so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati)

Post on 05-Jan-2016

69 Views

Category:

Documents

1 Downloads

Preview:

Click to see full reader

DESCRIPTION

GLAGOLI. so pregibne besede, ki poimenujejo: dejanje (kupiti) stanje (bivati) dogajanje (stati) zaznavanje (gledati) razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, smeti). POLNOPOMENSKI. NEPOLNOPOMENSKI. BITI. NAKLONSKI. FAZNI. začeti končati nadaljevati prenehati. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

• so pregibne besede, ki poimenujejo:so pregibne besede, ki poimenujejo:

– dejanje (kupiti)dejanje (kupiti)– stanje (bivati)stanje (bivati)– dogajanje (stati)dogajanje (stati)– zaznavanje (gledati)zaznavanje (gledati)– razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati, razmerje do naslovnika/stvarnosti (morati,

smeti)smeti)

POLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKIPOLNOPOMENSKI

GLAGOLIGLAGOLIGLAGOLIGLAGOLI

NEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKINEPOLNOPOMENSKI

= modalni

• moči• smeti• hoteti• želeti …

= modalni

• moči• smeti• hoteti• želeti …

• začeti• končati• nadaljevati• prenehati

• začeti• končati• nadaljevati• prenehati

= obstajati, se nahajati:

sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so

= obstajati, se nahajati:

sem, si, je, sva sta, sta,smo, ste, so

BITIBITIBITIBITI NAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKINAKLONSKIFAZNIFAZNIFAZNIFAZNI

SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE

• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem

SPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKESPREMINJANJE NEDOVRŠNIKOV V DOVRŠNIKE

• z glagolsko predpono: z glagolsko predpono: berem - preberemberem - preberem• z glagolsko pripono: z glagolsko pripono: ogledam - ogledujemogledam - ogledujem• z nadomestno osnovo: z nadomestno osnovo: vzamem - jemljemvzamem - jemljem

KATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLAKATEGORIJE GLAGOLA

1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …

1. Glagolski vid1. Glagolski vid> izraža trajanje dejanja, dogajanja, stanja …

DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno omejeno dejanje

DOVRŠNI GLAGOLIDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno omejeno dejanje

NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno neomejeno dejanje

NEDOVRŠNI GLAGOLINEDOVRŠNI GLAGOLI

izražajo časovno neomejeno dejanje

DOPOLNILA

1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več

OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.

BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.

PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.

NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.

DOPOLNILA

1 dopolnilo 2 dopolnili 3 dopolnila ali več

OSEBNI GLAGOLI zahtevajo dopolnilo v imenovalniku.

BREZOSEBNI GLAGOLI ne zahtevajo dopolnila v imenovalniku.

PREHODNI GLAGOLI zahtevajo poleg imenovalnika še drugo dopolnilo.

NEPREHODNI GLAGOLI poleg imenovalnika ne zahtevajo drugega dopolnila.

2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila

2. Glagolska vezljivost2. Glagolska vezljivostglagolska lastnost, da ob sebi predvidi dopolnila

• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik

• sedanjik• prihodnjik• preteklik• predpreteklik• povednik • velelnik• pogojnik

Osebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblikeOsebne glagolske oblike

• izražajo osebo, število, čas in naklon• izražajo osebo, število, čas in naklon

3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število3. Oseba in število

• sta pomembni kategoriji pri spreganju glagolovsta pomembni kategoriji pri spreganju glagolov

Končnice sedanjiške spregatve:Končnice sedanjiške spregatve:

edninaednina dvojinadvojina množinamnožina

1. oseba1. oseba -m-m -va-va -mo-mo

2. oseba2. oseba -š-š -ta-ta -te-te

3. oseba3. oseba --øø -ta-ta -jo-jo

Slovenščina pozna 4 čase:Slovenščina pozna 4 čase:

4. Čas4. Čas4. Čas4. Čas

Zložene Zložene oblikeoblike

NezloženaNezložena

oblikaoblika

preteklikpreteklik sedanjiksedanjik

predpreteklikpredpreteklik

prihodnjikprihodnjik

ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va

2. os. -ø -te - ta3. os. - - -

ed. mn. dv. 1. os. - -mo -va

2. os. -ø -te - ta3. os. - - -

5. Naklon5. Naklon5. Naklon5. Naklon

Grizem si nohte.Si grizeš nohte?

Ne grizem si nohtov.

Ne grizi si nohtov!

Če bi si grizel nohte, bi imel neurejene roke.

• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo

Izraža tudi čas.

• POVEDNIK• pripovedujemo• sprašujemo• zanikamo

Izraža tudi čas.

• POGOJNIK• izražamo pogoj

BI + deležnik na -l

• POGOJNIK• izražamo pogoj

BI + deležnik na -l

.?

NEBI

• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo

Ne vsebuje vseh oseb.

• VELELNIK• velimo• ukazujemo• opominjamo

Ne vsebuje vseh oseb.

!

5. Način5. Način5. Način5. Način

Osebek v trpniku je postal predmet iz tvornika.

TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.

Nalogo sem napisal.

TVORNIKOsebek je vršilec dejanja.

Nalogo sem napisal.

jaz – osebeknaloga – predmet

TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.

na -n/-tna -n/-t

TVORBA:TVORBA:- s ses se- s trpnim del. s trpnim del.

na -n/-tna -n/-t

TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.

Naloga je napisana.

TRPNIKOsebek ni vršilec dejanja.

Naloga je napisana.

naloga – osebek

top related