obvladovanje informatike v poslovnih sistemih v3

Obvladovanje informatike v poslovnih sistemih

1. Uvod

2. Strateško planiranje informatike

3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur

4. Metodologije strateškega planiranja

5. Poslovno-informacijska arhitektura

6. Arhitekturne metode in ogrodja

7. Zaključek

1. Uvod• Obvladovanje informatike izhaja iz strategije poslovnega

sistema z namenom učinkovite podpore poslovnim procesom in povečevanja uspešnosti poslovanja ter konkurenčnosti poslovnih sistemov.

• Zgodnji začetki že v 70-tih letih

• Poskusi obvladovanja zajemajo:

• strategije

• oblikovanje arhitekture

• razvoj IS

• obvladovanje procesov IT

v zadnjem desetletju

• Uvajanje novih pristopov je posledica:

– tehnološkega napredka IT,– spoznanja o potrebi prepletenega in povezanega

obravnavanja poslovnih sistemov in njihovih procesov v smeri celostnega e-poslovanja znotraj poslovnih sistemov in med poslovnimi partnerji.

• Presek med strategijo informatike in strategijo poslovanja je vedno večji.

1. Uvod

Strategijainformatike

Razvoj IS

Poslovno-informacijska

arhitektura

ObvladovanjeProcesov IT

Poslovna strategija

je podlaga je podlaga

je podlaga

izhaja je potrebno pri

Za uspešno obvladovanje poslovnega sistema (PS) z IT potrebujemo dobro definirano poslovno strategijo, ki je

izhodišče za določitev informatike in poslovno-informacijske arhitekture.

COBIT, ITIL

STRATEŠKO PLANIRANJE INFORMATIKE (Lederer in Salmela 1988, Remenyi 1991, Earl 1993)

je proces analize poslovanja in analize obstoječega stanja IS s ciljem izdelati strateški načrt informatike, ki bo poslovnemu sistemu omogočil uresničitev njegovih strateških ciljev ter mu tako zagotovil doseganje konkurenčne prednosti.

1. Uvod Definicije

POSLOVNO-INFORMACIJSKA ARHITEKTURA (PIA; Enterprise

Architecture) (Lankhorst 2005)

skladna celota načel, metod in modelov, ki se uporabljajo pri načrtovanju in uresničevanju organizacijske strukture, poslovnih procesov, informacijskih sistemov in infrastrukture poslovnega sistema.

1. Uvod

70 80 85 90 95 2000 2005 leto

Zachman

Metodologija

Standard

Metoda/Ogrodje

ISO 9001

IEEE 1471

ITIL CMM

Arhitektura PS

Strategija IS in PS

MDA ArchiMate

IE(SPI) EMRIS (SPI)

Pregled različnih pristopov po treh ravneh

1. Uvod

7. Zaključek

• Kaj lahko pomenijo naložbe v informatiko brez predhodne izdelave strateškega plana?– investiranje v aplikacije, ki ne podpirajo poslovnih usmeritev– nepovezane aplikacije– ni jasne določitve prioritet projektov– spreminjanje planov– projekti so le finančno ovrednoteni itd.

Strateško planiranje informatike

Cilji strateškega planiranja2.

izdelava strateškega plana

• pomembno je sodelovanje vodstva s ključnimi uporabniki

• definirana struktura IS,• zmanjšanje stroškov in skrajšanje časa, ki je potreben za

razvoj IS,• akcijski načrt razvojnih projektov s prioritetami.

Uresničevanje strateškega plana ponavadi traja 2 do 5 let.

Strateško planiranje informatike

Cilji strateškega planiranja2.

neprestano spremljanje notranjih in zunanjih sprememb ter skladno z njimi osveževanje strateškega plana

Dovolj ni le uvedba sodobne IT.

Kako lahko vlaganja v informatiko pripomorejo k zagotavljanju trajne konkurenčne prednosti?

Trajna konkurenčna prednost izhaja iz organizacijskih sposobnosti in virov, ki so redki, dragi, nezamenljivi in jih je težko posnemati (Byrd 2000).

Potreben je dober strateški plan informatike.

Pomen strateškegaplaniranja informatikeza doseganje poslovne

uspešnosti

Pomen strateškegaplaniranja informatikeza doseganje poslovne

uspešnosti

Na pretvorbo vlaganj v informatiko v poslovno vrednost vplivajo interni procesi upravljanja informatike in strukturni dejavniki.

Ali in ob kakšnih pogojih se vlaganja v informatiko pretvorijo v poslovno vrednost?

• vrsta panoge• velikost organizacije• konkurenčna pozicija na trgu• splošni in panogi lastni pogoji

• definiranje strategije informatike• določitev ustrezne

organiziranosti informatike• razvoj pravih aplikacij• …

1. Uvod

7. Zaključek

• predhodnica večine pristopov strateškega planiranja informatike

• razvita pri IBM v 70-ih letih

• prinaša mehanizem, ki zagotavlja, da bodo vlaganja v informatiko optimalna, da bodo podpirala poslovno strategijo in določa korake do definirane informacijske arhitekture

• predstavi procesni pogled na PS ter zagotavlja, da avtomatiziramo ustrezno prenovljene procese

• pokaže potrebo po ločitvi podatkov od aplikacij, ki podatke uporabljajo (podatkovna neodvisnost)

Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega

načrtovanja PIA3.

IBM Business Systems Planning Methodology

70 80 85 90 95 2000 2005 leto

Zachman

Metodologija

Standard

Metoda/Ogrodje

ISO 9001

IEEE 1471

ITIL CMM

Arhitektura PS

Strategija IS in PS

MDA ArchiMate

IE(SPI) EMRIS (SPI)

KLJUČNI KORAKI METODOLOGIJE

načrtovanja PIA 3.

Analiza poslovnega

sistema

Modeliranje poslovnega

sistema

Vodstveni intervjuji

Analiza informacijskih

priložnosti

Razvoj strategije in priporočil

Načrtovanje podatkovne arhitekture

Načrtovanje procesne

arhitekture

Pregled obstoječih sistemov

Načrtovanje implementacije

Razvoj priporočil za upravljanje

Koraki metodologije vodijo do definirane informacijske arhitekture. Pomembno je predvsem:

• Definiranje razredov podatkov (data classes), ki so potrebni za poslovanje in definiranje procesov, ki potekajo v PS.

• Ureditev razredov podatkov in procesov v matriko ter: označitev presečišč z oznakama K-kreira in U-uporablja. postopek grupiranja (clustering) nas vodi v razbitje na

glavna sistemska področja (aplikativne podsisteme) informacijske arhitekture.

načrtovanja PIA 3.

Ključni koraki metodologije, ki vodijo do definirane informacijske arhitekture, so (nad.):

• Primerjava tako določenih aplikativnih sistemov z obstoječimi aplikativnimi sistemi in ugotovitev manjkajočih funkcionalnosti.

• Intervjuvanje vodstvenih delavcev za potrditev definirane informacijske arhitekture.

• Določitev prioritet posameznim aplikativnim sistemom informacijske arhitekture.

načrtovanja PIA 3.

• leta 1987 – prvo arhitekturno ogrodje;• Zachmanovo ogrodje™ (Zachman Framework for Enterprise

Architecture) je klasifikacijska shema.• Zachmanova matrika (6x6).• Po zgledu letalske in gradbene industrije.• Cilj je bil upravljanje z načrtovanjem, izgradnjo in

vzdrževanjem.• Pozna tri vloge:

– lastnika, – načrtovalca in– razvijalca.

načrtovanja PIA 3.

Zachmanovo ogrodje

http://www.zachmaninternational.com

načrtovanja PIA 3.

Zachmanovo ogrodje

Obseg(Kontekstni)

Poslovni model(Konceptualni)

Sistemski model(Logični)

Tehnični model(Fizični)

Podrobna predstavitev(Brez kontekstni)

Delujoči PS

Planer

Lastnik

Načrtovalec(Logični nivo)

Razvijalec(Fizični nivo)

Podizvajalec

Delujoči PS

Motivacija

Ljudje

Omrežje

Podatki

Funkcija

http://www.zachmaninternational.com

3.1 Različni vidikiZgradbe Letala Podjetja

Arhitektove skice LASTNIKStruktura dela

Konceptualni podatkovni model

Arhitektovi načrti NAČRTOVALECNačrt inženirskih

Model informacijskega

sistema

Gradbenikovi načrti RAZVIJALECNačrt izgradnje

Tehnološki model

načrtovanja PIA 3.

Zachmanovo ogrodje – Različni zorni koti

KAJPODATKI

KAKOFUNKCIJA

KJELOKACIJA

KDOLJUDJE

KDAJČAS

ZAKAJPRIHODNOST

PLANERCilji / Obseg

Seznam entitet

Seznam procesov

Seznam lokacij

Organizacijska struktura

Seznam dogodkov oz. poslovnih ciklov

Seznam namenov in ciljev

LASTNIKKoncept

Konceptualni podatkovni model

Model poslovnih procesov

Logistična mreža

Model delovnih tokov

Terminski plan

Poslovni načrt

NAČRTOVALECLogika

Logični podatkovni model

Aplikacijska arhitektura

Porazdeljena arhitektura

Arhitektura uporabniških vmesnikov

Struktura procesiranja

Model poslovnih pravil

RAZVIJALECFizični del

Fizični podatkovni model

Sistemski načrt

Tehnološka arhitektura

Predstavitvena arhitektura

Krmilna struktura

Načrtovanje poslovnih pravil

PODIZVAJALECIzven konteksta

Podrobna definicija podatkov

Program Mrežna arhitektura

Varnostna arhitektura

Določitev časovnega poteka

Določitev pravil

DELUJOČE PODJETJE

Podatki Funkcija Mreža Organizacija

Urnik Strategija

3. Celotno Zachmanovo

ogrodje za PIA

• grafična predstavitev medsebojne povezanosti različnih modelov poslovno-informacijske arhitekture

• predstavlja različne poglede deležnikov na poslovni sistem v skladu z njihovi interesi

• Prednosti : razumljivost, predstavlja PIA kot celoto, neodvisno od orodij in metodologij

• Slabost: veliko število celic, slaba definiranost medsebojnih povezav med celicami

načrtovanja PIA 3.

Zachmanovo ogrodje

1. Uvod

3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja PIA

7. Zaključek

• James Martin, 1986• izhaja iz BSP• ena najbolj poznanih metodologij s področja

strateškega planiranja, analize, načrtovanja in izvedbe IS

Metodologijestrateškega planiranja4.

Informacijski inženiring

Analiza

Načrtovanje

Izvedba

Podatki Aktivnosti

Analiza ciljev in problemovAnaliza vpliva tehnologijeAnaliza kritičnih dejavnikov uspeha

Izdelava preglednega modelaIdentifikacija aplikativnih podsistemovAnaliza obstoječega stanja ISDoločitev prioritet in akcijskega načrta

Metodologijestrateškega planiranja4.

Informacijski inženiring

• entitete (BSP -> razredi podatkov):– opisujejo obravnavani poslovni in informacijski sistem ter

njihove medsebojne relacije

• entitetno relacijski diagrami ter matrike:– odnosi med entitetami

• nekatere tehnike:– analiza entitet,– funkcionalna analiza in odvisnosti procesov,– analiza procesne logike,– normalizacija,– matrike (podatkovni objekti x procesi)– podatkovni tokovi…

• Krisper, 2003• izhaja iz strateškega planiranja informacijskega

inženiringa • ključne aktivnosti in izdelki:

1. Analiza obstoječega stanja

2. Opredelitev poslovnih zahtev

3. Opredelitev tehnoloških zahtev

4. Planiranje IS

Metodologijestrateškega planiranja4. Enotna metodologija razvoja IS

– Strateško planiranje

– strateški elementi (poslanstvo, vizija, cilji, usmeritve, KDU)

– pregledni model

– funkcija PS pripada enemu funkcionalnemu področju in sestoji iz več elementarnih funkcij, preko katerih tečejo poslovni procesi

Ključni koncepti metamodela strateškega planiranja:

– ključni poslovni procesi, podporni poslovni procesi

– PS se povezuje z zunanjimi PS (poslovnimi partnerji) preko medorganizacijskih procesov (elektronsko poslovanje)

– poslovna pravila

Ključni koncepti metamodela strateškega planiranja (nad):

1. Uvod

7. Zaključek

Poslovno-informacijskaarhitektura – PIA5.

Konceptualna osnova arhitekture:standard IEEE 1471-2000

Definicija arhitekture (Standard IEEE 1471-2000, IEEE Computer Society 2000):

Arhitektura je ključni sestav sistema, ki vključuje njegove komponente, njihove medsebojne povezave in povezave z okoljem ter načela, ki vodijo njeno načrtovanje in razvoj.

Konceptualna osnova arhitekture:standard IEEE 1471-2000

• trdna teoretična osnova za definiranje, analizo in opis arhitekture sistemov

• osredotočen na računalniške sisteme, kot je informacijski sistem

• ne:– standardizira procesa razvoja arhitekture– priporoča nobenega modelirnega jezika,

metodologije ali standarda

• podaja množico definicij ključnih konceptov in definira konceptualno ogrodje

Konceptualni model opisa arhitekture:standard IEEE 1471-2000

Poslanstvo

SistemOkolje Arhitektura

Arhitekturni opis

izpolnjuje1..*

vpliva

biva v

je opisana1

Deležnik

Zorni kot

Knjižničnizorni kot

Interes Pogled

Načelo

1..* identificira1..* sodeluje

ima1..*

je pomembno1..*

zanima1..*

izvira0..1

pokriva1..*

identificira1..*

vpeljuje metode za1..*

sodeluje1..*

sestavlja1..*

izbere1..*

ustreza

je organiziran v1..*

združuje1..*primerjava z odnosom med

razredom in objektom

arhitekturni opis definira kot sredstvo za zapis arhitekture

osredotočen na specifične vidike arhitekture, odvisnost od interesov deležnika

Kako se poslovno-informacijska arhitektura prilega nekaterim ustaljenim praksam in instrumentom

upravljanja (Lankhorst 2005)?

– Strateško upravljanje (strategic management): Balanced Scorecard (1992)

– Izvajanje strategije (strategy execution): EFQM (1992-2003)– Upravljanje kakovosti (quality management): ISO 9001

(2000)– Obvladovanje informatike (IT governance): COBIT (1996-

2000)– Namestitev in podpora IT (IT delivery in support): ITIL – Izvedba IT (IT implementation): CMM (1993), CMMI (2000)

Poslovno-informacijskaarhitektura in instrumenti

upravljanja 5.

• Kaplan in Norton, 1992• uporaba pri definiranju in uresničevanju vizije in

strategije poslovnega sistema • obravnava poslanstvo, usmeritve ter merila za

spremljanje njihovega uresničevanja po vseh pomembnih vidikih delovanja PS:

Strateško upravljanje:uravnoteženi sistem

kazalnikov(Balanced Scorecard-BSC)

• vidik notranjega procesa• vidik inovacij in učenja

• finančni vidik• vidik stranke

Niso dovolj -> kratkoročna uspešnost

Strateško upravljanje:uravnoteženi sistem

kazalnikov(Balanced Scorecard-BSC)

Vidik strankeKako stranke vidijo poslovni sistem?

Finančni vidikKako poslovni sistem vidijo njegovi delničarji?

Usmeritve:Povečati tržni delež.Izboljšati glas znamkeMerila:-Tržni delež- Brand Awerness ScoreUkrepi:- program nagrajevanja- širitev v druge države

Usmeritve:Delničarjem zagotoviti največjo dodano vrednost, kratkoročno in dolgoročno.Zmanjšanje stroškov.Povišanje dohodkov.Merila:- dodana vrednost-operativni stroški- dohodkiUkrepi:- prevzem konkurenčnega podjetja

Vidik notranjega procesaKako lahko poslovni sistem izboljša svoje notranje procese za zagotavljanje boljših izdelkov/storitev stranki?

Vidik inovacij in učenja Kaj mora narediti poslovni sistem, da ostane uspešen tudi v prihodnosti?

Usmeritve:-Izboljšana ponudba kartic- Izboljšan marketingMerila:-Prihodki od novih kartic- Ocena revizije učinkovitosti marketinga Ukrepi:-izdelaj program integracije po prevzemu-razširi program višje razrednih kartic-Nova marketinška kampanja

Usmeritve:Optimizacija kadrov.Izboljšana uporaba tehnologije.Izboljšanje znanja in sposobnosti kadrov.Merila:- indeks produktivnosti- ocena tehnološke “gap“ analize- Indeks učinkovitosti usposabljanjaUkrepi:- Analiza optimizacije kadrovanja- Izboljšanje online zaračunavanja - Usposabljanje

5. Uravnoteženi sistem kazalnikov

4.1.4 Uravnoteženi sistem kazalnikov kot strategija delovanja

• EFQM (European Foundation for Quality Management Excellence Model) = ogrodje za zagotavljanje odličnosti celotnega PS

• EFQM model sestavlja devet kriterijev odličnosti:

Izvajanje strategije:Model odličnosti EFQM

• vodenje• ljudje• politike in strategija• partnerstvo in viri• procesi

• rezultati ljudi• rezultati strank• rezultati družbenega

okolja• ključni performančni

rezultati procesi

rezultati PS delovanje PS

• EFQM je komplementaren BSC-ju

– BSC –> strateške odločitve– EFQM -> kontinuirane izboljšave

potrebne za doseganje strategije

• Pomen poslovno-informacijske arhitekture je najbolj viden pri kriterijih politike in strategije ter procesih

Izvajanje strategije:Model odličnosti EFQM

• Standard ISO 9001:2000 definira kriterije, ki so potrebni za kakovosten upravljavski sistem

• na osnovi politike in ciljev kakovosti PS definira QMS (quality management system) - nadzor poteka poslovnih procesov

• določa splošne zahteve in odgovornosti vodstva za QMS ter zahteve glede virov

• jedro standarda obravnava ključne procese

Upravljanje kakovosti:ISO 9001

(International Organisationfor Standardisation):

• Glavni prispevek poslovno-informacijske arhitekture je v integriranem načrtovanju, upravljanju in dokumentiranju poslovnih procesov ter podpornih IS.

• Naravna kombinacija upravljanja kakovosti in poslovno-informacijske arhitekture: – upravljanje kakovosti: kaj mora biti načrtovano,

dokumentirano, nadzorovano in izboljšano?– poslovno-informacijska arhitektura: kako so ti

procesi in viri organizirani in realizirani?

Upravljanje kakovosti:ISO 9001

(International Organisationfor Standardisation)

• COBIT (Control Objectives for Information and related Technology), 1996 v okviru združenja Information Systems Audit and Control Association

• COBIT 2000 (IT Governance Institute):– »dobre prakse« pri implementaciji strukture

obvladovanja informatike– skuša premostiti vrzeli med poslovnimi tveganji,

kontrolnimi potrebami in tehničnimi vprašanji – kontrolne in upravljavske usmeritve, zrelostni

model za obvladovanje informatike, kritični dejavniki uspeha…

Obvladovanje informatike:COBIT 5.

• Poslovno-informacijska arhitektura tvori naravno dopolnilo COBIT

– COBIT: kako naj bo organizirana funkcija informatike?

– Poslovno-informacijska arhitektura: posveča se poslovnim in IT strukturam, procesom, podatkom in tehnologiji PS.

• Arhitektura je najpomembnejša v PS, katerih procesi segajo na zgornje nivoje zrelostnega modela (3 ->)

Obvladovanje informatike:COBIT 5.

• ITIL (IT Infrastructure Library) = široko sprejeta množica najboljših praks s področja nudenja informacijskih storitev

• Razvit pri UK Office of Government Commerce

• Jedro standarda ITIL sestavljata dve široki skupini procesov:– Nudenje storitev – Podpora storitvam

Nudenje informacijskihstoritev in podpora:

ITIL 5.

• ITIL je komplementaren standardu COBIT

Nudenje informacijskihstoritev in podpora:

ITIL 5.

dobro definirana arhitektura

Kaj je potrebno narediti?Kako narediti?

• Središče ITIL standarda je upravljanje IT premoženja PS

Izvedba IT:CMM, CMMI5.

Zmožnostno zrelostni model (Capability Maturity Model Integration), ki integrira razvoj programske opreme z drugimi inženirskimi aktivnostmi in razširja obseg na celotni življenjski cikel izdelka (2000).

Zmožnostno zrelostni model (Capability Maturity Model for Software) omogoča oceno zrelosti procesa razvoja programske opreme in prinaša ključne prakse, ki so potrebne za izboljšanje njegove zrelosti (Paulk 1993).

5 zrelostnih nivojev:

1. Začeten (Initial): procesi so ad hoc2. Upravljan (Managed): zahteve so upravljane,

procesi načrtovani in nadzirani, vendar je proces različen od projekta do projekta

3. Definiran (Defined): procesi so definirani s standardi, procedurami, metodami in orodji

4. Kvantitativno upravljan (Quantitatively Managed): kvantitativne usmeritve za kakovost in učinkovitost procesa so uporabljene kot merila pri upravljanju procesov

5. Optimiziran (Optimised): učinkovitost procesa se ves čas izboljšuje (kvantitativne usmeritve )

• Poslovno-informacijska arhitektura podaja omejitve in smernice za definiranje arhitekture programske opreme za posamezen projekt.

• Poslovno-informacijska arhitektura je predvsem zelo koristna od tretjega nivoja dalje, kjer morajo projekti ustrezati standardom in smernicam v PS.

• najnovejši pristop k načrtovanju PIA

• SOA (Service Oriented Architecture)

• storitev – logična enota (različni nivoji kompleksnosti), ki predstavljajo določeno vrednost znotraj vrednostne verige ali poslovnega procesa

• uporabno pri razvoju programske opreme kot tudi na drugih nivojih poslovno-informacijske arhitekture za doseganje fleksibilnosti pri poslovnem in IT načrtovanju

• koncept storitve je rezultat delitve na zunanje in notranje obnašanje sistema

Storitveno orientiranaarhitektura - SOA 5.

1. Uvod

7. Zaključek

Arhitekturne metodein ogrodja

Arhitekturna metoda je strukturirana zbirka tehnik in procesnih korakov za kreiranje in vzdrževanje poslovno-informacijske arhitekture.

Arhitekturno ogrodje strukturira arhitekturne opisne tehnike z identifikacijo in povezavo različnih arhitekturnih vidikov in z njimi povezanih modelirnih tehnik.

– MEMO - Multi Perspective Enterprise Modelling

(German Research Center for Computer Science 1994)

– ARIS - Architecture of Integrated Information Systems (Scheer 1994)

– RUP - Rational Unified Process (Rational Corporation 1998)

– TOGAF Architecture Development Method (The Open Group 2002).

Nekaj znanih arhitekturnih metod:

– Zachman-ovo ogrodje "Framework for Enterprise Architecture" (Zachman 1987)

– Arhitekturno ogrodje TOGAF (The Open Group 2002)

– The Model Driven Architecture – MDA (Object Management Group Architecture Board 2001)

– ArchiMate (Telematica Instituut 2004).

Nekaj znanih arhitekturnih ogrodij:

• TOGAF (The Open Group Architecture Framework)• 1. verzija 1995; zadnja verzija TOGAF 9.• Arhitekturno ogrodje, ki vsebuje metode in orodja

za uvedbo, izdelavo, uporabo in vzdrževanje PIA.

• Temelji na iterativnem procesnem modelu podprtem z najboljšimi praksami in ponovno uporabno množico arhitekturnih sredstev.

• 7 delov: Uvod, ADM (Architecture Development Method), Smernice in tehnike za ADM, Ogrodje arhitekturne vsebine, Enterprise Continuum & Tools, TOGAF referenčni modeli, Ogrodje za upravljanje sposobnosti.

Arhitekturno ogrodjeTOGAF

Kategorije arhitekturnih domen, ki jih TOGAF podpira:

1. Poslovna arhitektura: poslovna strategija, vodenje, organizacija, ključni poslovni procesi;

2. Podatkovna arhitektura: logična in fizična struktura podatkov poslovnega sistema in virov za upravljanje podatkov;

3. Aplikacijska arhitektura: plan posameznih aplikativnih sistemov, ki bodo uvedeni, njihove interakcije in povezanost s poslovnimi procesi;

4. Tehnološka arhitektura: logične programske in strojne funkcionalnosti, ki so potrebne za podporo poslovanja, podatkov in aplikativnih storitev;

TOGAF ADM

Arhitekturno ogrodjeTOGAF

ARHITEKTURNAVIZIJA

PRILOŽNOSTI IN

REŠITVE

PRIPRAVA

ZAHTEVE

POSLOVNAARHITEKTURA

ARHITEKTUREIS

TEHNOLOŠKAARHITEKTURA

NAČRTOVANJEMIGRACIJE

OBVLADOVANJEIMPLEMENTACIJE

UPRAVLJANJESPREMEMB

ARHITEKTURE

• dogovor o arhitekturnih načelih,

ogrodju, metodi,• ljudje,• obseg, predpostavke.• arhitektov “elevator

pitch”• vsi deli poslovne in

tehnološke arhitekture naj podpirajo poslovne zahteve in zahtevane sposobnosti PS.

• organizacijska struktura,

• poslovne usmeritve, cilji,

• poslovne funkcije,• poslovne storitve,• poslovni procesi;• as-is, to-be arhitektura• razvoj ciljnih arhitektur,

ki obsegajo (v odvisnosti od obsega projekta):• podatkovno in • aplikativno

domeno.

• mapiranje aplikativnih komponent v množico tehnoloških komponent

• ocenjevanje pripravljenosti za transformacijo, identifikacijo priložnosti in rešitev, identifikacijo omejitev,

• fokus: poslovna vrednost, fleksibilnost, koordinacija, kompromisi.

• ocenjevanje odvisnosti, stroškov, koristi posameznih migracijskih projektov,

• seznam projektov s prioritetami.

• priporočila za projekte,

• skladnost projektov z definirano arhitekturo,

• ...

• ocenjevanje učinkovitost arhitekture in priporočila za spremembe,

• ocenjevanje sprememb ogrodja in načel postavljenih v predhodnih fazah,

• vzpostavitev procesa upravljanja arhitekturnih sprememb,

• ...

• ArchiMate (Lankhorst, 2005) ponuja doslej najbolj celovit integriran pristop za izgradnjo, predstavitve in vzdrževanje poslovno-informacijske arhitekture.

• ArchiMate 1.0 technical standard, februar 2009, The Open Group. Predstavlja opredelitev jezika ArchiMate.

• Glavni cilj ArchiMate-ovega pristopa je integracija arhitekturnih domen.

• Definira osnoven arhitekturni model, katerega posamezen pogled je izveden kot projekcija določene podmnožice tega modela.

ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-

informacijski arhitekturi 6.

Procesna arhitektura

Aplikacijska arhitektura Tehnicna arhitektura

Informacijska arhitekturaArhitektura izdelkov

Visoko nivojsko modeliranje

znotraj domene

Modeliranje relacij med domenami

Baza za predstavitve

Baza za analize

Procesna arhitektura

Aplikacijska arhitekturaAplikacijska arhitektura Tehnicna arhitekturaTehnicna arhitekturaTehnicna arhitektura

Informacijska arhitekturaInformacijska arhitekturaArhitektura izdelkovArhitektura izdelkov

Visoko nivojsko modeliranje

znotraj domene

Modeliranje relacij med domenami

Baza za predstavitve

Baza za analize

Vloga modelirnega jezika ArchiMate

Metamodel ključnih konceptov Archimate-a

Objekt

Element obnašanja

Storitev Vmesnik

Strukturni element

dostopa do

je dostopan s

je dostopan z

realizira

jerealizirana

uporablja

jeuporabljenaz

dodeljen

dodeljena

uporablja

jeuporabljens

sestavljeniz

sestavlja

dodeljen

proži/se nadaljuje vprožen/je nadaljevanje

PASIVNA STRUKTURA OBNAŠANJE AKTIVNA STRUKTURA

ZUNANJE

NOTRANJE

ArchiMate-ov pristop:– preuči povezanost poslovne in informacijske

domene– modelirni jezik za opis poslovno-informacijske

arhitekture. (uporabljeni elementi že obstoječih jezikov, pristopov in tehnik)

– definira metode za predstavitev in analize, v skladu z zanimanji različnih deležnikov – vodstvenih delavcev, uporabnikov, tehničnih kadrov ,…

Integracija na različnih nivojih : • uskladitev arhitekturnih modelov različnih

domen,• skupen arhitekturni jezik za povezavo

različnih orodij, ki so bila uporabljena v različnih domenah,

• integracija različnih zornih kotov (strukturni, obnašanje),

• obnašanje strukturnih objektov in njihovo sodelovanje.

• poudarek je na povezavah med koncepti, predvsem med različnimi plastmi arhitekture z uporabo koncepta storitve;

• strukturira koncepte in njihove medsebojne relacije;

• v ogrodju je prikazana delitev na tri arhitekturne plasti: poslovno, aplikacijsko in tehnološko.

Aktivni strukturni vidik

Aplikacijska plast

Poslovna plast Procesna domenaInformacijska

domena

Podatkovna domena

Organizacijskadomena

Domenaizdelkov

Aplikacijska domena

Domena tehnološ ke infrastruktureTehnološka plast

Aplikacijska plastAplikacijska plast

Poslovna plastPoslovna plast

Pasivni strukturni vidik Vidik obnašanja

Procesna domenaInformacijska

domena

Podatkovna domena

Organizacijskadomena

Domenaizdelkov

Aplikacijska domena

Domena tehnološke infrastrukture

Arhitekturno ogrodje - plasti, vidiki, domene

Zunanja poslovna storitev

Notranja posl. storitev

Zunanja aplik.storitev

Notranja aplik. storitev

Notranjateh. storitev

Zunanjateh. storitev Tehnološka plast

Aplikacijska plast

Poslovna plast

Stranka

Aplikacijska plast

Poslovna plast

Stranka

Storitve kot povezovalni koncept

Storitev

funkcionalnost okolje

vrednost uporabnik

Archimate vs. TOGAF

ARHITEKTURNAVIZIJA

PRILOŽNOSTI IN

REŠITVE

PRIPRAVA

ZAHTEVE

POSLOVNAARHITEKTURA

ARHITEKTUREIS

UPRAVLJANJESPREMEMB

ARHITEKTURE

Poslovna plast

Aplikativna plast

Tehnološka plast

Pasivna struktura

Obnašanje Aktivnastruktura

1. Uvod

7. Zaključek

• BSP• Zachmanovo ogrodje• Information Engineering• EMRIS• IEEE 1471-2000• BSC• EFQM• ISO 9001• COBIT • ITIL• CMM• SOA• TOGAF• Archimate

Analiza poslovnega

sistema

Modeliranje poslovnega

sistema

Vodstveni intervjuji

Analiza informacijskih

priložnosti

Razvoj strategije in priporočil

Načrtovanje podatkovne arhitekture

Načrtovanje procesne

arhitekture

Pregled obstoječih sistemov

Načrtovanje implementacij

Razvoj priporočil za upravljanje

ZaključekPregled 6.

Obseg(Kontekstni)

Poslovni model(Konceptualni)

Sistemski model(Logični)

Tehnični model(Fizični)

Podrobna predstavitev(Brez kontekstni)

Delujoči PS

Planer

Lastnik

Načrtovalec(Logični nivo)

Razvijalec(Fizični nivo)

Podizvajalec

Delujoči PS

Motivacija

Ljudje

Omrežje

Podatki

Funkcija

Analiza

Načrtovanje

Izvedba

Podatki Aktivnosti

Poslanstvo

SistemOkolje Arhitektura

Arhitekturni opis

izpolnjuje1..*

vpliva

biva v

je opisana1

Deležnik

Zorni kot

Knjižničnizorni kot

Interes Pogled

Načelo

1..* identificira1..* sodeluje

ima1..*

je pomembno1..*

zanima1..*

izvira0..1

pokriva1..*

identificira1..*

vpeljuje metode za1..*

sodeluje1..*

sestavlja1..*

izbere1..*

ustreza

je organiziran v1..*

združuje1..*

ARHITEKTURNAVIZIJA

PRILOŽNOSTI IN

REŠITVE

PRIPRAVA

ZAHTEVE

POSLOVNAARHITEKTURA

ARHITEKTUREIS

UPRAVLJANJESPREMEMB

ARHITEKTURE

Aplikacijska plast

Poslovna plast

Stranka

Aplikacijska plast

Poslovna plast

Stranka

• Pomen povezovanja različnih arhitekturnih konceptov za obvladovanje PS se kaže od samih začetkov metodologij strateškega planiranja in razvoja arhitektur

• S paradigmo storitveno umerjenih arhitektur in sodobnimi tehnologijami se bo povezovanje lahko realiziralo z uporabo koncepta storitve.

• Obvladovanje informatike postaja vedno bolj pomemben dejavnik obvladovanja poslovnih sistemov in predpogoj za njihovo uspešno poslovanje in doseganje konkurenčnosti

Zaključek 6.

Viri• Marjan Krisper, Alenka Rožanec: OBVLADOVANJE

INFORMATIKE V POSLOVNIH SISTEMIH: Pomen strategije in arhitektur, 2005.

• R. D. Banker, R. J. Kauffman: Strategic information technology management: perspectives on organizational growth and competitive advantage, Idea Group Publishing, London, 1993.

• T. A. Byrd, D. E. Turner: An exploratory examination of the relationship between flexible IT infrastructure and competitive advantage, Information & Management 39 (1), 2001, str. 41 - 52.

• CMMI Product Team: Capability Maturity Model Integration (CMMI) Version 1.1, Software Engineering Institute, Carnegie Mellon University, Pittsburgh, 2002.

• M. J. Earl: Experiences in Strategic Information Systems Planning, MIS Quarterly, 17 (1), 1993, str. 1 – 24.

• T. Erl: Service-Oriented Architecture, Concepts, Technology, and Design, Prentice Hall PTR, New Jersey, 2005.

• C. Fidler, S. Rogerson: Strategic Management Support Systems, Pitman Publishing, London, 1996.

• A. Groznik: Strateško načrtovanje razvoja informatike, Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2001.

• M. Hammer: The reengineering revolution, HarperBusiness, New York, 1995.

• IEEE Computer Society: Standard IEEE 1471-2000, 2000.

• IT Governance Institute: CobiT, IT Governance Institute, Rolling Meadows, 2000.

• R.S. Kaplan, D.P. Norton: The balanced scorecard: translating strategy into action, Harvard Business School Press, Boston, 1996.

• M. Krisper et al.: EMRIS - Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov - Strateško planiranje, Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana, 2003.

• M. Lankhorst et al.: Enterprise Architecture at Work: Modelling, Communication and Analysis, Springer, Dordrecht, 2005.

• A. L. Lederer, H. Salmela: Toward a Theory of SISP, Journal of Strategic Information Systems, 5 (3), 1988, str. 237 - 253.

• J. Martin: Information Engineering: Vol. 2: Strategies and Analysis, Savant, Carnforth, 1986.

• M. Paulk et al.: Capability Maturity Model for Software Version 1.1, Software Engineering Institute, Carnegie Mellon University, Pittsburgh, 1993.

• C. Perks, T. Beveridge: Guide to Enterprise IT Architecture, Springer-Verlag, New York, 2003.

• D. S. J. Remenyi: Introducing Strategic Information Systems Planning, NCC Blackwell, New York, 1991.

• W. Van Grembergen, R. Van Bruggen: Measuring and improving corporate information technology through the balanced scorecard, The Electronic Journal of IS Evaluation, 1 (1), 1997.

• J. Ward, J. Peppard: Strategic Planning for IS, Third Edition, John Wiley & Sons, New York, 2002.

• Y. A. Zachman: A Framework for Information System Architecture, IBM System Journal, 26(3), 1987.

• ArchiMate Resource Tree http://www.telin.nl/NetworkedBusiness/Archimate/ART/index.html

• EFQM Excellence Model, EFQM Brussels Representative Office, 2003http://www.efqm.org/model_awards/model/excellence_model.htm

• IPI: Rezultati ankete poslovna informatika 2001, Inštitut za poslovno informatiko, Ljubljana 2001. http://www.ef.uni-lj.si/projekti/informatika/pi2001/rezultati.htm

• ITIL http://www.ogc.gov.uk/

Internetni viri

• NASCIO Enterprise Architecture Maturity Model Version 1.3, National Association of State Chief Information Officers, 2003. https://www.nascio.org/hotIssues/EA/EAMM.pdf

• TOGAF The Open Group Architectural Framework: http://www.opengroup.org/architecture/togaf/

Internetni viri

obvladovanje informatike v poslovnih sistemih v3

Documents

osnovi informatike praktikum

osnove informatike

metodika informatike sr

obvladovanje nepremičninskih evidenc

Úvod k informatike

procesorski sistemi v telekomunikacijah komunikacija v...

obvladovanje projektov -...

metodika nastave informatike

java ushtrime informatike

skripta iz informatike

dinamični procesi v magnetno frustriranih sistemih

matematika informatike [b.seselja]

obvladovanje krhkosti danes za jutri managing...

obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti

projekt ne informatike

obvladovanje stresa

podlubniki v sloveniji in njihovo obvladovanje

obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih

vizualizacija informacij v sistemih za poizvedovanje

celovito obvladovanje tveganj