1. generacija - zrsz
Post on 13-Jan-2022
3 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Študijski dnevniki udeležencev mobilnosti
v evropskem projektu
ACADEMIA 2010
1. generacija
Uredila: mag. Sabina Škarja
Ljubljana, avgust 2010
Kazalo
IRSKA, Dublin: Mojca Lukšič, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Novo mesto ......................................................................................................................... 5 IRSKA, Dublin: mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Brežice ..................................................................................................................... 14 FRACIJA, Pariz: Ingrid Boughaba, šolska svetovalna delavnka, Osnovna šola Sostro ...................................................................................................................... 32 FRANCIJA, Marseille: Patricija Koren, poklicna svetovalka, Zavaod RS za zaposlovanje, Območna služba Koper ................................................................. 38 ŠPANIJA, Santiago de Compostela: mag. Sabina Škarja, Academia koordinatorka, Euroguidance/NCIPS, Zavod RS za zaposlovanje ..................... 46 ISLANDIJA, Reykjavik: Andreja Petrovič, šolska svetovalna delavnka, Ekonomska šola Novo mesto ................................................................................ 56 LUKSEMBOURG, Luxembourg: Peter Gabor, poklicni svetovalec, Zavod RS za zaposlovanje ........................................................................................................... 72
Evropski projekt študijskih obiskov za karierne svetovalce Projekt Academia so izmenjave in študijski obiski evropskih poklicnih in kariernih svetovalcev ter šolskih svetovalnih delavcev. NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academii od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa bomo prvič tudi slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini.
Katalog usposabljanj na voljo na: http://www.academia-europe.eu
Zgodovina
• 1994: prvo mednarodno usposabljanje o sistemih karierne orientacije v Franciji.
• 1995: vzpostavitev projekta ACADEMIA, evropskega projekta izmenjav za poklicne in karierne svetovalce ter šolske svetovalne delavce.
• Okoli 250 novih udeleţencev vsako leto v povprečno 40 organizacijah gostiteljicah.
Termin
• Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Delovni jezik
• V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, v francosko govorečih deţelah je lahko tudi francoščina.
Stroški
• Udeleţenci prejmejo določen denarni znesek, s katerim pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic in zdravstvenega zavarovanja med usposabljanjem (Leonardo da Vinci program Mobilnost).
Jezikovna priprava
• Januarja in februarja bo organiziran tečaj konverzacije angleščine, ki je za udeleţence obvezen in brezplačen.
Cilji
• Priprava evropskih programov usposabljanja za poklicne svetovalce. • Promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi poklicnimi svetovalci. • Vzpostavitev formalnih in neformalnih mreţ med evropskimi svetovalci.
Naloge
• Vsak izmed udeleţencev bo v drţavi gostiteljici predstavil slovenski sistem izobraţevanja in poklicnega usposabljanja (predstavitev vam bomo pomagali pripraviti), po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.
Odsotnost od dela
• Udeleţenci si morajo sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim delodajalcem kot sluţbena odsotnost ali koriščenje dopusta.
IRSKA, Dublin
Mojca Lukšič, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Novo mesto
Ponedeljek, 22. februar 2010
Dopoldanski čas je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju ter seznanitvi z
načrtom in potekom dela tega tedna. Naša skupina je mala Evropa: Mila (svetovalna
delavka na srednji šoli) in Roberto iz Španije (svetovalni delavec na srednji tehniški
šoli), Inga in Hrőnn iz Islandije (obe svetovalni delavki na srednji šoli), Kjell iz
Švedske (svetovalec na srednji šoli), Claudine in Aurelie iz Francije (sodelavki na
Centru za poklicno usmerjanje v Starsbourgu), Edna, svetovalna delavka v srednji
šoli, iz Norveške, Katja (poklicna svetovalka in organizatorica prakse na srednji šoli)
in Jaana (zaposlena na lokalnem oddelku ministrstva za šolstvo) iz Finske, Gordana
iz Breţic in jaz. Naša koordinatorica pa je simpatična Shivaun.
Direktorica NCGE (National Centre for Guidance in Education) nas je pozdravila in
nam zaţelela prijetno počutje in čim več novih spoznanj.
Za prebijanje ledu smo se razdelili v skupine po 3 ter pripravili in zaigrali tipično
situacijo iz naše sluţbe – sproščujoče, zabavno in povezovalno!
Hilary Lynch, Shivaunina sodelavka, nam je pripravila pregled svetovanja na Irskem,
ki poteka na ravni osnovne in srednje šole, univerzitetnega izobraţevanja, svetovanje
odraslim ter v neformalnih oblikah, ter prelet skozi njihov izobraţevalni sistem. NCGE
(National Centre for Guidance in Education) je bil ustanovljen leta 1995 kot podpora
svetovanju različnim ciljnim skupinam ter kot svetovalno telo političnim odločitvam na
področju svetovanja. Tako podpirajo svetovalce v osnovnih in srednjih šolah,
svetovalcem na univerzitetni ravni, svetovalce odraslim ter svetovalce, ki so
zaposleni v Youthreach centrih in podobnih programih. Vzporedno z NCGE, ki deluje
v okviru ministrstva za šolstvo in znanost, deluje tudi FAS, ki deluje v okviru
ministrstva za gospodarstvo. Njihova ciljna skupina so brezposelni.
Obvezno šolanje je od 6 do 15/16 leta, večina otrok se vključi v starosti 4 leta,
obvezno je učenje irščine in angleščine (oba jezika sta uradna, znanje irščine je
pogoj za zaposlitev v javni sluţbi). Njihove šole so lahko zasebne (praviloma so
cerkvene) ter javne. Imajo dekliške, deške in mešane šole, v zadnjem času pa je
veliko več tudi šol, kjer poučujejo v irščini (all irish school).
Izobraţevanje na drugi stopnji predstavlja Junior Cycle (3 leta), po katerem opravljajo
Junior Certificate Examination (neke vrste zaključni izpit) in s tem se zaključi obvezno
šolanje. Četrto leto imenujejo Transition Year, ki je namenjeno projektnemu delu,
razvijanju socialnih kompetenc in poudarjeni poklicni orientaciji ter je načeloma
izbirno (nekatere šole ga izvajajo kot obvezno). 5 in 6 leto pa sta namenjeni pripravi
na Leaving Certificate Examination, ki ga izvajajo na treh stopnjah (za vpis na
fakultete, za vpis na fakultete ali strokovna raven, strokovna raven) – to me spominja
na našo splošno in poklicno maturo.
Po kosilu smo nadaljevali s profesionalnimi kvalifikacijami za svetovalce na šolah 2.
ravni izobraţevanja. Linda Darbey nam je predstavila potrebne kvalifikacije na
Irskem, nato pa smo v skupinah po 3 (iz različnih drţav) poskušali najti eno skupno
točko in eno različnost v naših sistemih izobraţevanja za šolske svetovalne delavce
ter to potem predstavili tudi drugim. Ugotovili smo, da imamo zelo različne poti in
profile šolskih svetovalnih delavcev, vsem nam pa je skupno to, da moramo imeti
najmanj diplomo. Imeli smo kar nekaj teţav pri primerjanju, ker so v večini drţavah v
procesu bolonjske reforme in so stvari ponekod še nedorečene, predvsem pa še niso
vpeljane v prakso, ker diplomantov še ni.
Na Irskem in v večini ostalih (zastopanih) drţav je normativ za svetovalnega delavca
od 400 do 500 dijakov. Konkretno na moji šoli imamo 860 dijakov, ministrstvo pa nam
prizna 1 svetovalnega delavca. Kako naj človek potem v resnici kvalitetno opravlja
svoje delo??
Zvečer smo imeli spoznavno večerjo v bliţnjem lokalu, nato pa smo obiskali še
bliţnjo pivnico . Prve vezi so se ţe začele vzpostavljati!
Torek, 23. februar 2010
Zjutraj smo sami, brez koordinatorice, odšli z avtobusom v Lucan Village, da si
ogledamo Lucan Youthreach. Center ima svoje prostore v bivši srednji poklicni šoli,
predstavil pa nam ga je vodja James Brady.
Prvi Youthreach centri so bili ustanovljeni leta 1988 z evropskim denarjem. Začeli so
tako, da so mlade ljudi, ki so bili brez izobrazbe in sluţb, potegnili v center, da so jih
nahranili. Šele nato so začeli razvijati idejo, da jih v centru lahko tudi izobrazijo in
usposobijo za ţivljenje. Lucan Youthreach je bil ustanovljen leta 1995 pod okriljem
okroţja Dublin z namenom usposabljanja za ţivljenje, zaradi demografskih
sprememb pa je kasneje postal izobraţevalni center za mlade, kjer ponujajo široko
paleto programov na tretji in četrti stopnji irskega izobraţevanja.
Večina mladih v centru ima v tem šolskem letu opravljen zaključni izpit po treh letih
srednjega izobraţevanja, nato pa so se na poti do mature izgubili. Večina jih izhaja iz
socialno šibkih druţin in nosijo s sabo ogromno različnih socialnih problemov. V tem
letu je vključenih 72 mladih, ki se izobraţujejo v 12 različnih programih na različnih
nivojih. Večina jih je v izgubljenih letih ostala brez veščin pisanja, sposobnosti
pomnenja in pa seveda brez motivacije, zato v začetku poudarjeno delajo na teh
veščinah. Predmet, ki je obvezen za vse, je komunikacija, v okviru katerega razvijajo
socialne veščine. Ker so v Youthreach lahko vpisani največ dve leti, veliko časa in
energije posvetijo tudi poklicni orientaciji.
Največ teţav imajo z motivacijo udeleţencev, saj večina še vedno nima smeri v
ţivljenju. V primeru, da posameznika ni na spregled nekaj dni, ga iz centra
kontaktirajo in poskušajo motivirati za povratek. Sicer se pa večina udeleţencev vozi
z drugih krajev, ker ne ţelijo, da bi domači vedeli, kaj počnejo.
Ko se vključijo v center, podpišejo dogovor, da bodo spoštovali predpisana pravila.
Svojo prisotnost vsakodnevno registrirajo preko ure.
Vodja centra si prizadeva za nenehno izobraţevanje zaposlenih, tako so v lanskem
letu vsi zaposleni opravili del izobraţevanja po teoriji izbire Williama Glasserja, letos
poleti pa bodo s tem nadaljevali, ker ţelijo izboljšati kvaliteto njihovega dela ter se
pripraviti na nove izzive kot je recimo delo z ljudmi iz različnih kultur. Vodja nam je
povedal, da imajo v javni osnovni šoli v Lucanu 16 različnih maternih jezikov in da je
v njihovem okolju zelo velika multikulturalnost.
Zaradi potreb so v sklopu centra pred kratkim odprli tudi vrtec.
Po predstavitvi smo si center tudi ogledali. Imajo zelo veliko delavnic, saj delo poteka
večinoma projektno – iz zaključenih projektov na koncu tudi pridobijo ocene.
Center po načinu delovanja spominja na naše PUM-e – gre za projektno učenje
mladih s to razliko, da pri nas izobraţevanje ne poteka znotraj PUMov kot pri njihovih
Youthreachih.
Po kosilu smo se z avtobusom vrnili v hotel, kjer nas je pričakala naša koordinatorica
s sodelavko Ursulo Kearney, ki nam je predstavila svetovanje odraslim. Na Irskem
imajo 40 centrov za izobraţevanje odraslih in vsi delujejo na podlagi bele knjige za
izobraţevanje odraslih iz leta 2000.
Po kratki pavzi so sledile prve predstavitve naših šolskih sistemov in sistemov
poklicnega svetovanja. Prva se je predstavila Slovenija - torej midve z Gordano.
Gordana je predstavila izobraţevalni sistem, jaz pa poklicno orientacijo pri nas.
Za nama je Kjell predstavil Švedsko ter njegovo šolo. Nadaljevali pa sta še Katja in
Jaana iz Finske.
Sreda, 24. februar 2010
V sredo dopoldan smo odšli v svetovalni center ene njihovih univerz v Dublinu – DIT.
Marie Gonnelly in Dave Kilmartin sta nam na fascinanten način (no, vsaj meni je bil!!)
predstavila koncept njihovega delovanja. Na Irskem uporabljajo različne modele
svetovanja na tretji ravni, vendar samo oni uporabljajo model kurikulum – delo v
njihovih delavnicah prinaša kreditne točke pri študiju. Izvajajo individualna svetovanja
ter delavnice po fakultetah (11 jih je). Trenutno pokrivajo populacijo 17.000
študentov, za njih pa poskrbijo tudi še v roku enega leta po zaključku študija, če se
obrnejo na njih.
Nato je Dave prikazal delavnico, ki jo izvaja za svoje študente. Mega dobro! In mega
uporabno!
Po kosilu smo se odpravili na drug konec Dublina v predmestje Ballymun, kjer smo
obiskali Ballymun Job Centre. Ballymun je bilo pred leti najbolj problematično
predmestje Dublina – ogromno socialnih problemov (nasilje, droge, alkoholizem,
revščina, tolpe …). Nato so se odločili za načrtno transformacijo naselja – porušili so
7 stolpnic (od osmih), kjer je bilo ţarišče teţav. namesto njih so zgradili niţje
stanovanjske stavbe, kjer je prostor bolj obvladljiv – projekt se naj bi zaključil v bliţnji
prihodnosti.
Zaradi populacije v Ballymunu je njihovo delo zelo specifično, saj se na centru
ukvarjajo tako z iskanjem zaposlitev, reševanjem socialnih teţav, s svetovanjem ter
razvijanjem psihometričnih testov za poklicno orientacijo.
Center se financira z razpisi, projekti in denarjem sponzorjev. Izvajajo ogromno
projektov v okviru EU – veliko sodelujejo tudi s Slovenijo (KADIS). Ian Clifford nam je
predstavil računalniški program Know how?, ki je nastal kot rezultat večletnega
mednarodnega projekta. Program vključuje tako vizualno kot tudi avditivno
komponento.
Zvečer smo si v gledališču za vogalom hotela ogledali predstavo Little Gem, kjer smo
slišali pravo irsko angleščino – na začetku se je cela dvorana smejala, samo naša
vrsta je bila tiho, ker (še) nismo razumeli jezika. Sicer pa zabavno!
Četrtek, 25. februar 2010
Z Robertom in Jaano sem se ponovno odpeljala v Lucan Village, tokrat pa na
celodnevni obisk v šolo na drugi ravni izobraţevanja – katoliška dekliška šola St
Josephs College. Šolska svetovalna delavka Antionette Donoghue nas je sprejela in
nam na kratko predstavila šolo (katoliška šola, obvezna je uniforma - prva tri leta je
zelen, drugo triletje pa moder pulover; okoli 70 učiteljev, 840 dijakinj, dve svetovalni
delavki in pol, 28 – 30 dijakov v razredu). Njihova posebnost je obvezno 4. leto –
torej je transition year obvezno vpisati. V tem letu dijakinje pripravijo projekt – ţe
nekaj let zapored je to muzikal. Na začetku leta izberejo predstavo, nato pa se nekaj
mesecev pripravljajo na izvedbo. Vsaka dijakinja pri pripravi in izvedbi prevzame
določeno vlogo, na tak način pokrijejo vsa potrebna dela, istočasno pa dijakinja lahko
izbere področje dela, ki jo zanima (organizacija, oblikovanje, scenografija,
kostumografija, stiki z javnostmi, petje, igranje …). To leto je namenjeno tudi praksi
na področju, ki jih zanima, imajo različne delavnice razvijanja socialnih veščin,
spoznavanja sebe, poklicni orientaciji, več obiskov kulturnih prireditev, učenje učenja
in podobno.
Nato nam je predstavila drţavni projekt, ki poteka na vseh šolah – »Rainbows –
make things better«. Projekt je namenjen otrokom, ki so v zadnjem letu doţiveli
izgubo (smrt bliţnjega, ločitev …), financira ga drţava, ki je v ta namen tudi pripravila
nekakšen »delovni zvezek«. Mavrično skupino na šoli vodi za to usposobljen učitelj,
srečujejo se enkrat tedensko ter se pogovarjajo o različnih temah, povezanih z
izgubo in soočanjem z njo. Ves čas srečanja gori svečka mavričnih barv, ki je
zagotovilo, da bo vse, kar je povedano v času gorenja svečke, ostalo v tistem
prostoru.
Pokazala nam je tudi računalniške programe, ki jih uporabljajo pri poklicnem
svetovanju (nekaj podobnega našemu Kam, Kako in TŠI).
Delo svetovalne delavke na šoli zajema ista področja dela kot pri nas, s tem, da je
tam lahko delo kvalitetnejše opravljeno, ker je niţji normativ za svetovalnega delavca.
Ravno v času našega obiska sta imeli dve fakulteti svojo predstavitev dijakinjam 5. in
6. letnika, svetovalna delavka pa je imela v razredu predstavitve za izbirne predmete
v 5. in 6. letniku.
Na koncu sta nas dve dijakinji 4. letnika peljali po šolskih prostorih ter nam povedali
še veliko stvari o šoli in o dogajanju na času »transition« leta.
Bila sem sicer malo razočarana, ker nimajo nobenega programa za delo z
nadarjenimi. Smo pa v debati ugotovili, da smo tako na Irskem, v Španiji, na Finskem
in v Sloveniji pred izzivom, kako vpeljati kompetenco učenje učenja v srednješolsko
raven izobraţevanja. Dogovorili smo se, da bomo ostali v zvezi ter si izmenjavali
informacije s tega področja. Upam, da bo res tako.
Z obiskom naj bi predvidoma zaključili ob 15.30, vendar smo bili tako zagreti, da smo
ostali eno uro dlje. Zvečer pa smo odšli na zadnjo skupno večerjo v najstarejšo
pivnico v Dublinu (in predvidevajo, da tudi na svetu) The Brazen Head iz 12. stoletja.
Preţiveli smo lep večer ob poslušanju irske glasbe.
Petek, 26. februar 2010
Paul Hill nam je na irskem nacionalnem zaposlitvenem centru (FAS Employment
Services) predstavil delovanje tega centra, ki je pod okriljem ministrstva za
gospodarstvo. Poleg splošnih smernic na podlagi katerih delujejo, nam je veliko
povedal tudi o krizi, s katero se ta trenutek spopada Irska. Vsak dan zaposleni
doţivljajo veliko verbalno agresivnih napadov, ko ljudje ostanejo brez sluţbe, pravi,
da se najmanj 1 človek na dan pri njih zjoka, v obupu grozijo tudi s samomori. Mislim,
da bi lahko potegnili vzporednico z Zavodom za zaposlovanje – iščejo zaposlitve za
nezaposlene, hkrati pa nudijo tudi svetovanje za kariero.
IRSKA, Dublin
mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Brežice
From 22/2/10 to 1/3/10 I spent a whole week as a Slovene Academia participant in
Dublin, Ireland.
The study visit was part of the Leonardo Da Vinci Exchange Programme of the
European Commission.
National Centre for Guidance in Education - NCGE arranged the details of the
placement for me; everything else was organised by the NCIPS/ Euroguidance
Slovenia.
Academia Programme Coordinator Shivaun Gallagher of the NCGE put together a
varied and interesting programme for the 12 guidance counsellors in a group (2 from
Spain; 1 from Norway; 2 from France; 1 from Sweden, 2 from Iceland, 2 from Finland
and 2 from Slovenia).
Day Zero: 21 st of February
I came to Dublin at noon, together with my colleague and friend Mojca Lukšič, who
was the second Academia participant from Slovenia.
We met Marjana Bevc, ex pupil from my high school in the afternoon. She is a jurist
who has lived and worked in Dublin for 2 years now, so she was willing to do a city
tour for us at the most interesting points of Dublin. She told us a lot of interesting
information about life and culture in Ireland.
We met at the tallest sculpture in the world The Spire – Ian Ritchie Monument of
Light in O’Connel Street, rising 120 high and made of stainless steel. We saw The
General Post Office building, O’Connel Bridge, the Board walk near the river Liffey,
the elegant Ha’penny Bridge,The Bank of Ireland, Trinity college, Grafton Street with
statue of Molly Malone, St.Stephen’s Green with the lake and a fountain, Temple Bar.
The sun was shining and I fell in love with the atmosphere of the city quickly.
We stopped in one of the famous pubs to taste special Irish dishes and to feel Irish
social life.
Day One: 22 th February
DES – Presentation of National Centre for Guidance in Education (NCGE)
Our Academia group met at the Wynn′ s hotel in the morning, and we went all
together with our coordinator Shivaun Gallagher to the Department of Education and
Science, who was established in 1995 to support and develop guidance practice in
all education settings and to advise the Department’s policy in the field of guidance.
NCGE supports teachers counsellors/support teachers in primary schools, guidance
counsellors in second levels schools, careers advisers in third level education,
guidance practitioners working with adults in education and guidance practitioners
working in Youthreach and similar programmes.
After warm welcome of Jennifer McKenzie, the Director of the NCGE and short
introductions, Shivaun Gallagher gave us an introduction to the Irish Educational
System.
Next presenter was Hilary Lynch, who presented Guidance in Ireland.
Guidance refers to a range of learning experiences (e.g.counselling, assesment,
information giving), that assist people to make choices about their lives (personal,
social, educational and career) and to make transitions consequent on these choices.
After lunch, Linda Darbey presented Initial Education and Profesional Development
for Guidance Counsellors in Second Level Schools. We also did some group work,
we had to find some key features our countries have in common and key differences
between our countries. We identified some challenges facing initial education
programmes in guidance counselling.
Academia Dublin — dinner 1
In the evening we all had dinner together in Le Bon Crubeen restaurant and we
listened to some Irish songs in the pub next door, The Celt Pub. Late in the evening a
lot of questions about counselling in different countries in Europe were answered,
too.
All Academia participants, as well as the staff of the NCGE, were kind and open and I
felt really accepted among them. I was really happy to be in Dublin.
Day Two: 23 rd February
Lucan Youthreach Centre of Education
In the morning we had a chance to start to be an independent group, because we
had to go in Lucan ourselves. We visited Lucan Youthreach and the manager Shay
Brady gave us a complete information about Youthreach Centre in Lucan and its
aims. It was obvious that Mr. Brady is fully dedicated to his work, so he has to be
successful, too.
Youthreach is an integral part of the national programme of second-chance
education and training in Ireland and is a central part of the Government's
contribution to the achievement of a lifelong learning society. The programme is
directed at unemployed young early school leavers aged 15-20. It offers participants
the opportunity to identify and pursue viable options within adult life, and provides
them with opportunities to acquire certification. It operates on a full-time, year-round
basis. They provide Education and Training for FETAC Certification at Level 3 and
Level 4 in a variety of subject areas.
This visit was interesting for me, because we don't have such programmes in
Slovenia.
After the lunch we went back to Dublin, and we had a presentation of Adult Education
in Wynns hotel. The presenter was Ursula Kerney, guidance officer NCGE.
The following activities were presentations of Educational and Guidance Systems in
Slovenia, Swedeen and Finland. We could find some similarities and differences
between them. I felt relief after my presentation and I was glad about the acclaim of
our Irish coordinator. That meant that we represented Slovenia properly. Maybe
small souvenirs and Gorenjka chocolates helped us.
We were free in the evening, which ought to be underlined, because it was the only
free evening in the whole week for me! I needed this free time because a lot of
information and impressions overwhelmed me.
Day Three: 24 th February
DIT – Dublin Institute of Technology
At DIT in Bolton Street we met two guidance counsellors - Marie Gonnelly and Dave
Kilmartin, who presented the guidance models they use in an interesting way.
DIT Careers Service is assisting in preparing students for important career decisions
and how to incorporate careers education into their academic programme. They
facilitate students in developing awareness of their personal skills, interests and
motivations in relation to career choice, developing awareness of appropriate
employment or postgraduate study opportunities, how to increase effectiveness in
making and implementing career plans and their ability to market themselves
effectively to potential employers or course directors. They provide students with
relevant information on the services they provide, as well as those of the Institute
programmes and facilities. They also provide general advice and information on
student expectations and labour market trends and advise them on the most effective
means of promoting their graduate opportunities.
They presented us some of their publications and on-line tools.
I especially enjoyed in the workshop of Dave Kilmartin, because he is an excellent
lecturer and I found his way of thinking similar to mine.
Ballymoon Job Centre
In the afternoon we traveled to Ballymoon, where we met a psychologist Ian Clifford
and his colleagues. They explained us some of their interesting projects. I found their
Pilot projects, they developed in Leonardo da Vinci programme - The know how to
learn and the project INFORM and EGUIDE very interesting. They designed very
creative tools to use for their clients on purpose to overcome barriers disadvantaged
jobseekers usually have to traditional psychometric assesments. I think they made a
great job and they succeeded in their task.
I think it would be nice to have such tools in Slovenia, and we talked about that
possibility with Mr. Clifford, who cooperates with Slovene experts in one of the
projects already.
Little Gem – Peacock Theatre
We had our cultural event in the evening. We went to the Peacock Theatre and we
saw a modern play – three generations of women, three ways of thinking, three
different stories …but the same conclusions in the end. It was a comedy and it was
tragic at the same time. The actors Anita Reeves, Hilda Fay and Sarah Green were
great.
I enjoyed in listening dynamic Irish accent of language, even I didn' t understand all.
Day Four: 25 th February
Second level day – work shadowing at Maryfield College
In the morning I had a task to go to Maryfield College, together with my colleagues
from Spain, France and Iceland. We took the right bus, we got off the bus on the
proper location, but the direction for our walk to the Griffith Avenue was opposite.
That is the reason I saw all beautifull houses along the Griffith Avenue …We reached
our destination just before they announced that we were missing persons.
The counsellor in the Maryfield College, Mrs. Dorothy Ryan organised our schedule
for the whole day, but it was not enough time to take it all. It was nice to talk with her
and we recognised that her work day is quite similar to ours. It was so familiar to me
that so many pupils wanted to speak with her even she was occupied with our visit.
We concluded we have similar problems, ways to resolving them and tools …so it
was great time to exchange our experiences.
We had the opportunity to ask Mrs. Doroty Ryan about the Transition Year, which
had been wery interesting for me since we had an introduction about educational
system in Ireland. Transition Year is organised for those students who need
additional support. The students in this year do different projects and they have
opportunities to get work experience. The aims of Transition Year are:
education for maturity with the emphasis on personal development including
social awareness and increased social competence;
the promotion of general, technical and academic skills with an emphasis on
inter disciplinary and self directed learning;
education through experience of adult and working life as a basis for personal
development and maturity
Assessment methods include: diaries, oral presentations, practicals, exhibitions,
project work, worksheets and written tests.
I think this transitional year is a great opportunity for those pupils who have problems
in their growing up. In Slovenia our pupils don' t have such opportunity and this can
result in lower school success as it might be. We have to discuss about that in
Slovenia.
When we came back from the school we did a quick walk to National Gallery, now
houses a collection of some 2500 paintings and 1000 other works of art, spanning
from 14th to the 20 th centuries. All major European Schools are represented.
Academia Dublin — final dinner
In the evening we had opportunity for the true Irish pub experience. We visited the
oldest pub in Ireland, dating in 1198 – The Brazen Head. We enjoyed live music and
wholesome food. The athmosfere was special and we all had a great time there.
Day Five: 26 th February
FAS Employment Services
FAS is Ireland’s National Employment service. It was established in 1988 to act as
the Training and employment authority. It is ‘dual stranded’ – FAS Employment
Services and Local Employment Services (LES), which are community based.
Their mission is to help job seekers, in particular those who are most marginalised, to
enter or re-enter the active labour market and to provide a high quality Employment
Service to employers by matching and filling vacancies at all levels.
There are several target groups:
Clients referred under the National Employment Action Plan
Early school leavers
Long term unemployed
Peple with a Disability
Clients unplaced from FAS Training and Employment programmes
Lone parents
Employees facing redundancy
Women returning to work
Travellers
Local Employment Services (LES) was established in 1995. The mission is to provide
an intensive guidance and placement service to the most disadvantaged in contexst
of the Labour Market.
FAS and LES work very closely together. National Employment Action Plan (NEAP)
clients are referred to FAS by the Department of Family and Social Welfare, with
whom it is jointly implemented. NEAP was commenced in 1998 and is a preventative
strategy. It is focused on early and systematic interventions with unemployed people.
All who approach FAS are assessed and based on this clients may be directed to a
FAS Training Centre, other training e.g. community training centres, intensive
guidance or self service support .
Mr. Paul Hill, who was our kind host at the FAS explained us also The Counselling
Approach to Careers Guidance – four Phase Model (authors are L. Ali and B.
Graham), which consists of Clarifying, Exploring, Evaluating and Action Planning. We
also heard some informations about Caseload Managament and Guidance Suport.
We talked about Job Clubs and Career Directions – we have both in Slovenia, too.
Mr. Hill told us that they were preparing a new version of Career Directions and I was
proud to tell him about the improvement we had had in Slovenia (by the NCIPS
merit).
After that interesting presentation we went back to DET in the centre of Dublin and
spent some time on presentations of educational and guidance systems in Spain,
Iceland and Norway.
Through the discussion about the systems of guidance and counselling in operation
in the countries of the various participants from this Academia programme it became
clear that in many of the countries careers guidance and counselling on personal
issues are often combined into one role as it is in Slovenia. This means counsellors
have very important role in their schools and they ought to be active in life long
learning.
We completed Quality Assurance questionnaires at the end and It was a pleasure
that we got our certificates for participation.
We had a lunch and a long photo session after that …
and then we went all together to the Trinity College Dublin. We had a guided tour
there and we saw amazing Book of Kells there.
The Book of Kells is the most recognized and most remarcable artifact of medieval
Celtic art. It was transcribed by Celtic monks ca. 800. It features page after page of
lavish, colorful lettering, illumination, decoration and illustration. To a large extent, the
great reputation which Celtic art and design have today is based on the exceptional
quality of the images found in the Book of Kells.
I felt very grateful to see it, it was like experiencing a part of history.
Academia Dublin — second final dinner
Academia participants from Finland, Spain, Norwey and Slovenia went for a dinner in
an Italian restaurant, not only because we were hungry, but because we wanted to
spend some more time together talking again about our work, families (we started to
miss our family members) …We made a lot of plans for our future experts meeting
(maybe next Academia visits) and we were quite sure we would stay in touch as real
friends always do.
Day Six: 27 th February
Full day tour to Glendalough & Kilkenny
We took a fantastic panoramic full day tour because we wanted to see the
countryside of Ireland too. We were lucky to have a fantastic guide who told us a lot
of important dates about history and culture of Ireland.
We went to the heart of the Wicklow mountains to Glendalough – renowned for its
Early Medieval monastic settlement founded in the 6th century by St Kevin, a hermit
priest, and destroyed in 1398 by English troops.
Throught spectacular and varied scenery we arrived in Medieval Capital if Ireland –
Kilkenny City, we had a guided walking tour through medieval side streets, we visited
the Dominican church Black Abbey, the home of the Kilkenny Dominican Monks
since 1225.
The Black Abbey was at the centre of civic life in Kilkenny for centuries. It was
repressed in 1543, converted into a courthouse and served as such until the end of
the 17th century. Partially restored in 1778, the Abbey did not become a place of
public worship until the mid-19th century. Its modern and antique stained glass
windows are stunning and there are fascinating statues and relics on display there.
We also saw the Castle of Kilkenny, one of the most magnificent castle's in Ireland,
which was built by the Normans who arrived in the city during the 12th century.
After returning to Dublin I felt the trip and all historical knowledge I got was like sine
qua non for understanding Irish people and their way of thinking, which I like very
much.
Academia Dublin — the third final dinner
Academia participants from Spain, Norway and Slovenia spent the last oportunity to
be together in the Irish pub, weaving the friendship net even stronger. We agreed
that the Academia study visit was important for us and for our profesional
development.
Day Seven: 28 th February
In the morning I went with Mojca for a leaving walk through Dublin streets. I won't tell
you what happened between that walk, because I don't want to put a shadow on our
staying in Dublin. I can only tell you it has a connection with seagulls who were flying
above the town.
Sunday had to be our day for flying back to Slovenia, but it was impossible because
in Frankfurt there was bad weather and they cancelled all the flights.
We had one day more for experiencing Irish warmth, hospitality, kindness,
willingness to help and open minded thinking.
Day AFTER Seven: 1 st March
Finally, Mojca Lukšič, my dear friend, whom I am very thankful to be in Ireland with
me, were on our flight home.
In Frankfurt we had an inventive race (it was a steeplechase indeed) to catch Adria
aeroplane for Ljubljana, but we made it.
When we came to Ljubljana, there was a brass band playing at the airport, we
thought it was for us, because we were the first Academia participants from Slovene
schools, but it was for the other reason – Petra Majdič, our famous ski runner, who
won a bronze Olympic medal in Toronto was there, too.
Conclusion:
The visit was an enjoyable and very interesting experience for me. Thanks must go to
the staff at NCGE, especially to lovely Shivaun Gallagher (who was full of motherly
love for our group) for arranging such a varied and stimulating programme and to
NCIPS/ Euroguidance Slovenia, who sent me to Ireland with Leonardo Da Vinci
Exchange Programme.
My warmest thanks go to excellent Slovenian Academia coordinator Sabina Škarja
for everything she did for us.
I experienced the Academia visit as a valuable one because of many new ideas I
have got for my career orientation work with pupils now, because I extended my
counselling knowledge and improved my English language skills (I even know some
Irish accents) and because I met colleagues from Europe. We became friends and I
am sure we will continue to exchange our ideas and experiences in future. I feel
confident as a part of new, important net of European career counsellors.
It was important for me to get the information about initial education and profesional
development for guidance counsellors in Ireland and I think it is high time to develop
a special study programme in Slovenia, too. Our work is so demanding and we ought
to be fully responsible, so we need this possibility. I hope it will happen in the few
years.
I will certainly apply for Academia again — together with Mojca, because we found
out we are a good team!
Some usuful links about education and guidance in Ireland:
www.ncge.ie
www.education.ie
www.educationireland.ie
www.ioti.ie
www.dit.ie/careers
www.dit.prospects.ac.uk
www.careerdirections.ie
www.careersportal.ie
www.windmillsonline.co.uk
www.myfuture.edu.au
www.fas.ie
www.skillsireland.ie
http://ty.siss.ie/index.html
http://ec.europa.eu.ploteus/
www.qualifax.ie
http://www.youthreach.ie
www.eguide-project.net
www.knowhow2learn.net
and about touristic tours:
www.collinsdaytours.com
FRACIJA, Pariz
Ingrid Boughaba, šolska svetovalna delavnka, Osnovna šola Sostro
V času od 8.3. 2010 do 13.3.2010 sem se udeleţila študijskega obiska v Parizu v
okviru projekta ACADEMIA programa Leonardo da Vinci.
Academia je mreţa evropskih organizacij za svetovanje, ki organizira programe za
izmenjavo za poklicne svetovalce iz sodelujočih drţav. Financirana je preko evropske
komisije programa Leonardo da Vinci.
CIPS Ljubljana je novembra 2009 prvič zbral prijave slovenskih poklicnih
svetovalcev, ki bi ţeleli sodelovati v drţavah Evrope.
Cilj izmenjave je direktna izkušnja evropske dimenzije svetovanja preko sodelovanja
v tedenskem študijskem obisku evropske drţave.
Moj obisk v Parizu je organizirala ga. Marie-France Coquard iz C.I.O. Centre
d'information et d'orientation des 8eme et 16eme arrendissements de Paris. – center
za informacije in orientacijo za 8. in 16. okroţje Pariza. Ga. Coquard je direktorica
tega centra. V Parizu je 13 takih centrov, vendar samo ta sodeluje v programu
Academia.
Skupina je štela 5 sodelujočih – predstavljale smo štiri drţave: Španijo (2), Norveško
(1), Luksemburg (1) in Slovenijo (1). Vse udeleţenke smo bile ţenske, prihajale smo
iz osnovnega izobraţevanja (3), iz srednje šole (1), iz centra za poklicno svetovanje
(1). Med seboj smo komunicirale v angleščini, sicer pa je bilo nekaj predstavitev v
programu samo v francoščini.
Nedelja, 7.3.2010
Večerni let na relaciji Ljubljana – Pariz, prevoz z letališča CDG v hotel.
Ponedeljek, 8.3.2010
Dopoldne topel sprejem na C.I.O. Sprejela nas je ga. Marie-France Coquard in nas
predstavila svojim zaposlenim. Udeleţenke smo se predstavile in povedale nekaj o
svojem delu. Skupaj smo odšle na kosilo.
Popoldne je sledila najprej predstavitev francoskega izobraţevalnega sistema.
Sledijo predstavitve izobraţevalnih sistemov Norveške, Španije, Luksemburga in
Slovenije. Z zanimanjem smo poslušale druga drugo.
Torek, 9.3.2010
Dopoldne je bil na C.I.O. redni sestanek zaposlenih, gostujoče pa smo sodelovale na
tem sestanku. Vsi smo se predstavili in povedali nekaj o svojem delu in drţavi iz
katere prihajamo. Predstavnica Centra za formiranje izobrazbe CERFA Montsouris je
povedala nekaj informacij o tem centru. Popoldne smo imeli voden ogled znamenite
pariške univerze Sorbone. Z velikim zanimanjem smo prisluhnile predstavniku te
univerze, ki nam je orisal zgodovino ter nas popeljal v notranjost zgradbe. Nato smo
si ogledale še mestno hišo, ki stoji v samem središču Pariza. Stavba je arhitekturno
zelo zanimiva - francoski renesančni stil – navdih so arhitekti dobil v dvorcih na reki
Loari, današnja stavba sega v drugo polovico 19. stoletja, ker je bila prejšnja
porušena v francosko-pruski vojni leta 1870 in od takrat je namenjena mestni upravi.
Sledil je voden ogled mestne hiše. Z zanimanjem smo si ogledale prostorne sobane,
še posebej sprejemnico, kjer so sprejeli vse francoske predsednike in vsakega
pomembnega drţavnika, ki obišče Francijo.
Zvečer smo povabljene na prireditev ob dnevu ţena v mestni hiši. Imele smo se zelo
lepo.
Sreda, 10.3.2010
Dopoldne smo obiskale EEI (Espace Emploi International). Center posreduje
informacije o poklicih, zaposlitvah v Franciji in drugod po Evropi, sodeluje s srednjimi
šolami v Parizu in okolici. Pripravljajo razna predavanja za skupine, ki ţelijo poiskati
zaposlitev v tujini. Veliko imajo tudi tiskanega materiala. Iskalci imajo na razpolago
tudi dostop do interneta. Tega se v samem centru manj posluţujerjo, ker ga imajo
doma.
www.pole-emploi-international.fr
Popoldne smo si ogledale Center za informiranje in dokumentacijo mladih (CIDJ).
Center je bil v osnovi namenjen populaciji med 18. in 30. letom. Zdaj pa se ta meja
dviguje proti 50. letu starosti. Poleg različnih informacij o pogojih izobraţevanja v
drugih drţavah nudijo tudi pomoč pri pisanju CV ter kandidate pripravijo za razgovor
pri delodajalcu. Imajo tudi svojo tiskarno. Center je podoben CIPS-u, vendar je veliko
večji in prostornejši. Obisk nam je bil zelo všeč.
www.cidj.com
Zvečer smo si ogledale sejem otroških knjig. Med knjigami bi lahko bila ure in ure.
Zaradi prostorske stiske doma ne morem imeti veliko knjig, zato na sejmih in v
knjigarnah uţivam ob prebiranju knjig.
Četrtek, 11.3.2010
Dopoldne smo obiskale licej Ponticelli. Sprejela nas je ga. Nouis Proviseure.
Populacija, ki se šola, je enkrat ali večkrat ţe izstopila iz izobraţevalnega sistema.
Ker je prekinitev šolanja velik problem v Franciji, ga skušajo reševati na več nivojih.
Več o tem bom napisala v članku.
Popoldne smo obiskali rektorat v Parizu. O njegovih nalogah nas je seznanil g.
Andree Scheer, odgovoren pri MGI (Mission Generale d'Insertion).
O problematiki izostajanja učencev iz šole pa je govorila ga. Rachel Stewart,
odgovorna na oddelku.
http://lyc-auguste-renoir.scola.ac-paris.fr/
Zvečer smo si ogledale razstavo starinskih predmetov, ki so jo odprli v palači
Troccadero.
Petek, 12.3.2010
Dopoldne smo obiskale prostore na razstavišču Pariz. Predstavljale so se srednje
šole in univerze iz Francije, pa tudi iz Velike Britanije, ZDA in Avstralije. Bilo je zelo
zanimivo. Salon je bil odprt do nedelje, 14.3.2010. Razstava je podobna Informativi
na Gospodarskem razstavišču, vendar po obsegu veliko večja, saj je tudi Pariz večji
od Ljubljane. Dobile smo veliko materiala in zanimivih informacij o šolanju.
www.letudiant.fr
Popoldne smo imele skupni sestanek, evalvacijo študijskega obiska na C.I.O.
Sobota, 13.3.2010
Dopoldne smo obiskale La Cite des Metiers (poklicni center), center, ki je odprt za
javnost, za vse, ki ţelijo informacije za svojo poklicno prihodnost. Informacije so
anonimne in brezplačne. Bilo je zelo zanimivo in poučno.
www.citedesmetiers.fr
Popoldne sem si ogledala muzej Louvre in vojaški muzej, kjer je pokopan Napoleon.
Nedelja, 14.3.2010
Dopoldne ogled Pariza, popoldne prevoz na letališče in večerni let v Ljubljano.
Analiza študijskega obiska
V Parizu sem se imela zelo lepo. Skupina je bila prijateljska in vedno v pomoč.
Program je bil pester in zelo zanimiv. Všeč so mi bili obiski različnih institucij,
še posebno obisk Lycee Ponticelli, ki je obravnaval osrednjo temo študijskega
obiska. Ţelela bi si več obiskov različnih šol in več časa za izmenjavo naših
izkušenj.
Študijski obisk v okviru programa Academia bi priporočila tudi drugim
poklicnim svetovalcem, ker je to velika priloţnost obiskati drugo drţavo in
videti, kako tam izvajajo poklicno orientacijo. Srečaš kolege poklicne
svetovalce iz drugih drţav in na svoje delo gledaš z drugega zornega kota in
novimi izkušnjami.
Imela sem priloţnost obiskati čudoviti mesto Pariz, se srečati in govoriti s
tistimi, ki so povezani z aktivnostmi poklicne orientacije. Imela sem tudi
priloţnost govoriti v francoščini in angleščini.
Izkušnje bom koristno uporabila pri svojem delu in o obisku poročala na
študijski skupini šolskih svetovalnih delavcev. Napisala bom tudi strokovni
članek.
FRANCIJA, Marseille
Patricija Koren, poklicna svetovalka, Zavaod RS za zaposlovanje, Območna služba Koper
Naš gostitelj je direktor CIO 2 (Saint Ferreol) Patrick Deperraz, ki nam je svoj center
tudi predstavil. CIO je kratica za Center za informiranje in svetovanje in je v celoti
primerljiv s slovenskimi CIPS-i, s to razliko, da ga je ustanovilo Ministrstvo za šolstvo
in da je predvsem na razpolago za šolsko mladino, ki potrebuje svetovanje pri izbiri
srednje oz. poklicne šole. Svetovalci, ki so vsi psihologi, so dva do tri dni na teden na
osnovnih šolah, kjer se skupaj s šolskimi svetovalnimi delavci ukvarjajo z učenci, saj
so ugotovili, da je zunanji sodelavec, ki je viden kot nevtralen, velikokrat uspešnejši
od notranjih sodelavcev pri reševanju teţav. Čeprav so ti centri, v Marseillu jih je
šest, zelo uspešni in obiskani, skuša drţava delati na temu, da bi njihove naloge
zaradi varčevanja sredstev in kadra prenesla popolnoma na šolske svetovalne
delavce. Seveda ni nihče zadovoljen s to rešitvijo, sedaj čakajo na razplet situacije. V
nadaljevanju sem vstavila nekaj primerov internetnih strani, ki podrobneje opisujejo
obiskane strukture.
15.3.2010
PREDSTAVITEV FRANCOSKEGA ŠOLSKEGA SISTEMA
Gostitelji so pripravili predstavitev francoskega šolskega sistema, ki se precej
razlikuje od slovenskega (glej priloţeno shemo). Jasli obiskuje pribliţno polovica
vseh otrok, od treh let dalje so v vrtec vključeni vsi otroci (z redkimi izjemami).
Obvezno šolanje se prične s 6 leti in traja do 16. leta starosti. Osnovna šola je
razdeljena na 5 razredov, nadaljuje se s collège, ki traja 4 leta, zaključi se ga z
izpitom, ki je pogoj za nadaljevanje šolanja. Od ocen je odvisno, kam se lahko vpiše
otrok – ali na poklicno dvoletno šolo, tri letno poklicno ali na splošno tri letno. Prvi dve
dajeta poklic, dijak ne more nadaljevati na univerzi, zadnja je pogoj za vpis na
fakulteto. Diferenciacija se prične v drugem letniku srednje šole in se nadaljuje na
skrajšanih programih, ali pa na programih, ki trajajo dlje, vendar je za vstop v le-te
potreben sprejemni izpit. Na univerzitetnem nivoju je situacija še bolj razvejena, ne
glede na bolonjsko reformo imajo v Franciji še vedno od dvoletnih do osemletnih
univerzitetnih programov imenovanih visoke šole in po navadi dostopnih bogatejšim
slojem.
SVETOVANJE V ŠOLSKEM SISTEMU
Svetovanje izvajajo šolski svetovalci, ki so hkrati tudi učitelji in svetovalci psihologi s
centrov CIO (Centre d'information et orientation), vsak svetovalec svetuje v povprečju
1700 učencem (Francija) oz. 1200 (Marseille). V Franciji se politiki nagibajo k
zmanjševanju svetovalcev s centrov CIO in prenašanjem nalog direktno na učitelje.
To ni zaţeleno ne s strani učiteljev (dodatno delo) ne s strani CIO svetovalcev
(izguba delovnega mesta).
PREDSTAVITEV EUROGUIDANCE
Naloge so enake kot v Sloveniji, s tem da se svetovalci EG opirajo na CIO za pomoč
pri informiranju, ker v Franciji obstajajo samo štirje. Dopolnjujejo spletno stran
Ploteus s francoskimi informacijami in s pomočjo ONISEP-a informirajo o poklicih v
Franciji. ONISEP je ustanova, ki skrbi za aţurnost kataloga standardov za vse
poklice, ki se izvajajo v Franciji.
FLEKSIBILNOST ODRASLIH S POMOČJO VALIDACIJE PRIDOBLJENIH
IZKUŠENJ (VAE) (primerljivo s slovenskim NPK).
Validacija oz. potrjevanje izkušenj je moţno na vseh nivojih od poklicne do srednje
šole in tudi na univerzitetnem nivoju in je natančno določeno z zakonom. Od poklica
in izkušenj je odvisno, kdo potrjuje pridobljeno znanje, na koncu je osebi priznana
tudi izobrazba in ne samo poklic. Za dopolnjevanje znanja se potegujejo različne
organizacije, ni se še popolnoma razvilo.
IN BILANCO KOMPETENC
V Franciji je z zakonom določeno, da ima zaposleni pravico do bilance kompetenc, ki
jo mora plačati delodajalec. Potrebujejo jo v primeru ţelje po napredovanju ali pa
zamenjavi delovnega mesta. Lahko jo zahteva delodajalec, ko mora pokriti nova
delovna mesta s pomočjo obstoječih delavcev. Izvajajo jo zunanje organizacije (javna
je CIBC), ki sklenejo tripartitno pogodbo izvajalec – delavec – podjetje, kjer je ţe na
začetku točno določeno, kaj se s tem ţeli doseči. Izvaja se 24 ur razdeljenih na 2
meseca in se konča s predstavitvijo s strani svetovalca.
16.3.2010
Torek smo preţiveli na največjem liceju v Marseillu, ki je bil ustanovljen leta 1963 in
šteje pribliţno 1700 dijakov in je razdeljen na splošne in tehnološke programe.
Zajema več hektarjev ozemlja, poleg učilnic in laboratorij ter delavnic za različne
programe (mehanična, CNC, kemijska, predelava plastike,...), ki smo jih popoldan na
vodeni predstavitvi tudi obiskali ter dijaški dom za oddaljene dijake in študente tudi iz
drugih srednjih šol. Poleg srednješolskih programov, imajo učenci moţnost
nadaljevati s študijem tudi na univerzitetni ravni in sicer na dvoletnih programih, ki
pripravljajo študente za delo kot vodje različnih proizvodnih oddelkov in ki so s strani
francoskih podjetnikov sila cenjeni zaradi dolţine in nivoja pripravljenosti študentov,
ki jih obiskujejo. Obdrţali so jih ne glede na bolonjsko reformo. Sodelovanje z
bodočimi delodajalci je zelo tesno, saj imajo dijaki in študentje moţnost spoznati
podjetja med prakso. V programih, kjer izobraţujejo varilce in mehanike pa so dijaki
ţe „rezervirani― pred zaključkom šolanja.
V njihovih prostorih smo jutro namenili evropskemu projektu AQOR, katerega član je
tudi naš gostitelj Patrick Deperraz, kateri nam je iz prve roke obrazloţil potek projekta
in njegove cilje. Delo smo nadaljevali z diskusijo o nekaterih kriterijih, ki dokazujejo
kvaliteto v poklicnem svetovanju in skupaj ugotovili, da je na prvi pogled naše delo
zelo „kvalitetno―, pri podrobnejši analizi pa se pokaţe, da moramo biti zelo pazljivi, da
se v naše svetovalno delo ne prikrade poleg skrbi za svetovance, tudi skrite zahteve
našega delodajalca. Naj to podrobneje nakaţem na enem izmed predstavljenih
kriterijev: Naše svetovalno delo je osredotočeno na uporabnika – v resnici smo lahko
prepričani, da delamo v dobro uporabnika, lahko pa mu svetujemo (seveda v dobri
veri in podzavestno) izbiro poklicev, ki so v tem trenutku deficitarni. Opozorilo je v
tem, da moramo ozavestiti vse te procese in se zavestno osredotočiti na potrebe
uporabnika in ne širšega okolja.
17.3.2010
V sredo smo obiskali regijsko sluţbo ONISEP, ki se nahaja v bliţnjem mestecu Aix-
en-Provance. V Franciji so zelo popularne kratice, tako da smo udeleţenci Academie
morali kar napeti moţgane, da smo lahko sledili vsem oznakam. ONISEP – Drţavni
urad za informacije o učnih programih in poklicih – učiteljem in poklicnim svetovalcem
olajšuje delo s tem, da zbira (posamezni uradi na lokalni, drţavni pa na vsem
francoskem teritoriju) o vseh srednjih šolah in vseh poklicih, ki se jih v Franciji lahko
naučiš. Na njihovi spletni strani je na razpolago iskalnik po celotni podatkovni bazi, ki
v trenutki pokaţe, kje je poklicna ali srednja šola, ki jo iščemo, kje se lahko
izobraţujemo za določen poklic, … Poleg tega so tudi uradna zaloţba za opise
poklicev, s katerimi oskrbujejo šole in vse CIO-je. Njihovo knjiţnico imajo na
razpolago tudi v Cité des métiers (nekaj med našimi Zavodi za zaposlovanje in CIPS-
i – podrobnejši opis sledi kasneje).
Tu je začetna internetna stran ONISEP-a
Popoldan je bil namenjen obisku mesta, kjer se je med drugimi rodil in deloval slikar
Cézanne.
18.3.2010
Pridruţena gostiteljica, direktorica CIO 4 Patricia Coste, nas je v četrtek gostila v
svojem uradu in nam s pomočjo ravnateljice ene izmed šol s katerimi sodeluje
opisala teţave v četrteh, ki so gosteje naseljene s tujci.
Vsak CIO sodeluje z določenim delom mesta, CIO 4 se ukvarja s Severnim obalnim
delom. Tu se otroci, ki obiskujejo osnovno šolo in collège, ukvarjajo raje z ilegalnimi
dejavnostmi (kraja, preprodaja prepovedanih drog) kot da bi hodili v šolo, ker tako
lahko preţivljajo druţino. Zelo teţko se jih pripravi do tega, da dokončajo program
obveznega izobraţevanja, še teţje pa do poklica, saj s svojimi ilegalnimi dejavnostmi
v 2 tednih zasluţijo toliko kot delavec v 1 mesecu. Zato so ti teritoriji deleţni dodatnih
finančnih sredstev s katerimi zaposlujejo osebe, ki se s temi otroci dodatno ukvarjajo
in ki skušajo prepričati tudi njihove druţine o tem, da je šola koristna.
Popoldan je sledil obisk Cité des métiers (Mesto poklicev), ki je v Marseillu zelo
aktiven. Financiran je s strani drţave, regij in lokalnih skupnosti po potrebah
prebivalstva. Pomočnik direktorja nam je s pomočjo enega izmed svetovalcev opisal
delovanje tega centra, ki je zadolţen predvsem, da razbremeni urade za
zaposlovanje, kjer svetovalci zaradi časovne stiske (15 min razgovora na osebo) ne
morejo kakovostno svetovati o vseh moţnostih izobraţevanja in zaposlovanja!!!!
Njihovi svetovalci so na razpolago za vse uporabnike (mladino, študente, zaposlene,
brezposelne), ki potrebujejo:
poklicno svetovanje
informacije o moţnostih izobraţevanja
pomoč pri iskanju zaposlitev in
pomoč pri odpiranju svojega podjetja.
Uporabniki imajo na razpolago 27 osebnih računalnikov in obširno knjiţnico
(publikacije ONISEP), ki jo lahko samostojno uporabljajo.
Cité des métiers organizira tudi seminarje na najrazličnejše teme in srečanja z
različnimi predstavniki najbolj zanimivih poklicev, ciklično vsak mesec ter organizira
tedne namenjene posameznim sektorjem (npr. gostinstvo), ki so zelo dobro obiskani,
zadnjega v letu 2009 je obiskalo 4000 ljudi. V njihovem uradu v Marseillu se letno
informira 72.000 oseb, v enotah v bliţini pa še dodatnih 8.000.
19.3.2010
Zadnji dan smo jutro preţiveli v Poklicnem liceju Ampère, kjer se je ta dan odvijal
Forum poklicnih licejev, kjer so profesorji z različnih poklicnih šol učiteljem in
svetovalnim delavcem iz kolegijev (collège) predstavljali svoje šole in jih navduševali,
da bi svoje učence poslali na njihove liceje.
Popoldan je bil namenjen kratki bilanci tedna in formalnostim v zvezi z dokumenti o
prisotnosti.
Za zaključek bi samo napisala, da je bila izmenjava izredno zanimiva in koristna, tako
za nadaljnje delo kakor na nivoju navezovanja kontaktov z ostalimi svetovalci, ki so
skupaj z mano bili v Marseillu. Glede na to, da je bila naša skupina relativno majhna,
smo uspeli vsi maksimalno profitirati
ŠPANIJA, Santiago de Compostela
mag. Sabina Škarja, Academia koordinatorka, Euroguidance/NCIPS, Zavod RS za zaposlovanje
Namen študijskega obiska učne mobilnosti Academic and vocational guidance in
Spanish educational system. Transition to working life v Galiciji (Santiago de
Compostela, 21-28. 3. 2010) je bil spoznati španski sistem izobraţevanja in karierne
organizacije s študijskimi obiski v izobraţevalnih organizacijah in na zavodu za
zaposlovanje. Hkrati je bil namen tudi spoznavanje izobraţevanja in karierne
orientacije v drţavah udeleţenkah študijskega obiska (Francija, Danska, Norveška,
Slovenija).
Na sedeţu avtonomne vlade Xunta de Galicia je udeleţence učne mobilnosti
pozdravil generalni direktor za izobraţevanje, poklicno usposabljanje in inovacije pri
vladnem oddelku za izobraţevanje in načrtovanje univerze José Luis Mira Lema.
Udeleţenci smo predstavili sisteme izobraţevanja in karierne orientacije v svojih
drţavah, čemur je sledila tudi diskusija. Sledila je obširna predstavitev španskega
izobraţevalnega sistema, ki ga je podal Jesús Manuel Rodríguez Buján.
Predšolsko izobraţevanje je prostovoljno in poteka v dveh sklopih za otroke od
rojstva do 3 let in od 3 do 6 let. V drugem sklopu je brezplačno.
Šolska obveznost v osnovi šoli je za otroke od 6 do 16 leta starosti in je razdeljena na
dva nivoja. Pouk poteka 50% v galicijščini in 50% v španščini. Vsaka avtonomna
skupnost vzpostavi svoj šolski koledar po zgledu centralne vlade. Šolsko leto ima
minimalno 175 šolskih dni med prvim septembrom in koncem junija.
Po zaključku obveznega izobraţevanja, se učenci lahko vpišejo v programe za
pridobivanje osnovnih kvalifikacij, posebno poklicno usposabljanje na srednji in
kasneje na višji ravni ali v baccalaureate. Programi za pridobivanje osnovnih
kvalifikacij so namenjeni učencem, ki niso uspešno zaključili osnovno šolo, trajajo pa
1-2 leti. Pri poklicnih programih so priljubljeni tudi dveletni programi ciclos formativos,
ki so organizirani v module glede na posebne in splošne veščine ali vajeništvo.
Baccalaureate poteka v treh različnih sklopih: znanost in tehnologija, humanistika in
druţbene vede ter umetnost. Za vpis na univerzo je potreben posebni vstopni test.
Šole v Španiji:
escuela de educación infantil (3-6 let stari otroci),
colegio de educación infantil y primaria (3-12 let stari otroci),
colegio público integrado (3-16 let stari otroci),
instituto de educacion secundaria (obvezno za 12-16 let stare otroke in
prostovoljno za 16-20 let stare otroke),
centro especifico de educación especial.
Gospodarska kriza je tudi zelo močna v Španiji, se pa pojavlja potreba po več
poklicnih profilih, kjer večinoma v letu po poklicnem usposabljanju več kot 80%
študentov najde svojo prvo zaposlitev.
V času učne mobilnosti smo si ogledali tudi izobraţevalne programe in karierno
svetovanje v različnih organizacijah več galicijskih mest (Santiago de Compostela,
Lugo, A Coruña, Ponteverda):
Integrirani center Compostela (Centro Integrado de Formación
Profesional Compostela), Santiago de Compostela.
Integrirani center ponuja poklicno izobraţevanje s trimesečno prakso na delovnem
mestu za programe socialni oskrbovalec, zdravstvena nega otrok in grafično
oblikovanje.
Šola za otroke s posebnimi potrebami (CEE Centro de Educación
Especial Manuel López Navalón), Santiago de Compostela.
Šola za otroke s posebnimi potrebami Manuel López Navalón izvaja programe
osnovnega poklicnega usposabljanja predvsem za gluhe, slepe in ostale učence s
posebnimi potrebami. Učne ure so prilagojene vsakemu učencu v razredu in potekajo
na naslednjih nivojih:
- Osnovno izobraţevanje za otroke med 3-19 leti (v razredu je največ 5
učencev).
- Uvod v osnovno poklicno usposabljanje (ključne veščine, vsakdanje
spretnosti, ročne spretnosti); v razredu je največ 5 učencev.
- Enoletni programi za pridobitev osnovne poklicne kvalifikacije (za učence, ki
niso končali osnovne šole); v razredu je največ 12 učencev, če je kateri med
njimi še posebej prizadet pa šteje za dva. Programi, ki jih izvajajo so:
mizarstvo, šivilja/krojač, kmetijstvo, catering). Učenci so v ponedeljek in torek
v šoli, preostale dneve pa v podjetju.
Na šoli je tudi obseţna specializirana knjiţnica s poudarkom na gradivu za slepe in
gluhe, pripomočkih za učenje.
Urad za delo (Servicio Gallego de Empleo), Pontevedra.
Poklicno svetovanje na zavodu za zaposlovanje v Galiciji pojmujejo kot celostno
obravnavo brezposlene osebe, ki zajema prijavo osebo na zavodu, izdelavo
zaposlitvenega načrta (itinerario personal de inserción) in spremljanje. V Galiciji je
trenutna stopnja brezposlenosti 17%, glavne dejavnosti pa so kmetijstvo, industrija,
ribištvo, gradbeništvo in turizem. Delodajalci nimajo zakonske obveze za prijavo
prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje, zato se pogosto odločajo za
oglaševanje prostih delovnim mest preko drugih medijev. Poklicni svetovalci imajo v
povprečju 5 strank dnevno (prvi svetovalni intervju z brezposleno osebo traja od 30-
45 minut, drugi intervju pa 2 uri po preteku 6 mesecev, ko se pregleda stanje). S
kariernimi svetovalci na šolah ne sodelujejo, razen izjemoma.
Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza (Centro Integrado de
Formación Profesional Carlos Oroza), Pontevedra.
V Galiciji je 11 integriranih centrov, ki ponujajo poklicno usposabljanje na različnih
področjih. Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza ponuja začetne programe
za pridobivanje kvalifikacij na področju cateringa, gastronomije, peke, slaščičarstva,
hotelirstva in turizma.
Razredi so opremljeni kot restavracije, hoteske sobe, knjiţnice, v vseh razredih je po
en računalnik na študenta. Poklicno usposabljanje je brezplačno, 20% prostih mest
na tej in podobnih šolah je rezerviranih za brezposlene osebe, ki si ţelijo pridobiti
kvalifikacije.
Galicijsko združenje za ljudi z disability (Centro de COGAMI -
Confederación Gallega de Personas con Discapacidad), Lugo.
Cilj zdruţenja je kar nabolj integrirati osebe z disability v druţbo in izboljšati trenutno
stanje. COGAMI ima organizacije po vsej Galiciji, kjer med drugim svetovalci nudijo
tudi svetovanje in certificirano usposabljanje za poklicno ţivljenje in vstop na trg dela.
Za posebej prizadete osebe je na voljo tudi dnevni program (terapija, prevoz v center,
psihološka pomoč druţinam) in usposabljanje za osnovne ţivljenjske spretnosti.
Posebni programi so namenjeni tudi prizadetim na podeţelju, ki sicer ne bi imeli
dostopa do teh storitev. Program socialnega spremstva izvajajo ob pomoči
prostovoljcev.
Pomembna dejavnost je tudi usposabljanje in posredovanje zaposlitve, kjer z
zavodom za zaposlovanje izvajajo brezplačno svetovanje in posredovanje v
zaposlitev (letno zdruţenje v Galiciji posreduje več kot 18.000 osebam zaposlitev).
Zdruţenje ma tudi več svojih podjetij, kjer zaposluje osebe z diability (Trameve,
Coregal, Rede Galega de Kioskos, Grafinco, Lamastelle, Integratex, Arevol,
Artegalia).
Posebna enota za karierno orientacijo (Equipo de Orientación
Especifico), A Coruña.
Posebna enota za karierno orientacijo je zunanja sluţba, ki nastopa kot pomoč
poklicnim svetovalcem na šolah, hkrati pa opravlja tudi funkcijo centra za
izobraţevanje odraslih in učenje na daljavo.
Enota je sestavljena iz 2 specialistov za vedenjske teţave, specialista za motorične
motnje, specialista za slepe in gluhe, specialista za nadarjene, socialne delavke in
logopeda. Vsaka šola, ki ima več kot 12 razredov ima namreč oddelek za karierno
orientacijo, manjšim šolam pa je karierni svetovalec na razpolago v najbliţji šoli s tem
oddelkom. V vsaki šoli je poklicni svetovalec, ki pa poleg kariernega svetovanja
pokriva tudi ostale teme (osebne in socialne teţave, itd.). Podlaga za karierno
orientacijo je tudi v naslednjih španskih zakonih: LOGSE 1/1990 in LOE 2/2006.
Forum Metropolitano del Ayuntamiento de A Coruña.
Forum Metropolitano je občinski center za zaposlovanje, kjer med drugim poteka
poklicno usposabljanje za osipnike in brezposlene za programe (vrtnarstvo,
mizarstvo), po katerih je v lokalni skupnosti poteba za zaposlitev.
Na informacijskih točkah v mestu (puntos de atencion parael empleo) nudijo
individualno informiranje, svetovanje, pomoč pri pisanji CV in posredujejo prosta
delovna mesta na podlagi individualnega zaposlitvenega načrta.
Med najbolj uspešnimi programi je bila delavnica Transición Escuela – vida Activa,
ki poskuša dijakom olajšati prehod na trg dela. Delavnico pripravljajo na srednjih
šolah v sodelovanju s tamkajšnjimi šolskimi svetovalnimi delavci, kjer dijake med 16-
18 let usposabljajo na področju veščin iskanja zaposlitve, sprejemanja
(problematičnih) odločitev, orodij za iskanje zaposlitve in intervjuja z delodajalcem.
Univerza Santiago de Compostela (Vicerrectorado de Estudiantes de la
Universidad de Santiago de Compostela).
Univerza Santiago de Compostela nudi svojim študentom poklicno svetovanje,
moţnost samozaposlovanja in storitve, ki podpirajo podjetništvo in zaposlovanje.
Njihove storitve so še posebej usmerjene študentom zadnjega letnika, da se jim
pomaga čim bolj olajšati prehod na trg dela. Svetovanje poteka individualno in tudi
skupinsko.
Univerza Santiago de Compostela izvaja tudi program A PONTE, katerega namen je
povezovanje univerzitetnega študija in poklicnih izobraţevalnih programov, ki so
potencialni prihodnji študenti.
Pedagoški muzej (Museo Pedagógico de Galicia MUPEGA), Santiago de
Compostela.
Pedagoški muzej predstavlja zgodovino izobraţevanja v Galiciji.
Študijski obisk je bil odlična priloţnost za izmenjavo primerov dobrih praks med
kariernimi svetovalci in za spoznavanje sistemov izobraţevanja in karierne
orientacije.
Zanimive spletne strani:
Poklicna orientacija. www.ugt.es/opta
Usposabljanje za zaposlitev. www.ugt.es/formacionparaelempleo
Zaposlovanje ţensk. www.womanemprende.org
SAEE. www.usc.es/servizos/saee
COGAMI. www.cogami.es
CEE Centro de Educación Especial Manuel López Navalón.
www.ceenavalon.org
Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza.
http://centros.edu.xunta.es/cifpcarlosoroza
Univerza Santiago de Compostela. www.usc.es
Izobraţevanje v Galiciji. www.edu.xunta.es
Shema španskega izobraževalnega sistema
ISLANDIJA, Reykjavik
Andreja Petrovič, šolska svetovalna delavnka, Ekonomska šola Novo mesto
Nedelja, 25. 4. 2010
Potovanje na Islandijo se je začelo
ob 6.30 v Novem mestu. Ob 7.00, po
voznem redu je letalo poletelo iz
Zagreba v London. Vedela sem, da
je zaradi vulkanskega prahu letališče
Keflavik zaprto za ves promet ţe
nekaj dni, a sem bila optimist.
Prvič se je zataknilo v Londonu, kjer
smo izvedeli, da je promet za Islandijo preusmerjen v Glasgow in od tam v Akureyri
na severu Islandije. Na Londonskem letališču smo brez informacij čakali na letalo dve
uri. Ko smo prispeli v Glasgowu smo bili vsi potniki za Islandijo usmerjeni na poseben
terminal. Bilo nas je ogromno.
Drugič se je zataknilo v Glasgowu. Let za Islandijo so najprej prestavili, a se ob
predvideni uri ni nič zgodilo. Osebje se je sprehajalo mimo čakajočih potnikov, ne da
bi nam dali kakršne koli informacij. Po nekaj urah čakanja so nam povedali, da čakajo
na pomembno informacijo in ko jo bodo dobili, nas bodo obvestili. Takrat se je med
nas zalezel strah. Kaj pa če bomo ostali tu? V Glasgowu??? Če bi obtičala v
Londonu, bi si ga prav gotovo ogledala, a Glasgow…
Po 4 urah negotovosti so nas začeli vkrcavati. Vkrcavanje je bilo hitro in mirno, kot da
bi se bali, da se bodo premislili. In to se je tudi zgodilo. Čakali smo na letalu, da bodo
priţgali motorje, pa nič. Kapitan nam je po
dolgem času obvestil, da čez 10 minut
odletimo. A se naslednje pol ure ni zgodilo
nič. Kapitan nas je ponovno obvestil, da bomo čez 10 minut odleteli. Ponovno je
minilo pol ure, pa nič. Tretje obvestilo je bilo kar smešno: ugotovili so, da so naloţili
preveč prtljage in se morajo rešiti nekaj tovora, kar nam bo vzelo nekaj časa. Izgubila
sem ţe občutek za čas, ves čas sem si samo ţelela, da bi pognali motorje. To bi bilo
znamenje, da bomo res poleteli. Ob 23.00 sem bila ţe prepričana, da s poletom ne
bo nič, ko se je končno zgodil čudeţ in smo se začeli premikati po letališču. Da
zapuščamo Glasgow, sem verjela šele, ko smo se dvignili v zrak. Dve uri poleta do
Akureyrija je minilo izredno hitro. Med poletom smo izvedeli, da je bil naš polet na
Islandijo negotov cel dan, saj naj bi vmes za nekaj časa zaprli tudi to letališče.
Na Islandijo smo prispeli okoli ene ure zjutraj. Naloţili smo se na avtobuse in počasi
krenili proti Rykjaviku. Končno na Islandijo!! Pet ur voţnje je minilo kar hitro, k sreči
se je začelo daniti ţe zelo zgodaj (okoli 3. zjutraj) in sem si lahko ogledovala
zanimivo pokrajino in prečudovit sončni vzhod.
Ob 7.00 po lokalnem času (ob 9.00 po Ljubljanskem), po 27 urah potovanja, smo
prispeli na cilj. Imela sem ravno dovolj časa, da sem pojedla zajtrk, se stuširala,
preoblekla ter odpravila na uvodno srečanje.
Ponedeljek, 26.4.2010
Na uvodnem srečanju nas je bilo le pet. Dogovorili smo se, da kljub skromni udeleţbi
začnemo z našimi predstavitvami. Vsi udeleţenci smo bili iz šol, a organizacija
našega svetovalnega dela je različna (več o tem v nadaljevanju, kjer predstavljam
nekatere značilnosti svetovalnega dela posameznih drţav).
Popoldne smo si ogledali šolski center z 2000 dijaki, ki se šolajo v redni in izredni
obliki. Izobraţujejo strojnike, lesarje, električarje, zlatarje, frizerje, računalničarje,
multimedijce … Ogledali smo si pouk. Zelo
pozitivno me je presenetila izredna delavnost
dijakov. Ogledali smo si v več učilnic
praktičnega pouka in hospitirali pri učnih urah.
Dijaki so delali individualno. Ker se je
zaključevalo šolsko leto in se je pribliţeval
zaključni izpit, je vsak dijak zaključeval svoj projekt. Profesor je bil dijakom na voljo
za zadnje konzultacije. V šolskih prostorih in na šolskem igrišču je bil tak mir, da
nisem mogla verjeti svojim očem. Vprašala sem tudi kolege iz drugih drţav ali
opaţajo isto. V bistvu smo ugotovili, da je tu izredna discipliniranost, ki je v drugih
drţavah ne poznamo. Poleg zaključnih izpitov je razlog za tako delavnost morda tudi
to, da morajo dijaki delno sami kupiti delovne materiale. V razredu je po 20 do 25
dijakov, pri praktičnem pouku pa 14. Presenetilo me je veliko število starejših ljudi
(starih tudi 50 let), ki so skupaj z najstniki sedeli v šolskih klopeh. Ta pojav je na
Islandiji čisto običajen, sploh v času recesije, ko so ljudje izgubili sluţbo in se vračajo
v srednješolske klopi, da zaključijo srednjo šolo (veliko med njimi je osipnikov - osip
je na Islandiji izredno visok) ali pa da si pridobijo poklic, ki so si ga vedno ţeleli. V
naših srednjih šolah tega ne najdemo, saj menimo, da starejši ne sodijo v reden
srednješolski sistem.
Zelo veliko imajo tudi otrok s posebnimi potrebami. Nekateri med njimi so v šoli tudi
po 10 let - nimajo posebnih ustanov, kjer bi delali (kot je npr. VDC), zato jih skušajo
čim dlje zadrţati v šoli. Pouk je individualen, v urniku imajo le strokovne predmete.
Če ţeli kdo izmed teh dijakov obiskovati tudi splošno izobraţevalne predmete, mu
pod določenimi pogoji to tudi omogočijo: če presodijo, da bi zmogel in če imajo
prostor v normalnih razredih. Inkluzija je drugačna kot pri nas. Kolikor sem videla, ne
gre za popolno vključevanje v normalne razrede kot v naših šolah. Obstajajo razlike
glede na stopnjo motnje.
Posebej me je navdušil program multimedije. Na naši šoli imamo program medijski
tehnik, zato sem si s posebnim zanimanjem ogledala specialne učilnice za pouk
strokovnih predmetov. Imajo vrhunsko opremo za izdelavo 3D animacije v prostoru in
tudi vrhunsko usposobljene profesorje. Ogledali smo si nekatere projekte, ki so jih
dijaki pripravljali za zaključne izpite. Projekti so bili zelo raznovrstni – od filmov,
plakatov do računalniških igric. Kolikor sem videla so bili projekti vrhunsko zastavljeni
in pripravljeni. Na naši šoli je prva generacija šele v 2. letniku, tako da nimam
predstave ali bodo njihovi projekti na poklicni maturi tudi tako zahtevni.
Zelo zanimivo je, da se v strokovnih in poklicnih programih ne specializirajo za ozka
strokovna področja, ker je premajhno trţišče, da bi si lahko to privoščili. Poleg tega
so kot otoška drţava precej izolirani in nimajo dnevnih migracij. Električar se na
primer usposobi za opravljanje finomehaničnih opravil, za napeljevanje električne
instalacije v hiše, zna popraviti računalnike, belo tehniko ali male gospodinjske
aparate…
Zadnji ogled prvega dne je bila osnovna šola, ki je znana po tem, da jo obiskuje
veliko tujcev. Trenutno se tam šolajo učenci 11 različnih narodnosti (na Islandiji je
veliko migrantov, med katerimi izstopajo Poljaki). Na tem obisku nisem bila več
zbrana, saj sem zaradi utrujenosti samo čakala na konec. Preostanek dneva sem
prespala.
Torek, 27.4.2010
Naslednje jutro pa smo bili ţe v polni zasedbi. Do Reykjavika so se uspeli prebiti tudi
vsi ostali udeleţenci. Zbralo se nas je enajst, štirje pa so udeleţbo odpovedali (dva
Estonca, Irec in Francozinja).
Takole smo bili videti v popolni izvedbi
(slika je nastala v nacionalni knjiţnici,
kjer smo imeli predavanja):
Louisa Abbassi, Francija, Serxia Lage
Arias, Španija, Line Lilholt in Annette
Fausing, Danska, Mika Sjöberg, Finska,
Geir Nordal-Pedersen, Norveška, Jukka-
Pekka Litja, Finska, Brendan Byrne,
Irska, Andreja Petrovič, Slovenija, M.
Reyes Avallán Balbuena, Španija, Peter
Armitage, UK in Dóra Stefánsdóttir,
koordinatorica, Islandija. Skupina je bila zelo prijetna in skupaj smo preţiveli mnoge
zabavne ure.
Gostiteljica, Dóra Stefánsdóttir, nam je predstavila Islandski šolski sistem.
Osnovna šola traja 10 let, nato nadaljujejo šolanje v splošni, poklicni ali strokovni šoli.
Srednja šola traja 2- 4 leta, večinoma 4 leta (tudi poklicna šola).
V Islandskih srednjih šolah je zelo veliki osip, predvsem med moškimi. Vzroki za osip
so bili v veliki dostopnosti sluţb (pred recesijo je bilo zelo lahko dobiti zanimivo in
dobro plačano sluţbo), zato je bila motivacija za šolanje nizka. Med osipniki so tisti, ki
se v šoli dolgočasijo (so v nekem programu zaradi ţelje staršev in jih strokovni
predmeti ne zanimajo) in tisti, ki v izobraţevanju ne vidijo smisla in menijo, da
šolskega znanja ne bodo potrebovali.
Zaradi brezposelnosti, ki se je pojavila z recesijo, ponujajo odraslim ponovno
všolanje v reden šolski sistem. S tem si pridobijo nove kompetence, s katerimi bodo
laţje našli novo sluţbo.
Po koncu srednje šole se lahko vključijo v poseben enoletni program priprave na
univerze ali na univerzo, ki traja 5 let.
Šolanje je za druţine velik strošek, zato morajo razmisliti, če si šolanje otrok lahko
privoščijo. Lahko najamejo kredit, ki je zelo nizek in ne zadošča za vse stroške, zato
veliko dijakov poleg šole dela. Prispevek za nabavo materialov je v splošno
izobraţevalnih šolah niţji, v poklicnih pa mnogo višji (npr. frizerji imajo zelo visoke
prispevke - za lutke, šampone, preparate…). Odrasli udeleţenci izobraţevanja
plačajo enak prispevek kot mladina. Zaradi naraščajoče brezposelnosti se pojavlja
problem, kako bodo otroci sploh lahko študirali.
Drag je tudi študij na univerzi. Najboljšim študentom (najboljšim desetim) povrnejo
vloţen denar. To jih spodbuja k doseganju čim boljših študijskih rezultatov. Imajo
sedem privatnih in javnih univerz. Privatne fakultete imajo boljši renome, profesorji so
bolj plačani in zato kvalitetnejši. Zelo je razvit študij na daljavo. Islandija je velika
drţava z redko poseljenostjo (večina ljudi ţivi ob obali - 2/3 prebivalstva, samo okoli
Reykjavika več kot 200.000, ostala tretjina pa je daleč od mest) zato je študij na
daljavo najboljša moţnost. Poleg tega imajo tudi potrebno infrastrukturo, saj ima 98%
gospodinjstev internetni priključek.
Islandija ima veliko migrantov (največ Poljakov), ker se je v preteklosti z lahkoto
dobilo nizko plačana dela. Le redki migranti uspejo v šolskem sistemu (eden do dva
na leto), večina med njimi je osipnikov. Osip je tako velik zaradi teţav z jezikom in
socialnimi veščinami, zato jim ponujajo pouk Islandščine in socialnih veščin, s čimer
se laţje vključujejo v delo.
Olafur Haraldsson nam je predstavil
Islandski izobraževalni sistem in Zvezo
šolskih in poklicnih svetovalcev.
Zelo veliko je govoril o novem šolskem zakonu, ki na področju svetovalnega dela
prinaša velike spremembe. Le-te zaradi ekonomske krize še niso v celoti vpeljane.
Novi zakon zahteva, da ima vsaka šola kvalificiranega svetovalca (do uvedbe zakona
so to delo lahko opravljali tudi nekvalificirani). 30% osnovnih in srednjih šol še vedno
nima svetovalca. Tudi univerze imajo svetovalne sluţbe.
Zakon predvideva dostop do svetovalca tudi za odrasle (zaradi velike brezposelnosti
in nizke izobrazbene ravni je področje dela z odraslimi zelo obseţno). Svetovanje za
odrasle opravljajo v centrih vseţivljenjskega učenja (VŢU). Regionalni centri VŢU
imajo svetovalce, ki svetujejo ljudem kar na delovnem mestu.
Pri nas imamo v primerjavi z Islandijo mnogo daljšo tradicijo svetovalnega dela na
šolah – prav vsaka osnovna in srednja šola ima zaposlenega vsaj enega svetovalca.
Drugače je na naših univerzah, kjer se Karierni centri razvijajo šele v zadnjih letih.
Dostopnost odraslih do svetovalnih uslug se uresničuje v svetovalnih središčih, ki se
razvijajo v zadnjih letih. Menim, da je potreba po svetovalnih storitvah za odrasle v
Sloveniji manjša, ker je pri nas manj osipnikov. Po mojih izkušnjah (vsaj na naši šoli)
več kot 90% dijakov uspešno zaključi srednješolsko izobraţevanje.
Ogledali smo si povsem novo zgradbo Pedagoške fakultete Islandske univerze.
Gostiteljica nam je zelo podrobno nam je predstavila vse slabosti stavbe, ki je lepa, a
arhitekturno ne ustreza izobraţevalnim zahtevam. Arhitekt si je zamislil, da na prvi
poletni dan, 23. junija, skozi strešno okno prodre svetloba do barvnih ograj in
povzroči barvne odseve, ki spominjajo na vulkan (slika). A kaj, ko je tega dne
univerza prazna, saj so ţe počitnice.
Predstavila nam je European Lifelong
Guidance Policy Network (Evropska
mreţa politik vseţivljenjskega
svetovanja). Veliko je govorila o
kompetencah poklicnega svetovalca, ki
so izziv na evropskem in globalnem
nivoju. Na Islandiji se zaradi uvajanja
poklica kariernega svetovalca intenzivno ukvarjajo z določanjem njegovih kompetenc.
Opazila sem, da so skandinavske drţave med seboj zelo povezane in da Islandija
izvaja veliko projektov skupaj z drugimi Nordijskimi drţavami. V izobraţevalni politiki
se še vedno velike razlike. Predvsem je Islandija manj socialna drţava od sosed v
regiji.
Na fakultetah se z novim zakonom zaposlujejo tudi svetovalci. Njihova naloga je, da
se na začetku študijskega leta predstavijo vsem študentom. Ponujajo jim nekatere
module, v katere se lahko študentje prostovoljno vključijo, a jih morajo plačati (npr.
program učenje učenja).
Na Pedagoški fakulteti izvajajo tudi dopolnilno izobraţevanje za učitelje – za
pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe. Kandidati morajo imeti univerzitetno
izobrazbo s svojega področja. Študirajo lahko tudi na daljavo - imajo štiri osebna
srečanja, večino dela pa opravijo na daljavo. Izobraţevanje traja eno leto in v tem
času ne smejo poučevati. Obveznost študentov je, da imajo v obdobju treh let 12
tednov prakse na šoli.
Fjola Maria Larusdottir: Education and training Service Centre – Center za
izobraţevanje in usposabljanje
Novi zakon o izobraţevanju govori tudi o pravici odraslih do izobraţevanja.
Delodajalci in trg delovne sile so se povezali s ciljem dvigniti izobrazbeno raven, zato
se ukvarjajo s tistimi delavci, ki niso končali srednje šole – trenutno je takih 1/3
delovne sile. Islandija si ţe dolgo časa prizadeva dvigniti izobrazbeno raven, a
poskusi niso bili uspešni.
Preko Leonarda so začeli razvijati projekt svetovanja in usmerjanja na delovnem
mestu. Ustanovili so 12 svetovalnih servisov, ki delujejo na celotnem ozemlju
Islandije. Vlada jih plačuje po učinku – več denarja dobijo, če opravijo več intervjujev.
Pri tem sodelujejo z delodajalci, ki jim omogočajo izvedbo srečanj z delavci v
podjetjih. Gredo v podjetja in na delovnem mestu nagovarjajo ljudi za izobraţevanje -
organizirajo intervjuje, ki se jih po ocenah udeleţi pribliţno 1/3 zaposlenih.
Svetovalci, ki delajo z zaposlenimi imajo supervizijo, izmenjujejo si izkušnje in
primere dobre prakse, ter nadgrajujejo projekt. Trenutno delajo z novo ciljno skupino
– brezposelnimi.
Cilj uvodnega razgovora je zagotoviti svetovanje čim večjemu številu ljudi, ne gredo
toliko v globino. V razgovoru morajo ugotoviti, kakšne potrebe ima oseba in se jim
nato prilagoditi.
Na začetku projekta so morali prositi delodajalce, da jim omogočijo srečanja z
zaposlenimi v podjetjih, sedaj jim tega ni več treba, ker ljudje sami
prihajajo k njim. Število intervjujev je v enem letu naraslo za 85%
(2008 do 2009).
Z Zavodi za zaposlovanje imajo dogovor, da jim pošiljajo
brezposelne. Brezposelni morajo biti pri iskanju zaposlitve aktivni
in sodelovanje s centri za izobraţevanje in usposabljanje pomeni,
da so aktivni. Še vedno se srečujejo s problemom motivacije
udeleţencev. Največ uporabnikov je starih 25 do 40 let. Po spolu ni razlik, le 10% je
tujcev (Poljakov). Tretjina je končala osnovno šolo, 27% pa jih je izpadlo iz srednje
šole…
Ogledali smo si Mimir, privatno organizacijo, ki v treh oddelkih (multikulturalne in
prostočasne dejavnosti - jeziki, umetnost, islandščina), izobraţevanje in
usposabljanje za trg delovne sile ter poklicno svetovanje za brezposelne in ljudi na
trgu delovne sile) izvaja poklicno svetovanje, razvijanje učnih navade in socialnih
spretnosti.
Usluge so zastonj, pri delu pa izhajajo iz potreb posameznika. Ljudem na formalen ali
nefo-rmalen način predstavijo delo servisa (skupinam 5 do 70 ljudi). Na uvodnem
srečanju jih motivirajo, zakaj naj sodelujejo, kaj bodo pridobili, kakšne so ovire pri
učenju, seznanjajo jih z različnimi učnimi potmi. Na koncu se zainteresirani prijavijo
za intervju. Intervju poteka na delovnem mestu in traja 30 do 60 minut. S tem, ko
obiščejo delavce na delovnem mestu, pridobijo ljudi, ki se sami verjetno nikoli ne bi
obrnili na njih.
Predstavili so nam tudi dva projekta – VOW (value of work place), v katerem sodeluje
tudi Slovenija in projekt za pridobitev formalne izobrazbe za delavce v vrtcih.
Iz povedanega se res vidi, da na Islandiji formalna izobrazba ni pomembna. Različna
dela so lahko opravljali nekvalificirani ljudje. Zato tudi ne čudi, da izobrazba ni
vrednota. Veliko dela v centrih vseţivljenjskega učenja je res namenjenega dvigu
izobrazbene ravni in doseganju večje profesionalnosti na delovnem mestu.
Sreda, 28. 4 2010
Lifelong learning Centre in Keflavik je
zelo podoben centru VŢU Mimir.
Opravljajo enako delo, poleg tega pa
ponujajo še tečaje. Organizirane imajo
tudi posebne tečaje za Poljake.
Suðurnes Comprehensive Collage
šolski center, na katerem izvajajo
programe poklicnega izobraţevanja –
frizer, šivilja, mizar, električar (zelo
zaţelen poklic, vendar lahko zaradi
praktičnega pouka sprejmejo le 12 dijakov). Veliko imajo dijakov s posebnimi
potrebami, ki obiskujejo le strokovne predmete, če pa so zelo motivirani in umsko
dovolj sposobni, ter če je prostor, lahko obiščejo tudi kakšen splošno izobraţevalen
predmet. Vsi ti poklici so zelo široki, saj si ozke specializacije zaradi majhnega trţišča
ne morejo privoščiti.
Zanimivo pravilo šole je, da so dijaki lahko odsotni šest dni na leto zaradi bolezni,
šest dni pa lahko neopravičeno izostanejo. Če so bolni dlje kot šest dni, morajo
prinesti zdravniško opravičilo. Po šestih dneh »špricanja« naredijo osebni načrt. Pred
obiskom Islandije sem ţelela več izvedeti prav o osebnih izobraţevalnih načrtih v
drugih evropskih drţavah. Sklepam, da jih večinoma delajo le za dijake s posebnimi
potrebami in za dijake, ki imajo slab učni uspeh. Pogosteje se pojavljajo v osnovnih
šolah, kot v srednjih. Njihovo sestavljanje ni v pristojnosti svetovalcev (vsaj v srednjih
šolah ga nihče od kolegov iz drugih drţav ni pripravljal). V osnovnih šolah pa se
ukvarjajo tudi s tem.
V času našega obiska je na Islandiji potekala predvolilna kampanja pred lokalnimi
volitvami. Ravno, ko smo bili na obisku v šoli, je imel ţupan za dijake predvolilni
govor v jedilnici šole. To me je to zelo šokiralo, saj menim, da politika nima prostora v
šoli. Za domačine je bilo to nekaj najbolj normalnega.
Keilir Atlantic Centre of Excellence – v bivši letalski bazi so uredili izobraţevalni
center, katerega cilj je postati izvoznik islandskega znanja. Center so kompletno
prenovljen in opremljen podedovali od sil NATA, ki so tako rekoč čez noč zapustili
Islandijo. Ob tem je veliko domačinov izgubilo sluţbo, po drugi strani pa so pridobili
prostore, ki zagotavljajo ugodne pogoje za razvoj podjetništva. V delu baze so
preuredili letališče Keflavik, ki je postalo glavno mednarodno letališče na jugu drţave.
Direktor centra (na sliki) nam je na zelo duhovit
način predstavil idejo njihovega centra (v bistvu gre
za »second chance school« – šolo za osipnike, ki
se vračajo v izobraţevanje). Način izobraţevanja
je prilagojen populaciji, veliko je učenja praktičnih
veščin.
V centru usposabljajo za več povezanih poklicev
(npr. usposabljajo za vse poklice, ki so povezani z letalstvom). Konkurenčni so
predvsem s ceno, ki je bistveno niţja, kot v primerljivih centrih drugje v svetu.
Popeljali smo se po celotnem centru, videli podjetniški inkubator (prostor, kjer lahko
podjetniki za malo denarja najamejo prostor za zagon svoje firme), športne objekte,
bivalna naselja, hotele …
Gerdaskóli compulsory school - osnovna šola, ki ima 245 učencev, 40 od tega s
posebnimi potrebami. V predstavitvi nismo izvedeli nič novega. Navdušilo me je
okolje, v katerem je šola in lepo opremljena notranjost.
Po napornem dnevu (dnevih) smo v okviru
kulturne priprave obiskali zelo znano
kopališče Blue Lagoon. To je eden redkih
primerov, ko na Islandiji izkoriščajo vroče
vrelce v turistične namene. Domačini menijo,
da bi morali bolj izkoriščati tople vrelce tudi za
zdravje, ne le za gospodarske namene (elektrarne, ogrevanje …). Bili so
presenečeni, ko sem jim povedala, da imamo tudi mi vroče vrelce, ki pa jih
izkoriščamo zgolj v zdravstvene in turistične namene. Seveda je voda v naših izvirih
bistveno niţja, kot na Islandiji. Name pa je naredilo vtis poceni ogrevanje in topla
voda. Ko odpreš radiator, imaš občutek, da vroča vodo privre naravnost iz vročega
vrelca. Pri ogrevanju se prav nič ne varčuje.
Četrtek, 29.4.2010
Bjorg Kristjansdottir – Predsednica Icelandic Educational and Vocational Guidance
Association - Zveze šolskih in poklicnih svetovalcev je govorila o profesionalni
identiteti. Predstavila nam je prizadevanja za oblikovanje profesionalne identitete
poklicnih svetovalcev. Njihova pristojnost je le poklicno svetovanje, osebnega
svetovanje ne opravljajo. Če imajo dijaki osebne probleme jih pošljejo k psihologu, ki
deluje izven šole. V srednjih šolah nimajo psihologov. Menijo, da je bolje, da resne
osebne probleme ne rešujejo v šoli. Psihologa ne plačuje šola, pač pa starši. V niţjih
srednjih šolah imajo psihologe.
GuĎbjorg Vilhjalmsdottir – Univerza na
Islandiji profesorica Program in career
counselling and guidance – študijski
program Poklicno svetovanje in vodenje.
Predstavila nam je več portalov, ki so
namenjeni poklicnemu svetovanju.
Poudarila je pomen interneta, ki je vir
informacij, ki jih svetovalci potrebujemo
pri svojem delu. Svetovalci moramo IKT
dobro poznati, hkrati pa moramo biti kritični do informacij, ki jih dobimo na spletu.
Vedeti moramo, koliko jim lahko zaupamo, kdaj so bile informacije nazadnje
posodobljene. Spletno svetovanje ne more nadomestiti osebnega stika, zelo
pomemben je razgovor s strankami.
Prinesla nam je tudi nekaj literatura, ki predstavlja uporabo interneta pri svetovanju
(npr. Harris-Bowlsbey,Dikel, Sampson: A tool for career planning (a guide to using
the internet in career planning (National career development association Tulsa,
Oklahama)
Odločila sem se, da bom pregledala internetne strani v Sloveniji in ugotovila, kaj na
tem področju obstaja pri nas (ali je še kaj podobnega kot Virtuorientation in spletne
strani ZRSZ). Zelo dobro bi bilo, da bi začela razvijati portal na spletni strani šole, ki
bi se nanašal na poklicno orientacijo, na kateri bi bile osnovne informacije in
povezave!
Ideje, kaj v zvezi s sodobno tehnologijo bi lahko uporabljali:
Second life: v navideznem svetu lahko postaneš to, kar ţeliš: postaviš
vprašanje in dobiš odgovor – npr. prijaviš se za delovno mesto in ti tudi
odgovorijo – trening pisanja prijave na delo. Trenirajo se v ustanavljanju
podjetja. Nihče od prisotnih udeleţencev seminarja nima izkušenj s tem. Edino
na Finskem naj bi začeli tudi s tem, a se kolega še ni lotil.
Facebook, Twitter …
Več naj bi tudi uporabljali mobilne telefone. Mladi ţelijo danes imeti popoln
servis na telefonu. Mnogi svetovalci sodelujejo z mladimi preko sms sporočil.
To jih bolj doseţe, kot posebna internetna stran.
Popoldne smo imeli skupinsko razpravo. Na tem mestu predstavljam nekatere
značilnosti šolskih sistemov in svetovalnega dela, ki so jih izpostavili udeleţenci iz
različnih drţav.
SVETOVALNO DELO V POSAMEZNIH DRŢAVAH:
Večina nas dela na več ravneh in nudimo tako osebno kot karierno svetovanje. Vsi
smo orientirani na delo z mladimi. Predstavitve, ki sledijo, so refleksija udeleţencev
študijskega obiska!
V Španiji so poklicni svetovalci pravniki in ekonomisti, za osebno svetovanje pa
imajo zaposlene psihologe. Španski svetovalni delavci niso zaposleni na šolah, tam
imajo le delovno mesto. Zanimivo je, da imajo karierno svetovanje vključeno v kurikul
kolegica ima ure kariernega svetovanja, kjer dijake uči pisanja CV, postavljanja ciljev.
Za individualno svetovanje ima svetovalec le štiri ure tedensko, kar je po mnenju
kolegice premalo.
Všeč mi je bil španski sistem vodenja odsotnosti – imajo računalniški program, v
katerega učitelj vpiše prisotnost dijakov in tudi označi, ali je bila odsotnost
napovedana in opravičena.
Finska ima svetovalca na 250 dijakov.
Svetovalci niso zaposleni v šoli, pač pa v
posebni zunanji ustanovi, delajo pa na eni šoli.
Imajo univerzitetni študijski program za
svetovalne delavce. Osebno svetovanje opravljajo le toliko, kot je povezano s
poklicnim svetovanjem.
V Veliki Britaniji svetovalni delavci niso zaposleni na šolah, tam imajo le delovno
mesto. Imajo več svetovalnih delavcev, vsak od njih je zadolţen za določeno delo.
Na Norveškem so svetovalni delavci zaposleni v šolah, vendar jih ni dovolj. Vsak
srednješolec dobi prenosnik, ki ga uporabljajo tudi med poukom. Dijaki na
Norveškem imajo dovolj finančnih virov od drţave (čeprav nimajo univerzalne
štipendije), da jim ni treba delati.
Na Danskem so svetovalci učitelji, ki se morajo posebej izobraziti (izobraţevanje
traja 4 semestre). Svetovalni delavci tako niso psihologi in opravljajo le poklicno
svetovanje. Osebno svetovanje ne opravljajo v šolah, pač pa otroke pošljejo k
psihiatru, ki ga plača drţava. Vsi študentje na Danskem dobijo nekakšno univerzalno
štipendijo (okoli 700€), s katero plačujejo vse obveznosti, kupijo učbenike, se
preţivljajo, zato za študij ne potrebujejo kredita. Če ţivijo stran od doma, dobijo še
več. Vendar za študente to ni zadosti velika motivacija za šolanje.
V Franciji so svetovalni delavci zaposleni na zaposlitvenem centru, delovno mesto
pa imajo na šolah. Zelo tesno sodelujejo z vodstvom šole in učitelji (delo kot pri nas,
le da niso delavci šole). Kolegica je izpostavila probleme, ki jih ima, ker ni zaposlena
na šoli. Meni, da od nje preveč pričakujejo. Ko od nekega dijaka vsi dvignejo roke,
mora ona najti rešitev. Enake probleme je izpostavljal tudi kolega iz Velike Britanije.
Irska ima svetovalce zaposlene v drţavni upravi, delovno mesto pa imajo v eni šoli.
Na 500 dijakov je en svetovalec. Opravljajo poklicno in osebno svetovanje. Na
Irskem so veliko delali tudi s starši, ki so pomemben dejavnik v povezavi med šolo in
dijaki. Imeli so t.i. home school co-ordinators (koordinatorji med šolo in domom).
Predstavljali so most med starši in šolo, posebno takrat, ko so dijaki imeli vedenjske
motnje. Hodili so na dom in svetovali staršem, kako delati z mladostnikom. Zelo
pomembno delo, ki pa je zaradi finančne krize ukinjeno.
Iz predstavitev kolegov sem ugotovila, da je naše delo zelo podobno, pri svojem delu
se srečujemo z enakimi problemi, čeprav sem dobila občutek, da je nam, ki smo
zaposleni neposredno na šoli, v nekaterih pogledih laţje – če ne drugega, imamo
enega samega šefa. V šolah, na katerih svetovalci niso zaposleni, po eni strani od
njih preveč pričakujejo, po drugi strani pa jih nimajo za svoje. Sicer pa lahko v vsaki
drţavi najdemo podobnosti z nami.
Eden od ciljev mojega študijskega obiska je bilo tudi, da skušam čim več izvedeti o
osebnih izobraţevalnih načrtih in dobiti primere osebnih izobraţevalnih načrtov. Tega
cilja nisem v celoti dosegla. Med srednješolskimi svetovalnimi delavci, ki smo bili v
debatni skupini, ga nihče ne dela. V VB ga sploh ne dela svetovalni delavec, pač pa
»head of the year« (razrednik letnika). Tudi na Danskem ga v srednji šoli ne dela
svetovalni delavec. Na Finskem ga imajo le za dijake s posebnimi potrebami, delajo
pa ga svetovalni delavci, učitelji in starši.
Petek, 30. 4. 2010
Zadnji dan obiska smo si ogledali organizacijo, ki svetuje mladim ljudem in jim
omogoča drugačno preţivljanje prostega časa. Mladi do 18 leta so uredili nekakšen
mladinski center, kjer se druţijo, zabavajo, sodelujejo v projektih (umetniške
delavnice). Tu imajo prostor za vaje glasbene skupine (na razpolago imajo tudi nekaj
glasbene opreme). V centru so prisotni svetovalci, ki mlade usmerjajo in jim po
potrebi tudi svetujejo.
Nato pa smo si ogledali še
Fjölsmiðjan, center, kjer mladi, ki
iščejo smisel v svojem ţivljenju,
delajo v različnih delavnicah. Tu so
odvisniki, brezposelni, ki jih napoti
zavod za zaposlovanje in uporabniki
socialnih pomoči, ki jih napoti center
za socialno delo.
Center je čudovit primer socialnega
podjetja, kjer skušajo mlade naučiti
delati in jim pokazati kako skrbeti zase. Zaposlujejo ranljive skupine mladih, njihov cilj
ni povečevanje dobička za lastnike, temveč delujejo s ciljem zagotavljanja
druţbenega blagostanja. Pri tem pa ponujajo inovativne pristope za zaposlovanje
rizičnih skupin na trgu dela (dolgotrajno brezposelni, bivši odvisniki, mladi).
Center ima podobno poslanstvo kot PUM – pomagati mladim postaviti si cilje. Mladi
morajo biti v centru določeno število ur. Njihovo delo je zelo usmerjeno. Vsak se
odloči za področje, na katerem bo delal (izbere tri, razvrstijo pa ga tja, kjer je prostor).
Ogledali smo si več delavnic: avtomehanično (kjer popravljajo avtomobile, jih
spolirajo in preprodajajo), reciklirni oddelek (kjer razstavljajo stare računalnike in
pošiljajo posamezne dele v reciklaţo), elektro delavnico (kjer popravljajo pokvarjene
gospodinjske aparate in jih prodajajo trgovinam z rabljeno robo), šiviljsko delavnico
(kjer delajo razne izdelke iz tekstila in jih prodajajo). Imajo kuhinjo, kjer kuhajo hrano
za svoje potrebe in za zunanje uporabnike.
V tem okolju sem opazila več mladostnikov, ki se obnašajo podobno, kot vidimo v
naših šolah. Očitno s svojim odklonskim vedenjem niso mogli obstati znotraj šolskega
sistema, v sluţbo pa zaradi svoje neprilagojenosti tudi niso šli. Cilj vključitve v center
je, da si postavijo svoje osebne cilje in jih skušajo doseči. V času obiskovanja centra
dobivajo socialno podporo (od centra za socialno delo ali pa zavoda za
zaposlovanje). Čas vključenosti v center ni določen. 85% udeleţencev se kasneje
znajde in doseţejo zastavljene cilje.
Center vodi zelo karizmatični vodja, ki je bil športni trener in je trenerske izkušnje
prenesel na svoje delo – vodenje delavnic. Pri delu je izjemno uspešen, saj se center
skoraj v celoti preţivlja s prodajo svojih izdelkov in storitev. Delno jih sofinancirata
občina in drţava.
Uradni del obiska je bil s tem ogledom zaključen. Trije udeleţenci so takoj po koncu
leteli domov, šest pa se nas je odpravilo na popoldansko ekskurzijo. Odpeljali smo se
do Thingvelirja (prostor, na katerem je bil prvi evropski parlament), Gulfossa
(ogromnega slapu) in deţele gejzirjev, kjer je tudi največji islandski gejzir imenovan
Geysir. Res da smo si vse znamenitosti morali ogledati na hitro, smo videli vsaj del
divje islandske narave. Ko doţiviš mir, ki ti ga ponujajo neobljudena področja, laţje
razumeš umirjenost dijakov v šolah.
Sobota, 1. 5. 2010
Pred odhodom na letališče, v zgodnjih sobotnih jutranjih urah, sem doţivela še zadnji
kulturni šok. Ulice so bili polne mladine, ki je v bolj ali manj prepojeni obliki postavala,
posedala in celo poleţavala pred lokali, ki so imeli odprta vrata še od petka zvečer.
Če me je presenetila praznina cest v ponedeljek zvečer, mi je sedaj postalo jasno:
očitno v ponedeljek Islandska mladina zdravi mačka in neprespanost napornega
vikenda.
ZAKLJUČEK
Vesela sem priloţnosti, ki sem jo dobila z udeleţbo na študijskem obisku na Islandiji.
Pridobila sem nove kolege, s katerimi načrtujem sodelovati tudi v prihodnosti. S
strokovnega področja nisem pridobila toliko, kot sem pričakovala.
Očarala me je divja, neokrnjena narava in red ter disciplina v šolah. Tak red in
disciplino bi si vsak slovenski učitelj zagotovo ţelel v svojem razredu.
Všeč mi je bila tudi zelo dobra je opremljenost šol, čeprav mislim, da v Sloveniji ne
zaostajamo veliko. Sociale v šolah ni: učenci in dijaki morajo plačevati učne
materiale, štipendijske ali kreditne politike nimajo. Dokler niso imeli finančnih teţav,
se s tem sploh niso ukvarjali, recesija pa od njih terja večji socialni čut. Veliko dijakov
med urami uporablja svoje prenosne računalnike, v šolah je zaţeleno, da jih
uporabljajo. To bi bilo vredno posnemanja. Pri nas pri pouku, razen dijakom s
posebnimi potrebami, ne dovoljujemo uporabe.
Kolikor sem videla vlogo učitelja pri strokovnih predmetih, so bolj v vlogi mentorja,
dijaki pa so izredno samostojni. Ker je bilo obdobje zaključnih izpitov, so vsi
zaključevali svoje projektne naloge, to je lahko razlog za izredno samostojnost
dijakov. Ţal nismo imeli moţnosti hospitiranja pri splošno izobraţevalnih predmetih,
tako da ne vem, kako poteka pouk teh predmetov.
Zelo inovativen se mi je zdel tudi pristop k novačenju ljudi v šolske klopi, ki poteka v
tesni povezavi s podjetji. Dober primer, kako iz izrednih razmer potegniti kar največ,
je center odličnosti, ki je nastal v zapuščeni Natovi bazi. Najbolj pa si bom zapomnila
primera socialnega podjetništva. Nisem seznanjena, koliko je socialno podjetništvo
razvito v Sloveniji, a menim, da bi taka podjetja potrebovali.
LUKSEMBOURG, Luxembourg
Peter Gabor, poklicni svetovalec, Zavod RS za zaposlovanje
Študijski obisk je bil naravnan zelo problemsko kritično, zaradi česar je bil
izjemno koristen, dobrodošel in osvežujoč.
Udeleţenci: poklicni svetovalci (11) iz Španije, Finske, Estonije, Francije, Norveške,
Slovenije
Organizator: Jean – Jacques Ruppert, LCD Mersch in Centre de psychologie et
d'orientation scolaires (Ministere de l'Education nationale et de la Formation
professionnelle)
Ponedeljek, 3.05. 2010
Predstavitev Luksemburga:
- 0.5 milijona drţavljanov, od katerih jih je okoli 200.000 priseljencev, ki so v
Luksemburg prišli v zadnjih nekaj desetletjih (veliko iz Portugalske, z vlado
katere je vlada Luksemburga sklenila poseben sporazum)
- število sluţb: 350.000, od katerih jih okoli 140.000 zasedajo drţavljani
»vozači« iz sosednjih drţav Francije, Belgije in Nemčije
- minimalna mesečna bruto plača je okoli 1700 Eur
- stopnja nezaposlenosti je okoli 6.5%
- trije uradni jeziki: francoščina, nemščina in luksemburščina; za delo v (ne
samo) javni upravi je potrebno znanje vseh treh jezikov
- imajo podoben problem kot Slovenci; ker jih je malo, vsakdo pozna vsakogar
Predstavitev šole LCD (Lycee classique de Diekirch) Mersch
- manjši »šolski center« z več izobraţevalnimi programi na srednješolski stopnji,
od laţjih do splošne srednje šole (gimnazija)
- specialne učilnice, opremljene za poučevanje praktičnih vsebin (mizarska,
elektro, strojna)
- vključuje tudi internat (samo za dekleta)
Predstavitev izobraževalnega sistema v Luksemburgu
- šolanje je z izjemo privatnih šol brezplačno
- obvezno šolanje traja 12 let (vključujoč vrtec) oz. do dopolnjenega 16 leta
starosti
- prva stopnja vrtca ni obvezna, njen namen je pa, da se otroci priseljencev
naučijo jezikov
- obiskovanje vrtca je obvezno 2 leti
- osnovna šola: 6 let
- srednje šolsko izobraţevanje: 7 let
- tehnično srednješolsko izobraţevanje: programi različnih dolţin oz.
teţavnostnih stopenj
- v splošno srednješolsko izob. (gimnazija) se vključuje okoli 35% mladih, toda
samo okoli 13% tujcev
- v tehnično srednješolsko izob. se vključuje okoli 50% mladih in okoli 37%
tujcev
- v niţje srednješoslko izob. se vključuje okoli 15% mladih in okoli 60% tujcev
- višješolsko izob.
o univerza v Lux. je bila ustanovljena leta 2003 in je naslednik različnih
terciarnih izob. institucij, kot npr. Lux. univerzitetni center, Inštitut za
tehnologijo itd.
o Luxsemburţani tradicionalno študirajo v tujini (po celem svetu) (glej
CEDIES)
Predstavitev sistema poklicne orientacije v Luksemburgu
- PO v Lux. »pade« pod tri ministrstva:
o Ministrstvo za visoko šolstvo in znanstvene raziskave
CEDIES (Centre of documentation and information on higher
studies)
Samo posredovanje informacije, brez nudenja PO
Uporabniki so dijaki in študenti
o Ministrstvo za izobraţevanje in poklicno orientacijo
Centre for educational psychology and guidance (CPOS)
Informacije, poklicna orientacija, pomoč pri problemih,
povezanih z izobraţevanjem, psihološke konzultacije
Uporabniki so dijaki in njihovi starši
SPOS (Service for educational psychology and guidance)
v vsaki srednji šoli
o Funkcionalna avtoriteta znotraj CPOSa
o Administrativna avtoriteta je ravnatelj
o Teami psihologa(ov), socialnega delavca(ev) in
učitelja(ev)
o Informacije, poklicna orientacija, pomoč pri
problemih, povezanih z izobraţevanjem, pomoč pri
socialnih problemih, pomoč pri psiholoških
problemih
o Uporabniki so dijaki in njihovi starši
Local Action for Youth (ALJ)
o Poklicna orientacija, socialno vključevanje
o Uporabniki so dijaki tehničnega srednješolskega
izobraţevanja, predvsem tisti z niţjimi in srednjimi
sposobnostmi
o Osebje: edukatorji, učitelji
o Ministrstvo za delo in zaposlovanje
Centre for vocational guidance (OP)
4 lokacije (mesto Luksemburg, Esch-sur-Alzette, Diekirch,
Wiltz)
Osebje: poklicni svetovalci, edukatorji
Informacije, poklicna orientacija, posredovanje dela,
različne skupne aktivnosti v sodelovanju z različnimi
šolami in ALJ (glej zgoraj)
Uporabniki so mladi ljudje (učenci, dijaki in študenti) ter
odrasli
- Vse naveden storitve so brezplačne
- Med različnimi ponudniki obstaja dobro, pogosto neformalno sodelovanje
- Posebnega šolanja za poklicne svetovalce nimajo
o To so običajno psihologi
o Opraviti morajo rigorozen izborni postopek (izbrani niso nujno najboljši
za to delo) in nato rigorozen drţavni izpit
o Ni moţnosti vertikalnega napredovanja (z izjemo nekoliko višje plače s
strostjo)
o V načrtu imajo vpeljavo magistrskega študija (modularni način; glede na
potrebe poklicnih svetovalcev na različnih področjih) poklicne
orientacije (če bo šlo vse po sreči, bi študij lahko zaţivel leta 2012)
Predstavitev »Does guidance really matters (in Lux. and in other places)?«
- Če si poklicni svetovalec in uporabljaš predvsem teste, si poišči drugo delo
- Teoretiki (poklicnega) odločanja običajno iz svojih generalizacij izpustijo
emotivni del odločanja, kar je gromozanska (redukcionistična) napaka
- Stari modeli »job matchinga« so se izkazali za preveč poenostavljajoče; ljudje
se za poklicno pot odločajo na podlagi precej več dejavnikov kot zgolj (svojih)
sposobnosti in / ali racionalne analize / racionalnega odločanja
- Deklasifikacija diplom oz. diplome zaradi masovne produkcije diplomantov
izgubljajo na »teţi«; preveč ljudi se odloča študirati (»na znanju temelječa
druţba«); knjige z veseljem »obrača« majhen del ljudi;
- Poklicna orientacija je vedno del večje celote, v specifičnem času in
okoliščinah
- Pregled nad to druţbeno celoto je nemogoče imeti
- Poklicna orientacija ne sme postati grešni kozel za drţavne napake (slabe
odločitve) in napake (slabe odločitve) posameznikov
- Počasi se kaţe potreba po redefiniranju osnovnih predpostavk poklicne
orientacije (odločanja), gibljemo se v smeri hevristike (glej spodaj)
Predstavitev »Judgement and decision making«
- Variable, ki vplivajo na to, da poklicni svetovalec dobro opravlja svoje delo:
o Etičnost je sicer nujno potrebna, toda niti slučajno edina potrebna
o Kredibilnost; kredibilnih PS je malo
o Poštenost: »Ne vem, kaj bi bilo dobro zate«; bodi transparenten
o Svetovalec mora nujno biti sposoben prilagajati se različnim strankam
o Stranke nas res poslušajo samo prvih 10 minut; bolje je imeti 5 seans
po 10 minut kot pa 50 minut v »enem kosu« (rezultati raziskav)
o Svetovanec potrebuje nujno »prespati zadevo« pred sprejetjem končne
odločitve (mogoče tudi svetovalec)
o Svetovalcu mora biti mar; to je ena ključnih variabel
o Večina odločitev je vedno večplastnih
o Ljudje imajo radi lokalne statistične podatke, ne za celo drţavo
o »Follow up« je izjemno pomembna reč (ţe samo telefonski klic »dela
čudeţe«)
o Aktivno poslušanje je umetnost
o Če svetovalec deli svoje (ţivljenjske in poklicne) izkušnje s
svetovancem, je to zelo v redu
Torek, 4.05. 2010
Predstavitev »Proposing emancipatory model for vocational guidance«
- Uradni politični okvir:
o Povečuje se potreba po vedno bolj individualiziranih obravnavah strank
o Propagiranje mobilnosti
o Ţivljenja so vedno bolj multitranzitorna
o Potreba po učinkovitejšem »matchingu« zaradi tega, ker na določenih
področjih manjka kadra
- Vedenje in izkušnje poklicnih svetovalcev
o Strank ne moremo / ne smemo porivati v določeno (deficitarno) smer;
lahko jim samo nudimo čimveč informacij o njih samih in o razmerah na
trgu dela; »porivanje« je kontraproduktivno; nihče ne mara biti
»porivan«,
o Pogoj, da če oseba ne pride na svetovanje, izgubi socialno podporo, je
»lose - lose« situacija
o Priča smo / ţivimo v informacijski »poplavi«
Potrebni je učinkovito upravljanje z informacijami
Bo ne potrebuje »poplave« info., pač pa specifične info.,
pomembne zanj
o Deiluzije glede šolanja; nima smisla, da se dolgotrajno šolam, saj ljudje
niti z diplomami ne dobijo sluţb
o Velik pomen slikovne komunikacije je vedno bolj jasen (»ena slika je
vredna tisoč besed«)
o Različne populacije uporabnikov je potrebno naslavljati drugače
o Izraz »osebni razvoj« se je pojavil v 70ih letih 20.stoletja; kaj natančno
po pomeni? To ni nikomur jasno, lahko da je zgolj (politična) floskula
o Odnos med delom in človekom je konflikten; vsako delo je na nek način
suţenjstvo
o Tranzicija je bila prisotna skozi celotno zgodovino človeštva, to ni zgolj
stvar zadnjih nekaj let, kot se poskuša (katastrofično) prikazati
o Če se bomo osredotočali samo na tranzicijo, bomo ljudje izgubili svojo
identiteto, ki pa jo (profesionalno – osebno) vsakdo med nami potrebuje
(ne moreš je menjati kot nogavice)
o model poklicne orientacije v Evropi bazira na angleškem modelu, po
katerem se mora posameznik prilagajati razmeram na trgu dela; to je
zgolj (naturaliziran) model
o koncept kompetenc je nedodelan; pomeni vse in nič
o koncept, da bo posameznik v sodobnem svetu potreboval v ţivljenju
opraviti od 7 do 9 kariernih premikov, je politično sproducirana zadeva
(prvi ga je omenil Bill Clinton); če greš podobno delo opravljati nekam
drugam, to ni karierni premik, karierni premik je, ko se npr. oseba, ki je
opravljala delo poklicnega svetovalca, odloči za delo kuharja
o Pozabi na trg dela, nikoli se mu ne boš mogel prilagoditi, loči se
popolnoma od trga dela
o Preskriptivni / normativni pristopi v poklicni orientaciji v veliki meri
ignorirajo emotivne pogoje / dejavnike; v bistvu je tako, da oseba
najprej sprejme odločitev (»z ţelodcem«), (šele) nato pa začne
racionalizirati
o V določeni meri vsakdo vedno deluje v okvirih (svojega) okolja
- Emancipatornost udeleţencev
o Aktivna udelaţba uporabnika
o »Matching« modeli so zastareli
o Ena od pomembnejših nalog svetovalca je opolnomočenje stranke
o Info. management
o Ena od pomembnejših nalog svetovalca je, da pomaga stranki
prepoznati / razviti njegovo profesionalno – osebno identiteto
o Med emocijami in kognicijo obstaja intenzivna korespondenca
o Svetovalci (in svetovanci) potrebujemo t.i. kognitivno empatijo; lahko bi
bila ključna kompetenca za svetovalce
o Pozabi na norost s »trgom dela«
o Poklicno (in katerokoli) drugo svetovanje mora biti prostovoljno
o Potrebno je redefinirati socialno / širše dobro; vsi ljudje v sistemu, v
katerem ţivimo, preprosto niso zaposljivi; vsi ljudje sicer so potrebni
eden drugemu, toda ne v ekonomskem smislu; potrebno je vpeljati npr.
univerzalen dohodek (ena izmed moţnosti)
o Obenem pa (poklicni) svetovalci ne bi smeli biti »Mati Terezija«
o Problematika je pošteno kompleksna
Od preskriptivnega / normativnega do deskriptivnega modela poklicne orientacije
- Preskriptivni (star) način
o Stranka je napotena
o Testi
- Deskriptivni model:
o Pomoč stranki, da se bolje poveţe »sama s seboj«
o Če imaš čas in zmoţnost, da ustvariš stik s stranko, je magično
o Ne siliš ljudi v en tok
o Poštenost je ključna
o Govoriš / komuniciraš s stranko
o Posreduješ info., kaj je moţno
o Velika večina strank, ki pridejo k poklicnemu svetovalcu, je v bistvu ţe
blizu rešitvi / odločitvi, potrebujejo pa nekoga, da jim pomaga pri zadnjih
korakih
o Hevristika (metoda za reševanje problemov); ni enotne teorije; ljudem je
potrebno pomagati, da postanejo zavestni procesov odločanja
Koraki pri sprejemanju odločitev ( trg dela je šele na 4. mestu)
Ne vidimo najprej, nakar se odločimo, v bistvu se najprej
odločimo in šele nato vidimo (We do not first see and than
decide, we first decide and than see)
o Na koncu dneva šteje samo tisto, kar si naredil za stranko, vse ostalo je
(samo) politika
Več kot zanimivo; potrebno!
Predstavitev izobraževalnih sistemov in sistemov poklicne orientacije po državah
udeležencev
Sreda, 5.05. 2010
Ogled CEDIES (Centre de Documentation et d'Information sur l'Enseignement
superior; Ministere de l'Ensignement superior et de la recherche)
- 2 nalogi
o Štipendije študentom
o Zbiranje in posredovanje informacij in dokumentacije o študiju v tujini
- Večina Lux. študentov tradicionalno odhaja študirat v tuje drţave, v bistvu po
celem svetu (do pred kratkim zaradi svoje »majhnosti« niso imeli svoje
univerze)
o Eden izmed pozitivnih učinkov je tudi ta, da je njihova druţba velik talilni
lonec različnih kulturnih / sistemskih vplivov, ki jih študenti prinesejo iz
drţav, kjer so študirali
- 2 vrsti strank
o Dijaki zadnjih dveh letnikov
Večina mladih ljudi (bodočih študentov) si po dokončanju srednje
šole vzame »prosto leto«, da se odpočijejo in da v miru
razmislijo, kaj si res ţelijo; to je v zadnjem času nekaj povsem
običajnega, ni več stigmatizirano
o Študenti, ki bi radi zamenjali smer študija
Pogosto jih spremljajo starši ali celo stari starši, ali pridejo celo
samo starši, brez njih (»hotel mama« sindrom)
- Info. posredujejo na več načinov
o Neposredno svetovanje
o Grejo na šole
o V publikacijah (tudi na spletu); producirajo jih ogromno število (po
drţavah in po univerzah)
o Skupaj z študnetskimi organizacijami pomagajo organizirati spoznavne
obiske v tujih drţavah
o Info., ki jih posredujejo, poskušajo »osveţevati« sproti
Ogled Vocational guidance service(a) (OP) (glej tudi zgoraj)
- Populacije
o Učenci, dijaki, študenti in odrasli; v večji meri kot z odraslimi delajo z
mladimi
- Informacije, nasvetovanje, svetovanje in individualni razgovori glede odločanja
za poklic / profesijo
- Delovne metode
o Individualni razgovori
o Spoznavanje poklicev po osnovnih šolah (zadnji razredi); večinom
delajo z učenci zadnjih razredov
o Informiranje v / po srednjih šolah
o Izobraţevalni projekti v sodelovanju z srednjimi šolami
o Seminarji »Iščemo vajence« (registracija kandidatov in posredovanje na
vajeniška mesta) v sodelovanju z Action locale pour jeunes (ALJ)
- Uporabljani instrumenti
o Publikacije in internetne »zadeve«
o Testi profesionalnih interesov
o Filmi o različnih poklicih
o Individualni razgovori
- Tesno sodelujejo z (institucionalnimi) partnerji
- So ločeni od zaposlitvenih centrov (ti se nahajajo drugje)
Četrtek, 6.05. 2010
Predstavitev programa »Action Locale pour Jeunes« (Lokalna pomoč mladim)
- Populacija, s katero delajo so mladi od 14 / 15 let do 26 let starosti
- 5 lokalnih pisarn
- Usluţbenci programa so zaposleni tudi po šolah
- V glavnem delajo z mladimi z niţjimi sposobnostmi
- Če dijak opusti šolanje, jih s šole obvestijo in nato stopijo v kontakt z njim / ga
povabijo na razgovor, mu poskušajo pomagati
- Projekt sodi pod Ministrstvo za izobraţevanje
- Poglavitni namen je »biti tu« za mlade, ki so v največji meri potrebni pomoči
o Imigranti
o Ki se slabo učijo
o ki imajo druge teţave
- Pomagajo jim pri »postavljanju na lastne noge«
o Učenju
o Jih motivirajo
o Iskanju pripravništva
o Iskanju zaposlitve (vključno z učenjem veščin iskanja zaposlitve)
o Itd.
Predstavitev »Sense and sensibility; A parent's night with the difference«
- Večina staršev dela napako, ker svojega otroka preveč »poriva« na / po
akademski poti
- Pri odločanju za poklic poudarek pozornosti ne bi sme biti večinsko »dan«
(samo) na racionalne argumente ipd.
- Poklicni svetovalec bi moral biti katalizator za nove poti razmišljanja (navezuje
se na 1. alinejo)
- Starše in otroke bi moral konfrontirati z neprijetnimi zadevami
- Ljudje, s katerimi bi v največji meri radi govorili, se na starševskih večerih ne
pojavljajo / se jih ne udeleţujejo
- Poklicni svetovalec mora jasno povedati, kaj lahko naredi in tudi česa ne more
- Poklicni svetovalec ni kriv za vse; del odgovornosti za odločitve svojih otrok
nosijo seveda tudi starši (starši so še vedno vzgled svojim otrokom)
- Socialna lestev oz. vzpenjanje po njej s trudom, prizadevnostjo,
izobraţevanjem itd. ne funkcionira več, čeprav nam politiki še vedno govorijo,
da še vedno deluje; pogosto lestev od zgoraj lomimo mi, ki se nahajamo na
njej nekoliko višje
- Veliko otrok uspeva precej dobro navkljub njihovim staršem
- Starši so še najbolj zmedeni od vseh
- Starši so vedno bolj zahtevni do poklicnih svetovalcev; mojemu otroku moraš
(na dolgi rok) zagotoviti pot do dobre sluţbe in dobre plače
- Starši svoj del odgovornosti (vedno bolj) pogosto prelagajo na učitelje / sistem
/ poklicne svetovalce
- Na ta način / načine vsi mi otroke učimo prelaganja odgovornosti
- Potrebujemo eden drugega; ko se bo pozimi pokvaril radiator, tudi lastniki
podjetij ne bodo klicali nekoga iz Indije ali Kitajske, da jim ga bo prišel
popravit, poklicali bodo nekoga iz sosednje ulice
- Vsak posameznik je unikaten / edinstven, zaradi česar ima vsakdo na vsaj
enem področju »prednost« pred drugimi; zakaj bi vsi »rinili« v isto smer
reševanja svojih (zaposlitvenih) problemov (npr. vsi v akademsko
izobraţevanje itd.)
- Poklicni svetovalec naj bi bil zmoţen (delno) pomagati posamezniku poiskati
njegovo unikatno (ţivljenjsko) pot
- Določenim posameznikom pač ne moremo pomagati
- Delovna mesta najprej in v prvi vrsti zahtevajo »hard skills« (znanje, veščine
ipd.), šele nato »soft skills« (socialne kompetence, prijaznost ipd.), ki so
zadnje čase tako moderne
- Seveda ni za vse v posameznikovem ţivljenju kriv »sistem«; popularna
psihologija je »prelagaj odgovornost na drugega«, nepopularna pa je
»prevzemi (svoj del) odgovornosti zase nase«
- Vsak posameznik potrebuje poznati in tudi sprejeti svoje omejitve
- Svoj del odgovornosti za širše dobro bi morale (končno) prepoznati in priznati
tudi določene druţbene skupine; npr. v Indoneziji zaradi ekonomskega
napredka srednji razred postaja močnejši, toda (tudi on) na račun revnih, ki
bodo tako imeli še manj moţnosti za izhod iz revščine
- Revščina otrok narašča tudi v naših (EU) drţavah
Predstavitev koncepta »Life designing« in kritično ovrednotenje
- Nov koncept poklicne orientacije
- Rezultat EU projekta »prevetritve« poklicne orientacije v luči sprememb sveta
- Multinacionalni projekt, ki je trajal 2 leti
- Članek še ni izšel (oz. sedaj mogoče ţe je); izšel bo v reviji Journal of
Vocational Behavior
- Life – designing model za karierne intervence temelji na petih predpostavkah o
ljudeh in njihovem delu
o Kontekstulane moţnosti
o Dinamični procesi
o Nelinearno napredovanje
o Multiplost perspektiv
o Osebni vzorci
- Poglavitni poudarek je na tem, da si vsakdo - do določene mere pod vplivom
širših druţbenih koncepcij in razmer – svoje poklicno ţivljenje kreira sam
- Pristop se ni omejil samo na pomoč ljudem pri načrtovanju poklicne poti,
ampak kar celotnega ţivljenja
- Toda, ţivljenje si lahko dizajniraš, če imaš za to moţnosti; če moţnosti nimaš,
če nimaš za preţivetje, se tvoja situacija z vpeljavo navedenega koncepta
samo še poslabša
- Zadeva spominja na socialni design
o Spominja na pristop cerkve(ev); novodobna religija?
o Ideologizacija (zgolj) popolne odgovornosti posameznika? V smislu, če
ti ne uspe, si za to v polni meri odgovoren sam, druţba / drţava /
lastniki kapitala / ostali sokreatorji druţbene realnosti nimajo pri tem
(popolnoma) nič?
- Velik poudarek je dan na tranzicijo
o Toda, ljudje ne ţelimo samo »iti skozi ţivljenje«, ţelimo si tudi oz.
predvsem si ţelimo prispeti na destinacijo
- Ekonomsko gledano določeno število ljudi ni potrebno, čeprav smo seveda
eden drugemu potrebni v drugih smislih
o potrebna je redefinicija dela in aktivnosti
o ena izmed moţnosti je uvedba univerzalnega dohodka (ne glede na to,
ali nekdo dela ali ne)
o večina ljudi bi delala (večina ljudi rada dela / potrebuje delati, je pa
seveda vprašanje, ali vsi lahko delajo tisto, kar jih najbolj veseli in
zanima)
o toda z vpeljavo univerzalnega dohodka bi bili razbremenjeni marsičesa
(strahu za preţivetje, zaradi česar so pogosto ohromljeni njihovi
ustvarjalni potenciali, ne bi bili več v tolikšni meri, kot so sedaj,
novodobni suţnji ipd.)
o kdor bi več delal, bi seveda več zasluţil
- Večina dosedanjih teorij je bila izdelanih v »laboratorijsko čistih pogojih«
o zaenkrat se zdi, da ja ta v tem pogledu podobna ostalim
- Bolj pomembno od tega, kaj delaš, je, kako to, kar delaš, delaš
Petek, 7.05. 2010
Ogled »poklicnega centra« CNFPC (Centre national de formation professionnell
continue) Esch-sur-Alzette
- Center je namenjen mladim, ki niso uspeli dokončati šolanja v rednih
programih
- Velika večina dijakov je otrok imigrantov
o Z vedenjskimi teţavami
o Z učnimi teţavami
o S slabim znanjem 3 uradnih jezikov
o Ne vedo, kaj bi jih veselilo delati
o Itd.
- Uspešnost programa je nizka oz. visoka (odvisno od zornega kota) in znaša
okoli 20% (če se prav spomnim)
- Poudarek je na učenju praktičnih veščin
o Elektro stroke
o Avtomehanične stroke
o Slikopleskarske stroke
o Itd.
- Vključeni so (po novem) eno leto, kar je premalo; prej so bili dve leti in je bilo
boljše, saj jih je veliko potrebovalo eno leto, da so se nekoliko umirili in preko
spoznavanja različnih strok šele ugotovilo, kaj bi radi počeli
Ogled mesto Bertrange, s poudarkom na ogledu vrtca
- Okoli 7.000 prebivalcev
- V mestu ţivijo pripadniki okoli 60 narodnostnih skupnosti
o Razumejo se med seboj / sobivajo brez teţav
- Vrtec je podoben vrtcem v Sloveniji (pedagoško gledano), toda
o Arhitekturno je zanimiv, ker je zgrajen v obliki satovja (šestagonalne
enote)
o Vključuje vrt, kjer se otroci učijo dela z / na zemlji.
Študijski obisk v sklopu Academie v Luksemburgu toplo priporočam!
Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev
uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena
informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.
Herbert Spencer
top related