.., .1 ',i

I,,

\,l. :J.

,

\

rt,."" I

", '

,•

•

, .

nIIII

•,

t,,\.,.\,

\t

I,

I

številka 18 1983

,,,

•

,

•

,

,

•

)

IIJ-V,AI,e Bur

7..oran Be!lin

Jnnr:.-; Marindt·

PAKLENJCA

Visoka C1IavJca

lO VRNmV ODPISANIH"

I

~ L P 1 N 1 S TIČ n 1 LED I

VSSBINA • '.t,·vill;.• l{\

VelH:'i pionirji alpinbma(XVIII. del) 5

RESNICA O RE~ICI

46

49

131522

26,.3·

'5'945

Spozn3vaj~o naljo ~reanizir8­

nost

Meditacija za dviC merale

Zgodovina ledne ga plezanja

Velika stene BiH (V. del)

Srečanje • La Berardu

Yosuite 83Odprava v Cordil1ero Real

Nountai~ 91. 92. A1pin Maga­zin 7-9; nergateiger-Hounta­il:eer }-5

Sar tne neareče 1969-1983O lIejčeve~ stolpu

o !'lpiniv.mu

Ob 1etobnjlh nesrečah

Išču:o to, kar DaS ~clružuje••

l1iJeno razla.C;o !Joeed~ in!'orlllllciJ"l. bomo tokrat izpustili. Nekoč v fi-oniraklh čaeih Divjes3. zahod:J. jena pri~er Indijenček .~li H~avat~

na blllnjea ra~gle~e~ hribčku ~a­

kuril ogenj in strokovno oddal ne­bj di~h aigndoy. Hip ka.!meje BOv taboru Siouxov dobili nedvoumnoin učin~ovito sporočilo: Prihajajobelci, Ležite, spet bodo počenjali

svinjarije." V zakladnici be~ednesa in pisnega

orožja zoper ne~nanje. skrivanjereunic, privilegije in druGO jevedno dobrodotla pravočasna in ra-zuoljiv8 informacijo. Llhk~ j~ seve­da tudi bumeronc ali po krhka 1e68­'!So zagol.da v krhr..i l:_ .ulji, naj H­~'il:lo na Decirnelll pJar.etu, kjer son~črtno dezinro~~cije. ~olk ob ne­prW{('!'l ča.::;u ter bežI.6 in zamegljene(;ovorice del nal;e vsnkdanjoeti. Idnas bega in 58 naprej drži v nev ed-no~t ~.

Podobno, čeprav v la!ji bole:;enski obl.i~:.i je z intorniranje", o lIt'o­Dtc~ rlezanju. Ta novorojenček, ki kričače oznanja svoj pohod okol~

15Yeta, ja iz vrsssiC8yeii l;.aklnih l'.:u:loGOv ubral nepotrebna. kriiev.'\.pota m100 Planinsketa Yestnika, b~ez dlaprodavanj na knT~i Elektro­r~~ulteti in pristal pri atriziranem hal~ ete~~u skozi Al~inistične

novice. Z.to je bilo na sreč3Uju predvojnih in povojnih slpinistov­vcte~·;l.:o: Il;:; l:UloSih ustih čutiti trpek priokus na1iega. ne dovolj zre­leGa planinsko-intorr\otivneea kakij". ':;eveda pa se je treba sprijaz­niti tudi ~ resnico, da ao v vo~ki Gcnernciji al~inistov tudi me~ane

~eneracije pooebne!ov. V \cružbi ali navozi naleti~o n~ bistre, eiro~o

in n1oheko dojemljivIl, vedno ul'll::eljue, o/:ll105i se prl'nck;:ltllri alpini­atični ata. 50 pa tudi ccstni 6krici, dOGCrtni zamerljivci, uničeval­

ci ;-inskih zdot; in tisti pod točko r=no.Spričo tee- bi Morali pol:licani vtr.el;:akor po~e,6i in strpno razložitiz~~dovinske kore~ine prosteca ple~anja, njeeove Y~~~e in r~~ce, po­trebo po !porti~acijl in tudi, kako je prav prosto p1e~anje lIO~talo

ptič Feniks. oplemeniten z zatiči, netulji, magnezijevim okeidorn incopatkami z občudovanja vrednim toi-nim količnikom. lia koncu, vendarne nazadnje: prOl!lto plezanje je kot "Umor nemogoč.ea." ubralo drueačne

8te1oice, Itot jih je predvideval n1pinl15t mejnih situacij in e;raščllk

nA južnotirol&kel!l cradu Juval, Reini Messner. Zakaj? Vzornik neniikihproetašev, pokojni učitelj Reinhard ~arl, se je 04,01 glasno strinjals trditYijo Klausa Holja, d~ Je to novo plezanje izgubilo le ~alo ča­

ra tveeanja in duha pustoloyščine. Potom je torej y crehu Aa rriaoton~virni erehlte vpraGanje: kdo a11 kaj je krivo. de reševalci in etareJ!i 8lp~~:stiuc vedno ne poznajo prostoga plezanja in ~3 odklanjajo, če~av je !eetiri III ta krepko priaotno in 80 je v tem času z~odila prt tem lo enat'lllo hujša nesreča1 V prostem pler.anju ni primesi, ki bi 1;11e skresa-

•

•

•

lle lO, alpinistično etiko ali bi im~le J::J.:trGnckt'Jli druge mcr"llle t:'ru.'luknjo. Pri tell je lo nekaj !,os·,~,..~ !~liJ pr~vil ic;re .... ~n':!lr \'l><:.' \'

ob;3egu rtohrortoiile llwnjše epidemije, ~ i je l'a.vno r>rav~l,j<l. d;.t poveča

o~porllol;t alpiniM'la na veliko hUj!,e 'l>oll:lllni n.:lč.e;::l1 .sodobncr;.'l čns:l.

Bine Hlač

ALPIPISTIČUI 1AZGLEDI števil~a IR, interno glusiIo Bloveno~ih alpinl­,'51.ov.pr ispovke pošiljajte na~naalov: Planinska 'Ivez.a ro; ove!li.Jf-, li.:Jf1iaijs.za alpinizem, Al.PINISTICllI RAZGLZDI, Dvoržako7.<;i :, (loco l.~3LJAI'A.

~~na,18to številko ISO pripr,!lvili: Jani Bole, Jar.,"", 3iz;j:l.k. VojkoBučer, Harko Fab8ig, t1i1an Gladek, Elo JeS(';l:;l-"'"C, LI".a i:~l"ličar,StlU'_C Klel'lene, A.leksander Kogovše\o.:, Irena Komproj, !'avle Koz~el:,

Marko Kragelj, France ~lale:Hč, ~r ·,r-idr t:dltarie, Janez Marinčič,

Peter Ha.rY.ič. Hada. in Bine lilač. f>o •.' .. i )..:.lak, It:\0r 'R~dovii:, PavloŠct'lla. IBor Škamperl~, Ivan ~to:-nil<:. 1:.tok TQr.1~::;in. :':arko Trul!novec,Jane::; Vo~el in Slobodae Žalic~.

SLIKE ,:t. O'IITK1J"

,

2. otran

53 • .stran

TI 'lIUŽ';l I..:I:'r.t.:ČI ~'I,!ITJ'B V fli\.ŠIll .::.:~E!,:'H hi bhh' .,..,' ',)_novali il~clovnieo, ki G~O Bi jo izro~~d;li l~to~~~~c~

festival.:! al;inilltični!, filmcv v ';ViC,H' "!Hltu LesDiabler"tr:;. DiablerejČ',"l., Ki je bil - 'l~~cT'i znak resti.vol&., &0 nan pri.nca!.!. .;,.'I1>\rjl.. ki g t:lJ1l sodelovali soSvojim f~lmOIfl (alpi:.~Lt- pa L. tli II t.'.,·, k drugim ci­ljeM) .J?AKL:i>InCA, VIJOI~\ ·;L'.VIC,o\, VI,,,T'~E'J ODP;E;,;~rI!l (Ne greza ponovne ponevlJWJ.~() t levizl.jfi; nad31jevank~, IlmpBI:Zil prvenstveno smer, I.i r.ta ::" preplez',)" ZQran Bc':li.in Jan~z; Marinčič.)

DOME DE t:EIGE DE.':; ECim:3 V ) i{••HCOSKI .;A1JFiIINEJI, Pr"(. ·;t­voua Jt"GOS;WVAli$M .,11ER v '3e',~.'<,;,~aho<lni steni (glej30. stran)leva sheila: EL CAFITJ\N, prv'!!ustv~r.a SHf:R KllEZ~PAII1KIjIE1~­

ŠKAHPERLE (Glej ?o • .:;tran)desna shema.: P1mZ5Č::: s::::t\rr V EJ, CAP1'l'AJn' (gle j 3{.stran)

•

~ ,lan.:libji i:;tevilki ol:javljamo drll!;i del Ilripvvecti o vellkenl pionir ju.:.llpil1i:':~la Picrru l\llainu, 7.ll.klJučuj-... mo __.:1daljev-:lJlko ° velikih stenahv B08lli in HcrceE;ovini tor začonjar.Jo WlVO o zr,o<tovini ledne()B ple 'Ia­nja. Pomudimo BO ob člcmku o alpinizmu (lo) in ob enem naslednjih (15)skuilajmo l.lgotovi' i ali nac ~es kaj zdr\l",uie. ?redf'n bomo v .. ro drugespet ~odili po sebi, si poglejmo delo res aktivne podkomio~Je Za vl~­

zeve (46). Če se ne 8trinj~o G člaR,om o leto~njih nesrečah (13),napišilllo novega, vsaj za hip pa ~ 5pO~l!limo n~~ih 82 610venakihalpinistov, ki so umrli v zadnjih Ir.: letih (39). "-Objavljamo preglede vsebin treh tujH, revij in u,,':lmo. da v vsal~i na­elodnji .~tevilki prodstavljena E" ona tuja r.:.vija 'loč.

O':! ponovilo zaželjeni ženitvi !tomiaije z-' al~iuizer;l in l:omiaije za od­pr~ve v tuja goratva (Glej tUdi AR l~lJ): Skoda je razmi~ljati °aprelr.embi organiziranosti. Če z IIjo nismo zadovoljnI, je to zate, ke;­obstoječe ne izvajamo. To je tipično ~o naše, d.a J~ kriv zakon i~ neljudJe t Id oe :;a ne drže.

Alci t:l\lIavcr (lo. Il. l')8~, meu razgovorom oalp:,-n i '?"lll'J'

•

•

•

•

Bine in Nada Mlač

VELIKI P!OflIRJI U..PINIZItA (IVIll. l1e1)

PIERRE ALL A. 1 N - ZA PRIJATELJE "PA" (n&d.aljevanje in konec)

Nei~bli~~ dejotvo je, da jo Pierre Allain kot zagovorn1k čietega

proetega ple~~nja v besedah in dejanjih postal u6tonov{telj franco­skega prostes. plezanja. Samo enkrat v vsej svoj~ ple~alBki ~ieri

je posegel po tehniki in to v Doigt de l'Etal~, ~jer je 18. julija19}8 plezal z Jeano_ Leiningerjea. To pr.vreho :~ ,pr.viail o smrtnopaj~.Tino gOTe, ki ju je v poiastnem neurj~ vso 51~~eje z4ce1a za­pl.tati .. ISToje IIlI'l/'ie. T~ to ni bilt" f'di~Ua njegova "dvolicnoet".Bil je in je .še vedno r.t.ll\:.·()t:~i... ino.... tt.t' - neu"J8hljiT vodnjak no­vih idej. Kdo il ni pozialil na pri~e3ke - b1aLinice. a katerimi bilahko plezal po gla.dJd.h plcičah PA .ie o ten TelJkokr.t pre.Ulje­.&1 in celo poakusil nekaj prototipo' tega prlpo.~~ka v Fontainebl.­.uju in VlL!I.itul Če vpraiaA leO.fs. .lc~ je prenapen"al Illoje prostegA.plez.nja d~L.~ navzgor in bolJ uspešno kot 7SL predhodniki. zakaj jeto storil. ti bo odgoToril z :U!l.gsjl"'lft'· rež&J:ljf''lI; "lAt. bi bil arečenilI

PIHlkuail je zaradi samega ~et>el S 8tenBK.O teMl.IW, )"a.zvit" "" ': ,,~

ju. je nelllogol:e u$cva.rjati napre~. l.9.\,.u Jot 8 tont~"' •.Q""l""ujekilll zna­nje. odšel v strli granit večotc.r.oetr llt.:1h flkolilikilBolj razvpiti pr,blelli i:. bl'·.·., ·~ol_c. "Bele, ~" ...o bili preč-

Vseli na vreti leta. 19'n. Zli ~'';l ;j,~" ..ole in p- ~~~. ponoYil_r v osred.nj.1l del.li ~ '-~~ i. ... lt ..... "'ig.Le6 QnoyiteT je iz­peljal brez trikov ~ :r.a::'... j " .. W'n ata Tv,.pristoi'> ita Robert 01"­loz ~n J. Grobet .štiri l(lt. ,0. p..•• 'J''5a1. ~ 1'jij'.l u;:UJ nepr.plez­ljivih ru:.tdajn. lzetopr. r· .t'O'ia.j. Ki 1:' je ;.rep\ezsl popo..lnOlro&proato 25. julija 1933. je • "'rilller :.e ~..ne8 .. celoti ocenjen a ',­ŽAvnostno stopnjo VI. Same :o.(aJ dni ka..."'''Je :le bil epe l. na delu zLatouro~. Tokrat ni biln več rraven Jtann Clauda roudina, ki ee jLsmrtno ponearečil v Aiguille d~ Plan. C~av~lB st. težaven velikopo­t.esni vspon v jugo:;ahodne~ grebenu Aigu.11le <lU i"ou. ln kakijna naj bibila sgodovina le-tega? Nih~e io prihod~ p~·j~v~ navez~ ni upolitevalIIItarih oenapieanih pravil igre. seetopo.J.i in ogledov.li oo si ga ta­ko. da eo ee spu.ečal::' po r"elll 1'. ''"t"Yjo. St&rortl~iioi._ rek ee je ponovnopotrdil v ple.alDi preobll!;'l. ··,',·105el. videl -'.1.- :.c':..'- 1,l.t1'O ~eplezal."

Ta uapeh je povzročil pr.vr :-.. jl :.0 senzacije ... pe:l-&.I.lskih 1cT0gih.U.bllo jo zav:el če.atno oe6tu \ La Montagne, 11:.'8: I'!O troJ posvetili karcelih dVanAjst str&ni. hkrat1 pa je dokA!:al. kaj vee se da nareditina vieina!'! okoli /tooo lletro'/' b::-.4 tehnike • ...ll;::'~ ~ ,.t'::I ... tiill plez.aJ:lj.lI.Spogledovanja n.u.taTljiv.~a PJ-J&w80 dobila no~ za&ab. Na Trsto jeprilel Ilogočen gl'a.nitni Ilir.,' bru. C(' Il( I.•tro pr. ~ illlo Z( . :;.vtn~

Druja j izvelIlO. da 80 bili alpioJ.sti v njelll. ,še pl"eden je "padel" MontBlanc. Kronologija Druja pravi, da je vojToda ~n~ilton zGrenvillomleta 1777 zaman poekuBal priti na njegov vrh. Leta 1873 je vztrajnopooku!al Anglel Clinton Thomas Dene - kar o8~mnaJntkr.L v petih le­tih. Šele 12. septembra 1878 j8 uspel z Jamesom _alkerjem Bartle-18m.Zraven sta bila še krepka po..gača. 810yita !vicar8kA gorska vodni·ka Alexander Burgener in &aapar Maurer. 1887 je a.nry Dunod z vodni­koca E~iloa ReY.1I in Fran~oisom Simondoa pr.čil c~ Yrnova. Stene sozačeli plezalci oblegati itI. po letu 1904. Dru J~ ~ leti postal pr.­ya kužna bolez!ln ced traneoekiJti plezala; leta 193-l ota se RobertGr'loz in Andr6 Roch opustila v čveh dneh po severnl. steni Mal.g.Druja nav.dol in ugotovila. da je ne~eplezljiy.. PA s~ na to ni o.i­ral. saj je _dtelll že IlU"zli~no iskal "!.rtev"" doY· ij poguJ::tiega llO!a,

~-18-l98'-Btr. 5

ki bo &el z njt.. Gorski vodniki so ~U dali vedeti, da eestop zagoto-\'0 ne bo p:'oblematii!!en: ·'Prišel "",,! '/ dolino, lepo zaait v vrečo izjuhl" Ju.n-Marie ?ruyoiat se je prijavil. toda kaj hitro 6e je u­klonil pritiskom svojcev. PA je povprašal š. Jeana Verueta. vendarso sledDjeau prijatelji skoraj nasilno pr.pr.eiIi odhod iz Grenobla.Nihče ni rad poaialil na dv. ali tri dneve, prebite y 8ev.r~Jl~_

Druja, zn&L~ rn grozlSivih kamnitih podorih, ".ki·~ pošastneJlne;rittt!tvenih o'Hakov. Bil je Tidno razočaran, • ne pr_pld.n, zato je zil:lO pre.live} y izdelovanju opreae za bivakiranje. S spiska ie ocenjene 0-prUle lahko i'sločiDO in ei ogledaao nje gOTO puhoYko: "Bila je takovelika. da je pokrila pl.zalea in njegov nanrttnik. tčiti1a je predanegolI. in deŽjem. Danunji kroj je podoben pryotnell.u, ne glede na to,katera tovarna jo izdeluje." je ra:.laga saoega PA-ja. Ni .lIUO izri­ft&l,krojnih pol, kar ja ueetnost ~~E~, ~~,k je v celoti tudi ~VIM seiil. fo je sprva izdeloval &&.0 Zllee in za 6ople:r;alce, sčaso-

111& pa je ta konjiček podtal poa:n:leD del njegovege f.!vljenja in o­snovni način pre!1vljanjaj poetal je majhen obrtnik.Pri avojih patnajstih letih je ~apuatil šolo in n.~j čaea delal kotatru~~, po vojaščini pa kot elektrikar. Kadar je l~el več časa, jeu !inančJli priboljiiek aivl:ll in krojil pri očetu, ta je namreč izde­loval namizne prte za hotele in restavracije.Vremenska slika polotja 1934 ~ dvema oesedama: naravnor~ ~okantna.

PA Bkorajda ne n:ore verjeti, da 150 večl:ssečnL treni·.,. .. }'adli V vodo.V Alpah sta mu dr~žbo delala brat~ Jean in Raymon~ ~ininger. Sanjeo Baverni steni ~uja so ae počasi raz ~iil~. Bnkr~ aamkrat ata zJeano~ videla sonce in še to na juinih ~,)~očj1h go.~. ko sta u1 0­gledovala sestop. To dolgo. deževno in v v:!avah s anefnioi viharjiradoda~no poletje je odp1aknilo velike ~črt., 7iQdnji začetek je6l­ni P. je dodal nekaj tola1ilnih kislih prven6tTenIh sadeiev. 5. sep­teobra je PA z Jeanol Chargenoa in Jeao~ Verne tom priplezal telav·no prvenetTeno amer T Pic Sana Noau v Oi6aDeu. 12. 5Iptl.bra je zRa'lllOnd.Ol5 Lei.ningerjell preplezal spodnji del Direktne s_ri v la "e­ije, potea pa ju je zloveiča ..gIa in atopnjevano neurji priklenilov svoje naročje in po brezAteTilnih pripetljajih in nadčloveških Da­porih ter v nepretrgani. pl.eu.nju sta ft"lučajno" po 22 urah prita­Yal.-. vin po stari lcari.Jlelneq. vrnitev v Pariz, obilica dela in naročil, donosna trgo"ini­es v Ru~ Saint-Sulpicl, treningi v Fontainebl.auju. vee to je pripo­=ogla PA-Ju, da je začel .posobnosti izenač.vati s svojimi načrti.

Severna stena Drl,l.ja a11 zanj "Dober dan, Žalost", j. še "edno Mpre­plezanA, obieko" iz doline je vee več. čar pri,.}ačnosti ee stopnju­je. Ko je PA allial, da ji Š1'icaraki gor.ki ,.odnik Raymond La.berts še tre!lli alpini.ti v "njep;ovi" steni. se je Tae spreIDel:l11o v ne­epokoj. "NiselD spal, žaloatiL in grizel .,.alil 6e ••• " •..0 pa II;." je pri­i3lA nerileaa novica, da 80 ee uaaknili, "3'9'a z Ray.oDdOIll Leinin­gerjelll uiila nekaj zadovoljstTa ••• " Po tem neugodnem prehit.vanjuata takoj vstopila veteno.Celotna zgodba Druja je opieana v knjigi Alpinize~ in tekmovanje,pri tem pa pog~d na fotografijo obeh mož med esstopoll l. avgueta1935 pove vse: utrujena, srečna in ponoena. Odsihdob ee govori o tejzmagi kot o mejniku francoskega ~dernega plezaaja, postaTilo jo jeoo bok nemskih; kajpak zaradi čaaopisnega slnzaeionalizma je tudi tazgodba zaudarjala po iliovinblllU, saj prednbro TeJ:o , kako nek 60vini­zel navadno porodi drugega.Stvarne rll%eof.noeti tega velikega uspeha je ee najbolj neobreJ:l8njenoin pošteno ocenil Valter Bonatti trideset let ka.neje • svoji knjigiLe llIie Kontagne. (Hoje gore, založba Obzorja "ui\)( r 1980, stran 81:

AR-18-198}-atr. 6

,

•

•

"}l. julija in l. avgusta 19'5 Pierre Allain in R~.ond Leiningerprva pre~asata 8oo-~trako eeverk~ _~~DO in 8 tem rešita enega naj·poae.bnej6ih ln najbolj ra$vpitih pro~leaov sodobnega alpini~ma,

hkrati pa bbrišeta vzdevek .Hecogočel' Rocha in GrHoza. Zmagapredetavlja poae~ben sejnik v zgodovini alpinizea. Priila je po zca­gah nad južni!'! grebenom Aiguille Noire de Peutere)' in nad severnos~eno }r~nd!r Jorasees, 15 so jo do leta 19}7 šteli za ,najteijiv:r;pon v verigit"Gledano drugače je bil A.llain.ov iD Lein1ngerjev uapet. prav tako uspehnovege sloga fPancoskih pl.zalcev prostega plezanja, prene!enega vsteDe Alp po zamisli in kratni izvedbi Pierra Al141n&. Svoj višekje to plezanje doseglo v severni steni Druja. kar je treba razu~ti

kot uspeh Parižanov in njihove ~~l~ in ne domačinov iz doline Arve.Če zanemarima elemente areče, ki je neiz:lčunljiv dejavnik, poteolahko trdt-o, da je bila ta smer z,,~oslavje bistrouanosti. ki jeizbrala to steno. potek sseri ~n slog čistega pro~ega plezanja. Se~

števek o~enjenega je FQaembns r.aaga francoskega alpiDiz~ in doda­ten lII8j!lik .. nač1..nu pre.agovar JU vellidt. alpskih sten. Opazno sreč­

na, toda Ge vedno nezadovoljna sta za treniD~ preple~ala 17. in 18.~7gu8ta ~ vzhodno et.no Dent du Caioana. tik preden ju je ponov~o

poklical stari upnik Oieana. V Direktni sreri v juini otsni MeiJe,kj\U' sta .se nekoč borila za !ivljenje. ;:te bilo 21. av~ ~_ 1935 ne­kako vae preveč prepro.to in lahko. [~la ata le~ 're~e in prijet­no SODce. PA-jeva briljantna karier" 3e je nadal-~vala v leto 19}6.ko 8e jepde1ežil fra.nr.oske hilll8.).a1sr. ")dprp'··e. k1 dcer ni bila u­8118ŠM. a je nabrlJ.la veliko odpra\'Iil'I:>,(,l,.., h,)cullenj.V lntu 1937 je prven.tveni~ dooežkom z br.'o~a Leininger dodal aev~hodai greben Dent du Crocodi1a ter Tv.som r'utrenoQ severovzhod­ni greben Gr&nd8 Charmoza. Deseti obisk r.zTpitega Z8hodnega bokaMeije, imenovanega Doigt de l'Etala, je potekal v ob~č&jnem potrjlvanju, da &o da vse preplezati brez iivlh lestvic. metanja vrvnihzank, eider in podobnih zvijač. Podobno J~ ~ilo v ~tavičJ.~ gre­bo'.lU (Lea lI:irondelles v Grandlts Jorasooa). kjer je n.:l ducate klinovkazalo eliko plezanja predhodnikov: klini so bili zabiti na nelogič­

nih llestih, kot bi jih n.ameščall oed epustoCl od zgoraj. PA je tagreben ",ot ptvi pODovil po svoje in ostal tiho, zato pa so iM1injegov," 10plezalci v dolini obilo jedki,h in por031jivih pripomb. Čebi rekli, da PA Di storil Dič po_J:lbnega v alpinizll:U. ne bi _oglipreke kratkega opozorilnega atav)(a.. Vse. prav vee takratne s.ri jePA pon~vil pro.to, ponoyitve so bile čiote kot solze. pa ie to: vAlpah tedaj ni bilo alpinista, ki bi se .ogel vsej približno kosatiz nji_. ki bi se ga upal VM.j Dalo pol>Demati.V ~ač.tlcu druge fJVetovns yr ~ne 80 ga ypt1kliceli v vojsko, n.kaj me­secev ka.enej. pa poalali v Pariz med in....nirc•• PO n.slavlO.... raz8\<.·lu, predajah in drugih nečednih počeijih francoskih politikov inm&r6alov je PA ilegalno od~el v Alpe, kjer je ostal do poletja 1944in se Med drugim kot član odporni5k~Sa glbanja udelelil oevoboditveChamonixs. V tistih vojnih letih je sreč.l ~lade obetavne plezalceLionela Terraya. Louisa Lechenala in Oastona Rebuff&ta ter se spo­prijateljil z njiai. Čepray js bil sredi Tojne Yihre. j. bival ta­korekoč v osrčju Alp in ni eagel. da ne bi česa preplezal. Leta1941 j. DA pl'i~er potegnil lepo novo SI:If!!r v Aiguille d·ArgentUre.Ta leta lahko popiiie.o kot leta, ko j~ ·.lio. večina vodilnih fran­coskib alpinistoy sodelovala v odporniškem !ibanju; nemalo jih jebilo n_ č.lu parti~akih enot. To 80 dejatya, ki jih na sramežljivnačin odkri._jQ šele zadnja leta. čeprav je general de Oaulle takojpo končani vojDi ee posebej upoiiteval alpiniste i odporni!kega gi-

AB-18-1C]8}-str. 7

banja. Glpini~•• je podpiral .oralno in materialno. Kadarkoli je na­uel kaj proshga časa. jih je pov.,Hl na ~asebni obiak millo protoko­b. MnoGi od teh alpiniDtov so tu:' y rovojnih letih i:o.k8.zllli kot pod­jetni in uspc!ni lupani in ministri.Jeseni 1944 oe je PA. Trnil Y o8Yobojeni Pariz, kjer se je arečal sstarimi pri~atelji in se seznanil :o. noviDi tontainebleaujskiai nav­d~š.nei Re~~1em Terletom, GuyelI Pouletom in ~alo kasneje ee z zani­miviw alpinia~o~ Jacqnesom Poincenotoo. Tri cesce po konEani Tojnije končno našel proste dni ~a preEenje od A.iguille du Pla.na do Gran~

doa CharGOZ4. Devst let po Casainovem vzponu je Walker jev steberimel le ponovitev Gastona Rebuttata in Edouarda Frendoja. PA je sPouletom, Farleto~ in Poincenotom zmogel še drugo. Tudi njih je ste­ber povprašal, po čem je. PA je plez~ prvi, spretno in hitro kakorveverice. s 4} leti na plečih in okovanke~ na nogab. zadnje precejpreMneča. bjtl Ca8sin in eoplezoa.lci ter prva ponaTljalea ao imtlina čevljih že vibramove rebraat~ podplate iz lete 1937. ki 90 ~o­

gočali nekajkrat hitrejše in varnejše plezanje.Ironij~8ode je hotela. d. je PA. leta 19}8 asao dan pred uape5ni.C~88ino~i~ v~pono~ v Walkerjevem ate bru priplezal le do podnožjaČruih pleili: (z&.dnjll. v~lika telav&. v stebru, danee ocenjena 8 V. V.),ko ga je ra~jarj8na rir.atična elektrika iz nev!htnih oblakov ~,;.\\~

la v okoraj usoden um1~. Petnajstkrat je šlo med apustr , ~a las.ko je strela po~ela z navezo neverjetne reči. nekai~'_ jo je opIa­zila, večkrat pa za Tec l1inut popolnoa-+!mrt1'ičilr. Malo je alpini~

atov, ki bi po takez ~tTaškea sestopu ~eleli ponovno vstopiti &eiati trenutek. ko spat posije sonce. rA je bil ta~~ nI Na ledenikuje nato prišlo do spora in grdih besed. Tovari6! še slišati niaohoteli o takojšnj~ ponovnem vstopu. V zgodoTi~6ki steber pa jetedaj pravkar vstopal Ce-ssin ••• V dn~vih ital.janskega zD&g~slaT­

ja je PA po8kuail, uspel in ae potolažil v zahodni steni A.iguillede Blaltiere. Vbočen ekalni odlo~ je v 'aj smeri zahteval zgornjo~ejo tveganja; v alpinističnea iargonu bi temu rekli 70 metroT na­tančnega nohtnega plezanja. Tovari5u na vrvi ~i in ni šlo in je kotdrugi ootovilil ie in ie. Preplezana zadeviea iaa obvoz in ie 46let čaka na podoben obisk.Lete 1950, ko 80 prijatelji v daljnji Hi~laji naskakovali Anapur­no po njegovih strateških in tehničnih načrtih, je PA kot preuolev­nik ~o hudi bolezni na hitro preplezal prvenstveno smer v severo­zahodl1_" grebenu Grandc Cha.rmoza. Vsi njegovi prvenstveni podvigipravi~o. da je bil privrženec skalnega ple~nja, manj je i~el radkocbinirane in ledne BEeri. Telaškega izsekavanja etopničk inopriekov v ledu ni saral , kar O~ nekateri alpinistični ~godovlnar­

ji ne štejejo v dobro. Vendar ne seeeo pozabiti, da je neprenehomaiekal te!aVUe 8llIeri in da je večina ta ••a...jih "kri· čih" 6-: .. -1 bilaizpeljana v kopni steni, zato je i~el ~lo razlogov, da bi se uba­dal z ledom. Kdor lista etare alpini8tične revije. bo hitro opazil.kako malo je v njih svežih podatkov o uopehih drugih narodov. Wel­zenbachoTi vzponi so bili objavljeni z nekajletno zamudo, v kratkihnoticah in porazgubljeni na zadnjih canj por.e~bnih straneh revij ~

če oditejeao zakrknjeno naeioDQllstično aovreitvo, je to ~enilo

držati ljudi T nevednosti. kar pa ni bilo niti najE8.Dj pošteno 40lastnega razvoja.Četudi je P~ preplezal l' Les Courtes i~ drugod aaeri, ki 80 v celo­ti kombiniranega zna~aja, o njih niti yi pisal. Verjetno ni i.elčasa za led in tehnično plezanje; kline in vponke je i~deloval. nipa jih uporabljal, čemur se bo marsikdo nasmejal. Ko je načel za­hodno atena Druja, je jasno in glaano povedal: '''1 ateni, kot je ta.

•

•

•

alpinize~ izgubi svoja pravilni snoo bolno &cbicio:r:nl in slepar jibi bIli to zmožni preplezati. To ~i plezanje Y Alpah, teQvec srdodelo." Opazka je kasneje ra.z.ložil: "Ta. ni bilo govora o proatell'lplezanju, edini izhod je bilo syedranje." Slednje ni bilo zdrui.lji­vo z alpini3tično etiko ted&njega časa ter pogledi PA-ja. Pred prvosy.tOTno vojno je dr. Paul Preusa z gro!Og Ugom di Valle piano podjuž.Di~ grebenolI Aiguill. No1re rekel nek&ko tako: "Ta.. gori n& gre­benu bodo potr.bDi klini; JA%. se au odpo-na." Natanko isto je PAnaredil še enkrat pod zahodno steno Rognona. "Bila je to Itoja drugakl.a.sičnao napaka, reanlčno pr••• nspaka. Obrnila sva brez pravegarazloga, težave sva sluti1&. nisva jih pa občutila." }oo ~aja 1977je v časoplau Sport et Alpiois:ae te beeede a. razlolil: "Najbrž jebilo prav. U 1S't'. obrnil., _j niava bila pripravljena na plezanjetežavnih tehničnih smeri." Zna~eniti fran~osk1 srčni kirurg, pokoj­ni dr. M. Couturier, tudi sam veliki alpinist, je nekoč razložilPA-jevo preeenetljivo gibčnost: "Iael je neverjet"3.e miiiice, ki 80pravo čudo v medicini. PA je svoj zadnji vzpon opravil pri 68 le­tih, k. je v Iglah kot prvi v navezi preplezal 550 metrov visokoSMer z atletskimi telavami V. in VI. stopnje. Resnici na ljubo -PA je (bil) odličen skalni plezalec in čudovit gornik in prav tidve odliki pojasnjujeta njegove neverjetne plezalske rekorde.uta 1950 80 Pierru. Allainu predlagali, naj prevzame p 'isedstvoekskluzivnega kluba Groupe de Raut~ Montagne. Prev lno je to veli­ko čaat odklonil, češ, da ima v~li~~ sitnega dela s prodajalno, vresnici pa ~i maral ničesar, kar je rl;!alo ~o \L~adniiitvu, uradniiikemdelu in polakirani birokraciji. Vstlello pa je na.t(o prebil nekaj dol­gih in napornih predeedni!kih let.In dWllls? PA še ve,mo 1:r.deluje gorniC-o opreIlo V hi~i, kjer stanuje,i.- v kleti delavnico, zgoraj pa zajetno knjižnico. Ce je bil nek~­

anežni .ož Villo Vel$enbach včlanjen v tri aUnchenftke knjižnice j'

je Giusto Gervaeutti i~el čas, da je v vsake. koledarskem letu prbl'al goro knjig, potem - pravijo znanci - ne boa ujel PA_ja, da sknjižno bero in branjem najnovejšega ni na tekočeM.

PA-jeTa hi8ic~e na deleli v bližini Grenobla, z vseh oken ta. raz­gled na gore ••• eop lae, ki nagajivo stoji pokonci, mlade niška ho­ja, roke, ki govore svojo zgodbo iivljenja, navihane oči, ki neuatraA­no gleaajo T syet - to je PA aanes. Spre.enil s~ je, ~e dolgo nicaveč tistega robatega izgleda s črno baretko, kot na starih fotosra­Cijah in v spominu prijateljev. Toda to je zunanjost, znotraj pa ješe vedno tisti pravi stari PA.

STOPITI NA VSAKO STOPNICO je dejal 2~. 9. 1983 v Delu Janez Drvarič.

trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, ki je let~~ zmag.l~

na balkanskelll in sredozsMskem prvenstvu: "Mislim, da ima človekovo

napredovanje svoje časovne, delovne in ee kakšne druge zakonitosti.Nikdar doslej nisem hotel prehitevati. Šel sem po poti, ki ee ~i jezdela primerna. Nisem hotel preskakovati stopnic. Pri tem ne gre sa­mo za delo, strokovno izpopolnjevanje, gre za odločitve, ki imajolahko daljnosežne posledice. OSnOvne U6Meritve eo za vse enake, ce­lo posaaezne vaje, a vsak trener mora nato vendarle temu delu vdah-niti evojo uatvarjalnost. Če je nilll&Š, in do nje ni tako lahkopriti, nič ne poug•• BočIllII biti ustvarjalen. Taldina !elja in lUIbi­cija pa seveda hkrati zavračata povpreeno, nenačrtno delo, prehitova­nje časa in spollObnosti, izmikanje odgovornoati. Zato ~ali., da ~o­

ra človek na svoji poti navzgor k cilje. stopiti na vsako stopnico.Izpuščanje ae pozneje lilanesljivo &&ščuj••"

AR-18-1983-str. 9

Igor Radovič

o ALPINIZMU

Pobudo ~a pričujoči članek 50 dali prijatelji na Kor06kem. Zgodovinikoroškega alpinizllI& 50 želeli dodati tudi "nekaj miali o alpinizmu".Tako sem oe odločil, da zapišem nekaj osebnih rasjiiljanj o pobudah,ki nas morda ,odijo po grebenih. vrhovih in stenah.

ČlOTek si za vsako dejaTnost. ki jo opravlja. poskuša najti neko ute~meljitev. Zanima ga, zakaj dela ravno to. kar dela in ne česa druge­ga. Pri alpiniZftu je potreba po neki raz~ski (racionalni) uteDleljit­vi zaradi na.ide~ne nesmiselnosti in nevarnosti ee toliko večja. Kotse razvija alpinizem. se P08topo~a 8iri tudi krog spoznanj in se bi­atrijo pojmovanja o pomenu in vsebini a:p~nizma. Pri nas so Alpinistič­

ni razgledi zelo po~iTili tovrstna prizadevanja.Odgovori napodobna vprašanja so seveda tesno pov~zani z razvojem zna­nosti, ki preučujejo človeka in poskušajo odgovoriti na osnovna vpra­šanja nJegovega obstoja - kaj naj dela in kako naj živi? Že kar nazačetku pa nam mora biti jasno, da je do dokončnih odgovorov še dol­l~ pot, 6e posebej, če sprejmemo pojmovanje. da je človekova nar~va

de v proceeu razvoja. Kljub temu pa. lahko spoznavanje set» in o...'\",6J.llopredelimo kot valelnik sodobnega človeka, saj lahko' po tej potiubežimo vee večje~u odtujevanju od samega sebe. Tr p~ ~e tudi porok,da bomo lahko gr~dili boljšo prihodnost.pa še na nefaj žel~o opozoriti. Ta ~ ~nek r~ želi lati vS$splo6no ve­ljavnih in za vse sprejemljivih ~aklJu~kov. niti nima namena osvetli­ti motivov posameznega alpinista, &aj so ~; lahko individualno kajrazlični.

Zgodovina nas uči. da so bili nagibi pionirjev v odkrivanju gors\r 1

sveta zavojevalne težnje (vojni pohodi) ln gospodarski interesi ( _gubljena ovca, zastreljen gams, nabiranje zdravilnih zeliač. kris~~'

lov. rudnin). Šele v 18. stoletju lahko začnemo govoriti ozavestnem,raciona!ističnem zanimanju za gore (znanstveniki). V idejah JeanaJacquesa Roul5Beauja pa najdemo tudi že "romantično iskanje dOŽivetja,hvalnico pisanemu gorBkelllu svetu z njegovimi vrednostmi za človekovo

duiiev~o zdravje. tI Pri pionirjih v odkrivanju gorskega 6veta v OBnovinjihov8 dejavnosti še lahko predpostavljamo fiziološko potrebe, ki60 jih zadovoljevali tudi z dejavnostjo v gorskem Bvetu (pridobiva­nje hrane, plena, zdravil). Za te potrebe je značilno, da se zadovo­ljujejo krožno (ciklično), po načelih primanjkljaja in ponovne vzpo­stavitve ravnotežja v telesu (homeostatično torej). Dokler te potre­be nieo zadovoljene, vse višje stopijo v ozadje. TO spoznanje jestrnjeno v reku: ltNajprej 'live ti in šel.l' nato fil~. ,firat:!."Človek jete potrebe seveda zmožen odložiti. predvideti in načrtovati.Tako je lovil takrat, ko še ni čutil lakote, in nabiral zelišča, koje bil še zdrav. Ob lovu, pohajkovanju za rastlinami in podobnim paj~ odkrival gorski svet in samega sebe ter tako v svoji notranjostiprebudil še kako spečo tefnjo, ki je kasneje lahko postala samosto­jen motiv za udejstvovanje v gorskem svetu. Moino je, da to. kar ječlovek nekdaj delal iz biološke nuje. pozneje postane samostojen mo­tiv.Domnevamo lahko, da je pričel človek svoje generične potrebe (potre­be svojega rodu oziroma Yrate. na primer potreba po spoznavanju inraziskovanju, potreba po uveljavitvi in samopotrditvi, težnja po u­atvarjanju) zadovoljevati v gorah šele v kasnejšem obdobju, posebejočitno od 18. stoletja dalje. Takšna časovna razm'jitev se zdi neko-

"

•

•

•

•

•

liko nasilna, je pa Y skladu 8 tea, ~ n&B uei zgodoYina pI.ninotTain &lpiniz~. Pa tudi logična je, naj sta že Xarl Marx iD FriedricbEngels u~ila, da morajo biti najprej izpolnjeni ..teri.lni pogoji,iel0 nato lahko oiiTi duhoTni razyoj in ure8niČeTanje specifično

čloyeAkih z~ožnoati. Torej oo morali biti najprej izpolnjeni oODOTaipogoji zn z.doTolj.Tanj. člOTekoTih teleanih potreb, preden je lahkonarodll korak naprej. Tako j. na eni strani razToj produktiYnoeti de­la čloY.ka oSTob.jal skrbi za njegoT V8&kdahji obetOj, po drugi stra­ni pa ga je z D88yobodnlm, prielijenim delom odtuj.yal od &&mega se­be. Ob te~ nasprotju pa so dozoreli ~~užb.ni pogoji za reakcijo. Ne_kateri eicor 80dijo. da dan•• ee ne moremo gOToriti o uporu protitehnlzaciji, dehumaniz&ciji sodobnega žtYljenja. ker emo ae pre~alo

prilagojeni na današnje pogoje !ivljenja. Tistemu pa, ki ima količ­

kaj vpogleda v naxavo različnih duševnih motenj in bolezni, ni te~ko

spoznati, da so take motnje marsikdaj izraz upora proti oodobnemu na­činu liTIjenja. Erich ho_ praTi: "Iii ne..-rotičen č1oTek, upak druž­ba; neTrotik ja T reeni~i zdrav. inteligenten človek, ki protestiraproti bolnemu ČIUll.l, v kabraga je bil po_jan." Bolj ko ee razvijacivilizacija. globlje in ko&plekanejae ec tUdi razne duaevne atiake~, bolezni. Pa tudi č~ poglada=o na statistično norEalnost, lshko 0­piie.o oliko, ki je kaj lalostna podoba sodobnega liTIjenja. ~n~

je apide.ično v cestih. Tee pogosteje pa tudi na pode!~lju vse več

odtujenega dala, slepe tekao..-alnosti, prilagodljivo~~i ,~OnfOrDiZ~).

hlastanja za mate~ialnimi dobrinami, občutkoT pob~~oeti, osamljeno­oti itd. itd. Iii treba nadaljevati z opiso. slike, k~ je večiDi zna­na. Vzrok z~ to je seveda Življenje v~čin. ljudi, ki je v vedno več·je~ razkoraku z njihovimi temeljnimi tele animi in duaevniai potreba­mi. Ob vsem tem pa se človeku zdi gro~tjivo epr'jazniti se z mislijo,da z lastnim prizadevanjem ne ~ore ničesar spremeniti. Posledica te­ga je seveda vdanost v usodo ali pa kritizerstvo brez ustrezne aktiv­nosti, ki pa ne more niČesar spreoeniti. Druaa~e niti ne~ore biti,saj imajo danes ljudje prell)lllo 1II0žnosti z& pobodno dejavnost, pa {,,­di pomanjkljivo vedenje o svojih težnjah.Ideal st.tillltične "nor••tnosti", prilagodljivost, strah pred 8Ocia1­no osaaitvijo 10 podobno so verjetno razlogi, zaradi katarih večina

ljudi vdano spre je.. avojo USOdO. Človek pa, ki hoče oaebnootno ra­sti, .ora deloTati aa008tojno (avtonomno). Oresn1čeTati mora to, karje .ežno, kar izvira iz neprisiljene, čloyelkeau rodu la.tne potrebe.Le tako lahko uresničuje pojo človeškost iD se osvobaja yaakdanjegautesnjeTanja in zatajevanje. svoje narave. Alpinizem bi lahko bilo po­dročje, ki človeku omogoča tako delovanje. saj DU nudi DOžnost, daBYobodno odloča in sprejema odgovornost za svoje odločitve, omogoča

mu dojeti lastno vrednost ter odkriti amisel, za katerega je vredno:;heti.Kdor je nekajkrat doživel čare samotnih zimskih vzponov, krike spro­stitve na robovih prepadnih aten. občutje moči in svobode, prijate·ljev objem in zaslu!eno priznanje, pa mu ob te~ plezanje ni pomenilole kompenzacije (ravnanje, ki naj izravna oziroma nadomesti na primerobčutek manjvrednosti) na uportnem področju, bo verjetno pritrdilnapisanemu, pa tudi ostal zvest pojavu alpinizma.torej lahko alpinizea opredalimo kot aktivno reakcijo čloTeka na so­dobne pogoje !ivljenja, ki ima $Toj izvor v seneričnih človekovih

tetnjah in je eno izmed molnih področij ~oureoničeyanja in osebno­atne rasti.

Danes, ko je alpinizem množičen, čeprav ie zdalač ne vsesploeen po­jav, alpinista v gore ne ienejo Tač fiziološkI potrebe, čepraT jih T

AR·18-l983·str. 11

pooa.ezuih pri.erih postransko tudi sadOToljuje (po celotedenske~ &e­aenju Y službi je močno prisotna ~ntreba po .otorične~ Ud&j8tYOV&nju,aU pa kdo sea iJ:l tja utrga kakšno zdravi1J:lo seUšče). Take, danes!e aekun~ne koriati, na• .eveda ne Tzpodbujajo k plezanju v ate­nah. Tao pa bi lahko predpostavljali kot motiv .pecirično človeške

potrebe. Za ~dovoljevanje teh potreb pa veljajo drugačne ~u.či1no­

eti kot za zadovoljevanje fizioloških.fe· potrebe 80 prTič .očno odTisne od človekove dejavnosti. Z aktiv­nostjo (ce au je ne preprečimo) jih člOTek iele odkrije in zadOTolje­vanje tako odkritih potreb ~ prinab& nova zadovoljatva. Druga poseb­noat v zadovoljevanju takih potreb pa je njihova epiralasta, progre~

aivna pot raz.oja. No.~treba ni več ponovitev stare na isti, teaweč

na novi, višji ravni. Kolikokrat je ie.bila prelo.ljena ~obljuba, danekdo smeri, težje od četrte otopnje, ne bo plezal. Ko alpinist brezteta. precasa emer omenjene telavnostne stopnje, prejme ob tea noveinror~acije o svojih eposobnostih 1n ~e naTa dno t~k vzpon konča il

rojstyo~ nove potrebe - preskusiti 6e v težjih smereh. V tej zakoni­tosti t~&&O torej vsebovano n~čelo razvoj., napredka in rasti. ,~or.kuaiD~ oi zdaj na kratko v ilustracijo pogledati uresničevanje po­~r8be ~o s&mopotrJevanju in uYaljavljanju. Rekli SIlIO že, da j~ t~

specifično človeška potreba, ki jo človek, ki poskuša 2iy~ti v skladUfi 8Vojo naravo, aora uresničiti. Večina bo verjetno:~ rdila ugoto­vitvi, da realizacija te hInje v vsakdanjelIl Uvl·, .nju ;1'se prepogostopoteka po načelU "holIlo homini lupus" (človek člo· eku volk). V telilpri.eru do~žeD uspeh ali uveljavitev pOlIen .. pera7 I ...l:loyeka in imavee zn~čilnosti deatruktiYnega (rszdiralnega) te~ovL~ja. Mar ni to­rej bolj čloT.ako zadovoljevati to potrebo Y naravi, v borbi s stenoin l5&ldo seboj, kjer je trebe :r.a USpel. lIIobilizi 'sti 8Voje moči odkr.i­to in pOGteno. Tukaj ti uspeh po.eni potrditev lastnih moči in 3PQ­8ObnoBti ;:;a ifiYraitev neke pluelne ture, hkrati pa ee ti dvigne • ~wdi veljava v krogu prijateljev. Ob telil pa Ge plezanje dogaja T prvo­bitneIl naravnelIl okolju. Mnogi pa 60 prepričani, da s. lahko človek

ur~lIll.ičuje le ako!.i ....oj odnoa do narave. Le v 80žitju z naraTO lahkočlovek rešuje odtujenost od samega aebe. Zato lahko pritrdimo dr~

lienriku Tueli, id. pravi, da alpinizea ni I1ič drugega, kakor do sedajnajinte:.ziyuejiUL obrnitev kulturnega človeka k narayi.Prej opioano stopnjevano napredovanje v razvoju psihol06kih potrebalpL~iBta alej ko prej pripelje v okoliščine, v katerih doživlja e­kaiateečno ogroženost. Spoznanje lastne lIlinljivostl tukaj verjetnomaraik~ga odvrne od nadaljnjega ukvarjanja z alplnizllo~. MarsikolIupa tako opoznanje lahko po~eni ~očno pobUdo za oblikovanje zrelegaodnosa do samega sebe in do aveta okoli sebe. Ob tem pa lahko le tve­ganje v naj:l-azličnejš1h ob~.1.k..h, kot pire Lev t'lilč~~~ki (Vrh't:lski [1.1­pinizem kot oblika sa~odeatruktivnegavedenja; primer Klementa Juga,AR 12, str. 8; Dopolnilo, AR 13, str. 12), pomeni poskus preseči oz­ko Meje svojega jaza - če le ne vsebuje preveč telje po uveljavitvi.Končno pa tako uveljavljanje pomeni tudi možno pot k individualiza­ciji (če jo seveda sprejmemo kot nesporno vrednoto), ki je naraščala

z r&Zvojem proizvajalnih eil, je pa prav na današnji stopnji tržnihin potroaniakih odnosov močno ogrožena. V alpinizmu lahko človek u­resničuje prepričanja in (z)možnosti, ki jih tudi a&IlI oblikuje.To paspremlja občutje moči, vznesenosti in 8Tobode.

llekateri danes aJ.piniz.u odrekajo opisano yaobino in po.en i..:l au ta­ko poskuiajo odvz.ti tudi bistveno ~ačilnoat kulturnega pojava. Topoakufiajo utemeljevati predvsem z uspehi, ki jih je alpinizem dose-

AR-18-l983-str. 12

•

•

•

•

g~l v evo jem ~portn8m delu. P~ bi bilo corda bolje, če b1 zlonamer­ni kritiki sklenili svoja razlll161ill..D.ja 8 Preiiernolll: "Le čevlje 60dinaj kopita-rl" Sev.da &0 tudi., alpin1'Z1'U lzje.e. Toda soditi o nekelIlpojavu na OenOY1 posameznih prl.eroy je vendarle nedopustno (razenče niso ti po511ae:tni1d resnično reprezentativni).Spoznali BOO že, da je bistvo človekovega razvoja ., etalnem ~ika­

nju, lloatavljanju in pre&lganju doseženih razvojnih stopenj. Tako 80tudi tportni ~~pehi v alpinizmu rezultat t. zakonitoati. Osnovna gi­bala in vsebina alpinizaa kot pojava pa verjetno ostajajo nespreme­njeni. Pa sorda tudi zato lahko akleneoo to razci&ljanje z ugotovit­vijo, da .upini:zeo 50 .,edno, danes sorda lie bolj kot nek<:.j, ~ogo­

ča uresničevanje člove6k.~u rodu lastnih zaoinoeti in tudi zato ševedno ostaja kulturno etre~ljenje aodob~eg~ ~loveka - če n.. kultur·no poleg slikanja. pisanja itd., pomeni ;~di in predvsem težnjo krazvoju, uotvarjelni dejavnosti - a~oustyarjanju - in težnjo k no­vim, boljaim vrednot~.

J8.Z1i Bele

OB LE'1.'C'.bIIJIH t-.'ESREČAH

Preoral 6'!Il[ porC'cilo o letošnjih nesrečah v gorah, IC • je pripravi­la ko.ieija ~a alp~i~e~ Planinak~ ~ye~e ~loven1jo i.~~~. da je bo­lje, d. odgovor kar napil-eli, ka.J~. .ogo.oru Be .r .._'.atera aleelizgubi. lahko rečel:l, <ta sell bl) v gl..~-Jelll z yeer fcreč:_i :::e 5&zna-njen iz častipisov ~li ~'b".oro'l". Pr;, v_';elll ŠteV1:i.~ ,..- ,1uietov v Slo­venij! je letolmje iitevilo pone&'ecenih n_~avnost Z8el.raBujoče, Zeloteilo je delati kak~šnokoli analizo o ~OGa ia~~t! vzroke, zakaj sooe te neoreče f:.god.ile. Velikokrat je človek sac v l<ak"i.nl nevarni s"tuaciji in ravna tako, kot se mu v tistem trenutku ~di ~jpametr~:

ee, čeprav velikokrat po~eje. ko je ne~e~noat že niao ali pa č~z ,­kaj č"sa dOlea na toplem oceni tiste okoliščine in vidi. da je raVllelpo~olno~ napačno in je imel voliko arečo, daPe preživel, Vendar jepu tudi rea, d~e ob nesrečah uči~o. Prav neareče i~jo Z~ poaled.i_ozelo etrog pravilnik. kl &OO g~ sprejeli n~ na6em odseku. Marsikate­ra točka tega pravilnika je nastala, ko se j~Onearečil neki alpi·nist, Ker na njegowem odaeku niso upoAtevali ~akega dogovora. Saopravilnik ni nič posebnega. Dolof~ le, kaj ~or8 nplezati tečajnik ~

alpin1ato~, da postane pripravnik, katere ameri lahko plezajo pripraV­niki, ln določa večkratne preskUse tehničnoga znanja vseh članov od­aeka. Lahko rečea, da S~ veliko tega pobr31i 1Z izkuAenj kamniške-ga alpinietičnega Odseka.Ponavadi 8&0 krivili za nesreče slabo vzgojo in pre..jbno izkueenoatalpinistov. Letoe je temu Qrugače. Kar ~t odličn1ll a1pini~~~v. Oe~·

njevsti nesreče teh alpinistov je. lahko rečem, naravnoat coreče. To80 bili fantje, B katerimi smo 6odeloval1 na t~čajih kot inštruktor­ji, učili tečajnike varne hoje v goro; potem pa Bami naredijo napa­ko, za katero aa vedno govorili, da 60 je ne ame narediti. Vzrok ZA

te neareče vidim v razvoju .lpiniz~. Vzpon, ki je včasih pooenil vr­hunski alpiniatični doeežek. ee daDes i~gubi v množici drugih. P1eza­ne aa .edno težje 80eri. pri katerih je vedno več tveganja. Mlalic.da je pri takih ekstre.nih vzponih raz~erje ~ed arečo in izkueenost­jo 60 : 40 %. ReB je, da zahteva .rhuna}l vzpon natreniranost, iz­ku!r.je in druge lastnosti, vendar ko poalu6" all bere~ o takih vzpo­nih. vidi~, da 60 trenutki, ko vse to čisto nič ne po~.ta in je VGastvar v božjih rokah. Saa niaea nikoli plezal eketreznih 8Eeri, zatose morda cotim, ..pak ~oj pogled na ekstremni alpi4ize. je pač ~ak.

AR-18-1985-str. l'

D1'uga stvar je vzcoja. Za to ~elo pomembno vejo alpinizma se mi zdi,do. je vedl.o bolj ra~pu8čena. Stv~r i, ki ;;e dogajajo v zadnjem čaou,

mo včasih kar i':iokirajo. Na kaj I:Iir.lim'! tla njegovo veličanstvo "prostoplezanje", ki je z enkratno hitrim rar.vojlt.lll in razcvetom preplavilopodročje elovenskega alpinizma kot nekaj novega, modernega - ameri­škega. Pri te~ se spo~im Marjana KerBiča-Belača na tečaju v Vratih,ke' 6tr,P I)p"",r- '..li Američana, ki sta prišla k nam kazat ta njihov "freeclil:lbint:". Nekaj čaaa ju gleda, potem pa izja:d: "Saj tako Ilmo ple­~ali ~e pred vojno." Res je; samo brez copatk, magneZlje iil. traku o­koLi g]ave. Beri Buhla, pa bOG videl, kakšen "free cliIIber" je bil.AmPak, GAJ veš, kako smo občutljivi na stv3ri, ki pridejo iz zahoda.Ni nam dovolj Trefalt, da razgiba ženske, priti mora Jane Fonda lnaerobika ~avzame Slovenijo.To, kar sem napisal sedaj, zveni kot Ja ri bil proti prostemu pleza­nju. Ravno obratno. Prosto plezanje pomeni velik naprodek alpinizmain mu odpira nova podroČjk. Vend4~ Je pri tem še 1 nogo stvari nedore­čenih. Por.tavljene 80 že točne definicije, kaj je to prosto plezanje.kaj čh'';o !,l<lzanje in vse druge v<U'ia.nte. Hočno pa emo pogrelili privzgoji. '", ;.,:iulllo določili, kdaj rw.j so kdo začr.e ukvarjati ili telil. Ob­~!~j~Jo a~veu~ nekateri oelllaki kot izje~e, ki potrj~jejo pravjl~.~ow

stavimo se v kožo nek~~a mlado ga, zagnanega tečajnika, ~, :ride .~

alpinistično 6010. Vel~kokrat 6e še]~ tu prvikrat sre w gorami, če­

prav do tega pravilollla ne bi stllelo uriti, saj dobr' ..'07i,~<U.O način inpot izobraŽ&vanja y plani.nsla. or~"J••zaciji. Ampak v prl\ksi je druga-če. Vsaj polovico ji: o.akih, ki ~ alpi stičto e<' .•C' ~. dej<:l zaradieenzaciona1nih uapehov alpinistov v tls~~rn trenutk~ ,Ji 1<aradi eY~hi­

bicioni~~A. ki ga želijo najti ~ alpinizmu. mak tečajnik ~ odprtimiu~esi posluba pogov~re starih k~plnov prosteIII plezanJU in s~d.ica~.

z velikimi očmi gleda diapozitive o pl~zanju izven vertikale in'~'

vezno si mora kmalu ustvariti podobo, da we alpiniz~~ ~~edvsem t-,Naj povem primer. K nam na odsek jqpritel fant. ki je žolel pleza~

Ker takrat nis~o imeli alpinistične 601e, sno ga napotili v drug od­sek, kjer se je šola ravnokar začela. Gez dva tedna pride k meni inme proni za atremena, češ, da gre v Rumeno zajedo v Koglu. VpraBa.lllga, če je že kdaj plezal z nji~i, pa mi odgovori. da Ae ne, ampak če

ne ~o šlo, ao mu na odseku rekli, da ne da splezati tudi prost,. Intako 3e dogaja, da tečajniki skupaj plezajo šestice, kajti alpinizmapod Ilet.ico sploh l.e poznajo. Če bo bla stvar še t!l.ko naprej, potemje bilo neupravičeno kakršnokoli nasprotovanje idejam plezalnih klu­bo~.

Na proato plezanje gleda!ll kot na prin'er na "hot dote" pri smučanju.

Ko v popolnosti obvladaš smučanje, se gre& šele 3krobatiko. ~aj tewčajniki in poznejo pripravniki zleze jo n~:nraj 100 ~~eri na Ylaniče,

način in lele kot izkušeni alpiniati iščejo meje SVOJih sposobnosti.Zakaj imajo lahko te stvari pri nekaterih odsekih urejane 8 pravilniwki? Ko sem Zadnjič srečal pripravnike kamniškega odseka na Korošici,~o mi potožili, kakšni reveži so, ker ~orajo plezati v gojzaricah inše t~ le do štirice. Potolažil sem jih, češ, da tudi v našem odsekudr~imo pripravnike bolj na kratko. Med sabo lahko plezajo smeri ledo četrte stopnje pa konec. Ce gresta dva plezat amer, ki je ocenje­na le zn "plusU več, dobita opomin pred izključitvijo. Nekateri pra­vijo, da iZključitev iz odseka ni najbolj vzgojna poteza, ampak la­hko reČem, da smo do sedaj dali že nekaj takih oporoinov , kar je zado~

stavalo in iz odseka nis.lllo izključili šc nobeneGa. Vemo, da pridemlad človak v odaok z željo po plezanju in da tu spozna druibo, kiga pritegne, Z&to bo tudi gledal, d& bo v tej družbi ostal in se rav­ual tako kot ostali. Velikega pomana je, da držijo ~tarejši člani

AR-18 w I983-str. 14

•

•

•

B~P&j in dajejo mladi~ y~orl ne pa da jih ti njihovi vzorniki učijo

Sledatl na alpinista, ki pleza y Turneu v gojzaricah in čeladi. kot!loj pradpotopr.o ih..l. Mll11J.lll, dn bi llIor.l1 od l>dselca do odseka _loPOElodati, kako poteka t. vzgoja. Verjetno povsod .talijo, da v re·du, drugače .1 ne zn.. pr.d8t~Yljati, da je aoral poletni začetniiki

tečaj odpasti zaradi preeajhnoga ote... ila prij~v.

flika'-..·r 011 J" ·.~akovati, da ob novih ukrepih y 't'zgoji ne bo prtu-jalodo a1plnlstičnih ne.reč. V.aj nekaj bi jih pa vendarle preprečili.

Večkrat se epol3I1im vprah.nja, ki ga je Bin. Mlač postavil na neka..?boru načeluikov: Kako noki ae počuti nač.laik OdseM. kjer ee uM.­ieta dva pripravnika?Velikokrat slišiš stare alpiniste, ki ugotavljajo, da so imeli sre­čo, da so preiiveli. Boji~ .e, da bodo ilIade generacije to ugotavlja­le še bolj upravičeno.

Peter fC..a.rid~

I.ŠČIMO TO, KAR "AS ZDRUŽUJE, KE PA TEGA, KAR NAS lOČ'lIJE

reokua Dav.tlitve generaoijakih aporov • po.o~jo preproatejf!h ;~l_

ae~oY iD ale~entov pa1hologije - &eoinar za alp1niatičnr ~!truktor­

je, lanniška Bistrica 15. aprila 198}

Hed iskaJl.je. sradl.ya za to ra:.~išljanje &eli na.šeJ spis. Ici govori otej telli. Napisal ga ni alpini$t, zato tehnlčni 0Fta smeri ni neopo­rečen. Spia'illa naslov

P2.J!..k.aJ ao Ilam ~~gradili pot Il.a.si 1!I"ed.niki, napr.Uo aor&lllo sami

Čopov ateber v severni ateni Triglava. Ura je pol Ltlrih. Pod cte­'no sta dve postavi. Vae poteka avtoaatično. Najprej čelada, }otrkladivo, zanke, vrv, vponke. Vse je n~uč.no, saj tako zgodaj č·,

vok težko razmišlja. Potibo ponavljata opis. Vstopiš lavo od. čr~)

zajede, raztežaj po polici, nato plolče ••• Da, to 80 uaodne Pla­ti. Č. se pregoljufaš pr.ko, .i že napol uspel. Previsne ao, na­vadno lIOkr., ker nad. nji~i izvira studen.c. V opisu jeocena VI,torej &kraJno težavno in opelIba "k"; hvala Bogu, vaaj klin je. Koata Cop in Pavla prvič plezala to s38r. je bila tu še laska. Veli­ka laska na dnu Plati. Kaj bi dal ~ to? Ko je Jož. zlezel čez.

J8 ila luska k hudiču. S strašnia hrupo. je priletela kake pol ce­tra .i&o Pavline glave in se razletel. ;a pesku. Jola je vedel,da ne bo edini, ki bo plezal po tem, takrat še nedol1nem stebru.Zato je tea zabil klin, Na-esto da aa primai za lu.ko, vpnee klinin ža ai prekQ. Gotovo i~ ni rabil le ~a Pavlo, saj ona ni ~ara­

La klinov v trdnih skalah. Zabil ga je ~a vse pouavljal~~, Slov6u­ce in Nemce. čeprav je potihem upal. da bo prYih več.

Steber stoji eredi etene. Vstopiš v SkalaAko smer in po deeetihraztelajih si pri stebru. Tu te v drugem razte~aju čaka odreši!niklin. Sioer bi bila 8Qer nepreplezljiva. Tudi zgoraj ao ie težave.Ko ti je najhuje, navadno epet uzre! klin. Ni.Čopov, je pa od ne­koga, ki je bil tu pred tabo. Vpne! ga, čeprav se dostikrat .aje.Bolj. je en slab kot nobeden. Saj je le za silo. Poleg zabiješsvojaga in atver je varna. Soer ni težavna le zaradi tistih petihlIeBt, ocenjenih s VI, _pale leli ar.,li stene. Da prideii do nje,rabi! debele štiri ure. V teE času je DorlU.len zealjan i. "J:1&1ozdelanII. Potea pa pravie. zajeda. streha, plati, zajeda, streha •••Le ca.10 je aeet. kjer si popolnooa var.n. Siiai &e &:olešno. Varandevetsto metrov nad tlemi.

Y,ivljonjo je stena. Tudi tlI rabimo opia. PO vstopni poti, proitBolskih klopi, prideš do kljuČH"W' mCl1tu. Vet'. ltaj :JO ti pustilidrugi, l(Aj 1lI0rai' začeti !Slllll. V'::uaih je tež-ko, vendar ~e IUljdel;kak zarjavol klin. To je prijet~n občutek, Nekdo je žc prod t~bo

premagal ta napor. Nisi sam. Poto~ pa ustvarjaš. Od ključnega mo­sta do Čopovega klina je vse prepu5čeno tebi. Maraš naprej. Drugiso ti omogočili ali vsaj olajšali pot do se~, zdaj jo nadaljuje~

ti. S tabo je tovariš na drueem koncu vrvi, s tabo so v duhu doma­či, ki se bojijo slabih vesti, s tabo &0 tovariši, ki vedO I da jes~er težavna in že zaznamovana s krvjo. S krvjo in znojem pred­hodnikov je tlakovana tvoja pot. Moraš naprej. To dolgujea tistim,ki BO bili tu pred teboj. Važno je premagovati, ne zmagati. Nibistveno doseči vrh, ampak po svojih ~očeh boriti se za to. Vča­

sih so je troba tudi umakniti. Ko so u~ikaš, pa voš, da boš dru­gič poskusil znova. Do meste, ki si ga že dosegel, bo laže. Naprejpa spet znoj in kletvice, bolj znoj kot kletvice.

Kako prepr~čiti spore in nasprotovanja med starejšimi alpinisti inplaninc~, ki sedaj režejo planinsko pogačo, in mladimi ambicio~ni~i

~lpiniBti.• ki ei hocejo čim večji del te pogače priboriti za uresni­č~t~v 6Tojjh alpiniatičnih načrtov? Rocept je v bistvu onoatav~č.

Potrebno je spoštovanje dela in pravično vrednotenje uspehov atareJ~

liih generacij iu na drugi strani posluh za želje in d.~ ,o mladih. Vpraksi pa je to precej bolj komplicirano. Vzrokov ~a to je več. Ne­katere od teh bomo poskušali raZčleniti.

Glavni vzro~ za trenja, do katerih prihaja, večini naših planinskihdruštev, je prav gotovo v različnosti mnenj. hotenj in vrednot. Pravsistem vrednot se B starostjo precej spremeni. Vse to pa je pogojenoz lastnostmi človeškega telesa. Kakšne so te Is ;tnosti po posameznihobdobjih člQveš~ega življenja?Začnimo pri adolescenci, mladostni dobi med puberteta in zrelo dob~.

Navadno se pojavi okrog 18. leta. Natančno je začetek težko oprede'i­ti. Hladostniska doba je doba kritičnega realizma. Ta oznaka je boljkr1latica kot oris dejanskega stanja v razvoju. Mladostnik takratdokoneno dobi pravo razmerje do zunanjega sveta, bodisi do neosebneT~a ali osebnega. Ta odnos je navadno poziti!ln in zato je tUdi vsadoba p07.itivna. Izgine nezaupljivost do družbe. ni več ljuboo~1Dosti

in neupornosti proti vsemu, kar ni mladostnikov jaz. Do avtoritetein vzgo~iteljev dobi mladostnik po~itivno razmorje. Zaveda se svojihmeja, saj. svoje zmožnosti že realIlo ocenjuje. Nasprotno pa pubertet­nl~a sploh ne poznavin je zato v svojih zahtevah brezmejen in ~a­

to' tudi ~elo kritičen. Sele v adolescenci se človek zave svojih zmo­žnosti in tudi tega. da je prej živel v nekakšni zablodi. Kar se mu

-je kot pubertetniku zdelo edino prav. e~ino lepo, postane manj vred­nv. Mladostnik postane izrazito družaben in se včlanja v društva sta­rejeih, ~edtem ko v puberteti ustanavlja svoja društva in hoče nekak­šno avtonomijo mladih.Kritični realist je v polnem ra:z.mahu. Hikoli prej ni človek tako kri­tičen kakor v tej dobi. Ta kritičnost ni nič drugega kakor nezaupa­nje do objektivnega Bveta in ljudi, ki jih je šele sedaj prvič dodo­bra spoznal kot osebni svet zase, poleg njegovega. Tudi umska silaje v toh letih izrazitejša.Vzrok tega kritično realist ic nega gledanja na svet je v odkritjU o~

sabnega središča. To osebno Vitalno središče je v najmočnejšem raz­voju in zato mladostnik gleda vse vrednote z vidika o3ebno živihvrednot. Te so v ospredju, postavlja jih nagonsko na najvišje mestosvoje vrednostne lestvice.

AR-l8-1983-str. 16

•

•

•

•

•

•

•

To jc tudi vzrok za mladostni radikalize~. ki ne pozna koapro~i8oV

in mu je zoprna vs5ka senca dvojne ~rale. Nagonsko čuti odpor protiY&aY~ nrreanlčnosti, neodkritosti in neiskrenosti. Mladostnik [804­tično l~;čc: resnico. Ideal postane človok, ki ni vseskozi prizadevaza resnico. ~e ta ideal samo enkrat odpove, jo razočaranje mladost­nika veliko. Dovolj je že majIma nedoslednost, pomanjkljivost, dvoj­nost Q11 ne~~itoat in ideal ae razblini. Mladostnik pri tea svoje.iskanju predvsem vrednoti. Glavna vrednota je resnica.Tako opi~~je ~lado.tno dobo dr. Anton Trstenjak, nst znani psiholog.V te~ svojem iskanju in prizadevanju naleti _ladoatnik na 8tarejtie.Ti lJudje 50 iskanja večinoma že pre~iY.li in sedaj gledajo nanje znekakšnim po~ehoa. Ysak& nadaljnja stopnja v razvoju pomeni tudi~odcenjeyanje prejšnjih in nekakšen po~eh težavam in proble~o~, kijih imajo za seboj. Vsaka nova stopnja pL pomeni tudi drugačne. no­ve težave ••led 3.5. in 4.5. letolI 88 prične pd večini ljudi n,'kakšno krizno ob­dobje. Strokovnjaki Goyorijo ° tako imenovani krizi srednjih let.Tej kri~i, ki je VČasih bolj burna in EoČoej6& od pubertete, s=o dosedaj posvecali pre.alo poaorooati.r~ obdobje se prične prav=aprav s prviQi občutki .taranja. O vzrokihstaranja 6e ne veao prav dosti. Poznaeo biološke. psihOloGke in S~­

ciološke razlage st~&nja.

Biološke ra.z.1Age 't'idijo staranje v propadanju spoer >_~~ i žhIjenj­skih f~keij. To je torej poaledicJ docajanja v e~em ~elesu, pa tu­di bolezni, počkod~ in slabih !ivIjon,~skih oogojev. Vzroke ZI. ta do­gajanja iščejo v iztrolienosti nekntor .... ll ~novi, pa tuci drugod.Psiholofke teorije .taranja se opirajo na strukturo osebnosti, ozi­ro!")a .,11 razvojne dej&'(nike, ki obliku. 'jo osebr 'st. PO teh teorijahje odvisno od stopo je zreloeti človekove osebnosti, kako ae vatartsti poč~ti. koliko aaaozau~jal samostojnoati 10 življenjskega op~i

.ir.ma iltll, kako ee prilagaja in reluje nove življenjske probleIle ir~ahteYe. kakšci ao njegovi interesi, koliko aoiitja z ljudai lahkozg1°adi in podobno. Osebno.tno manj zreli in .anj sposobni ljudjs sepo t(,j razlagi starajo prej, ljudje z veliko interesi in aktivni tersamo.toJni pa pozneje. Psihološke teorije zavračajo misel, da se podoločenih letih človek avtomatsko postora. Človek je naareč tolikostar, kol~kor ec starega počuti.

Social~e teorije staranja poakuiajo edgovoriti na to vprašanje šefirie in ugotavljajo, da lahko razueeao osebnosti v procesu ataranjale. če opazujemo odnos aed človekom in njegoviQ eocialni~ okolje••Po tej teoriji je človekovo počutje y starosti odvisno predvl58c odpričakovanj okolja. Človek se počuti tako starega, k.a.k:riino lIIII:l.enje.elja v družbi za to etaroGt.Vse teorije pa govorijo, da se etaranje prične precqj pozn~J~' kotamo aisli11 do~sedaj.

Ob prvih spoznanjih staranja običajno še ne doja~ejo posledic. Po­~neje pa. jicl je vse bolj jaano, da ča.e ni neomejen, neskončen in dastojijo pred nekak!no prelo~lco. Polo ti se jih nemir. Sprašujejo ee:kaj sem dosegel? Ali 80 se moje želje ~e.ničile? Ali bom še kaj do­segel? Odgovori ao večinoca negativui. Cepray ljude~ navidezno nič

ne manjka, se počutijo mnogi y tem Času na robu zloma. Vse se jimzdi nes&iaelno in z.voženo, počutijo se utesnjene. Prepričani 50, daji~ nibče ne daje pravega priznanja za . jihoYO preteY~o in .edanjedelo.Ljudje želijo v tej krizi srednjih let nekaj narediti, pa ie aaai nevedo kaj. Kriza doseže vrhunec med 40. in 55. letom, torej v obdobju,ki ga imenuje~o klimakterij. Da lahko tudi pri ~oike~ govorimo o kli-

AR-18-l983-atr. 17

•

~kteriju. daQee ni nobeaega dYo~a vee. Le vrhunec kl~~erija pri­de pri .oekih nekoliko po~n.je - -,~ r,o. in 54. letoD.

Pri Teči~i športnikOv se po ~okljUčku kariere pojavi vpraL3nje, kaj&ed~j? Druf{i, 15 kateriIIi 80 vc_ih. skupaj tekJllovali. še naprej tektlu­jo~o. doaeb~jo uspehe. Re!itev je y tem. da al najdejo drugo enako­.~ejn~ ?a~oliteT ozirone konjiček. ~ajlepši pri.er za to se _1 adi~aL ~n~1 O.f~)ist Danilo Cedilnik, ki je po ~kljUč~ 6VoJe uspešne~piniatičn. karl~re našel nadoEestil0 Y umetnosli.Te je ed:il:!1 vot, da bivlii eportniki ne postane je:> lt8gre.!lJel'11 in odljud­~t. Toko n3domcatno področje je lahko tudi vzgoja - treniranje mladih!odov. V ...čini lir-ortov ae postavlja vpra!llJljr. 1>11 je lahko uapelsen~t".mer .l.'\1II0 tis';1, id ~'i bil včasih uapeoŠer, liportnik. Odgovori na toyprai;anjo so razliini , 1.zjf>oe so r.o ol::eh :>traneh. Najpomelllbnejee je,~ se '9' tOIl obdo'Jj.:. cl'r1,henh:o ~ .. ';'Uljet. So pač obdobja, ko ne zoo­remo v<!č ,."ega.rri arečar.ju ljuii iz t~h dveh kIitieni~ obdobij ,ivljo~ja skorajnujno prlde OO konflikta. Poud'rjen la-itičel reali~ea lt telja po u­veliav~t.~ ~ eni strani, občutek pojemanja COČl in ambiclj za eport­

o urlej.t~o~anje na dr~g1 ter &kupna t~tnj. po ~'9'tonomijl - kaj je~ tre~n 'e~ za .por?V nasprotju s rrvo~itni~i družbaci, ki ~tr~jo te~av pri ~~ ,ljaviJ.­njt. avojitl .posc~tlo::ti, • J poteka, :,:n;s.v. I!i~uler"d;' «.ravnih za­konih - stari se ".aknejo in prep.,a"., eojilče 1lI1..d ", to. pa cenijonjihovo l:;ku!enol!l\. - Je v l:loderJ'"ol:l ,··"'bah to re~ ••1 ;roillell. Tu to­lesna. in delno tudi 1:'hevna rt.relt'!lt ")0Ilet.1 .... ~ t,;ko tudi druž­bece ~relo.ti. Boj za avtonomij' 111 aamoure~ntčenjo ~~ takrat ielepri':~\I'. ~ladi lIIortlj' p(l puborte',.i 1'" vsaj JI 'aj let "hoditi v šolo".for~~lno in žiVlJenjsko, da bi potem. hko ~nak vredno io dos~ojno

nas16dili avoj~ rredhodniko.1'0 v mlll.dih povzroča ter;ke obč'utke nepot- I.'r'lloati (fl":l.:~Hr••cije) i.lo nevroze. Rezultat je lahko popolna pastTizacija mladih - umik vSVQj svet (razne vrste otrok cvetja) ali pu ~~kontrolirana napadal­~~n~ in neute~eljeno zavračanje. Večina gib~J Illladih izvira iz tenti~k~. ~r aa-ouresničonja ne morejo do~eči na naraven nač'in, ae.kUE~JC uveljaviti na novih področjih.

~o bi ~tem lat-ko zaaerili ~ladic alpiniBto~, ki i~ejo S'9'oj~ u­velj;,:v,itf'" v nov:I.t. načinih p~ezanja, i..""1 eo pra.'9'upra'9' pl"'9'obitni...lii'::;' l'l.~eJO svojo k'9'alitete donzati na odpravah. Tako kQt p:-"vi KarkoŠu=t; ":'l;.olni:;olri se je pač razvejal. OpazUi 8::10 to in se %grozili.U&S·~tt~ n38, t&kole kar čez noč, je ne~~do~a p~gnala zelena '9'oja,ki je % našega staliliča ne "o:,el:lo <to~eči. :Jia.lo"':f"ni. in nevoščljivi

SQO ~e i6tO jutro ukazali, da. je treba stranske veje takoj poiagati,pa ~e niti ne vo~o, kakšen ad bodo rod·l~. Je ta~~ -avnan"- pr~vil­

tlo'! IH ~orda drevesu bolj v Akodo kot v korist."Taka gledanja niao od danes. ž'e Marko Dule-/:' J:lr~vi: "Drznost 8e je~topnjeyola iz roda v rod. PO vzponu v Razu Dedca so se ugledni go/:'­niki starcjee generacije kot jata kovrov vrc!i ~o ubogih plez&1eih.Grenak davek je terjala atena. fe sedaj ogrinja t& vzpon nekaj ~ra­zotnaga, tUjega."Revolucija pa teče dalje. Takrat obtoženi so danestožitelji. I~~i'9'ajo Qlade, naj j~ Glede brez y~eenih klinov, a šti­rill:li jabolki, eno '9'rvjo in brez čelade. rle!ivlJenjako in norol'"Tako je bilo z mladimi torej vedno, ko 80 hoteli nekaj novega. Vaa­ko nO'9'ota-rijo ntarejši gledajo pač krit čno, kot nekaj, čeaar lJa&ine z.orejo več in je zato ne sprejmejo. N~.to d~ ~i ee 8prij~nili

z ~aZyoje~ in napredkoQ. Ljudje, ki so y srajcah plezali preko pola­denelih .ten in grebenov, pravijo: Brez nove, 6Odobne opreme (bi\ak

AR-1B-1983-atr. 18

•

•

•

•

vreče, vestoni, kuhll.lniki) nihče več ne hodi pozimi v gore. Včasih

800 gazili WU!!!> pod steno brez p:-. v.~<~a cilja, vendar navdušeno, zvoljo. T'l se je kmalu umaknila računu, pomisleku in podobnemu. A l\­

3ptth - r1alenkcaten."Tako v šestdesetih letih. danes pa: "Prihajajo mlade generacije, kin~ pr~zD~vajo dela, opravljenega pred njimi. Zanikajo to in iščejo

0'/0,;0 Jr.t. 7 ... je prav in v redu, taka je normalna pot naprej."Od koj ~dpor .~arejših? Starornodni so, branijo svoj položaj in usled.Niso 6e n.~ipravljeni sprejeti mladih z njihovimi hotenji in željami~O spre~elllbah. il. njihovimi ambicijami. To je i~k~je lastnega polo­~aja ~lndln v družbi in športu.lu rešite.? Got.ov" le atrpen dialog na. osnovi dobrega po~na\'anja me­sta obeh etrani. Vsaka ~ner&cija ~ivi ~ekoliko po svoje. Hlodi ne1110rejo ponavljati poti ~tarejei:,. ~.:lhko L jo 3poi:tujejo in cenijonjihov~ dosežke. Vrednotijo jih dkoz~ takratni čas in raz~ere, n~

r.kozi danat..nje. Blo.žej pravi: "V•.ako. nova doo8 r.e<-ako prevrednotivae stvaJ:"ltve. Čeprav eo star8- dojanja izgubil",- ;cekoliko svoje cene,sa vendar ohranila vso avojo vt"c"nost."PO drugJ otrani pa gotovo ni odveč in narobe, če starejši prevzamejobol j go;;,;.0d.1ll"3ke zadeve - to, ktu" večinol:l~že delr..jo - da 1lIlajšiw OlllO­

go~ijo plezanje. V družini je to povsem naravno. StarDi &~~iJo ~

~aterialno osnovo, otroci pa se bolj ali manj na osna" .jihovih iz­kušenj po svoje IJrebiJajo sKozi živl,i"'nje-. Iščejo ~, .~, pot.Predvsem pa brezljuboaumnosti. Dvber učitelj je .~sti. ki ga učenec

prekosi. Starejai so ~aučili ~]~j{c r i~~ti jim p~~~zali gore inžiVljenje v njih. Hladi. GI'! zdaJ pOa;;3o.l. ...ajo na .sv" ... , >vge in to 1110­

rajo starejši razumeti ter jim pri te~ pow-~ati. ne pa metati polenp.:ld n"'f,-I:. samo tako lahko U.ll'tvarill:o t- -ren uial S, ki bo koristil... selll.Ilajvažnejše p.'\ je, da vsak pOZDV avoje Z~ožno$ti in naloge. IUhče

ne pričakuje od starejših ekstremnih alpin.stičnih storitev. Prav Fje, da to o~ogočijo mladim, 3aJ ere konČno 7.a ugled in razvoj naše­ga alpinizma. To pa je naša skupna skrb in naloga. Le tako se bo našalpinizem razvijal do razsežnosti, ki oo vredne temelja, katerega sopostavili starejli.1"to.'Zvoj nlpini'ZlIl8. se seli iz Alp v liimalaj;). To terja po eni at:-anibolJio pripravljenost alpinistov pa tudi več sredstev. ~pet 56 torejsrečamo, spet imamo vsi zadolžitve - od treninga do zbiranja sred~

ste~. R~8 ne vem. kaj naj bi bilo pri tem narobe, če nekdaj vrhunskialpjni~t l.&atavi ves svoj družbeni ugled. ki ga sedaj ima na svojempoložaju, da omogoči ~laj8im potrjevanje na odpravi. Vsi pa moramovedeti. da so potrebni oboji.Spori in te;;'ave ...krog "feht·mja" (kako na:ilirug:ače rečemo dejavnostialp.in.1Stov po tovarnah in upravnih odborih) so sicel odlič",l. psihi.. •ni trening za težave, ki te čakajo pri plezanju. To pa je tudi edinakoristna stvar pri tem. Ves cirkus ne bi bil potreben, če bi vsakrazumel svojo vlogo in poslanstvo. ~al~~ poenostavljeno bi to izgle­dalo takole. Mladi bi pls'Zali, stareJši pa bi ji~ to aaterialno omo­gočali. S tem bi se vsi potrjevali.Kako pa ae to kaže v praksi? Poti 60 različne:

Predvsem veliko strpnosti in vztrajnosti s strani mladih.Treba je pokazati voljo tudi za prostovoljno delo. Pri nas se toobnese. Barvanje dimnikov in druga viilnska dela vržejo lepe denar­ce, ki so solidna osnova za ~ačctek prosjačenja. Povsem druGače

~ledajo na alpiniste, če ob finančnem načrtu ~a delo odseka ali od­prave upoitevajo še za toliko in toliko milijonov prostovoljncc~

dela. .R-18-1983-str. 19

Tudi ap:ualjll:lje polohja pri planinske. druitvu po...,a. Ce se za­niDai, opraAujeA, 01 kod, Z3 V~~ tu ~3m ere kakšen ~inar, je več

l:tO~no:)ti. dol pride pravi denar :l1& pr-avo aeato. Denar za vrhw'UJki.sport aodi n. alpinisti~ni odsek.Pri delu upravnega odbora planinake&& društva naj aodeluje čia več­

je iitevilo alpiniatov. Tako se ~harj.. pravo ",zdušje.- Pred... 6eo ",~a iaeti alpin1atični odsek jasen načrt dela, za kate­rl~ cJrajo stati vai. ~ajprej De je treb~oaeniti do~ in ~ele po_te~ er.otno nastopati naVZven.

R~~~eQ ~I aa je včaoih to težao, saj te po do~ace povedano zašije­.ie na vrokem }(r>re.ku. Za ilustracijo le prilller.N~ nekem DtlhOlll alpini6t lčnem odscku flO t.otel:L pripraviti odpravo Ilaveliko goro. StV&r ae jf' ::de-ld tr~l<l, ,.:l~ .1tltajo dovolj hali tetoihalpini3tov. V te~ llIe~tu je t~V~U(l. da im.JO vsako leto veliko l;port­no prireditev. katere pakrovitclj je občinska Gkl'pščina. Takoj pove!i:dh u:rpehih njihovih alpiniatov JO jim pe> rC..lit. (;vrejuih inčestitl.... obljut>ili e.f"l~, da. bo ~lIU nanlednJlh ltlt c:el5to s:okro,.ittllj:'l1I'i .._,.. ~ičl;e odprave. V"&e~no pa jc odločitev a.lpudstov zbudila. žolč­

n,;, •• .,....t' ~)fI upravneg.a odbora plan1.noJ'~gl1 druih "l.. Spet je priiie1 na':u.; ••aJbfl .. j t>Osost i~~-~~o:' (..> k.1.Jcln,:! sreča, da ba illaJlo). e""l-~~ ":8­

~~j~. VGGrvorni s šj~~e3a roruc~ ~~ ~J ~elo ~~nlli.ns~ l' v d~~jidruibeni situaciji dJo?r.1,.vo?ne odpr;l,c r.skn..ih pto';; 1" . 0'f"a1e.Obljubniko. :r. obč'inske e.kU.pi;li:l" j..- se<l.telll Ila &rC ....... Te-kel mandatin čeprs'/ so sedaj vsi po Yr6ti d_re~~~rji in 'It' .:r J~lovnih organi­l'.aeij, ao pueej Gl.J'· ~ pro;'r.~c. i.: .~blju.:e ~ } ''''1-.0 ali tak:) ulpe>....i'J.:li. $aj ~o bile !;,)tovo da.lC' -.: ev !()~ 'Ične J vese.~ .. , ki navadno3pr"Z',It~<.1 uspehc ži'ortnikov, ll:jl'lvt' se<laj v~, iaJočih '!.;\r\i nioo preveč

vzpodbu<l.ue. Le kdo bo imelobra:., da ,~ vam ob~Jubil ~a 200 utarihmili:onov devl- sodaj, ko ljudje v vr•. '.ah ,tkajo na kurilno Olje,prepQtrabnc kave in banan pa r.ploh ni d(b~ti.

~Jdi alpinisti so dokazali. d~ 8iso gluhi za vca ta atabilizacij~

(I'~t~lityena) pr~z3devanja. Da bi odpravili ~r8te čakajočih na oljeili i:;b01jsali preskrbo z de!icita.rnil5i proi'l;vodi.GO Gprel:lenili cilj.Odlo:ili 80 so ~a enoj zahtevnega in precej cenejšega, pa še večino

~eistev naj bi zbrali s proatovoljnic delom, Odsovor~i uo to spre­Jeli ~ 7~~ au~jiviD veseljec in raz~~vanjeo, GOyed~ pa br~~

vr;aiw hna.'lčne obveznosti z: ujihove strani. V katerem g:-IIlU tiči %.8­

j~,o:~ j~ izkazalo na občnem zboru planinskega d.~u6~Vh. Takrat 80 vAyČ~':L~ ~G priho~je leto navedli tUdi &1piaiG~ično odpravo. ki jen~':."l •.ir. ~a velike uspehe in iie proslavitev okroz.le Obletnice planin­SkCg3 d:uAtva. 7ako bo vsaj zo nekaj let mir ~ ~(l~t~v~ po ~dpra­

v~h. Kav.o naj bo potem nodelovanje tvorno;

Viri:l. Anton Trstenjak: Oria sodobne psihologije, II. del, Zalo!ba Ob~or-

ja Mar:Lbor, 19712. H~bert Požarnik: Umetnost staranja, ~~nkaxjeva za10~ba, Lj. 19813. Janko 5lnžej: Beseda o ek8tremi~mu, Pl~inski vestnik 1954, 12, 6334. Marko Dular: Haz.išljanje o olovenskem alpiniz~u. PV 1959, 1, 75. Bojan Pollak: V premislek, Alpinistični razgledi 1979. 1, 96. Harko Šurc: Kaj je saoter in kje 80 ~ej~ alpiniz~a, AR 1980,3, 77_ S. Petkovič, I. Magdalenič: Elece~ti socialne p8iho10g1je,

Zagreb 1971

Le malo :;.amohodcev peetuje svoje vnuke.

•

•

Zelo sta. alpin18tieni izrek

•

•

vr

'--- ..

;

Nekje je slišal da so bili :'ačetniki pravega športnegaalpinizma ~nglelif zato je v gorah najraje Jedel sendvičein je tudi največ svojib znanih pr/enstvenih smeripreplezal v sendviču-pred 8sboin za sebojje imel na vrvidobro vplezanega tovariša.

AR-18-1q8~-str. 21

Bine Mlač

ZGOOOVIJ:,\ I.EUlfEGA. l'LEZANJA

Uvod-(l. delJ

•

o zg~:vvini ludnega plezanja 80 napieane n~štete knjige, objavljenoj~ nA ct~ti~~ bolj ali aanj u8pešnib lepo.lovnih api.ov, atrokovnihčllU,kov i::l auhoparDih tehničnih poročil. Prav je, da vsak ve, da jeza v~e. tea vedno atal človek, njegova dejavnost in dejanja, njegovdU~, .oč in volja. Zato ni lahek po..l ~iti kratek in hkrati odgovo­riti na vprašaT-ja. kaj, zakaj in kako. Cetudi poakusiao pričarati

ilokaj aličic preteklolIti, lahko bržkone a1aogrede zaideao v površ­noet. ki .eji Da nereSDoat. Vse skupaj ai zato raje predat.vljajaokot Iaatkotrajen .prebod po ve1!k.an.eki panin.ki njHnici, kjer tuin ta• .alo pobrišeso prah s te uli one knjige kli doku.enta, to aliono prebereso, a:f. izpi.iieao ali p"6pl6;tao. Seveda je želja v_akega.1slečega človeka, da bi tudi t~keau početju dal rep in glavo, karvč.sit ~ape, največkrat pa ne. Ce človek ni alpski zgodovinar, ampakza~eeenj~bki acater na te~ področju, lahko vsa reč dobi še druge kri­tič~e razsežno.ti , zato naj pripomnim naslednje: prave vestn~ ~~~i­

,si<:ovalce 6e1.e čaka t.isto pravo delo, kjer bodo lahko bolj tellelji~o

in poglobljeno iz 'H.eh zornih kotov filozofije, aoci,,: :>.je in ne­nazadnje tudi psihologije stregli in postregli pr~vi družbo.lovniznanoati, kot se te.u reče. PO dru&1 B~rani pa ~ že zdaleč ni moč

dotakniti c~lotnega al~ekega ledneg~ ,1ezaJlja ter osvetliti ali raz­členiti oapredij in ozadij preanogih dogodkov. Preveč je pobud, sre­čanj, f~lja. potreb po tekmi, iekanju boljših poti na grebene in vr­hove. yQU, ki so "edno težje.Eden billtvenih razlogov leži v nepopisnem airo_aštvu knjižnega fon­da knjižnice Planinske zveze Slovenije, saj od 92 "obveznlh1t klasi,nih knjig, ki jih iaa vsaka knjižnica v Ao.ednjih alpskih deželah,pre.o~e~o samo tri (1) itd. itd.Ce ee vrnemo k rdeči niti tega uvod&, Daj oaeoiao še to, da pravtako ni mogoče zajeti vse te pestre dejavnosti, ki so ji včasih pra­vili alpinizem (danes tellU nekateri pravijo "izključno plezanje".,:e pusti.o na stran prVllFoaaenja velike .iselne revščine); etv:u-no­.ti in domišljije. iskrenOsti io zlaganosti, neizčrpnega gorDiškesahumorja, radoeti in ljubezni do gora, čuatvovanja, ne~nosti pod lu­pico l1aviqezno grobosti, igrive spontanosti ali zaprtolIti gorniške.ringe v človeški podobi in zgodbe o človekovi večni spremljevalkismrti. ki jo alpinhti veliko bolj pogosto srečujejo kot "krmež1ja­vi dolinec" (p~ Mumllleryju)i l.e.hko bi rekli, da je v gorah vedno inpovflod tretja. v ;>.a.vezi, fl :.~1l1 pa ni- reČ"lIlO, da gorl1<{ki še halj neljUbijo življenja, za katero se morajo včasih še posebno boriti. O­ni drugi na varnem v dolini ne razume tega, ki riDe gor v led insneg. Na žalost ga ne bo nikdar razumel, dokler sam ne bo počel

istega. Še naprej bodo ostale večne uganke o alpskem bomo spersn.su(ki zna upati) in samo malce odškrnjena vrata v ~godovioo alpskegalednega plezanja, ki marsikaj pove tudi kot pred~tna učiteljica

življenja.. Kar ne?

Zacelo se je

Nemara je 15. julij 1865 mejnik v zgodo'ini alplIkega plezanja. Sta­ri ohranjeni dnevniki pravijo, da je bil .ončen, mrzel in vetrovendan. ki je obetal Š. nadalje uetaljeno vreme. Morda je pravo nakljUč­

je, da sta bili na isti dan preplezani dve največji smeri 19. stolet­ja. Medtem ko ae je Edvard Whymper vračal z Mattevhorna, na -.rt u-

AR-18-l983-atr. 22

<

<

trujen, u4nji T raztrgani DA.ezi, ., ablplnl ljudi. ki BO bili popol­nomapa tlob. tako prepl.-i!n1 in nuočnl. da jih je -.ora1 TaroT.ti na"'aab_ ..tru ..atopa. 8OJ,Adolphu6 VarblU'ton Koore, George SpencerMatheve tar oč. in ain Franci. in Horace Valker :r; zelo iakanu..i:lTeč lat TMpraj urazprodatliliML" gerllld .. 1'odnUtOIlll Jakoboa in Halch!­orjeJ:l Andereggo. okoraj i.tOČa,ano rupoeajalll 1'rača1! v :teleno dolinoA'C"t'e. Z.. _bo BO aaIi preplezan Čllde! - Br.nyo. Č. je yzpon na Matter­MIn. polII.ni. ., bhtT1l elcalAo turo z nčjll1i &11 aanj~bi oda.ki 8tr~

mega anega. pač OdTi.ano od Yr••en~kib dejaTnike., je bila Bren.a .e­Itka ledna ture; oba.ga, ki al ga dandanainji nihče ne $oro več

~tT~no predat.vIj_ti. Doaačlni. prikovan! na dolino, in oni drznej­Bi, ki so ee .časih podali na ledenike ter pokukali za tem ali onimTogalom, &0 prina!.l! srhljiV. zgodbe o tietelIl, ka &0 ta. gori vide-li in ališali. Domišljija aanja~ev in dejaTJ:\oat dr~nih ne pozna člo~

Telikih Illeja, Tendar 80 prTi prepo8'Ooto močno OTirali drug•• Podaja-nja. v tveganja in nevarJ:lo.ti flO bile reči ~a "nore Angleže". kot 50radi pieaU "jetični" (po Wh,ylllperju) pisunčki 10k.U.nih ča.aopi5Ov inilufltriranlh revij z3 starej!e dame. No, bili &o lIlOije. ki na biva­llU. gorakih bOgOT niflo gledali kot na neboj od ,.eko_;1 rtetega inD.,.doatopllega, te.ve~ &o .i Itapičili v rtoje "trde gla,.e" ( Vh11llper),da 1Il0ra iU i.u u bo Mo. Udarno gealo j. :14.10 poje posledic:!': ;n-e­mnoge puatolovšEine 50 &e končale v nenadnih anelnih "ibarjih (ni bi~

lo bi,.akov in kočI). ledeniik1h razpokah ali na britof~ St. ftikDlau­sa, "če eo te slučajno naili ali _ upali iti po tebe". "Venc.er naIll

celo pri lIl&Šah pridigajo, da je to o6abno i~~iTanje~(Bpet Wh,ymper)TaJWn. be_cie in groznje ter prikrito bojkotiranje - "nima.. hrane,ta Il!esec ni preToz.&. •••" - BO razredčilI' Trate drzne!ev in 110Eno 0­IlIaja.le najete Todnike. Če bi pobliže pogledali te "pereone ingrate"(neljub~ osebe) in oSTetiili njihove ~obude, bi prišli do ugotovit-ve: vsak je bil svet za.lj neraziskana in nerazumljiva različnoot

jih je dru~ila, ene slava, drugo ljUbi kruhek, tretje ola po pusto­lovečinah ••• Oglojlllo .i enega mnogih, ~.lchiorja Andereiga, imeno­vanega "kratj vodnikov". tli kazol niti najmanjše raziekova!nl TneEe.po 7zponih ga je zaniaal predv.elll denar. lIled vzponoc pa je Teč!noea

-r=-al '1' ....ojo br.do in llIa10 aa ga brigale lepote in fudoTiti enk:r.t­ci razgledi po okoliekih ~iacih. Vedno je bil na repu druibe, tudihliaj ko ao dosegli greben, ki je bil ir; trdega modrega ledu, "ll.ajetr­sejGi in najgro~ljiTejei p-eben, ki Uli. ga. kdajkoli Tidell" je zabe­ležll v 8'1'Oj dnevnik George Spencer Katbeva. NjegoTeau nef&kU Jakobu.ki je tedaj vodil, je naenkrat f.DaDjk&lo pagu.... ališati je bilo, dabi raje obrnili. Takrat je .tari Anderegg etopil v o.predje. neTsi­ljiTO, brez eli5nega oznanjanja pre.oči ia .e takoj lotil grebena;nekaj faaa je lOTil ravnoteije. nato pa ga je kar zajaha1. Bil ječlovek neprekoaljiTe ori.nt....cije. "Tide'" je pot e; .. '!. 1ab1r:h\ti sera­kOT 1 dokler jih ni pripeljal pod vršni naTp1!ni petllletr.ki lJI denirob. Znašli UlO iMI v grdi zagati, vendar je kljub reBnOflt1 okoliščin

l.a.hkotno poveul: "Moramo tu čez. drugega izhoda ni; ne moremo 8eveč Trniti. 1l In priali .0 č.zl

Razvoi.Je4nega pl.zanja pred letom 19l~

Vzpon čez Brenvo je oct.eTal. zeradi česar je VhJmperjeT Tzpon na Ai­gullle Verte Beflt dni prej (in ne .štiri, kot ee to pomoto.::. Tleče

ekozi kn~ige in vodnik.) '1' te. kotifku Alp čez noč zbledel, kar eerado dogaja in v.čkrat po.tan. nepopraTljiva ZgodOTin.ka krivica.Drli, da je bil to V~perjeT zaključni trening pred Matterborno••Plezal je po Delo .tree. ozebniku. ZDane. po usodnih plazoTih. ki šeclUea noai njegovo iH. Če za nekatere njegon sodabnike to ni bilo

nič, je samo dan Dsnejo le opravil "nekaj": sestop s Col Do·lenta na chamonieko stran po 35o-metrskem črne~ ledu z naklonino 50°,brez derez na nogah. Danes marsikateri mojster ledu z najaodobneJsoopremo dobro premisli, preden vstopi v tako dvomljivo garaško deloin če je količkaj pošten. potem bo našel nekaj apoštljivih besed tu­di zn nekdanje pionirje, ki so sekali stopinje navzdol, bili nebo­~ljeno navezani in vseskozi brez osnovnega varovanja - napaka poea·mezo;.":l je b;l.l.!l. v ledu katastrofa llloštva. W'hymper je sestopal z ne­pOgl'3tlj1.im in "od bogov nedotak1jivimll Hichelolll erozom. To veljaomeniti predve.m zato, ker so po njegovi tragični smrti v Matterhor~

nu (za sabo ga je potegnil oeizkušeni Radov, ki je dal staremu Taug­walderju lažnE podatke o svojih podvigih) leta in leta natolcevali,da ga je iz nečastnih razlogov porinil Whylllper. Tu je iekati razlog,zakaj je Wh;ymper :r;asovražil ljUdi, "postal je cinični egoist hladne­ca srca", kot je o njem zapisal biograf LeIllie Stephen. Tretji in če­

trti mož. ata bila Christian Al~er ~n Franz Biner.Whymper je kot prvi ponovilIlmer v Brenvi in nare~il objektivno pri­merjavo, o kateri je kasneje nekaj besed na obrobju napisal tudi samWalter Bonktti: "Zmeraj BO obstajale govorice, vedno se je šU~ljalo,

lJudje iz. gorni6kih okolij BO bili nagnjoni k nenehnim prepirolll, za­'lat je bila spremljevalec uspehov tako včeraj kot danes, sr3č~jcMo

se 3 8eatopo~ člo~e5ke morale po sestopu z gore - z drugo, temnoE;';ranjo vzpona." Če Ile spet vrnemo k Angležem, reciJll:;" 0';<;1 to; nje inodkrivalski alpinizem lahko v tistih letih poistovetimo, kajti veli­ka večina domačih gorskih vodnikov jih je bolj spremljala kot vodi­la. kar je dejstvo, ki se kaj rado zamolči. Tako nastajajo iz dvom­ljivih domoljubnih in sorodniških nagibov nerelInični miti, ki so sekar precej vrinili v zgodovino alpinizma in je potem tež.ko ločiti

zrnje od plevela.Še zadnjič se vrnimo k Brenvi. Postala je magična luč, nadaljnje vo­dilo in potrdilo, ki je narekovalo: "Glejte. duševnih ovir po tak­šnem podvigu ne bi smelo biti več." Angleži !lO sallli sebe kot nekak­šni noji pri~ljali v slepo Ulico, saj pomeni ?initi v aerake brezzn~ja in dobre opremo. nositi glavo v torbi, vendar ti.ti, ki jihpoznajo, vedo, da so bile VDe bosede zaman. Resda so taki vzponi po­staJ1 zanimivi šele čez 115 let, ko j~ At~h zmanjkalo vsega druge~

ga, Angleil pa so i~eli eiroko izbiro brez primere, povsod, ~or aose obrnili, je bil svet deviški. Sa~ozavest je nasploh ~a8la, tudipri drugih BO nastale mnoge velike ledne smeri: Gugijeva v Jungfrau,Nollen v H~nchu, Kluckerjeva v Piz Scerechenu, Cordierjeva v LeaCourtos in ozebnik Hinigerode v Ortlerju eo samo najpomembnejše.Angleška dejavnost ee je počasi spremenila v jalove akademske deba~

te, razgibano družabno življenje in .ognjevite prepire. Tačas je Fer­dinand Imseng vodil kot po ~;ekočem trakt' ro Brioech5 jevem ~ n Harine­llljevem ozebniku na H~nte Roso, kot da mogočna gora ne bi prav tuimela svojega največjega odlagališča padajočega kamenja. snežnih inlednih plazov. Nastopilo je leto 1888, zvrstila 50 se poletja, ko 80začeli naskakovati severne steno, pr~vzaprav njihova etrma ledišča

gora. kot 80 na primer: Aletschhorn, Tour Ronde, Hochpfeilllr, K8nig­apitze in Liskamm. Leta 1880 ata Ludwig Norman~Neruda, naturalizira­ni Anglež švedskega porekla, ter najbolj znamenita oseba prejšnjegastoletja, ghristian K1ucke~ pre plezala Piz Roseg in severno atenoLitskamoa. Se danes nosita ti dve smeri označbo resnosti.- "Nekajsto metrov nad nami so viseli nemirni acraki", \Igotavlja Kl\lcker nastara leta v llVoji knjigi. Prav on je edinstvena pojava tistega čalla,

gnala ga je eila nenavadnih dnvdihoT, poleg tega je bil izredno mo­čan, večino smeri je plezal kar IB klienti. Slednjim 5& največkrat še

AR-18-1983-lltr. 24

•

•

•

•

sanjalo ni. v kaj aa podajajo. V oni izmed knjig, ki 80 jih napisa­li Yodnild. 19. atoletja. pi!e, kake: je o~ eller! "apočel" fe m1ogo~ej. prede~ je ~~.l pravesa klient~. ki bi ga mogel spra.ljati inId bi bil JlC' nJcgoYeIll okuw. Za Piz Roug je tako čakaJ. 17 let. Ne­ruda je bil bolj napadalen. sposoben navdušenec, vendar ga je v nje­govih ~l.elnih tavanjih. večkrat glaano lzgovorjenih. bolj zanimalpotek Jut.vr-ih dogodkov kot pa sama plezarija. Zgovornejtii Xluokerje la.1 na u.~lh vedno porogljiv. besede in ti.ti syoj ~.čilni

"Noj herrl" Tako je o Lieka'l!'U zapiw: "S 6tudijo o lIIožnoati ,.zpo~

on pr.~ rezi •••• coj eerr, ae je nekoliko cuč!l. va. je prepustil~8nl. Preprical 88111 ga, da je po grebenu mogoč vzpon in da ni ne­varnoati pL!;ZQv. In verjel lili je."S.'Iler 30 kasneje kratili po ll.rudi kot 61:18r Unorega AI1g1eŽo.a". kar pani prevol razburjalo cjegoYe6~ nladDokr~n.sa rojaka. kratkovidnega8uhca. Alfreda I'redericka H\lDDlSIryja. Zll.niltale so ge. druge reči. takoda največkrat Di utegnil poslu;~ti Tečurnega beoedilenja sTojegabrade tega soplezalca Aleksandra Burgenerja. Dvakrat do trikrat nadan ee jo oglasil z "!oe".1i "Ilo". V ozebniku Col du Lionll sta dva­~at zr. laa uijla smrtonosnecu ka~iteru plazu. Burgenerja je ~ed te~

·~;-~.;lOCl ri.jbolj ::otilo to, da je njegoTe odlično iZ38ka:1e stopinje~ st~me. ledu M~erl kljub prežeči nevarnosti nenehno popraTIJ41l.It jim dajal lepi>i "estetski" vidoz. -

clubalpin~

frarc;ais4PROPRETE DE LA MONTAGNE

"3~ SURTOUT NE M'ABANDONNEZ PASr::::j';;:~ SOlLEN SlE MICH MITBRINGEN

\11' BRING ME DOWN.1' NON LASClATEMIIN MONTAGNA

Y Dauphineji dobi va.k obiskovalec koče vrečko, Da kateri je v VIČ

jezikih prošnja, naj vee &meti odnese s seboj.Pri nas velja že dalj časa gealo liniČ več novih poti in koč". To amosliŠAli tudi ob prenovljeni Kredarici. ob tem pa je predsednik Pla­ninske ZTeze Slovenije T i.:'.enu ... seh obl ~ubil. "da boao še naprej ta­ko pridni, kot .~o bili doslejl"To obljubo nekateri jemljejo dobesedno. PD Kranj Da~raTa .peljati podosedanji plezalni B~eri novo pot z Vodin (ki jih je pred leti zaradireklame prei~enoval. v napačne Ledine) na Hlinarako aedlo, čeprav kri­ža precoj plozaln1h ~erl in bi se planinci in alpiniati osroiL1i med&abo. PD Xaantk namerava po uepešni obno...itvi koče na !aaniškem sed­lu postaviti ie bite Pri pa&tirtih pod Sedlo~. In ~ bi ee našel kakpri~er pridnosti •Zaoetajata le častno razeodišče, ki bi lahko reklo kakšno. vsaj načel­

no o naši pridnosti pri oneanelovanju, ter ko~islja za varntvo nara-...e, ki cora čimprej razširiti uporabo vrečk, podobnih opleanio, vkatere bo v~k lahko pospravil tudi pojo .poToljo in privetniškiodnos do &Ora.

AR-l8-198}-str. 25

";:WI\r; ~T51'l~ il fiC:SiII li' W~r>GOVIl<! (V. del)

"Sili:;', &.TIN (l~9 Jo)

Severne St~l1.l'

'1 scielll I~ilom"trov dolei ocv~rll.i prei:Tndi 'Iolež;:l pre\'l~dujc atena J3o­t:l.lI:l, '1I;&jvll'jec:a vrta gore. Steno Ea,"e~a. vrha z desne Gtrllni Oll!.)jujon(.l~r'l.::.iti rtu; (Ilijlnn 68.8r), :z. leve pa oater rsz z dVl'lllla i'"rc:z.itl·m'"l"el'l'o::l<l. Prva tretjina stene je pokOUi'.I:l, nato pa je 11010 polob1l"-- '.j:.\~členjC'noBl v leFe oblike Ji d(lj~ GkI:!.dcl. in pri",.lacen videz. Z .~­

~;nc (\'trd.ni je nnjprej uoizr:u.iti r:o.", I:j 110 končuje na vrhu izpod::;1. "-vn.eC.... levo od ru:'.... je izra.::.ita z,"'j~d". id vodi na l3cdlo Ilod ;:;13'1­Il. ". vrh,,:!;. levo "d 'tje ll.:l je i~rll:~it.., r,11:;:ok& o::.i:rom1' k01l1;i.n, Id o.,i.OHCUJt< 1",,10 poJ vrhom. Levi rtel :>telll' o~jujc /;I;! ol1i..ujoni oetri. ru::..":;) !.teli('l SO z;na.čilnu lepe tl'/llvn",t~ p<,liee, ki Ilurli jo plez/ll.lcu poči­

tlJ't in o;r.o:žihv v nivi l13vp!člllci. tl.al'.ovoot atene je velavnolIl do­b:'/ll, .1.<: ;::.e.atoaa j~ k.-ušljlv::l. l~iblii.l.:. v~:in::l stone je 450 metrov,~~~ri ra &o dolec pribli~no ~oo ~ctrov. Do~top je l~hek, pod stenofI ::;0 :ll>brc lI\oii.no.ati 7,'l t'dobno bival:iranje, v poc!.noi;ju ae vae leto Zll­ir~ujC! zneU' ~estopi BO kratki. V~e to pa pomeni, da 60 vzponi v tej~teni ee posebno vabljivi.1973~i prve~ poeku~l veteni ce n. Šišič 1~ F. Zabirov{č vr~~ta po pr­vens~veni /lle$topni varianti.197!,DrUGi j'los1(wiS prvenstvenelJa vzpona, ob tem pr'vo ponovitev voriante 0­

rr~vita Z. Ra~tegorac io F. Zuhirovi~. Prveootveno ~er v 9 urah pre­I.tezah B. lJaltarič in 1'1. riši(;.19'7~

l. ~i:::l/lll:i vzpon oziroma 2. ponovitev Ilijine ~eri z dveca bivaKc!IIflopravijo 3. I'laltari~. H. Rakil in ~. ri~ič (~p ~~f/75, PV 7/75).1')17(lu I'OUkUflU prven:,;tvlloe centraJno smeri ;J. LoCiC: in ~j. Ži6ič pref:lc~Ct­ta. prvenstveno varhnto do Ilijill6 uocri. }. !,onovitev tUjine I)llferi~ 1~ urah opravita H. Garic in D. Tomič.

1')78Pr-'enstvCl110 sn:er v ? urah preI'lezajo r:. Lo!!ie, 9. Ualtaric.: in ti. ':i­~R-18-1983-8tr. 26

•

•

...._-

..No

/ .

,.N'

d\-_.",;:;.

~'N

"-\,

(I~_/

.OTlH.. IllJ/HA SMOI;l DAVOPJ)VA .sMERJ CtNTMlNA ~Mfll:

tr 't'fZNA VAAIAHfA5 YAAJANTA C(/'lT'UlN[ SME"I

•

•

•

•

•

•

prvenst­sMri6~ri,

IN SAV!~JSKE ALPE

SEVT.ROZAHODNA STEllARZENIK -

AR-18-1983-str. ?~

LEVI STEBER

Prva plezala 4. junija 1983 Mi­lan Gladek in Miro Šušterbi<,prva ponovitev 31. ~ulija 1983Janko Plevel in 1ddo Podbev~ek.

Ocena V, AL/lXI-lV, približnavl.1Hna 200 Il\etrov. čas plezanjIl.2. uri in pol.S~er poteka po akr.jneo leve~

~tebru llv~ od eceri Benkovič­

V.e.perle-P~esl. Spodnji del jekrušljiv, zsornji soliden. PO­trebna opreme: 5 klinov, str.­Ee, čeladel

Dostop: PO poti proti Prosedlj.­ju in pod Rzenik. Levo pod stenodo srape ~.d Konjem in Rzeniko=.Opis: I.R lo metrov po grapi inpo prvem EOŽneQ prehodu desnona steber (IV.) ter po njem na­ravnost navzgor (lIl-IV). 2.RRahlo proti de aDi (II-III) 45~etrov na stoji~če. 3.R Narav­noet navzeor po travuatih pečeh

na stolpič pod previsi. 4.aČe~ ~lo~čo po~ ~reVi5 (k) indesno pod njim (.IV), nato levopod previaom in nazaj deBno popolici in naloženih blol;;ih naizpostavljeni raz pod velikostreho. 5.R Pod otreho in levocez previs (3 k) na slabo stoji­~če (20 m). 6.R Čez plat v zaje­da, ki rrerež. streho (V), ponjej n. polico, desno v drueo Za­jeao in po njej ne travnato gra­dino. ".R od tod levo ven ali poene~ izmed treh kaminov na robstene.

delu stene v 16 urall preple:z.ajo

l'

,

G. Gvozderac, r.. Hodžič in ~uk.

198.Muk. ~i6ič saa pre plezaveno varianto Centralne(l. ponovitev Centralne

• NP 11-12/60).SfOLPtU 19B1~ l. ponovitev Davorove s~eri sta

fg JI v ZO urah plezenja v rokri inL poledeneli oteni opravila H. Pj.-

nič in G. Gvo:r;derac.O-N

I

'II centralnell1in H. šteič.

•K~ujUlVO

mIV.

~lč. Prvenstveno Boerh. Logit, ~. Haltarie19794. ponovitev Ilij~ne aseri opravijo'i· ..:. R1C· ~~

, ,-

f;... /

" /" Ir'' I,

•

1 ••..

..

-:- .. ,....

y

• '0

(•

50'

............ -,..

Aile!roldo orientM1e, severna atena, Sloveneka cmer

V~. 55° / IV., 50° (TD), 700 ~etrov. 9 ur

Zvone Drobnič ln Pavle Ko~jek 13. julija 1983

Pavle Kozjek

~D.'iARO&liO ALPll{!STlČJiO SREČANJE Y lA B.tJtARDU

Letošnje3s ~ednarodne~a &rečanja alpinistov, ki je bilo od 3. do 16.julija 1983 ,. La Berardu v Dauphil:leji, lIVa se udeležila Zvol:le Drobnič

in Pavle ko~~ek i~ AO Ljubljana Hatica. Sprejeli oo naju ~elo lepo.Veči~o dr~av 3~ zastopale poaaaezne naveze, iz Jugoslavije pa stabi~a poles naju tudi zagrebška alpinista Edim Alikafic in Mario Ba­&0. ;;aslednjih šest dni _0 porebili za plezanje, v nedeljo 11. 1.P~ ~o ae Gpet vsi zbrali v centru CAF in izmenjali vtiee prvegatedna plezanje. Srečanju je prisostvovalo tudi veliko uglednih rred­sthvuikov francoskega športa in slpinizea, med njioi tudi predsodnikCAF. Veliko število novinarjev je priealo, da Frnneozi pripisujejotel!! Ilodo'lrodnil:l arečanjeIII velik pooen. NaaledIlje ':lIIi. lSlllO spet ple­zali, y soboto, 16. 7. pa smo se ~pet zbrali na zaključni prireditvi.,:ajini trije prveneben! vzponi \' najpomel':lbnejših etenah Dauphinejeao nal~teli ua izredno zanimanje in velik odmev.Org~i~~c1j~ je bila veli čas odli!n~, vodetvo se je rea potrudil~,

dl/. "cli 1,&.... '; vsem uetreC10. Tudi vzdušje je bilo izredno, le nakata­ri~ je bilo ~a1 zaradi elabseZa ~~nja tujih jezikov. Ve!ino dr:~v

Elo :r.astopale zelo dobre naveze. j;ekatcri flO bili le nekoliko razoča­

r3nl nad elab!o kamenino kot 150 je običajno vajeni v t~anco8kih Al­pah. Zato pa je Dauphineja še precej odprto področje za tiste, kihočejo plezati prvenfltvenc smeri. Najini vzponi:5. 7. Aigu.ille Dibone, Imer Direete !jodier, V. 370 m, } ure;8.-9. 7. noce de fleige des Ee·dna, pryenE;.tvena Jua;oslovanska s:ller.VI, A2, 750/V. 550 (ED int), 900 m, 19 ur (Glej aheao na predzadnjistrani) ;lJ. 7. Ailefroide Orientale, severna stena, prvenstvena Slovenskaa~er, V., 55°/lV., 500 (TD), 700 a, 9 ur (ahoaa na 29. etrani);14. 7. Pic Sane Noa, 68verna stena, prvenstvena $I'lIer Indirekt, V­(~O in!), 600 c, 3 ure, plezal Pevle Ko:r.jek (ahema na 31. strani);r~c Sans Uoo, Eperon Hord, IV (D), 600 m, 3 uro, plezal Pa.le Koz­jt-k 14. 7. v BflstOpU.

Igor lk&tperle

YOSEHl'l'E 8}

YO&e~itako dolino je letos spo~ladi obiskalo pet elovenskih alpini­stov. Frančku Knozu, Marjanu Frešerju in Bojanu Vebru Bya se Il pre­cejlnjo i~provizaeijo • začetku ~aja pridružila tudi midva z LidijoPalnkihcr.tetoonja zima je bila v teh krajih ZDA izredno radodarna in je emu­čarjom nasula ogromno enega. Menda e~ že več kot pol stoletja ni bi­lo toliko. Posledice so jasne. H~ja meaea jo bilo na vrhu El Capita­na ie vae z8eneženo, atena pa pOV8effi mokre, v kaminih in zajedahpravi slapovi.Aaoriški plezalci floetavljajo Yoaelllite na prvo meato ("Tiret cliIlI­bine: place") predvsem zato, ker ae je tu v zadnjih letih i::;rednore=mabnilo prosto plezanje. Vse več je plezalcev, ki plezajo iZklju~­

no proste ~eri in jih velike tehničije ameri v El Capitanu sploh neZQIl i po jo •Uiselnost teh plezalee. je prav za.nil:liva. Pri .Gej stvari je prvo inedino pOMe~bno le golo plezanje.~7.ani~ jih le, kako težavna in le?&je neka poe, streha ali plošča. Ce je na pricer zajeda ~ijetna za

•

,

•

,

,

II

\~~

. ..

1II

"," "

i~\:":", . .

'. \ .1 . :< .

"\

E- 1

i.@R

..---..

,

~'-<...

lIRJ•

4!JJ~- )~. ~I.-,-

--

\,,,,,,,,,,I

I,"-'

" "

I

I

,

""

."

•

•

• Pie Sana Mom, severna ete~. Indirekt

v_ (tO inf), 600 metro., } ure

Prvi plezAl Pavle [ozjek 14. julij, 1983

plIH,anj,~ le prvih sto lIletrov, potom pil. je obUajno etena 1Il0krll, pora­b;;eun ali pII. nI! gre več v prOfiti r107_:u-iji, tle :llIIer tom :!;nkljuČi. A­li pripleM;; UD. vrh stene ali no, sploh ni Ilomtllmbno. Amcriuki fantje1';U1l\jO p.rt,dvzolll plezanje in vel.;J:o je bldh, ki ~~III e;ore iJ/l,mo pravnič '.Il pomenijo.Tg.ko je tudi v smeri Salathe v El Cap1" Številr;i sO plezalci, kip1ezajo 6a~o spodnji del oziroma prvih devet raztežajev rio Mamutovegr~di~e in se ~ato spustijo navzdol. Do tod je namreč smer prosto~oplczljiva (5.11 d) in ima tudi svoje ime. Tako tudi Mladim p1ezal­C6m ni cilj splezati te ali one stene, pač pa si želijo plezati 5.12~r. 5.1}!Plezalski nivo je v ~o6emitih izredno visok. Veliko je plezalcev. kiBe zaposlijo le za tri ali štiri ~esce na leto, ves preostali čas papoovetijo plezanju. letos tu, drugo leto v Coloredu itd. Na ta način

se je kvalitetni krog ~očno raz6iril. Smeri, ki so nekoč (še prednedavni~) veljale za nekaj izrednega, aedag izgubljajo vrednost. To­':1) n;:! prir:Jer tudi smor Astr... Han '1 'dashington Colull\llu (lo raztežajev,5.11 c) ni nič več kaj ~osebncga. 3icer pa med ameriškimi plezalcisplOh Ili o·iJčutiti kakega tekmov~lnefS[l duh3-. Tu je :plezanje le športln - Zb.'.J,1VJ,.

Kratke smeri f11ezajo vsi brez kladiva in J(linov. 'lo.rovsnje si mOl:"."l6v r-oočflh urediti Mm, smeri v ploa::ah flO- so že opremljene s avedrovci.7.a "mirno'1 p1azDnje pa potrabuje.r. veliko metuljev in ;;;~. oko zbirkozatičev. V smeri Lonely Dancer (5.10 d) sva z Lidijo uporabila lo~11ih zIltičevod številke 2 navzdol, v smeri Good Book je 45-metrskaoporna poč, kjer sva krepko občutil~ romanjkanje metuljev, v El Ca­pitanu ps sva v osmem raztežaju naletela na 6iroko poč, ki jo pre­pIer-aš le z dvema cetuljemn številk~ 4.Plezanje po bfl,lV8llih je okoli tabora zelo razvito. To je plezanjeza zabavo in trening. Pe !!ie nekaj o tehničnem plezanju. lIajtežjiBrneri v El Capitanu sta Sea at Dreams (Korje &anj) in Pacific Oc~an

Wall. Avtor obeh je že skoraj lecendarni Jim Bridwell. Ti dve smerista prava norisnica; za drugo potrebuje5 na primer 75 bakrenih gla­Vi_ (ccpperheads), obe pa sta ocenjeni z A5 1 Dokaj pogosto ponavlja­ni 6meri sta Shield (A4) in Zodiak (A4). že klasična in daleč najpo­gosteje plezana Emer pa je NOBi naveze, ki ga preplezajo venem dne­vu, pa so še vedno zelo redko.Z Lidijo avs plezala Lurkin~ Fear (Prežeč! strah) v levem delu ste­ne, 5.10, A~. Prava zani~ivost so bile Za naju dober centimeter dol­ce koviuake~palčke, ki so navrtane v gladke plošče. O~ogočajo napre­dovanje, tako da zatakneš zankico pomožne vrvice. Smer velja za eDOizl1\ed najbolj nčistih" in je v njej le pet ali šest klinov. Policni, zato ~a oba bivaka preživela v mrežah, tretjega pa v snegu navrhu. Hud~ vročina nama je ?rizanesla, saj so naju n&~akale nevihte.V severni steni Half Doma 80 bile razmere še slabše, pa tudi sicerv tej steni bolj malo ple~ajo. Vsega skupaj je tu šest ameri, dveBridwellovi in štiri Robinsove. Stene više gor po dolini pa skorajne doživijo obiska.Zaradi že omenjenih slabih razmer SVtl plezala več kratkih ameri injih vse preplezala prosto:12. 5. Lower Brother, 5.9 (VI), 150 m, 3 ureil}. 5. Lower Brother, West face, 5.10 a (VII-), 200 m, 3 \~B;

14. 5. Cookie, T\~inkie, 5.8 (VI-), 50 m, 1 ur8-;15. 5. Royal Arces, !{axines Wa1l, 5.10 a (VII-), 100 ~, 2 uri;15. 5. .. Adrenaline, 5.11 e (VIII), 100 m, 2 uri;16. 5. L. B. Folly, Good Book. 5.10 d (VII+), 2}0 m, 4 ure;18.-20. 5- El Capita.n, Prvenstvena 8filer, plezal tudi Franček Kne.,;,

AR-lo-1983-str. 32

,

•

,

•

oce~a 5.9 (fI), Al' 500 metroT, 15 ur (glej zSornjo ohemo na eadnjist.rani) i2}. 5. ~laeier Point, Lonely Deneer, 5.~0 d (VII.), 50 D, 1 urai2~. 5. Middle Cathedral Rock, East Butreas. 5.10 c (VII). 500 ., 5 uri}a. ,. Red's Pinacle ~ea Direct, 5.9 (VI), 100 a. 1 ura,31. 5. Middle Cathedral Rock, Central Pillar or F'ren:r.,.. 5.9 (VI). 2;<30 ili, .. ure'6.-8. j~nija ~~ Cepitan. ~king Pear, 5.10 (VI~), A,. 900 o, ~O ur(glej spodnjo shello na z.adnji strani).

1~DRU~'lVmA J.LPINISTIČNA ODPRAVA Pi> IDRIJA IN PD TOUUJi V CORDILlB­

RO REAL V BOLIVIJI

Odpr~vo 50 sestavljali Hil~~ ~ernilogar in Slavko Svetličič iz AO Id­rija in Jatiko Humar in Žarko Tru5novec i~ Soškega AO. Iz domovineamo odpotovAli }. 6. 1983 in naslednji dan prispeli v La Paz. 5. 6.8~0 Re za ekli~ati:r.acijo povzpeli na Cha-caltayo (5224 m). Nato smoJV& dni rorabili ZA n~p hrane, zbiranja podatkov in iskanje pre­70Z0V. 8. 6. $&0 Z avtobu80m odpotovali ~oti lorati (150 km eevor"~o od La Paza) in nato najeli d~ip do vaai J.ncome (še 50 km). Venemdnevu smo bili v baznem taboru (~]oo mlI tovor pa eo nam prinealemule. Naslednji dan smo iaeli ra~cr~edno turo, raziskali smo pot naledenik pod eevero~ahodno steno Illaaruja. Nato je ~bolel Milan inee vrnil v dolino.13. 6. amo odeli na ledenik, bivakirali in naslednji dan ~godaj

z~~traJ vstopili v aeverozahodni etebc~ Ill..puja. 3ivakirali smona Ju!nea vrhu. 15. 6. aco pre1!ili greben do glavnega vrha in se­stopili po Jugoslovans1d slleri a leta 1964 ter ee vrnili v bazo.Medte. Je MUa,n ozdravel in sa je 20. 6. z !eljkoa Perkoa iz .10'tr!il! povzpel Da Condoriri (5900 o).1.. pre1'O~ pod Tiqu1uni (5595 m) seo se dogo1'ori1i z Albertom Mar­tinezoa (Club Andino Boliviano). ki nas je 22. 6. odpeljal čez

prelaz Zongo in nas odložil veliko ~odale1l v dolino in n.. a tea':oS tri ure podaljAa1 ture. 2,. 6. sao odšli pod ateno in ob 12. u­li vstopili dasno od oeata, kjer Daj bi bila po Martinezovih izjavahČeš.~J1 B5:1cr. V steni pa SIlO nalili dva klina in kaanej. iZ1'ed.eli. das., ~pravl11 prvo ponovit.v Avstrijske eDeri iz leta 1973. ob teapa Ju.goalovanako varianto. Bivakiral! 8/110 Il& _yerni .strani gore.Ju!na etena je bila v celoti ~opna (Avstrijci &o plezali v ledu 600tri dni). po dobri aklimatizaciji smo jo preplezali v sedmih urah.24. 6. BJIIO - z; vrvjo Y 06lllih .spustih priili na ledenik pod se1'arnoatena. Slabo vreme emo nato izkoristili zn ogled Ue~ara Titic.ca.V La fazu smo nato nal.teli Da rojaka Franza Laznika. V BolivijiJivi ie 16 let, je alpinist in rea nekaj ve o gorah. Načrtno zbirapodat.ke in zemljevide ter 80deluj~ z nemškimi in avstrijskimi odpra~

vaJlli.2. 7. nas ja odpeljal pod zahodno stano Rua:na Potoai. Isti dan smovntopili v osrednji del atene. BivakIrali smo priblifno Y sredi .te­ne. Smer poteka čez serake naravnost na vrb in je najbolj direktnain ~jtežja v eteni. ~er v Cordil1eri Real ie deset mescev ni bilopadavin, je eonee ta»eljito ~edel.lo led. Bil je trd in se je klalv velikih kosih. Vijak! so slabo prijemali. Na robu .tene smo bili,. 7. popoldne in do noči sestopili po obi1lajni ~eri ter ponoči naprelaz Zongo.Černilogar in Svetli~ič sta zatem Od5la na izlet v džunglo, s Ruoar-

.A.R-l8-1983-str. 33

je~ pa eva se nacenila ~. zahodno Gtran Ancohume vateno, ki sao joopazili 6 cesto na Sar.to in apo~~~Jp na Hrt••!kl prt v Jor.naih.7. 7. av~ iz La Paca odul_ do &ccach~cij. in do ledenika. 8. 7. evavstopila v To1Jrlnsko mer. Stena je visoka 1000 Illetrov. Iladaljevalo.sva po priblif.no k1100eter dol«el: crehenu proti n.hodu. Vrli je v1­(;O~: nek8j nad 6000 metrov in po podatkih Cluba I.ndino BoliTiaho in7r&DZP La~~ika doslej še ni bil osvojen in ni 1••1 1.en8. Predlaga­la SY~ i~e Nevado 'alain. Po ~zl.E bivakiranju pod TrhoJ: Ancohuaesva zaradi rahlih oorzlin opustila vzpon na Yrh ili eestopila po~.hodDl steni jugozahodnega grebena ter se vrnil. v La Paz.~ed vzponav:~5: Chacaltar8, 5224 m, pristop (vsi);lo~ 6. Tl'h, približno ;400 111, pristop (?UII!U, 'lruQono);Il. 6. vrh, pribli!no 5200 m, pri~top (Huaar);14.-15. 6. Illampu~ 6367 mt aevo~o~ahodni eteber, Slovenska e~er,

1100 m. IV, 60 150°, l~ ur, prvenetvena smer (Humar, Svetličič,Trukovec) ;

15. 6. Illampu, Jugoslovanska smer (~onovitev v eestopu) , 1000 m,~5°, 3 ure; ~

2v • 6. Condoriri, 5900 a (Cerni10zar);~3. 6. Tiquimani, 559~ m. ju!ne etena Avstrijeka smer (prva pon~vj·

tev, ob ten prvenetvena Jugoslovanska varianta 400 m, IV-V),600 B, III-rJ, okupaJ 7 ur (vsi ~tirje);

2.-3. 7. RU&1Xl1I Potosi, 6090 m, :r.oalJodna etena, pr"cnatvena PrilllorsY..&smer, 1350 m. IV•• 80°/60°, 13 ur (vsi štirje);

8. 7. Ancohua&, ~hodni greben, južna atena prvenstvena Tolminskasmer, 1000 a, 55°, 6 ur (Hua~r, Trušnovec)i

9. 7. ADcohuoa, JUEozahodni greben, z~hodna ate~, Smer srečneea

konca (prvenstv.ni sestop), 700 m. 40°, IIl/!l, 2 uri (Bumar,TruŠllovec) .

Izku[~je! ki lahko koristijo naslednjim odprav~ v Bolivijo

- Infor3sciJ o gorah, stenah, dostopih iu podobnem praktično ni.Prav tako ni zealj.vidov (r~en tistih, ki jih iaa Franz Laznik,zato priporoču vaakell'll, da 6e pona z njh.). Največ podatkov oCordilleri Real je moloo dobiti pri nemških in avstrijskih alpi­~ističnih kl~bih.

Lahkih plinskih kubalDikoT in bombic ni .o~oče kupiti. ldor srenaravnost v Bolivijo, naj neae lahke bencin.k. kuhalnike. saj i­majo tam le težke na kero~in, ki za atena niso pri~erni.

- Od Cluba Andino Boliviano DC moreš pri~akovsti skoraj ničesar.

saj imamo o gorah še pri Dea vec podatkov •••• kot povsod v Jub! Al'!leriki tudi tu nihče ne reee "Ne", ampak

"manana" , zato predvaelll IlU.rne živce •••

" ••• Kot pripadniki manjšine omo zelo rahlo~utni. če nam potujčuje jonašo gorska in druga i~ena, saj so le-ta prapr!čljlY dokaz, da 80 vtej deželi dajeli 8voja imena naši predniki Slovenci in to ne samona tem ozemlju, kjer 6e obstajaeo. na južne~ Koroškem. temveč tudiše daleč &Ori proti zahodu na Vzhodneo Tiroleke. in &sveru, kjer iEa­na dokazujejo, da 80 t~ nekoč živeli Slovenci. V muzeju Aguntum bli­zu Lienza 60 velike stenske elike, ki po~arjajo n.kdanjo naselitevSlovencev na VzbodDem Tirolakac; v poeebnih brošurah pa je tolaaee­nje krajel'nih illlen, kaj poMnijo slovensko. Tirolcev ni 6T8lIl. da soštevilna krajevna ieena elovenlSk.esa porekla. •••"

AR-18-1963-str. 34

•

•

•

,

•

~ o .. i .. o....rtlaal .pot parof.jo o ...tl01 ,..~etw.a1b ....1 1. ~.tl~ ~ow1t.... P04rofJlb Jo­..- 'tr_, '_Ho, Uta. ea.;,-.l..40, .1MI< C&a7oa iU.Hje-. llPIO&' st..lt1 .._ "" ea-J._l _1 b _lo '*i"i'0 ,..." j.ta. et.... _Hja (II......' !IcIuh,).~. fr.....h.1I.1 ho,... 0:-101.......ooatUarn (Il....' .nau) U .1'1" M1.Ua1Io. &.Ole Ilit..,,, ~J>Cl'&M ou.­H~-fW,a"._ (QI'lnop!loo h-ont. !!ru t.Mofth.. ). V Iloott..._ ...... hljaki ......rtU ,,"O 01_0 ,..onl_to. caJ'oij....rt .. "eri - ~1r.tl.1 t.utt_. ~.t .•• ,. 1. c.o__' l.t nm"" DeJ:>ll.ll ....1 <Id ot_iMop lo1loUo_f.up n ...... " ruo.j. olpl-r.• _ U ...... iiIiiIl .... ro<b';l,. _t "'&1001." "lJ&old.

~ ~~ ..~I_j<o l"'"<>"o ~1... oko1Jol lJri._1a " I.id ........ VU!..... po p1oI ..... j ... bob....lh .. 0-

o 1 ~r. t ~Uu. ~ ~,..,.....

'''''-;v..th! III. Op.l.o -.tn........,.........1.tI Oall.UnuI ,............... n ..... ".UL..,.h.tI. .. oapLatG ..J".. i.!u 110,,1 ~9a. t.ai.b b .....n. 'rh .....nnn..... " __ .. '_o!.tUl ...'NJ ItiIlU. Cat_d iocl<,h-~·__"lj.lo.....ndl _",... 01<1' -.ooU ~l.l~. ""0IJU,'h.lIa:.!.!! ttl I.o.:t.lsi.. tat .... J... l.e..o,," t_p alpt.at....v·-,.....i ::-; •• j. (p_pt.l). ,.a-.t ,h Mo pelM..t~U.1ci .1oo-lUp ....,leAbp. .1pUl.l"_·..H~.AuC". Jrg~l.&l nd"'kl.~ pl....u •• ,l,..... j .,....1 pl.eu.lcl ............~lJej. te ...tIl"j.jo r ....""... _­"'''. u .. Pl"oet......,.1<0..1:11 •••• Ue _ .. j"jo _f...U _.U. pl..~••• _lili -1 U jie l••""-r o ...UIo•• Irt _lo De poIko""Jo. Z. !'oohl IlOt "_.-J0M pri t.lk_ '1.....3... llaop ......hn.j.j telico. _lit...p-tI 1<1 .... ..tr_Ul all ,.lIti ta ...,...UU _ .tojl"!!. ~or ,.al.dl. ut PIO .plo-uH w ....ol 1.0 pot_ 60 ••kr.t peP".ttl. ,. Vt-o~l._H!.... l' ldl .......Ah.. j. ol.bt~ ~lU", o .....,1_ro••t, ~.pr r ••~j•.• ... 0.1. 1 pri op r." l. "o., ;.odal:lIlo... 1lt....nk. (r<>ru.t). ltS .horUnjo dd ....rCl~ ,.d_o••J • J 1 C •• Loe-Bd&r.l ~rl1kl .lplftl.t Lorto.. ker j. "'1'1&&1 kDjl~ ......10.... Onotr.n ...pl!.t...Ca.­r~~ I~. V.r~t..ll. 'TI .j........t&bk& oo 004.1....11 anoCt ..nant .lplol.tl ('ce..t ..,lo.. , Coololtoo,,,_1 ld.l. Id .. ~j 1'1.-.11 .~.,.j .. ftJh.

:t,J;:lll'\!N ?~

r. ... 1 ••• !Ul..lola. ~.aiko-.mo'l.~ od,.••• "'JIII~ PO klo.l!.l ...rl no t ••r ••tu, ',.noosl oo pr.-1'10••11 J..S....Il"""'i 11".1>... Ilu....' ....ol..too.n .kok • l!"tlt.l 'rhoo pe ...&rHi ....l ".u. ol l"'.... -~n. Ge..... lIotebloor J••Ci..l ~1a>l •••trlj" o.pr SČ <l.....lt". \ti j. tlo.., •• ,,:•• SO......l ..-h I!<t-u.lllj' (n)ll .l j. o...ojU. Ollalolq. uJ.ilko 0<1.1"' po J..!It•• p'.bo"~, Ile...... n...h.. !It ta.....l ....dor.... ~p~&Ol1 0 .... ~ jllr.ho<l..l ..tui ~o Oj•• h_ ••1.... 110...111>1 j<!tr.j.l l. 'I.1rl 4&1. To j. Ho-......J.. d 11 o.,"11~u, Jlae"r ... llll .... ~~. Pol)&lrl ..~ hUl ..pohl po j.l ...,hl ...rl co DIllllop_rl~, h.Uj.u.l po te>t....... ,_'U lo ,~, .........rt...1'•• h.d~...atlao ~....~. 1'1•••10•• , ki oo pl 1i • 'o~t.lAobl~j... eoux. 1. v•••o ....,.,111<0. I'r.p'.u j<o b1.lo _r • 00._ 11. " ,.....,,1 .kotr..",.. ~.h.._ 10 t •• r; t _"u.t 1 ... 11. 1. (,-.- t IH ui""'....... 110 ....11 r;!. '.1 ..,lo o .....0.1...1,Lah.. lA ...~ .. _11<_t ,,'lal.,).ettl:r; P:~~Id. 4~h. 4r..p .t..ak1 __ itrl .1001h _1 ...j'01'j1.-1 s. ~ "-rlItoo.it!h!....!. !O~ It (kodilt... ta-lu.l. OoIloM;" 1& ...... IIIljl&O ~_ l.-~ ,lklc. <o.

ouj<o ...,... • j ..1~ "'!.&j~11t .tolpl. .. koaj lh U~~.

Jal r' ~.t.... pKHD.1coti. elo.uk ,. _j1>01.lIl lAtlld.It _tlJo .1oial...... ki j' • tqo ito ._ta _oo 1 _p ItAjt.tj. _liu 1 ...d "Jl..al .l. Ioot ~'1 _11 .1_lto Ge....h • Col o.<!".~"""~J' 10.101 :ot.1I"0I1j..l.$o.n _~.~1l.« 1'..01 ,.....lHl. ki .. j ••_'0111 hUJ .1JI1alotL Ilo.tI& jo to ....,...,tk ·."'A~_d ........ nJ.!!!l ~lj pri,.•••• loo1'lj'''.' ,... 11.1 .. koA~. _ JrO'"'_.ljltl. p&dc•• prY'"• ....~..t.tr, t'.r')!' 1.1oJlo14 MR......, Miau «pi_l. Fof..l_1..1 .1'W.... "'koso. ki .l&d.j. ""-tr"," hi......1.,.. ~ -.. io fl'lotop 1< .IVU1,.... O t l 1 pr.' tlotl_i, ki co otlta"" pr ~ pou--.-.IC!. pro,••I".ol.1l\ ~... CIO ....... !'PUoi•• j. h.l ~lk _prfl.". "",......1_ (It !1.o:li. o.,.tl..­tu.pald_ l •

1. j •• : •.•~.~~~~ .u "Uj.Ulo l5DOO .Uj ....la lok po Il.lAji. Ifoul. MIel.du I. OJ po........_.1& "" "" a -oi.hod~1 10-' u •• ln ItA '1_1 l~~. l.h , .....~ ~rt..jo ....0 0<1"""0 oo ~.1l.r »I ~Ibl3'> 4~ po""tz..o .~1rM lo Itlz~ •••UtMlo.k1. P'1looH1 r..'ho.l. rr..h "'0Ih1j. Ozonl ....'lO j 1 tft 60. 01 __11 pol••l .,..•••lH _C'r.' "_loU pr.o.lod3.J' peto n lco po 10-lU ,...lot. """ _ It'o t _r••• jo o ..tIoj _lU ••t 1011 lH.ll 10 po_.U. ~_..&ti _ ••• jo bil oo, ... j ..U jll.t lollld.l olplo1Ml ]:1'., ,.lodc••tolotj••••01.10_0 Mpr.. Cla-..t, ~•••••t:. 0411~.n .&.....i~ ...... po t&41 kot hr.t pl..,.ll. o........ Or .• o • o • ~ 1 pri o, r •• 1. PO<lj.tj. Cbo.1ItRr. j •••!.lo l•••lo••tl tl~. i. J.kl., ki .dri•...c.j •• ! ko~ do..donjl 1••1ItlA.

Ir.tIa ~....pro .1u.Pl'1l N.Go\ZllI 7(8,

V.rn2.i. rIt ~~u~... t, .odj.....no.t... ko.l.lj' ........S" p1oAln Grulit•• (~vJ opo~jo oo n.....fto.,pio.."j. ~.... ~.1&" 10 1i:r1tl&1ro AM, da 0\0.1••1:1. ,.tog-atl.l' .kot l~ ,lulu. ~ru !o1&•• V pr.teU!IIt... llid j. \oih koor I""t hUh !ohp'.U.I. IlI. ••1• .11 "lI&čo~o ...~,.. "(;1' ČIp. j. ~ttor~01 1'rlpo~ t lt• .-r 100 .tarl A! t.r..tt••11 po jo I.~.ol.kDiil .jO t.dl ~i..lJ.noI1 O , .1 pot,'" po••i 1 "00'., ju pa j .....d. "na......-.t·...l.al k...ut.... "'.trlj'" !. F."~ ....ltaotjl _ hoo!lja' V M!blo!llt.. oo _ 1lt-1A;.lt:1 l".. ro ..uei..~pr••l)&1J ••li .. K1oal&jo I rolltl pr.' turl.tl~.o pop1••0. ~, J••d......j ••!jllo 0<5OA1R&to<j••... Ili_lojo ho .. tAlco pohU hU _ .....0. - t.loo, ~. tuo "Vh.....,.l..Wk pootH.lmb.etj••....,.&11 \01 .......<ht.Iu.l•• pO~ljol 0cl.oI IolcuutJo '01'...... 10 ptUij. ,....,.kth........1. JU 5<'.O I • .llalo 4oln-,. t!ojo hU ._. :s.o.j lIa1r.jo lo I""".too j !.a ob.toj .. bojlJo m-'k' ..ooIlt1.'!1.......... Jr; po _. _r....1 h ..htihj .o<l.>t1k1 (u.o..U .._te). s c._ ki.. "II.:!. Di '.j-..Uk .u-d ,. 'l' ~'o .. ao1jo. _ Jo.1el _'_9 ..,.~~... lI1~hu' kMbl j~ ~il...,. t pro 1 ra..(:lllI.l. _ .t..lj.lie. t~.jor;[;. _ ~..ij. ,,_i o4ll1 w.Id. - Illir-leJa .. y~19 ~t"'1Jo.jo Il1Ujold ...-.tuo..1ldl li ..UlMt... _u ••l>oft, go po • 'u-tt:.tro • to t-blo

S ~~"N~'~"""'- ,'_~ le(\e,,,'~~ .• ~. ,.~iI1 ""~~l<rl<o, ~, :I. ",*""". UDJO vl>.- ""... ~ 81.~<' ""',~d.l, n­'b" i;~7;L' ' ",'ot., C. J~ to"l.l_ .. ,\ "lOT<>~ ~)<, 1'" je lula "$. "tI.. h~...d.: oo _raU rnb;:t\ la,]'o. -~ ~,,,.,) •• ilo:Ip;rU·"'~••• ki. ~ j. prl11~ul ~.likopUI" "'u~.ru j<l !'i'uIYU", ,'.l",n

1< • -~!.". :."c, ~ IT \" .."l.~...... ~. "" 22° C.( ..l00e"'Je • ,la.......~sdol t"".J ...... "'.... /li tako em-t_n" 0'"-,-,, ,'01 n ••mj~ 90",·,:.,,1 ~. " ,l".~. <>ru. ln h ~.j, ur potrjuJo tudi 4...~ .. hkufnj. hppod ht,_. c, HV .....l ....ni .1pi"~.+ ..' .. l ~ nlrla"oU Lo.djl .0. 10>. ""... t ",..l'. o,;,•...~, .-li",-' e....t1«·· .. ~' "-1 laH ' ....n ~ 'ribat., ~~ bUi ""pohl. ".a!1d alpioi8tl •

.:,_.~~:j·,-,_._"..O'B:.'''::!t.o-.'J-. IlH"" iii~•..t...JA' kar eta Or-'a"l1& dvo. lUl1jau. in to br ,!.Takrat u",,"d' P"I.~-" "" .•'~ <·~T<i,.n"'" td ...h~_i'<, u4..0 daJ pa h lUl1~,"".I<.a.

'l •.I'.~ •.', "' ...... <. 1I0"~ f:ntldovicz •.... ~ ~;~ry:; »<ln",,: '~toFdi.l..b I>orolOO \'Otopin "':I,"I<&MV. lii .0 bili 04 1>. 40 }l...~ta 1960 ,.

-.,. '<1" , ••• " ...."Hli po ...U. koder nt pr.d "jial h .lba. ni ~J*l..

,.' ·o'.i , ~: "'~"" ,- ' ...U ...t..tr,.O< '~ ... '-'-" ~::.::" .~.p.':'l\J:!.O:' tbodn1 Tl.rolell .lo lo •• pt.pi%'jll. aaj "" .... t •• po4r<>l!ju to nk.,...j ul po·

'. ,~~ ,_t .... '~'•.;~ tlr1<t.r1al'O .n.r51jo. lo. u ... j .. pr.4pild kr"J<I~ Ddt1nt glu... Tlro1.&ko til p:rad_.'" ," .c, O~"·dHt.o 1. l ..t. o...ba.H,. " '- ~, "t.•"'" 411>"" S>ttre. (~tr..o.l a1piD.lum) o pr_Ol' plnanj". V Uj itu1!kt:

.' _ ""-i.~l: ,. < .....U~"'......"".Il.",. Pr.pl.r.al jo j. ROD , ...uU. oo...... ~. S 6. 1 •• aa.. !*,uJ,. '"~t lhoo~\~ V dol~~ To~m1t. (,.1' .J. Pri 60 ..trih vl~in. vt.l kar lo ..tro......~••". To

:~ ",. ~~~~ ...~ • ~'f,. T~ru. ki do..d.J le el bl}a p.orto po~lj.n••,. ~"._ ,.,,~. onlo m.".!t7, !J> u.or.ln!, ~oo:l v DolO111Hh. Ilont B1Joneu. S&ikl ivl01 (lIm~) ta in juf.nl f'ran-

,,~; ,..•.• _. f1H.tna PN~.t..... )lona h.o.U. ~ "l!I,.l1D" j. u.~l".

~!r~: .::?~,~~.'l;'.!., lo..du {:11,.",. G'01"r& "1<0,.,..... CSbdbt...... ""lpall lohi ... Po ....lob. iD ........1&<1. lJainu .....ri-.'- ,-I.•~ ~~n v "' ••,. j. pd.t. ':n1O "" .... ~'jt1j~ "trftll.t" VO> ...rl h.Jo U~ 1000 ... tro••••",lu

'. • 1·),T:it.[••""~H... bolj'" p1&ll.U1c••;, ~ , II t i ~ ,' .•• r. 1 ", y..tu~1t.. u pilUlInc,", '"'""~U'~. ul ....Du!.nto - t ••ljl, !'uttr.l1 <oo

l' ,~. "'"~JM·" .". 'l:n .•ad.t1-i...:h, 'tuno • .,.ov.UM,. .l. },"llu.) .... u ....u.t ....uu. o h"er go.ud;.. "",,<l. "..,~;~. I-, ..tdj., ~.1~.. , 1I1..1.j"•• !!!.!!!' ~t1, lOlI ! tel"" .poll...... hH"~.,

.... Fl;'j..', '~8t'''''i C·.>U'.nta Ju,,",-k•• YOdn!k po B.rclltu«.dn. C: in H. Z.mb"ob•• -~. "h'U. "'.,,' !.:"'~J<"'" ,1"""". ':'~ l. ut ol"'kt ruhkoY.lnt ....~rt. po utar.. "" loton r.-d-

~ Tr .U<, ","",.n .•~I'"'~ .•q~Jl1'.. - dkrtti uj aa p1o"i"00 h. dlltatota. ~"5r.1Ia R.h!'.,,,,,,,oo.'~ ,-_ j. "'l\ F"h,,,,.~),, . ,,,,,,,,~,, t'J'ht~ll "" ~,I\'I"pH"'"1 aa!" dohrth rotoV.n, •• St&U,.tlk<>,~~. , J .~" u!'Ot."J.j ... "" h. '.,'" u_'"~ "»'1<1.0.. _ Ph "pot lovi v u.trq.ldh in 1,. ·~·.kh t<>zdo.th.~ _•._ ,.l to 8J<o:Io.. j utr.l>1~.~•• ~lR""UtHna ,a1@. pr.4...,.lj. totos<>atijo J~<ro na lIattarbornu•. I~....... I....

" ; O •• Pr.4..d.tvo ..ona.-odn. k4.1~tj. ~. z.~č;tc ~i\'l ..arl p.d ''''''!lokuo AkodO, ki se dela ~

,"liii'" - ~~r~Aol in Ttr<>l~l .... HE ;P:'~'N·•• t"l'<lll<1 na 101l ....t,,,.. .bok.a o~:lIo ~. llutu~, _ N.,,·1""- ,.- Ck<" j. hlfolA 11.07 ~"'1 H:'" ,'....l< ~.,...n.chut~~J.oo.u • Autrijl j. pr.ureJ - VzhodIli'l'1""~, "~o .'<r'~ I"" ·nn~ "" ...oj " ....odol ._~ ~ (lI<eee·•• ~.d.l!.,..ju. Pri ti~ohk.. Ouu j' tal IIOV ~.~k.

4 .• LI ':'.' r ,', iJ",

:~, .~j" ..,!.. > A~U~. 9Yt... jl ,II. ~!&II.ln.~o 1ruit.o •• kr.gajo, .li omajo biti 000... 1600 do;:'~"~tt"" .isoJn l1o.nJ\~·ijl" ~ko1id \<o)<'!. J:.onpt~n.r. B1«>lolkG ~~'Ul:l••u kaj n~l

~..._'"l~J,~..:"~.~..!. ,"v"tortj •• Qc~o. ki jih """'" ~ "ol. 11> l<t>iara.i o~ ....oltni lI01>arji nov....padll. pa JU,~= !".,..j~r [~~~ij., o" ~.~~J" n.mikih ~'..nill.oe~ j. prialo 40 n.l~ub.,. dogodka. l.toa.aeo j. "'il ~

J-o..,~,."-,, ~'I:" >O" ...;--llotov. 'rl .0 noj. V.lo 1z~d.U n~ph.1I.O DA ovr.tDi ruU. S tokl"o ruto .lth j" ... _-",' ""U\., .. ,1 rna"lb e..."') ~...."~",,j•• Ed." je ml tudi pr.eaj r.l1t1a..o o"'.,..... ~.or. T.,. JI""...« ·".-"".l(·-,~ ,..pnh .... tjl. k.'" j. p1atlir"ka• •• "'1 _10 hUL. _ .i••, Na Ph ao..«U .0 loto" ....di

j,,,,, ',,- ,.... \~ "'l~. ~..d'rl 4l~1.II.1aU p<>d po&-U••n ........ t.i".,.ji opozarj.lo. da .. ,...uno"ti " ... akoY.. , .', '.·hj.(\~;I, '~.- ~ j. t" llO!""O pri pl..o.ih.~ '1, • ~ ~. 1,."", b;bl~~ ~l1"U .'_1.11..1<0 ~vnUka ••de. la. aa 'r1rolak.lI.. 1<1 ala'bljo •• hudeo dobro, ••~l•• b~l~-&.&'tt.n•• - ~J .pad. ~ dol>ro Rt..o RO.Q~. - N. t.clt•• ~tl V &Qrt j. tr • .". hoditi s........,i". t.,~·".• ta;'- h p .Uun,,:. D..utO na ...);hIUo prip"~job. do int&>,kt•• _ N.DM,. odpru. n.o. Eva­",~", .' ~"~"al~ }oQ.''''' .,...k, raH rt.....čno l'a.~. zato ""dl \lO.dr..... r..,«lad"lo., dhp<>zit;:~•• I<njl_,..," ""tl,i,,' M.'.•~..,.·. itd. ~ Poljo'" Qdrr.... na ""na.l" ua. ~. itiri n""•• V.le bo .oul pt'hr>tlnt1"R, ~~lUl", .~ rru~.,,, "'r.al ln l ....eo <>!'t"'''Q in obleIlo. _ h i:'f'''R.tu j. bilo no do Ino~nJ."'" f'O."""""."5" ob4o'.j3 .,~ .'~ln\otov, naJ'O'~' N.pab••• "10M ._trn.n!,."",i, IH.jot Hd.:; bUri.! .1 •.. ·'-~~d.,·t1. '.. l'. ~•.• ,,,. - Av.trljoi.o bilt u.,.~..J .... 1IkllllaUdsu,1, Ze. nj. j. bil ". 'rhu r..or~"~";""" :;,.• \ •..,.~~••votr1j...... ~.,..0~1< , ka,""", j' pri~.r h JuSO..lavlj. prako K......""k, kljub_ .,o··'uj•.' ~utt,. So "a1~;:to ~I'Oo.lt ni llko "Qlncotl .o. ob,,'oj. Življenjokl pro.tor .0 to .~.rinQJ. ,- ",·u.1 """J'''. - V ....trtjl "'odo ••rj.t"o ,..1.1.1:1""1. up-.U 'O.č dUUl pl""lo.k\b .oa, "1 OO po_~'~~, ~rn. r;o.Hlr~. ~ ~06 .....tnih ~rtn ~ t.id, od tol;" ~o % tnj""•• h.iaITtI l'& OO j. tr."'. tudi n.d~ ..,~",' .'. ·l • .1. Ml~ ~... '9 lr';" , .,.h•.!. inta>. '''. k1 .l. po.lo<lloo r-r.tiU'O.,,:!. in pr.o.nj ...""j. ".o:l~.:'('" "'1' 1... ~~2 ... tr.,. vholr,l. koli. I!oohocbeb.r ... Ysh04nam Tirol"letu j. POllOr"l.,. - .š. en:o:r.t .0 0"'­~.<lJ" '. ,.:.b,-.f.'. pWln.ko--a.ll'i"i ..Ui!o. td.ta. rlOOkor;or.l••~~~':.t~~~::~ j. i.kha 3b..... Z}_letna .06t~a t~dij.k••1pin1.tko. ki nAlOOr••• 198~ n. &v.r••t,3 ~.~ ~tl"t 1.~1 na o..~tl.o~.ku. Kie~.l Daehar je blI leto. č10n u..pe!na ~58nO.. j .... odpr.~. na Čo 0_.; "T,-;;~l. ,;,·j.t", ~lptpJd!i!..1 ......1..r1 ..1 j' nab..al1«lr proce.ll'pib upo""". naj.Uj. p. j. bil 19"19" .~ .'t..~1 t~~t ~. l~'b.a ",č&olu n.V .te bili ~.lr.nj. !O~dOV lil ••dO~&j.na ko~B K}Q.t.rt.l. ~. "'oj proti,'...."u~·, ~o.d"... od-prlJ liro r.i!nn.~~, <••1 _ l~ j. nov~ r ~ Marmot.di. ki "t. jo pr.pl.,.1& Lul... ~OY&DO i" H.ln~ Mori.ehar. Pl•••l.at-. ~ ....Gsl _rlo. "" jo aa n~ IH.Uh VII.~ •.• , ~ • " ~ 1 • 1 p ini ..... V franco.kok a.uB601.u t.r ••to le • V...6cnu j. bilo 04 18. do 'l••~". ~~'.nJ' najl>o~!ih prostth Pllz.lot. ~ r.slt~n1b d.r~••• Bilo j•••llko z.....lh l-.n.~~ :1ei! .. s~.b•• (DO••'O.), •••trtj1 (noch.t.h, Hocbaehv.h. Gaalu... Tol.o Gobir,") in Dole.itl~.l1oe. r····'~ .ohl. plua1l>l~ č••lJn <su. "","oo in DoloJo1ti) to,. njun' dobu le IOla.bt "tran1.IT.;:;.,~ ~....e~jTIl etr.n.b p-L>a.II&.lo Piuo dol ,,",o " 1t.Uj.nal<e. Ber,"lh tar not.ohor" • i,iouo_~"lT~u.-l \ i' 1 R '.• t 1 ~ n i ~. r , 1 •. V nbrtl<t ""tQ....j. j. z.d..i.o 1"'''1>110 ... 11>."0""0 rot.,. ... j. pok,,",'.i 'oz ".bj ....~••. H "",,t .. Odpr..d n. Aeo".. po. Plonl••U ....osr..... !!. r.,. _jn"••j~ib I<r••kflh(01 ~•• "• .l"kaJt~, Vt~~.l-znoti, .......~OV&Dj. D. s .....av.nib rot.b. PO!led Ila tre prill..A. no'Oo~t1 ...t~.~,"·•• k1 bO~ijo po .~••~oy.oi~ pot.~. lio"k' K~hal.lk. dobro sai!tt.n proti ".~ (PrJcu.), lali$!:~,.I~U h ".,,01.1. 1" ,,",'~"', alp1nhtv:;f"iOI"thk Julijako. lamntiko 111 l\<u'nJ.j.k. I1p. Rindlo 1.. 'of.ro.rjo..A~;o~••••t1~U 'Oob1hll ~-".,.."l<o ...,...••Y1ilil'J" Ellloi.,.j.. ,

,

•

•

•

•

"". ho ... ,.••l~ "~b.,,. t,...te~ ~ '.~.1 ,-,- tit! ...tooko~.'" ..""HM.~ FOP""'""n..' - Potori" lo' '-1'\ 1«'1_~·.i~11;-tj."·U-;o,,o.FliTO."J'" - V.""lo PO u ....o" lh pot.~, 1'" h~1 "":"......... - 120 l.':.~" ;.1-.~.'"",.. ~l."tn..k.~. dt'dh • ni' tU41013., nUko bodo. Ilou: 11 plan'-nlOkl"- ..ol ". totor-rAftj"..• 1'".. <1j.'. t.',. "J:lh, ~u ..utenj.. , Ulč•• _ Upiniottč ..a «at-rile. iiAn. 1l1\lth "oownUr.. foto,;•• hj{l J.~'~k:•• I. ~~pC" po ~.b.no ~141-Pl..n.l' 'o- j < Oo ud. l~. ~O 2~. i. !'t'U't1' Qo.tMjn l ..~Utut toh.j ....~Hne .... hJ«, ki ..., fl.nin.~. ,1"\'I~&1­

_. '&1"ih ,t~. Y..n~l.. .., j' bj..i<al!ka ""-pr... iB eut.aft., o.~J' 'o.jn... A1~lu........~dju.l•• 3n...... ,....... ft­'J' • ~l·",.;o'_'.·' "" ,Id ulo ....... ',. !'ri pd." M " ..IIIUO >pon"'" 4Tp. oh j.~Aico in kaj Mtro l'O\'UoH •·_~o l~,.,c. O~ ..' ""..<><l l1IIjh<>ljh.

~::.',~' h 'lj~3

'.-, a~~I~~ ..o ta ...... nanaia ~l&n.k l~ pr.jAnj. At.yllk. o politi!"•• ~yor~ ~ l.'n••....1 \H. .., •. ,čo l' pl.&nh.'.." .ut...... poUtHne .....,...ih.? vaeuo l •• kaU..o .,.."",ko 1'011_,

;0. U n~ .~t'1_ P' t~ noj.lIl\llll'.prič""j".

~'''-f~_~' ~atj. ~ o~al'. ~o...., l~ko o~~~••o. r.a.tmaoj. z. pole,,,. ""ča.j. p.č••i "pan.. GlaYni~,~.,., .j' nO". _ .. d • .okanj•• ki j. po~.5"ila S••te k'........ h o j.o. V t.j pr.o~••hi ponudbi l.t-,,~.,~ ,'u,.... 1>04... o_l.u le ti.ti. Id ,,1M 00lJl. "o 1'<'/<1'.<1111, pok hl<roH udi .....b.li ~,' ,,'..'noo.;,~h!,,~ ~~,,",OtOJ". A..ot .. l.Ju iilO:l't... ,.. ....!. na Aol."". bl.t" J' .....d.ln. 'UM ""'.nJo, ..H noj določen.

;,·r.". ·':-:-,.•:'O"tujo I"'.ro••do odro•• l'I'i!lI'uljo .rl..k p>'lf101'OUj1vlh p<>U. dl. PA ""j roJ. POo""'bij"Oo" ." ',". ", ~j.n~k" t ..trubo uh..... tll t"dt ,.od,,1'<oo teh 1sle~oY. MeaU.:!",V "",.d~o\h Jo .......č ""tr."-::oH 110 ,.?«t h"ih ...t. ki hdl nll~o ""topOV, jo ~ WIIltr".J" «o"~o.... r,.l.o.' Po._•• M~...d"Jo~oy." J" 1",1~otl.; •••&ro••nju toko t ..~. do j. tr.1>...rv Yroti ...ka d•• metro I St.tično yarav.n po\ri•• d••• ~t~o.

"a.. l".....ni ...... dTalcr.t tolll<o k~t din.Unn ...,.""..., p-.o.e d t ... t ...... l 'lo j .... jbolJ ......nn p.rl"",,-ul :·a'~~l. ~. fO..1<o .O<In11<o. Id ... r:. hto•• lYiei pnif {&ot o po no ."""jUl orr;.."htr.l1 o Ho.ter.V, ....~ ,(; . , ;, l!H.!_~hlc&fI••• J;o.r.~......." 6 ..<ld.h"o.. 15. 6. 198) na a.~."bI'uu u (80)5 Ol), 2;U~h'" ,. ~Jol': ... !bl.rbr""" ! (8;;(;8 oj in 6 "".lolo.on )0. 6. no Ilr.,.d ?uk" (&'01 .J. v.. oo opu·.'\ '.l".lo.u "bl". trije "del.te.ol po ... nih ........ tuh ....hoy:\.h. - Bay.rnt 0~on1 t\ott.rhorno in~C~Z~• • ~. v .~.. t.~" i ....dno hitro p,.~}l.~.l.. <Iv. Solonur!.".. 17. 6 ) uroh ln Jo .i~utoh •••0

'~.c~.n~s ~ott."b.rn. ~. 6. po • lo .....n EiS.... kj....t. Y"'Oyala &OAn o amt.!aj.v. - Z.nakl ...• ~ ,_ ,~~. ~o~ Csarw1noka in ~oy.t,n. P.lRIoYo"" (Poll.") .t. 'o. 6. ".peli ~ !ro.d P••kU tSb'j .l.

,~.•, • QO aJ .t. do ~hO .oriAlt l' 4••h do.h l' alpak•••tilu in br•• kt.1ko. Ob. a~. htll lonl "d._'~'.,>. n, ".0 M!'1"U' "a Kl' . f>'~p<>••d Od"PoYOI\j. !tOb j~ .d""Ul...lkroUOlOp;e i .. u ...tonik. "orue.·.•H '~-H.loo" rol> '>vofoodt. li t~. 1"" t,,;U paoll'oot 1" «0.01..1. - s"ar; .1'"'' 1<hlelA1. - v,...ču oo.;;.~ ....... U ,;11> 1.1Ik" os'b1 .oH!< ","4Pla.OOO ....ki koH .... V. o.... 0101><'0 ob...lo. tA"i .0 j1h l' paaku..,..•• h ,- ',hil, 25.''''0. loto. po 1"'"O•• j JII"~Jr.o ~Ul.j""•• - h.t ..lj~kl b.t"",1kl _ ""liU Ilo ~ let &t ...o ,..~ ir. ...dlj., 40 J. lloy.k ~. t.kr.t !oji1 pri.it1y,,0 po\j..~.l&t.o. _ Ploninako-alpi..l&ti~no 1.1.\..._<ro~ b,.;>,""'" in • &010 Kuh" k ..lote ......~...&. ~0f.A,. un""" A.londoh.rr:fohrto", Orat. Qri.,..p1Ah l.A ';••' tkan. t.l. 9l-~1-??

....~." ~..Ak.l! ••dntk., V .n'& t.io. praho~1 Ti_Ino ~."••ot•• uli na t.6.j1h, ....č. itd. ~blr&lot ••_bo~. ~.....1 tnro Dl.li ..=o n....h. j. pr'tl'.jf..... maoso " .•. ,tkOY, T"dl pot &5~ .1" l.h..o oilj. ob,.­iiht FJ ••II_. ;:. j. t ... I>O. iM' J. l ••too.tk. tr •• "j ., p ~ ni • •• , Ilo.drt • jut;...~~~dd "j.di '\..,_~bo,,"'" "" p"'.l'n.t1H

f--1;).te'J~ "'~""'" ~u1>h•• ",.dnllo to rubri,.." H J. ""nil, d. j" aJ_l.no..t o p,.n.to. pl....nju1II".~4~ IIlnbl1. 10 da oo • toJm .t....1 _r1. kel j .. t., kaj t •.I,....... n.. hi ".110 .~dtt1.

Jr. v_ Ro.~.h1•• - kr ~l.n..)"" ~.droČj. ni..o le na ..todu ~DA•••pok t"di hod", ~ V Alt.lhl_o..h lO<> :ndU union »01..0 ....81n. _ ~,...!!"'.!!:! oo na.tal. o' M."t Bl....o.. (lbfl illta)u ln ."..tto..1oi-~'. lI.,.i•• o pr'dOlO""""Bklh edP1'....~ •• n~!1!!~or.~~j,~ .t~n.h' Dol!..ltl {Kod.,.,,1 l •• l l' Mar."ladi). Vi..~ ~ur•• &ol.b ...i~ 'lpe in ""ld...l;T,;"••A , l' • " \ .' , ! čili ...... t .. ~i...li. padatk.. o I"'to"'''jlh. _pto..h.&ki '!'II ""oaru O S"''''', h"t,~ P~"' .~. ' •• rubr1ki ~.aoti_n~ti b••nj. >4mlj•• id... in .... i.nt.oljo t'r "ikonen S kaJ.ko. pr.mrl ••• ~.-:,_ "I,o~ .. ""j__ po kI DlIr.ooh.~~__ ~ ,~ ~ol.'nio. ~ .i d.ih ••likih .t.".h, 70 l.t ~"h.dno .t.n. 70t.nki..ohl. {1913 DUlC..r ••onU"'.,~. "\at ........n ••t."••11 . n' "Codoi ~or A. in E. Dwll. ~~ l.~ "OY"'n~ ..to,," la,,.r." r;~~~ Jf.e....ir. Vll:r,.. h"l"II"". !I''''r.rl. ~o let .Ah"~,,••h"" v "."kaplt" • VHdor I(.o,t... j" (1<)1,\

" • ",,',1. R.ilHlhll. 2' l., drethi... Vol,k1 Clnl (l?~ Brondlel'. !!oo..... Uho'. L.ohlLOl. 20 l.t OU~j ", "ual_ l' y.U•.• ~1,,1 (rod_il ck! lo. do 26. 1. \9'1, tih...... t.."""hl<o ln 51.,;o.t) tor 15 l.t "".d.~~" ~\.~,.. ".ilt~.unkor.l (196~ br.t. Nesan.,.) ••!1••~.1_!r~ - lopnolo."~&Odb. N. A. P,·•• torlusa, _ 30!!i ...t !llkerl. ~'''PO Kopa ~jol'''''' _ Alplnl-

'0. ,::!.ZAl ..rt.l., H. )lut1, _."tir. fotor;r-.Uj. II. Vie_i j. Gr.nit... otr"kffi...~ ~ c i ~ l.,' ~OČ. ~~1.t1" - 1.d.Aik1 on l.to.. n.Jkl'ajil d.jih Jo l.,:\.~. - SAO poooono op".""'j" ~.,,"o'.~ ......·,:·,lh gr.h(;' • 1fO".~ _ od .<>dn' tur. pr.kO ~.t1"OY""j•• n.upoiihnnj. uu.". ltd.

J.'.~' '~.!B·;

"';'·~~~"I'~>P . ~~lf.ul~l:!lJl ,/8~

j!;~~__~JC~. ~l.~i d.l ...bl•• j. noo.,,~..o .namaniti. p..ič'''l.koyi. atolpoo ob Elbi • Y~hod.i N••~iii •....1~.~1""" poh.......nj. up OOOloČ~• .1. Edka tdo'. o. pla..lo. po .....tOlpi tn lClo ob ~lbl nopono.­11'~ ~jl~.do rr".t.p••kat...anogo. Iport".C. Lo ~I"to noy.dDol" plo.aRj•• 6••nd Arnold j. napl ..l 0...01_hJ '~~o.k o S.jki 3Ttei, I ••""j• .lO pl'••lakI por.dl! o ot..o t ••dle1.:! •• Z,.do.i""ki p'.C1.d pl anj••1.1'~"!.~h npr••lj.JO .nkrat"i barYnl in l~non.li PO.n••kl 1. n.jt.iji" amori. Z••1pIni.t. j 1..11'.;r.~.rl~co t ..~.~ t ..~.Yno.tnth ..topenJ "Od ti,..,. !o...tt. III t.žavno.tAo l'ot.too. ki jo upor.hlj.j" ob': 11 , •~ooi ArMld {roJ. 191>7l .po40 ...d nalbOljA••kat........ pl lo..........tu. leto 1982 j" pro_mil .I<r'j~n~ "1~ a"...~ljl.o.tl o. x. "topnjo{l • ~=-rt~~ p1anlnok ",,,1••oij. so jo pO••~llo • ".jbolJ "nana~l.'.l..~ področl~ lOA. <1& bi l.hko lo ~.....oka prt...rj~li t.l.ynoet:n. 1.oty'o.. UIAA 1~ !n...it•• ~od•...o~">",,dk. obla.U _ bnold" dy.k... t o'..'nllo p.oXnjo •• p.tonnj•• tajlno. _ Toot nl.1>.ln j. ""['1­~ '~doY1.o\i ort.... kot.r•• om44j•••~ka .lpi"i.t., ki .. pr..dyoj". p••oolli T.llko 1••". v &COdoYl­41.1 ni... , ofEo Di.tri.h. R"d.lf r.hr...... (pioni••katr .....&. r\.&~nJa ob Elbi). 04kor ~ehuot..r (prY1nr<>" .... l~lnt v.. ~ IIlh. v "".ko"" 1.t. 1903. prYi ..pIl .. t • OI1uČ.i • Dl1f.......pth., cleylLOp Yrho. Mont. !to....l ..,. 1Bq8.). EBOnu.l St.."bioh. Pr.eaj p...d.t..."l1<oy .l.d••lplni ..t1~ ... s.n....elj. j. po TOjni 1" 506ko ._.ig".lo na Zah.d. kJ....0 80 _lu paato.e1l1 to ".jholjA1h r:orn1koY. ·001 tu ču" prUl! W.......Bit ...... ,otho" a.~dlo.. lA D1.trlo~ n...... {oba PO diroti.i.i • Vollk:\. Cini 19)8) H , !to.t P.'.r~'~."rt. ~ ...1 U""... (UUk. oupO..d1rat1a1_ o V.l1ld Cin1 196') 1.. druSl. _ V ".1'1.11 ~YIllh ln č....;b.l1~rn~'''''l1h1.~ .br0>l1 doool.. ~ n.jboljiU h ".1bolj .""ni .0U.l .kat........&.. 010..".1....dlrlh peo.l.nj.kth.UHt>:ioh ,JO..... pr.d ..tnlj" lo najl'pUb ..-ri1= pl..oolekog. ".j. ob &lbi.

..~"J.~_.' ........n. kooSi~ eepottll~. ~d~;-A S'M"" U ,..._n... {A I"'tnbao pl "pr_.........: ~ .. 'J«(t ,.,. R UNIj!, IDJ"""J'" _rl. Id. .... lilo 1'1no.1d s ..... Itool<: t. I'npl .....U .. nn"U-

• l~"

..~........t-rU:1l .."t<"'_'" .ib....oh ,.....t ljoo _ob k'nt. ta J ...... S1tolca .. pr l _ .. ,;.o-, .~.rt t _l.tt.cw.o. to .. h w Drellalt•• I I. t. 8koka .. 111" 1 "., " _ur-

...uu........... ~J..1Jnl .t. foto rtjl t kiol I.h.~ .. out,..,.. _ ..._._~_....""u.., Iloooh. ,-..).••h .. OO 'l U J.Lo.t f?,,""Jd. h.tl ••_ po "'.p"'."""''' uob..".

",.-Jo '. ",prnt:~••r.,r t Oj" ~ ,..t d ••lo.. __ ..........._1'11 ~ _t...... r.. UUto- • ".~1 " 4ft ... ~_.,.. .. Jo_d ,.. pO'T...tnu _rl ln ........ao .t._.

I. ..- r _ 1Il;Jl!QtoDl!D VSl

..... t ••~ud" j.o "uka " l$?!I'll1I. 1l..-.. ......Ul,1...j. ,.. prl.,..a1a~... hahlt.....104aI>J•.......,...-"" h ...:;".~ dp1a1._. Belil f1M\\i, ..pol,arl.. h ...bp oolplll1a. It -..1""011 (lo! ".lrro

'.f. Ol"'!!",'.' $11',' "",udtl.&: ~ln.br o.1p1Ah..... Prd_leo .. h~ dpiola... ,..... -.;:;0:..... ouu frllr., tuO pihk~ " ...eJ" _p. prhpeob. k1 ,. "'.....6... MirI. ....rko

'_' ~i ~l~.~an.~L toto,..flji t'lk t.o••• j' isa~.. l.la ,,~, • kot~ j ••10l.k • roto~.-

• • l'v~.Lok-tč.'J~ln•• t l.rj~ ,. ,11•••• j. DI .11kl. Mlr. Kark.. Debelatqoa •• ', 'r...t.O!< JorMu. pilo n- o.l.ajo .1...... Ha.l.... aorl.j. ~........ l,h fotop'.Uj pr.~.h.. lj. K"!".

_."~H l ......h ,.'0 roMb.j PO'''''''' ~ "lplnlntb",i' .... uoll<1oo, 'l'rl Ci ... , 'l'ofl... dl ~0'''1

"~o 't ;'~.r....h. ,S1~.r (trl oo.rt "" rr""' _'l'UlI "-1j'1l. ..hn.), ~o.. t B1IIIo Ca npon.... lI.l>l'I.\h d h,,­." • ~ j. 1.t. lB~ ~~.l ! ...~ .1pL..l •••}....~ - «?raki ."!pl!!. kot jo iz ....jlh l..ku....J 01'1-

, " < ~,.ol.

~~-::':....'~ l'1. ...kop.t. R9:ztu~. Fud. ""i.. p"",Ul~I<U .Uj.......li lbh......... lla1z~.rlk•••',. ~, ••<tL..htl o pro'1- '-bol"" &Wall "' 1 v. Tr...... 6<or.Iooo14.'. n. '~"'M.D''''' 21......'.' brlka j' PO...h ".U.r.1.1. r"to_lij' bl .h.... _,.1 h .....H. hka

• 1<..... ko"".l4, la ..-.ol ;.u. iD JJ.1a) •• •-:!,!""tou.l1o "2""'": "'~r.. .t._ &1COr.l. fe 01'1. _ri. Id JO J. 1...1 J'.olljo. pr.pl<oaa1 FPoa!.k

:" • D'OIlU.. l.t.....It .. pe 1Il".t~a.I _! prtiH _ "hi! luko. polJ_1lUIloo odprli' po u.1:"'­~ ~._La..Ul.a& 82:50 _u.... _lij "uJ pr.ortal.J ......)1-.1 ..u.1.oooIok a.Ua4v lU.• ..., ._111 J,~"ul..:...d__e.t.oo1j. ''''7 ....al•• Il.. ~1a. Ulilo _o1a1 .....ts.ld. iJO lJdM \.01_.

on ~lt:'.~ 518,'_--'"';'" :ho .j It.,.., r~0IJ"..njo ujhP&i.b .1n. J11t1__ lo _drt••U .. oajl>cll~ o ..dlo ploo.ol~l"

.....~. ~,_. ~h lor , •••t ..11 .,-'1"101<1 _,lod ....al..._ 1'o1400..t l!' VII. "l!!j!!!je (Oj Jd... at._"h",-o'lf'!.LII•• 'lo....... ,11.0, Era"" a..rpr. larl &b".k fe hib 1iOOh .. 1... 19)' pr.,lolll.ll Volil'!

• ~, rl01p ( • ..al_,.. ~tor'_.. rl 1ft ...~ ,li • V• .otopaj•• Pro. ~...it.. ot. i.l. l.ta 1979,'. •...-.-1.aalhr ta T....b~rlll tor i<lto!po ..rt n •• VIl••t"!'ajo'

~ ~1IL.~ (626B .o) • larO<tora..o d Krlat, •• no.~l~.I.o .l.j' tor. Dad 1 t ,.1toro J. pro_';'l"'\' ...."'U~.. "'~'." ki jo j HI Jo"" /lo.k.n., loh 1m. ~.,.~•• "po. J' bil 0,1100 to lot.1""· • \r.. ·_oN.- ."l~UI. J-."'Da1D••..t.j ,.. j. no<o.....11"1 ,,,.h,,·..n n.Jo- .U 1ft "",n11 """u. rot",.uf!j<I.~.~ ~ ~ ~2.:'.' ~."A' Fvb !'oS".h 1~. roror\.h. ''''pt. ~ hn.l.t r IlT.U"...i o ,Ur.H"l .-r1~. ,}"... t,.....1.A hoiliiOu n ..... II..Ii• ~...\Ol\•• ~_,. ... n.... lIli •••~kl ..lplJlloU lUthr. ~JotO'o"...I.U.',,". "brll••beoll 1.0 ~_l. Obrnilt .oo u. p...d oJlj•• ili .iltni 7')~ _tr"'l t ..ro, 9<> _tr .... 1lO~ j\l!_J. ,<!_OI .ll 110 ..tro. rod 8l.ooal••rbo•• ~.4n,l d.l do vrba j to pr.pl•••l V.ll lao~.r (do••

".'. ,~~.flr"l j •••11. pO~.ol .o.k.oJ ka..... 1. ~ .'~Jto.l ~.1 topSl do F.t.C' t.b..r •• Y dr._o "·u1 r.iq>.l"i ..~ijl oo t ....rili n.lljo pr."..li do ~" ".llkop'.r do 1.t&l1~., l.t.lo PO' !.1.0.

" l~ u' hulo _ujo"" prat... 1'01<111 1-.1 " .....11..... k_ ....""tacijo,lo '" ."""'.• l.DIU pr.,lod rlo.a1Ellb _.1. iU:'I"I.l Jll ČrftOboUI~ fO,",grdij.oa1 .to ..rtl.ilo JiH

to '." •• U I..:~ ~~'.'!R!.:,t HI..hU .....lUe.. U ..... " jo ... p:Il&l " .... r 1:J1<.o. V..l>Jllo .aka...ja" ,......1... !!h!

__o .', ~_ !!"t.oUjellO.;,.:.. ,,....... udtctga, r...ulju:l. iZ po1boloc1)1. to.....jo. ili _""•• j .....jo prl .lUl plnal..1d C"ur.dJt.,,·.,~..~"i 1Iu ta kr.tkl "".".. .1....1Iolb oo,.t rl.libiJl ......PlIldb pr.tuajo.lcn.

~ , POROi"'lt., ~b.la <!rvp ..1 ...ta.'Oto. o rr••ibl pl_laalt1 0.....1. ,,"ll.O udH.t1l. vrU.• 't-.G. "".. lilO "~Jo ..ubtll1t.o 'II' .....1.0 .... ~._ lorbt.lllk>a.• ~ iro,.~un Plo.HU' r o. JllI.o7JoI 11-....._. 2.1_loht 1ol ..",,<la _ ...jbolj,1o 1'1110.1••

-u. - .::'........11. Mi.l.iI<1 j )II'O.t.o.. 'l.... jo.. - Prl.oarjolAo """lo toh........Wl> luuh _UA1 !I .... fo i. ot~"). 1 .o.It. J .. l •••11t. IrltaniJ"•. :!",..~.oto.",~ .oc...., ':rb J2t!. pvoi!Uo • pr'r.1_ 1'I.....t./..u _ 1. Id .. Jlb 1....1 :r'-T "'punU be. - Il... n",*,l All.~ (1.1.1>0.1... 5,ir.) •••Ib _ jo ..d ,. iD 1.<0. J..-

• ''}G1 1'1"'1'1110.01. ,.....rt.uo -.r ,,;;ian..l U_f!>1A. ~1.. _~•• C0r4Ujer1 J1..yn....I>. _.o':. l~ u.. l""qlfO "" ,......t ......~ rt••l IIn...,.. 1I. ~ ..\rOl.. l're~ ~&i~' ~••". - e.lka ...~.... jo ..f 11. ln i;. Jual,..l981. ....,1....01.0 ,...".t....o ilir •,. ,'." "",,1 It..i. - l'J ro. .......o~"i .."'••"lOfolt o.~ x."P1=. 7'010 _tr.. Jo l,'r.t. uj.. ~'''fl' J.ron-1' .....".01 ..... odpr•••• _ h.blka o.JlI"" ,. 1'1.,1""1.0. t!"".nahni n_ ho. 2010 trOl .100illl j.«o.......-" a .... lu. , _. PoH u_ ". "'" T"'rf&jtW1~ .o. F.... lr) j. "l"'aolll ...,.. 1.0 SOhb...... po~'.e·· ••ut ~ 1 • J .....j .."'..oboG.. l .t.". • o.. A••trljo! .. kot Io.ti no orli pri'1.....1i t"d~ ~la'Il. ~,\I... ?O,elall.ka 04r>r'.'l prI t •• pa •• j. ~tn. p~ ~11 RoSOr l1rkpat.10k.".,,,....,:~' p<>~j",j .....D. J. h "'J...rJj. U-Cob ,......U tU•• K• .,..t•••d.j ......111 ruHo

• "~~~dnl" .~lik PO""JoJO ..tl~. 1.. n.r.~I.~ .1~l.ljaotlll •••i. ki .. rl.l1~.1 po d'bol1"t dollini.~ •. ' 1.to 1>04,.t,. 11<..""j • Salo.o 1..4.1_j. tudt .....~ or.to 1.d••C' .1ja". prI kot.r••••!;I pr••••~.\ r •• ~~lj"'o 1" ci~lJl.o ~.. o.ooro~lt.....1j.k ..ort.... kar ••~ •

... ~l •..~..U &11."'. &.. 8O.J .l'\IlIAtIl nI

•• ""' .1ft1f-,,' _ (>........lj la. t.o rko :u.- .• , ... u kodU•• 'ot ja fe _o. :..lab. loto. 11.& .. "" .....rai atr....J 1Ir_••bUI la ......_b.~I ..1iL Jo bi10 IC..I t .. ",-to 10 pr... j ••, >...~ .....d.o ili _. nI ...

, ,~••~o...... YO&1 ~OL i. Lo ota 4..11&0.'. (~ :. pe t.OIiLa. ",...o pa .o. po .

•

•

•

f'ao.l••1­,llIhtl••I'"J

,O'

,

".~

•,,•

."••

,•,""

,

'"

•,

:>1pIo1"t I

.1. -..... 11

.1.~. ",.~ .

•

,

.1. 1'1.1'1. !r •••hjl rl.al,.tr ....'''ji dr.81. d,.

"

••

~.••t.

,,

,

••••"

1"..'",,,

•

,,

•.. .....

rap.

,,

•,•

•,,

•,,,

,.

1

1

....,.,

flU(lllIl(lS1' 1'Ol,'UIlEČIlIlIU

Č~R •••t. it.l. pal .......1•• rr ...~I.

lI'l'A!ll'S1 1'!""flGllmNU.11" 10 .1....J.r.r. ,t~J. olr.

•",

,,•1,

•","

,,rl. !tr•• arll.

""

H.

..... 1~ 1r-"i 20 1~t 1:! 1,.,.,",• _ ,~ 1'-od 2' 11""'- ;.. 11'0" Je: 1wa ... 1,<>O:; JIi 1....~ ~ 1l"'1 \0 1~ .. ,"'.,''''''''0

,,",.

".",'o

".

~~tot. tn ~... i ••lno n....". t ••Jo ~.~n •••.1 t~at. ko o' ro.o-.o po t •• , ~ ••• u~. pon f.u! in ojl-......i 1""l.Nrl. lu. ialn<i>lJo to..lj. p<'......p"...........l~ _,.11.....I*k&Il 1ll .......wall. 'oM f.r>t ~. !tu.. ,.•,.i in li... 1I~ ii••tt .......1 _ih•

. " ~t.. 197' lotU 1>'_,. ",-.Ih. sa _Ilo'" .-zotillll ! .. _jih lun. l'otlapr. '!., ~O hUJ. n l ......... lo.u al<d" .. "'. h pt-l 1u"sld. ~U. OU, pao<I.aU:l ....4d.!e""••• "'01-.~ >, ~ .. ·1" lO, .-lI.. )l). Ilo PS t ... po6o.U<l k ...le.... , .... ti. ....1 1'1'1 ..... _p.11 ........11.{ll•••" 1 _" ~••.•

, ....... ",t.", T'<C"lrehnih .. 0.&40>,1111 15 letih .1l1~"j. ,JN ..1""'''. ~phl.1.h. ki ..... y \u f ..... _ ••'" ':1' J .'''' -1'11. __ """likall in tUjUli, ,01.00. top u. dpbhh h <b'1>.111 ...",,1>Uk ln tUjln_, ki ""........~· .. ·":';.l\ .... ' ··,n. , ..... ·ot.lI.1 ... t\ldl "'cMelin tuji I't.anlnol, kl ..o _t.o.o poll.....elU ...1,...... -~~_. ~.~. tak." ••~t~. ki sabi••• ~pini.ti~.o ".&nje. Pri alpini"tlll ro~t.'.ol IU41 ti~tl, ki .~

.. - ......... ,Ut. 1U.b, ..... t .. ("P'" po 4I>O po "_pool"), l"'1 p1l1l11Li.ndb 1'" ID U.U, ti DO'" ....1 ~lo-

'. ,...s,.\\.o.... _ll'U1'''Uč." -.u.t " ~ <__.1, 1'"'1,".,,1 ",liL""•• ~" ..-....... la ro&1.1.'. r" .",'1. cl .... ul.<.h u),U • poti 1& tll4i ... tl.U. ki DO _ IU1 aa ...hliL 111 • la-. bu~-

;",_" ~. ".u lc"'~:ID I'l.ooau..._~....&ko"",.,.~ <,..tet 11'~., ...........0•• rl ....~~.:.lO. .~. " t.l I••). ;".... ro'Utk<>'O oU.\4.n 110 ... ;:"..:>10.. joe • ,.,_ 1" Iru,u!' p1ull te ...... -, ,', "r-4aj~ 1:1 ,"••nJ"u ... ItaJ ""'J1<a. ~. ~ bi "!,,,ll...1I - """ " .....č•• d""ual<l"l\~ .:;. 'bilo .1aI1"'~ L no >-hh o .Uj••~~ "'''''.J'' po4.at 1:;7 _ ~""l.h. li .....~.... i"",,1 po 1.tih. J. ....."lo!a!<. ka;,•• h ~ jo • 1.'"lot.1. ..........a10 "!1la,Ii.JOon ("1 .1.,".....'dh, ':1 t. 4rn,ll.....!"OhUlI: tn 5 h hollJO.ll.Jo 102 ..lpl"ht.. (, IJ.:....~" •• ·lbU~, 13 JIII i.n li.? .10....."111 Alpid.t od l.,. 1m J......... ~ .t...."&I:.111 .bhillt.... '9 .u.. ' l..! 1.... 1 'J~ ~,).~.. po. t.",' Uu-U " aI'. r. o.1pJ.1aU~_ ........ :I<1 j. loU.. o! t2 .1....11_,~ ! , •.r. 1. tel!.~u"'~., 2. !'Pl........U I.!l 52 alpl.Dt.to. (OO! t.lI 6 drl.!lut.lb.ll1 1J.1It:"llliLtarjn la~ ,,>r' ....""-.ib.) •.:l....i"'~'tt:.{' ....1...t.,..,d J'O'l l ilo. &ar, .1.......1d1t. pl.u ja bl10 .laji11t. od 1~ l.t, ""j'tK:' ," .. ~.. '~26 .~·I, 1) ' .... ~Ull od "'" 1.t. 11 .1 al\.!" o.lplllht... ~ ~110 ~j~lII 04 20

. _ _ _ lot. /'iJ o&lro_ ..U,,", ..-

I. i .•...un'~. ~••!l"J,~ ~'"'"'l'f'l:; 196"'-1~J --_.~ ~l...,. r- Jih J. ~U" <>e~?'oh ..~ lati.III. pr,,,ld,,100 _ta. ,oh:ID bUo !iš ,luho! 9f'l,alrl.... o -..1 102 .1pi<l1­.'",.. IS olpl.JlhU' •~.,·lDd..t"" I\d.t. "",. bilo ... s!i pla:lIlnci 101aJoe...~o .. , 04 dr~'" pa 8Rrv.tae tt!.; o~ 102 .111'1­"ht"" '''' M 1I10..no'<llI.71:._1"".".... HI,~l...·:t·~~~k_~ .~. :" ..,. .. :ID 'pol..1.l.a b.1.2:9 0_ru.ft>t.1lI .. ja "'""",,",-Hlo • n"..."IJI (50p1.alli ...... ln 79 -trilIi.t.... ).• ~ raF"~UU , all'hl~

.t tnjih aaroll p& :;

.1 annk1.. 11'1 1,,0.. in 18....h~ ,,~bht .~,82.10.".

~~I>Uoh}2 .&o b. "''', .. :.. !aso po.j. 401......1. 1>:; a.lp1.<o1ot1č_

n1lt. "'lalt'h..... 50-. l.} .1,().... as j. 10110 tiru ~t...

...••~•• ,,"p.! ji.. I ... jo .ulh.~

III. PJl1lGurw'IC" old. ,\0 IA.\O Llob1j"",,- IIootio. po51"\lL 1'O~::;4IlE"C!'IR 10,1<0 Inll.llik ,. M) 1'..... OOri<8~,

6 1<0 ,., J, 11 AO "" l, 11 1.0 "" 1 •-'"_..J". _-"~'o,. Z a).p1.l>bt.... ninI....11...klpl••35 li 1>1 ..... 1<0.

9 Ul. "tom!l;l1"" eh"- ........!ta, 0\1[& &"-~ J~ bn 1 157_·, _halit. ZlI _11",,"< , ~ """"_

l' ...zaat,1I .......pl.!ll.. II "" ..,.11<0"el ir. nnu, }lo h JOnu"" d i.a l'

h nnu po tri. 'ro f'OII.n1. ~ .....110 10'0 ponoor.!tto PO l .

'o-oo, lo ".4•••~".11 ••irupl..o.i •••l 1I0t l .....1 d••h 1~ 1'0 1 0&.

...... troliL. o.l ~ o1 eUliL Io.1pt·Li.'... ,. hilo 13 _ , 11 .._.............111 .......1'1..0.1 • .n pol;&Mul_l. "V,•• ZZ 1~ &oT•• po ••• i. , t........ po !.rl. 'ro po.ui. ~••• ekoraj...e~ l.to poe ti po .n ""...ho~.,,.... e kot 1 •• 10 101 T .ln>Fln1, .'0_...ol .oako l.to PO ••C <laV... a••h ~

...Uh 5 l.t ""••u tra" •• nI. "".jltdnJn.: tl.u ~ usto u·..~... lij•••hlll "",,""":110oko~o 67 ptaota.... t ...111..1.too, na_!.lU.. '9, ,. .trotJ" !'Il 19. 001 plo·olAn.. Ile 3i" :)t 2/l pon......tn....

~~_l~.l98}·a'r. 39

1"6": 1 1 1 7 Il o 101"'0 1 1 1 1 1" 5 61"71 ,,1 ~ ? Z ~ ~ 7 lol"7l ~ ~ ~ 1 ~ } 7 12l'ry 1 2 3 J \

... ly,!o 1 2 :} } J 5197~'21li 111\'11'91\> 1 1 1 J.'"Ili';"; 6 1 1 & ".2 6 l'ln' lo "'7111970·'? \6101017l'}8o ~ 5 } ) J 819/11'1 ~~} 22"131~" I 1 1 ol' 9 lo 11

,,·,':.....:':..._''-_:·__·:... C''-_C·__:'_..:.'_....:''=-....:·C·__C'"=-_'1~ ~ a.. ~ l' l. lo5Z!l

;•

.~:2.;:1,

,

•

,!

,....i

i1,, ,

.',, 'oo; IC K , .. " ",; , . lil "l(1ol- •. I(ll' ,

, , ,", " •,< ""

":•

•

I lO i ,1 I I ' !~ t·l~ ... ..: '. '1 ":, ~. 'I! "~' .i.~:i:'lL- ""'f' "'ID.... ,'" .<tI IJ '" '1;'-' ."'.......... N • ", ... '!Ii"" ".~ >, ti: . <o • o> • ... '" al. •. .. . <II'"....... ~ •• ~ ••• Ol. • •• • •• o> I. ~ , ..~..""", ';t ...~ • _'<ta- •• .ot\ • ""'O'C'-'''' .... "' ... .viJ. • 'O <'Il..o- o•••

~ '" "''''r "''''til "':o.. ,""r< '" ......... "'<\1 ""'"'' ..... '" N"' N '" "'"'ID, ' i .' .

. ,

,~ ~eOl.'. ..r- 'O'"" ~"I

,

•

•

, , O< ... ~

""'''''''0......... " .. ~.. ,,',";;; 1, I i

I ' ,, I ,

l ' l' ,, ', i-t-­. , f--

, ! I ' ! I,1 '! II ' ,

1 !I I

... ............

•

~

I

,.'II

, I , i' li", "

! I

I

•• •e-. "" .eg•• "'co ••• ••

'" 4" .......... (\1 4".... (\1

, ., .' ..,..,t::

:1 , g~~, '~ Uf!~ ... .. ~.... :l!.',l3 ....... -.ol ~ '~'E ol.. .= <>.1'1 u

.! ~ ::..: ;;1., :.:: rf,

•

•"'

,,,

•••

•

,'--.

•

<

,"""",

,(,

","

,""

"

,,,

,,,

,/,

,

, , ,1l1oo.n.ki .,

o."" Yet"n._l ....

,,

,,,,

"

,

,,

,

",•'o

,

,

II,

,

•

•,••

.. l., 1 r 1 ST I

1,!'IIl!i..o 1e :Ir ,r.Pll-U.

o •••"n. ""'. U'. t.~lr.

•Tuji

•,

,,,

,

,l},.­,

,

,,

,,

1•,

,,

,

•

,,,

,,

"

--~-

,

,,•

U 2.7 7)

" II

l~ l~ J" ,5 9 11" .~ ~ ~" ,

l 121 ,,69!"...."j"i:--.'--~.;-~-c,i--"",.;--"i-o-,"5-1'"7..,""..'Bi-...,112"'-

,"..,1c.'.- <zl.. l.

•,

, ,

" ,< •.

~,"".~..... ~'",.~" • .I~,.

.0- ".,

'.,,- ~-,,~...- '--~;-2G _. T}"7n, " ..~r 4 ~, ..~. "..~en... ' ""pl.~-.

."""':"~ ""'lo,-' ...

,

"""i.1'~'h, 1:· .•\erotj"_ ? "..t.~l itd, 15 olpioi.tov i~

~..u5i" "'p"~lik in tU}i•• al jIpQDOnr.čtlo • ~t.ni. ~ r' oo

SIOJ:PIW "".liUll.~, donn.kih dpi­niotoo bO j. ~~'K<.~ilQ " ,to­01, 21 ~ ace!i6ču, 9 rri oe .. tp­1'" odro"'. na \><,.ho,I\,. "'1.~. 1.'

.&:IOT,,1 """,ok je Hlo .I<-,ouo"..~u~, 73 .dro.... , ~~ '.~r.č" ....adi i""-dco ""~'lo,"lc,,, ': zo­rMt odkrv~lnog. opri.al.<> "li..tor-. 11 "".... č y 1'1.." iU,M.k.o.t..-ih ..""okov ur>H 00»0­polutI< ~.tk.. Di bilo ~coČ.

.pO~t."ati, ...... pt"Ob'iv..jo "dr..~nl nev,d.ot-U o""....nil:l " 0-U.( ..hhIOI"" ,.laho ...,.ouoj.).PTi pl""lncih jI1..... '7 o.droov, l'l'120 "ll'J:n.t."tl:, i~

d""0:;111 ..vjl\I',Ukln hij!... Jo 9~dr.oy iQ ? l"'d~

OOV so~ludQn. ~

Pri ll.". .loyn..kth,1plnht, lo j. 27~dr""". lJ l"'dcnlIOl,l.nal... , 9 D'­nu~ • pJ..o.Z<l. Eo~kr"~."C, er·-tp­1<.... in .-topoO" :'<<1.."h..."l PO<!atk1 na..1cu "" P<'udo

'.QSQ, .. FOcl.j....Uj_.bD.j~..."1' u<lnjlh l' hUh... .l.......~no pon._IU'.Hlo P2 dO'l''''~

Q~ih ,\lpinl~t.,..,

~~ t.(,~ H~ ,,~t

lu tr~tJllli ... ~"J­

njib 1 l.tih. ft.~.u. ,. ~ nou-'h. f'.n a~

•• .1. 1<> te".jd~

_" '~,~o pl,",a1~lm, •• kate... _o od«<>eorni ..el alriniat1, ". l", ...b>l. vall<ljd in vohh.",t lce.d.,.. VeH_,_o l"<T~'''"'''.~"jh je ::J.d~. i" 26 1att. pr••• j pe j. ola.1;;1ll in todi OIl.d<llotdh. Il....~ ;;tod1o o.or.~ ..".' __,'Oh. '!! ~~ ..O Jo .lB j. i 10 lII!lJ'tn. u ....č. }2 1.0 odro.. ve! kot du t tjhi. l' j. bilo ".0-

r·,,"' __', l;! ".-110 ••" ...d • .- l~ " č.h nnn po......, hll"b1U k&l' 'llj"dL V to n&lIl oHtIlo Ule. d. le... ,.,~-", '-"'''',Y1~..." p""&IJt~ 6to ..11 lp1lliet.,.. .. letu 1975 "" dot ..d....jih '0O do ""'"... 1000 do 1""" i" oh.~, :,.,."1',,,0 H.<i.l.. ,'oPO""" ter ..ano ...čjle 1l8t'*I><>Il' .l._Hh 1" tIljih soroh ~1Ad. tud1 n.,....· •.

.... ,,....č,, ..... !OJ. ... ).""'0 ""Sli bosn1t1, Yeo<1ar p01:1.j_, 1<0..1 .....do .toriH. Bb'h u t.~.Joike 11>, ...-,b" .0"" H~~ ~i .. bo'jh. Alp1l>htttoi kololrthl .oraJo i",.ti .... .1 "'«<>jlli k6<1a,. tli n..... Jo hiti

-l'~",':l"''''' ~&IO<>h.d.t... MOJ ... lote... jo l. I"'l{,ra..lj.,ll o'r-i",,,U, po4<>b"o pe. tudI hc>j. b......rd v ~kur-i­

c', Co ~.dn< ... ;~. l~avilD, ~. ~ort rr~i v ••••~i ~ ".jv.č etor1tl ...vojo in ~. ~g.bno "opl.~.l~evo

'~-"<~I ~b ror.b~t~.~ rad.... ~.a!"~. ""vlh v ...v.z. ~to~ n."",.~. oor04i po40. earle••le. in ••ar.~. 0._o' "., " •• ul~~o. d. 1'1';' ""Al uboji l.bko ""j...~ nw-O<lbo pru Fi h",. SalO<> po>tiolho, Ilo hi oh p....

" • ,~".,,"ju 1.I,kn ~nhle lin y.Hn. (d:ruCnd oo 'to o,,"ll(Icn~ol. okolUH.... l druSlh i .. tr.tjih rl.ul-",,;.,l..

.0'· '. '.,oo_b... p,.lM.l"Jo d. i prah.nj.o. in prol'1o.1 '''''l'''l,.......U. "'l:Oj., .t"OI<OTn'~ Ice.-". .'-"'.'--'''''~. in Y'!'j,,,,,.looea I'lo", j~, to 1" •• ble na b "iTOjih od po_."t"" • .lO. I'P do IV.

,'o "1 luol:kJj ourogh1.ralloOt j cvi .1pi.. t.U!ni pr Un1k .t..o!,1. AS ... """ JO n........j.U po,,,i< ~l~ · Vll.1 I<ohkU, ""ra brU... PO ....p Al 1» ~•• v olp1nl..tH"" ;"'10 .p... j.""H le

" ..... , l_h.l1ih , kolik.". i_ ~j:n.e. kad:ra. 'l'.hj:niU". je HH -"LojU od l~ at, pod l~ hti p."', 1.. ·".H r ..hHj."j~ ..t ... ~ fTip«• .."Ur.t .t.l j. pOda1jA td 1.to hpit po. p>'od ."oho ".f"'bUo-'0· ~, ..,.t'o. j~,!~ .or" biti po••~.J pOUda>'.1." ~••tnl kodek<> tor ""CoYorno.t bolj 1.ku~.nib d" .... ,t.,~S "1' l.or .~.j~ib do .1"J6ih alpinl .. tev. V••k Prl••deti .lO "or. t.kej opr..viti t.~.lji~o .nalioo."~ ' ••vo,.~ čl~ 1. O t •• obe••tlti ....0.10. ia r~. Lowta ~li.o POCIobl in jo ~~pr~J obj.vi tar ro-

. " ~aQl.JJ~ ~h ~RS, ~t OprATi ko,,~no ~1BO. ~••troko..r' ~d (Al to avl '~j bodo tudi toa.ljltl.'~, .. " l.n i~"'r·~lr.t"u.1n1 ...1n&rjl. :Pri hr.,....i,."".:!.... o"".dnju pi 1n.ke-. lrlooUu 110"".0.."0 atro""~n.,,:~ ,o' 1" lo'J'" Bank. o bhtv.1li ....bin! plnto.ha 1" 011'1.01"'0. V <t>o.....'" l!a~r1oj .. po- po-eeb.j ......d_

1"- '-''''; O'!'\,"'O jlT.t1.c&no """":!"",., 01& J' nel«lo p...pl.ooJ. ...ko .....,.. v kar •• de. 1o--.t1<o.. ču.. la bru.~•., '""Ja. ",••blIo """"... .1"'.1......ol>od.h. in ..!o&ih 00.10 "podb-nj... ,. tob..~...j'. V.... to ilO &io.r 'hari,~ ->' "jl, 7".........d piu.H ia ••kd.j, .... bil <!.no l"'.puH.". ~"'luH 1:n odločit... ]lOfI....uAi1<o...

a "'.' .~~Yno ..pod1l.j j. k 10110 Jl'" .l. """al.no ..1' .11.11..., • .\11 o.i bolj pOn.no .rsan1e1J<.U hboo...."l.,,"h".t~rn 1'10......1". kj.r bl labke vaak4.0 ro..." lUtol h t.I<Ilo..o1 po miH ..oljU"r. , J~ t.meljit pr."l.l.k pri v...ki .t 1. ki Ilpodhuj_ k y.dno t.~j• .u, To poaenl & .....tr."l "._

fI'''-''~' ".~ <!rUci .t.ran1 pe. h<U vo!jo " t, !le poMboo .a u~..tnlke 1" dpi.l.t. v prvih loHh. Z.-t, "OO" UlaH ....k od au pr.d ol!lIli, <la j. o.lplllho. lIOyar" "'.jonoO-t .... !<bloro "aj oo uak oollo~1 po'.,.,:It•• pr••l.1.~. Po<lat~l O nai1h ••er.~..h pa " ... dokao.. ,.jo, d. """'jo biti ""~ orsanlairano.t,1" ~oJ' 1" ~"..",. '<ar .ooJbolJll.

•

':' If&H..SVr..ll S'Iv..~ ..č, b o ČEM

"e.:o.i·'t.DO bodo jeseni AlpiniatičDi ra.zgledi epet b.plezali iz tiakar­":uga. ..t.roJa in bi bili edini sposobni preneeti sestavek, ki se jer~~11 ~~jl .~ddru!tv.Dega odbora planinskih društev GoreDjske, če­

rq:a<y ne cC.ti aie po aJ.p1lliZIIU.

3~".hlo se je, da jele aa miljo dlako manjkalo in bi llejen atolpi~ t~~l na vrhu Storžiča (2132 m) in odlično ozemljen nudil vae aorte;l)fI';~'P6.eem bolj!c ::.11 olabiie u ....tj••Toda - roka odsovornih je bila hitrejša. Rolje povedano še pravočasna.

KrL.inalno d.jL~je ~ziro.. zloraba iru!ben.sa zaupanja je bila u­spe!no preprečena. ~j je potem kaj zapl.teno po!i1jati organ. z od­lGČbo o črni gradnji tako vtaoko, pe organicirati helikoptrski odvozv 1epen vrelIMlnu, ko bi 6t" lanko k:io od poltlica.uih peljal preverjat,~i na Krar.jskem ie etojeci planiuaki objekti že stojijo.b' boljie ra2:UJ!I8vacje - 'Ul moti lIle, ~tolp na vrhu ne Iltoji, hudo.'-c Rotij" 1,) r.:darc;o'l nekaterih "poklicanibIl, 15 kateril:1i BO utemelje­WAli svoj~, zgoraJ nant~t~ ukrepe.te leta 1979 Ile je ~i planinclh v lekri. Tozd Števei, pojavila ide­ja o ~tolpu. k~ Dl 3t~l ~ Storžiču. nudil zavetje pl~4ne8m in bilsvojevrstna ~i&~vost. O preyi~~~ti in PTi&arnosti svojih a1ali sose hotel1 .•pr.pri~atl ta.t.o, lU. ISO -.3 =':Dje in dovoljenja pi6lleno pro­sili PD K anj in PD ~r:~e. Toda nob~~uu dru!tvu in leto kasneje tudiPl~LlAat~r~vezi Zloyen'Je ~e ni zdelo vredno odgovoriti, povedati,:,';.J':' .. č., planioake 'Jrganir.a~ije do takih, zelo pogosto nepotrebnih~rddenj. ln - stolp je začel porabljati čas in ~ener.

V ~ragične~ leto~nje~ letu so Iskraši dodali etolpu be ~ejčevo i~e

kot nkrocno oddolžitev in spo=in na svojega so&eečana. velikega člo­

veka, prijatelja in alpinista.',,, (::lisHQ tiste, ki do zadnje sobote niso bili "kompetentDi", po­ta~ ao pa kar naenkrat bili in podrli večletno dela kot hišioo izt~t.) 60 jih videli pri gradnji betoDekih te&eljev. polaganju valjan­ca ~3 ozemljitev •••• toda kot da ni nič. Ko je bilo pa prav vee prikraju in je helikopter že letel proti Preddvoru. je bilo delo uatav­ljeno. ideja U!l!čona I kamero na vrhU brez zadnjega kadra •••••• slede ute~eljitve:

objekt je preblizu ceje in cati vojaake naprave (kaj pa na Stolu,Lediu.h in le marai~je?);

al Yeeh potrebnih soglasij pristojnih občinskih služb (elišati jebilo, da ne bi bilo potrebno aoglaaje za elektriko in vodo, če biv.,ra!ali pra"e ga.);" ••• kaj ne/veste, kako je bilo pl"ed nedavoiJ:! s križ8111 na Skrlati­oi711 (pri nas ee pa zgodovina reB hitro ponavlja. Povejte mi. pro­sim. razliko med kitajsko plr~mido na Everestu. križem na PikuKomunizma, Aljaževim stolpom. križaM na Stolu •••7

- " ••• Dogovorili 8110 se. da po naJih gorah niti potov ne delaoo več

novih. da bo ta svet ostal res prv1naki." (iatega dne v ca.aopisu:••• upravni odbor druitva je Da svoji eeji tudi sklenil, da apeljenovo pot od !ulče na Ledinah na Kl.ina.rsko sedlo ••• ~iaograde. tapot je coŽDa le po sedanji laiji plezalni smeri, prači pa natanko17 plezalnih smeri v severni in severozahodni steni Dolgega hrbta)·" ••• sploh pa je to izkorii'čanje ~ejčeve smrti in tudi r:sramota bibilo. taks baraka za Nejca •••" (čez pet minut v razpravi slišimorazlago. kako pač ie PI> za avojega člana pl"ipra'llja ploščo. ki jo

bo postavilo na ~to~žiču);Tudi ~ato Re pride v poštev. ker akcija ni bila vseslovenskal (Ka­ko je bil:: ŽA takrat z LediIlAllli, ko emo vsi Slovenci zasviJl.jlllinajlepši konec Kamniških Alp?)j" ••• Res da je Storžič katastrsko 90" kranjski. a vseeno ne smebiti nikakršnih novih poimenovanj. saj je vrh od v8eh •••" (Kako30 j~ ~~Jl~ nastati iz VADlN Ledine. iz južnega grebena Bab z naj-vili ,ic l;oto =..108 llletrov pa Ledinski vrh •••1). w

Pa naj bo dovolj. ko pa tako manjka papirja. Le to ee. Edino varstvon".."a'le oz::oaw. naš odnos do nje mora biti merilo in samo zato je bo­lj~. ~~ po vrhovit. ni še dodatnih aeeti;č. Čistočo sioer imamo - na­ročell.{\ r.a kOfl.vO'rtibilnem trgu - a kaj, ko uvoza ni in ni.Ko sem :zapušča! shod teh planinskih imenitnežev. zbranih i~ vseh mo­gQčih bolj ali lIlanj pristojnih služb. se ~i je zdelo, da ni !lo ne~a Nejca in ne za stolP. ampak da le tieti. ki eo za stolp ~iveli,

ga gradili in :zaupali svoji, nie hudega eluts~i ideji, niso i~eli

pra.vih priimkov!HribovskB rl~menitoBtf poštenoBt. odkritoet - ponekod lo še tol~

klora?}

~ ~;oreb~; Obvestila PZS, at. Il. str. 16:.Iz zapisnika komisije l.aplaninska pota je razvidno, da je neki funkcionar PZS obljubil l'DKranj 100.000 din~jev za ureditev poti Ledine-M1inare~~ sedlo. TakaobljUba ui bila obravnavana in verificirana pri ustreznih organihPZS in zato ne more biti realizi~ana.· ,

Pavle Šegula

SFOZN&VA.rMO SVOJO ORGANIZIRANOST

DELO, VLOGA IN !IAHEN PODXOMISIJE ZA P!AZ;OVE

Delo v zvezi e enežnimi plazovi je bilo od nekdaj v programu gors~

roš'lvake slUžbe. To je raZWllljivo. ča pomislimo. da v Jugoslavijido nedavnega ni bilo človek., ki bi se B tem bavil po službeni dol­!nosti in jt dolga desetletja vse delo obstajalo v reeevanju iz pla­zov, kadar je naneelo, da je kogaza6Ulo. Ic zbornika GRS 1912 - 1982je v I'OC1avju "GRS in varstvo pred GIleŽDimi plazovin razvidno marsi­kaj, česar na tem ~estu ne bom ponavljal. Naj povem, da so občasno

v PV i~hajali članki na temo plazov. Pisci so bili Aljaž. Avčin, Ku­naver, Peršič. Rodalič in l1alovrh. Razmere tem in drugim niso bilenaklonjeno. več kot do člankov pač ni priola. Seveda so si nekateriaktivisti GRS z napisani~ okrepili svoje znanje, ni pa bilo nobenevečje organizirane dcjavn08ti. IZjemaso bili vodniki lavinskih psov,ki BO se tega prvi lotili LI DO lani pr:1Znovllli trideeetletrico ne­prekinjenega dela.Več življer.ja in načrtnosti je v to dejavnost vneslo naBe sodelovanjev Mednarodni komisiji za reievanje v gorsh (IKAR), ki je leta 1963ustanovila podkomisi~o za pla~ove. v katero sem bil kot zastopaikslovenske GRS dolo~en ja~. Podko~isija je bila izrazito (in mendav okviru GRB prvo) preventivno telo, kajti njen ustanovitelj inprvi predsednik Melchior Schild je imel vse preveč izkueenj, da nebi vedel. kaj je mogo~e atoriti v prid ljudem na tem področju. Prvo,drugo in tretje je ;preprečevanje1 Vse oatalo pride na vrsto šele Zatem, kajti od stotih zasutih je po dveh urab v plazu _ dva metra podpovršino - živih v najboljšem primeru še 16 ljudi. Vemo, da preko 50odstotkov zllsutih, ki prežive, rešijo njihovi sopotniki - člani na4vez, emuč~ji. planinci - torej laiki. Uspeh organiziranih reševal-

AR-18-l983-str. 46

0,

•

•

cev je pičel. podobno pSO't', ker GO eitoraj vselej prepo:r.ni. ROB je,da GRS in psi konec koncev najde:o vse. vendar je YeČiD~ tega =relaza pokooalilče. Torej apet; potrebno je ~anje, da bi ljudje nc za­bredli v plaz, neurečo je troba v knli preprečiti. pa no bo po5kodb.ne smrti. To oi 1II01'&mO vtep&ti v glavo nanehno, kot pri vojakih. "voj­DO tl1jnoll lV tn C1lIialu deluje na8. GRS le va.j 31 let. organiu.cijeki ehe~

!;tA~ ;:je leta ...969 celo prilagodila STojO orgllnbiranoet. ko 8l!lO tudifo.raaJ.no dobili podkollisijo za pla.zon.Marsikoga zani~. kaj ta podko.isija poen8, nekateri alpinisti (I) paMcnijo. 4a nič in da aama no Tli. kaj bi dela1.•• Tako vsaj ja i%.zYeoe­la ~eka debata v ~~ieki Bistrici. ko $o udale!enci pičlo obi8kane­ga initruktorakega tečaja iz dolgega l5aea obirali navidezne tuje gre­he. ker svojib ni.o bili sposobni &l1 voljni ze:r.nati.Naj torej ~pišem no~j Yr8tic, da bi v86j organizirani planinci innjihova "alIletana" vedeli, kaj se do;;aja. Osnovna naloea podkol:lisijeza plazove pri GRS je, da spremlja dogajanje v svetu ter kar najhitre~

je posreduje ... se izsledke, &l posobej vae tisto, kar naj 'bi l:lOfu1ia~tvam plazov pripollOClo, da n+aidojo v !kripce in da ei, če se top:l~ri, lahko pomagajo na najbolj strokoven način, torej najboljuepešno. aredete... je dosti:

seznanjanje o teoretični~i izsledki;priprava knjig, priročnikov, skript, člankov, t.l~jev, seminarjev,sillpozijevj

- organi~iranje posobnih tečajev, kot oo tečaji za vodnike laTins~

psov, tečaji za minerje snežnih pl~ov, raziskave pripoIlOčkov za i­skanje u8utih.r~~vGj ~iDe~ žalne in uvajanje tv1e tehnologije, če ni na voljodo.ačih pripoaočkov;

organizirano po!iljanje naših poznavalcev na renocirane tečaje v tu·j~o, eodeloTanje na tujih tečajih, eellinarjih, simpozij ib z last­ni~i referati;Organiziranje kvalitetnih tečajev v Ilaiih gorah;Izvedba predavanj z diapozitivi - tako lastniIli kot tUjimi - s !il­r.~ in drugici plasticnici prikazi tvarine;uvajanje reševanja. helikopterjem itd. itd.

HarDikaj od nastetega je v rejnem v6&koletnem programu podkocisije,kajti vnčino znenja je trebe nenehno ponavljati, dopollljevati in ob­navLjati. Pes, ki neopravi preiZkušnje. miner, ki ne dokaže, da ob­... lud& vse najnujnej!e eleaente, ne dobi pooblastila in ni UVrOčen vBe:tIiam.Iz ~e navedenega sledi ~8ikaj, kar naši. ljudem ni vedQo jeana. Za­kaj pinerji, odkod opozarjanje pred plazOTi, zakaj k&taater snežnihpl,uovtMiniranje pomeni namerno pro~enje plazov. Torej proienje po nani ~o­

lji, da bi sami določili ca. proženja, ae izognili žrtvam in zagoto­vili, da bi plaz ne bil uničevalen. Temu se je odzval ves alpski svetin to z velikic uspehom. Hsrsikatera žičnica, ce6ta, proga bi ne bi­la uporabna dolge mesce ali pa bi prinaAala vsako leto pogubo in~t mareikateremu smučarju, ljudem na ceati in železnici. To lahkotrdimo tudi za našo Zelenico in Kaninske žicnice; tako ali drusače

pa bi :manje lahko uporabili lie kje drugje.rudi kataster snežnih plazov je temu ali onemu odveč. Seveda je spetres, da taki kat.stri obatajajo v večini alpatih dežel, ponekod jih zvelikim posp8škom pripravljajo. Kataster po~eni. da ljudje vedo, kje80 plazovi in če je to znano, Be jim človek lahko na nek način iZ081~

ba. Seveda popolnega pregleda ne mo~e biti nikjer in nikoli, vendar

ie če po~namo poglavitne redne ~sakoletne pl~ove, lahko hodimo ano­go vAl'neje. Za za~etek ee kateetp.r ~veda o~eji ne ceote, promet,~~či~!p., na~~lja. ~ele kasneje lahko pogojno dodaao še gorski svetz vidika turistične potrebe. Tu bi lahko prav alpinioti in turni~llčarji ~ogo prispe~ali k izdelavi katastra. Prav bi bilo, če biv _.riU!:ti.1. ru.erah aaai in pM'i tudi BaJti od sebe oaejil1 gibanje~ prc~rli~, \;er je nevarno.~eikaj. če ze ne ~ečina tega, kar aem navedel, pra~~apra~ na sodiz;olj v naloge GRS. Rea pa je. da se je GRS zaradi prepreče~anja ne­sr~~ lotila tudi tega, saj aieer ni bilo nikogar. ki bi pri n&8 topočel tako in ~a take denarje kot GRS - to je brezplačno.

'f tem l5l11islu je slovenski izvršni svet. torej vlada, že pred letinaložil GRS nalogo, da opozarja pred plazo~i. GRS je to nekaj časa

delala, vendar je šla ie dlje. Zavedala se je. da je to delo za po­klicne ljUdi in ~rtala cako dolgo, da je bila pri Bidro.eteoroloikes:r.avodu ustanovljena "Služba ZlI. sneg in p1~o~e". To je bilo 21. 4.1976. Sluiba odtlej dela nenehno in je pridobila že dosti izkušenjter izdala precej opozoril. Oholi "uporabniki" 80 nad opozorili dos­tikrat t~nali, da jih je preveč, da 80 preveč 8plošna in podobno.~nallz~ x~že. da opozorila niao prenapeta in da ustrezajo razmeram.Seveda pa je tudi res, da R}azu nihče ne napoveduje. ker jo kaj tft­kega spričo velikega 6tevila dej3vniko~. ki vplivaJo ua trganje pla­zu nemogočo in bi bilo prave! tvegano - za obe strani, Planinci,alpinloti, s2učarji in drugi D3j opozorUa juljeJo kot atrokovnoute~eljeno in podkreoljeno enenje, kot 8Qernieo, ki jia lell dobro;na podlagi danooti,po poroHlih opazo~alen, ki 1:10 širšemu kroguljudi neznana, sklepa, kaj .:!lil lahko prilHri na :taanel:.enih vesinah.Tleka.teri n.resni nasprotniki teh opozoril pozabljajo, da v eve tu todelajo ponekod i.e desetletja in da je na kupe 6.okazov, kako korist­na so opozorilA. VeMO, da bi bil marsikdo še danes živ, če bi .u nebilo odveč prisluhniti cmenju "nekega brezveznika" , ki strokovno oleh stvareh le ~e nekaj več kot povprečen planinec ali celo alp1Dist.Predaleč bi zabredli. če bi o delu in nalogah podko2!sije pisalipreve~ podrobno.Objektiven opazovalec bo lahko u~i2el, da se podko_ialja nikoli ni~~p1rala v ozke, maziljene kroge. Sli smo v širino ter =ajeli več a­li manj vse kroge na Slo~enekem, ki se tako ali drugače arečujejo sp;!'obleJll&tiko plazov.~ako ao člani po4komisije in njeni občasni Bodelavci pogosto tudiv eeatDvu komisije Zveze vodnih skupnosti Slovenije.Takrat si ogle­dujejo določena področja, naoenjena ~a gradnjo zimekošportnih, pro­izvodnib, stanovanjskih ali prometnlh objektov ter na podlagi teren­skih danosti in i=kušenj iz preteklosti dajejo SToje anenje o sao­trnosti gr<ldDje določenega objekta.~ To delo je br..~pla~no in v pri":resneGU prostorske~u načrtovanju. Ce bi kdo vprašal našo podkomiei­jo za mnenje o lokaciji Kaninskih žičnic, bi C postaje ne podrl plazin ATe Bovec in bi bili prihranjeni ogromnl denar ji.To je en vidik večnameneke dejavnosti podkomieije.Podko~1aija združuje lIlade in odrasle ljudi, ki jih zani_ te_tikater jih je ic nekaj ueoerila. da so diploairali 8 te...i iz sneinihplazov. To nedvo.uo dviga ni~o dejavnosti in po_ga širiti kulturoobvlado~anja. zimske probleaatike v naiih krajih. Podkomisija se rav­na po pra~ilu, da znanje raste samo tedaj, ko več ljudi obvlada do­ločeno anOT. Bilo bi slabo in napak, ko bl en človek, morda dvaI>kriva.l.tllSVoje ekrolllD.o znanje, da &a ne bi o8vojili ee drugi. V temni napredka. Čim ve~je je znanje skupnosti, toliko več ve tudi posa­meznik. Zato tak odnos podkolliaije.

AR_le_l~3_etr. 48

,

•

•

I tee 8Qislu podkomisij. vključuje tudi predstavnika alpinistov. Se­veua tu ne gre agolj za itevilo članov podkoaia1je, pač pa za to, ~~

bi alpil:.isti posredOTali atrokovnel'lU krogu svoje alali in opozarjalina SToje prot<lne, podkoOlisija kot zbor poznavalcev pa naj bi iska­la najboljše reeitve. Marsikaj je takega, kar podkoDiaija že dela vprid alpinistov, kar tudi objavlja in oznanja na %Danih Dnevih var­.'JtT4 r.r~tl. z;tež.nilli pluod, katerih pa IJe spet udeleŽle le redki al­pinisti.Vistea 52islu pod~aija vabi k sodelovanju tudi Združenje vadi­teljev in učiteljev smučanja - ZVUTS. HeeaiselAo bi bilo, da bi i­ce~sak svojo laatno podkomiaijo ali komialjo in začenjal spet pri":'1cetku. Izkuenje enih 50 vedno neposredno ali posredno uporabnetudi za druge. Le hoteti jih ~oraco izkoriščati ISploh pa je o medeebojne~ nepoznavanju in izolaciji mogoče napisati~arBikaj•V neke~ poročilu komisije za alpinizem sao bral povzetek o udeležbina oednarodnem srečanju alpinistov. Zasledil sem zanimive misli orabi specialnih diapozitiVOV in druSih pripomočkov pri vzgoji napodročju plazov. Prav je, da tako ocenjujemo, še bolj prav pa je,do vello, d~ to doma delamo že doloa leta. Nerodno je pač, da si no­voeti na Dnevih varstva pred plazovi ogledUjejo &0.1110 "navadnI" plo·Linski VOdniki, ~ladinski vodniki, Bodrovci in reševalci, a le red­ki alpinisti, pa zato ne pridejo do vseh tletih, katerim 60 namenje­n••No, sicer se pa to dogajo tako oli druga~e tudi roeni ali koDU druge­MU; tisti~, ki greše, ne &mem očitati zlih nacenov. Rea pa je, dato kni:.e IW poaanjkldivo razGledanost in etrpnoet. Prav zato zagovar­jaao sodelovanje predetavnikov vseh planiiskih in celo izvenplanin­6~ih struktur v podkol:li&ij. Tako, kot se ai zdi odli~na cisel, najbi iools ?ZS eno G8CO telo za varnost in opreco, v katere~ bi bilezastopane V6e koaisije, odbori ali kdorkoli že, ki gažuli ista pro­bleoatika. ~av8ezadnje pridemo do olimpijskega gesla - vaino je 80­de~ovati in - bi dodal - vedeti, kaj se kje do~jal

lot re~eno: poskusil se_ nanizati nekaj podatkov, ki Eara1kocu za­ren Di50 znani. Vse to pa ica določen namen - naj bi se nsAel alpi­nist all nlpinistka, ki do te tece čuti veselje in t.a pobudo, dabi GOdeloval z veselje.. priapeval k napredku z~cnjn in ga hotelpo:n'edovati kolegica~ in kolecoa. Podkomisija ga bo zveseljecsprejela v svoj kroG. upoštevala njegove predloge in zamisli terizvnjal~ ideje, ki bi itegnile prispevati k večji varnosti v :r:a­6n1!l:tenih ~ah.

luo.rtill Lutterjohan

HEDI'l'ACIJA ZA DVIJ KORALE

Svojo serijo začenjam :r: razmišljDnji o odločitvah in strahu (GlejAR 16 in 17!), dveh pomembnih sestavinah tvegane športne dejavnosti,kot jo predstavlja alpinizem. S te~ je povezan4 morala, ki pa v teMprimeru ni~a nič opraviti z dobrimi in slabi$1 navadami. Kislicpredvsec duševne vplive za povišanje storitev in duševne ~avzetosti

v lLlpinizllU.za primer naj vzamell aameSa sebe. Spraliuje~ se, kako je m06o~e, daje moja .orala tako ramličnn pri 301iranju An pri plezanju v nave­~i. Soor je v obeh pri~erih enako teŽ&Yna. ili pleZ$m prvi raztežajnenave~, je aoje gibanje krčevito. 'l'akrat ee ne zave dae dejstva,lb bi tudi navezan v priacru padca padel v 'l'znoije stene, če je prva

AR-18-1983-str. 49

aoinost varovanja po desettih metrih. ~o plezam &aD. ostane. v mejahsvojih zmotnosti. Streh pred padee~ Jo ~akr.t v meni prevelik. Nora­la je pri tell poyet.llDa. .Il strahom. Gre u notranje dYogovore (dialo­ge), ~is1i, prepričevanja, dVOMe, 6po~ine na kočljive izku~nje, kisproiijo te občutke strahu.Erioh L&ckner je v 8voji znanatveni razpravi za doktorat dokazal,~a ObblGjajG ~ar ~jboljie ~o!noati za re!itev probleDov vateni. Toje J"llzwaljiTO, saj ee atena razen podoroy in 041011:0. :uzn.TII0 ne3preeinja. V~o Desto vateni najlaže prepiezamo, če pozn&oo ugod­~O ~apor.dje gibav, način gibanja, naklon kateni •••Kdor 2ačuti strah, se n'fs0re sprostiti. Strah pred padcelII al1 zdr­a~ nam onemo8o~a trezno gledanje na problem. Lahko pride celo dopretreSlI (stre.sa) ali panike. Takrat se n&I' zdi, da je nadaljevanjeplezanj_ nemogoče. Trni tev pa Yodl k padcu. Po••č. se delovanje ad­renalina. (notranjegB. 1zJ.~ka nadl~_dT1hlice, ki Ilpodbujeva1Jl.o delUjena naie avtono.no živclIvje), orce ~itrllje utripa, poveča Ile trek­veDen dih~uj3. pre krvavitev peritllrnih mi!ic je večja. To 1111 izražav hitrih, ko.aj kontroliranih gibih. zoženIIm polju zavesti. Namestopravih p-i3emov le prati1uulo po etu,i, kar pogoeto pripelje do pad­ce_ StanJe obupa. pa n.. lahko navidezno poveča Illoči in nevarno ..­sl;o oasonsko preplezalIlo. rellu pa sledi sta,nje et'torienega u&elja_To}hnike aprollth.vQ. ki naj bi telesu omogočile Hl1pr.~"·.jo uairihv,so v nenadnlh okoliAčlnah popolnoma brez moci. Duš~~ni proeelli v te­lesu s& odvijajo zelo dinamično in nilovito, zate je za poje~ etakšnih razburjenj p,trebno več casa. Sprostitev in modit"i;a tI1Q­bQko gr'&i61'eY&n'e. poglabljApje y dib9YDi &yet) lita učinkoviti le,ce otrah že vnaprej predvideTallo. Pri tel;l .oramo polto.Dati telesne induševDe znake, ki vodijo do strahu.Ljudje različno reagiramo na illte okoliečioe. Uvomi oe lahko pojavi­jo ali pa tudi ne, čepray za to ni stvarno ollDove. Človeka. ki senagiba k uatku. bodo .raz, občutek ne_oči ali neuspeh prelltrašili.Za8trašujoči okoliščini se bo izognil. Zmoaljivost je odvisna od tte­~1lnih dejavnikov. Tudi pri najboljši telesui pripravljenosti lahko~ido do ~oteoj. Odlocujoče so druge stvari:- volj. doseči zastaVljeni oilj,

pripravljenolIt na tvoganje,6pollO~n08t koncentracije,vpliv Bocialnega okolja,prepričanolIt y lastne sposo~nosti.

Vrliv socialnega Qkolja je luhko zelo pomemben. Vsak ima v svoji o~

!coliei določeno vlogo in z njo povezane predstave. 'i'oh predstav,.nlnja noče~o pokvariti II tem. dn bi 8e primorjali z boljšiDi alpi­nisti in izpadli slabši od njih. 80jioo "e lahkoCl-iselno tvegati pre~

ko svojih moč!. Nogoče bi lahko v 8voji plezalski ~ejavno~ti ~ nr­predoTali, če bi to lIisteaatično poskušali.Moja ~orala je dobra, če sem prepričan. da sem težavnim melltom insmerem dorasel. Vsak dvom zbije moralo. Potem ae poskusam pripravitina pričakovano težavo in na njeno pre~agovanje.

Heditacija n&aesto MArihuane

Alpinizem danes teži k presagovanju vae težjih SEerl. Meje človeških

plezalskih zmožnosti !e niso dosežene. Trening za ~oč, koordinacijo.ravnotežje in možnost Cleritve teh kvalitet 6t... poleg močne volje zavrhunskimi dosežki dobra O$Dova ee večjiIII dosežkom.Pri teiavnem prostee plezanjqcorata zaveat in preoikanje telesa tvo­riti popolno celoto. Vaak nekontroliran gib vodi k padcu. Pri temnllA lIoditacija lahko p9J:l&8G prekoračiti mejo, ki nas zadržuje pri

An-18-l9R3-str. 50

,

•

•

'\..'<0. 2

o

~R-13-1983-str. 51

doseganju največjih uspehov. Meditacija ne ~&je lainega občutka ve­likih sposobnosti, kot na primer ~,~la. ~a v~4ijo v iluzijo. pri­č&kon.nje 11>hlcih r~'itev tu, kjer jU. ni. 1"6M.t~eij& nalil poao.gapreaagati n&Tide~ le tako teleTna m&sta••i~iao opri~e in stope,ki 80 nu .e:Lcer zaradi občutka neaoCi nevid.ni. Telesna pripravlje­nost in aorala tTorita ob E.dit~ciji enovite c.lo~o.

PO "lpin Kagau.r:u 1982, it. lo,str~ 36 prir~djl Peter Hrakič

Jani Bele

SPUŠČANJE Z VRVJO NA CEPnIU

VI;. etevi1ki Alpini.tičnih raZgledov je na 44~ strani opisano8pu!čtnje z vrTjO 8 pooočjo cepina. Pri take~ načinu je po končane~

epuičanju celo težko izYltli cepin, kajt:. pe:. ,tc;f~\t "'r'dca, B ila teroYle~lIIo, ee r.elo hitro zaje "1 sneg in ee Il tar.! poveča kot od ideal­ne e:Ileri i:.pulitve (navpično). Velikokrat tudi nill&Dlo s seboj takodolge pomožne vrvice - Teej 20 ~e~ov.

Z~ 8pu~čanje uporabljamo načina, ki nt& pri~~zena ~. skioah. Za iz·pulitev cepina up~rabljamo pomo~o 7rvico, ki j~z 3ni~ ko&cem pri-vecana. z b!čevlm vot.ll'lr.l ,,1.i "elll C.:I !Ul kOil .. ';:O cepina lV t::l. namen u-porabljalIlO luknjico, !d j~ :1a :t rl1ci :'.\'t~:"''t6rih c.,p~ 1, ..'1). Z drugiIIkoncem pa z vponko in oam~co &11 PruBi~oviN ~ozlc~ (na zMrznjeni1Tvi drsi) na glaTno 'Tr". lajet'la.r.je ,.lll!o~n. vrv-:'t.e v aues prepreči­

.0 z ležečim c.p~o.. ~~i prvem u~~~~ 3~ apušč~~ ~; ~ enojni vr­yi. Pri drugi poloYici glavne v~y~ .ora~ ~~1ti, da pu~tioo medooadco in bič.vill vozloE< toliko 'nvi I ko", ~.. dl 19a pt:"'o~na vrvica(drupee ne morelIlO bpu11ti corina). Pri .d:o ..p. URHu\! se apuiča&o

po obeh TrVeh. Oporablj!l.ti ~r_o čeaa.l.no ,y.:or.ko, d!l. &e vrvi ne prt­križata. ~ kouČUlQ spu!čanje, e eunkoll po:lugo.emo vr", ::la katero jepr1vezan~ina vrvica. Sev$~ ~oraac ~ziti, da naa cep1na, kate­r1aa 8DO zanki 6~ell =Tponko. ne za~neta.

O te_, kateri način je boljoi, pa velja M rU.c.is:ati.(!faaeeto P1"us1koYega '10101& lat-Jw uporabillo Zllaa voz~l, ki ilU Franco­zi baje praTi jo ao.tenak! vozel. Glede na razporeditev sil je druginačin boljši. o,oaba Bojan Pollak)

XU VSE JE (ŠE) NI.PREDI:I V UPDlIZMt!" '1

Alpinista, ki ata aredi znane stene izgubiJ~ ple~alni vodnik, najDe ne ~ann6ata na poitena najditelje, ..pak ::laj ai iZpo80dita drugoknjigo, v kateri na 52. strani piš.: Če pa misli~o steno preplezatis knjigo v roki, se vzpona raje ne lotilIO. (p.oja in plezanje v gorah)

Iz dobro obveščenih radijsko-televizijskih krogov emo izvedeli, daso naši alpinisti daleč presegli T80 uspehe Yseh opevanih alpiniatič~

nih profesionalcev. 8aj 80 27. oktobra Y enem dnevu osvojil! kar šti­ri 08emti80~ake: Gagapurno, Gatlgapuro, Ganga,pal'I1o iTI nato 6e Ganga­purIlO •

41i se ~avedai, da Ge praTi ob nači klavroi org~izir~osti alpiniz­Na alpini8to~ Yee čaG dopovedov8ti. da bodo zaostajali. dokler ne bo­do tako dobri kot profesionalci, enako kot če bi na!iCII h.okejbtou da·­li ~o draalke in palice iIl ji~ ~ah')i pred n080~ a 8everno~eriiko

profesionalne ligo? Čisto en&k~ sicer ~i. saj ~1 bili ackajisti obo­ro::'eni •••Važno je UBreti mlad - č!a kasneje.

AR-1S-1983-atr. 52

•

,

>

•

...

I... I

\\Il'1• • 1,

\\\\.. .' ,. '. ,

... I. 1

•

•.. .

td3.. ... . ::'..' .

•

•

•

,

Dome dl Nlllge des Ecrlns

Severouhod... st_ JUGOSLOVANSICA ,..eR 8.-9. 7. 83 Zvone Drobnič in Pa'tl. Kozj.kVI, A2. 7r? I V, 66° (ED lntl. lIOO m, '9 h

•

•

Lurklng fear(Prežeči strah)6.-8.6.83.Lidija Painkiher. I. Skampcrl ...

VII 1 AJ ." oh',900m, o,

.1

EL CAPITAN

Prven."ilvena

UL - 20.5.83.'''ranček Knez, Lidya Painkih~l".tgor i;1camperleVI, Al' Soom.15

,, l'

I 9 11!. ,

i \ AJ•

J •• o

A,

A 5'

~t"'-,,- j f,A,

~....."'Ilo.

~:..-....5.

-- J.'H A.

I