bralne strategije

Bralne strategije

Po Pečjak

BRALNE STRATEGIJE

OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU

POD POJMOM PRISTOP POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA

Znotraj posameznih bralnih strategij v splošnem zasledujemo štiri dejavnosti

Predbralne dejavnosti (aktiviranje predznanja in oblikovanje napovedi v zvezi z besedilom)

Dejavnosti med branjem (preverjanje točnosti napovedi in tvorjenje novih napovedi)

Dejavnosti po branju (organizacija, prestruktururanje in ocenjevanje informacij iz besedila)

Študijske strategije (kako si informacije zapomnimo)

Dejavnosti pred branjemPOJMOVNA MAPA

Je metoda za aktiviranje bralčevega predznanja v obliko hierarhične mreže pojmov

o BRAINSTORMINGo UČITELJ ZAPIŠE ASOCIACIJE UČENCEVo SKUPAJ Z NJIMI jih KATEGORIZOIRAV POJME

HIERARHIČNO VIŠJEGA REDA (=nadpomenke)o NADPOMENKAM PRIŠE NOVE PODPOMENKE (shemo

dopolni)

TRGOVINA

TRGOVINA

LJUDJE VRSTE

CENE TEŽAVE

POJMOVNA MAPA

KOT DEJAVNOST PRED BRANJEM

Povečuje besedišče Omogoča boljše

razumevanje Olajšana je asimilacija

novih pojmov v obstoječo miselno shemo

KOT DEJAVNOST PO BRANJU

Identifikacija glavne misli

Iskanje tistih pojmov, ki pojasnjujejo glavno misel (manj kot 8)

Podrobnosti (=sekundarni pojmi)

DEJAVNOSTU MED BRANJEM

Če hočemo, da bo učenec “aktivno” bral, ga moramo nekako spodbuditi, da bo “reagiral” na besedilni dražljaj med branjem:

Dopolnjevanje manjkajoče zgodbe Beleženje novih informacij (povedo ali posamezne

besede) Postavljanje vprašanj( avtorju, sošolcu) Vrednotenje, če je to res / prav

DEJAVNOSTI PO BRANJU

Skušamo ugotoviti stopnjo razumevanja prebranega

Samotestiranje (učitelj da učencem vprašanja pred branjem)

Odgovarjanje na vprašanja (lastna, učiteljeva, sošolčeva)

Pisanje izvlečkov (gl. shemo!) Pojmovna mapa

Primer organizacije izpiska bralnega gradiva

BESEDILO Npr.: Šotorski bonton

Neznane besede

izvleček Lastne misli Ključne besede

Metoda obrobnih razlag

Kaj so obrobne razlage? To so zapiski ali opombe. Zapisane ob

robu besedila.Pri učenju jih lahko uporabljamo za: Pojasnitev novih besed, izrazov Vprašanja, ki usmerijo učenca na določeno

gradivo Poudarjanje določenih točk besedila

Koraki pri metodi obrobnih razlag

Preberemo besedilo, pojasnimo nove besede Napišemo razlage na zunanjo stran besedila Razdelimo učencem besedilo z obrobnimi

razlagami

Ali je metoda obrobnih razlag koristna?

Eksperiment: Učitelji so leto dni uporabljali metodo obrobnih razlag:

Besedila se pred obravnavo sami prebrali in podčrtali težke in neznane besede

Izpisali so jih na zunanjo stran besedila Izpisane fraze / besede so razložili z enostavnimi besedami Vsem učencem so razdelili tako pripravljeno besedilo Pred branjem so z učenci preleteli “slovarček”PO ENEM LETU SE JE BRALNA UČINKOVITOST POVEČALA

ZA 50%!

BRALNI/UČNI VODIČ

namen: - učenci identificirajo / klasificirajo inf. Iz besedila (v besedilu si ni treba zapomniti vsega!)

- prebrano si bolje zapomnijo

KORAKI

1. korak: HITER PRELET BESEDILA 2. korak: BRANJE BESEDILA 3. korak:

- analiza besednega zaklada

- analiza vsebine

3.1 Analiza besednega zaklada

Postopek (Lev, kralj živali): Učenec napiše novo besedo S pomočjo slovarja ji določi

pomen Novo besedo uporabi v

novem besedilu Če je mogoče novo besedo

vizualizira (nariše) Neznana beseda

definicija Nova poved

DEFINICIJA

DEFINIRANO

nadpomenka

,ki,ki+ki

,ki ali ki

3.2 NALIZA VSEBINE

Bralec skuša ugotoviti strukturiranost besedil,

torej: KJE SE NAHAJA GLAVNA MISEL

Ločimo pet pozicij glavne misli v odstavku: Začetek odstavka Konec odstavka Sredina odstavka Ni glavne misli (lahko le sklepamo) Razcepljen tip: glavna misel je v več stavkih, odstavkih

Vsakemu odstavku torej določimo:

Bistvo Poved, v kateri smo našli bistvo Pozicijo povedi v odstavku (grafični prikaz)

x

PV3P

1. pregledati/preleteti 2. vprašati 3. Prebrati 4. ponovno pregledati 5. poročati

1. pregledati/preleteti

Preberemo naslov in si skušamo predstavljati, o čem bo besedilo govorilo

Pregledamo začetek in konec besedila, da vidimo, kako na široko je tema obdelana

Pogledamo naslove in podnaslove Pregledamo slike, grafe, napise pod slikami Na hitro preletimo povzetek na koncu (če je)

2. vprašati

Učenci naj naredijo seznam vprašanj, na katera bi želeli dobiti odgovor

Določijo: “Kaj o tem že vem, kaj bi želel izvedeti?”

Pojmovna mapa

3. Prebrati

Uvodni stavek je treba prebrati zelo pozorno Po prvem odstavku učenec dopolni (popravi)

listo vprašanj, če se mu to zdi potrebno Z očmi samo preleti man pomembne dele

besedila (neumetnostna besedila!!!!!!!!!!) Sproti se zapisuje nove, neznane besede, ki

jim bo pozneje skušal določiti pomen.

4. ponovno pregledati

Učenec najprej sam, nato pa z učiteljem pojasni nove, neznane besede

Nato gremo ponovno skozi besedilo, in sicer od odstavka do odstavka. Pri vsakem se vprašamo:

kaj je bistveno v tem odstavku? katero ključno besedo bi izpisal? kaj je avtor hotel povedati?

5. poročati

Učenec odgovori na lastna vprašanja, ki si jih je zastavil na drugi stopnji

Odgovori na učiteljeva vprašanja, ki sprašujejo po bistvu, podrobnostih, zaporedju dogodkov…

Napiše povzetek besedila Dopolni pojmovno mapo / nariše novo