biblioterapija v splošni knjižnici

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Biblioterapija v splošni knjižnici

Izzivi, možnosti, dileme

Marijan ŠpoljarMestna knjižnica LjubljanaKnjižnica Otona Župančiča

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Socialna vključenost knjižnice

kulturnoizobraževalnoinformacijskodružabno središče

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Socialna vključenost knjižnice - dejavniki

družbeno okolje, kjer delujekdo so uporabnikikakšne so njihove potrebekateri so dejavniki tveganja v

okolju

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Med branjem, učenjem in pomočjo

izobraževanje, zabava, razvoj osebnosti,

promocija branja,predstavitev literature,socialna vključenost posameznika,pogovor o “tabu” temah,neformalna uporaba biblioterapije,čustvena pismenost.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Namen

izboljšanje posameznikove samopodobe,

izboljšanje razumevanja vedenja in motivacij,

samopomoč in samospoštovanje,omogočiti zanimanje za druge,preventivno delo,verbalizirati težavo, pogovor,pokazati na več možnih rešitev,narediti načrt za rešitev težave.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Elementi biblioterapije

Biblioterapija vključuje tri elemente:

identifikacijo,katarzo,notranji uvid in spremembo

stališč.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Uporaba biblioterapijepreventivno delo,težave pri učenju, spolna zloraba, zasvojenost z drogami in

alkoholom,trening asertivnosti, fobije, motnje hranjenja,impulzivno vedenje.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Cilji biblioterapije

Izboljšati sposobnost odziva s spodbujanjem in bogatenjem mentalnih prispodob in konceptov ter omogočanje čustvom, da pridejo na dan.

Povečati razumevanje samega sebe; pomoč posameznikom, da vrednotijo svojo lastno osebnost in se bolj zavedajo dojemanja samega sebe.

Povečati zavedanje o medosebnih odnosih.

Razviti večjo usmerjenost k stvarnosti.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Meje biblioterapijenestrokovno vodenje biblioterapevtskega

procesa,pripravljenost posameznika, da bi se videl “v

ogledalu”,stopnja in narava uporabnikove težave,izbira gradiva in način predstavitve,racionalizacija težav, o katerih uporabnik bere,omejitve zaradi procesa: težave niso

odpravljene zgolj z branjem o njih,sposobnost uporabnika, da prenese uvid v

realno življenje,uporaba literature kot beg v domišljijski svet.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Praksavzdušje (spontano, domače,

spodbudno)od teme h knjigam (promocija branja)odprta skupina (namenjena

srednješolcem)zaprta skupina (mladostniki, ki so

opustili šolanje)pogovor (elementi biblioterapije,

čustvena pismenost)

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Organizacijav knjižnici, v njihovem okolju,izvajalca – dva knjižničarja,določen dan v mesecu, objava v medijih, obvestila v

knjižnici,dogovor za temo.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Možnosti sodelovanjaslužbe na področju psihosocialnega

dela,društva,skupine za samopomoč,šole,skupine uporabnikov (mladi, ki so

opustili šolanje).

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Hvala za pozornost

Knjige nas lahko obogatijo ali nam kradejo čas. Ko jih izbiramo, iščemo v njih sogovornika,

partnerja, prijatelja, svetovalca, zabavljača, zdravnika – skriti del sebe, ki ga želimo prepoznati.