gain eko vrt na prehodu v jesen učinkovita in pravočasna
Post on 25-Jun-2022
3 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Oktober, november 2013 • Letnik 19 • št. 192
Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si
Tema meseca 4
Mačehe in trajnice z roko v rokiMatic Sever
Ekološko vrtnarjenje 12
Gain eko vrt na prehodu v jesenIgor Škerbot
Ekološko vrtnarjenje 14
Učinkovita in pravočasna obogatitev talDavor Špehar
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:04 PM Page 1
Zdaj je pravi œas, da iz tlakovanih povrøin odstranite plevel.
Z uporabo TOTAL-R je to enostavno.
Izberite pravo reøitev, ki zagotavlja, da v okolici vaøega doma ne bo veœ nadleænega plevela!
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:04 PM Page 2
Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: gaia@klubgaia.com
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-
valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-
fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-
veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-
bra. Letna naročnina 18,88 EUR.
Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 10. decembra 2013.
Gaia predstavljaTema meseca
4 Mačehe in trajnice z roko v roki
Vse o ...6 Vse o užitnih plodovih iz narave
Oblikovanje vrta9 Domači aranžma za grob
Ekološko vrtnarjenje12 Gain eko vrt na prehodu v jesen
14 Učinkovita in pravočasna obogatitev tal
16 Doma pridelana zelenjava
24 Slive – modre, rumene, velike in sladke
Strokovnjak odgovarja članom9 Vzgoja višnje, zaščita trajnic pred zimo
in kaj storiti s presežkom korenovk
Izziv v vrtu18 Kaprovec za ljubezen
Klubski kotiček19 Gaini izleti
20 Reportaža iz Benečije
21 Jesenska predavanja in prijavnica
22 Gaini kuponi popustov
Gaia na obisku26 Pri Novakovih se res dela
Sadovnjak28 Znanje je ključ do uspeha
Dom brez mrgolazni30 Kadar so v shrambi golazni
31 Ščurki prenašajo bolezni
Okrasni vrt32 Tulipani
Slovenski naravni biseri33 Slap Boka
Mladi vrtnar35 Delamo z veseljem
Ali poznate?32 Afriška kigelija - drevo umrlih duš
Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu oktobru, novembru in decembru
www.klubgaia.si 3
uvodnik
Kar narava veleva - Gaia razodeva!
Jesen, odeta v zlatoPrav lepo deževno jesen imamo in ob toplem vremenu bo letos zraslo še kaj
slastnih vrtnin. Sicer pa je pred durmi čas izobraževanj in načrtov. V reviji se
boste seznanili z jesenskimi zasaditvami mačeh in trajnic, spomnili vas bomo
na divje užitne plodove, ki jih lahko posadimo tudi v domači vrt, kako
enostavno naredite svoj aranžma za grob in na kakšen način učinkovito
obogatiti tla jeseni. Slikovito vam predstavljamo reportaže: obiranje jabolk
Gaine ekipe z Unichemom pri poslovnih partnerjih, vrtnarski izlet v Italiji ter
obisk pri naših članih.
Seveda boste imeli po delovni sezoni več časa za branje naše revije ter
načrtovanje jesenskih in spomladanskih del v vrtu. Tako se boste lahko
udeležili Gainih predavanj na več lokacijah po pokrajinah ter izletov. Ste se že
prijavili na jesensko 3-dnevno izobraževanje in razvajanje v Moravskih
toplicah, kar je letošnja članska novost? Tudi tokrat smo vam pripravili izobilje
kupončkov popustov za kar 2 meseca. Vsem, ki boste razširili našo skupnost za
2 člana, pa pošljemo še odlično knjigo za nagrado.
Vse fotografske navdušence, ki ste nam pridno pošiljali vrtnarske fotografije za
natečaj Naj naj dosežki naših članov, pa že srbijo pete, ker bomo te dni pošiljali
vabila najboljšim slovenskim ljubiteljskim vrtnarjem kar 5 vrtnarskih revij
s povabilom na slavnostno podelitev priznanj, ki bo 14. 11. 2013, na Vrhniki.
Jesenski pozdrav
Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj
bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime
rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi
odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga
bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR.
K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,
številko telefona) ter ga do 15. 11. pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: lilija, alstromerija, Alstroe-
meria Pelgrina • Nagrajenka: Marija Irena Urek, Trbovlje?
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:04 PM Page 3
Euphorbia amygdaloides
'Purpurea' Rdečelistni
mlečki so atraktivni zaradi
lepih, mladih rdečih listov,
starejši pa še
posebej na soncu
čez zimo močno
potemnijo.
Tema meseca
Mačehe in trajnice z roko v roki
Največkrat trajnice s svojimi barvitimi
listi poskrbijo predvsem za nekakšno
podlago, volumen, teksturo, raznoli-
kost… Čeprav se morda na prvi pogled
zdi, da se vloga mačehe, katere število
uporabljenih sadik v nasadih se je precej
zmanjšalo, nekako utaplja, temu ni po-
vsem tako. Sodobne kombinacije delu-
jejo bolj prefinjeno, razgibano, pestro in
bogato v drugačnem smislu kot zgolj v
poplavi cvetja, ki so ga nekoč prinašali
monokulturni nasadi mačeh. Slednje, pa
četudi samo v obliki sadike ali dveh, v
pravilno izbrani kombinaciji pridejo
mnogo bolj do izraza, saj sosednje rast-
line izpostavijo njihove cvetove, bodisi
v smislu barve ali oblike.
Trendi se še vedno gibljejo v smeri upo-
rabe drobnocvetnih mačeh, kar je po-
vsem razumljivo. Na eni sadiki
drobnocvetne mačehe je hkrati odprto
več cvetov, medtem ko pri mladi sadiki
velikocvetne mačehe lahko pričaku-
jemo predvsem en do dva odprta cve-
tova. Poleg tega se manjši cvetovi lepše
povežejo z raznolikostjo trajnic v okolici
Mačehe so si v preteklosti izborile visoko mesto na lestvici priljubljenosti jesenskihsezonskih rastlin. Temu se ne čudimo, saj nam z različno velikimi cvetovi prinašajo obilico barve. Čeprav jih krizanteme po barvnem učinku prekašajo z razkošnostjo inštevilom cvetov, za njimi zaostajajo v naboru barv in odtenkov. Že nekaj let mačehekombiniramo s trajnicami in vsako leto se njihova »trajna« družba vse bolj širi oz. bogati. Vključujemo nove in nove vrste ter sorte trajnic, ki so lepe v jesenskem času.
www.klubgaia.si4
Heuchera 'Binoche'
Ta sorta iskivke je nekaj
posebnega zaradi
žametne površine listov,
ki delujejo še bolj črno,
kot druge.
Spomladi jo
bomo zaradi
bujne rasti raje
presadili v večjo
posodo ali na vrt.
Thymus 'Silver Queen'
Timijani so zaradi zimzelenih listov in goste
rasti zelo primerne rastline za jesenske
nasade. Izkoristimo številne sorte z različno
obarvanimi listi.
Artemisia
shmidtiana
Pritlikavi okrasni
pelin je ena
najbolj svetlo
sivih okrasnih
rastlin in skupaj s
temnolistno
hojhero ustvarja
čudovit kontrast.
Žal pozimi
poganjki
odmrejo.Hedera sp. Bršljani so nepogrešljivi
zaradi daljših poganjkov, ki se lepo
povesijo čez rob posod, poleg tega pa
so lepi 12 mesecev na leto.
Viola hy. Čeprav
bi v tem primeru
lahko uporabili
samo
belocvetočo ali
črno mačeho,
uporabljena
dvobarvna sorta
prinese potrebno
živahnost.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 4
Oranžna toplinaRumeno iskrivko le zamenjamo z
oranžno listno sorto, uporabimo
drobnocvetno oranžno mačeho in že
dobimo povsem nov učinek, ki deluje
mnogo bolj toplo. Oranžni odtenki se
lepo ujamejo z rožnatim nadihom
skrečnikovih listov in še poudarijo
zeleno barvo bršljana, ki tako deluje
še bolj sveže.
Rožnato z vresoJesenska vresa je še vedno ena
najpogosteje sajenih jesenskih lepotic
in mnogi se ji ne boste mogli
odpovedati. V tej skledi mirno lahko
nadomesti mleček, da bomo dosegli
še boljši barvni učinek, namesto črne
uporabimo rožnatordečo iskrivko
sorte 'Georgia Peach'.
in še na različne vremenske vplive so
mnogo bolje prilagojeni.
V nasade lahko vključujemo različne
sorte mačeh, le skopi ne smemo biti. Je-
seni so sadike glede na spomladansko
razkošnost teh rastlin precej majhne,
zato za boljši učinek priporočam, da na
mesto, kjer bi sicer posadili eno sadiko,
raje stisnemo dve. Tu namreč nimamo
opravka z dolgoročnim zasajanjem
grede, dober učinek želimo takoj.
Od trajnic posegamo predvsem po ti-
stih, ki bodo čez zimo obdržale liste in
tako poskrbele, da nasadi ne bodo pusti.
Tudi mačehe bolje prezimijo v nekakš-
nem malem zavetju sosednjih rastlin.
Veliko sadimo v plitve posode, ki jih po-
stavljamo na grobove. V takem primeru
nikar ne izpustimo kakšne nizko rastoče
trajnice, ki bo malo zakrila rob in se po-
vesila čezenj.
Viola cornuta
'Endurio' Mlade
sadike te sorte
mačehe so sprva
še zelo
»grmičastega«
videza, kasneje
pa se razrastejo v
prave preproge
cvetja, ki se
povesi čez rob
sklede.
Hedera hy. Bršljan ponovno poskrbi za prekrivanje robov posode. Čeprav so
mnogim všeč predvsem pisanolistne sorte, je mnogokrat dobrodošla tudi le
zelena različica. Čez zimo listi mnogokrat pordijo, kar niti malo ne moti učinka,
celo nadgradi ga. Priporočljivo je uporabiti predvsem sorte z bolj drobnimi listi.
Acorus gramineus 'Ogon'
Okrasni kolmeži nadomeščajo
vlogo trave, saj z ozkimi in
nežno usločenimi listi poleg
živahno rumene barve
malo razgibajo
kombinacijo in jo
naredijo bolj
zračno.
Ajuga reptans
'Sugar Plum'
Plazeči skrečnik
z nagubano
površino listov,
na kateri se
izmenjujejo
zelenosivi, krem
in rožnati
odtenki, je kot
nalašč za to
živahno in svetlo
zasaditev. Listi
ostanejo lepi tudi
čez zimo,
spomladi pa nas
bo nagradil še z
modrimi cvetovi.
Heuchera 'Lime Marmalade'
Kadar ustvarjamo nasade z rumeno barvo, se skoraj ne moremo izogniti
rumenolistnim sortam iskrivk, saj dajo te od vseh jesenskih rastlin največ
omenjen barve. Zanimivo je tudi spreminjanje odtenkov čez zimo, saj se v
citronsko rumene liste lahko prikrade tudi nekaj oranžne.
oktober 2013 5
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 5
Viola hy.
Tu je uporabljena
mačeha s srednje
velikimi cvetovi,
kar zagotavlja
lepšo podobo, kot
če bi posadili
velikocvetno, ki
ima največkrat v
prvi fazi odprt le
en, največ dva
cvetova. Bela se
lepo ujame z zelo
svetlo krem
obrobo listov
šaša, v
kombinaciji z
modrikastimi
odtenki sosed pa
deluje še bolj
sveže in svetlo kot
bi sicer.
Okrasni vrt
www.klubgaia.si6
Saxifraga crustata
Mnogo kamnokrečev je zimzelenih in niso primerni le za
skalnjake. Skorjasti je že eden takih. Listi so zelo trdni,
sivkastega videza ter zimzeleni. S tem posebnim odtenkom
dobro dopolnjuje modro homulico in poskrbi, da so beli
cvetovi mačeh še bolj
izpostavljeni.
Carex 'Ice Dance'
Omenjena sorta šaša in zelo podobne sorte
Morrowovega šaša dajo nasadom višino, zračnost in
razgibanost. Listi so precej trdni, usnjati in dolgo
vztrajajo tudi v snegu. Ker je zimzelen, ga spomladi le
nekoliko očistimo ali porežemo kakšno porjavelo konico.
Sedum rupestre (reflexum)
Homulice so zelo pester rod in tudi v
vrtnarstvu se uporablja precejšnje
število različno obarvanih vrst in sort.
K tej kombinaciji se najbolje poda ta
modrolistna vrsta, ki se lepo razraste
čez rob posode in poskrbi za teksturno
pestrost. Listi se obdržijo čez zimo.
Tema meseca
Bolj modroČe smo privrženci modrih in
vijoličastih odtenkov, imamo med
mačehami zagotovo dovolj izbire. V
zasaditvi tako lahko belo mačeho
mirno zamenjamo za katero od
modro cvetočih sort, ki se bo lepo
ujela z modro-sivo nepravo homulico,
zeleni šaš pa lahko zamenja črna
kačja brada, ki je prav tako zimzelena.
Matic Sever
Ob jesenskem sajenju mačeh v sadilno jamo dodamo
nekaj pesti plantella specialne zemlje za okrasne rastline,
da se sadika bolje vraste. Če mačehe
sadimo v korita in posode, jih napolnimo s plantella
specialno zemljo za okrasne rastline, ki vsebuje
najkakovostnejšo šoto z dodatkom dolgo delujočih hranil
in rastlinskih vlaken Bio Culta. Občasno gnojimo s
plantella tabsi za cvetoče rastline. Mačehe je
v domačih gredicah ob sajenju ali po njem
najenostavneje pognojiti z
membranskim gnojilom plantella
formula 365 za okrasne rastline (rahlo
zadelamo v tla), s katerim gnojimo
samo enkrat na leto. Rastlina tako ob
povečani temperaturi in vlagi
sprejema ravno pravo količino hranil
za optimalno rast in cvetenje.
Najboljše za mačehe
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 6
Vse o užitnih plodovih iz narave
Ko jih iščemo in nabiramo, se moramo
vsaj malo potruditi. Na ta način se torej
prijetno in z veseljem gibamo v naravi,
pa tudi naši možgani so s tem opravi-
lom tako prijetno zaposleni, da postane
večina problemov v tem času nepo-
membna. Divje rastoče rastline vsebu-
jejo precej vitaminov, beta karotena in
več beljakovin kot gojene rastline. Ne-
katere med njimi lahko vzgojimo tudi
na domačem vrtu.
Jerebika (Sorbus aucuparia)Na jesenskih sprehodih se naše oči naj-
prej ustavijo na živo oranžnih jagodah je-
rebike. Tako zelo lepe in vabljive so, da se
včasih težko premagamo, da kakšne ne
poskusimo kar v surovem stanju. Brrr,
včasih nas ta poskus od nje popolnoma
odvrne, saj je po pravici povedano zanič,
bolj natančno: kisla, trpka, včasih celo
grenka. Najbolj vztrajni jo skuhajo v mar-
melado (skupaj s sladkorjem) in tu ji prav-
zaprav nič ne manjka. Tisti pa, ki
prisegajo na zdravje, se je včasih kljub
temu lotijo kar presne. Vsebuje namreč
veliko betakarotena, menda celo več kot
korenček, C-vitamina in flavonoidov. Gre-
nak okus nakazuje na vsebnost grenčin,
precej je pa v njej tudi sorbitolne kisline,
ki deluje kot konzervans. Tako se vam
marmelada ali jedi iz jerebike zlepa ne
bodo pokvarili. Kljub vsemu pa ne
smemo pojesti preveč surovih plodov, saj
nas bo hitro začelo zvijati v prebavilih in
se ne bomo več dobro počutili. Jerebikini
plodovi v telesu učinkujejo razkuževalno
in so tudi antioksidanti.
Jerebika raste pri nas kot grm ali drevo.
Všeč ji je v hladnejših področjih v sredo-
gorju, srečamo jo pa tudi v nižinah na
robu gozdov. Ima pernate nazobčane
liste, ki se jeseni čudovito rdeče obar-
vajo. Spomladi zacveti v belkastih soc-
vetjih ne prav prijetnega vonja.
Na vrtovih včasih srečamo podvrsto na-
vadne jerebike, sladko ali moravsko je-
rebiko (Sorbus aucuparia »Edulis«), ki
ima plodove bistveno slajše kot na-
vadna. Moravsko in druge sorte jerebike
lahko cepimo na dveletne sejančke, ki
jih vzgojimo iz stratificiranega semena.
Iz sladke jerebike lahko pripravimo
sadni sirup, sok, kompot ali marmelado,
posebnost pa je tudi jerebikovo vino ali
sadni liker. Jerebikine plodove nabiramo
v septembru, ko se začnejo mehčati.
Poznamo tudi precej jerebikinih križan-
cev, ki so primerni za sajenje na vrtove
in jih odlikujejo rdeči, temno rdeči ali ro-
žnati plodovi.
Najbližji sorodnik jerebike je mokovec
(Sorbus aria), ki v Sloveniji raste na vseh
apnenčastih tleh predalpskih gričev.
Njeni bližnji sorodniki so še pritlikava je-
rebika, ki raste v gorskih gozdovih,
skorš, brek, različne vrste mokovcev, ki
imajo vsi vsaj sprva zelo trpke plodove,
kasneje pa v nasprotju z jerebiko posta-
nejo bolj ali manj sladki.
Črni bezeg(Sambucus nigra)Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 7 m,
včasih pa se razvije tudi v še višje drevo.
Cvetovi omamno dišijo, jeseni pa se iz
njih razvijejo črne jagode. Najlepše
uspeva na globokih, humoznih tleh z
veliko dušika. Če smo se odločili za saje-
nje tega grma ali presajanje, zanj ra-
Užitni plodovi drevnin, ki uspevajo v naravi, so zanimiva popestritev naše prehrane,obenem pa imajo še to prednost, da praktično ne vsebujejo ostankov pesticidov in umetnihgnojil, saj zrastejo popolnoma brez človekovega vpliva.
Jerebika
Črni bezeg
oktober 2013 7
Vse o ...
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 7
2
Vse o...
8 www.klubgaia.si
stišče dobro pripravimo in obogatimo s
kakovostnim organskim gnojilom v
obliki pelet plantella organik. Rad ima
vlago, tako v zemlji kot v zraku, in son-
čna ali polsenčna rastišča. V naše vrtove
ga najpogosteje prinesejo ptice. Bezeg
je pionirska rastlina in omogoča hrano
tudi divjim živalim. Bezgovo listje izbolj-
šuje kakovost tal, zato je bezgova za-
stirka zelo koristna. Jagode dozorevajo
avgusta in septembra. Imajo izredno ve-
liko mineralov in vitaminov, vendar vse-
bujejo tudi alkaloid sambunigrin, ki
lahko povzroči prebavne motnje. Raz-
gradi se samo v zelo zrelih jagodah, zato
lahko te mirno uživamo v zmernih koli-
činah. Nabrane jagode čim prej upora-
bimo ali zamrznemo. Odlične so kot
Črni trn
dodatek sadnim solatam, lahko pa nare-
dimo tudi bezgovo marmelado, sirup ali
odlično bezgovo vino.
Navadni dren (Cornus mas)Je listopadni grm ali nizko drevo z gosto
in zaobljeno krošnjo. Je eden redkih
grmičkov, ki cveti pozimi, že v februarju
ali marcu z drobnimi, rumenimi cvetovi.
Drenov les pove, zakaj je ta rastlina do-
bila ime, saj je izredno žilav in trden.
Poleg tega je zelo trpežna rastlina, saj
uspeva praktično povsod, tudi na pu-
stih, kamnitih in suhih rastiščih. Iz cve-
tov se v zgodnji jeseni razvijejo po-
dolgovati koščičasti plodovi z imenom
drnulje. Vsebujejo sadne kisline, čreslo-
vine, obilo vitamina C in sladkor. Lahko
jih uživamo presne, ali pa pripravimo
kot marmelado, sok, kompot, jih posu-
šimo… Zdravilno delujejo pri težavah s
prebavo, pomagajo premagovati viroze,
izboljšujejo cirkulacijo in delovanje vseh
žlez. Stavek »Zdrav kot dren!« je prav go-
tovo resničen.
Črni trn (Prunus spinoza)Črni trn je rastlina, ki še tako trpežnim
živalim (in ljudem) prepreči prehod čez
živo mejo, če je zasajen v tej obliki. Je
skoraj tri metre visok grm goste rasti z
obilico ostrih trnov. Najdemo ga ob
robu gozda, predvsem na sončnih
legah. Jeseni nas razveseli z obilico mo-
drih plodov (trnulj), ki so na prvi pogled
podobni slivam. Opazimo jih že v sep-
tembru, vendar so do prvega resnega
mraza praktično neužitni. Včasih po-
maga, če plodove, ki še niso dovolj zreli,
da bi jih lahko jedli, zamrznemo ali pa
damo vsaj v hladilnik. Imajo obilo kal-
cija, magnezija, kalija in še celo množico
drugih mikroelementov. Malo manj vi-
tamina C nadomeščajo antocianska bar-
vila, ki so odlični antioksidanti. Plodovi
imajo nekoliko odvajalni učinek, poleg
tega pa delujejo razkuževalno za sluz-
nice grla in sečil. Če nam surovi plodovi
ne teknejo, jih predelamo v sok, sirup,
marmelado ali vino.
V ekološkem vrtu je črni trn odličen v
prostorastočih živih mejah. Zadovoljen
bo že z nekaj Organika ob sajenju,
potem pa zanj, razen občasnega redče-
Navadni dren
Čebulice tulipanov, narcis, hijacint in še nekaterih drugih čebulnic so močno
dovzetne za plesen, zato jih pred sajenjem razkužimo. V ta namen uporabimo
sredstvo vivera proplant. Roke si zaščitimo z rokavicami, nato pa v priloženem
lončku izmerimo primerno količino sredstva, ki ga vmešamo v pripravljen vrč
vode (6 ml na 2 litra vode). Čebulice namočimo v pripravljeno raztopino,
počakamo 20 minut, nato pa že lahko pričnemo s sajenjem. Tako smo lahko
prepričani, da spomladi nad rezultatom ne bomo razočarani.
Pred sajenjem čebulicerazkužimo
2 3311
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 8
nja, skoraj ni treba več skrbeti. Poskr-
bimo samo še za sladkanje s sadeži.
Šipek (Rosa canina)Navadni šipek je grm, ki se navadno
povzpne med 1-3 m, včasih celo več. Ima
trne, ki so zelo tipične oblike, na dnu ši-
roki in ukrivljeni, visoko na vejicah pa
manjši in bolj gosto razporejeni. Listi so
peresasto razdeljeni in imajo ostro naz-
občan rob. Navadno ga opazimo spo-
mladi, ko zacveti v rožnati ali beli barvi.
Cvetovi lepo dišijo. Njegova glavna vred-
nost pa so plodovi, ki so jajčasti, rdeči in
imajo trda semena. Najdemo ga na suhih
travnikih in gozdnih obronkih. Plodovi so
prava zakladnica C-vitamina, B, F in K-vi-
taminov in karotenoidov. Zanimivo je, da
ima šipek, ki raste na vlažnih in hladnej-
ših legah, več C-vitamina, seveda pa
manj sladkorja. Velik del C-vitamina se
ohrani tudi s predelavo. Šipek dviguje
odpornost, pomaga pri spomladanski
utrujenosti, slabokrvnosti in izločanju
seča. Najpogosteje ga uporabljamo kot
šipkov čaj, marmelado, liker in vino.
Glog (Crataegus spp)Poznamo različne vrste glogov, na-
vadno se razlikujejo po številu pečk v
plodu. Glog je drevo, ki v ugodnih po-
gojih zraste tudi do 10 m in dočaka sta-
rost 100 let. Je tudi lepa okrasna rastlina,
iz katere so vzgojeni številni križanci, ki
jih pogosto najdemo na naših vrtovih. V
naravi ga najdemo v listnatih in iglastih
gozdovih, ob mejah in med grmičev-
jem. Najraje ima težja ilovnata tla, ki jim
ob sajenju v vrtove dodamo Organik. Je
koristna pionirska rastlina, ki jo večkrat
uporabljamo za utrjevanje surovih tal na
brežinah. Prepoznamo ga predvsem po
listih, ki so krpati, na robu narezljani.
Cvetovi so beli, združeni v češuljasta
socvetja, ki se pokažejo v aprilu in juniju.
Jeseni se iz njih razvijejo plodovi rdeče
barve, rahlo kiselkastega okusa. Vsebu-
jejo veliko C-vitamina, beta karotena,
pektina, flavonoidov, čreslovin in mine-
ralnih snovi.
Glog je znana zdra-
vilna rastlina, saj urav-
nava krvni pritisk,
pomaga pri arterio-
sklerozi in angini pek-
toris. Najbolj znan je
po svojem zdravilnem
delovanju na srce. V ta
namen uporabljamo
cvetove in plodove.
Naši predniki so glogu
pripisovali še eno kori-
stno lastnost: Hišo naj
bi varoval pred strelo!
Plodove največkrat
uporabimo posušene
v čajnih mešanicah.
Lahko jih sicer sem in tja poskusimo tudi
presne, vendar ne v večjih količinah in
samostojno, saj vsebujejo glikozid osia-
kantin, ki vpliva na delovanje srca.
Druge drevnine z užitnimiplodoviMed našimi sprehodi v naravo lahko
najdemo še marsikateri grmiček ali
drevo z užitnimi plodovi, pa ga zaradi
pomanjkanja prostora tu še nismo ome-
nili. Taka je npr. šmarna hrušica (Ame-
lanchier canadensis), lesnika (Malus
sylvestris), drobnica (Pyrus pyraster), ja-
godičnica (Arbutus unedo), sibirsko ko-
steničevje (Lonicera coreulea var
kamschatica), pa seveda še leske, ko-
stanj, bukev (žir), hrast (želod), brin,
divje češnje in verjetno še marsikaj.
Nevenka Breznik
Posadite gaber zaživo mejo
Za cenovno ugodno živo
mejo je primeren tudi gaber,
na tekoči meter posadimo 4
sadike. Okrog korenin
dodamo organsko gnojilo v
obliki pelet biogrena, za
boljše vraščanje sadike pa
dodamo še plantella
univerzalno vrtno zemljo.
Tla na koncu zastremo še s
plantella dekorativnim
borovim lubjem.
Popestrite vrt znovimi rastlinamiOktobra zasadimo rastline,
ki bodo zanimive tudi v tem
letnem času. Gredice pred
sajenjem obogatite z
organskim gnojilom v obliki
pelet plantella organik. Za
sajenje in presajanje
okrasnih rastlin uporabimo
plantella specialno zemljo za
okrasne rastline.
Ustavite požrešnogosenico Na debla sadnega drevja
pritrdimo bio plantella
lepljivi trak. Tako preprečimo,
da bi samica malega zimskega pedica
odložila jajčeca v krošnjo dreves. Da se
trak dobro prime,
moramo skorjo na
mestu, kjer ga
bomo nalepili, rahlo
ostrgati, sicer se
lahko samičkaprerine pod trakom.
Vroče ideje
Če imamo
60minut
Če imamo
10minut
Če imamo
120minut
Glog
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 9
Oblikovanje vrta
10 www.klubgaia.si
Če izdelujemo aranžma za družinski
grob, moramo upoštevati določena pra-
vila: Znano je, da enako cvetje v večjih
količinah deluje na grobovih umirjeno.
Najboljši vtis dosežemo, če dodamo še
eno skupino cvetja. Pri aranžmajih je
zelo pomembna barvna harmonija.
Odločitev, kakšen aranžma postavimo
na grob, je naša. Svež aranžma je nena-
domestljiv. Nekateri floristi in ljubitelji
cvetja dobivajo ideje med nastajanjem
aranžmaja, drugi si naredijo skico z iz-
borom rastlin in barvo materiala ter se
nato lotijo umetnostnega ustvarjanja.
Domišljija in kreativnost imata svojo
pot. Aranžmaji iz svežega cvetja imajo
krajšo življenjsko dobo, zato se rajši
odločamo za suho – sveži aranžma.
Tehnika izdelave
aranžmaja ali ven-
čka:
1. Ideja ali zamisel
2. Priprava
materiala
3. Izdelava
aranžmaja-
venčka
Pri izdelavi aranž-
maja si moramo
vzeti čas. Na delo-
vni površini razvr-
stimo cvetje, zele-
nje, plodove, veje
po skupinah. Oči-
stimo peclje vseh li-
stov in trnov, ker ti radi gnijejo in
povzročajo zamašitev prevodnih žil.
Lahko se lotimo klasičnega oblikovanja
aranžiranja, ki nam je najbližji, za kate-
rega je značilna stroga simetrija, cvetje
je enakomerno razporejeno po celot-
nem izdelku.
Pomembna je posoda ali vazaPri svojem delu se najprej moramo soo-
čiti s podobo groba, barvami ter mate-
riali, ki so na njem. Če je posoda lepa, je
pravšnja, da jo postavimo na marmorno
ploščo. Pomembno je, da je stabilna. V
vlažno gobo potaknemo le nekaj žlaht-
nega cvetja (vrtnice, dalije ali preobjede
z vrta), zelenje, ostalo površino lahko
pokrijemo s plodovi drevesastega
bršljana. Cvetja in zelenja ne sme biti
preveč, vsekakor pa naj bo vaza vidna.
Zelena barva je pomirjujoča, izbira zele-
nja zelo pomembna, hkrati pa nevtrali-
zira močne barvne kontraste cvetja. Pri
izdelavi svežega aranžmaja moramo biti
pozorni na ravnotežje in dolžino cvetov,
da jih veter ne prevrne. Težišče v aranž-
maju lahko dosežemo s širokimi listi
(monstera, ščitovka).
Domači aranžma za grobŽe med letom nabiramo različne storže iglavcev: smrek,macesna, bora, čuge. Sušimo: statico, pajčolanko,gomfreno, suho rožo, črniko, hortenzijo in rman. Usmeritvepri nagrobnih aranžmajih so se do nedavnega pogostospreminjale. Živimo namreč v času, ko smo bolj varčni, sajso nas nove razmere k temu enostavno prisilile, zato seizdelave aranžmaja lotimo sami.
V šopku za grob so naravni materiali:
bršljan,šipek, sirek. Zadostuje le ena
vrtnica.
Aranžma na krožniku s pletenim
venčkom z belimi vrtnicami, flamin-
govci in zelenimi krizantemami se zelo
lepo poda na črno marmorno ploščo.
Kot pika na i so dekorativne črne perle.
Bogat venec s protejami, borovimi
storži, in plodovi brogovite. Ostane kot
okras dolgo na grobu.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:05 PM Page 10
Aranžma iz suhegaali sveže-suhega cvetjaMnogi se odločajo za aranžma, ki bo dalj
časa ostal na grobu svež, zato izberemo
sveže zelenje, kot je pacipresa, lovoriko-
vec, drevesasti bršljan v kombinaciji: s
smrekovimi storži, z lotosom, s plodovi
šipka, z makom, ki smo ga pridelali na
vrtu in mahom. Prednost tega aranž-
maja je, da ga pozneje lahko predelamo,
zamenjamo nekaj materiala, in če je
vreme naklonjeno, lahko zdrži na grobu
nekaj tednov.
Kako naredimo venecza prvi novemberVenec simbolizira krog življenja. Za
spremembo tokrat venec naredimo
sami. Delo ni zahtevno, v venec pa skle-
nemo pokojnikove navade, spomine in
njegovo najljubše cvetje. Obroč si nare-
dimo iz vrbovih ali
brezovih vej. Ko-
nice povežemo z
žico ali vrvico. Že
prej si pripravimo
mah, slamo ali seno,
kar ovijemo na obroč. Dobimo enako-
merno debel obod. Za dekoracijo venca
se lahko odločimo z leplenjem suhega
cvetja – gomfrena (na sliki), ki je hvale-
žna enoletnica za gredice, je pa pravšnja
za suho aranžiranje. Uporabimo tudi ra-
zlične storže, ali pa si naredimo 6 cm
dolge šopke drevesastega bršljana, plo-
dov šipka in drobnih popkov krizantem
z vrta, ki jih z drobno žico enakomerno
razporedimo po obodu. Da si olajšate
delo, imajo v cvetličarnah različne veli-
kosti venčkov iz gobe. Uporabni so za
suho ali sveže dekoriranje.
Naši predniki si zaslužijo, da imajo lepo
urejen mali košček poslednjega biva-
lišča.
Olga Varga
Na zeleni površini
groba so
razporejene
vlažne gobe z
vrtnicami, listi
ginka in vlakni.
Postopek izdelave venčka
iz gomfrene z lepljenjem.
1
2
3
oktober 2013 11
Voluhar dela sive lase večini lastnikov sadovnjaka. Ob sajenju sadnega drevja
zato poskrbimo za primerno zaščito: uporabimo primerno mrežo, ki naj bo
nad sadilnim mestom dvignjena vsaj 30 centimetrov. Še bolje pa je, da škodljivca z vrta
preženemo za vselej z uporabo vivera kemocid patronov.
Sadike zaščitimo pred voluharjem
Voluharjevo luknjo razširimo Patrono prižgemo Patrono zatlačimo v luknjo in jo zadelamo
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 11
Ekološko vrtnarjenje
12 www.klubgaia.si
fižol), solatnic (radič solatnik, glavnati
radič in endivija), list peteršilja in listna-
tega ohrovta, špinačnice (blitva in novo-
zelandska špinača) ter od čebulnic poletni
por. Z veliko natančnostjo smo skrbeli, da
je čim več pridelkov končalo na naših
krožnikih, v skladišču in ne na kompostu.
Skladiščenje pridelkov je jeseni še kako
popularno vrtnarsko opravilo.
S plodovkami zaključujemoZ bolj svežimi in vlažnimi dnevi ter nočmi
se je čas plodovk iztekel. Zato smo temu
ustrezno pobrali še zadnje dozorele plo-
dove paradižnika in paprike. Še najbolj
Z dežjem so prišli polžiPo tako zaželenih in dolgo pričakovanih
padavinah, ki nam jih je v poletju zelo pri-
manjkovalo, je september končno prine-
sel dež in tudi vrtna tla so se namočila.
Posledično so zelenjadnice zaživele, saj se
je tudi vročina zaključila. Z osvežitvijo, ki
jo prinašajo vedno daljše noči, več talne in
zračne vlage, so tudi naše zelenjadnice
dobile ugodnejše pogoje za rast in razvoj.
A v vsem dobrem je tudi nekaj slabega.
Tako smo z več vlage spoznali težave s
polži. Ti so v solatnicah (glavnata solata,
radič in endivija), v kapusnicah (zelje,
ohrovt, redkvica in črna redkev) in v kitaj-
skem kapusu imeli idealne pogoje za svoj
obstoj. Objedeno listje solatnic in kapus-
nic ter značilne luknje in luknjice so po-
slabšale videz, samo nekaj sadik glavnate
solate in kitajskega zelja je bilo objedenih
do te mere, da so sadike propadle. Seveda
smo uporabili pripravek bio plantella
arion +, s katerim smo ustavili nastanek
večjih poškodb, ki bi jih z objedanjem li-
stov povzročili polži.
Spravilo zelenjave senadaljuje S prihodom jeseni so se v oktobru nada-
ljevali trenutki, ko smo z vrta pospravljali
sadove dela. Pobirali smo zadnje pridelke
plodovk (paprika, feferoni, paradižnik,
bučke in zadnje kumare), stročnic (visok
Na delavnici v septembruPobirali smo pridelane buče, papriko in se
pogovorili o spravilu in pogojih skladišče-
nja paradižnika in radiča. Ker je jesen čas
za pripravo vrta na počitek, smo ugota-
vljali, da je naš vrt še vedno živ in aktiven,
zato bomo pridelke iz njega spravljali še
dolgo v komaj pričeto jesen. Na račun na-
šega vloženega dela, dobrih semen in ka-
kovostnih sadik ter pridnih rok vseh
obiskovalcev delavnic, se je vrt dokazal in
nas še vedno razveseljuje z obilnimi pri-
delki pozno poletnih in jesenskih zele-
njadnic.
Gain ekovrt naprehoduv jesenTudi v Gainem vrtu čas neusmiljeno teče. Se zdi, da je bilo še nedolgo tega, ko smo v vrtuzačeli s prvimi sajenji in setvami, pa je za nami že burno poletje in pred nami jesen. Šelesedaj, ko se v vrtu dela nekoliko umirjajo spoznavam, kaj vse smo doživeli, ko smopobirali ekološko pridelano zelenjavo ter se z njo oskrbovali in večkrat dokazali, da jeresnično možno na 60 m2 pridelati dovolj zelenjave za štiričlansko družino.
Glavnati ohrovt zavija glave.
Kako pospraviti in dolgotrajno
skladiščiti radič.
Obeta se zelo dober pridelek
sladkornega radiča.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 12
smo se razveselili muškatnih in hokaido
buč, ki smo jih pospravili na hladno in ne
preveč suho mesto v kleti, z željo, da bi nas
s svojim okusom osrečile v pozni jeseni ali
pozimi. Dokler ne bo nastopil močnejši
mraz, bomo pobirali še plodove paprik in
feferonov, s paradižnikom pa smo zaklju-
čili, saj smo ga še zelenega pobrali ter
bomo plodove na toplem in svetlem pri-
vedli do zorenja. Pri tem pozorno pazimo,
da plodov paradižnika ne skladiščimo na
temperaturi pod 8 °C, ker se več ne bodo
dovolj dobro obarvali v rdeče.
Kako pospraviti radičza dolgotrajno zimskopreskrboV jesenskem Gainem vrtu na gredicah
prevladujejo solatnice. Prvo mesto med
njimi zasedajo različni radiči. Med naj-
zgodnejšimi bo sladkorni radič ali radič
štrucar, ki je že kmalu v septembru naka-
zal, da bo dobro obrodil in oblikoval
čvrste, zanj značilne podolgovate glave, ki
smo jih porabili že ob koncu septembra. A
večino ga bomo pospravili v skladišča in
temne ter hladne kleti, kjer bomo poskr-
beli, da bo počakal čim dlje v zimske me-
sece, ko ga bomo porabili. V jesenskem
času ga je treba pravočasno pospraviti. To
storimo v suhih dneh, ko vsako glavo ra-
diča izpulimo s koreninami vred, ki jih ni-
kakor ne odrežemo. Nato suhe glave
njem listov peteršilja in blitve, pobrali
bomo zadnje stroke visokega in nizkega
fižola, uživali v sočnih solatnicah in hkrati
s tem planirali že sajenja za vrt v letu 2014.
Zato bo naša delavnica v oktobru naslo-
vljena: »Jesenska priprava vrtnih tal na
zimski počitek in sajenje jesenskega
česna«. Delavnico bomo izpeljali v Gai-
nem eko vrtu v petek, 18. 10. 2013, ob
16. uri. Začeli bomo na lokaciji Velika Pi-
rešica 1 (stara šola), Društvo LaVita ter
nadaljevali v Gainem eko vrtu, ki je sicer
na lokaciji nasproti Poligonu sonaravnih
vrtov. Obvezne prijave na info@lavita.si
ali sms 040-203-055. Vabljeni, da se nam
v jesenskem Gainem eko vrtu ponovno
pridružite.
Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,
KGZS - Zavod CE
SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!
Brsti in listi poznojesenskih
kapusnic bodo kmalu na
vrsti za spravilo.Pridelek poznopoletnih
muškatnih in hokaido buč.
zavijemo v vsaj en ali dva sloja časopis-
nega papirja. Tako ovite glave (štruce) ra-
diča v papir shranimo v temno, hladno in
ne preveč vlažno klet. V takšnih pogojih
lahko počaka tudi več mesecev. Priporoč-
ljivo jih je v času takšnega skladiščenja le
še sproti pregledati in najprej porabiti
slabše ohranjene glave radiča.
Zelenjadnice za jesen Sicer pa v Gainem eko vrtu lepo rastejo in
se razvijajo tudi posevki zelenjadnic, ki
smo jih osnovali na prejšnjih delavnicah.
Tako je kljub avgustovskim suhim tlom
lepo vzkalil posejan motovilec ter mese-
čna redkvica in črna redkev. S krajšim dne-
vom in svežimi nočmi so pogoji za njihovo
rast in razvoj več kot idealni, tako da je že
nastopil čas za pletje motovilca in redče-
nje v vrsto posejane črne redkve. Izpulili
pa smo tudi že nekaj mladih rdečih red-
kvic sorte ‘sora’. Od preostalih solatnic
bodo za spravilo še pred zimo primerne
glave solate in endivije ter kitajskega zelja.
Kaj se bo dogajalo v oktobruDa nas bo vrt s pridelki jesenskih zelenjad-
nic razveseljeval čim dlje, smo tudi v
našem vrtu sadili zelenjadnice že v juliju
in avgustu. Zato sedaj, ko je jesen tukaj,
žanjemo sadove tega poleti vloženega
truda in skrbimo za preostale rastline v
vrtu. Nastopil je tudi čas obiranja brstov
brstičnega ohrovta, nadaljujemo z reza-
Motovilec je lepo vzkalil.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 13
Ekološko vrtnarjenje
14 www.klubgaia.si
Optimalen čas gnojenja inobdelave tal Če nas ne preseneti sneg, je v oktobru
in novembru še veliko dni, ko lahko ob-
delamo in pognojimo njivo ali vrt, zato
ne čakajmo na pomlad. V predelih, kjer
jesenski mraz nastopi prej, orjemo, pre-
kopavamo in gnojimo nekoliko bolj
zgodaj. V toplejših krajih je treba obde-
lavo tal in gnojenje prestaviti na kas-
nejši termin, pred močnejšo zmrzaljo.
Tako preprečimo premočno razpadanje
drobcev zemlje, humusa in izgubo hra-
nilnih snovi. Peščena tla zaorjemo kas-
neje, že v začetku zime. Obdelavo tal
opravimo ob normalni vlažnosti tal
pred glavnim zimskim mrazom. Suha
tla obdelamo po prvem močnejšem
dežju. Če je zemlja preveč vlažna, tal ne
obdelujemo. Tal običajno ne obdelu-
jemo tudi tam, kjer je zemlja čez zimo
pod vodo ali obstaja nevarnost, da jo
bo sneg ali dež odnesel. Ob nastopu
močnejšega mraza pa je treba z delom
na zemlji prenehati.
Ne pozabiteNaj vas spomnim, da je sadje in jagodi-
čevje najbolje saditi jeseni. Ob sajenju
sadnega drevja v sadilno jamo dodajte
tudi organsko gnojilo v obliki pelet
plantella organik (1kg/sadiko), ki ga
zmešate z zemljo in enakomerno razde-
lite po sadilni jami. V primeru jesen-
skega dognojevanja sadnega drevja in
vinograda jeseni dodamo polovico od-
merka (0,5 kg/10 m2), drugo polovico
pa spomladi pred začetkom vegetacije.
Količino gnojila za posamezno drevo
odmerite tako, da se sprehodite po
obodu krošnje in izmerite število metr-
skih korakov. Število korakov pomno-
pričajte, da kupujete res organsko gno-
jilo, ki vsebuje vse bistvene sestavine za
vzgojo kakovostne zelenjave, sadja in
okrasnih rastlin. Delo v vrtu pa opravite
tudi pravočasno.
Domači vrt je najbolje prehranjen, če
mu zagotovimo organsko gnojilo, ki
omogoča razvoj živih tal, da se oboga-
tijo s hranili in humusom. Dobro je, da
ne vsebuje semen plevelov in je enosta-
ven za raztros. Zato se ob nakupu pre-
Učinkovita in pravočasna obogatitev talV ekološkem vrtu dodajanje hranil temelji na uporabi organskih gnojil. Zato jedobro izbrati gnojilo, ki vam in vrtu ponuja največ. Jeseni bodite pozorni tudi naoptimalen čas obdelave tal.
Domači vrt pognojite z
najboljšim dolgo
delujočim organskim
gnojilom, na osnovi
kokošjega gnoja,
tehnološko obdelano in
v obliki pelet ter si
zagotovite do 30% večji
pridelek.
Najvišji delež suhe
snovi med vsemi
organskimi gnojili na
trgu.
Izjemno visok delež organske
snovi zvišuje zadrževalne
kapacitete za vodo, povečuje
zračnost, plodnost in
mikrobiološko aktivnost tal.
Do 30x manjša poraba od
tradicionalnih gnojil, zaradi
visokega deleža suhe snovi in
visoke koncentracije
organskih hranil.
Vsebuje vsa glavna hranila in
mikrohranila, organskega izvora,
ki se sproščajo postopno, zato
deluje tudi do 6 mesecev.
Povečuje rodnost tal in izboljšuje
kakovost ter količino pridelka
(kulture obrodijo prej, so bolj
zdrave in vsebujejo več vitaminov).
Enostaven za uporabo, nima
neprijetnega vonja in se ne praši.
Bogato s huminskimi in
fulvinskimi kislinami, ki so
sestavni del humusa.
Stabilna sestava, ki se
kakovostno bistveno
razlikuje od domačih in
večine kupljenih gnojil.
Zajamčeno prost vseh
plevelov in bolezni.
Ne ožiga korenin in
preprečuje zakisanje
zemlje (nevtralen pH).
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 14
žite z dva
in tako
dobite
površino,
ki jo gno-
jite. To sto-
rite dober
meter v notra-
njost in zunanjost
krošnje. V vinogradu
gnojite obdelan pas pod
trtami. Če uporabljate trosilec za
mineralna gnojila, gnojite po celotni
površini. Pozno jeseni, v drugi polovici
oktobra, lahko dognojite tudi okrasne
grmovnice in drevnine.
Uporaba peletiranegagnojaV vrtu ga zadelajte v zgornjo plast tal do
globine 15 cm, dodajate ga tudi v sa-
dilno jamo, z njim lahko obogatite kom-
post, dognojujete sadovnjak, vinograd,
vrtno trato, trajnice in vrtno drevnino.
Spomladi ga dodajte tudi rastnim sub-
stratom, kjer uspevajo balkonske rast-
line. Poleti vodi za zalivanje dodajte 0,5
l plantella organika/10 l vode in s tako
hranilno mešanico vsaj enkrat dogno-
jite vrtnine. Lahko ga potrosite tudi po
površini in na ta način dognojite: parad-
ižnik, kumare, bučke, papriko in ostale
plodovke. Za dognojevanje bodo še po-
sebno hvaležne kapusnice (zelje, cve-
tača, brokoli, ohrovt, …). Več o uporabi
peletiranega gnojila si oglejte v spodnji
tabeli.
Zavihajte rokavein na delo Delo v vrtu naj se ne konča po zadnjih
setvah in spravilu pridelka. Za dober in
kakovosten pridelek v prihajajočem
letu ne pozabite na obdelavo tal in gno-
jenje. Tako boste še pred zimo poskrbeli
za dobro osnovo, na kateri boste gradili
pridelek. Vrt naj bo skrbno obdelan in
pripravljen za novo sezono. Včasih vas
oktobrske ohladitve in prehitri sneg
prezgodaj ustavijo, zato ob primernem
vremenu zavihajte rokave, poskrbite za
jesensko obdelavo tal in dognojevanje.
Davor Špehar
Časovna in količinska (kg/10 m2, kg/sadiko, l/m3, kg/l substrata, l/l vode) uporaba visoko kakovostnegaorganskega gnojila v obliki pelet.
oktober 2013 15
Površina Čas gnojenja/dognojevanja
Količina gnojilav kg / 10 m2
Pred pripravo talDognojevanje(poleti)Dognojevanje(raztopimo v vodi)
21
0,5 l /10 l vode
Ob sajenjuJesensko in spomladansko gnojenje
1 kg/sadiko1 (polovico jeseni in polovico spomladi)
Pred sajenjem/setvijoSpomladansko ali jesensko dognojevanje
1,5
1
Ob sajenjuJesensko ali spomladansko gnojenje
1 kg/sadiko1
Pred setvijo (pomlad, jesen)Spomladansko gnojenjeDognojevanje(vsak drugi mesec)
1-2
1
0,5
Spomladi (ob sajenju)
1,5 kg/70 l substrata
Med letom 10 l/m3
Njiva in zelenjavni vrt
Sadovnjak in vinograd
Trajnice in enoletnice
Okrasni vrt
Trata
Balkonsko cvetje
Kompost
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 15
Ekološko vrtnarjenje
16 www.klubgaia.si
imenujemo tudi domače sorte. Načrt razpo-
reditve udomačenih sort je spodaj.
Udomačene ali tradicionalne sorte pa so tu-
jega porekla in so pokazale dobro prilagodi-
tev na slovenske pridelovalne razmere, zato
se sedaj vzdržujejo in pridelujejo v sloven-
skem okolju.
Med temi so tudi sorte, značilne za sloven-
ski vrt, kar pomeni, da niso prilagojene
samo našim rastnim razmeram, ampak so
tudi po okusu nam najbližje. Mednje sodijo:
fižol cipro in zorin, ljubljanski motovilec,
papriki sivrija in soroksari, paradižnik no-
vosadski jabučar, med solatami dalmatin-
ska ledenka, unicum in posavka.
Mešani posevkiV naravi vlada pestrost in raznolikost, vse se
med seboj prepleta, a kljub temu vlada red
in sožitje. Že če pogledamo pestrost samega
travnika, kjer uspevajo od prekrivnih pa tja
do meter velikih rastlin, pa vseeno ni nobena
od njih zapostavljena.
Prednost pravilno izbranih mešanih posev-
kov je, da si med seboj na različne načine po-
magajo, nam v dobro pa, da je nasad čez vseNačrt razporeditve avtohtonih
in udomačenih sort po gredah
Vedno bolj pridobiva na veljavi na domačem
vrtu vzgojena zelenjava, zamišljena po last-
nem načrtu, posajena z lastnimi rokami ter
rastoča in razvijajoča se pred našimi budnimi
očmi. Pri enostavni, zdravi in nam v veselje
pridelani zelenjavi moramo upoštevati sle-
deče ukrepe:
• pravilen izbor sort, prilagojen rastnim po-
gojem od rastišča pa vse do klimatskih po-
gojev
• mešane posevke
• pravilno izbiro sosedov pri mešanih nasa-
dih
• vključevanje enoletnih cvetlic
• pravilno izbiro lokacije v vrtu in pripravo ra-
stišča
Izbor vrtninPri izbiri vrtnin bomo imeli najlažjo nalogo ,
če se odločimo za avtohtone ali za udoma-
čene sorte vrtnin. Najprej omenjene avtoh-
tone sorte so izpeljane iz pri nas avto-
htonega izvornega semena, ki ni bilo nikoli
načrtno žlahtnjeno in se prideluje, vzdržuje
in razmnožuje izključno v Sloveniji, zato jih
V teh časih vse več ljudi obdeluje domači vrt. V Arboretumu Volčji Potokže nekaj let ponujajo na ogled zelenjavne vrtove, ki vsako letopredstavljajo novosti in železni repertoar vsega, kar Slovenci sejemo insadimo na vrtičke. Pa poglejmo, katere vrtnine so se znašle medavtohtonimi, domačimi in kaj vse moramo upoštevati, da bo pridelekzdrav, okusen in ga bo dovolj za vso družino.
leto maksimalno izkoriščen. Pri mešanih na-
sadih vključimo med višjo zelenjavo nižjo, ki
ne potrebuje toliko sonca ali pa ji senčno
mesto še bolj godi. Mešanje rastlin z različno
globino korenin omogoča izkoriščanje in
rahljanje zemlje v različnih nivojih, kar
ugodno vpliva na strukturo rastišča. Dolo-
čene rastlinske združbe stimulativno vpli-
vajo na medsebojno rast, spet druge
odganjajo škodljivce in preprečujejo napad
bolezni. Mešani posevki nam tudi olajšajo
delo, saj tudi plevel ne pride toliko do ve-
ljave, zato ga je znatno manj.
Pravilna izbira sosedovPri načrtovanju moramo dobro premisliti,
katero vrsto zelenjave lahko sadimo skupaj.
Preprost, a učinkovit nasvet je, da se med
seboj prav gotovo izključujejo rastline, ki
med seboj tekmujejo za hranila in svetlobo.
Slabe sosedske vplive imajo med seboj:
• bučke – kumare
• brstični ohrovt – čebula
• cvetača – čebula, kapusnice, krompir
• čebula – fižol, grah, zelje, por
• česen – fižol, kapusnice, grah
Doma pridelana zelenjava
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 16
oktober 2013 17
• fižol – grah, česen, čebula, koromač, por
• grah – fižol, krompir, por, paradižnik, čebula
• kapusnice – čebula, česen, druge kapus-
nice, por, jagode
• koleraba – zelje
• korenček – zelena
• krompir –bučke, grah, rdeča pesa, zelena,
paradižnik, kumare
• umare – krompir, paradižnik, redkvica
• paprika – fižol, paradižnik
• por in česen – fižol, grah, rdeča pesa
• rdeča pesa – krompir, por , špinača
• redkvica – kumare, čebula, zelje
• solata – zelena
• špinača – rdeča pesa
• zelena – korenček, krompir, solata.
Vključevanje enoletnih cveticNaš cilj je pridelati zdravo hrano, brez po-
moči pesticidov. Tudi v tem primeru lahko
vključimo določene rastline, ki imajo zdravi-
len učinek ali pa njihova prisotnost odvrne
določene škodljivce ali prepreči razvoj neka-
terih bolezni. Med tako imenovane zdravilce
sodijo:
• bazilika preprečuje razvoj pepelaste ple-
sni, odganja škodljivce, privablja čebele •česen odganja škodljivce in plesni • boreč
proti različnim žuželkam, privablja čebele •drobnjak deluje proti pepelasti plesni, pri-
vablja čebele • kamilica deluje proti plesni
in padavici • kapucinka s svojo zmožnostjo
odganja uši, polže, talne škodljivce, prekriva
in s tem tudi senči tla, spodbuja rast drugih
rastlin ter privablja čebele • meta odvrača
mravlje, muhe in uši • šetraj odganja uši •ognjič odganja uši, talne škodljivce in glive,
polže, privablja čebele in ugodno vpliva na
rast vrtnin • pelin odvrača rje, gosenice, mra-
vlje, polže ter pršice • rabarbara predstavlja
kar splošni insekticid • tagetes odganja
škodljivce, vključno s talnimi, uravnava rodo-
vitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih
rastlin.
Količina pridelka pa je v veliki meri odvisna
tudi od oprašitve. Zelenjavni vrtovi naših
babic so bili vedno barviti, saj so znale izko-
risti in zapolniti vse kotičke in obrobke z me-
donosnimi rastlinami, ki so s čudovitimi
cvetovi privabljale čebele in druge opraše-
valce. Nekatere izmed njih so bile že ome-
njene, med pomembnejšimi pa so še:
ameriški slamnik, astre, cinija, facelija,
iberis, kalifornijski mak, koriander, koz-
meja, lupina, marjetica, melisa, origano,
ožepek, rdeča detelja, sončnice, materina
dušica, vijolice, vsi žajblji.
Pravilna izbira lokacije navrtu in priprava rastiščaZa zelenjavni vrt izberemo najbolj sončno in
zračno mesto v vrtu. Zemlja naj bo zračna in
pognojena z organskim gnojilom ali metodo
zelenega gnojenja. Tla pripravimo le z rahlja-
njem, saj s tem ohranimo mikroklimo,
ustvarjeno s pomočjo mikroorganizmov. Izo-
gibamo se hoji po gredicah, ampak upora-
bljamo za gibanje tlakovane ali uhojene poti.
Med rastnim obdobjem igra pomembno
vlogo rahljanje, s katerim zračimo, kakor tudi
preprečujemo prekomerno izhlapevanje
vode. S tem tudi onemogočimo plevelu, da
bi prišel preveč do veljave.
Tla čez leto lahko tudi zastiramo z zastirko iz
slame ali iz le zdravih odpadnih delov rastlin.
S tem se plodovi ne zamažejo, preprečujemo
zapleveljenost in prekomerno izhlapevanje
ter ščitimo tla pred soncem kakor tudi dež-
jem.
Letno dognojevanje v vegetacijskem ob-
dobju se izvaja po potrebi tako z mineral-
nimi kot tudi organskimi gnojili.
Andreja Pogačar Špenko
Arboretum Volčji Potok je združil moči
in skupaj s semenarsko hišo Seme-
narna Ljubljana pristopil k osveščanju
obiskovalcev o avtohtoni in udo-
mačeni zelenjavi ter na gredicah pred-
stavil omenjeni sortiment .
Enoletne cvetlice in zelišča varujejo
nasad pred boleznimi in odvračajo
nezaželene škodljivce, a obenem
privabljajo opraševalce ter barvito
dopolnijo prostor. Za nameček pa ga
tudi odišavijo.
Slovenci se lahko pohvalimo s prav
posebno oljno bučo SLOVENSKA
GOLICA , ki nima suhe lupine, zato je
seme golo in jo pred predelavo ni
potrebno luščiti, olje pa ima izrazit in
specifičen okus.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:06 PM Page 17
Kaprovec za ljubezen
Je nenavadna rastlina, ki preživi visoko vročino brez prsti,
sence in vode. Divjerasli grm ima trnje, gojena rastlina pa
daljše veje. Ima okrogle liste, belo rožnati cvetovi imajo dolge
vijoličasto obarvane prašnike, ki lepo dišijo, cvetijo pa le nekaj
ur zjutraj in zvečer. Svoje mesto je našel tudi pri nas na Gori-
škem, nad Šempasom pri Novi Gorici, kjer z možem obdelu-
jeva svoj košček zemlje. Kapre so cvetni popki kaprovca, imajo
precej nenavaden okus, močan, rahlo pikanten, oster in slan.
Zaradi močnega okusa jih je priporočljivo uporabiti le nekaj
kot dodatek jedem.
Vzgojno nezahtevna rastlinaMlado sadiko mi je pred sedmimi leti podarila prijateljica. Po-
sadila sem jo pod zid nad brežino, tako se zdaj bohoti nad
dišečimi zelišči. Pri sajenju sem dodala nekaj komposta
in organskega gnojila v peletah plantella organik, nato
pa sem jo izdatno zalila. V začetku sem mlado rastlino
občasno zalivala, dognojevala sem le 1x mesečno s te-
kočim gnojilom z dodatkom morskih alg bio plantella
vrt, ki je rastlino okrepil in nahranil, da se je lepo razra-
sla. Prve poganjke je kaprovec pognal v začetku maja,
kapre pa obiram do pozne jeseni. Pozno jeseni, ko od-
pade listje in poganjki odmrejo, ga porežem do tal.
Uporaba v prehraniUporabljam jih kot dodatek za zelenjavne, ribje in mesne na-
maze, tatarskemu bifteku izboljša in dopolni okus, pa tudi
raznim omakam. Pobiram jih majhne, posujem z grobo mor-
sko soljo in pustim en teden, da se razgrenijo. Potem jih po-
berem v steklen kozarec in dobro zaprte shranim v hladilnik.
� Vložene kapre: Kaprne jagode vložim v mešanico kisa,
vode in soli in jih na kratko pasteriziram:
oprane kapre poljubno zložim v čiste ko-
zarce. Prelijem z vrelo mešanico iz petih
delov vode, enega dela kisa za vlaganje in
čajne žličke soli. Zaprte kozarce pet minut
vremo v vodi, potem jih pustimo kar v
vodi, kjer se počasi ohladijo.
� Pesto iz kaper: Za pesto uporabim
vložene kaprne jagode, po potrebi sol in
nekaj žlic dobrega olivnega olja. Vse skupaj
zmiksam, da dobimo primerno gosto maso
in shranim v zaprti posodi v hladilnik. V Grčiji pa
uporabljajo tudi vložene liste kaprovca.
članica Marina Pufek iz Nove Gorice
18 www.klubgaia.si
Izziv na vrtu
Ljudsko izročilo pravi, da ob zmenkupripravimo jed s sedmimi kaprami inljubezen se bo razvnela. Kaprovec imazdravilne lastnosti, pomaga pri prebavihrane. Raste v razpokah kamnitih zidovSredozemlja in pri nas v slovenskemprimorju.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:07 PM Page 18
PRIJAVE: do 4. novembra 2013
Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, telefon 01/242 00 00 ali info@avantura.si.
Jesensko sreœanje GaianovTridnevni poœitek v Termah 3000 v MoravskihToplicah bomo obogatili s predavanji Gainihstrokovnjakov: Miše Pušenjak, Nevenke Breznik inLorete Vlahoviå.Skupaj si bomo ogledali lokalne vrtnarske zanimivosti, se
družili, zabavali ter nauœili øe kaj novega o vrtnarjenju.
Teme predavanj za jesensko srečanje v Moravskih Toplicah:1. dan nedelja, 24. 11., popoldan dobrodošlica in od 15.00 do
17.00
A Kako je lahko okrasni vrt hkrati uporaben – Loreta Vlahoviå2. dan ponedeljek, 25. 11., dopoldan od 9.00 do 12.00
B Samooskrbni ekološki vrt v praksi - Nevenka BreznikC Jesensko gnojenje vrta in gojenje œesna – Miša Pušenjakponedeljek 25.11., popoldan: Ogledi in predstavitve na izbiro: Lušt, Ocean orchids, trajnice Adamiœ, pridelava buœnegaolja, lonœarstvo
3. dan torek dopoldan: prosto ali izleti.
Termin: 24. 11. – 26. 11. 2013
Cena: po osebi na osnovi polpenziona v hotelu • Ajda**** 148,00 EUR • Termal*** 136,00 EUR
Cena vkljuœuje: • Nastanitev na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah (zajtrk in veœerja) • Neomejeno kopanje v bazenih
hotela – na dan prihoda od 11.00 ure dalje, ves dan na dan odhoda • Neomejeno kopanje v bazenskem kompleksu Terme 3000
• Jutranja gimnastika in vodna aerobika ob glasbi vsak dan • Wellnes bon za 5,00 EUR • Predavanja in delavnice • Avtobusni
prevoz iz Kopra, Nove Gorice, Ljubljane, Kranja, Celja, Velenja, Novega mesta
Doplaœilo: • Kosilo: 10,00 EUR • Enoposteljna soba: 10,00 EUR • Izleti: ogledi nasadov paradižnika in vrta orhidej, drevesnice,
lonœarstva, oljarne ter drugih zanimivosti Prekmurja.
NOVO! Klubske strani
oktober 2013 19
Øe nekaj prostih mest.
Natečaj je zaključen: Naj naj dosežki naših članov
Letos ste imeli možnost
sodelovati s svojimi
vrtnarskimi fotografijami v
naslednjih rubrikah: � NAJ
otroška pomoč na vrtu, �
NAJ srečen Gaian pri
vrtnarjenju, � NAJ koristne
živali v mojem vrtu, � NAJ
okrasni vrt, � NAJ rešitve v
sadovnjaku, � NAJ
balkonske zasaditve, � NAJ
poseben zeliščni vrt, � NAJ
samooskrbni zelenjavni vrt,
� NAJ vrtna trata, � NAJ
opornice v zelenjavnem vrtu.
Vrtnarska sezona se končuje, v Klubu Gaia pa že delamo ožji izborfotografij vaših vrtov. Natečaj se je septembra zaključil, v novembru panas čaka slavnostna podelitev nagrad najboljšim. Mnogi med vami ste sepotrudili z večjim številom fotografij, kar zagotovo pomeni, da imate večmožnosti za finale.
Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili 14. novembra ob 15.30, v Cankarjevem domu na Vrhniki,
zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.
Otroška pomoč
v vrtu:
Bernarda Jenko,
Ilirska Bistrica
Koristne
živali v vrtu:
Nada Posega,
Postojna
Naj opornice
v zelenjavnem
vtu: Ladislav
Jalševac in
Mira Mihovec,
Rakek
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:07 PM Page 19
V Padski nižini nas je očaral najstarejši botanični vrt v Padovi,
kjer vsaka gredica gosti po eno osredje drevo in okoli njega
raznolike rastline, od drevnin, zelenjave, pa do zelišč. Blizu
Abano term smo skupaj z vodičem doživeli zanimiv srednje-
veški vrt v italijanskem stilu, park Barbariga v Valsanzibiu. Vrt
je sestavljen iz grmov striženih pušpanov, ki jih oskrbujeta
le ročno 2 vrtnarja, labirinti teh negovanih grmov so dolgi
600 metrov, različno visoki, tudi 5m ponekod. Vrt ima sim-
bolno vrednost očiščenja, zato je vsaka točka postanka po-
vezana z zgodbo, bodisi kip, fontana ali rastlina. Pred
vhodom v park in vilo da Schio nas je počakal grof Juliano
in nas popeljal skozi park, vilo in na koncu izpeljal še degu-
stacijo vin iz lastne kleti. Postanek v podeželskem vrtnem
centru blizu Vi-
cenze je zmoti-
viral vse
potnike, da so
si kupili kar
nekaj lepih
rastlin za do-
mači vrt, od
trajnic, sezon-
skih rastlin do
grmov in dre-
ves. V veselem
vzdušju smo
se zvečer poslovili kot bi
bili dolgoletni prijatelji.
Mira Arh
Klubske strani
Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002,
info@avantura.si • www.avantura.si • Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana
Martinov pohod16. nov v Beli krajini, Draøiœi z okolico
10 km, 8 postojank s hrano in pijaœo na koncu zabava z glasbo
cena 45 E Kranj, Ljubljana, Novo mesto • cena 49 E Celje, Velenje
Silvestrovanje v Medulinu30. 12. 2013 – 1. 1. 2014 Hotel Holiday ***
Vse vkljuœeno: 2x polpenion, silvestrska veœerja, pijaœa med obroki insilvestrovanjem (pivo, vino, voda, sok).
Avtobusni prevoz iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja.
cena 230 E za celoten paket
AVANTURA potovalni kotiœek
Poln avtobus navdušencevV drugi polovici septembra so člani Kluba Gaia v spremstvu glavne urednice revije GaiaMire Arh uživali v sončnih in toplih beneških parkih in vrtovih. Ogledali so si Botanični vrtPadova, vilo Barbariga Sanzibio, vilo in park da Schio jim je razkazal sam grof in lastnik,doživeli pa so še marsikaj.
20 www.klubgaia.si
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:07 PM Page 20
Klubske strani
oktober 2013 21
Gaina jesenska predavanja
OKTOBER
_15. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeLoreta Vlahović Urejeni grobovi v vseh letnih časih
Osnovna šola ob Rinži v Kočevju, Kočevje.
_17. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeLoreta Vlahović Urejeni grobovi v vseh letnih časih
Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo
_18. 10. 2013 ob 18. uri, predavanjeLoreta Vlahović Kako je lahko okrasni vrt hkrati tudi
uporabenV prostorih večnamenskega centra v Turnišču, Turnišče
_18. 10. 2013 ob 16. uri, predavanje in delavnicaIgor Škerbot Jesenska priprava tal na zimski počitek
in sajenje jesenskega česnaStara osnovna šola v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1, Žalec
• vstopnina 5 EUR.
_22. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt
Ljudska univerza v Postojni, Ljubljanska cesta 2, Postojna
(učilnica št. 10)
_22. 10. 2013 ob 18. uri, delavnicaOlga Varga Izdelava aranžmajev
V prostorih kulturnega doma, Dobrovnik
_23. 10. 2013 ob 17. uri, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje grmovnic
V prostorih gasilskega doma, Žužemberk
NOVEMBER
_16. 11. 2013 ob 10. uri, delavnicaKsenija Filipčič Izdelava aranžmajev
V Račah z Društvom podeželskih žena
_20. 11. 2013 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Kako začnem vrtnariti za samooskrbo
Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo
_29. 11. 2013 ob 17. uri, delavnicaKsenija Filipčič Izdelava aranžmajev
Knjižnica Pavla Golie, Trebnje
DECEMBER
_5. 12. 2013 ob 19. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt
Kulturni dom Krško, Krško
V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva inpoučna predavanja in delavnice. Zaradiorganizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo,da se na posamično predavanje predhodno prijavijona 080 81 22 ali po e-pošti: gaia@klubgaia.comvsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo lev primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).
Člani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem: Nives Hvalica, Volčja Draga • Nataša Nered, Cerknica
• Verica Banič, Novo Mesto • Anica Maver, Sežana
• Irena Gorjup, Štore • Stana Ucin, Postojna • Rezi Škorjanc,
Laško • Darinka Homšak, Kamnik • Olga Rezar, Dramlje
Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Dragica Brzin, Mirna • Fani Zupan, Križe • Franci Potočnik,
Škofljica • Jožica Valjavec, Domžale • Marija Knez, Vuzenica
• Martina Zupan, Hotedršica • Slavka Brčan, Višnja Gora
• Stanislava Humer, Škofja Loka • Suzana Pirjevec, Sežana
• Štefan Zagorc, Rimske Toplice
Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia:Nataša Nared, Cerknica • Martina Prezelj, Cerkno
• Julijana Lavtar, Škofja Loka
Potegujte se za nagrado -VRT NA STREHI,knjigo Gojka Staniča!
Knjigo dobite vsi, ki v času
od 15. oktobra do 10. decembra
pridobite 2 nova naročnika
na revijo Gaia.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:08 PM Page 21
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jihob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœeneprodajalne, nave dene v glavi kuponov in œlansko izka znico.Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.
Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri,ki jih uporabite za izbrani izdelek.
Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
–20
%
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka inøtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotoviniin je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!
"
Plantella sadjarsko gnojiloNPK • 3 kg
–20
%
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Bio Plantella Arbosan smola • 250 g
–20
%
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Glodacid mehka vaba500 g
–20
%Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Ratimor mehka vaba500 g
–20
%
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Plantella Organik7,5 kg ali 20 kg
–20
%
Kateri: ____________________________
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Biogrena10 kg ali 25 kg
–20
%
Katera: ____________________________
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
""
Vivera Neo stop100 g ali 1 kg
–20
%
Kateri: ____________________________
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L
ali 70 L
–20
%
Katera: ____________________________
Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Ratimor mehka vaba250 g ali 500 g
–20
%
Katera:_______________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
Katera:_______________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
Katera:_______________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
Katera:_______________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
•
Glodacid mehka vaba250 g ali 500 g
–20
%"
•
Plantella Total-R750 ml
–20
%
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
•
Biogrena10 kg ali 25 kg
–20
%"
•
Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L
ali 70 L
–20
%"
Plantella sadjarsko gnojiloNPK • 3 kg
–20
%Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
Vivera Neo stop100 g ali 1 kg
–20
%"
Kateri:_______________________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
Biogrena10 kg ali 25 kg
–20
%"
Katera:_______________________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
Katera:_______________________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
Bio Plantella Arbosan smola100 g ali 250 g
–20
%"
Effect Microtech proti plazeœim æuæelkam • 500 ml
–20
%"
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
Plantella Organik7,5 kg ali 20 kg
–20
%
•
Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia
, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce in Tabakum.
V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,
Ponudba velja do 10. 12. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.
RATIMOR MEHKA VABA 500 g
Rodenticid v obliki mehke vabe zaktivno snovjobromadialon zazatiranje hiønihmiøi ter œrnih in sivih podgan.
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
-20%
"
PLANTELLA DEKORATIVNO LUBJE • 50 L
Lubje jepopolnomanaravna talna obloga izborovega lubja inse uporablja zapokrivanje oz.zastiranje zemlje.
-20%
"
PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE • 5 kg
Mineralno specialno gnojilo za pravilno prehrano vseh vrst trate. Omogoœa boljøo tvorbo moœnejøih in globljih korenin, s tem pa je uspeønejøe tudi njeno prezimovanje.
-20%
BIOGRENA25 kg
Organsko gnojilo,ki vsebuje vsaglavna hranila zaæivljenje rastlinter mikro-organizme, ki bioloøkoaktivirajo tla.
-20%
" "
"
Kateri:_______________________
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
EFFECT MICROTECHPROTI PLAZEŒIMÆUÆELKAM500 ml
Insekticid se uporabljaza zatiranje plazeœihøkodljivcev
-20%
PLANTELLABALKONIA45 in 70 L
Petkomponentnazemlja iznajkakovost-nejøihhuminskih øot. -20%"
Ratimor mehka vaba250 g ali 500 g
–20
%
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Plantella dekorativnolubje • 50 L
–30
%
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
Plantella dekorativnolubje • 50 L
–20
%
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
•
Effect Faracid +500 ml
–20
%
Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.
"
•
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:08 PM Page 22
A ri
–20
%
ni13.
"–2
0 %
, Strokovnjak odgovarja članom
oktober 2013 23
Sadike lahko pretežno kupite konec
meseca oktobra in v novembru. V tem
času je izbira sort največja. Konec okto-
bra največkrat izbirate med sadikami z
golimi koreninami. V zadnjem času je
vse več trgovin, ki so založene tudi s
sadikami v loncih. Te so praviloma neko-
liko dražje, vendar tudi bolj kakovostne.
Sadike naj bodo v dobri kondiciji. Če so
poletje preživele zasenčene in na zemlji,
bodo prezimile brez težav. Ob nakupu
sadike ne pozabite na plantella spe-
cialno sadjarsko gnojilo, ki ga dodate na
dno sadilne jame, primerno je tudi za
dognojevanje (3kg/100m2). Območje
nad koreninami pa obogatite z 1 kg or-
ganskega gnojila plantella organik.
Predvidevamo, da je sorta na naslovnici
montmorency, saj ima svetlo rdečo
kožico, s srednje velikim plodom, v kon-
tinentalnem delu zori konec julija. V tr-
govinah pogosto zasledimo sorte
gorsemska, lotovka, kelleris, šumadinka
in montmorency. Po uporabni vrednosti
je sorta montmorency primerna za
pripravo zavitkov, zaradi kiselkastega
okusa. Enako velja za šumadinko,
medtem ko so kelleris, gorsemska in lo-
tovka primernejše za svežo porabo.
?Kaj naj storim s presežkomrdeče pese, repe, korenja inostalih korenovk? Kako
zavarovati zimsko solato,endivijo, radič in kaj storiti spraznimi gredicami?Članica Nina iz Šentjakoba
Ker ima pampaška
trava občutljiv kore-
ninski sistem, jo zašči-
timo z debelo plastjo
listja, stebla in klasa-
sta socvetja pa zve-
žemo skupaj. Tako
omogočimo, da bodo
snežinke in dežne kaplje speljane stran od
korenin in središčne grude. Prav tako v
rahel šop povežemo tudi ostale trave, da
nam jih ne polomi sneg. Rododendroni so
hvaležni, če jim pred zimo dodamo plan-
tella specialno zemljo za rododendrone,
koreninski del pokrijemo še s slamo, tako
jih zaščitimo pred zmrzaljo in izsušitvijo. V
primeru ostre zime moramo tudi srobote
pokriti. Zaščitimo jih tako, da jih obdamo
s slamo ali s smrekovimi vejicami. Trajnice
jeseni uredimo tako, da odstranimo poru-
menelo listje in enakomerno porežemo
poganjke. Pustimo vse, kar ima lepo posu-
šeno strukturo. Jetičnik ali ameriški slam-
nik s svojimi semeni v vrt privabljajo ptice,
zato jih ne režemo. Pozno jeseni na grede
trajnic dodamo organsko gnojilo v obliki
pelet z največjim številom mikroorganiz-
mov biogrena, jih nekoliko okopljemo,
tako izboljšamo strukturo zemlje in spo-
mladi bodo bolje odgnale. Sneg je naj-
boljša zaščita za trajnice, pred
vremenskimi težavami. Če so posajene na
pravem mestu, zima zanje ne predstavlja
večjih težav.
?Katera sorta višnje je nanaslovnici julijske številkerevije Gaia? Kdaj pričeti s
sajenjem? Katera sorta je najboljuporabna? Član Tone iz Roženplja priTrebnjem
?Kako pred zimo zaščititi inurediti rododendrone,pampaško travo, srobot in
ostale trajnice?Silva iz Bratoncev pri MurskiSoboti.
Presežke lahko skladiščite v kleti ali za-
sipnici. Pridelek pobirajte, ko je zemlja
suha, ob deževnem vremenu pa jih osu-
šite. Za skladiščenje izberite suhe,
zdrave korene, saj se vsaka okužba v
kleti ali zasipnici zelo hitro razširi in uniči
pridelek. Shranjevanje v zasipnici je pri-
merno tudi za črno redkev, zeleno, ko-
rene peteršilja in pastinaka. Ob mili zimi,
ko zemlja ne zmrzne, lahko korene iz za-
sipnice pobirate vso zimo. Odprtino po
vsaki uporabi ponovno zaprite. Klet za
skladiščenje vrtnin naj bo dovolj vlažna,
pridelke pa zložite v plitke zaboje, pa-
zite, da ni v okolici zorečega sadja, saj
vrtnine tako izgubljajo na kakovosti in
uporabni vrednosti. Zimsko solato, en-
divijo in radič zavarujte pred mrazom z
nizkim tunelom. V oktobru je najbolj pri-
meren čas za zemeljska opravila na
praznih gredicah, zato jih prekopljite in
na manjših gredicah pognojite z organ-
skim gnojilom v obliki granul bio plan-
tella nutrivit univerzal, ki bogati
strukturo in aktivnost tal,
povečuje delež organske
snovi ter enako-
merno prehranjuje
rastline, s čimer za-
gotavlja zdravo rast
in razvoj ter vitamin-
sko bogat domač
pridelek.
%
–30
%
œljiv
–20
%
œljiv
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:08 PM Page 23
Rhein GoldNiso vse slive
modre in okusnost
ni pogojena z njeno
barvo. Sorta zori od
sredine do konca
avgusta. Rodnost je
redna in obilna. Po
rasti manjše, počasi
rasoče drevo, zato
jo priporočam tudi
za manjše vrtove in
sajenje v posode. Sorta je tolerantna na virus šarka. Plodovi so iz-
jemno sladki, zato jih uporabimo sveže, za predelavo, za zavitke
in sušenje na rezine (čips). Sorta je samooplodna. Kot podlaga za
cepljenje se ponavadi uporabi podlaga St. Julijen.
ToptasteIme pove vse. Okus
plodov te sorte je
slasten. Sorta zori
prvi teden septem-
bra in je odporna
na virus šarka. Koli-
činsko je pridelek
nekoliko manjši
kot pri drugih sor-
tah sliv, toda zaradi
odličnega okusa jo
je vredno saditi
tako za svežo uporabo kot za predelavo.
Aprimira O njej sem že pisal pred časom. Okus plodov me je prepričal,
da tega križanca med marelico in ringlojem omenim ponovno.
Čas zorenja je sredina avgusta. Aprimira je zelo tolerantna na
virus šarka, povsem odporna na monilijo, vse vrste gnilobe in
rjo. Aprimira je zelo nedovzetna na listne uši, pršico. Plodovi
so manjši kot pri slivah in merijo 3-4 cm v dolžino. Zreli plodovi
so intenzivno oranžne barve s pridihom rdečih tonov. Za svežo
uporabo, pa tudi marmelade in kompote najboljša izbira.
Ekološko vrtnarjenje
Vse novejše sorte sliv so samooplodne - avtofertilne. Ome-
njene sorte ne potrebujejo v neposredni bližini drugih sort sliv
za oprašitev in kasneje pridelek. So cepke, kar pomeni, da se
meso loči od koščice. Ta lastnost je pomembna pri predelavi,
kot tudi pri sveži porabi. Ko posadimo slivo v svoj vrt, si želimo
zdravo drevo in nato plodove. V ponudbi imamo odporne sorte
sliv, ki so marsikomu še premalo znane, so pa odporne na bo-
lezni.
Bolezni slivSelekcija sort sliv se razvija v smeri odpornosti ali tolerantnosti
na virus šarka in monilijo. Šarko (Plum Pox) povzroča virus.
Rastlinske viruse v veliki meri prenašajo škodljivci, kot so uši,
tripsi itd. Prenašajo pa se tudi s cepiči ali cepilnimi podlagami.
Simptomi šarke se kažejo na listih kot blede pege, na plodovih
pa se pojavijo pege in kožica se naguba. Pod temi gubami se
meso obarva rjavo rdeče vse do koščice, kjer ravno tako opa-
zimo simptome v obliki kolobarjev. Drevesa okužena z virusom
šarka ne dajo pridelka, zato jih odstranimo iz vrtov in nasadov.
Sadimo odporne sorte:
Haganta Plodovi so zelo veliki (5 cm +) in sladkega okusa. Sorta zori v
začetku septembra. Ko se plodovi obarvajo modro, je treba do
polne zrelosti počakati še 14 dni do obiranja. Sorta žal ni po-
vsem odporna na virus šarka, meso pa se dobro loči od koščice.
Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade. Sorta je samoo-
plodna.
24 www.klubgaia.si
Sliva sorte d. Haganta
je debelejša od jajca
Slive – modre, rumene,velike in sladke
Rhein Gold
Toptaste
Slive - pravijo, da so hrana za živce. Vsebujejo veliko antioksidantov, izboljšujejo prebavoin pomagajo odvajati vodo iz telesa. V to sva se prepričala s prijateljem, ko sva potovalapo nemških drevesnicah, kjer sva preizkusila vseh 16 sort sliv…. Pa še marmelada jeneverjetno okusna.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:08 PM Page 24
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 25oktober 2013
JojoSorta zori sredi septembra. Ko se plodovi obarvajo modro, mo-
ramo do obiranja počakati še 14 dni. Sorta je ZELO odporna na
virus šarka, zato jo priporočamo za kraje severne Primorske in
Istre, ki so problematični na virus šarka. Uporabljamo jo za
svežo porabo, predelavo in sladice. Okus plodov je sočen in sla-
dek. Sorta je samooplodna ter dober opraševalec za druge
sorte. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga
Mirobalana.
Tophit PlusSorta zori v sredini septembra. Ima bujno in pokončno rast. Pri
poletni rezi je nujno odstranjevati bohotivke - divjake in s tem
krošnjo delati bolj svetlo, zračno. Sorta je tolerantna na virus
šarka. Rodnost je zelo obilna. Meso se loči od koščice – je
cepka. Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade. Plodovi
so zelo veliki. Skladišči se v hladilniku dva do tri tedne. Sorta je
samooplodna. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja
podlaga Mirobalana.
Top Giant PlusNaj naj, največja - plodovi merijo do 55 mm v premeru, do 80
mm v dolžino. Tehtajo 100 g in so močno dišeči. Veliki so skoraj
kot tenis žogica. Meso je bledo rumene barve in čvrsto. Rast-
line in plodovi so povsem odporni na virus šarka in tudi na mo-
nilijo ter rjo. Rastline so precej pokončne rasti in jo z malo
obrezovanja lahko vzgajamo tudi kot stebrasto formo za
majhne vrtove.
Samo za pokušinoS prijateljem sva v Nemčiji videla in okušala tudi slive brez pešk
Conquesta. Sorta je že preizkušena, vendar bo komercialno na
voljo šele prihodnje leto.
Spomladi sem pisal o MEDENI BRESKVI, (križancu med marelico
in breskvijo), ki je poleti dobila »sestro« MEDENO NEKTARINO
(križanec med marelico in nektarino). Obe si glede na okus za-
služita svoje ime. Sladki in sočni plodovi v barvi rumenega
medu.
Dobra lastnost obeh sort je odpornost proti breskovi kodravo-
sti. Obe sorti sta samooplodni ter odlični tako za svežo porabo
kot za pripravo marmelad.
Velike maline – enostavna rezGlede na pozno poletje so name naredile velik vtis maline Au-
tumn Best. ˝Najboljše jesenske˝! Zelo zdravi grmi, bujne rasti,
približno 180 cm dolgi poganjki so se šibili pod težo velikan-
skih plodov. Plodovi so veliki (do 30 mm), odličnega okusa.
Grme spomladi porežemo do tal, saj ta sorta rodi na enoletnih
poganjkih.
Novi poskusi z jablanoS prijateljem sva se sprehodila tudi skozi nasad testnih sejanih
jablan. Le malokdo ve, kako dolga je pot do nove, zanimive
sorte… zanimivo in poučno. In brez strahu tudi za nejeverne,
tu ni nikakršnih gensko spremenjenih organizmov. Vse poteka
v skladu z naravnimi zakoni, saj le pospešijo proces, kar bi v na-
ravi trajalo cela desetletja ali še dlje.
Rdeči orehiJesen je tudi čas orehov. Sorta Juglans Regia Sychrov je novejša
sorta, ki prihaja iz Češke. Drevo je dokaj bujne rasti, z okroglo,
lepo oblikovano krošnjo. Plodovi so srednje veliki, lupina pa
dokaj krhka, in delno nagubana. Jedrca so značilno škrlatne
barve ter zelo dobrega okusa. Sorta dozori v 2. ali 3. tednu v
septembru. Rastlino lahko posadimo na katera koli področja,
saj glede rastišča ni zahtevna.
Igor Kolenc
Malina Autumn Best
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 25
Gaia na obisku
Naši člani, družina Novak je v celotisamooskrbna. Na večji kmetiji v krajuDobrova pri Celju gojijo sadje, zelenjavo inredijo živino. Vsak kos zemlje je skrbnoobdelan in hvaležno vrača z darovi.
26 www.klubgaia.si
Pri Novakovihse res dela
V času obiska smo se sprehodili po sadovnjaku, posadili po-
sebno in redko sadiko jablane, se pogovorili o težavah in re-
šitvah v sadovnjaku, pogled je vsekakor zašel tudi na
zelenjavni vrt, na katerem so že potekala jesenska dela.
Člani Kluba Gaia
Posadili smo posebno
jabolko z rdečim
mesom
V času našega obiska
smo posadili sorto ja-
bolka z rdečim me-
som, ki spada v sku-
pino Redlove. Ta sku-
pina vsebuje dve po-
letni, dve jesenski in
uporabljeno Odysso, ki
je zimska sorta, zori v
začetku oktobra, skladišči pa se do februarja. Tako kot vse
ostale sorte je tudi ta odporna na škrlup, kar je našega člana
Antona poleg temno rdečega, sočnega mesa še najbolj raz-
veselilo. Plod je srednje velik, nekoliko bolj sladkega okusa.
Drevo je cepljeno na šibko podlago in je nizke rasti, zato se
ujame z obstoječim nasadom. V višino dosežejo dobre 3 m, v
širino pa poldrugi meter. V polni rodnosti lahko na drevesu
pričakujemo zabojček jabolk (dobrih 20 kg).
Sadovnjak zagotavlja celoletno oskrbo s sadjem
Podoba domačega sadovnjaka družine Novak navduši vsa-
kega obiskovalca. Sadne vrste in sorte so razporejene tako,
da razširjeni družini nudijo sveže in domače sadje skozi vse
leto. Prve so na vrsti češnje, sledijo jim poletne, jesenske in
zimske sorte jabolk, hrušk, ne manjka tudi drugega sadja.
Med zadnjimi v vrtu dozori nešplja.
Topla greda za skladiščenje in prvi pridelek
Solata je tako na krožniku že v mesecu marcu. Zemljo v gredi
menjajo vsako leto. Za gretje uporabijo kar domač hlevski
gnoj, pozimi je koristna tudi kot zasipnica. Jeseni jo izpraznijo,
substrat pa pustijo ob gredi. Napolnijo jo s korenovkami in
kup pokrijejo s slamo, smrečjem ali koruznico, na koncu še
zemljo, zaključijo s slamo in okni.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 26
Postopek sajenja, gnojenje in
gojitvena rez
Dvoletno sadiko jablane je g. Anton iz
lonca postavil na mrežo, v katero je zet
Marjan že nasul dobri dve lopati zemlje.
Koreninsko grudo smo nato obdali z
mrežo proti voluharju, ki smo jo sami
spletli. Izkušeni in dolgoletni sadjar
Anton je z leti spoznal, da je pletenje
mreže cenejša izbira, zaščita pred volu-
harjem pa učinkovita. Na dno sadilne
jame je g. Marjan položil travno rušo, jo
obsul z nekaj zemlje, dodal tri pesti plan-
tella specialnega sadjarskega gnojila,
dodal še nekaj zemlje in na to podlago
postavil sadiko z mrežo proti voluharju.
Ob mrežo je zabil oporni kol, sadilno
jamo zasul z zemljo, ki smo ji ob obodu
dodali še 1 kg organskega gnojila v obliki pelet plantella or-
ganik. Sadiko je g. Anton ob kol privezal s pomočjo veziva v
obliki osmice. Skrajšan je bil vodilni poganjek in odveden na
primernega nižje rastočega, enoletnih poganjkov ni krajšal,
saj se bo iz njih razvil kvalitetni rodni les. Sadiko je po sajenju
zet še izdatno zalil.
oktober 2013 27
Kaj je treba postoriti pred in po obiranju?
Avgusta je bilo treba osirje os in sršenov okrog hiše poškropiti
s kontaktnim insekticidom v spreju effect aerosol proti osam
in sršenom. Na žalost sršenov ni našel in so kljub vabam še
vedno povzročali veliko škode na zorečem sadju. Naš član
Anton nam je pojasnil, da bo konec oktobra opravil jesensko
varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. S tem bo
opravil osnovno varstvo pred boleznimi. Konec oktobra bo
tudi prebelil debla in debelejše spodnje veje še z zaščitnim
premazom bio plantella protekt, ki zaradi bele barve odbija
sončne žarke, drevo pa pozneje prične z rastjo. Tako je zago-
tovo manj nevarnosti za spomladansko pozebo. Če se bo ob
obiranju polomila kakšna debelejša veja, jo bo v suhem vre-
menu izrezal in rano zamazal s cepilno smolo bio plantella ar-
bosan.
Pridelek čebule, paprike in ostalih vrtnin je izjemen
Tako kot vsako leto Novakovi najprej poskrbijo za dobro pri-
pravo tal. V času pred našim obiskom so ravno končali s pri-
pravo gredic, kjer bodo sejali motovilec. Za gnojenje vrta
uporabljajo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik,
saj ne vsebuje ple-
vela, domači gnoj
pa imajo raje na
njivi, kjer proti ple-
velu uporabijo
tudi kakšen herbi-
cid. Paprika in
ostale plodovke so
ob vestnem zaliva-
nju v poletnem
času bogato obro-
dili. Vrt se je konec
julija in v avgustu z
deževnico močno
namakal 2 do 3-
krat na teden, prav
tako sadovnjak.
Davor Špehar
Če želite, da se naši
strokovnjaki o vašem vrtu
in rastlinah pogovorijo tudi z
vami, nas pokličite na brezplačno številko
Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi
tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike
Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO,
oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive primere
vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji
Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.
BREZPLAŒNI NASVETI NA
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 27
Prvo soboto v oktobru se je ekipa Kluba Gaia, ki skrbi za izobraževanje ljubiteljskihvrtnarjev na Slovenskem, najbolj z revijo Gaia, pa tudi preko radia, TV-oddaj, pa sevedana terenu, po vsej Sloveniji s predavanji in delavnicami, tokrat skupaj z vodstvomUnichema in zaposlenimi v tem podjetju strokovno izobraževala pri Unichemovemposlovnem partnerju Meja Šentjur d.d., ki se ukvarjajo s proizvodnjo sadja in jajc.
Znanje je ključ do uspeha
Sadovnjak
Podjetje Meja d.d. nam je na Trati blizu
Lenarta predstavilo sadovnjak, ki se
razprostira na 42 ha površin, kjer sta v
vrste ob žici in opori razvrščeni 2 sorti
jabolk, vsaka na svoji strani sadovnjaka,
zlati delišes (zeleno-rumena jabolka), ki
smo jih obirali tistega dne in mairac
(izrazito rdeča in primerna za daljše
skladiščenje) ter pokrita s protitočno
mrežo. Posredovali so nam strokovne
napotke, kako se lotiti obiranja jabolk,
poučili so nas o sortah, ki jih pridelujejo,
nato pa smo slišali še nasvet našega
strokovnjaka, kaj postoriti po obiranju v
sadovnjaku.
V sadovnjaku na Trati nas je v jutranjih urah gostoljubno
sprejel direktor podjetja Meja Roman Gregorn, ki nam je dal
poučne informacije o podjetju, kjer je redno zaposlenih 50
delavcev, vsako leto pa imajo na več kot 110 ha sadovnjakov
še obilico sezonskih sodelavcev. Agronom in vodja
sadovnjaka Zvonko Čuček (na njegovi desni strani) nam je
pojasnil, kako se ob traktorju in prikolici obirajo jabolka.
Prikolica z dvigalom omogoča obiranje vsaj 6 do 8 obiralcem v več etažah, ki
sproti že med obiranjem sortirajo jabolka po obsegu 65+ mm za trg v posebne
kontejnerje, s katerimi se ravna izredno previdno, manjša in odpadla pa so za
industrijsko predelavo.
Traktor se je počasi premikal skozi sadovnjak, mi pa smo hiteli
pravilno obirati jabolka skupaj s pecljem v zabojček ob
kontejnerjih, jih sproti sortirali. Plodove smo previdno spustili iz
zabojčka s
premičnim dnom v
večji zabojnik.
Vodstvo
Unichema in
zaposleni ter
klub Gaia so
pozorno
poslušali
vodjo
sadovnjaka,
ki je nazorno
razložil, kaj
vse moramo
upoštevati pri
obiranju.
28 www.klubgaia.si
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 28
Svetovalec Kluba Gaia Davor Špehar je za oddajo Na vrtu pred kamero RTV SLO
svetoval gledalcem, kaj vse je še nujno postoriti v sadovnjaku pred zimo. Rekel je: “
Ne pozabimo na jesenska dela v sadovnjaku. Po obiranju poskrbimo tudi za
gnojenje. Jeseni je idealen čas za to. Za gnojenje uporabimo organska gnojila ali
posežemo po
specialnih
sadjarskih gnojilih.
Organsko gnojilo v
obliki pelet
plantella organikima poleg hranil
tudi druge koristne
snovi, ki
izboljšujejo
lastnosti tal in
delujejo dalj časa.
Plantellaspecialnosadjarsko gnojilo
pa sestavlja zgolj
pomembnejša hranila, ki so potrebna za prehrano rastlin, ne obnavljajo pa
humusa. To gnojilo dodajamo tako, da po obodu krošnje z lopato nekoliko
privzdignemo travno rušo in v nastalo zarezo nasujemo mineralno mešanico.
Podobno lahko vnašamo v tla tudi organsko gnojilo v obliki pelet. Ker obeh gnojil
ne mešamo skupaj, je najbolje, da organska dodajamo spomladi tik pred začetkom
vegetacije. Tisti, ki prisegate samo na organsko gnojenje, pa ga dodajte polovico
pozno jeseni in drugo polovico spomladi. Če jeseni gnojimo s specialnim gnojilom z
nizko vsebnostjo dušika, a z visokim deležem kalija in dodatkom magnezija ter bora
plantella specialnim sadjarskim gnojilom, potem spomladi pognojimo z
organskim gnojilom v obliki pellet plantella organik. V sadovnjaku poskrbimo še
za jesensko zaščito. Okoli debel nalepimo bio plantella lepljivi trak, na katerega se
bodo ujeli vsi tisti škodljivci, ki potujejo s tal v krošnjo, da bi tam prezimili. Tako
preprečite, da bi samica malega zimskega pedica odložila jajčeca, saj mora splezati
po deblu. Odprte rane na deblu dreves, ki nastanejo zaradi rezi, poškodb ali
odstranjevanja rakavih tvorb, so izpostavljene nevarnim boleznim, ki na ta način
prodrejo v rastlino. Ta mesta zato premažemo s kakovostno naravno cepilno smolo
bio plantella arbosan, ki omogoča hitrejšo zacelitev ran in s tem preprečuje vstop
bakterijam.”
Direktor Unichema Damjan Švigelj je
hitel med delom, a kljub temu mu tu ni
uspelo biti najboljši, saj so si prvo
mesto prislužili najmlajši sodelavci.
Na izobraževalnem dnevu nam je
podjetje Meja dovolilo, da si je vsak za
svoj trud pri obiranju nabral še
zabojček zlati delišes za domov.
Naši sodelavci so za jesensko gnojenje
jablan prinesli še vreče organika. Gostoljubni
gostitelji podjetja
Meja Šentjur d.d.
so nam prinesli v
degustacijo nekaj
zabojčkov
različnih sort
jabolk, ki jih
pridelujejo še na
ostalih plantažah:
jonagold, idared,
gloster, carjevič ter
jesenski sorti gala
in elstar.
Mira Arh
oktober 2013 29
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 29
Dom brez mrgolazni
Kadar so v shrambi golazniV jesenskem času se v shrambah in kletnih prostorih pogosto množično pojavijo različniškodljivci. Med najpogostejšimi so različne žuželke, kot so kuhinjski molji, sadne mušice inmravlje. Pogosto pa v te prostore lahko zaidejo tudi miši.Glodavci med iskanjem hrane lahko zai-
dejo v stanovanja in prostore, kjer hranimo
živila. Poleg vira hrane živali tu najdejo za-
točišče pred neugodnimi vremenskimi raz-
merami in skrivališče pred naravnimi
sovražniki, kot so mačke in psi. Miši so
dobro prilagojene na življenje v bližini člo-
veka in se zato najpogosteje pojavljajo v
stanovanjskih in gospodarskih poslopjih.
Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in
onesnaževanju živil z iztrebki in dlakami,
predstavljajo glodavci nevarnost tudi za
pohištvo, električno napeljavo, tekstilne iz-
delke, papir in celo izdelke iz aluminija.
Največja nevarnost, ki jo predstavljajo miši
in podgane, pa je prenos virusnih, bakte-
rijskih okužb ter parazitov, kot so bolhe, uši
in pršice. Skupaj so miši in podgane prena-
šalke različnih bolezni. Prenos le-teh po-
teka preko okužene hrane in vode, ki jo
živali onesnažijo z urinom, dlako in iz-
trebki.
Znebimo se okužene golazniDa bi preprečili morebitno škodo in se zne-
bili škodljivcev, se lahko poslužujemo razli-
čnih ukrepov. Med najpomembnejše sodi
preprečitev vstopa škodljivcev v stavbe in
odstranjevanje odvečnih materialov, kot sta
les in papir, v katerih živali lahko gnezdijo.
Prehajanje v notranje prostore preprečimo
predvsem s tesnjenjem raznih razpok v zi-
dovih, menjavo poškodovanih vrat in oken.
Posebej velja omeniti, da miši in podgane
lahko prehajajo tudi skozi odprtine, ki v pre-
meru merijo samo en centimeter. Zelo po-
memben ukrep je hranjenje živil v posodah,
ki dobro tesnijo in tako preprečijo stik živali
s hrano. V primeru, da se škodljivci že naha-
jajo v stavbah ali njihovi bližini, svetujemo
uporabo rodenticidne vabe. Skupine izdel-
kov, kot so Glodacid plus, Ratimor in Effect
rodent, zagotavljajo učinkovito zatiranje
glodavcev. Vabe teh blagovnih znamk raz-
delimo na več oblik. To so parafinski bloki,
pelete, žitne vabe in mehka vaba. Parafinski
bloki so primerni predvsem za mesta z višjo
zračno vlago, kot so kanalizacijski jaški in
odtočni sistemi. Mehka vaba pa je med
škodljivci zelo priljubljena, saj jo zaradi vse-
bnosti različnih arom in okusov živali rajši
izberejo. Posebej za zatiranje miši svetu-
jemo uporabo izdelka Effect rodent box,
kjer je vaba zaščitena v plastični škatli in je
zato izdelek preprost in varen za uporabo.
Poleg vab lahko miši zatiramo tudi z izdel-
kom Biotoll deratizacijsko lepilo. Lepilo ne
vsebuje aktivne snovi in je zato primerno
zlasti za zatiranje glodavcev v prostorih, kjer
se pogosto gibljejo domače živali. V takšnih
razmerah svetujemo, da se lepilo namaže
na manjše plošče iz kartona, ki jih je treba
zaščititi, da ne pridejo z njimi v stik psi ali
mačke. Za še večjo učinkovitost svetujemo,
da lepilo dodatno posujemo s semeni pše-
nice, ki še bolj privabijo okužene golazni.
Marko Devetak
Zavarujte ozimnico pred mišmiPripravite se na njihov napad in ostanite brez skrbi. Povzročile so nam veliko škodo – odpopolnoma požrtih vrtov in polj pšenice, do bolezni mišja mrzlica, s katero so se srečevalipovsod po Sloveniji. V jesenskem času, ko bo hrane zunaj zmanjkalo, pa se nadloga lahko preseliv domače shrambe. Zato, da bo naš pridelek varen pred njimi, pravočasno nastavimo vabe, ki namjih ponujajo blagovne znamke Ratimor, Glodacid in Effect rodent. Za domačo rabo je najbolj primerna mehka vaba, ki se ji miši tudi ob obilici ostale hrane ne morejo upreti. Za tiste, ki se bojijo rokovanja z rodenticidi, je na voljo izdelek Effect rodent Box,pri katerem je vaba shranjena v prilagojeniškatli.
Bioc
id u
pora
blja
jte v
arno
. Pre
d up
orab
o ve
dno
preb
erite
etik
eto
in p
odat
ke o
pro
izvo
du.
30 www.klubgaia.si
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:09 PM Page 30
vimi žuželkami. Če imamo opravka z večjo populacijo, ki je
razširjena na večjih površinah je bolj primerna uporaba iz-
delka effect microtech v obliki koncentrata (100 ml), ki zaradi
posebne tehnologije deluje takoj in hkrati zagotavlja zaščito
še po 6 mesecih. Za manjše površine uporabimo že pripra-
vljeno raztopino, na 1 m2 dva do tri pritiske. Na večjih površi-
nah pa uporabimo koncentrat v razmerju 100 ml na 5 l vode
za 100 m2. Poškropimo po mestih, kjer se ščurki gibljejo, po
tleh, zidovih, razpokah… Izdelek se lahko uporablja tudi v
kombinaciji z izdelki za mehansko zaščito pred
škodljivci. Med omenjene izdelke se uvršča
tudi effect vaba za ščurke. Izdelek ščurke
privabi, ti pa se prilepijo na lepljivo povr-
šino. Ker ne vsebuje insekticida, je vaba
primerna predvsem za zatiranje ščurkov
v prostorih, kjer je uporaba kemičnih pri-
pravkov omejena. To so zlasti: shrambe,
sobe, kleti in kuhinje. Vabo sestavlja lepljivi
del, na katerega se škodljivci lepijo in priva-
bilna tableta, za katero je značilno, da privabi obe
vrsti ščurkov. Izdelek omogoča učinkovito zatiranje za ob-
dobje do treh mesecev. Kadar je lovilna površina prekrita z
odmrlimi ščurki, vabo enostavno upognemo in odvržemo v
smeti. Poleg zatiranja, izdelek lahko uporabimo tudi za sprem-
ljanje populacije škodljivcev. Omenjeno vabo v te namene
uporabljajo tudi službe za dezinsekcijo preden se odločijo za
zatiranje škodljivcev z insekticidi. Boljšo učinko-
vitost izdelka dosežemo, če vabo postavljamo
ob robove sten, ob razne predmete, za šte-
dilnike in hladilnike. Pozorni moramo biti
tudi na mesta, kjer se ščurki pogosto nahajajo.
Ščurki pogosto naselijo različna okolja. Najdemo jih lahko v
raznih skladiščih, restavracijah, menzah, bolnišnicah, pogosto
pa se pojavljajo tudi v stanovanjskih prostorih, zlasti v bližini
prehrambenih izdelkov. Poleg mehanskih poškodb na sinte-
tičnih materialih in papirju ter iztrebkov in posledično nepri-
jetnega vonja, ki se pojavi v prostorih, v katerih se gibljejo,
ščurki prenašajo klice različnih bolezni.
Rjavi in črniNajpogosteje se v Sloveniji pojavlja rjavi ščurek, ki
prenaša več različnih povzročiteljev črevesnih
bolezni, kot so: bakterije Escherichia coli, Stap-
hylococcus in Streptococcus. Poleg bakterij-
skih bolezni lahko rjavi ščurek prenaša tudi
virusne okužbe, kot je hepatitis. Poznane
so tudi različne oblike alergij, ki se pove-
zane z nastankom astme. Rjavi ščurek se
najpogosteje pojavlja v stavbah, zlasti v vlaž-
nih prostorih, kjer se temperature gibljejo med
21 in 23 °C. Najraje naseljuje kopalnice, kuhinje ter
shrambe in kleti. Z razliko od rjavega ščurka kuhinjski ali črni
ščurek lahko živi tudi v okolici stavb, raje pa izbira vlažne pro-
store. Pogosto se pojavlja v zabojnikih za smeti, v kleteh, med
izdelki iz lesa in v kanalizacijskih sistemih. Občasno se ščurki
pojavljajo tudi v bližini hrane za domače živali. Odrasla žival
je v primerjavi s prej omenjenim škodljivcem nekoliko večja
in črne barve.
Načini zatiranja ščurkov v stanovanjihŠčurki so lahko zelo trdovraten škodljivec, zlasti če jih zati-
ramo na neustrezen način. Sprva moramo v prostoru najti ža-
rišče oz. mesto, kjer se ščurki pojavljajo. Poleg tega moramo
biti pozorni na razne špranje in skrite kotičke, ki bi lahko nudili
zatočišče živalim. Ko pregledujemo notranje prostore, mo-
ramo biti pozorni, zlasti na toplejše predele stavb in bližino
vode. Rast populacije ščurkov lahko zajezimo tudi z omejeva-
njem dostopa škodljivcev do hrane in vode. Prehrambene iz-
delke je priporočljivo shranjevati v posodah, ki dobro
tesnijo.
Za učinkovito zatiranje ščurkov predlagamo izdelek ef-
fect microtech proti plazečim žuželkam, ki je name-
njen ravno zatiranju ščurkov in mravelj. Izdelek
omogoča dolgotrajno zaščito površin pred škodlji-
Dom brez mrgolazni
Ščurki prenašajo bolezniŠčurki so nočne živali, ki se čez dan raje zadržujejo v zidnih in talnih razpokah in podrazličnimi predmeti ali pohištvom. Škodljivce opazimo podnevi, ko v okolju ne najdejodovolj hrane ali pa je njihovo število že prekomerno naraslo. V takih primerih moramonujno ukrepati in preprečiti, da bi se populacija še naprej množila. Ščurke zatiramo zinsekticidnimi pripravki in izdelki, ki so namenjeni mehanski zaščiti.
Bioc
id u
pora
blja
jte v
arno
. Pre
d up
orab
o ve
dno
preb
erite
etik
eto
in p
odat
ke o
pro
izvo
du.
31oktober 2013
Marko Devetak
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:10 PM Page 31
Za zaščito čebulic lahko uporabimo mrežo, v katero damo če-
bulice in jih nato z mrežo vred posadimo. Za ta namen je upo-
rabna tudi posebna plastična sadilna posoda. Voluharja
odganjajo tudi nekatere rastline, od okrasnih čebulic je naj-
bolj znan cesarski tulipan, katerega vonj čebule je voluharju
neprijeten.
Ko pride pomladTulipani nas lahko razveseljujejo s čudovitimi cvetovi vse od
zgodnje do pozne pomladi. Da bo cvetenje še lepše, jim v za-
četku rasti, ko se prikažejo prvi lističi, dodamo nekaj granuli-
ranega gnojila, ki ga nežno podkopljemo. Pri tem pazimo, da
gnojilo ne pride v stik s čebulico. Če je pomlad sušna, redno
ohranjamo tla okoli tulipanov vlažna, vendar ne prenamo-
čena, da čebulice ne prično gniti. Pred pričetkom cvetenja
vodi za zalivanje dodamo še nekaj tekočega gnojila za cve-
toče rastline.
Tulipani po cvetenjuTakoj, ko prično cvetni lističi odpadati, je čas za odstranitev
odcvetelih tulipanovih cvetov, cvetna stebla in liste pa pu-
stimo. Ne le, da bo tulipanova gredica tako lepša kot bi bila z
napol odpadlimi lističi, rastlina si bo v tem času že pričela na-
birati in skladiščiti zalogo hranil za rast prihodnje leto. Ko se
listi in stebla posušijo, jih odstranimo, čebulico pa izkopljemo
in shranimo v hladnem prostoru z zadostnim zračenjem, naj-
bolje v lesenih zabojčkih.
Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia
www.kalia.si
Hlevskega gnoja ne uporabljamoTulipane sadimo v srednje težka tla, na sončen do delno sen-
čen prostor, kjer bo rastlina razvila najlepši cvet. Pred saje-
njem površino nekoliko pognojimo, seveda nikakor s
hlevskim gnojem, ki lahko čebulice »požge«. Običajno upo-
rabimo dolgo delujoče mineralno gnojilo ali pa kar dobro ule-
žan kompost z domačega vrta.
Globina sajenja je pri tulipanihpomembnaGloblje posajene čebulice bolje prezimijo, spomladi pa razvi-
jejo bolj čvrsto steblo. Seveda pri tem ne smemo pretiravati
in običajno sadimo tulipane na globino 10-15 cm. Globino
prilagajamo le tipu tal – v lažja jih sadimo nekoliko globlje kot
v težja.
Tudi na razdaljo sajenja moramo paziti. Tulipani bodo vedno
najlepši, če jih bomo posadili v skupine, razdalja med čebuli-
cami v skupini pa naj bo 10 - 15 cm. In koliko naj bo tulipanov
v skupini? Seveda je to odvisno od površine, ki jim jo name-
nimo, vendar pa bo količina vsaj 10 kosov na kvadratni meter
kar primerna. Pri sajenju izberemo različne tipe tulipanov
glede na zgodnost, tako da bomo v njihovem cvetju uživali
vso pomlad.
Kdor nima vrta, lahko tulipane posadi tudi v večje posode ali
lonce, ki jih postavi na balkon ali teraso. Pri tem je pomem-
bno, da izberemo lonec, vzdržljiv tudi v mrazu.
Kaj pa voluhar?Voluhar je gotovo najbolj nadležen škodljivec tulipanov. Po-
gosto se zgodi, da ima skrbno načrtovan cvetlični vrt spo-
mladi precej drugačno podobo, saj voluhar raznese
tulipanove čebulice na različne konce vrta.
TulipaniS sajenjem tulipanov pričnemo jeseni, konec septembra, in jih sadimo vse do prve zmrzali.Pravzaprav so to čebulnice, ki jih lahko sadimo najdlje od vseh spomladi cvetočih. In ničnenavadnega ni, če je čas sajenja podaljšan celo v januar. Za razvoj cveta pa sevedapotrebuje tulipan tudi določeno obdobje hladnega vremena, zato s sajenjem vseeno neodlašamo.
Okrasni vrt
32 www.klubgaia.si
V oktobru ne spreglejte!Za člane kluba Kalia -Tulipani Valentin Gregii
in Darwin, 30 kos
Akcija velja od 4. - 31. 10. 2013
Samo 3,99 EUR
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:10 PM Page 32
33oktober 2013
Slap BokaŽe s ceste Bovec – Žaga se nam pod ostenjem Kope(1439 m) na jugovzhodnem robu Kaninskega pogorja odpiračudovit pogled na najvišji in najbolj vodnat slap v Sloveniji, ki sečez mogočen prag preliva 106 metrov globoko v trikoten tolmun,iz katerega nato na levi strani naredi še en, 33-metrski skok. SlapBoka sodi med najznamenitejše naravne spomenike Posočja inBovškega, ki je še posebej slikovit v pozni pomladi, ko se zaraditaljenja debelih snežnih plasti na Kaninu prevali v globino tudido sto ton vode v sekundi.
na svojo roko naredili radovedni obiskovalci, ne meneč se za
nevarnost zdrsa, ki na strmem poraščenem pobočju ni ravno
nemogoč. Ko smo se po dobri uri vrnili z razgledišča, smo se
napotili še na drugi konec mostu, kjer se začenja prav tako
markirana in precej strma steza proti močnemu kraškemu iz-
viru potoka Boke, ki se nahaja 385 metrov nad soško strugo
in do katerega smo potrebovali poldrugo uro.
Za nedeljskega izletnika mestoma izpostavljena pot po levem
robu soteske nas je pripeljala pod mogočno steno nad izvi-
rom. Tu med odlomljenimi skalami prihaja na površje največja
količina vode, ki se zbira na rešetasti visokogorski kraški pla-
noti (Kaninsko pogorje spada med območja z največ padavin
v Sloveniji) in katerih del se pretaka tudi po podzemnih poteh
proti jugovzhodu.
Od izvira teče potok kakih šestdeset metrov po nagnjeni po-
lici, na kar se prevali čez prag in dobrih sto metrov niže vreže
globoko sotesko, po kateri se po približno kilometru prebije
do Soče. Kadar pa je njegov pretok največji, se struga močno
razširi, o čemer priča vsepovsod razmetano skalovje in široko
prodišče pod mostom oziroma pred izlivom.
Boris Dolničar
Konec avgusta smo se iz Bovca napotili proti Kobaridu in po
približno petih kilometrih prišli do mostu čez razsežno pro-
dišče potoka Boke, od koder se nam je na desni strani razka-
zovala široka vodna pahljača, ki je padala na dno soteske. V
tem času, predvsem pa po letošnjem daljšem sušnem ob-
dobju količina pretoka sicer ni bila tako velika kot konec maja
ali v začetku junija oziroma po dolgotrajnejšem deževju, ko
vsako sekundo čez dolomitni prag pade sto kubičnih metrov
vode, ob čemer ustvarja močno bobnenje, sam slap pa je ovit
v meglen pršec. Vendarle pa je tudi poletna podoba slapa
Boka prav veličastna, saj se iz doline zdi, kakor da pod navpi-
čno steno iz nekakšnega ogromnega zajetja neustavljivo
bruha voda in ustvarja trideset metrov široko zaveso, ki se po
kakšnih sto metrih izgubi med skalami in v produ.
Močan kraški izvir Enkratna podoba slapa in sproščujoča energija nenehno pre-
livajoče se vode je prišla še bolj do izraza, ko smo na koncu
mostu krenili po markirani poti na desnem bregu proti raz-
gledišču. Steza se po desnem robu soteske vzpenja skozi
nizek gozdiček, ki se na trenutke odpre, tako da ga lahko ob-
čudujemo z nasprotne strani in z zmeraj večje bližine. Vendar
se mu povsem približati ni mogoče, četudi izberemo katerega
od številnih desnih odcepov, ki so jih z glavne, označene poti
Slovenski naravni biseri
Slap Boka.
Šestdesetmetrski potok, preden pade čez prag.
Široko prodišče pred izlivom v Sočo.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 33
Vsak ima svojo podobo o sebi, o tem, »kdo sem in kakšen
sem?« Priznati moramo, da je dober občutek samozado-
voljstva zelo pomemben za naše duševno, telesno in socialno
zdravje! Nezadovoljni so predvsem tisti, ki se brez posebnih
vzrokov »ne počutijo dovolj dobri
ali se čutijo celo manj vredne.
Nezadovoljni ljudje so pogosto
pretirano vznemirljivi, do drugih
nestrpni, nobena stvar jim ni po
volji. Težko vzpostavljajo tudi
odnose z drugimi ljudmi.
Dandanes smo zelo skopi s po-
hvalami. To se dogaja že v
otroštvu. Otroke predvsem
grajamo, jih opozarjamo,
brezkompromisno zahtevamo
zgolj uspešnost, namesto da
bi jih že za majhen uspeh po-
hvalili in spodbudili. Če je
nekdo samo grajan, začne
verjeti, da je zares nes-
posoben in tako postane
nezadovoljen s seboj.
Kar pogosto sem slišala
odrasle, kako se pritožu-
jejo, da v službi kljub us-
pešnosti nikoli niso
pohvaljeni. Saj je v vsakem
človeku tudi nekaj dobrega. Pohvala bi jim dvignila samoza-
vest in še povečala njihovo uspešnost.
Razumljivo, da v življenju ne moremo biti vedno le pohvaljeni
in povsem uspešni. Mnoge to zelo prizadene, močne oseb-
nosti pa lahko spodbudi k še večji uspešnosti in samozado-
voljstvu.
Seveda pa je med nami tudi kar precej takih, ki so s seboj, s
svojim ravnanjem pretirano
samozadovoljni in zato nekritični,
netolerantni in samosvoji. To so
negativne osebnostne poteze.
Pogosto so tem ljudem tuje vred-
note, kot so sočustvovanje, strp-
nost.
Nove raziskave pa potrjujejo, da
lahko zadovoljstvo s samim seboj
izboljšamo in tudi stabiliziramo.
Več preberite v oktobrski številki
Vzajemnosti.
Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,
zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD
pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.
Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
! !
»Sem zadovoljen s seboj?«Samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe. Psihoterapevti svetujejo, da sidopovedujemo: »Sem dragocen, ker sem. Vreden sem preprosto zato, ker živim.«
Revija Vzajemnost predstavlja
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 34
Pobirali smo jabolka sorte idared in jo-
nagold. Nik, kot najstarejši, je jabolka
pobiral z lestve, Mia jih je trgala s spod-
njih vej, Tian pa jih je skrbno zlagal v za-
bojčke. Pobrali smo 5 zabojčkov, skupaj
25 kg, 4 polne lepih in sočnih, ter enega
v katerem so se znašla jabolka, ki so si
jih za malico privoščili ptiči, pa tisti v ka-
terih so si dom izvrtali črvi in nenazad-
nje tista, ki so po malem začela gniti.
Ta zabojček bomo porabili najprej, in
sicer tako, da bomo jabolka uporabili za
sveže stisnjeni sok v sokovniku, ki ga po-
navadi kombiniramo še z drugim sad-
jem in zelenjavo (ko smo delali sok –na
sliki- smo uporabili jabolka, rdečo peso,
slive, grozdje, špinačo, bučko in korenje-
vitaminska bomba). Skuhali bomo kom-
pot, ki mu dodamo še kakšno slivo ali
grozdne jagode ali pa spekli kakšno sla-
stno sladico kot je jabolčna pita. Uži-
vamo tudi v obiranju stročnic ter
kasneje v pripravi za kuhanje in shranje-
vanje. Seveda bomo sadje in vrtnine gri-
zli tudi sveže, saj so taki najboljši za raz-
voj krepkih zobkov in pa predvsem za-
radi vitaminov, ki nam bodo v teh
jesenskih in zimskih dneh še kako prišli
prav!
članica Tina Flerin Cankar
Delamo z veseljemV mesecu septembru (21. 9. 2013) smo z otroki na domačem vrtu v Kamniku obiralijabolka. Nik, Tian in Mia so pridno sodelovali pri delu.
Mladi vrtnar
35oktober 2013
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 35
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 36
točem otoku Madeira ter kupi sadiko preko tujih ponud-
nikov na internetnih straneh.
Uporabna vrednostKer kigelija v presni obliki vsebuje strupene spojine,
uporabljajo njene dele rastlin v farmaciji za izdelavo koz-
metičnih preparatov. Strup odstranijo s pomočjo praže-
nja in sušenja semen ter fermentacijo rastlinskih delov.
Zanimivo je, da vrači v Afriki uporabljajo dele rastlin proti
kačjem ugrizu, sifilisu,… izdelujejo tudi alkoholne pijače. V času
pomanjkanja hrane na črni celini so semena žgali ter uživali.
Drevo se uporablja kot bonsai vzgoja, proti eroziji tal v parkih to-
plejših predelov sveta in v savani za široko senco v vroči sončni
pripeki.
PosebnostV Keniji imajo običaj, ko izgubijo svojo drago osebo, da plod za-
kopljejo globoko v zemljo. S tem naj bi se duša umrlega v miru
poslovila od svojih bližnjih.V državi Malavi (skoraj izumrla vrsta)
so jo zaščitili, ker so v prejšnjih stoletjih njen les uporabljali za iz-
delavo lesenih kanujev. Ker drevo sadijo ob parkiriščih in spre-
hajalnih poteh, lahko njegovi plodovi poškodujejo pločevino ali
mimoidočega sprehajalca.
Dejan Udovč
Afriška kigelija - drevo umrlih dušPo svetu poznamo kar nekaj svetih rastlin in med te spada tudi afriška kigelija Kigeliaafricana, ki spada v družino Bignoniaceae – trobentovke. V daljnih krajih sveta jo tudirazlično poimenujejo Sausage tree, Cucumber tree (ang.), Mbungati, Mwegea (afriškedežele) ter The father of kit bags (arabski svet).
Kigelija je drevo, ki je razširjeno v trop-
skem predelu sveta (ČAD, JAR, Namibija,
parki Madeire,…), kjer ga sadijo zaradi
posebnih oblik cvetov, plodov in kro-
šenj. V višino zraste 3-20 m in ima široko
krošnjo dežnikaste oblike. Lubje je sivo-
rjavo, gladko in na starejših rastlinah po-
časi odstopa. V notranjosti je les svetlo
rjav do rumenkast, nerazdeljen in ni na-
gnjen k pokanju (uporaben za izdelova-
nje kanujev, pohištva, ograj za vrtove). V
sušnem obdobju izgubi vso svojo listno
maso, v primeru padavin pa drevo
ostane zimzeleno skozi vse leto. Liste
ima nasprotno
razporejeno v
spiralah, dol-
žine 30-50 cm
(deljeno ovalno)
in 6-20 cm ši-
roko. Cvetove,
velikosti 10 cm
ima razporejene
v latih, v obliki
zvona (oranžno-
rdečkaste ali
škrlatno rdeče
barve z rume-
nimi žilami), kas-
neje pa plodovi visijo z vej na dolgih, prožnih steblih (2-6 m).
Cvetovi oddajajo neprijeten vonj samo v večernih urah, s tem
pa privabljajo nočne opraševalce, kot so netopirji in nočne
vešče na posebno gostijo okusnega nektarja in cvetnega
prahu. Plodovi so lesene klobase (30-100 cm dolge in 18 cm
široke), sam plod pa tehta 5-10 kg in visi na dolgih vrveh v
obliki pecljev. Meso sadeža je vlaknato in sočno, s številnimi
semeni, ki so hrana pavijanom, slonom, žirafam,… rastlino pa
potem raznašajo preko svojih iztrebkov po naravi.
Razmnoževanje in rastni pogoji (gojenje)Rastlino za okras kot posodovko razmnožujemo v toplejših me-
secih leta s semeni in potaknjenci v dobro pripravljeno bio plan-
tella start zemljo za setev in pikiranje. Pri nas se kigelija najbližje
vidi v londonskem botaničnem vrtu Kew gardens, na večno cve-
37oktober 2013
Ali poznate?
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 37
Koledar del
38 www.klubgaia.si
Sobne rastlinePozimi cvetoče sobne rastline, kot so: ciklama, vijolica, flamingovec in
božični kaktus prestavimo na svetlo mesto. Enkrat tedensko jih pognojimo z
gnojilom v obliki šumeče table plantella tabs. Ena tableta zadošča za liter
vode.
V centralno ogrevanih prostorih listnate rastline pršimo po listih, jih
postavimo v skupine ali ob sobni vodomet, da bodo imele boljšo
mikroklimo in večjo zračno vlažnost.
Zalivanje v pozni jeseni nekoliko zmanjšamo.
Ob prvem pojavu uši na potaknjencih ukrepamo s pripravkom bio plantella
flora kenyatox verde, ki je že pripravljen za uporabo.
Zelenjavni vrtV oktobru še zadnjič premečemo kompostni kup in dodamo organsko
gnojilo z velikim številom mikroorganizmov biogrena.
Za gnojenje uporabimo kakovostna organska gnojila plantella organik ali
biogrena, ki sta ustrezno tehnološko obdelana in ne vsebujeta plevelov.
Na manjših gredicah v vrtu uporabimo bio plantella nutrivit univerzal 3 kg,
ki zadošča za 10 m2 površine.
Zemljo izboljšamo tudi z dodajanjem kamninske moke plantella biovit.
Če tla jeseni apnimo s sredstvom za razkisanje tal plantella kalcivit z
organskimi gnojili gnojimo spomladi.
Na obdelane gredice lahko do sredine oktobra posejemo ozimna žita, ki so
namenjena zelenemu gnojenju.
Z zimsko kopreno pred zmrzaljo zavarujemo jesenski posevek špinače,
motovilca in zimske solate.
Radič za siljenje izkopljemo, ga porežemo na 3 cm in ga silimo v temni kleti
pri temperaturi od 10 do 12 stopinj. Korenine pokončno vlagamo v žaganje
ali mivko.
V oktobru še lahko sadimo česen in čebulo.
Gredice, na katerih rastejo zimske solate, brokoli, brstični ohrovt in druge
prezimne vrtnine, okopljemo ter tla pokrijemo z zastirko.
Dišavnice v vrtu, ki so se čez leto bujno razrasle, izkopljemo, jih razdelimo in
na novo posadimo. Za boljše vraščanje v sadilno jamo dodamo plantella
univerzalno vrtno zemljo.
Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, potresemo s pripravkom
vivera neo stop (100 g /100 kg krompirja), da preprečimo njegovo klitje.
Za zatiranje voluharja v vrtovih, sadovnjakih, na zelenicah in travnikih
uporabimo dimno patrono vivera kemocid.
Po
da
tki s
o v
zeti
z d
ovo
ljen
jem
av
tori
ce iz
Se
tve
ne
ga
ko
led
arj
a M
ari
e T
hu
n z
a le
to 2
01
3, k
i ga
v S
love
niji
izd
aja
v n
esk
rajš
an
i ob
liki Z
alo
žba
Ajd
a, t
el.:
01
/75
4 0
7 4
3.
Lege
nda:
ko
reni
na,
cvet
, lis
t, pl
od,
neug
odno
, pr
esaj
anje
.
OktoberT 15S 16Č 17P 18S �
N 20P 21T 22S 23Č 24P 25S 26N �
P 28T 29S 30Č 31
NovemberP 1S 2N 3P 4T 5S 6Č 7P 8S 9N �
P 11T 12S 13Č 14P 15S 16N 17P 18T 19S 20Č 21P 22S 23N 24P �
T 26S 27Č 28P 29S 30
DecemberN 1P 2T �
S 4Č 5P 6S 7N 8P �
T 10
od 12.00do 11.00
od 13.00do 12.00
od 16.00do 15.00
od 14.00do 13.00
od 12.00do 11.00
od 11.00do 10.00
od 14.00do 13.00
od 10.00do 9.00
od 13.00
od 13.00 do 14.00do 12.00
od 10.00
do 9.00
do 16.00
SadovnjakKonec meseca oktobra in v novembru sadimo sadno drevje in jagodičevje.
Debla do prvih vej premažemo z zaščitnim premazom bio plantella protekt, ki
prepreči morebitno pozebo in prezimovanje škodljivcev.
Ko polovica listja odpade, sadna drevesa poškropimo s pripravkom vivera
cuprablau-z, (80 g/10 l vode) da preprečimo razvoj različnih bolezni.
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 38
Vrtna trataKo prične odpadati listje z dreves, odpadlo listje
odstranjujemo vsaj enkrat tedensko, ker listje s
senčenjem onemogoča fotosintezo, zato trata obledi in
postane krhka.
Mah uničujemo s specialnim sredstvom plantella proti
mahu (10 kg na 100 m2), ki poleg sredstva za
odstranjevanje mahu in gnojila, vsebuje še kremenčev
pesek za rahljanje tal.
Za jesensko gnojenje trate je najbolje uporabiti posebno
prilagojeno plantella specialno
gnojilo za jesensko gnojenje
trate. Tako povečamo njeno
odpornost na nizke zimske
temperature.
Ob koncu rasti travo še zadnjič
pokosimo, vendar nekoliko
više kot običajno (okrog 5 cm).
Okenske in balkonske rastlineŠe vedno lahko oblikujemo jesensko zasaditev in v korita
posadimo rese, mačehe in hebe, ki jih kombiniramo s
prezimnimi trajnicami.
Jesenske lepotice sadimo v visoko kakovostno 5-
komponentno zemljo plantella balkonia, kisloljubne
rastline, kot so: rododendron, azaleja, skimija in gaulterija
pa v plantella specialno zemljo za rododendrone.
Sedaj je res zadnji čas, da balkonske rastline prestavimo v
prezimovališče, kjer naj bo temperatura med 8 in 10 °C.
Nageljne prenesemo v hladno, neogrevano sobo
nekoliko kasneje, ko temperatura pade na - 6 do -7 °C.
Če je prostor za prezimovanje hladen in ima dokaj visoko
zračno vlago, rastline prej poškropimo z vivera switch (10
g/10 l vode/100m²), da preprečimo pojav sive plesni.
Ko jih prestavimo v prostor za prezimovanje, jih še
zalijemo s pripravkom vivera proplant (15 ml na 1 l
vode/m2), ki preprečuje pojav koreninske gnilobe, zaradi
katere rastline v prezimovališču zelo pogosto propadejo.
Zalivamo poredko, enkrat do dvakrat na mesec, ali ga
prilagodimo posamezni rastlini.
Največ enkrat na mesec jih dognojujemo z visoko
kakovostnim tekočim
gnojilom plantella cvet, ki
je obogaten z
morskimi algami
in 11 vitamini.
Tako bodo
rastline pomlad
pričakale v
dobrem stanju.
Okrasni vrtPripravo gredice na grobu si
olajšamo, če za sajenje uporabimo
kakovostno planella zemljo za
grobove, posajene gredice pa
okrasimo s plantella borovim
lubjem.
Pred mrazom si zagotovimo
zadostno količino smrekovih vej,
praproti in listja za pokrivanje
občutljivih ali na novo posajenih
rastlin.
Če je november suh, še sadimo
listopadne grmovnice in drevesa, v
sadilno jamo dodamo organsko
gnojilo v obliki pelet plantella
organik, ki jo zmešamo s plantella
specialno zemljo za okrasne rastline.
Iz zemlje poberemo gomolje dalij,
gladiol, kan in tistih čebulnic, ki ne
prezimijo na prostem
V drugi polovici oktobra je zadnji
čas za sajenje: narcis, hijacint,
žafranov, medtem ko lahko tulipane
sadimo še v novembru oziroma vse
do takrat, ko zemlja ni zmrznjena.
Čebulice pred sajenjem za 15-20
minut razkužite v raztopini pripravka vivera proplant. (30 ml
na 10 L vode).
V celinskem delu Slovenije lovorje in rožmarine v cvetličnih
loncih prenesemo v zračne in svetle prostore, kjer ne
zmrzuje ali jih primerno zaščitimo.
Če je jesen sušna, je treba zalivati zimzelene rastline.
Starejše grme vrtnic okopljemo, ogrnemo z zemljo, okrog
njih nasujemo listje, plantella borovo dekorativno lubje in
jih zaščitimo s smrekovimi vejami. Konec oktobra je idealen
čas za sajenje novih vrtnic.
Posodovke (citrusi, oleander, datura,…) še pred prvimi
slanami premaknemo v svetel in hladen prostor s
temperaturo med 5 in 15 °C.
Vinska trtaVinograd jeseni pognojimo s polovičnim odmerkom
organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Jeseni
dodamo 5 kg/100 m2, preostalo polovico 5 kg pa dodamo v
spomladanskem času.
Prvi pretok mladega vina opravimo po enem do treh tednih
po trgatvi, tako vina obdržijo svežino, prijetno kislino in
čistost v vonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno
žveplamo.
�
oktober 2013 39
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 39
Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:11 PM Page 40
top related