osnove pridelovanja zeliŠČ

Post on 31-Dec-2015

47 Views

Category:

Documents

0 Downloads

Preview:

Click to see full reader

DESCRIPTION

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ. KGZS Zavod – Maribor Miša PUŠENJAK, univ.dipl.inž.kmet. BOTANIČNE LASTNOSTI. Trajnice Enoletnice Zelike Grmi Vsebujejo posebne, dodatne snovi: učinkovine, zaradi katerih jih je človek gojil že stoletja: sekundarni metaboliti : - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

OSNOVE PRIDELOVANJA ZELIŠČ

KGZS Zavod – Maribor

Miša PUŠENJAK, univ.dipl.inž.kmet.

BOTANIČNE LASTNOSTI

TrajniceEnoletniceZelikeGrmi

Vsebujejo posebne, dodatne snovi: učinkovine, zaradi katerih jih je človek gojil že stoletja: sekundarni metaboliti:Lahko imajo zdravilne učinkovine ali dišavne učinkovine

BOTANIČNE LASTNOSTI

Enoletna zelišča: celoten življenjski cikel v enem letu: od semena do semena, pri nas nekatera gojimo kot enoletna a so v karjih od koder izvirajo trajnice, ker ne prenesejo zimeDvoletna zelišča: v prvem letu naredijo listno maso, v drugem cvet in semeTrajna zelišča: ne pomrznejo, na istem mestu jih gojimo več let

BOTANIČNE LASTNOSTI

Delimo jih lahko tudi glede njihove uporabnosti: katere dele uporabljamo:KorenovkeListavkeZelikeCvetovke ali cvetnicePlodovke

ZA VSAKO ZELIŠČE POSEBEJ MORAMO POZNATI NJENE LASTNOSTI

UČINKOVINE

So proizvod sekundarnega metabolizma: presnove rastlinPRIMARNA PRESNOVA: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobeSEKUNDARNA PRESNOVA: učinkovine: običajno jih rastline potrebujejo iz določenih razlogov: stres, žuželke, odpornost na bolezni in škodljivce….Njihova vsebnost je odvisna od genetike: posamezna odbira rastlin, klime, tehnologije pridelovanja, predelave

Glavne skupine učinkovin

ALKALOIDI ETERIČNA OLJAGLIKOZIDIGRENČINESLUZIČRESLOVINEBARVILAMASTNA OLJA

ALKALOIDI

Močno delujoče učinkovineRazlične organske dušikove spojineSTRUPENI: zdravniška uporabaFarmacevtska industrija: proti bolečinam in krčemMORFIJ, ATROPIN, EFEDRIN, KOFEIN, KOKAIN…

ETERIČNA OLJAznačilen vonj in okusIzločki celic listov in cvetovV vročem in suhem vremenuVčasih so v olju tudi smole, ki rastlini konzervirajo les, pri človeku so dezinfekcija dihalnih potiV vodi netopna, topijo se v olju ali etanoluNajpogostejša učinkovina: aromaterapije, fitoterapijaIzhlapevajo pri visokih temperaturah: SUŠENJE NA NIZKIH TEMEPRATURAH rožmarin, sivka, smreka, brin, meta, kamilica, pelin, žajbelj, melisa…

ETERIČNA OLJASo lahko tudi insekticidiPiretrin: TANACETUMLIMONE: moljiMETA: bolhePELIN: odganja komarje

GLIKOZIDI:

Različni: sladkor + nesladkorna komponentaGlikozidi, ki delujejo na krvni obtok in srce: steroidi: digitalis, šmarnica, oleanderOdvajalni: rabarbaraSaponini: se penijo čistilna sredstvaFlavonoidi: privabljajo žuželke, varujejo rastline pred infekcijo: Protivnetno: kamilica, lipa, bezeg…

GRENČINE

stimulirajo izločanje želodčnih sokovvečajo apetitTavžentroža samo grenčicopelin, kolmež, rman, hmelj: tudi prijeten vonj

SLUZI

tvorjo sluz in sladkorv koreninah, semenu, so rezervna hranaprekrijejo sluznico in blažijo kašelj

BARVILA

Žametnica, reseda, ognjič, bezeg

VPLIVI NA UČINKOVINE

NOTRANJI DEJAVNIKI:genetika

ZUNANJI DEJAVNIKI: okolje

NAŠE DELO

GENETSKI DEJAVNIKI

lastnosti, ki jih rastlina z razmnoževanjem prenaša naprejVegetativno razmnoževanje: s podtaknjenciS semenom se lastnosti spremenijo

OKOLJE

KLIMATOPLOTA GEOGRAFSKA ŠIRINAOSVETLITEVPADAVINEALELOPATIJA

KLIMA

Prezimovanje:ZELO DOBRO: oslez, kumina, drobnjakDOBRO: kamilica, sivka, luštrek, SREDNJE: timijan, bazilika, šetraj, melisaSLABO: majaron

SVETLOBA

FotosintezaTvorba učinkovinNe povsod: alkaloidi ne vplivaEterična olja ZELO VPLIVA: slabša aroma v senciV SENCI uspevajo: meta, borago

VODA

Pomemben dejavnikEterično olje: ob cvetnju in po njemV suši oksidacija: rastlina se brani pred stresom, eterično olje razpadeDOBRO prenašajo sušo:janež, oslez, črna meta, timijanSLABO: luštrek, meta, baldrijan, vijolica…

Naše delo

SVEŽE ZELIŠČENABRANO V PRAVEM ČASUNABRANO S PRAVO VOLJOPRAVILNO POSUŠENOPRAVILNO SHRANJENO

TLA

PREDVSEM JE POMEBEN Ph: POSAMEZNE RASTLINE SE DRUGAČE ODZOVEJO NANJManjše razlike v lastnosti tal niso pomembnePomembno poznavanje posameznih zahtevHranilaHUMUS: baldrijan, boreč, oslez, kumina, luštrek, majaron, melisa, meta, drobnjakAPNENEC: komarček, sivka, majaron, ognjič, žajbelj, timjan, ožepekOdcednost tal

Kje vse doma gojimo zelišča

Zeliščni vrtNa cvetlični gredi

Na škarpiNa balkonuNa okenski polici

Na zelenjavnem vrtuV kuhinji

Zeliščni vrt

Izbira zelišč: tiste, ki jih potrebujemoIzbira legePriprava talSo lahko in jan bodo tudi okras okoliceBlizu kuhinje (če je šolska kuhinja)

NA ŠKARPI

NA BALKONU

NA BALKONU

Označevanje

ALELOPATIJA: medsebojni vpliv

zelišče Dober sosed Slab sosed

janež koriander, Bazilika, vinska rutica

bazilika Ognjič, vinska rutica

kamilica Meta,

koriander Janež, komarček

komarček Kumina, koper, pelin

meta Peteršilj, kamilica, komarček

žajbelj Majaron, korenje, rožmarin,

vinska rutica

vinska rutica Bazilika, žajbelj

melisa sivka

Kopriva angelika, meta, majaron, baldrijan

ODVRAČALNE RASTLINE in ZELIŠČNI PRIPRAVKI

rastlina odganja dober sosedeterično

oljezastir

kapriprav

ek

bazilika

muhe, komarje, pepelasta plesen, listne uši, molji

paradižnik, paprika, jajčevec, buče, kumarice, peteršilj, radič, koleraba, kolerabica, repa, lubenice, melone,špinača da  ? ne

boragoRazlične vrtne žuželke

Paradižnik in ostali razhudniki, jagode ne da da

meta: poprova, mačja

bolhač, mravlje, uši, kapusova muha in ostale škodljive muhe

krompir, paradižnik, paprika, brokoli, cvetača, kolerabica, solata, zelje da da  da

česen

uši, rilčkarji, pršice, tripsi, peronospore, krompirjeva plesen, bakterije, voluhar, pepelasta plesen, polži,

jagode, kumare, paradižnik, rdeča pesa, lubenice, melone, buče, paprika, jajčevec, maline, sadno drevje, korenček, žametnice, kapucinka, ognjič ne

 Listi, da da

čebulaperonospore, plesni, uši, pršice, polži

bučke, korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata, jagode, janež, koper, kolerabica, kamilice, krompir, radič, žametnica, ognjič, ne

Listi, da  da

ODVRAČALNE RASTLINE in ZELIŠČNI PRIPRAVKI

rastlina odganja dober sosedeterično

oljezastir

kapriprav

ek

hren

koloradski hrošč, monilija, botritis, listne uši,

korenje, krompir, sadno drevje, ne  da da

žametnica ali tagetes

talne škodljivce in glive, uši, slabi nekatere plevele: slak, pirnica

paradižnik, paprika, jajčevec, krompir, kapusnice, fižol, sadno drevje, vrtnice, solatnice ne da  da

kapucinke

uši, bolhači, talni škodljivci, talne glivice, polži

po vsem vrtu, krompir, zelje, paradižnik, redkvica, kumarice, ne da  da

ognjič

uši, talni škodljivci, talne glivice, polži, koloradski hrošč

po vsem vrtu, krompir, zelje, paradižnik, ne da  da

zelena gosenice metuljev

kapusnice, fižol, grah, kumarice, paprika, paradižnik, por, solata, timijan ne ?  da

rastlina odganja dober sosedeterično

oljezastir

kapriprav

ek

paradižnik gosenice, bolhači

cvetača, bob, bučke, čebula, česen, črna redkev, redkvica, drobnjak, fižol, motovilec, peteršilj, por, radič, sladka koruza, solata, špargelj, zelena ne da da

šetraj ušifižol, solata, rdeča pesa, radič, da da da

pelinrje, polži, uši, pršice, mravlje, gosenice

jih ne, rasti mora samostojno, ne na zelenjavnem vrtu da da da

korenček čebulna muha

čebula, česen, drobnjak, rdeča pesa, blitva, črna redkev in redkvica, kreša, por, radič, koper, gorjušica, majaron, meta, ognjič, tagetes, paradižnik, solata ne da da

žajbelj Plesni, škodljivci Kapusnice, paradižnik, fižol da da da

kamilica Plesni, padavica, kapusnice, paradižnik, čebula, česen, por da da da

rabarbara

čebulna, korenjeva, porova muha, splošni insekticid, gosenice

samostojna rastlina, saj zavzame veliko prostora na vrtu ne da da

RASTLINSKE DROGERASTLINE: herba: pelin, plahtica, šentjanževka, rman, šetraj, timijan LISTI: folia: oslez, breza, melisa, poprva meta, žajbelj, pelin, CVETOVI: flores: ognjič, kamilica, plavica, sivka, monarda, bezeg,KORENINE: radix: oslez, ameriški slamnik, luštrek, KORENIKE: rhizoma: kolmežPLODOVI: fructus: kumina, koper, koriander, brinSEMENA: semina: lan, mak

VZGOJADirektna setevSadikepodtaknjenci

ZAKAJ SADIKE in NE SEME?

Nekatere rastline v našem klimatu ne bi dale pridelka, če bi jih sejali direktno: potrebujejo višje temperature za kaljenje in rast: bazilika,

Drobno seme mnogih zelišč počasi in težko kali: neenakomerni vznik: veliko plevela in nižji pridelki: praktično vsa zelišča

Veliko manjša poraba semena: prednost, saj je seme danes lahko zelo drago

Lažja in boljša oskrba mladih rastlinic Z novimi tehnologijami: sadike s koreninsko

grudo lahko preko sadik vzgojimo in presadimo skoraj vse rastline

Vzgoja sadik doma ali nakup?

LASTNA VZGOJA: PREDNOSTI SAMO ČE IMAMO DOBRE POGOJE: primeren

rastlinjak, substrate, delovno silo, znanje, kalilni prostor

Nižji stroški Večja možnost izbire Lažje prilagajamo datum presajanja trenutnim

klimatskim razmeramLASTNA VZGOJA: SLABOSTI pogosto slabši pogoji za optimalno rast in razvoj

mladih rastlinic pomanjkanje znanja in primernega orodja,

prostora in s tem slabša kakovost sadik stroški pridelave sadik so lahko na koncu višji,

kot če bi sadike kupili

GNOJENJE

POMEMBNO: vpliva tudi na količino učinkovinDUŠIK najpomembnejšiPrednost dajemo organskim gnojilom. Pomemben humus: ANALIZA ZEMLJEKislost tal

VARSTVO PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI

NaravnoSkrb za pripravo zemljeObdelava talPravilno gnojenjeAgrotehnični ukrepiOstanki FF v drogiZapleveljenost

SPRAVILO PRIDELKA

Pomemben pravilen čas, glede na vegetacijo: tehnološka zrelost:Korenovke. Konec letne rasti. V času mirovanja rastlin. Bolje jeseni kot spomladi. tehnologija krompirja ali rdeče peseList: pred cvetenjemCvetSeme in plod

SPRAVILO PRIDELKA

RočnoPAZI NA RASTLINSKE DELE, ki so uporabniVremenske razmere, suho, sušenjeČas: kdaj čez dan. Učinkovine, cvetovi..Pazi na gnitje. Ne plastika, košare, kišticeSproten odvoz: ne na soncu

SUŠENJE

Pomemeben procesOhranitev učinkovin, barve, aromePočasen proces boljšiOptimalna temperatura sušenja: 40oC - 50oCNajboljše naravno sušenje: zračen vetroven suh prostor. Ne na soncu, obračanje rastlin

SUŠENJE

ne v debelih plasteh, 1 m2: 0,5 kg cvetja, 1 –2 kg zeli, 2 – 2,5 kg koreninPomembna zračna vlagaVROČE ali HLADNO SUŠENJESUŠIMO obešene v šopkih ali na posebnih mrežah

PREDELAVA ZELIŠČ

DESTILACIJA: eterična olja iz sveže ali suhe droge, destilacijski kotli, droga namočena v vodi, nato s centifugiranjem ločimo vodo od oljaESTRAHIRANJE: s pomočjo topil

ZELIŠČNI PRIPRAVKI

ČAJ POPAREK: dve čajni žlici suhega zelišča z 200 – 250 ml vode. Stoji 5 do deset min pokrito: hlapna olja krajši čas: listi, cvetpvi, cela zeliščaZAVRETEK: zelišča v hladno vodo, počasi segrevamo do vretja, pustimo pokrito stati 10 min: korenine in cela zeliščaPREVRETEK: droga + hladna voda: zavremo, kuhamo 10 – 30 min, : korenine, skorja: 2 žlico droge/0,25l vode

ČAJ

PRELIVEK oz. HLADNI IZVLEČEK: toplotno občutljive učinkovine: sluzi, dve čajni žlici droge + 0,25 l hladne vode pokrito stoji čez noč, najmanj pa 6 ur. Pred uporabo lako segrejemo do temperature, primerne za pitje

NIKOLI KOVINSKE POSODE ZA ČAJENE SLADIMO Z UMETNIMI SLADKORJI ALI SLADKORJEM, lahko med

TINKTURA

Najpogostejša poleg čajev. ALKOHOL20 gr droge + 100 ml 70% alkohol (lahko tudi domače žganje, rum)Arnika, ognjič: cvetovi, polovico manjZaprta posoda,Dnevno stresamo, TRI TEDNE

TINKTURA

Odlijemo in precedimo, hranimo v temnem prostoru pri sobni temperaturi10 20 kapljic popijemo v čaju, običajno trikrat na danTudi zunanja masaža, razkuževanje ran, grgranje….

OLJNI IZVLEČKI

Različna oljaHladno stiskana najboljša: soja, oljke, sončnicesuha zelišča (NE ŠENTJANŽEVKA)HLADNO PRELIVANJE: suho zelišče prekrijemo z oljem in nastavimo na sonce: tri do štiri tedne, precedimo, v temne stekleničke, uporaba so pol letaVROČE PRELIVANJE: tri do štiri ure segrevamo v parni kopeli

SOK: sveže stisnjena zelišča

SIRUP: plast sladkorja, plast svežih zelišč,plast sladkorja, poln kozarec, na soncu za 4 do 5 tednov. Lahko tudi skuhamo zelo močan čaj in dodamo med ali enako količino sladkorja: smrekovi vršički, meta, melisa, citronka

MAZILA: podlaga živalska maščoba ali maslo: razpustimo maščobo in primešamo zelišče, pustimo čez noč, da se ohladi in strdi, nato spet razpustimo maščobo in precedimo v primerne skodelice. Temperatura maščobe ne sme preseči 70oC: obstojnost kratka, v hranimo v hladilniku : ognjič

ZELIŠČNA ZDRAVILA

RECEPT ZA ZELIŠČNO

MASLO

ZELIŠČNA VINAZELIŠČNA ŽGANJAZDRAVILNE KOPELIZAČIMBEDIŠAVNICEOLJA IN KISZELIŠČNI NAMAZILIKERJI IN GRENČICE

ZELIŠČNA MILA

ZELIŠČNI PAPIR

ZELIŠČNI KIS

ZELIŠČNA DARILA

ZELIŠČNe dekoracije

KJE DO SEMENA in SADIK

SEMENARNA IMA ŽE VELIKO SEMENAAMARANT po internetuCORNUS d.o.o – Logarevci kvalitetne sadike enoletnic in nekaterih trajnicINŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE ŽALECZELENI HIT d.o.o Ljubljana

VPRAŠANJA?

Hvala za pozornost!

top related