovalcev na prevoze

po Logatcu, vpisi v knjigo za hišniška opravila, izdaja prehrambnih bonov, prodaja žetonov za kavo, izposoja medicinsko tehničnih pripomočkov, naro-čilo fotografij.

• Računovodstvo – o vprašanjih glede urejanja načina plačila oskrbe, o pritožbah, vezanih na izdan račun.

• Ostali vodje, zaposleni – za vprašanja, vezana na njihovo področje, opravilo.

Zaposleni vsakodnevno opravljajo različna opravi-la, zato jih ob prihodu na obisk ne srečate.

Če potrebujete pomoč zaposlenih, pozvoni-te na zvonec v sobi stanovalca (rdeča tipka).

OSTANIMO ZDRAVI

Veliko stanovalcev v našem Domu je zdravstveno oslabelih in bi jim do-datna okužba močno ogrozila zdravje ali celo življenje. Za omejitev ali pre-poved obiskov v Domu se odločimo, kadar obstaja povečano tveganje za prenos ali vnos okužb v domsko okolje oziroma se je v Domu že pojavila okužba, ki bi lahko ogrožala zdravje obiskovalcev. Zavedamo se, da so ohra-njeni stiki s sorodniki in prijatelji pomemben del stanovalčevega življenja, zato se za te ukrepe odločimo po tehtnem premisleku. Ukrep omejitve in v

skrajnem primeru prepovedi obiskov v Domu sprejmemo, ko je to nujno pot-rebno, zato pričakujemo, da jih stanovalci in obiskovalci spoštujejo. Z upo-števanjem omejitev ali prepovedi obiskov vsi prispevamo k varnemu okolju za naše stanovalce.

Kako ukrep omejitev obiskov prispeva k zmanjšanju obolevnosti?Okužbe, ki jih poskušamo preprečiti z ukrepom omejevanja

obiskov se prenašajo z neposrednimi in posrednimi stiki z okuže-nim. Izkušnje iz prejšnjih let so jasno pokazale, da je omejitev obiskov in druženja najučinkovitejši način zajezitve ali preprečitve širjenja bolezni.

Omejitev obiskov ni vezana le na sobo stanovalca, kajti tudi stanovalec, ki sprejme obiskovalca v bifeju ali v avli, se lahko okuži in nato okužbo pre-nese na ostale stanovalce v domu. Podobno se lahko tudi obiskovalec okuži in nato okužbo razširi v svojem okolju. Rizična skupina, ki je še posebej občutljiva in dojemljiva za razne bolezni, pa so otroci. Ravno zaradi njihove varnosti je priporočljivo, da se jih po nepotrebnem ne izpostavlja domskemu okolju, ko veljajo omejitve obiskov.

Ukrep omejitve ali prepovedi obiskov se poleg zunanjih obiskovalcev na-vezuje tudi na druženje med stanovalci. V tem času stanovalce, ki kažejo znake bolezni prosimo, da ostanejo v svojih sobah, spodbujamo jih k higieni rok in kašlja, odpovedane so tudi vse skupinske aktivnosti in druženja.

Kje lahko dobim informacijo, da v Domu velja ukrep omejitve obiskov?

Informacija o sprejetju ukrepa za omejitve obiskov je objavljena na sple-tni strani Doma starejših Logatec (http://www.ds-logatec.si/), obvestila so obešena na vhodnih vratih v Dom in na obveščevalnih tablah po Domu.

Kako lahko dobim informacije o stanju stanovalca, ko v Domu velja omejitev ali prepoved obiskov?

Za informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev smo dosegljivi od po-nedeljka do petka od 12.00 do 14.00 na dežurnih telefonih:

• pritličje in 1. nadstropje: 040 366 467,

• 2. nadstropje in 3. nadstropje: 031 732 649,

V primeru, da se stanje stanovalca spremeni oziroma karkoli potrebuje vas o tem obvestijo zaposleni Doma. V kolikor je zdravstveno stanje stano-

40 41




valca zelo slabo, kljub ukrepu zaposleni svojcem ponudijo 24 urno prisotnost ob stanovalcu.

Kljub omejitvi oziroma prepovedi obiskov spodbujamo in nudimo po-moč stanovalcev za ohranjanje stikov z njihovimi bližnjimi preko mobilnih telefon, stacionarnih domskih telefonov ali po drugih komunikacijskih poteh (e-pošta, Skype …). Za dogovore o tovrstnih srečanjih se obrnite pisno na socialno službo in sicer pišite na: [email protected]

Kako lahko sebe in druge zavarujem pred nalezljivimi boleznimi in preprečim njihovo širjenje

Upoštevamo ukrep omejitve oziroma prepovedi obiskov v Domu. V pri-meru bolezni stanovalca se pred obiskom posvetujemo z osebjem glede pra-vilnega rokovanja. Kadar imamo znake bolezni ne prihajamo na obisk oziro-ma se ne družimo z ostalimi.

Skrbimo za higieno rok saj s čistimi rokami skrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas. Ključnega pomena sta umivanje in razkuževanje rok.

Z umivanjem rok odstranimo umazanijo in prehodne mikroorganizme, ki so se prilepili na kožo pri stiku z dru-gimi osebami ali z okoljem. Roke si higiensko umijemo, kadar so vidno one-snažene ali mokre, kontaminirane s telesnimi izločki, po uporabi robca, pri kihanju in kašljanju, pred jedjo in po njej, po uporabi stranišča, ob priho-du in odhodu iz sobe oziroma Doma, ob socialnih stikih in za vzdrževanje osebne higiene. Posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.

V času pojava nalezljivih obolenj v Domu, kadar smo v stiku z osebo, ki ima znake bolezni je tudi za stanovalce in obiskovalce priporočljivo razku-ževanje rok. V teh primerih je razkuževanje rok v primerjavi z umivanjem učinkovitejše in hitrejše. Namen razkuževanja rok je uničevanje prehodnih mikroorganizmov na rokah, predvsem bakterijske spore in viruse. Razkuže-vanje z rok ne odstranjuje umazanije, zato razkužujemo roke takrat, ko niso vidno onesnažene. Roke si razkužimo pred in po stiku z obolelim, ter ob prihodu in odhodu iz sobe oziroma Doma.

S pojavom novega korona virusa so postale pomemben del preprečeva-nja prenosa okužbe zaščitne maske. Pri pravilni uporabi maska pokrije nos in usta, kar preprečuje širjenje kapljic v okolico. Za učinkovito zaščito je potrebno pravilno rokovanje z masko in sicer:

• pred namestitvijo maske si razkužimo roke,

• masko si nadenemo tik pred stikom s stanovalcem,

• maska mora pokrivati nos in usta in se čim bolj prilegati obrazu,

• maske se med nošenjem ne dotikamo,

• po uporabi masko odstranimo, odvržemo v koš za smeti in si razkužimo roke.

Ukrepi se nam zdijo

pogosto neživljenjski,

vendar z njimi ohranjamo

življenja.

Anita Zigmund, namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe

42 43




EPIDEMIJA - PETI LETNI ČAS?

Virus COVID-19 je med nami slabega pol leta in svet se je postavil na glavo. Ko sem se spomladi vozila v službo iz Ljubljane z absurdnim potrdilom delodajalca, da lahko pridem v službo, ker delam kot zdravstveni delavec v Logatcu, so bile moje misli prežete s tesnobo iz večih virov: kaj se bo zgodilo v našem mestu, kaj se bo zgodilo v našem domu, kaj bo z mojimi pacienti, kaj bo z mojo mamo, koliko časa bo trajal negotovi čas, kakšen je v resnici virus in bolezen, ki jo povzroča? Zaradi množice neznank in grožnje z zahoda smo se v zdravstvenem domu Logatec in v Domu starejših na nevidno priso-tnost virusa zelo resno pripravljali in delovali v skladu z vsemi priporočili in smernicami, predvsem pa smo poslušali našo zdravo pamet, skušali krepiti empatične odnose s stanovalci in še bolj strogo upoštevati že utečene prakse za preprečevanje okužb.

Minil je maj in znanja in izkušenj se je nabralo kar nekaj. Vemo, da bolezen v večini primerov poteka blago, da pa lahko zaradi velike kužnosti naenkrat zboli tako veliko število ljudi, da tistih s hujšo prizadetostjo z raz-položljivimi zdravstvenimi kapacitetami ne moremo oskrbeti. To se v Sloveniji ni zgodilo - trenutno lahko spremljamo humanitarno katastrofo v ZDA -, saj smo z ukrepi uspeli sploščiti znamenito krivuljo rasti okuženih s COVID-19; pa tudi naš javni zdravstveni sistem še vedno deluje! Vemo tudi, da se virus prenaša predvsem z bolnih oseb - to pomeni smrkajočih, kašljajočih - na zdrave s kužnimi kapljicami in preko okuženih površin - kljuke, ročaji, og-raje, osebni predmeti. Vemo, da je v stik z virusem prišel vsak triintrideseti Slovenec in da je to odlična novica zaradi prej omenjene krivulje, lahko pa tudi potencialno manj dober podatek: če se bo izkazalo, da prebolela okužba pušča trajno odpornost na ta koronavirus (kot na primer virus noric, ošpic in klopnega meningoencefalitisa), je verjetnost hitrega širjenja ob naslednjem valu precej velika - ostri ukrepi zamejevanja okužb bodo spet potrebni. Raz-kuževanje rok, zavedanje tveganja prevelike bližine oziroma tesnejšega stika - socialna distanca - nošenje mask v zaprtih prostorih, predvsem pa zadrže-vanje doma, če kdo zboli, vse to so naše nove zdrave navade, ki nam bodo omogočale varno življenje brez ponovne popolne ustavitve našega vsakdana.

Prav tako vemo, da ni prav nobenega dokaza, da bi bil virus ustvarjen v laboratoriju kot nekakšno biološko orožje; narava sama je kreator par exel-lence! Razvoj virusom omogoča nenehno spreminjanje in prilagajanje na

nove in nove okoliščine, predvsem pa zajedanje na različnih živalskih vrstah. K sreči smo tudi ljudje del te kreativne moči narave; naša vrsta skozi tisoč-letja precej uspešno premaguje izzive, ki jih prinaša bivanje na našem pla-netu. Med drugim smo pred skoraj petdesetimi leti pregnali virus črnih koz z obličja zemlje, zato verjamem, da bo znanstvena skupnost v prihodnjih dveh letih uspela izdelati učinkovito cepivo tudi za COVID-19. Morda nam pomaga tudi visokotehnološka infrastruktura s hitrim testiranjem, sledenjem bolnim osebam in obveščanjem o okužbah v neposredni okolici, kjer lahko druge osebe hitro prilagodijo samozaščitno vedenje.

Neizpodbitno dejstvo je, da bo novi koronavirus - kot seveda premnogo drugih že znanih virusov, s katerimi se zdravniki srečujemo vse štiri letne čase - za zdaj ostal med nami. Zato upam, da prehlajeni otroci ne bodo hodili v vrtec ali v šolo, da jih ne bodo čuvali dedki in babice, saj bi vnukov smrkelj za njih lahko pomenil več tednov respiratorja na intenzivni enoti. In upam, da bomo sprejeli pogosto umivanje rok in ne-dotikanje površin v javnih prostorih (morda postane pohajanje z rokami v žepu po mestu, v trgovini, tudi med obiskom v našem domu del novega bontona?) ter »maski-ranje« s socialno distanco kot korak naprej v našem razumevanju sobivanja v skupnosti in solidarnosti.

Vas je bilo kaj strah v preteklih mescih? Naš um nas ponavadi vleče v najtemnejše možne zgodbe, zato psihologi svetujejo: preusmerite misli z najbolj črnega scenarija na najbolj optimističen potek do-godkov. Realnost bo verjetno nekje vmes. Na primer - moj bližnji bo zbolel, vrstili se bodo zapleti, zgodlo se bo najhujše; preusmeritev k najboljši možnosti je - nihče ne bo zbolel. Realno pa je pričakovati, da bo nekdo od bližnjih zbolel, a za lažjo obliko bolezni, zato bo tudi hitro ozdravel.

Saj res - sem omenila, da v zadnjih tednih skoraj nisem zdravila pacien-tov s prehladom, virozo, trebušno gripo, drisko, pljučnico? Virusom smo pos-tavili ograje. Naj tako tudi ostane - a ograje naj bodo v védenju in vedenju, ne pa v formi zaklenjenih domskih vrat, ki moje paciente in vaše najdražje ogradijo od vas in sveta.

Nočem, da epidemija postane peti letni čas.

Lučka Jagodic Klipšteter

44 45




Za konec vprašanja v razmislek

Novi koronavirus je prinesel veliko novosti, pravil, strahu in negoto-vosti. Ob tem so se nam bolj kot kdaj prej začela porajati tudi vprašanja povezana z minljivostjo, smrtjo. Kaj se bo zgodilo z menoj, če zbolim? Ali bi želel iti v bolnišnico na aparate, če bom tako bolan? Ali se lahko sam odločam glede tega ali me bodo kar poslali tja? Ali bodo moji bližnji lahko ob meni? Taka vprašanja smo si postavljali zase in za svoje bližnje - kaj bi si želeli oni?

V Domu že šest let izvajamo paliativne družinske sestanke kamor so povabljeni stanovalec in njegovi pomembni bližnji. Zdravnica in zaposleni vam skušamo odgovoriti na vsa vaša vprašanja o zdravju, zdravljenju, negovanju in še čem. Prisluhnemo vašim mnenjem, stališčem in željam. Te so naše vodilo pri zdravljenju in skrbi za vas, ko se vaše zdravstveno stanje poslabša. Naš cilj je narediti za vas vse najboljše, kar pa je nare-diti tisto kar si vi želite.

SPREMLJANJE KAKOVOSTI

Pri nas spremljamo kakovost s sistemom za upravljanje kako-vosti E-Qalin. E-Qalin (European quality-improving learning) je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v ustanovah socialnega varstva.

Po prvem ocenjevalnem obdobju, ki je trajalo tri leta, smo decembra 2018 prejeli Certifikat kakovosti E-Qalin. Sedaj smo v drugem triletnem ci-klu, ki nas spodbuja k neprestanemu spremljanju, ocenjevanju ter težnji po izboljšavah, ki potrjujejo našo kakovost.

Zdaj si lahko počasi že ustvarjamo mnenje kaj nam je prinesel E-Qalin, saj lahko opazujemo spremembe.

Dejstvo je, da bi se iste spremembe najbrž dogajale tudi brez E-Qalina, vendar z njim so te spremembe beležene, načrtovane, spodbujene … Ko se ozrem nazaj in pomislim, kaj nas neposredno uči E-Qalin, lahko z gotovostjo povem, da stvari niso nikoli črno bele in samoumevne. Ključne sestavine so naslednje: načrtovanje, sodelovanja, vključevanje, preverjanja, vpeljevanja izboljšav. Daje nam možnost, da vsi izrazimo svoje mnenje in da smo slišani.

Predvsem pa nas uči, da se poslušamo. Uči nas, da izločimo bistvene stvari in da ni vse negativno nujno tudi slabo. Predvsem, da je potrebna potrpež-ljivost in puščati času čas, da stvari, ideje, ljudje dozorimo . Spremljanje sprememb je dobro, pa naj bo to z ali brez E-Qalina.

Da bodo naša prizadevanja h kakovosti obrodila sadove in da bomo z Domom zadovoljni stanovalci, svojci in zaposleni, smo odgovorni vsi. Po-membno je, da začnemo stvari gledati s pravimi očmi, ki so dovolj samokri-tične, realne, nepristranske predvsem pa da smo proaktivni in ne čakamo, da in kaj nam bodo drugi povedali.

Svoje mnenje lahko vsako leto izrazimo z anonimno anketo o zadovoljstvu, ki jo izpolnjujemo v zadnji četrti-ni leta. Vzemite si čas za reševanje, saj si s tem vzame-te čas za boljšanje našega Doma.

Vse vaše predloge, pobude, graje, zahvale, ideje zapišite kadarkoli in jih oddajte v pisan po-štni nabiralnik, ki je nameščena poleg dvigala na recepciji Doma starejših Logatec.

Novim zmagam naproti!

Mojca Tuljak, vodja kakovosti, delovna terapevtka

STORITVE ZA ZUNANJE UPORABNIKE

* Dnevno varstvo in začasni sprejem

Dnevno varstvo je namenjeno osebam od 65. leta, ki potrebujejo orga-nizirano obliko bivanja le nekaj ur dnevno. Dnevno varstvo nudimo od pone-deljka do petka od 8.00 do 16.30 ure.

Prvi korak k dnevnemu varstvu je izpolnjen obrazec Prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo in zdravniško mnenje, ki ne sme biti starejše od enega meseca. Skupaj s socialno delavko se boste pogovorili o vaših željah, potrebah glede dnevnega varstva in sooblikovali načrt.

Ponudbo začasnega celodnevnega bivanja lahko osebe, starejše od 65 let, koristijo:• v času dopusta svojcev ali skrbnikov,• po odpustu iz bolnišnice,• za spoznavanje bivanja v Domu in iz drugih razlogov.

46 47




Namestitev zagotavljamo v enoposteljni sobi z lastno kopalnico in bal-konom. Bivanje traja po dogovoru, vendar največ tri mesece. Med začasno nastanitvijo so uporabnikom zagotovljene storitve in dejavnosti, ki so na-menjene vsem stanovalcem našega Doma. Sama storitev se ne razlikuje od namestitve za nedoločen čas.

Nastanitev je potrebno predhodno rezervirati v socialni službi doma. Do-kumentacija, ki jo potrebujete, je obrazec Prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo in zdravniško mnenje, ki naj ne bo starejše od enega meseca ter pooblastilo za zastopanje, če prosilec prošnje ne vlaga osebno. Vse naštete obrazce lahko dobite na recepciji Doma, na spletni strani Doma in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pošljemo pa jih tudi po pošti.

* Izposoja medicinsko tehničnih pripomočkov in svetovanje

Za določeno obdobje si lahko izposodite: invalidski voziček, hoduljo, dvižno posteljo … Ob predhodnem dogovoru nudimo tudi svetovanje o zdra-vstveni negi in oskrbi ter storitve fizioterapije in delovne terapije.

* Prehrana in razvoz kosil na dom

Malico omogočamo tudi zunanjim uporabnikom, v recepciji kupite bon. Pomemben del naše ponudbe je dostava kosila na dom. O možnostih se do-govorite na 01 850 70 86 (socialna služba).

* Pranje perila

Zunanjim uporabnikom omogočamo pranje perila in likanja. Predvsem večjih kosov. Dogovo-rite se na 01 750 80 95.

* Pedikura

V domski ambulanti se naročite na medicin-sko pedikuro. Pokličite na 01 750 80 87 (Mateja).

V prostorih Doma vam nudita svoje storitve najemnika:

• Dom bar,• Frizerstvo in pedikura Biserka Brus s.p.

INFORMACIJE IN KONTAKTNE OSEBE

Dom je za obiskovalce odprt: od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ter med vikendom in prazniki od 8.00 do 19.30

Recepcija, tel.: 01 750 80 80

Helena Primc Kalan, direktorica tel.: 01 750 80 81, e-pošta: [email protected]

Tanja Brožič Volf, socialna delavka tel.: 01 750 80 86 e-pošta: [email protected]; [email protected]

• vse o sprejemu in bivanju v Domu• pojasnila o dnevnem varstvu in začasnem sprejemu• naročilo toplih obrokov (za zunanje uporabnike)• informacije o prostovoljnem delu v domu

Anita Zigmund, namestnica direktorice za področje zdravstvene nege tel.: 01 750 80 88 ali 040 455 017 e-pošta: [email protected]

Marta Gornik, vodja finančno-računovodske službe tel.: 01 750 80 84, e-pošta: [email protected]

Mojca Tuljak, vodja kakovosti, delovna terapevtka tel.: 064 245 288, e-pošta: [email protected]

Ambulanta, tel.: 01 750 80 87, e-pošta: [email protected]

Zdravnica: naročanje v ambulanti osebno ali po telefonu. Zdravnica je prisotna ob ponedeljkih, sredah in petkih. Psihiatrinja: naročanje v ambulanti.

Psihiatrinja je prisotna dvakrat na mesec. Pedikerka: naročanje v ambulanti pri Mateji Širca, srednji medicinski sestri. Dežurni telefon (dežurna medicinska sestra):• za pritličje in 1. nadstropje: 040 366 467• za 2. in 3. nadstropje: 031 732 649

Fizioterapija, tel.: 01 235 01 33

Delovna terapija, tel.: 064 245 288

48 49




Dom starejših LogatecGubčeva 8a, 1370 Logatec

Telefon: 01 750 80 80Telefaks: 01 750 80 90

E-pošta: [email protected] stran: www.ds-logatec.si

Izdal: Dom starejših Logatec

Zanj: Helena Primc Kalan, direktorica

Uredila: Mojca Tuljak

Foto: Arhiv DS Logatec, Mojca Tuljak, Simona Kunc, Sabina E.K., Ana Uršič,

Ilirjana Kuliqi

Oblikovanje in tisk: Studio Packa, Rakek

Natisnjeno: 500 izvodov

Maj 2020

Pralnica, tel.: 01 750 80 95, od ponedeljka do petka od 6.00 do 15.00

Vsak stanovalec ima individualno označeno perilo, zato je potrebno vsako novo oblačilo najprej prinesti v pralnico, da ga označimo (lahko ga pustite tudi na oddelku sestri). Priporočamo, da so oblačila primerna za pranje v pralnem stroju. Stanovalcem nudimo tudi možnost manjših šiviljskih popra-vil. Zunanji uporabniki lahko prav tako koristijo storitve pralnice, in sicer za pranje večjih kosov perila. Cenik je objavljen na spletni strani Doma.

Kuhinja, tel.: 01 750 80 97

• Javite spremembe glede razvoza kosila (odpoved kosila za določen dan)• Naročilo obroka za isti dan (po predhodno kupljenem bonu v Recepciji ali

Računovodstvu), vsak dan do 9.00

Knjižnicapo dogovoru z delovno terapevtko

... nekaj utrinkov

nekaj utrinkov ...


50


Dom starejših Logatec

maj 2020


aj maj - predstavitev · 2020. 6. 19. · mali srpan – julij Če je malega srpana presuho, ostane...

Documents