spoštovanje avtorskih pravic - infosek · računalniško piratstvo • računalniško piratstvo je...

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJOTRŽNI INŠPEKTORAT RS

Aleksander Golob, univ. dipl. ing. rač.

Inšpektor višji svetnik

21. november 2014

Spoštovanje avtorskih pravic

pri uporabi računalniških programov

Vsebina

• Zakonodaja

• Kaj je računalniško piratstvo

• Način nadzora

• Dejstva in statistika

2

Pravna podlaga

• Slovenija:– Ustava Republike Slovenije

– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)

– Kazenski zakonik (KZ-1)

– sodbe sodišč

• Svet:– Bernska konvencija za varstvo književnih in

umetniških del

– Svetovna konvencija o avtorski pravici

– Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne

trgovinske organizacije – Aneks 1C: TRIPS

– Pogodba WIPO o avtorski pravici

3

Zakon o avtorski in sorodnih

pravicah (ZASP)

• Uradni list RS, št. 21/1995

• Spremembe:– Uradni list RS, št. 9/2001

– Uradni list RS, št. 43/2004

– Uradni list RS, št. 17/2006

– Uradni list RS, št. 139/2006

– Uradni list RS, št. 68/2008

– Uradni list RS, št. 110/2013

4

Avtorska dela

• Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja

književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način

izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

• Za avtorska dela veljajo zlasti:– govorjena dela,

– pisana dela (računalniški programi),

– glasbena dela,

– gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,

– koreografska in pantomimska dela,

– fotografska dela,

– avdiovizualna dela,

– likovna dela,

– arhitekturna dela,

– dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,

– kartografska dela,

– predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.

5

Avtorska pravica

• Izvor:– Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same

stvaritve dela.

• Vsebina:– Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem

delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna

upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna

premoženjska upravičenja (materialne avtorske

pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice

avtorja).

6

Pravice avtorja

• Moralne avtorske pravice: varujejo avtorja glede

njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.

• Materialne avtorske pravice: varujejo

premoženjske interese avtorja s tem, da avtor

izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo

svojega dela in primerkov svojega dela:– pravica reproduciranja (23. člen),

– pravica distribuiranja (24. člen),

– pravica dajanja v najem (25. člen),

– pravica dajanja na voljo javnosti (32.a člen).

7

Pravica reproduciranja

• Je izključna pravica, da se delo fiksira na

materialnem nosilcu ali drugem primerku:– neposredno ali posredno,

– začasno ali trajno,

– delno ali v celoti,

– s kakršnimkoli sredstvom ali

– v katerikoli obliki.

8

Pravica distribuiranja

• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki

dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko

prenosa lastninske pravice ali s tem namenom

ponudijo javnosti.

• Obsega tudi izključno pravico, da se primerki

dela uvozijo v določeno državo zaradi

nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če so

bili izdelani zakonito ali ne.

9

Pravica dajanja v najem

• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki

dela dajejo v rabo za določen čas ter za

neposredno ali posredno gospodarsko korist.

10

Pravica dajanja na voljo javnosti

• Je izključna pravica, da se po žici ali brezžično,

delo naredi dostopno javnosti na način, ki

omogoča posameznikom dostop do njega s

kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo

pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je

namenjena javnosti.

11

Računalniški programi

• Računalniški programi so programi v vsaki

izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom

za njihovo izdelavo.

• Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu

računalniškega programa, vključno s tistimi, ki

so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo

varstva.

• Računalniški programi uživajo varstvo, če so

individualna dela v tem smislu, da pomenijo

lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja.

12

Avtor računalniškega programa

• Kadar računalniški program ustvari– delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po

navodilih delodajalca,

– ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu,

se šteje, da so materialne avtorske pravice in

druge pravice avtorja na tem programu

izključno in neomejeno prenesene – na delodajalca ali

– naročnika,

če ni s pogodbo drugače določeno.

13

Posebno varstvo

računalniških programov

• Za kršitev avtorske pravice na računalniškem

programu se štejeta tudi naslednji dejanji osebe

(116. člen):– posest primerka računalniškega programa za

gospodarske namene, za katerega ve ali bi lahko

domnevala, da je nedovoljeni primerek;

– vsako distribuiranje primerka računalniškega

programa, za katerega ve ali bi lahko domnevala, da

je nedovoljeni primerek.

14

Privatno in drugo lastno

reproduciranje

• Privatno in drugo lastno reproduciranje ni dovoljeno

glede … elektronskih baz podatkov in računalniških

programov …, če ni s tem zakonom ali s pogodbo

drugače določeno.

TODA

• Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko

brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva

varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi

njegove uporabe.– Pogodbene določbe, ki so v nasprotju s to določbo, so nične in

neveljavne.

15

Pristojnosti tržnega inšpektorja

• Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz

184. in 185. člena:– zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni

za prekršek ali so nastali s prekrškom, in

– z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo

ugotovljene nepravilnosti.

16

Kazenske določbe

Kdor

• brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je

tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v

najem, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi delo oziroma

primerek dela ali

• poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske

namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati,

da je nedovoljen primerek,

se kaznuje z globo, ki znaša najmanj

• 1.669,17 EUR za pravno osebo ali samostojnega podjetnika

posameznika,

• 333,83 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega

podjetnika posameznika,

• 333,83 EUR za posameznika.

17

Program Proizvod

• Za razliko od ostalih proizvodov, ki jih lahko

kupimo, računalniški programi z nakupom ne

postanejo naša last. Postanemo samo

licencirani uporabnik – kupimo samo pravico

uporabe tega programa na (običajno) enem

računalniku. Zato ga ne moremo namestiti še

na drug računalnik ali si ga izmenjevati s

prijatelji.

18

Računalniško piratstvo

• Računalniško piratstvo je nepooblaščeno kopiranje

(reprodukcija) ali distribucija avtorsko zaščitenih

programov za poslovno ali osebno rabo. Stori se s

kopiranjem, nalaganjem, izmenjavo, prodajo ali

namestitvijo kopij na več računalnikov.

• Licenca pove, kolikokrat se lahko program namesti. Več

namestitev, kot jih dovoljuje licenca, pomeni

računalniško piratstvo.

• Ne glede na to, ali se računalniško piratstvo zgodi

namerno ali pomotoma, je še vedno prepovedano in

kaznivo.

19

Tipi računalniškega piratstva

• Mehko piratstvo (Softlifting)

• Nalaganje na disk (Hard Disk Loading)

• Dajanje v najem (Software Rentals)

• Piratstvo podjetij (Corporate Software Piracy)

• Internetno piratstvo (Internet Software Piracy)

• OEM ločevanje (OEM Unbundling)

• Ponarejanje (Counterfeit Software)

20

Mehko piratstvo

• Je neavtorizirana uporaba programov s strani

končnih uporabnikov programov.

• Najbolj običajno se zgodi, ko uporabnik eno

licenco programa naloži na več računalnikov.

• Zgodi se tudi, ko se lastna licenca da na voljo

drugim osebam, ki po licenčni pogodbi

programa ne smejo uporabljati.

• Lahko se imenuje tudi piratstvo končnih

uporabnikov.

21

Nalaganje na disk

• Proizvajalci ali prodajalci računalnikov le-te pri prodaji

brezplačno opremijo z neavtoriziranimi programi, s

čimer želijo pridobiti kupce.

• V večini primerov kupec računalnika ne prejme navodil

ali originalnih medijev programa, vendar se lahko zgodi,

da program proizvajalcu/prodajalcu vseeno plačajo,

skrito v skupni ceni računalnika.

• Kupec uporablja računalnik s piratskimi programi, za

katere se niti ne zaveda, da niso zakonito v uporabi.

• K zmanjšanju te vrste piratstva pripomore osveščanje

uporabnikov prodajalcev ter obvezna aktivacija

programa pred uporabo.

22

Dajanje v najem

• Je neavtorizirano posojanje samostojnih

programov ali posojanje računalnikov z

naloženimi programi (ne glede na to, ali posoja

podjetje ali fizična oseba).

• Za programe, ki so pomembni za delovanje

strojne opreme (npr. v mobilnih telefonih),

avtorska pravica dajanja v najem ne velja.

23

Piratstvo podjetij

• Pomeni uporabo večjega števila programov, kot

jih je podjetje prijavilo avtorju po pogodbi

količinskega licenciranja.

• Lahko se zgodi tudi, če so programi naloženi na

strežnikih podjetja, do katerih ni omejitev

dostopa s strani zaposlenih.

24

Internetno piratstvo

• Pomeni neavtorizirano objavo programov v

elektronskih medijih (internetu).

• Zgodi se, ko se programi nezakonito prenašajo

preko internetnih kanalov (t.i. peer-to-peer

sistemi za izmenjavo datotek) ali ko se

prenašajo s spletnih strani, ki omogočajo

uporabnikom brezplačen prenos programov ali

v zameno za programe, ki so jih predhodno

naložili na spletno stran.

25

OEM ločevanje

• Pomeni prodajo OEM programa, ki se ga lahko

prodaja le skupaj s strojno opremo računalnika,

ločeno od le-te (posebej).

• OEM programi so jasno označeni, običajno s

frazo „For Distribution with New PC Hardware

Only“ (namenjeno prodaji samo z novim

računalnikom).

• Piratstvo se zgodi tudi, ko je OEM program

naložen na računalnik, s katerim ni bil kupljen.

26

Ponarejanje

• Je neavtorizirano reproduciranje in distribuiranje

zavarovanih programov na različnih nosilcih in v

embalaži, ki je praviloma tudi ponarejena.

• Ponarejeni programi so kopije originalnih programov, ki

jih je izdelala oseba, ki za to ni imela pooblastila.

• Izgledajo enako, kot „pravi“ programi, vendar niso.

• Za kopiranje se običajno uporabljajo CD pekači,

medtem ko se navodila fotokopirajo.

• Običajno se prodajajo veliko pod ceno, po kateri se

prodajajo originalni programi.

27

Opozorilna znamenja ponaredkov

• Program nima ustrezne dokumentacije.

• Priročnik je fotokopiran ali celo manjka.

• Medij, embalaža ali spremni materiali (navodila)

programa niso videti pristno (so slabše kakovosti ali

vključujejo ročno napisane oznake).

• Serijska številka (CD Key) je natisnjena na mediju ali

ovitku medija.

• En medij vsebuje več aplikacij (še posebej, če so

različnih avtorjev).

• Cena programa je daleč pod maloprodajno ceno.

28

Kategorije programov

• Aplikacijaki programi:– programi, ki jih uporabniki dejansko uporabljajo.

• Sistemski programi:– omogočajo komunikacijo s posameznimi deli računalnika

(zaslonom, diski, tiskalniki, zunanjimi napravami…),

– samostojni ali mrežni operacijski sistemi, gonilniki za zunanje

naprave ali dele računalnika, knjižnice.

• Firmware:– predstavljajo prehod med strojno in programsko opremo

računalnika ter se nahajajo neposredno v integriranih vezjih

(ROM, PROM in EPROM),

– praviloma se ne dajo spreminjati.

29

Tipi programov

• Licenčni programi:– kupec programa postane licencirani uporabnik (ni lastnik programa),

– pravice licenciranega uporabnika niso časovno omejene,

– licencirani uporabnik lahko distribuira svojo kopijo programa le v

primeru, če jo sam preneha uporabljati;

• Preizkusni programi (Shareware):– niso namenjeni prodaji,

– distribucija je prosta pod določenimi pogoji,

– uporaba programa je prosta samo določeno obdobje (testno obdobje),

– prosta uporaba velja samo za nekomercialno uporabo,

– po testnem obdobju postane program licenčni program;

• Prosti programi (Freeware):– niso namenjeni prodaji,

– distribucija je neomejeno prosta,

– uporaba je neomejeno prosta.

30

Licenca programa

• Licenca programa je pravni instrument, ki ureja

uporabo in/ali distribucijo programa.

• Osnovna (polna) licenca:– končni uporabnik jo lahko proda.

• Licenca nadgradnje:– se lahko uporablja le skupaj z osnovno licenco,

– končni uporabnik jo ne more preprodati brez osnovne

licence.

31

Primeri piratstva

• Uporaba programa brez licence.

• Uporaba programa na več računalnikih, kot je

dovoljeno.

• Uporaba višje različice programa, kot je to dovoljeno.

• Uporaba licence nadgradnje brez osnovne licence.

• Uporaba napačne različice programa.

• Posedovanje kopije programa brez originala.

• Prodaja OEM licence programa brez pripadajoče strojne

opreme.

• Prodaja rezervne kopije programa.

• Oddajanje programa v najem.

• Dajanje programa na internet, da je na voljo javnosti.

32

Riziki uporabe piratskih programov

• Verjetnost, da program ne deluje pravilno ali sploh ne deluje, se

močno poveča.

• Uporabnik nima dostopa do tehnične podpore, nadgradenj,

dokumentacije, šolanja in možnosti odprave napak v programu.

• Nima nobene garancije.

• Poveča se izpostavljenost virusom, ki lahko uničijo podatke.

• Namesto želene različice je lahko program zastarel, beta različica

ali celo nedelujoč.

• Uporabnik je lahko kaznovan zaradi kršitve licenčnih pravil

uporabe.

• Podjetje je lahko podvrženo negativnemu mnenju javnosti, ki lahko

škoduje poslovanju.

33

Študija BSA 2013*

• 43% programov v letu 2013 ni bilo pravilno

licenciranih (42% v letu 2011).

• Prodajna vrednost teh programov je znašala

62.700.000.000$.

• Samo 35% podjetij ima pisna pravila glede

uporabe licenciranih programov.

34

* The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014

Prednosti uporabe licenciranih

programov

• 1% povečanje v uporabi licencirane programske

opreme bi k državnemu proizvodu Slovenije dodalo

približno 64 milijonov USD, podobno povečanje v ravni

uporabe piratske programske opreme pa bi ustvarilo le

15 milijonov USD.

• V povprečju se več kot 80% prednosti zmanjšanja

uporabe piratskih programov prišteje lokalnemu

gospodarstvu.

• Pri vseh državah, vključenih v raziskavo, so bili

gospodarski učinki pravilno licencirane programske

opreme večji, kot učinki uporabe piratske programske

opreme.

35Izjava BSA za javnost, 21. 5. 2013 (http://portal.bsa.org/insead/assets/prs/EMEA/pr_slovenia_slovenian.pdf)

Stopnja piratstva:

Centralna in srednja Evropa

36Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014

Stopnja piratstva:

Zahodna Evropa

37Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014

Stopnja piratstva:

Severna Amerika

38Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014

Slovenska statistika (1)

39Vir: Tržni inšpektorat RS

Slovenska statistika (2)

40Vir: Tržni inšpektorat RS

Slovenska statistika (3)

41Vir: Tržni inšpektorat RS

Hvala za pozornost!

Kontakt: Tržni inšpektorat RS, gp.tirs@gov.si

42