AmCham Komisija za okolje in prostor

AmCham Environment and Spatial Committee

Dokument o stališčih - Position Paper

julij 2012

A m C h a m K o m i s i j a z a o k o l j e i n p r o s t o r | 1

AmCham Komisija za okolje in prostor je že v preteklosti opozarjala na nujne spremembe na področju razvoja prostorskega planiranja in okoljevarstva. AmCham komisija za okolje in prostor podpira koalicijsko pogodbo, ki predvideva določene spremembe tudi na področju okolje-varstva in posegov v prostor, vendar kljub temu želimo aktivno prispevati k uresničitvi sprememb in smo zato pripravili naša stališča (Position Paper) s poudarki in predlogi Vladi. Področje okolja in prostora pomembno vpliva na kakovost življenja v Sloveniji, tako za posameznika kakor tudi za možnost delovanja in razvoja gospodarskih družb in javnih subjektov. Našteli bomo ključe izzive za katere menimo, da jih je potrebno ustrezno obravnavati in spremeniti, če želimo po eni strani delovati v smislu trajnostnega razvoja, po drugi strani pa ne zmanjševati konkurenčnosti podjetij, oziroma spremeniti regulativo okoljskega in prostorskega področja v tržne priložnosti, ki omogočijo dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Cilji in ukrepi, ki bi po teoriji sicer morali učinkovati, se v praksi pogosto izkažejo kot neučinkoviti, saj se pokaže preveč ovir in negotovosti, ker so različni odgovorni resorji med seboj nepovezani. Ministrstvi pristojni za okolje in prostor bi morali po našem mnenju imeti izjemen vpliv in moč, da spremenita in izboljšata pogoje delovanja gospodarskih subjektov in omogočita ponovni razvoj gospodarstva. Cenimo tudi vašo pripravljenost, da prisluhnete argumentiranim predlogom, ki jih želimo podati na naslednjih področjih:

1. proceduralne ovire, neučinkovitost in neustrezna implementacija oziroma prenos evropskih direktiv v slovensko zakonodajo,

2. problem financiranja, 3. prostorsko načrtovanje in 4. odškodninska odgovornost za okoljske škode in financiranje.

Na vsa našteta področja bi lahko po našem mnenju, na splošno, pozitivno vplivalo, v kolikor se zagotovi:

• aktivno vključevanje strokovnih skupin iz gospodarstva pri prenosu direktiv v slovensko zakonodajo in pri spremembah povezanih s preprečevanjem proceduralnih ovir;

• dosledno spoštovanje predpisanih rokov in postopkov; • ureditev pogojev, da lahko podjetja pridobijo finančna sredstva EU, da se razvija

javno – zasebno partnerstvo, da lahko podjetja prevzamejo z zakonodajo in podzakonskimi akti naložene obveznosti;

• koordinacija med ministrstvi in na različnih nivojih.

A m C h a m K o m i s i j a z a o k o l j e i n p r o s t o r | 2

KAZALO

I. Proceduralne ovire, neučinkovitost oziroma neučinkovita implementacija ter prenos evropskih direktiv v slovensko zakonodajo: A. Ravnanje z odpadki B. Ravnanje z vodnimi viri C. Okoljevarstvena dokumentacija (okoljska dovoljenja, soglasja, varnostna

poročila); II. Problem financiranja (Javno- zasebno partnerstvo):

A. Javno-zasebno partnerstvo in B. Evropska sredstva;

III. Prostorsko načrtovanje;

IV. Odškodninska odgovornost pri okoljskih škodah in financiranje;

V. Priloga.

A m C h a m K o m i s i j a z a o k o l j e i n p r o s t o r | 4

sicer, da so sredstva rizičnega kapitala za državo ugodnejša o nepovratnih kohezijskih sredstev EU! Če na omenjenih področjih ne pride do hitrih in učinkovitih sprememb, ne bo ogrožena le realizacija predvidenih CERO-jev, temveč bo nastala nepopravljiva ekonomska škoda, saj že odobrenih sredstev EU po izteku finančne perspektive ne bo več možno črpati. 3. Predlog rešitve in ustreznih ukrepov Predlagamo, da se v povezavi s problematiko odpadkov: • preneha izdajati nove in nove predloge OP BIOO oziroma OP KO, • skladno s še uresničljivimi cilji iz OP ROPI ter upoštevajoč realno stanje v RS (že

zgrajene, legalne objekte za obdelavo odpadkov in realno kapaciteto obstoječih odlagališč) se:

- opredelijo prispevna območja, - določi število potrebnih odlagališč in centrov za predelavo, ki jih Slovenija

potrebuje, - pripravi enostavno, jasno in pregledno prostorsko umestitev centrov za ravnanje z

odpadki, predvidene termične obdelave preostanka MKO, kot tudi odlagališč preostankov tako obdelanih odpadkov,

Temu bi sledile: - spremembe posameznih zakonodajnih aktov, da bo možna tudi dejanska

realizacija. Gre za nujne spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov in Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki ter še nekaj povezanih in relevantnih zakonodajnih aktov.

Natančnejši seznam predlaganih sprememb Uredbe o odlaganju je v Prilogi 1. Opis stanja v zvezi s komunalnimi podjetji Ob tem smo mnenja, da je v Sloveniji na področju odpadkov preveč komunalnih podjetij. Primerjava z Dunajem, ki ima toliko prebivalcev kot skoraj cela Slovenija, pokaže, da to področje pri njih obvladuje ena sama družba. Monopol ene družbe sicer ni najboljša rešitev, vendar kaže na to, da je potrebna racionalizacija števila komunalnih podjetij in njihova večja produktivnost. Večji poudarek bo potreben na področju recikliranja komunalnih odpadkov, s čimer bi dosegli naravno selekcijo med komunalnimi podjetji. B. Ravnanje z vodnimi viri Vodni sklad RS. V zadnjih nekaj mandatih so Vlade RS zanemarjale Vodni sklad RS. Reševanje poplavnih škod, priprava ustreznih ukrepov poteka prepočasi. Slovenija je s svojo vodnatostjo potrebna tovrstnih aktivnosti že nekaj let.

Podzemna voda je neprecenljiv vir pitne vode. Tudi v ekonomskem pogledu je izguba prav vsakega vira na območju Slovenije nedopustna. Kanalizacijski sistemi na razseljenih področjih je potrebno ustaviti, saj so te rešitve drage v primerjavi z alternativnimi. Predlog rešitve in ustreznih ukrepov Na področju ravnanja z vodnimi viri predlagamo naslednje rešitve:

A m C h a m K o m i s i j a z a o k o l j e i n p r o s t o r | 5

• s povečanjem vloge Vodnega sklada RS je možno okrepiti investicije in logično aktivirati podhranjeno slovensko gradbeništvo v tem segmentu,

• intenzivni ukrepi za bogatenje podzemnih vodonosnikov so nujni, saj se namreč nivo podzemne vode na nekaterih predelih Slovenije nevarno znižuje,

• aktiviranje sredstev za izgradnjo dragih kanalizacijskih sistemov na razseljenih področjih je potrebno ustaviti in spodbujati rešitve v preverjenih metodah rastlinskih čistilnih naprav, tako kot to preverjeno počne EU.

C. Okoljevarstvena dokumentacija – Izdajanje okoljevarstvenih soglasij, dovoljenj,

vodnih soglasij in ostalih odločb, ki jih izdaja ARSO 1. Problematika okoljevarstvene dokumentacije: Proceduralne ovire povzročajo časovno predolgo izdajo okoljevarstvene dokumentacije s čimer od projektov zavrača potencialne investitorje, povzroča dodatne stroške tako v smislu gradnje kot izdelave dokumentacije ter povzroča nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva. 2. Obstoječe stanje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdaja naslednja upravna dovoljenja s področja varstva okolja, voda in narave, ki so predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja: • Okoljevarstvena soglasja (OVS), • Naravovarstvena soglasja (NVS), • Vodna soglasja (VS), • Okoljevarstvena dovoljenja (t.i. IPPC dovoljenja oz. dovoljenja po 68. členu ZVO-1 (IPPC

OVD), okoljevarstvena dovoljenja po 82. členu ZVO-1 (OVD 82), t.i. SEVESO dovoljenja oz. dovoljenja po 86. členu ZVO-1 (SEVESO OVD)).

Pridobivanje navedenih upravnih dovoljenj, posebej to velja za OVS in vse vrste OVD, predstavlja kritično točko v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj od vloge do izdaje odločbe preteče zelo dolgo časa, pri nekaterih naštetih upravnih dovoljenjih traja pridobivanje tudi od enega do celo več let. V času gospodarske krize, ko je resnih investitorjev zelo malo, marsikaterega izmed njih od investicije v Sloveniji odvrnejo v veliki meri tudi ti časovno zelo zamudni postopki, ki v sosednjih državah potekajo bistveno hitreje. Pri tem nastaja gospodarska škoda, saj podjetja ne morejo pravočasno realizirati gradenj, ki bi pomenile konkurenčno prednost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu.

Pri izvajanju določil te zakonodaje prihaja do nekaterih nasprotujočih določil med splošnimi predpisi, ki na primer urejajo, odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in specialnim predpisom, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz določenih naprav, pa tudi do nekaterih nejasnosti pri zahtevanih prilogah vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki jih zakonodaja ne predvideva. Nekatera podjetja so morala podati več kot sto (100) vlog za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Zaradi velikega števila vlog so roki za izdajo in obravnavo vlog predolgi, kar je razvidno iz analize, ki je podana v tabeli 1. Slednje povzroči v vmesnem času nove okoliščine, dopolnjevanje vlog, pri kompleksnejših dokumentaciji, pa to pomeni izjemno kratke roke za dopolnitve več dokumentov, visoke stroške revizij, povezanimi z vključevanjem in sodelovanjem z zunanjimi institucijami in strokovnjaki.