usposabljanje za delo s programi za elektronsko … · računalniško trgovinsko poslovanje in...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

USPOSABLJANJE ZA DELO S PROGRAMI ZA ELEKTRONSKO POSLOVANJE

V DRUŽBI MERCATOR D.D. Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Helena Krivec

Kranj, december 2008

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Marku Ferjanu za usmeritve, strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre moji družini, Branku, Sebastjanu, Alenki in vnuku Žanu, ki so tolerirali mojo odsotnost v času študija. Med študijem sem spoznala, da za izobraževanje ni nikoli prepozno, potrebna je le velika mera vztrajnosti.

POVZETEK Skupina Mercator je vodilna trgovska veriga v Sloveniji in ena od največjih in najuspešnejših trgovskih verig v jugovzhodni Evropi. Naša najpomembnejša dejavnost je trgovina na drobno in debelo. Značilnost Mercatorja je široka razvejanost prodajne mreže s številnimi prodajnimi formati, kot so nakupovalni centri, hipermarketi, supermarketi, samopostrežne in specializirane prodajalne. Zaradi razvejanosti lokacij je elektronsko poslovanje v tako velikem podjetju izrednega pomena, saj omogoča stalno povezanost, hiter in kvaliteten prenos podatkov in posredovanje navodil. V preteklem letu smo v vseh maloprodajnih enotah uvedli elektronsko pošto in razvili lasten spletni portal. Učinkovita uporaba pa je seveda vezana na znanje in veščine zaposlenih v prodajalnah. Zato sem želela v diplomski nalogi ugotoviti usposobljenost uporabnikov na tem področju. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj splošnih pojmov o izobraževanju, ugotavljanju potreb po izobraževanju, o izobraževanju odraslih, motivaciji za izobraževanje, potrebi po vseživljenskem izobraževanju in predstavila teorijo kurikuluma. Predstavila sem osnovno uporabnost programov Open Office Wreiter, Calc, elektronsko pošto Thunderbird ter področje našega portala. V nadaljevanju naloge predstavljam Skupino Mercator, vodilno trgovsko verigo v Sloveniji in eno od največjih in najuspešnejših trgovskih verig v jugovzhodni Evropi, katere del sem tudi sama. V raziskovalnem delu sem predstavila skupine dejavnosti kurikuluma, sodobne oblike pomoči za pripravo izobraževanja. Pridobljeno znanje sem uporabila za praktičen prikaz izobraževanja na področju e-poslovanja po opisanih skupinah. Drugi del raziskave temelji na anketnem vprašalniku, ki je bil posredovan poslovodjem v Mercator d.d. na maloprodajnem območju 3, ki ga sestavlja 50 poslovalnic na severovzhodnem delu Slovenije. Ugotovila sem, da so izobraževanja v Mercatorju organizirana v skladu s potrebami poslovanja in so dosegljiva zaposlenim. Pridobljeno znanje zaposleni prenašajo na sodelavce in razpolagajo z ustrezno strokovno literaturo, ki je dosegljiva tudi na Mercatorjevem spletnem portalu. Zavedajo se, da je e-poslovanje dejstvo, od katerega je danes in bo jutri v celoti odvisen razvoj in učinkovitost podjetij. Uvedbo e-pošte so sprejeli zelo pozitivno, saj jim olajšuje poslovanje. KLJUČNE BESEDE

- izobraževanje - usposabljanje - vseživljensko izobraževanje - računalniški programi - elektronsko poslovanje - kurikulum

ZUSAMMENFASSUNG) Die Mercator-Gruppe ist eine der führenden Einzelhandelsketten in Slowenien und eine der größten Einzelhandelsketten Südosteuropas. Die Mercator-Gruppe betreibt in der Einzelhandel und Großhandel tätig. Mercator hat breite Handelsnetze mit einer Reihe von Verkaufs-Formaten, wie z. B. Einkaufszentren, Verbrauchermärkte, Supermärkte, Selbst - und Fachgeschäften. Wegen der Verzweigung der Orte ist elektronisches Geschäftsverkehr im Unternehmen von großer Bedeutung. Diese Art von Kommunikation und Geschäftstätigkeit ermöglicht einen schnellen und sicheren Informationsfluss, Unterbreitung von Instruktionen und als auch die effiziente Ausführung der Geschäfte. Gebrauch von den elektronischen Kommunikationsmitteln macht es möglich verschiedene Daten und Anweisungen (mit Anhängen) schnell und sicher zu übertragen auf die entsprechende Stelle weiterzugeben. Im vergangenen Jahr haben wir in allen Einheiten des Einzelhandels ein E-Mail System eingeführt und eigenes Web - Portal entwickelt. Effiziente Nutzung ist von Kenntnissen der Mitarbeiter in den Geschäften abhängig. In meiner Diplomarbeit habe ich die Kenntnisse – Benutzung von Emailsystem – unter die Lupe genommen. Im theoretischen Teil, habe ich allgemeine Begriffe über die Bildung, die Festlegung der Anforderungen für die Bildung, die Erwachsenenbildung, die Motivation für die Bildung, die Notwendigkeit des lebenslangen Lernens und die Theorie des Curriculums analysiert. Die Grundlagen der Programme Open Office Writer, Calc und die elektronische Post Thunderbird und das Gebiet unseres Portals wurden vorgestellt. Die Fortsetzung der Diplomarbeit umfasst die Beschreibung der Mercator-Gruppe, ihr Geschäftserfolg, ihre Märkte und die führende Position diese Handelskette in Slowenien und ihre erfolgreiche Geschäfte in Süd-Ost-Europa. Mit Stolz kann ich sagen, dass ich zu dieser Gruppe seit Jahren gehöre. Ich habe die Tätigkeit des Curriculums, moderne Hilfenformen für die Bildungsvorbereitung erforscht und analysiert. Die erworbenen Kenntnisse habe ich für die praktische Darstellung der Ausbildung auf dem Gebiet der E- Geschäftstätigkeit benutzt. Der zweite Teil der Diplomarbeit basiert auf der Grundlage eines Fragebogens, der an die Führungskräfte in der Mercator AG im Einzelverkaufsbereich 3 vermittelt wurde. Dieser Bereich besteht aus 50 Niederlassungen in den nordöstlichen Teil von Slowenien. Meine Analyse bestätigt, dass die Weiterbildung in der Mercator Gruppe in Einklang mit Bedürfnissen und Entwicklung des Unternehmens organisiert sind und wird den Mitarbeitern zur Verfugung gestellt. Die gewonnenen Kenntnisse und Erfahrungen werden kontinuierlich auf andere Mitarbeiter weitergegeben. Die entsprechende Literatur ist verfügbar und ist auch auf der Mercator-Website verfügbar. Die Mercator-Gruppe ist sich bewusst, dass E - Commerce heutzutage unverzichtbar ist, und ein wichtiger Faktor die schnelle Weiterentwicklung des Unternehmens sichert. E - Commerce ist die Zukunft. Die Einführung von E-Mail - Kommunikation wurde sehr positiv angenommen. Es ermöglicht schnelle und zeitlich unbegrenzte Kommukation.

SCHLÜSSELWORTE - Bildung - Training - Weiterbildung - Computerprogramme - E- Geschäftsverkehr - Curriculum

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................... 1 1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ..................................................... 2

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV .............. 3

2.1 METODE UGOTAVLJANJA POTREB PO ZOBRAŽEVANJU/ USPOSABLJANJU ................................................................................................ 3 2.2 POMEN IN VLOGA IZOBRAŽEVANJA ....................................................... 3

IZOBRAŽEVANJE MLADIH ............................................................................... 4 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ........................................................................... 4 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH ...................................................................... 4 VSEŽIVLJENSKO IZOBRAŽEVANJE ................................................................ 4

2.3 VRSTE IZOBRAŽEVANJ ............................................................................ 5 2.4 METODE IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJ ....................................................... 6 2.5 MOTIVACIJA, SPODBUJANJE ................................................................... 8 2.6 E-POSLOVANJE ....................................................................................... 10

2.6.1 CALC PROGRAM ZA DELO S TABELAMI ........................................ 11 2.6.2 WRITER PROGRAM ZA UREJANJE BESEDIL ................................. 12 2.6.3 ELEKTRONSKA POŠTA THUNDERBIRD ........................................ 13 2.6.4 SPLETNI PORTAL ............................................................................. 14

3 RAZISKOVALNI DEL ....................................................................................... 16

3.1 METODOLOGIJA IN IZVEDBA RAZISKAVE ............................................ 16 3.2 VPRAŠANJA RAZISKAVE ........................................................................ 16 3.3 SESTAVA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ................................................ 16 3.4 PREDSTAVITEV SKUPINE MERCATOR ................................................. 17 3.5 ORGANIZIRANOST DRUŽBE MERCATOR ............................................. 19

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ................................................................... 19 LASTNIŠKA STRUKTURA NA DAN 30.09.2008 .............................................. 20 MERCATORJEVA VIZIJA ................................................................................ 20 MERCATORJEVO POSLANSTVO: ................................................................. 20 STRUKTURA ZAPOSLENIH PO VRSTI DELA ................................................ 21 STRUKTURA ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI NA DAN 31.12.2008 ................. 21

3.6 MERCATORJEVE VREDNOTE ................................................................ 22 3.7 KADROVSKA DEJAVNOST...................................................................... 22

4 SKUPINE DEJAVNOSTI KURIKULUMA V RAZISKAVI ................................... 24

4.1 DEFINIRANJE CILJEV IZOBRAŽEVANJA ................................................ 27 DEFINIRANJE CILJEV USPOSABLJANJA ...................................................... 27

4.2 IZBIRA UČNE SNOVI ............................................................................... 27 4.3 IZBIRA STRATEGIJE IZOBRAŽEVANJA .................................................. 28 4.4 PRIPRAVA MATERIALOV ........................................................................ 29 4.5 PRIDOBIVANJE IZVAJALCEV - UČITELJEV ........................................... 30 4.6 EVALVACIJA ............................................................................................ 30 4.7 IMPLEMENTACIJA ................................................................................... 31

4.8 PRIPRAVE NA IZVEDBO ......................................................................... 32

5 REZULTATI OBDELAVE ANKETE .................................................................. 33

5.1 STRUKTURA ANKETIRANIH ................................................................... 33 5.2 MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ......................................................... 37 5.3 VRSTE USPOSABLJANJ/IZOBRAŽEVANJ, KI SO .................................. 38 SE JIH ANKETIRANI UDELEŽILI V PRETEKLEM LETU ..................................... 38 5.4 POVEZAVA ZNANJA Z DELOM IN PRENOS NA SODELAVCE .............. 39 5.5 POBUDA ZA IZOBRAŽEVANJE ............................................................... 41 5.6 STROKOKOVNA LITERATURA IN POMOČ STROKOVNO USPOSOBLJENE OSEBE ................................................................................... 42 5.7 MOTIVACIJA ZA UDELEŽBO NA USPOSABLJANJIH ............................. 44 5.7 IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA .................................................................. 45

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................... 47

6.1 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................. 49 6.2 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE .................................................................... 49 VIRI: .................................................................................................................... 51 PRILOGE ............................................................................................................ 53 KAZALO SLIK ...................................................................................................... 58 KAZALO TABEL .................................................................................................. 58 KAZALO GRAFOV .............................................................................................. 58 KRATICE IN AKRONIMI ...................................................................................... 58

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Helena Krivec: Usposabljanje za delo s programi za elektronsko poslovanje v družbi Mercator d.d. stran 1

1 UVOD Organizacije danes svoje konkurenčne prednosti ne morejo več zagotavljati zgolj s pridobivanjem svežega kapitala in nove tehnologije. Najpomembnejši kapital sodobnih organizacij so zaposleni, zato posebno pozornost posvečamo prav njim, njihovemu razvoju, izobraževanju in usposabljanju. Možnost dodatnega izobraževanja pripomore k ustrezni usposobljenosti in zadovoljstvu zaposlenih. V zadnjem času različni mediji ponujajo veliko različnih možnosti izobraževanj, s katerimi nam avtorji želijo izboljšati kvaliteto življenja, nas vzpodbuditi k izobraževanju, da osebno rastemo in se razvijamo. Poklicno znanje pridobljeno s formalno obliko izobraževanja hitro zastara. Zaradi nenehnega napredka v znanosti postaja v družbi nujno vseživljensko izobraževanje vsega prebivalstva. Računalniki so spremenili prav vsa področja našega življenje, seveda tudi poslovanje naših podjetij. Nenehni razvoj tehnologij od nas zahteva uvajanje novejše tehnologije, saj le tako ostajamo konkurenčni. Z uvajanjem novih tehnologij pa je potrebno uporabnikom predstaviti spremembe in jih naučiti kako jih uporabljati v praksi. Tako je novo znanje pogoj za dosego lastnih in družbeno pomembnih ciljev. Zaposlena sem v družbi Mercator d.d., v kateri se zavedamo, da je v izobraževanju prihodnost, da samo ustrezno izobraženi ljudje lahko ustrezno in učinkovito izvajajo svoje in poklicne zadolžitve. Pomen izobraževanja je našemu vodstvu dobro znan in daje temu tudi ustrezen poudarek. Komuniciranje je postalo izredno enostavno. Komunikacijska tehnologija postaja vedno cenejša in dostopnejša, zato se bo intenzivnost elektronskega komuniciranja še povečala. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in omrežij, lahko imenujemo e-poslovanje: - e-trgovina, - e-bančništvo in plačevanje, - delo na daljavo, - borzno poslovanje,.. V diplomski nalogi smo se opredelili le na eno izmed tem e-izobraževanja in sicer usposabljanju za delo s programi za e-poslovanje v maloprodaji: uporaba e-pošte in programskih orodij Open Office, ki omogoča kvalitetno izmenjavo informacij in bistveno skrajša čas in stroške za prenos navodil, sporočil in podatkov. Spremenjen način komuniciranja je zahteval na obeh straneh tako pri prejemnikih, kot pri pošiljateljih, veliko spremembo že pri organizaciji. Prehod poslovanja iz poštnega načina v papirnati obliki na pošto v e-obliki je velika sprememba in seveda velika pridobitev. 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Hitre spremembe na tržišču in vse večja konkurenca sta nam povzročala težave pri prilagajanju in uvajanju sprememb na tržišču. V preteklem letu smo zato uvedli v vseh prodajalnah naše družbe elektronsko pošto.



Iz navedenih vzrokov se je pojavila potreba po izobraževanju oziroma potreba, da vodje in njihove namestnike v organizacijskih enotah motiviramo za uporabo in dodatno usposobimo, da bodo sposobni uporabljati računalniške programe. Zavedamo se, da delavec ne more biti učinkovit, če nima pravih informacij in ne obvlada za delo pravih spretnosti. V enotah smo v preteklem obdobju uvedli računalniško trgovinsko poslovanje in namestili računalniško opremo. Tako dodatnih stroškov za nakup opreme nismo imeli. Na obstoječo računalniško opremo je bilo potrebno dodatno še instalirati ustrezne programe in seveda uporabnike ustrezno usposobiti za uporabo teh programov. Za osnovno uporabo računalniških aplikacij so bila že izvedena interna izobraževanja ob prehodu na računalniško trgovinsko poslovanje. Ta znanja so le osnovna in za uporabo Open Office programov in elektronske pošte preskromna. 1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA Uvedba elektronskega poslovanja v vse naše prodajalne je bila širšega pomena. Organizacija uvedbe je terjala veliko znanja in aktivnosti. Prodajalci v Mercatorju predstavljajo večinski delež vseh zaposlenih. Tako je njihovo delo ključnega pomena pri uresničevanju naših ciljev in doseženih uspehov. In če vemo, da je le ustrezno usposobljen človek uspešen pri svojem delu, moramo skrbeti, da imajo zaposleni možnost svoje znanje nenehno dopolnjevati in se usposabljati za uporabo novih tehnologij. Z diplomsko nalogo želimo: - prikazati pomembnost izobraževanj in usposabljanj, - opredeliti in pojasniti osnovne pojme kot so učenje, izobraževanje, usposabljanje, - opisati namen uporabe programa Open Office Writer – pisanje besedil, - opisati namen uporabe programa Open Office Calc – delo z datotekami in

računanje v tabelah, - opisati namen uporabe programa Mozilla Thunderbirt - delo z elektronsko pošto, - predstaviti spletni portal Mercator, - prikazati usposabljanje za elektronsko poslovanje po načelu skupine dejanosti

kurikuluma, - z raziskavo ugotoviti, ali so zaposleni v maloprodaji ustrezno usposobljeni za elektronsko poslovanje, - ugotoviti, ali imajo na razpolago ustrezno strokovo gradivo in ali posegajo po

strokovni literaturi na spletnem portalu, - predlagati možne izboljšave. Z uvedbo elektronske pošte lahko dosežemo učinkovito uporabo programov, zmanjšanje časovnih zamikov pri spremembah, ter zmanjšanje stroškov, vendar le, če so uporabniki usposobljeni za uporabo funkcionalnih možnosti.



2 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

2.1 METODE UGOTAVLJANJA POTREB PO ZOBRAŽEVANJU/

USPOSABLJANJU V literaturi se večkrat enači usposabljanje in izpopolnjevanje, vendar moramo poudariti, da imajo do teh terminov strokovnjaki različna mnenja. Nekatere države (npr. Francija, Španija in Slovenija) usposabljanje razumejo kot ožji pojem od izobraževanja, medtem ko Velika Britanija in angleško govoreče dežele pojem usposabljanje izločujejo iz pojma izobraževanja (Možina, 2002, 217). Določanje izobraževalnih potreb Ocena izobraževalnih potreb je danes v razvitih deželah eno od najbolj uporabljenih področij kadrovske funkcije in tudi organizacije dela. Obstajajo mnoge tehnike in metode. Večina od njih ostaja pri točnem opisovanju opravil in nalog ter potrebnega znanja in veščin za njihovo uspešno opravljanje. Potem je potrebno primerjanje »razpoložljivega« znanja izvrševalcev s potrebnim znanjem za ta opravila in naloge. Ugotoviti je treba odstopanja in izmeriti njihovo velikost. To je potem osnova za ugotavljanje izobraževalnih potreb, ter pripravo programov. Povzeto po Florjančiču (1999, 72) ima ocena izobraževalnih potreb tri ravni:

1. Raven organizacijske analize. Specialisti – kadrovski strokovnjaki proučujejo strateške plane in cilje organizacije in ugotavljajo ali so dodatne potrebe po izobraževanju. Pri tem uporabljajo kadrovski plan ali pa analize uspehov prejšnjih programov. Na potrebe po izobraževanju opozarjajo tudi operativni vodje.

2. Raven operativne analize. Specialisti za organiziranje dela analizirajo

nomenklaturo opravil in nalog ter sistemizacijo delovnih mest in proučujejo ocene delovnih rezultatov. Kadar so te ocene nezadovoljive je potrebno izvesti usposabljanje.

3. Analize posameznikov. Ob prehodu na novo tehnologijo je treba analizirati

znanja in veščine posameznikov ter predlagati program izobraževanja. Vselej, kadar posameznik pri delu ne zadovoljuje, je treba raziskati vzroke za to in jih upoštevati pri izdelavi programa izobraževanja.

2.2 POMEN IN VLOGA IZOBRAŽEVANJA Pomen in vloga izobraževanja se skozi zgodovino spreminjata. Na vsakem koraku se srečujemo z različnimi izzivi, katerim pa lahko sledimo in se z njimi spopadamo le z novo pridobljenimi znanji, ki jih pridobivamo z nenehnim učenjem. Tehnologijo je možno dokajhitro posnemati, tudi kapital postaja vse bolj dosegljiv, le ljudi ni mogoče kopirati, njihove ustvarjalnosti, predanosti, zmožnosti znajdenja v novih in nepredvidljivih situacijah (Možina, 2002, 23).



Izobraževanje mladih Znanost, ki proučuje izobraževanje mladih, se imenuje pedagogika. Mladost je obdobje, kjer je veliko možnosti, priložnosti, pa tudi ovir za pridobitev življenske vloge in lastne identitete. Izobraževanje mladih predstavlja začetno stopnjo izobraževanja, ki nudi določeno osnovno znanje, vedenje in predstavlja temelj permanentnemu izobraževanju. Izobraževanje odraslih Znanost, ki proučuje izobraževanje odraslih, se imenuje andragogika. Odrasli se običajno vključujejo v izobraževalni proces z določenimi motivi. Če so le ti za odrasle pomembni, je to že v veliki meri zagotovilo, da bodo pri izobraževanju uspešni. Zainteresiran človek lažje sledi izobraževalnemu procesu in v njem tudi aktivno sodeluje. Tako Jelenc (1998) deli izobraževanje v dve fazi:

- Prva je faza začetnega izobraževanja, ki se začne z vstopom v šolo in traja do zaključka šolanja, to je predvsem izobraževanje otrok in mladine, ki je namenjeno pridobivanju temeljne splošne in poklicne izobrazbe, ter je priprava na življenje in delo.

- Druga faza je faza nadaljnjega izobraževanja in se nanaša na izobraževanje odraslih, začne se, ko se oseba po prekinitvi začetnega šolanja znova vključi v izobraževanje. Takšno izobraževanje je namerno in organizirano ter namenjeno pridobivanju višjih stopenj izobrazbe, vključuje pa tudi vse vrste usposabljanja in izpopolnjevanja, ki so povezana s potrebami posameznikovega življenja in dela ter osebnostnega razvoja.

Izobraževanje zaposlenih Delovne obveznosti iz zaposlitve so vsekakor pomembnejši dejavnik za vključevanje zaposlenih v izobraževanje. Zaposlitev lahko človeka sili k izobraževanju, ali pa ga od tega odvrača. Pri izobraževanju zaposlenih gre za pridobivanje novih oblik znanj in na ta način pridobivanje novosti v stroki, med katere lahko štejemo dokvalifikacije, obisk seminarjev ali delavnic ali samoizobraževanj s pomočjo strokovne literature. Izobraževanje lahko delodajalec ponudi zaposlenim kot nagrado in zaupanje v njihovo delo. Vseživljensko izobraževanje Za ljudi, ki se za nadaljne izobraževanje odločijo v kasnejšem obdobju svojega življenja, pomeni vseživljensko izobraževanje nov smisel zadovoljnega in uspešnega življenja, kakor tudi kvalitetnejše življenje v družbenem okolju in ustrezen osebni razvoj. Spremembe v družbi omogočajo, včasih pa celo zahtevajo nov način življenja. Da bi vse možnosti in priložnosti znali izkoristiti, je potrebna boljša splošna izobrazba ljudi. Brez izobrazbe bi ljudje prišli v položaj, ko vseh družbenih pridobitev ne bi znali in mogli izkoristiti (Ferjan, 2005, 30,31). Za vseživljensko izobraževanje je značilno, da na specifičen način povezuje mladino in odrasle, pa tudi formalne in neformalne sisteme šolanja. Neformalna izobraževanja in usposabljanja pripomorejo k pridobitvi relevantnih delovnih izkušenj



in s tem k večji zaposljivosti. Imeti službo pa pomeni biti neodvisen, imeti denar, in imeti možnost za vključevanje v širšo družbo. Ideja o vseživljenskem učenju izhaja iz predpostavke, da so človeški viri največje bogastvo družbe, zato je potrebno vanje investirati neglede na starost. 2.3 VRSTE IZOBRAŽEVANJ Najpogostejši pojmi, ki jih srečujemo pri razvoju zaposlenih so učenje, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje. V nadaljevanju si bomo ogledali njihove opredelitve. Učenje Učenje je kompleksen pojav, vsaka dejavnost, namerna ali nenamerna ali naključna, s katero posameznik spreminja sebe (Možina, 2002, 215). Večina avtorjev opredeljuje učenje kot pridobivanje novega znanja, ali kot izboljšanja dejanj na podlagi večjega znanja in boljšega razumevanja dogodkov in stvari. Uspešno učenje preprosto lahko opredelimo kot sposobnost, ki nam omogoči narediti nekaj, česar prej nismo znali. Mnogi psihologi ugotavljajo, da si človek zapomni različne deleže tistega, kar:

• prebere 10% • sliši 20% • vidi 30% • sliši in vidi 50% • sam reče 70% • sam naredi 90%

(Ferjan, 2005, 52). Zato je težnja delodajalcev k čim večjemu številu usposabljanj v obliki delavnic in timov, saj so rezultati pomnjenja po zgornjih navedbah na teh oblikah učinkovitejši. Učenje mora postati sestavni del življenja in ne sme biti omejeno le na eno ali več življenskih obdobij. Izpopolnjevanje Jereb (1998) opredeljuje proces izpopolnjevanje kot proces dopolnjevanja, ali spreminjanja že pridobljenega znanja, spretnosti, navad in sposobnosti. Izpopolnjevanje izvira iz nujnosti, da sicer ustrezno usposobljeni posamezniki zaradi nenehnega razvoja določenih dejavnosti svoje znanje nenehno posodabljamo, pridobivamo nove spretnosti in spreminjamo navade. S tem vzdržujemo oziroma večamo svojo delovno uspešnost in učinkovitost. Usposabljanje Usposabljanje je načrtovan proces za preoblikovanje stališč, odnosov, vedenja, znanja ali spretnosti s pomočjo učnih izkušenj. Miglič (2002) navaja namen usposabljanja kot razvoj sposobnosti posameznika za zadovoljevanje obstoječih in prihodnih potreb organizacije.



Usposabljanje je običajno mnogo bolj povezano z razvijanjem in upravljanjem kadrov na delovnem mestu. Usposabljanje je proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti (Jereb, 1998, 178). Običajni postopki, ki se pri tem uporabljajo so: rotiranje, programirane inštrukcije, video simulacije, igranje vlog in interaktivni video. Izobraževanje Izobraževanje je dejavnost, katere cilj je razvijati znanje in spretnosti, ki so posamezniku potrebni v življenju in pri delu in ni namenjeno pridobivanju znanja za trenutno delo. Namen izobraževanja je, da mladi in odrasli razvijejo sposobnost razumevanja tradicij in idej, ki vplivajo na družbo v kateri živimo. Iz vseh teh opredelitev lahko povzamemo, da ni ostre ločnice med posameznimi pojmi, saj se posamezne dejavnosti med seboj dopolnjujejo in prepletajo. 2.4 METODE IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJ Metoda je pot, način dela in načrtni postopek za doseganje postavljenih ciljev. Torej premišljen in organiziran postopek v procesu izobraževanja, ki omogoča učinkovito osvajanje znanja. Pod obliko izobraževanja spadajo: tečaji, seminarji, delavnice ipd. Dr. Janez Jereb v svoji knjigi pravi o metodah in oblikah izobraževanja naslednje. » Temeljna oblika izobraževalnega dela je ponavadi opredeljena z razmerjem med temeljnimi dejavniki pouka in številom izobražencev vključenih v nek izobraževalni proces. S tega vidika lahko govorimo o množični, skupinski ali individualni obliki izobraževanja. Po namenu delimo izobraževanje v dve skupini:

• formalno izobraževanje in • neformalno izobraževanje.

S formalnim izobraževanjem pridobimo javno priznano stopnjo izobrazbe, poklicno kvalifikacijo ali diplomo. Neformalno pa je namenjeno pridobivanju znanja in spretnosti za opravljanje konkretnega poklica. Pasivne metode Pri pasivnih metodah je glavni akter učitelj, ki neposredno posreduje informacije poslušalcem. Pasivne metode se uporabljajo v primerih, ko učenci snovi ne poznajo. Učitelj je hkrati izvor znanja in razlaga snov. Aktivne metode Pri aktivnih metodah učenci sodelujejo z učiteljem in so tudi sami iskalci znanja. S sodelovanjem si učenci več zapomnijo in tako dosežejo boljše končne rezultate. Vendar pa lahko učenci aktivno sodelujejo le, če jim je obravnavana snov vsaj delno poznana že od prej. Torej je za aktivno obliko izobraževanja potrebno prehodno osnovno znanje, katerega nadgrajujemo.



Pasivno - aktivne metode Pri pasivno – aktivnih metodah del informacij udeležencem posreduje učitelj, določen del informacij na podlagi drugih virov morajo udeleženci osvojiti sami. (Ferjan, 2005, 53) Oblike izobraževanja Oblike izobraževanja (Ferjan, 1999, 81-85), ki so še posebej primerne za izobraževanje odraslih oziroma za izobraževanje v podjetjih so naslednje:

A) programiran pouk B) poučevanje C) predavanje D) pripravništvo E) mentorstvo F) šudijski krožki G) sminarji in tečaji.

A) Programirani pouk - je nastal z združevanjem sistema direktnega poučevanja in samostojnega dela učencev. Programirano vsebino učitelj najprej oblikuje, učenci pa se je samostojno učijo, brez posredovanja učitelja. V tem je tudi bistvo sinteze med poučevanjem in samostojnim delom v sistemu programiranega pouka. Programirani pouk posameznikom omogoča samoizobraževanje.

B) Poučevanje - učitelj v prvi vrsti pripravi učenca na razlago. Sledi

demonstracija določenih spretnosti, kar učenec pazljivo opazuje, ter skuša nato inštruktorja posnemati. Inštruktor pri opazovanju opozarja na napake, oziroma pohvali dobro delo. Učenec mora svoje znanje utrditi s ponavljanjem. (Ferjan, 2005, 57)

C) Predavanje - pri predavanju se sestane večje število ljudi, predavatej pa razlaga učencem neko novo še neznano snov. Vir informacij je izključno predavatelj. Predavatelj lahko razlago popestri z vizualnimi prikazi, da učenci lažje sodelujejo in razpravljajo o določeni temi.

D) Pripravništvo - gre za posebno obliko izobraževalnega dela v organizaciji.

Namen je načrtno vključevanje delavcev v delovno okolje in uvajanje v delo na konkretnem delovnem mestu. Gre za pridobivanje praktične usposobljenosti za začetek poklicne kariere. »Pripravnik je vsak, ki prvič prične opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, zato, da bi se uvedel in usposobil za samostojno delo.« (Ferjan, 1999, 82) Pripravništvo traja 6 – 12 mesecev. Na koncu pripravnik opravi izpit, s katerim pokaže, da je pripravljen za samostojno delo v določenem poklicu.

E) Mentorstvo – je eno od oblik izobraževanja v podjetju, mentor je izkušen

svetovalec. Ta oblika je primerna za izobraževanje mlajših managerjev. V izobraževanju se ta izraz največkrat uporablja v zvezi z izdelavo diplomskih nalog.

F) Študijski krožki – so oblika, ki se največkrat pojavlja v izobraževanju

odraslih. Temeljni princip študijskih krožkov je medsebojna pomoč. Končni



rezultat študijskih krožkov pa mora imeti tudi praktično stran – naprimer rešitev nekega konkretnega problema (Ferjan, 1999, 84).

G) Seminarji in tečaji – gre za srečanje večjega števila ljudi, da bi si izmenjali

izkušnje, znanje in poglede na določeno tematiko iz različnih vidikov. Bistvo vsakega seminarja je v tem, da ljudje izmenjujejo znanje (Ferjan, 1999, 84).

2.5 MOTIVACIJA, SPODBUJANJE V zadnjih desetletjih različne družbene vede in stroke vse bolj poudarjajo pojme, kot so razvoj človeških virov in upravljanje s človeškimi viri. Osrednji problem upravljanja s človeškimi dejavniki je motivacija, ki predstavlja trd oreh za vodilni kader v organizaciji. Dejansko je motivacija psihološka spodbuda za delo, želja po delu in ustvarjanju zaradi drugačnih razlogov, kot so denar in status. Razlike med ljudmi znotraj organizacije se najbolj kažejo ravno v motiviranosti za delo (Ferjan, 2005, 206). Enak stimulator nikoli ne deluje enako pri vseh ljudeh. Njihovo razumevanje je različno zaradi njihove stopnje izobraženosti, zaradi različnih potreb, interesov in pričakovanj. Maslow je potrebe razvrstil na fiziološke, kot je voda in kisik, ter psihološke, kot so varnost in ugled. Potrebe se pojavljajo v vrstnem redu, ki ga določa nujnost njihove zadovoljitve. Človekova aktivnost pa je vedno usmerjena navzgor k bolj privlačnim ciljem. Ko je zadovoljena prva, strmimo k drugi. Maslow je tako razvrstil tudi psihološke potrebe: varnost, samokontrola, odnosi med ljudmi, samospoštovanje, status, ugled, uspeh, izziv, moč, ustvarjalnost in samoiniciativnost. Motivacija, spodbujanje Kako motivirati zaposlene je večno vprašanje. Denar sam po sebi ni zadostna motivacija, da bi strokovnjaki ostali v podjetju. Človeku, ki je namenjen zapustiti delovno organizacijo, je najlažje odhod utemeljiti z izjavo: „Imam prenizko plačo”. Velikokrat pa je vzrok čisto nekje drugje, delovno mesto mi ni v ponos, ne vidim možnosti napredovanja,... Tako je nastala dilema, ali je višina plače v uspešnih podjetjih res glavna motivacija za uspešnost podjetja. Odgovor na to vprašanje bomo pridobili z našo anketo. Ko se je človek začel zavedati sam sebe in svojega okolja, je spoznal, da je delo tisto, ki mu bo prineslo boljše življenje in napredek. Takrat se je pojavila motivacija. Torej je motivacija tesno povezana z delom in človekovimi aktivnostmi. Za vsako človekovo delo obstaja vzrok, potreba, ki jo bo človek zadovoljil. Cilji so smiselni za človeka v konkretnih situacijah in morajo biti nagrajeni tako, da je nagrada odsev sposobnosti. Vsak človek mora imeti zadovoljene svoje osnovne eksistenčne potrebe. Do te mere je finančna nagrada velik motivator. Ko pa so te potrebe do neke mere zadovoljene, postaja sama plača vse manj in manj pomembna. Ljudi motivirajo druge stvari, pripadnost skupini, moč, samospoštovanje, osebno rast.



Vsekakor se moramo zavedati, da je motivacija udeležencev izobraževanj ključnega pomena za dosego željenih ciljev. Izpopolnjevanje Hierarhija Izpopolnjevanje v zunaj službe potreb službi

varnost pred vojno, nasiljem, onesnaževanjem

varnostne potrebe

varna in zanesljiva služba, dodatne ugodnosti

hrana, voda itd.

fiziološke potrebe

ogrevanje, zrak, osnovna plača

Slika 1 : Maslowa hierarhija potreb, vir: Daft, Raymond (2001, 165).

Mnogi znanstveniki menijo, da je motiviranje znanje, ki bi ga morali imeti vsi vodilni delavci. Glede na nepopolnost finančnega dela nagrajevanja, je za managerja bistveno, da uporablja še druge – nefinančne vzvode za motiviranje. Nematerialne oblike motivacije Priznanja so dejavniki, ki najmočneje vplivajo na občutek samospoštovanja. Priznanje nam lahko dajo drugi, lahko pa si ga poklonimo tudi sami. Priznanje je v moderni psihologiji pojem katerekoli oblike pozornosti, priznanja, pozornosti, pohvale, vrednotenja, veselja, ponosa, občudovanj,… Ustrezni odnosi na delovnem mestu med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi so v veliki meri ključ za dosego zastavljenih ciljev. Nekaj pravil, ki bi jih morali v odnosih pogosteje uporabljati: • pohvala mora biti iskrena, • pohvala mora biti na osebnem nivoju, • nikoli ne kritizirajmo poraženca, • ne kritizirajmo v prisotnosti drugih, • kritizirajmo čimprej, • kritizirajmo specifično, nikoli splošno, • razložimo negativne posledice napačnega ravnanja, • ne pogrevajmo starih napak,

izobraževanje, vera, konjički, osebna rast

potrebe po samopotrjevanju

priložnosti za učenje, napredovanje, rast in kreativnost

priznanje družine, prijateljev, skupnosti

potreba po spoštovanju

prepoznavnost, visok status, rast odgovornosti

družina, prijatelji, socialne in družbene skupine

potreba po pripadnosti

delovne skupine, sodelavci, odjemalci, nadzorniki



• kritizirajmo ravnanje, ne pa osebo, • kritizirajmo le na osnovi lastne izkušnje, • dogovorimo se, kako se v bodoče izogniti tej napaki, • nikoli več ne omenjajmo te napake. 2.6 E-POSLOVANJE V razvoju človeške družbe so se zgodile tri velike revolucije: agrarna, industrijska in informacijska. Agrarna revolucija je povzročila prehod v agrarno družbo, v kateri se je več kot polovica prebivalstva ukvarjala s poljedelstvom. Industrijska revolucija je povzročila prehod v industrijsko družbo, v kateri je večina prebivalstva zaposlenega v industriji. Razvoj informatike pa je povzročil informacijsko revolucijo. Industrijska družba preide v informacijsko takrat, ko težišče ekonomskih aktivnosti ni več proizvodnja materialnih dobrin, ampak obdelava informacij in tako gospodarstvo postane odvisno od informacijske tehnologije (Gradišar, 1994, 3). Smo v obdobju e-poslovanja. Kaj je e-poslovanje? E-poslovanje temelji na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov, vključno z besedilom, glasom in sliko in ti viri zahtevajo drugačno ravnanje od papirnatih virov. E- poslovanje presega meje ene organizacije ali lokacije in temelji na izmenjavi podatkov med računalniki. Je splošen izraz za elektronski način opravljanja dejavnosti s pomočjo elektronskega sporočanja. Elektronsko poslovanje pomeni, da so podjetja s pomočjo računalnikov in informatizacije procesov posodobila del ali celotno poslovanje, kot na primer komunikacijo z dobavitelji in odjemalci, skladiščenje, distribucijo, trženje, prodajo in podobno. S prehodom na elektronko poslovanje se v podjetjih predvsem skrajša čas določenim operacijam, omogoči lažji dostop in natančnejše informacije. Zmanjšajo se stroški, saj se zaradi uporabe računalnikov in interneta zmanjša poraba pisarniškega materiala in poštnih storitev. Elektronsko poslovanje v gospodarstvu lahko obravnavamo z dveh vidikov : e- poslovanje znotraj podjetja, ter e-poslovanje navzven. E-poslovanje znotraj podjetja ima cilj izboljšati interno komunikacijo med posameznimi oddelki ter med vodstvom in zaposlenimi. S to uvedbo poenostavimo postopke in procese naredimo učinkovitejše ter prihranimo čas in znižamo stroške poslovanja. Interni informacijski sistem imenujemo intranet, ki pa je tehnološko in organizacijsko narejen na enaki platformi kot zunanji spletni sistem internet. Značilnosti poslovanja, kateremu smo priča zadnjih deset let in to predvsem zaradi uporabe interneta, so: - globalizacija (briše geografske meje), - hitrost (hitrost poslovanja je nekajkrat večja od klasičnega načina poslovanja) in - prilagodljivost (predvsem spremembam na trgu). Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna. S časoma je postala nepogrešljiva tudi za laike. Internet je največja inovacija prejšnjega stoletja. Njegova priljubljenost in uporabnost še vedno izrazito raste. Nihče več si ne zna predstavljati poslovanja brez interneta.



Običajna elektronska pisarna v osebnem računalniku združuje programe za elektronsko pošto, izdelavo besedil in preglednic ter predstavitev. Uporabniki imamo za te potrebe na voljo različne programske zbirke, kot sta plačljivi Microsoft Office ali brezplačni Open Office. Podjetja poleg tega plačujejo tudi za elektronsko pošto, ki jo imajo bodisi v svojem strežniku ali pa pri zunanjem ponudniku, ki jim za stortev majhnega elektronskega poštnega predala vsak mesec zaračuna. V nadaljevanju bomo na kratko opisali namen in uporabnost računalniških programov Open Office, ki skupaj z uvedbo elektronske pošte dajejo uporabno vrednost. V Mercatorju smo se odločili v prodajalne uvesti brezplačni Open Office, saj bi licence za plačljivi Microsoft Office predstavljale povečanje nepotrebnih stroškov. 2.6.1 Calc program za delo s tabelami Open Office org. Calc je program za delo s tabelami. V njem lahko kreiramo sezname, seštevamo odštevamo, množimo, delimo…V Calcu lahko uporabljamo statistične, logične, finančne in ostale funkcije. Delo s Calc programom nam olajša izdelavo statističnih poročil, omogoča enostavno vodenje različnih evidenc in delo z bazami podatkov. Calc nam omogoča tudi grafično predstavitev podatkov. Vsebuje pa tudi preproste programe za risanje, črkovalnik in možnost urejanja podatkov po vrsticah ali stolpcih od najmanšega do največjega in obratno. Globalno lahko rečemo, da ima vse tisto, kar imajo plačljivi programi in morda še kaj več. In ravno ta trditev je bila odločilnega pomena pri izbiri. Vse našteto dobi svojo vrednost šele, ko smo sposobni programske možnost uporabljati.



Slika 2: Okno Open Office Calc

2.6.2 Writer program za urejanje besedil Open Office Writer je program za urejanje besedil. Ima vse, kar lahko pričakujemo od sodobnega, popolnoma opremljenega urejevalnika besedil. Ukazi, kot so: kopiraj, prilepi, izreži, se uporabljajo tako, kot v ostalih plačljivih programih. Omogoča pregled delovnega okolja, pisanje besedil, urejanje in spreminjanje besedila, uporabo orodja/tabulatorjev, shranjevanje in pripravo novih strani.



Slika 3: Okno Open Office Writer

2.6.3 Elektronska pošta Thunderbird Elektronska pošta je zamenjava za običajno pošto. Ravno tako pa gre za komunikacijo v različnem času in prostoru. Če imamo računalnik, ki je povezan v telekomunikacijsko omrežje, lahko besedila ali slike, ki so v računalniku pošiljamo naslovniku, ki ga določimo z zaporedjem znakov. Naslovnik ve, kdaj in od koga je sporočilo prejel. Ko so podatki v računalniku, jih prejemnik lahko naprej obdeluje. Zato lahko e-pošta predstavlja osnovo za RIP. Podatke naslovnik dobi v svoj e-poštni predal. Pošiljatelj lahko pošlje sporočila tudi skupini naslovnikov. Telekomunikacijska omrežja nudijo e-pošto kot posebno storitev (Gradišar, 1994, 267). Mozilla Thunderbird je brezplačen odjemalec za elektronsko pošto, ki je alternativa Microsoftovemu Outlook Expressu in podobnim orodjem. Poštni odjemalec Mozilla Thunderbird je razvilo podjetje Mozilla Corporation v sodelovanju s prostovoljci v odprtokodni skupnosti. Tudi z Mozillo Thunderbird sprejemamo in pošiljamo elektronska sporočila, pošiljamo, prejemamo in shranjujemo datoteke. Osnovna pravila, ki jih moramo uporabniki upoštevati pri uporabi službene e-pošte v Mercator d.d.:

• E-pošta se uporablja v poslovne namene. • Vsebine poslovne narave pošiljamo izključno v obliki priponk.



• Sistem omogoča sledljivost pošiljanja sporočil in s tem preprečitev možnosti zlorabe sistema.

• Po e-pošti je prepovedano pošiljanje zaupnih informacij, če niso ustrezno varovane.

Slika 4: Okno Elektronske pošte Thunderbird

2.6.4 Spletni portal Informacijska podpora v našem podjetju omogoča, da lahko zaposleni svoje znanje bogatimo in izpopolnjujemo tudi preko elektronskih medijev. Spletni portal nam nudi mape:

• Telefonski imenik zaposlenih in naše e-naslove. Iskanje je zelo preprosto. Vpišemo del naziva (priimek) in program ponudi vse zaposlene z iskanim nizom, ter hkrati tudi e-naslove.

• Mercator standarde, v kateri se nahajajo vsi dokumenti ISO 9001, ki smo jih v družbi sprejeli. Omogočeno je napredno iskanje po delu naziva, kakor tudi listanje. Vsi dokumenti so ustrezno sortirani po vsebini, kar pomeni, da so v podrejenih mapah razvrščena ločeno navodila, predpisi, obrazci…

• Oglasna deska, ločena splošna in zaupna. Preko splošne nas podjetje obvešča o splošnih zadevah, kot so prireditve, aktivnosti raznih društev in podobno. Zaupna oglasna deska pa je namenjena poslovanju prodajaln. Na njej so objavljene vse spremembe in navodila poslovodjem. Ta del je zelo



velika pridobitev, saj urednik omogoča uporabnikom dostop 24ur in možnost dostopa tudi v arhive. Obvestila in okrožnice lahko zaposleni preberejo, izpišejo, ali arhivirajo v svoje mape, če ocenijo, da je to potrebno. Uvedba oglasne deske je zamenjala polne police map, v katerih so bila odložena navodila v papirnati obliki.

• Prijava napak – uporabniki odprejo okno, v katero vpišejo napako, ki so jo zaznali in je sami ne znajo odpraviti. Vsebina napake se mora nanašati na poslovanje trgovine, torej na e-poslovanje. Ekipa helpdeska spremlja prijavljena sporočila od 6 ure zjutraj do 16 ure popoldan. Napake, ki jih je sposobna rešiti sama, te tudi reši. Nerešene neskladnosti v procesu naslovi na ustrezno usposobljenega strokovnega delavca, ki prevzame reševanje. S tem smo zagotovili sledljivost napakam in času za odpravo le teh.

• E-knjižnica – strokovne knjige, ki so bile kupljene za posameznike iz strani družbe, kakor tudi last posameznikov, ki so ležale po predalih, so sedaj spravljene na sedežu družbe. Zapisom vseh knjig so priložena tudi skenirana kazala in lokacija na kateri se knjiga nahaja. S tem želimo vzpodbuditi njihovo uporabo, in s tem hitrejše pridobivanje in pretok znanj, ter nenazadnje optimirati stroške za nakup literature.

Slika 5: Okno Mercatorjev spletni portal



3 RAZISKOVALNI DEL 3.1 METODOLOGIJA IN IZVEDBA RAZISKAVE Ker smo e-pošto uvedli v preteklem letu, smo z raziskavo želeli pridobiti povratne informacije o ustreznosti uporabe, razvoju in možnosti nadaljnjega razvoja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke so prispevali Mercatorjevi poslovodji živilskih prodajaln na področju severovzhodne Slovenije, iz Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice in njihove okolice. Anketo smo anketirancem posredovali po interni pošti. Po istem kanalu smo prejeli tudi izpolnjene ankete. Maloprodajno območje 3 je eno izmed območij Mercatorja, ki ga sestavlja 50 prodajaln različnega formata: hipermarketi, supermarketi in market prodajalne. Po predlogu kadrovske službe, ki v okviru svoje funkcije pokriva tudi izobraževanja, predlagani vzorec zadošča raziskavi. Anketa je bila posredovana vsem petdesetim poslovodjem prodajaln MO 3. V tednu smo prejeli 45 izpolnjenih anket, kar je 90 % odziv. Anketni list je sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Anketiranje je potekalo s pomočjo pet stopenjske lestvice in sicer:

1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – se strinjam, 4 – zelo se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam.

3.2 VPRAŠANJA RAZISKAVE V okviru raziskave smo želeli pridobiti odgovore na spodaj zastavljena vprašanja.

1. Ali imajo zaposleni ustrezno izobrazbo? Ali se trenutno izobražujejo? 2. Ali so zaposleni svojo izobrazbo pridobili v času zaposlitve – ob delu? 3. Ali so zaposleni motivirani za izobraževanje? 4. Ali so se v preteklem obdobju dodatno usposabljali in na katerem

področju? 5. Ali je bilo e-usposabljanje kvalitetno in ustrezno in je ključnega pomena

za uspešno opravljanje dela na področju e-poslovanja? 6. Strokovno literaturo poiščejo na portalu? 7. Kaj jih motivira za udeležbo na usposabljanje? 8. Ali bi zaposleni želeli svoje znanje dodatno izpopolniti in na katerem

področju? 3.3 SESTAVA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Anketni vprašalnik smo sestavili v treh sklopih. V prvem so nas zanimali splošni podatki o ankentirancih; starost, spol, stopnja izobrazbe, ali se trenutno izobražujejo, ter ocena motivacije za izobraževanje. V drugem sklopu nas je zanimalo, če je e-izobraževanje prispevalo k izboljšanju dela, če so zaposleni



zadovoljni z vsebino izobraževanja za e - poslovanje, če uporabljajo spletni portal in če najdejo na spletu potrebno strokovno literaturo. Zanimalo nas je tudi, ali se poslovodji lahko usposabljanja udeležijo na lastno željo. V tretjem sklopu pa nas je zanimalo, kaj motivira zaposlene in na katerem področju bi poslovodji želeli, da organiziramo usposabljanje. 3.4 PREDSTAVITEV SKUPINE MERCATOR Skupina Mercator je ena največjih gospodarskih družb v jugozahodni Evropi. Najpomembnejša in obsežnejša je trgovina na drobno in debelo. Značilnost Mercatorja je široka razvejanost prodajne mreže s številnimi prodajnimi formati, kot so nakupovalni centri, hipermarketi, supermarketi, samopostrežne in specializirane prodajalne. Poslovni sistem Mercator sestavljajo še odvisne gospodarske družbe doma in na tujih trgih. Skupina Mercator je vodilna trgovska veriga na slovenskem trgu, v zadnjih letih pa postaja pomemben trgovec z market izdelki vsakdanje potrošnje v gospodinjstvih na hrvaškem trgu, na tržišču Srbije, BIH in Črne gore. V vseh Mercatorjevih družbah je zaposleno preko 20 tisoč zaposlenih, v družbi Mercator d.d., ki ima sedež v Sloveniji pa je zaposlenih več kot 12 tisoč delavcev. Je eno izmed najuglednejših podjetij v Sloveniji. Skupino Mercator sestavljajo: Trgovske družbe doma: - Poslovni sistem Mercator d.d. Trgovske družbe tuji trgi: - Mercator - H, d.o.o. (Hrvaška), - Mercator - S, d.o.o. (Srbija in Črna gora), - Mercator - BH, d.o.o. (Bosna in Hercegovina), - Mercator Makedonija, d.o.o. (Makedonija), - M-Rodič, d.o.o. (Srbija). Netrgovske družbe: - Pekarna Grosuplje, d.d., Slovenija, - Belpana, d.o.o., Hrvaška, - Eta, d.d., Slovenija, - Mercator - Emba,d.d., Slovenija, - Mercator-Optima, d.o.o., Slovenija, - Interier, d.o.o., Slovenija. Trgovska družba Mercator, d.d. je krovna družba Skupine Mercator. Izvaja različne koncernske naloge za družbe v skupini, v katerih ima večinski lastniški delež. Najobsežnejša je trgovina na drobno in na debelo z izdelki za vsakdanjo rabo v gospodinjstvu. Oblikuje prodajno politiko, centralno nabavo, opravlja naloge s področja trženja in marketinga za trgovske družbe. Skrbi tudi za razvojne in naložbene aktivnosti, informacijsko podporo in izobraževanje vseh družb v Skupini. Cilj družbe je vsekakor čimprejšnje poenotenje in standardizacija poslovnih procesov na vseh trgih. Na trgu Slovenije ob opravljanju trgovske dejavnosti, opravljamo še proizvodnjo kruha in pekovskih izdelkov, predelavo in konzerviranje sadja in zelenjave, predelavo in pakiranje kave in izdelkov iz žitaric. Zaradi naložbenih aktivnosti imamo lastno tehnično svetovanje in gradbene projektante.



V okviru področij, ki jih družba Mercator obvladuje so organizirani sektorji in nižje organizacijske enote, v katerih se izvajajo poslovne funkcije. Družbe, ki sestavljajo Skupino Mercator so samostojne pravne osebe, ki izvajajo skupno in enotno poslovno politiko, določeno z razvojnim in letnim gospodarskim načrtom skupine ob upoštevanju lokalnih specifičnosti področij, ki jih oskrbujejo.



3.5 ORGANIZIRANOST DRUŽBE MERCATOR Organizacijska struktura Poslovni sistem Mercator d.d.

Predsednik uprave

KABINET UPRAVE

Korporativno komuniciranje

TRŽENJE IN NABAVA

Odnosi z javnostmi, Podpora trženju, Dopolnilne trgovske storitve, Razvoj prodajnih formatov, Strateški marketingMarket, Hura! Diskonti, Tehnika, Intersport, Tekstil

MALOPRODAJA, VELEPRODAJA, INTERNA PROIZVODNJA, LOGISTIKA IN PODPORA OPERATIVNI DEJAVNOSTI

Podpora operativni dejavnosti, Market program, MP Intersport, MP Tehnika, MP Hura! Diskonti, MP Tekstil, MP Gostinstvo, MP Franšize, Veleprodaja, Logistika, Proizvodnja

RAZVOJ IN INVESTICIJE Mednarodni razvoj, Priprava investicij in razvoj tehnologij, Izvedba investicij

INFORMATIKA, FINANCE, KONTROLING IN RAČUNOVODSTVO

Informacijske tehnologije, Kontroling in interna revizija, Računovodstvo, Finance

ORGANIZACIJA IN KAKOVOST, KADRI, PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE, UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

Organizacija in kakovost, Kadri, Pravne zadeve, Upravljanje z nepremičninami, Splošne zadeve, Nabava netrgovskega blaga in storitev

Tabela 1: Organizacijska struktura



Lastniška struktura na dan 30.09.2008 Pivovarna Union,d.d, 12,33% Infond holding, d.d. 25,00% Unicredit Banka Slovenija,d.d. 8,01% Pivovarna Laško, d.d. 8,43% Rodić M&B Trgovina, d.o.o. 4,63% Investicijske družbe in vzajemni skladi 6,49% Fizične osebe 15,53% Ostale pravne osebe 19,58%

Graf 1: Lastniška struktura na dan 30.9.2008 Mercatorjeva vizija “Podjetje brez vizije je kot ptica brez kril”. Mi vizijo imamo - biti vodilna trgovska veriga z živili in izdelki za dnevno rabo v gospodinjstvu v jugovzhodni Evropi! Mercatorjevo poslanstvo: Poslanstvo je dolgoročen razlog obstoja. Naše poslanstvo je, da kupcem za njihov denar nudimo navečjo kakovost, najboljšo izbiro in udobje. Z našim delom ustvarjamo: • Koristi za potrošnika z visoko kakovostnim blagom, konkurenčnimi cenami in

storitvami.



• Koristi za zaposlene z ustreznim delovnim okoljem in možnostjo osebnega razvoja.

• Koristi za dobavitelje z možnostjo razvoja kvalitetnih izdelkov ter rast tržnega deleža prodaje na domačem in tujih trgih.

• Koristi za lastnike z zagotavljanjem rasti tržnega deleža, dobička in vrednosti podjetja.

• Koristi za širše okolje z odgovornim ravnanjem z odpadki, s spoštovanjem poslovne etike in družbenih vrednot na vseh področjih.

Struktura zaposlenih po vrsti dela Med zaposlenimi je 13,38% zaposlenih v najvišjem, srednjem in operativnem managementu. 9% je zaposlenih v podpornih funkcijah (strokovna in administrativna dela), kar 77,62% pa je prodajalcev, skladiščnikov in drugih operativnih delavcev. Struktura zaposlenih po izobrazbi na dan 31.12.2008 I – III stopnja izobrazbe 1120 zaposlenih - 8,9% IV. in V stopnja izobrazbe 10658 zaposlenih - 84,5% VI. ali višja stopnja izobrazbe 829 zaposlenih - 6,6%

Graf 2 : Struktura zaposlenih na dan 31.12.2008 Odnos do zaposlenih je ena najpomembnejših sestavin družbene odgovornosti v Mercatorju. V okviru sistema vodenja kakovosti ISO 9001 smo sprejeli delovno navodilo o izobraževanju in usposabljanju. V skladu teh navodil organiziramo in izvajamo izobraževanja. Povprečna stopnja izobrazbe se v naši družbi iz leta v leto zvišuje.

Struktura zaposlenih po izobrazbi na dan 31.12.2008

8,90%

84,50%

6,60%

I – III stopnja izobrazbe

IV. in V stopnja izobrazbe

VI. ali višja stopnja izobrazbe



3.6 MERCATORJEVE VREDNOTE Vrednote so temelj vsakega podjetja, vsake organizacije in tudi vsakega izobraževanja. Iz jasno določenih je moč izpeljati slednje: - Močno timsko delo, odkritost v odnosih, spodbujanje ustvarjalnosti in motiviranje

sodelavcev, so vrednote, ki krepijo naše medsebojno zaupanje in spoštovanje. - Z doslednim izobraževanjem doma in v tujini, stalnimi prenosi znanja, z

zagotavljanjem osebne rasti in razvoja in z izjemno konkurenčnimi kadri spoznavamo želje kupcev in s tem izboljšujemo konkurenčnost ponudbe.

- Doslednost in poštenost, dostopnost do ključnih informacij. Naše poslovanje je v

vsakem trenutku in na vseh ravneh skrbno in pregledno. To je naša konkurenčna prednost - temelj vsakega partnerstva.

- Širimo se s čvrsto korporacijsko kulturo. Usposabljamo ključne kadre za prevzem

mednarodnih nalog, za razumevanje različnosti in prilagajanje lokalnemu okolju. 3.7 KADROVSKA DEJAVNOST Proces izobraževanja v Mercatorju poleg ostalih funkcij uvrščamo kot podfunkcijo kadrovske službe. Podfunkcija izobraževanja je po Brekiću (1990, 97) ena najpomembnejša in najobsežnejša funkcija v podjetju. Za izobraževanje v podjetju je zadolžen poseben oddelek za usposabljanje in izobraževanje, ki spada pod kadrovski sektor. Oddelek skrbi za usposabljanje in izobraževanje vseh zaposlenih, torej vseh ravni managementa, s poudarkom na nižji ravni managementa. Organizira predavanja, seminarje, tečaje, delavnice in posvete. Obsega naslednja opravila: - raziskovanje potreb podjetja in delavcev po izobrazbi; - ugotavljanje vpliva sprememb v znanosti, tehnologiji in družbi na naravo

posameznih del; - analiziranje posameznih del; - snovanje poklicnega razvoja posameznikov; - snovanje sistema permanentnega izobraževanja v podjetju; - snovanje lastnega modela izobraževanja v podjetju; - ugotavljanje potreb po prekvalifikacijah; - planiranje, načrtovanje in programiranje vrst in oblik izobraževanja; - motiviranje za izobraževanje; - organiziranje posameznih oblik izobraževanja; - kontrola izvedbe; - vrednotenje posameznih faz oziroma akcij; - sodelovanje v upravnih organih izobraževalnih ustanov; - administrativno-tehnična opravila, ki se nanašajo na izobraževanje; - zagotavljanje financ za izobraževanje. Povprečna starost zaposlenih v družbi Mercator d.d. 41,45 let. Od tega je kar 73,33% žensk. Glede na zgoraj navedena dejstva smo kadrovsko starejša družba, zato je skrb za izobraževanja in usposabljanja velikega pomena.



V Letu 2007 smo na kadrovskem področju namenili pozornost predvsem naslednjim aktivnostim:

• V skupini smo v letu 2007 v izobraževanje vključili 28.482 udeležencev. Šolanje ob delu smo plačali 359 zaposlenim, na prakso smo sprejeli 1041 dijakov in študentov, v program pripravništva je bilo vključenih 127 pripravnikov, štipendirali smo 25 dijakov in študentov in usposabljali 4 vajence. Za izobraževanje je bilo skupaj porabljenih 1,8 mio EUR.

• Oblikovali smo kompetence družbe, ki jih naši sodelavci potrebujejo za

uspešno delo, ločeno za managerje in strokovnjake.

• Izpolnili smo sistemizacijo delovnih mest, da bi omogočili razvoj managerskih in strokovnih karier.

• Oblikovali smo sistem razvoja ključnih in obetavnih delavcev.

• Določili smo ključna delovna mesta v obvladujoči družbi, na katerih je bilo na

dan 31.decembra 2007 zaposlenih 2.158 ključnih sodelavcev, začeli smo z ocenjevanjem kompetenc kjučnih kadrov.

• Izvedli smo izbor obetavnih mladih sodelavcev, ki bodo v prihodnosti prevzeli

najbolj odgovorne naloge v podjetju in jih vključili v prvo Mednarodno poslovno akademijo Mercator. Skupaj z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani smo oblikovali nov program internega usposabljanja 31 mladih obetavnih sodelavcev in pričeli s prvo izvedbo programa.

• Pripravili smo načrt nasledstev.

• Izvajamo projekt “Ujemi svoj poklic”, katerega namen je aktivno sodelovanje

s srednjimi šolami, da bi pridobili bolj kakovosten prodajni kader.

• Pripravili smo kadrovski portal, ki bo kadrovskemu sektorju omogočal pravno svetovanje in odgovore na strokovna vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo ter dostop do predpisov in drugih dokumentov s tega področja. Aktivno sodelujemo s Komisijo za izobraževanje pri Trgovinski zbornici Slovenije.

• Oblikovali smo nov program usposabljanja poslovodij, t.i. Šolo za poslovodje

in opravili testno izvedbo. V šolo za poslovodje se bodo v naslednjih letih vključili vsi poslovodje.

• Vzpostavili smo temelje za trenersko mrežo, nov način usposabljanja

prodajalcev. Izbrali smo 240 trenerjev, tj. naših najboljših prodajalcev, ki bodo prenašali svoje znanje in izkušnje na manj uspešne sodelavce in začetnike.



4 SKUPINE DEJAVNOSTI KURIKULUMA V RAZISKAVI Spoznanja teorije kurikuluma so lahko zelo prikladna pri organizaciji in izvedbi izobraževanj zaposlenih v podjetjih, saj zajemajo vse funkcije procesa managementa: planiranje, organiziranje, vodenje in kontrola. Teorije kurikuluma smo uporabili v nalogi na primeru organizacije usposabljanja za elektronsko poslovanje v maloprodaji. V nadaljevanju bomo najprej zaradi lažjega razumevanja opredelili pojem »kurikulum«. Kaj je “kurikulum”? Beseda »kurikulum« se v Sloveniji bolj pogosto uporablja zlasti po spreminjanju šolske zakonodaje leta 1996. V sistem izobraževanja smo vpeti vsi, bodisi kot udeleženci izobraževanja, bodisi kot izvajalci, oziroma kot starši. Beseda »curriculum« je latinskega izvora in dobesedno pomeni »tek«. V latinsko-slovenskem slovarju je ne najdemo, je pa v 16. in 17. stoletju pomenila »zaporedje učenja po letih«. Po mnenju dr. Ferjana je interpretacija pojma šolski primer, kako smo Slovenci iz širnega sveta znali prinesti izvrstne, pa tudi povsem ponesrečene teorije in prakse. Besedo »kurikulum« uporabljamo natanko v tem slogu: včasih pravilno, včasih pa povsem mimo pravega pomena. V praksi se je že velikokrat izkazalo, da so spoznanja kurikuluma odlično orodje organizatorja izobraževanja. Pojem zelo pogosto srečamo v različnih pomenih v zvezi z izobraževanjem. Ko se različni ljudje pogovarjamo o pojmu kurikulum, si ob tem predstavljamo nekaj od naštetega:

• cilje izobraževanja • učne vsebine • standarde in • strategije izobraževanja.

Bistvena razlika pri tem je, da imajo nekateri ob vsem tem v mislih končne cilje izobraževalnega procesa. Gre za vse vsebine, odnose in izkušnje, ki jih učenec pridobi v šoli. Drugi imajo ob vsem tem v mislih sam potek izobraževalnega procesa. Razlike v razumevanju in definicijah pojma kurikulum izhajajo iz dejstva, da kurikulum v šolah ni ideološko in politično nevtralen. Tudi eden trenutno pomembnejših teoretikov znanosti o izobraževanju in človek, ki je o kurikulumu napisal kar nekaj knjig in izvirnih znanstvenih člankov Arieh Lewy pravi, da obstaja mnogo definicij pojma kurikulum, ki pa so večinoma:

• ali «izmikajoče« se (in ne povedo tistega, kar bi morale) • ali so dolgovezne in • ali pa celo povsem napačne.

Če temeljito študiramo zlasti angleško in ameriško literaturo s tega področja, se zlahka tudi sami prepričamo, da je res tako. Kot poroča Lewy (1991, 13) po tradicionalnem pojmovanju, pojem kurikulum pomeni celoto znanj oziroma vsebin, ki



se poučujejo v šoli. Formalni dokument, ki to dvoje opredeljuje, se imenuje »katalog znanja« oziroma »učni načrt«. Če kurikulum razumemo zgolj, kot »učni načrt«, je temeljito vprašanje šole v zahodnoevropski civilizaciji že od Platona dalje: kaj naj bo vanj vključeno (Kelly, 1989,30). V anglo-ameriško literaturo je izraz »curriculum« po vedenju dr.Ferjana prvi uvedel John Dewey.

Slika 6 : Tyler-jev model kurikuluma (povzeto po Jarvis, 2004,247).

Poleg predlogov modelov kurikuluma je bilo seveda napisano mnogo filozofskih in drugih teoretičnih razprav, ki pa nas kot organizatorje izobraževanja zanimajo nekoliko manj.

ELEMENTI KLASIČNEGA KURIKULUMA

ELEMENTI ROMANTIČNEGA KURIKULUMA

Orientiran k učni snovi Orientiran k udeležencem Znanje Kreativnost Inštrukcije Izkušnje Informacije Odkrivanje Poslušnost, ubogljivost - Pokornost Samostojnost, neodvisnost Strogi red Lahkotnost Vsebina: učni predmeti Vsebina: življenske situacije Metode in oblike: frontalne Metode in oblike: sodelovanje Evalvacije: zunanje v obliki pregledov Samoevalvacije

Tabela 2 :Klasični in romantični kurikulum (Lawton, 1973, 22-23).

Proces kurikuluma ne zajema vseh vsebin in metod planiranja in izobraževanja, vendar pa je kljub temu dovolj kompleksen. Skupne dejavnosti kurikuluma prikazuje

CILJI IZOBRAŽEVANJA

EVALVACIJA UČNE VSEBINE

METODE IN ORGANIZACIJA



slika. Po skupinah dejavnosti kurikuluma bomo v nadaljevanju pripravili usposabljanje za e-poslovanje.

Slika 7 :Skupine dejavnosti v kurikulumu (Ferjan, 2005, 200).

DEFINIRANJE CILJEV

IZBIRA UČNE SNOVI

SNOVANJE STRATEGI IZOBRAŽEVANJA

PRIPRAVA MATERIALOV PRIDOBIVANJE UČITELJEV

EVALVACIJA MATERIALOV

IMPLEMENTACIJA



4.1 DEFINIRANJE CILJEV IZOBRAŽEVANJA Vsako izobraževanje ima namen dosege nekega cilja. Lahko je osvojitev novega znanja, ali le nadgradnja določenega znanja, veščin ali sposobnosti. Temeljni cilj izobraževanja je oblikovanje zavesti. V grobem lahko cilje izobraževanj v podjetju zapišemo kot: - sposobnost sprejemanja poslovnih odločitev, - povečanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih, - identifikacija osebnih ciljev z razvojem podjetja, - visok nivo splošnega in strokovnega znanja, - sposobnost prilagajanja tržnim spremembam, - skrb za osebni razvoj in razvoj podjetja. Definiranje ciljev usposabljanja Usposabljanje zaznamuje proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Toraj so tudi cilji bolj specifični:

- povečati učinkovitost, - poenostaviti poslovanje, - izboljšati postopke, - zmanjšati število napak, - izboljšati kakovost storitev, - znati reševati probleme, - se hitreje odzivati na motnje v procesu, - bolje komunicirati.

V procesu definiranja ciljev usposabljanja je potrebno odgovoriti na vprašanji: - komu je izobraževanje namenjeno in - kateri glavni smoter z usposabljanjem zaposlenih želimo doseči. V našem primeru sta ogovora: - izobraževanje je namenjeno poslovodjem maloprodajnih enot; - z usposbljanjem želimo uporabnike naučiti sprejemati in odpošiljati e-pošto, napisati dopis v Writer programu, poslati poročilo v Calc programu, shraniti prejeto datoteko, jo izpolniti in vrniti pošiljatelju – torej naučiti dela s priponkami. 4.2 IZBIRA UČNE SNOVI Učno snov smo izbrali na podlagi ciljev, ki jih želimo s tem izobraževanjem doseči. Najprej smo izdelali popis učnih vsebin, katere je potrebno posredovati udeležencem z upoštevanjem sistematičnosti in postopnosti. Nato smo izdelali še časovni termin, ki je osnova za izvedbo in seveda kontrolo izvedbe.



Zap.št. Učna snov Vsebina Čas trajanja 1.

Ponavljanje že osvojenega znanja

Prijava v sistem, identifikacija uporabnika, menjava gesla, uporaba tipkovnice, miške, ..

1 šolska ura

2. Program Open Office Writer

Opis programa Pregled delovnega okolja Pisanje besedil Urejanje in spreminjanje besedila Uporaba orodja/tabulatorjev Shranjevanje, priprava strani in pisanje Praktične vaje

2 šolski uri

3. Program Open Office Calc

Opis programa Pregled delovnega okolja Delo z datotekami in računanje v tabelah Polnjenje celic Računanje v tabelah Prenašanje in kopiranje tabel Oblikovanje in izpis tabel Praktične vaje

2 šolski uri

4. Program e-pošta Thunderbird

O elektronski pošti Kako sestavimo e-pošto Uporaba imenika Pregled prejete pošte Pošiljanje in sprejemanje pošte Pošiljanje datotek Shranjevanje datotek Praktične vaje

2 šolski uri

5. Organizacija dela Povezovanje in sočasna uporaba programov Izhod iz programa Ponovna uporaba

1 šolska ura

6. Praktična uporaba izobraževalnih tem

Praktična ponovitev vsebin tečaja 2 šolski uri

4.3 IZBIRA STRATEGIJE IZOBRAŽEVANJA Tečaj organizirata Kadrovski sektor Mercator d.d. in na podlagi ponudb izbran izvajalec Housing Co. d.o.o. iz Ljubljane. Iz ponudbe je razvidno, da ima izvajalec ustrezno usposobljen kader za izvajanje tovrstnih tečajev. V letu 2000 je podjetje izvedlo prvo Linux izobraževanje v Sloveniji. Naše potrebe smo predvideli ravno na Linux, ki spada med prosto programiranje, ki je dostopno na spletnih straneh. Odločilnega pomena pri izbitri prosto dostopne aplikacije so licenčne obveznosti, ki odpadejo pri tej izbiri.



Pred izvedbo tečaja nam je podjetje ponudilo možnost preveritev znanja udeležencev, na podlagi pridobljenih rezultatov pa bi prilagodili zahtevnost tečaja. Ker so udeleženci na tem področju brez začetnih znanj za konkretno temo izobraževanja, smo se odločili za začetni tečaj, na enakem nivoju zahtevnostne stopnje za vse udeležence. Tečaj bo potekal izven prostorov družbe Mercator, na sedežu izobraževalnega centra Housing. Ker je na tečaju poudarek na praktični uporabi izobraževalne vsebine, ima podjetje Housing računalniško opremljene učilnice. Število udeležencev je zaradi števila računalnikov omejeno na deset. Izobraževanje bo potekalo izven delovnega časa, torej v popoldanskem času. Udeležba je obvezna za poslovodje organizacijskih enot. Tečaj bo organiziran tako, da bo razgiban in voden tako, da bodo udeleženci čim bolj aktivni. Metodološka sestava tečaja:

• 30% informativno usposabljanje • 20% formativno usposabljanje • 50% interaktivno usposabljanje

Pri izvedbi bodo uporabljene naslednje metode dela:

• predavanje – podajanje teoretičnih izhodišč, • vaje – aktivno sodelovanje udeležencev, • tening in samostojno delo s programi.

4.4 PRIPRAVA MATERIALOV Prostor za izvajanje tečaja pripravi izvajalec tečaja na svojem sedežu družbe. Ker je na tečaju poudarek praktičnemu izvajanju na računalnikih, izvajalec poskrbi za vsakega udeleženca brezhiben računalnik z naloženimi potrebnimi programi, ki so predmet tečaja. Prostor mora biti primerno osvetljen in zračen. Zaradi oddaljenost izvedbe organiziramo službeni prevoz za udeležbo tečaja. Tečaja se bo udeležilo deset udeležencev, zato pri tajnici rezerviramo za popoldanski termin dva službena avtomobila in določimo dva voznika. Učno gradivo bo izvajalec posredoval kadrovski službi teden dni pred izvedbo tečaja. Gradivo bomo proučili v kadrovski službi skupaj s koordinatorjem za uvajanje računalniških programov v družbi. Učno gradivo bomo posredovali vsakemu udeležencu, tako da bo pred začetkom seznanjen z vsebino tečaja. Stroški gradiva so všteti v ceno tečaja. Za zahtevnejše uporabnike nudi izvajalec brezplačno izposojo strokovne literature iz lastne knjižnice ali nakup primerne literature drugih založnikov. Izvajalec tečaja bo poskrbel za osvežitev s kavo in sokom med odmori. Tudi te stroške krije izvajalec tečaja.



4.5 PRIDOBIVANJE IZVAJALCEV - UČITELJEV Izvajalca tečaja smo poiskali preko interneta. Iz vsebine na spletni strani smo izbrali tri ustrezne izvajalce za ožji izbor. Po internem pravilniku družbe moramo pridobiti vsaj tri ponudbe za izvedbo. Ker z izobraževalnim podjetjem Housing Co. sodelujemo že kar nekaj časa, smo zaprosili za ustrezno ponudbo tudi njih. Po prejemu ponudb kadrovska služba skliče sestanek komisije za izbor najustreznejšega ponudnika. Pri izbiri smo upoštevali ceno, ustreznost vsebine, kakovost ter reference ponudnikov. Na podlagi navedenih kriterijev smo izbrali podjetje Housing Co. iz Ljubljane, ki nam je za izvedbo tečaja ponudilo lokacije tudi izven Ljubljane v Mariboru in Kopru, kjer imajo lastne poslovne enote. Možnost usposabljanja tudi na lokacijah izven Ljubljane nam bodo bistveno zmanjšale stroške prevoza udeležence. 4.6 EVALVACIJA Vsebina tečaja je izbrana zaradi potreb, ki jih prinašajo nove tehnologije in možnost hitrejše informiranosti med nivoji v podjetju. Zaposlene, ki se bodo udeležili usposabljanja bomo na predhodnem informativnem sestanku informirali o vsebini in jih s tem motivirali. Iz ponudbe izbranega izvajalca smo ugotovili, da imajo predavatelji status MOUS Expert (Microsoft Office User Specialist – Expert) – Microsoftov certificiran specialist za programe, kar smo predvideli, da je usposobljenost na visoki ravni in bo ustrezala našim zahtevam. Izbrani ponudnik je k ponudbi priložil referenčno listo iz katere so razvidna podjetja v katerih so izvajali izobraževanja v letu 2007. Zabeleženo je preko 150 različnih uspešnih podjetij in ustanov. Cene ponudnikov so skoraj enotne, ni posebnih odstopanj, zato je izbira ponudnika tudi glede na ceno ustrezna. Tako kot ostali ponudniki je izbran izvajalec pripravljen izvesti tečaj v popoldanskem terminu, kar je bila naša zahteva. Pri določitvi termina in časa izvedbe nismo imeli težav. Ocenili smo, da so tudi lokacije izvedbe ustrezne, saj so v vsakem primeru udeleženci vezani na prevoz. Računalniške učilnice so testno povezane z internetom, zato bi selitev na drugo lokacijo predvidoma povzročala občasne prekinitve. Odprave takih napak povzročajo deskoncentracijo udeležencev in izgubo časa.



4.7 IMPLEMENTACIJA Implementacija pomeni izvedbo planiranega oziroma udejanjene. Zaradi preglednosti smo dejavnosti planirali kar v tabeli.

Dejavnost Nosilec Rok izvršitve Potrebni viri/stroški

1.Izbira vsebine in termina usposabljanja

Kolegij uprave Mercator d.d.

1.april Viri: razvojni razgovori

2.zbiranje ponudb Koordinator e-poslovanja

10.april Viri: internet in mer. arhiv izobraževalnih institucij

3.Izbira najugodnejšega ponudnika

Komisija za izbiro najugodnejšega ponudnika

15.april Viri: prejete ponudbe

4.Dogovor z izbranim izvajalcem o terminu

Referent/ka za izobraževanje

20.april /

5.Organizacijske zahteve izvajalca- seznam udeležencev

Kolegij uprave Mercator d.d.

22.april Viri: seznam OE (skupaj največ 10 poslovodij)

5.Izstavitev naročilnice –zagotovitev sredstev

Računovodska služba

25.april Stroški: 120.00 eur

6.Dogovor z izvajalcem o postrežbi med odmori

Kadrovska referentka in koordinator e-poslovanja

25.april /

7.Obveščanje zaposlenih o kraju in času izvajanja tečaja

Kadrovska referentka

25.april Izdaja obvestila v skladu z ISO standardom

8.Priprava in razdelitev gradiva o vsebini tečaja

Koordinator e-poslovanja

25.april /

9.Rezerviranje prevoznih sredstev in določitev časa za odhod na tečaj

Koordinator e-poslovanja

28.april Viri: tajnica MO

10. Kontaktiranje izvajalca

Kadrovska referentka in /ali koordinator e-poslovanja

Do izvedbe tečaja

/

11.Način preverjanja znanja in obveščanje o rezultatih preverbe

Kadrovska referentka in izvajalec

Po končanem tečaju

Viri: posredovane evidence izvajalca

12.Način dokumentiranja tečaja in poročanje naročniku

Kadrovska referentka in /ali koordinator e-poslovanja

Po končanem tečaju/po potrebi tudi sprotno

Viri: Vsakodnevno potrjevanje prisotnosti udeležencev s podpisom



13.Preverjanje znanja Predavatelj in/ali kadrovski referent

Po končanem tečaju/po potrebi tudi sprotno

Viri: pisni test in praktičen prikaz določenih operacij

14.Preverjanje in zadovoljstva udeležencev

Predavatelj in/ali kadrovski referent

Po končanem tečaju

Viri: anonimna anketa zadovoljstvo/pripom-be/ pohvale/ strokovnost/ ustreznost opreme...

4.8 PRIPRAVE NA IZVEDBO Vodenje in način izvedbe tečaja bo prepuščen izvajalcu. Iz strani naročnika moramo organizirati pravočasen prihod na tečaj, informirati udeležence o vsebini in nujnosti izobraževanja, ter uporabi pridobljenega znanja v korist boljšega uresničevanja zastavljenih ciljev celotne družbe. Razdelimo tudi od izvajalca prejeto gradivo z vsebino usposabljanja. Tečaj bo organiziran postopoma v skupinah z desetimi udeleženci za vse poslovodje.



5 REZULTATI OBDELAVE ANKETE 5.1 STRUKTURA ANKETIRANIH

STRUKTIRA ANKETIRANIH PO SPOLU

število

anketiranih % ženske 39 86,67 moški 6 13,33 SKUPAJ 45 100 Tabela 3: Struktura anketiranih po spolu

Graf 3: Struktura anketiranih po spolu V anketi je sodelovalo 45 poslovodij od skupno 50 – tih, kar je 90% odziv. O tega je 39 žensk oziroma 86,67% in le 6 moških oziroma 13,33%. Rezultat je pričakovan, saj je v celotni družbi Mercator zaposlenih 73.33% žensk.

39

86,67

613,33

45

100

0

20

40

60

80

100

štev

ilo a

nket

iran

ih

ženske moški SKUPAJ

Struktura anketiranih po spolu

število anketiranih% anketiranih



STRUKTIRA ANKETIRANIH PO STAROSTI

Starost anketirani % do 30 let 4 8,88 od 31 do 40 let 5 11,11 od 41 do 50 let 20 44,45 nad 50 let 16 35,56 SKUPAJ 45 100 Tabela 4: Struktura anketiranih po starosti

Graf 4 : Struktura anketiranih po starosti Iz tabele in grafa je razvidno, da so le 4 poslovodji mlajši od 30 let in 5 mlajših od 40 let. To predstavlja le 20% mlajših od 40 let. Prevladujejo torej starejši poslovodji, saj je kar 36 od 45- tih anketiranih starejših od 40 let, kar 16 od 45 pa je starejših od 50 let.

48,89%

511,11%

20

44,45%

16

35,56%

45

100%0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Štev

ilo in

% a

nket

irani

h

do 30 let od 31 do 40let

od 41 do 50let

nad 50 let SKUPAJ

Struktura anketiranih po starosti

št.anketiranih

%anketiranih



STRUKTURA ANKETIRANIH PO STOPNJI IZOBRAZBE Stopnja izobrazbe

Število anketiranih %

I,II., III. stopnja 0 0 IV. stopnja 8 17,78 V. stopnja 32 71,11 VI. stopnja 3 6,67 VII. stopnja 2 4,44 VIII. stopnja 0 0 SKUPAJ 45 100 Tabela 5 : Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe

Graf 5 : Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe Tabela in graf kažeta, da je največje število anketiranih s V. stopnjo izobrazbe. Podatek je pričakovan, saj delovno mesto poslovodja zahteva izobrazbo V. stopnje. S I., II., in III. in VIII., stopnjo izobrazbe ni zaposlenih, s IV., pa le 8 oseb. Kar 5 oseb ima višjo izobrazbo od zahtevane, to je VI., in VII., stopnjo.

0 0817,78

32

71,11

36,6724,44

0 0

45

100

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Štev

ilo in

% a

nket

irani

h

I,II., III.stopnja

IV.stopnja

V.stopnja

VI.stopnja

VII.stopnja

VIII.stopnja

SKUPAJ

Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe

Št.anketiranih

% anketiranih



PRIDOBITEV TRENUTNE IZOBRAZBE

število

anketiranih % Pred zaposlitvijo 16 35,56 Ob delu v času zaposlitve 29 64,44 SKUPAJ 45 100 Tabela 6 : Številčni in strukturni prikaz

Graf 6 : Struktura anketiranih glede na čas pridobitve trenutne izobrazbe Iz tabele in grafa je razvidno, da je kar 29 oziroma 64,44% anketiranih pridobilo trenutno izobrazbo s študijem ob delu. STRUKTURA ANKETIRANCEV GLEDE NA IZOBRAŽEVANJE OB DELU število anketiranih % Se trenutno izobražuje 8 17,78 Se ne izobražuje 37 82,22 SKUPAJ 45 100 Tabela 7 : Številčni in strukturni prikaz

16

35,56%

29

64,44%

45

100%0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Štev

ilo in

% a

nket

irani

h

Pred zaposlitvijo Ob delu v časuzaposlitve

SKUPAJ

Pridobitev trenutne izobrazbe

št.anketiranih

%anketiranih



Graf 7 : Struktura anketiranih glede na trenutno izobraževanje Tabela in graf prikazujeta, da se trenutno izobražuje le 8 od 45 oseb. Podatek preseneča, saj se trenutno ob delu izobražuje le 17.78% anketiranih, ali pa je odraz, da je večina zaposlenih starejša od 40 let in že ima zahtevano izobrazbo. 5.2 MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE

Št. oseb v % Motivacije mi primanjkuje 5 11,11 Včasih mi motivacije primanjkuje 31 68,89 Sem vedno motiviran/a 9 20 Skupaj: 45 100

Tabela 8 : Številčni in strukturni prikaz

8

17,78%

37

82,22%

45

100%0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Štev

ilo in

% a

nket

irani

h

Se izobražuje Se ne izobražuje SKUPAJ

Struktura izobraževanja

št.anketiranih

%anketiranih



Graf 8 : Motivacija za izobraževanje Iz tabele in grafa je razvidno, da 5 osebam motivacije za izobraževanje primanjkuje, včasih je primanjkuje 31 osebam, 9 od 45 oseb je vedno motiviranih za izobraževanje. 5.3 VRSTE USPOSABLJANJ/IZOBRAŽEVANJ, KI SO SE JIH ANKETIRANI UDELEŽILI V PRETEKLEM LETU V preteklem letu so se dodatno usposabljali na področjih.

Št. odgovorov

Računalništvo 26 Zakonsko usposabljanje 4 Strokovno usposabljanje 15 Tuji jezik 4 Drugo 7 SKUPAJ 56 Tabela 9 : Številčni in strukturni prikaz

511,11

31

68,89

920

45

100

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100Š

tevi

lo in

% a

nket

iran

i

Motivacije miprimanjkuje

Včasih mimotivacijeprimanjkuje

Sem vednomotiviran/a

Skupaj:

Motivacija za izobraževanje

Št. oseb

v %



Graf 9 : Struktura udeležbe na usposabljanjih v preteklem letu Tabela in graf prikazujeta, da se je v lanskem letu vsak od udeležencev udeležil vsaj enega usposabljanja, ki je bilo organizirano v naši družbi. Največje število, to je kar 26 oseb se je udeležilo usposabljanja na področju računalništva, kar seveda potrjuje dejstvo, da poznavanje e- poslovanje neobhodno.

5.4 POVEZAVA ZNANJA Z DELOM IN PRENOS NA SODELAVCE Udeležba na usposabljanju mi je pripomogla k izboljšanju dela. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 0 0 0 3 - se strinjam 11 24,44 1,22 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 34 75,56 3,78 Skupaj: 45 100 5,00 Udeležba na izobraževanju vpliva na napredovanje. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 11 24,44 1,22 3 - se strinjam 13 28,89 1,45 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 21 46,67 2,33 Skupaj: 45 100 5,00 Dodatno usposabljanje in izobraževanje prispeva k razvoju družbe. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 0 0 0 3 - se strinjam 11 24,44 1,22 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 34 75,76 3,78 Skupaj: 45 100 5,00

Pregled udeležbe na usposabljanjih

26

415

47

56

RačunalništvoZakonsko usposabljanje Strokovno usposabljanjeTuji jezikiDrugo SKUPAJ



Znanje, ki ga pridobim na izobraževanju prenašam na sodelavce. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 0 0 0 3 - se strinjam 8 17,77 0,89 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 37 82,22 4,11 Skupaj: 45 100 5,00 Tabela 10 : Številčni in strukturni prikaz

Graf 10 : Povezava znanja z delom Kazalci so štirje in prikazujejo povezavo znanja z delom in prenos na sodelavce. Najvišji nivo strinjanja: Svoje znanje, ki ga pridobimo na izobraževanju prenašamo na sodelavce – ocena je 4,11 oziroma 82,22%. S trditvijo, da dodatno usposabljanje in izobraževanje prispeva k razvoju družbe se popolnoma strinja 75,76% anketiranih z oceno 3,78. Iz tabele je razvidno, da se največ zaposlenih zelo, oziroma popolnoma strinja, da jim je udeležba na usposabljanju pripomogla k izboljšanju dela - ocena je 3,78 oz. 75,56%. Da udeležba na izobraževanju vpliva na napredovanje se strinja 46,67% z oceno 2.33. Srednji nivo strinjanja: Srednji nivo strinjanja je ocenjen od 1,45 oziroma 28,89%, da usposabljanje in izobraževanje prispeva k razvoju družbe, z oceno 0,89 oziroma 17,77%, da svoje znanje prenaša na svoje sodelavce in z 1,22 oziroma 24,44% da udeležba na usposabljanju pripomore k izboljšanju dela in z enako oceno, da udeležba na izobraževanju vpliva na napredovanje. Nižji nivo strinjanja:

0

11

34

11 13

21

0

11

34

0

8

37

0

5

10

15

20

25

30

35

40

stop

nja

stri

njan

ja

Vpliva naizbolšanje dela

Vpliva nanapredovanje

Prispeva krazvoju družbe

Znanje prenašamna sodelavce

Povezava znanja z delom

se ne strinamse strinjamzelo se strinjam



Najnižja ocena je 1,22. Namenjena je vprašanju, kako udeležba na izobraževanju vpliva na napredovanje. Negativno, torej 11 anketirancev je mnenja, da udeležba ne vpliva na napredovanje. Na ostala vprašanja negativnih odgovorov nismo prejeli. 5.5 POBUDA ZA IZOBRAŽEVANJE Izobraževanja sem se udeležila na pobudo nadrejenega Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 4 8,89 0,44 3 - se strinjam 9 20,00 1,00 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 32 71,11 3,56 Skupaj: 45 100 5,00 Usposabljanj se lahko udeležim tudi na svojo pobudo. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 11 24,44 1,22 3 - se strinjam 12 26,67 1,33 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 22 48,89 2,45 Skupaj: 45 100 5,00 Podjetje zaposlene vzpodbuja k izobraževanju in usposabljanju. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 4 8,89 0,44 3 - se strinjam 17 37,78 1,89 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 24 53,33 2,67 Skupaj: 45 100 5,00 Tabela 11 : Številčni in strukturni prikaz

Graf 11 : Pobuda za udeležbo na izobraževanju

4

9

32

11 12

22

4

17

24

0

5

10

15

20

25

30

35

Stop

nja

strin

janj

a

Pobudanadrejenega

Lastna pobuda Podjetje vzpodbuja kizobraževanju

Pobuda in vzrok udeležbe

se ne strinam

se strinjam

zelo se strinjam



V tem sklopu so prikazani trije kazalci. Najvišji nivo strinjanja: Največ anketiranih se udeleži izobraževanja na pobudo nadrejenega – ocena 3,56 oz. 71,11%, na lastno pobudo se lahko udeleži izobraževanja 48,89% z oceno 2,45 in mnenje, da družba vzpodbuja zaposlene k izobraževanju in usposabljanju je ocenilo 53,33% anketirancev z oceno 2,67 . Srednji nivo strinjanja: Z oceno 1,89 oz. 37,78 % anketirancev se strinja da podjetje vzpodbuja zaposlene k izobraževanju, z oceno 1,33 oz. 26,67% anketiranih se strinja, da se izobraževanja lahko udeleži na lastno pobudo. Z oceno 1 se 20% anketirancev strinja , da se izobraževanja udeleži na pobudo nadrejenega. Nižji nivo strinjanja: Kar 11 oseb, to je 24,44% se z oceno 1,22 ne strinja, da se lahko izobraževanja udeleži na lastno pobudo. Trditev nam bo vsekakor smernica za ugotovitev in odpravo vzroka za negativni odgovor. Enako število nestrinjanj štirih oseb z oceno 0,44 smo prejeli odgovor na vprašanji o pobudi nadrejenih za izobraževanje in vzpodbudi podjetja k izobraževanju. 5.6 STROKOKOVNA LITERATURA IN POMOČ STROKOVNO

USPOSOBLJENE OSEBE Na razpolago imam ustrezno pomoč strokovno usposobljene osebe. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 5 11,11 0,56 3 - se strinjam 19 42,22 2,11 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 21 46,67 2,33 Skupaj: 45 100 5,00 Strokovno literaturo najdem na spletu: portal. mercator .si Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 9 20 1 3 - se strinjam 12 26,67 1,33 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 24 53,33 2,67 Skupaj: 45 100 5,00 Pri delu imam na razpolago potrebno strokovno literaturo. Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 5 11,11 0,56 3 - se strinjam 15 33,33 1,67 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 25 55,56 2,77 Skupaj: 45 100 5,00 Tabela 12 : Številčni in strukturni prikaz



Graf 12: Dosegljivost strokovne literature in strokovna pomoč Tudi v tem sklopu so prikazani trije kazalci. Najvišji nivo strinjanja: Največ anketiranih, to je 55,56% z oceno 2,77 se strinja, da imajo na razpolago strokovno literaturo. Da strokovno literaturo najde na spletu je z najvišjo stopnjo strinjanja ocenilo 53, 33% udeležencev z oceno 2,67 in 46, 67% anketirancev je ocenilo z oceno 2,33, da imajo na razpolago ustrezno pomoč strokovno usposobljene osebe. Srednji nivo strinjanja: Srednji nivo strinjanja je z oceno 2,11 ocenil, da ima na razpolago strokovno pomoč, z oceno 1,67 je ocenil, da ima na razpolago strokovno literaturo, z oceno 1,33, da strokovno literaturo najde na spletu. Nižji nivo strinjanja: Zaposleni izkazujejo nižji nivo zadovoljstva le v manjšini z oceno od 1 do 0,56.

5

1921

912

24

5

15

25

0

5

10

15

20

25

stop

nja

strin

janj

a

Ustrezna pomočstrokovne osebe

Strokovno literaturonajdem na spletu

Na razpolago imamstrok.literaturo

Dosegljivost strokovne literature in pomoč

se ne strinam

se strijam

zelo se strinjam



5.7 MOTIVACIJA ZA UDELEŽBO NA USPOSABLJANJIH Možnost napredovanja Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 9 20 1 3 - se strinjam 12 26,67 1,33 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 24 53,33 2,67 Skupaj: 45 100 5,00 Plača Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 15 33,33 1,66 3 - se strinjam 14 31,11 1,56 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 16 35,55 1,78 Skupaj: 45 100 5,00 Vsebina izobraževanja Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 0 0 0 3 - se strinjam 17 37,78 1,89 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 28 62,22 3,11 Skupaj: 45 100 5,00 Zadovoljstvo na delovnem mestu Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 3 6,67 0,33 3 - se strinjam 18 40,00 2,00 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 24 53,33 2,67 Skupaj: 45 100 5,00 0sebnostni razvoj Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 0 0 0 3 - se strinjam 12 26,67 1,33 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 33 73,33 3,67 Skupaj: 45 100 5,00 Boljši delovni pogoji Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 3 6,67 0,33 3 - se strinjam 20 44,44 2,22 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 22 48,89 2,45 Skupaj: 45 100 5,00 Varnost zaposlitve Št. oseb % Ocena 1 - 2 - se ne strinjam 7 15,56 0,78 3 - se strinjam 15 33,33 1,67 4 - 5 - zelo oz. popolnoma se strinjam 23 51,11 2,55 Skupaj: 45 100 5,00 Tabela 13 : Številčni in strukturni prikaz



Graf 13: Motivacija k udeležbi usposabljanja Najvišji nivo strinjanja: Iz tabel in grafa je razvidno, da največ anketirancev motivira k udeležbi na izobraževanju:

- osebnostni razvoj – ocena 3,67, - vsebina izobraževanja - ocena 3,11.

Srednji nivo strinjanja: Z srednjo oceno so anketirani ocenili odgovor možnost napredovanja in zadovoljstvo na delovnem mestu – ocena 2,67, ter varnost zaposlitve z oceno 2,55. Tudi odgovor boljši delovni pogoji so ocenili z oceno 2,45. Nižji nivo strinjanja: Najnižjo oceno so anketiranci namenili odgovoru, da pristop k izobraževanju najmanj vpliva na boljšo plačo.

5.7 IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA

Na katerih področjih bi želel izpopolniti svoje znanje: Št.

odgovorov % Računalništvo 14 35,90 Tuji jeziki 12 30,76 Strokovna usposabljanja, 4 10,26 Komunikacije, retorika 3 7,69 Zakonska usposabljanja 3 7,69 Organizacija 2 5,14 Obvladovanje stresa 1 2,56 Tabela 14 : Številčni in strukturni prikaz

Motiv acija k udeležbi usposabljanja

9

15

03

03

712

1417 18

12

20

15

24

16

2824

33

22 23

05

1015

2025

3035

Mož

nost

napr

edov

anja

Plač

a

Vseb

ina

izob

raže

vanj

a

Zado

voljs

tvo

na d

el.m

estu

0seb

nost

nira

zvoj

Boljš

i del

ovni

pogo

ji

Varn

ost

zapo

slitv

e

Sto

nja

stri

njan

ja

se ne strinam

se strijam

zelo se strinjam



Področja, katera bi želeli izpopolniti

35%

31%

10%

8%

8%

5% 3%

RačunalništvoTuji jeziki Strokovna usposabljanja, Komunikacije, retorikaZakonska usposabljanjaOrganizacijaObvladovanje stresa

Graf 14: Želena področja izpopolnjevanja znanja Na vprašanje, na katerih področjih bi zaposleni želeli izpopolniti svoje znanje, je odgovorilo le 24 od 45 anketiranih. Ti pa so navedli več možnosti. Največ predlogov je namenjenih nadgradnji znanja na področju računalništva. Ta odgovor je pričakovan, saj je 80,01% anketirancev starejših od 40 let in znanja na področju računalništva v času njihovega poklicnega formalnega izobraževanja še ni bilo moč pridobiti. Navedli so uporabo programov elektronske pošte, Excel in Word. Zaposleni pa so zainteresirani izpopolnjevati znanje še na naslednjih področjih: tuji jeziki, komunikacije, retorika. Preseneča pobuda dveh anketirancev, ki bi želela izpopolniti poznavanje organiziranja. Zgornja tabela prikazuje številčni in strukturni prikaz odgovorov.



6 ZAKLJUČEK V okviru raziskave smo želeli pridobiti odgovore na spodaj zastavljena vprašanja. 1) Vprašanje Ali imajo zaposleni ustrezno izobrazbo? Ali se trenutno izobražujejo? V anketnem vprašalniku se na to temo nanašata vprašanji številka štiri in pet. Prejeti odgovori in analiza potrjuje hipotezo: zaposleni imajo ustrezno izobrazbo. Iz tabele in grafa je razvidno, da je kar 29 oziroma 64,44% anketiranih pridobilo trenutno izobrazbo s študijem ob delu. Trenutno se izobražuje ob delu še 8 od 45 anketiranih oseb. Odgovor ne preseneča, saj že ima ustrezno ali višjo stopnjo izobrazbe 82,22% anketiranih. Da se zavedamo pomembnosti izobraževanj, lahko potrdimo še z dejstvom, da se je v lanskem letu vsak od udeležencev udeležil več kot samo enega usposabljanja, ki je bilo organizirano v naši družbi. Največje število, to je kar 26 oseb se je udeležilo usposabljanja na področju računalništva, kar seveda potrjuje dejstvo, da se družba zaveda , da je poznavanje e- poslovanja neobhodno. 2) Vprašanje Ali so zaposleni svojo izobrazbo pridobili v času zaposlitve – ob delu? Mercator ima v okviru kadrovske službe oddelek za izobraževanje, ki skrbi in organizira izobraževanja in usposabljanja za vse nivoje zaposlenih. Očitno smo zaposleni visoko motivirani za izobraževanje ob delu, saj je kar 29 oziroma 64,44% anketiranih pridobilo trenutno izobrazbo s študijem ob delu. Škoda, da v anketo nismo dodali še vprašanja o participaciji šolnine in tako pridobili še podatek o finančni motivaciji družbe za izobraževanje. 3) Vprašanje Ali so zaposleni motivirani za izobraževanje? Odgovori na to vprašanje niso najbolj vzpodbudni, saj kar 68,89% anketiranim motivacije včasih že primankuje. Ko sem pogledala strukturo anketiranih, in ugotovila, da je le 20% anketiranih mlajših od 40 let in kar 35,56% starejših od 50 let, so odgovori dobili podlago. Očitno z leti motivacija za izobraževanje pade. Za pridobivanje novega znanja starejših se moramo posluževati drugih oblik, kot so usposabljanja, tečaji in delavnice. S temi oblikami nadgradimo že obstoječe znanje, ki ga potrebujemo na določenem delovnem mestu. 4) Vprašanje Ali ste se v preteklem obdobju dodatno usposabljali in na katerem področju? S predhodnim vprašanjem smo pridobili odgovor, da motivacije za usposabljanja že kar včasih primanjkuje. Kljub vsemu pa so na vprašanje, na katerih področjih ste se v preteklem obdobju usposabljali, prejeli podatek, da se je vsak od anketiranih



udeležil najmanj enega usposabljanja, ki je bilo organizirano v naši družbi. Največje število, to je kar 26 oseb se je udeležilo usposabljanja na področju e-poslovanja. Sledijo zakonska in strokovna usposabljanja ter tečaji tujih jezikov. 5) Vprašanje Ali je bilo e-usposabljanje kvalitetno in ustrezno in je ključnega pomena za uspešno opravljanje dela na področju e-poslovanja? Uvedba e-pošte je olajšala delo poslovodjem in povečala storilnost. Nadomestila je polne police papirnatih navodil in dokumentacij. Usposabljanje je bilo kvalitetno in je ključnega pomena za uspešnost in zvišanje storilnosti. Iz tabele je razvidno, da se največ zaposlenih popolnoma strinja, da jim je udeležba na usposabljanju pripomogla k izboljšanju dela - ocena je 3,78 oz. 75,56%. Uvedba e-pošte je naše poslovodje povezala in zbližala. Zaposleni so v celoti pridobljeno znanje na usposabljanju za e-poslovanje uporabili pri svojem delu v praksi. Prenašajo ga tudi na svoje podrejene. 6) Vprašanje Strokovno literaturo poiščejo na portalu? Le 67% anketirancev je ocenilo, da imajo na razpolago ustrezno pomoč strokovno usposobljene osebe, 55,56% anketirancev se strinja, da imajo na razpolago strokovno literaturo. Da strokovno literaturo najde na spletu se strinja 53,33% udeležencev. Odgovori so delno pričakovani, saj je portal šele v fazi nastajanja in tako uporaba še ni dovolj razširjena. To področje bomo morali še dograditi in uporabnike seznaniti s prednostmi, ki jih portal nudi. Skrbniki skrbijo, da je na razpolago vedno zadnja usklajena verzija vseh vrst dokumentacije, za kar je moral do uvedbe portala skrbeti vsak posameznik na svoji lokaciji. 7) Vprašanje Kaj jih motivira za udeležbo na usposabljanje? Zaposleni se zavedajo, da izobraževanje in usposabljanje pripomore k izboljšanju kvalitete dela ter njihovemu osebnostnemu razvoju. Vse to prenašajo tudi na svoje sodelavce - ocena 4,11. Negativno, torej 11 anketirancev je mnenja, da udeležba ne vpliva na napredovanje. Morda je odraz zgornje navedbe o pomanjkanju motivacije za izobraževanje ravno odgovor, da izobraževanje ne vpliva na napredovanje na delovnem mestu. Kot najpomembnejši motivacijski dejavnik za izobraževanje in usposabljanje so anketiranci navedli osebnostni razvoj. S tem se je popolnoma strinjalo 73,3% anketiranih. Sledi vsebina izobraževanja, zadovoljstvo na delovnem mestu in možnost napredovanja. Najslabše je ocenjena večja varnost zaposlitve. 8) Vprašanje

Ali bi zaposleni želeli svoje znanje dodatno izpopolniti in na katerem področju?



Kljub visoki povprečni starost so na vprašanje, na katerih področjih bi želeli izpopolniti svoje znanje navedli več predlogov. Največ predlogov je namenjenih nadgradnji znanja na področju računalništva. Ta odgovor je pričakovan, saj je 80,01% anketirancev starejših od 40 let in znanja na področju računalništva v času njihovega poklicnega formalnega izobraževanja še ni bilo moč pridobiti. Navedli so uporabo programov elektronske pošte, Excel in Word. Prav tako so zainteresirani izpopolnjevati znanje tujih jezikov. Zaznana je tudi želja poznavanje organizacije dela. 6.1 KRITIČNA ANALIZA Anketiranje je potekalo brez težav, saj smo izpolnjene ankete prejeli v desetih dneh z 90% odzivom. Na zastavljena vprašanja so se odzivali različno, v glavnem pa so odgovori vzpodbudni in pričakovani. Anketa je narejena le na enem od MO v Mercatoru in zato podatkov ne moremo preprosto posploševati za celotno družbo. V raziskavi smo se opredelili le na eno od oblik e-poslovanja v maloprodaji, na e-pošto in programe, ki omogočajo delo s priponkami. Odgovori raziskave so bili v veliki meri pričakovani. Izobraževanja so organizirana v skladu s potrebami poslovanja in so dosegljiva zaposlenim. Znanje, ki ga pridobijo na izobraževanju prenašajo na sodelavce. Razpolagajo s strokovno literaturo, ki je dosegljiva na Mercatorjevem portalu. Zaposleni se zavedajo, da je e-poslovanje dejstvo od katerega je danes in bo jutri v skoraj v celoti odvisen nadaljnji razvoj podjetij in njihova učinkovitost. Razvoj tehnologije še vedno narašča in omogoča enostavnejšo in učinkovito uporabo. Anketirani so izrazili željo, da bi svoja znanja želeli izpopolniti ravno na področju, ki smo ga obravnavali v naši raziskavi. Predlogi so nas razveselili, saj se zavedamo, da je pri vsaki spremembi poslovanja največ napora vloženega ravno v sprejem sprememb. Rek: »navada je železna srajca« še kako drži, saj človek najlažje in z najmanj truda želi delati to, kar že zna. Za vsako spremembo stoji novo znanje in novi napori. Veseli smo, da je bila uvedba e-pošte sprejeta zelo pozitivno kljub veliki spremembi pri poslovanju. 6.2 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE Iz analize je razvidno, da smo pri uvedbi e-pošte prišli do točke, kjer so osnovna znanja osvojena. Uporaba e-pošte je postala sestavni del poslovanja tudi v naših poslovalnicah. Zelo preprosto je napisati nujno e-sporočilo in z vsebino obvestiti vse poslovalnice hkrati. Pridobitve se pred uvedbo morda niti nismo zavedali v celoti. Za pošiljanje enakega sporočila po navadni pošti potrebujemo najmanj en dan in v času hitrih sprememb je ta čas nesprejemljiv. Uporabniki pri uporabi programov Calc in Writer naletijo še na zahtevnejša področja, kjer bodo morali manjkajoče znanje še nadgraditi s pomočjo strokovne literature, katero so prejeli na usposabljanju ali na nadaljevalnih tečajih.



Iz raziskave je razvidno, da je področje portala še premalo izkoriščeno. Predlagamo, da urednik ponovno pripravi okrožnico s kratko vsebino, in priporočili za uporabo z nekaj pogostejšimi konkretnimi primeri. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na usposabljanja, ki jih organiziramo tudi v Mercatorju z lastnimi predavatelji. To so interni predavatelji, ki so ustrezno usposobljeni za usposabljanja specifičnih znanj v organizaciji. Pokrivajo tudi e-poslovanje in bi lahko pripravili usposabljanje za področje portala. V diplomski nalogi sem pripravila primer organizacije izobraževanja po vsebinah kurikuluma. Predlagam, da ga uporabijo interni predavatelji pri usposabljanu za nadgranjo znanja na področju e-poslovanja. Raziskavo smo izvedli na nivoju poslovodij, ki pa so večkrat službeno odsotni in v tem primeru prevzamejo njihova dela namestniki. Raziskava nam ni dala odgovora o znanju in usposobljenosti le teh. Lahko le predvidevamo, ali so, ali niso dovolj usposobljeni za delo na področjih e-poslovanja. Predlagamo, da poslovodji sami preverijo njihovo usposobljenost in v primeru, da ugotovijo potrebo po usposabljanju, to sporočijo službi za izobraževanje, ki bo organizirala usposabljanje še za namestnike poslovodij. Vsekakor se pri zaključku ne moremo izogniti podatku ankete o zmanjšani motivaciji za izobraževanje. Podatek, da je 36 od 45- tih anketiranih starejših od 40 let, od tega pa 16 starejših od 50 let vsekakor vpliva na odgovore. Službi za izobraževanje naj bo sporočilo, da uvede še dodatne, morda nematerialne oblike motivacije za poslovodje. Zavedati se moramo, da mora učenje in usposabljanje ostati sestavni del življenja in ne sme biti omejeno le na eno ali več življenjskih obdobij. Ker je le ustrezno usposobljen človek uspešen in zadovoljen na svojem delovnem mestu, je vseživljensko usposabljanje in izobraževanje ključnega pomena za dosego uspehov. Število udeležencev izobraževanja iz leto v leto narašča. V družbi Mercator d.d. se zavedamo, da je v znanju moč, izobraževanje pa je prihodnost. V prilogi št.2 smo navedli 98 izobraževalnih vsebin, ki jih organiziramo v Mercatorju v letu 2009, kar potrjuje zgornje navedbe o poznavanju pomena izobraževanja.

Zavedamo se, da znanje zastara in le z novim znanjem se odpirajo nove možnosti. Kljub vsej tehnologiji in razvoju še naprej ostaja človek, sodelavec, delodajalec, vodja, direktor največji kapital prihodnosti s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi. Informacijska tehnologija ne predstavlja dolgoročne konkurenčne prednosti, saj jo je mogoče kopirati, razvijati in poenostavljati. S ponosom pišem zadnje stavke svoje diplomske naloge. Priznam, da sem se kar nekajkrat vprašala, ali se splača, ali bom zmogla. Zmogla sem, kljub svojim zrelim letom, družini in službi. Ni mi žal, veliko, res veliko novega zanimivega in uporabnega znanja sem pridobila, ki ga z veseljem prenašam na sodelavce in prijatelje.



VIRI: Brekić J. (1990): Razvoj i promocija kadrova, Globus, Zagreb. Daft, R.L., Raymond N. A., (2001): Organizational Behavior, Fort Worth, Harcourt College. Ferjan, M. (2005): Management izobraževalnih procesov, Moderna organizacija Kranj. Ferjan, M. (1998): Organizacija izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj. Florjančič, J. (1999): Kadrovska funkcija management, Moderna organizacija Kranj. Gradišar, M. - Resinovič, G. (1994): Informatika, Moderna organizacija Kranj. Jarvis, P. (2004): Adult Education and Lifelong Learning, Routledge, London and New York. Jereb, J. (1998): Teoretične osnove izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj Jelenc – Krašovec, S. (1996): ABC izobraževanja odraslih, Andragoški center Republike Slovenije, Ljubljana. Lawton, D. (1973): Sprache und Erzeichung, Pedagogischer Verlag, Dusseldorf. Lewy A. (1991): National and School – based curriculum development UNESCO, Pariz. Maslow, A. H. (1982): Motivacija i ličnost, Nolit, Beograd. Miglič G. (2002): Analiza potreb po usposabljanju, Ministrstvo za notranje zadeve RS Ljubljana Možina, S. (2002): Management kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Housing Co. d.o.o.. Informativna ponudba za izvedbo računalniškega izobraževanja za Open Office, Ljubljana, Marec 2008 Poslovni Sistem Mercator d.d.: Delovno navodilo o usposabljanju in izobraževanju DN-18-0003 vir 2004. Poslovni Sistem Mercator d.d.: Interni katalog izobraževalnih vsebin za leto 2008, Mercator d.d. Poslovni Sistem Mercator d.d., Časomer - interni časopis 2007. Poslovni Sistem Mercator d.d.: delavnica Nematerialne oblike motivacije.



Spletne strani: http://www.mercator.si/o mercatorju/mejniki v razvoju obiskala 20.10.2008 http://www.mercator.si/_files/32471/letno_porocilo_2007 obiskala 29.12.2008

http: www.fov.uni-mb.si/ferjan/

http: www.portalznanja.com

http://www.mercator.si/o%20mercatorju/mejniki%20v%20razvoju%20%20%20%20%20%20%20%20stran-ta-in-ta.com�



http://www.mercator.si/_files/32471/letno_porocilo_2007�

http://www.fov.uni-mb.si/ferjan/�

http://www.portalznanja.com/�



PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Spoštovane sodelavke in sodelavci! Sem Helena Krivec in v okviru diplomske naloge raziskujem področje usposabljanja za elektronsko poslovanje v maloprodaji Mercator d.d. Pred vami je vprašalnik s katerim bi želela ugotoviti vaše zaznavanje v zvezi z izvedenim usposabljanjem, možnosti dodatnih usposabljanj in izobraževanj, ter uporabo že pridobljenih znanj v praksi. Podatki pridobljeni s to anketo so anonimni in mi bodo služili za preverjanje ocen na tem področju. Vljudno vas prosim za sodelovanje in se vam za vaše sodelovanje že v naprej zahvaljujem!

V P R A Š A L N I K Obkroži ustrezen odgovor: 1. Spol: a) ženski b) moški 2. Starost : a) Do 30 let b) Od 31 do 40 let c) Od 41 do 50 let d) Nad 50 let 3. Stopnja izobrazbe: a) I., II., III. stopnja - NKV., PKV., IKV. b) IV. stopnja - KV c) V. stopnja - srednja šola d) VI. stopnja - višja šola e) VII. stopnja - visokošolski strokovni in univerzitetni program f) VIII. stopnja - magisterij, doktorat 4. Trenutno izobrazbo ste pridobili:

a) pred zaposlitvijo b) v času zaposlitve - ob delu

5. Se trenutno dodatno izobražujete ob delu:

a) da b) ne

6. Kako bi ocenili svojo motivacijo za izobraževanje:

a) motivacije mi primanjkuje b) včasih mi motivacije primanjkuje



c) sem vedno motiviran/a 7. V preteklem obdobju sem se dodatno usposabljal/a na področju:

a) računalniški programi b) zakonsko usposabljanje c) strokovno usposabljanje d) tuji jeziki

c) drugo 8. Ocenite svojo stopnjo strinjanja za vsako izmed trditev v tem vprašanju. V vsaki vrstici označite oceno, ki najbolj ustreza vašemu strinjanju.

1 2 3 4 5 sploh se ne

strinjam se ne strinjam Se strinjam zelo se strinjam popolnoma se strinjam

Udeležba na usposabljanju za e-poslovanje mi je pripomogla k izboljšanju dela.

1 2 3 4 5

Znanje, ki sem ga pridobil/a na usposabljanju prenašam tudi na sodelavce.

1 2 3 4 5

Izobraževanja sem se udeležil/a na pobudo nadrejenega. 1 2 3 4 5 Izobraževanja se lahko udeležim tudi na svojo pobudo. 1 2 3 4 5 Udeležba na izobraževanju vpliva na napredovanje. 1 2 3 4 5 Vsako dodatno usposabljanje in izobraževanje prispeva tudi k razvoju družbe.

1 2 3 4 5

Podjetje zaposlene vzpodbuja k izobraževanju in usposabljanju. 1 2 3 4 5 Po uvedbi novosti imam na razpolago ustrezno dodatno pomoč strokovno usposobljene osebe.

1 2 3 4 5

Strokovno literaturo najdem na spletu: portal mercator.si. 1 2 3 4 5 Pri delu imam na razpolago potrebno strokovno literaturo. 1 2 3 4 5 9. Kaj me motivira k udeležbi usposabljanja/izobraževanja? V vsaki vrstici označite oceno, ki najbolj ustreza vašemu strinjanju.

1 2 3 4 5 sploh se ne

strinjam se ne strinjam Se strinjam zelo se strinjam popolnoma se strinjam

Možnost napredovanja 1 2 3 4 5 Plača 1 2 3 4 5 Vsebina izobraževanj 1 2 3 4 5 Zadovoljstvo na delovnem mestu 1 2 3 4 5 Osebnostni razvoj 1 2 3 4 5 Boljši delovni pogoji 1 2 3 4 5 Varnost zaposlitve 1 2 3 4 5 10. Svoje znanje bi želel/a izpopolniti na naslednjih področjih: (navedite katera področja izobraževanja bi želeli, da se organizirajo): ________________________________________



Priloga 2: Seznam izobraževalnih vsebin za leto 2009 – interni katalog

Mercator d.d. I. IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ZA LETO 2009 RAZPISNO FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ZAKONSKO USPOSABLJANJE 1. 01.01.01. VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM - REŽIJA 2. 1.01.02. VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM - OPERATIVA 3. 01.01.03. TEČAJ ZA VOZNIKA VILIČARJA 4. 01.01.04. TEČAJ ZA ROČNI ELEKTRO PALETNI VILIČAR 5. 01.01.05. OBNOVITVENI TEČAJ ZA VILIČARISTE 6. 01.01.06. OBNOVITVENI TEČAJ ZA VILIČARISTE 7. 01.01.07. IZOBRAŽEVANJE VOZNIKOV 8. 01.01.08. TEČAJ PRVE POMOČI 9. 01.01.09. VARNO DELO ZA PRODAJO PLINA 10. 01.01.10. TEČAJ ZA PRODAJALCE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV 11. 01.01.11. DHP NA NAČELIH HACCP SISTEMA - MALOPRODAJA 12. 01.01.12. DHP NA NAČELIH HACCP SISTEMA - LOGISTIKA 13. 01.01.13. DHP NA NAČELIH HACCP SISTEMA - PROIZVODNJA 14. 01.01.14. DHP NA NAČELIH HACCAP SISTEMA - MESNICE 01. 02. STROKOVNO USPOSABLJANJE 15. 01.02.01.01. RAZVRŠ..ANJE IN OZNA..EVANJE IZDELKOV 16. 01.02.01.15. G.O.L.D. ZA KONČNE UPORABNIKE 17. 01.02.01.16. KARTICA M PIKA - OSNOVNI 18. 01.02.01.17. KARTICA M PIKA - OBNOVITVENI 19. 01.02.01.18. PROMOCIJA KARTICE MERCATOR PIKA 20. 01.02.01.19. KLUBI ZVESTOBE V MERCATORJU 21. 01.02.01.20. POSLOVNA KARTICA MERCATOR PIKA - OSNOVNI 22. 01.02.01.21. POSLOVNA KARTICA MERCATOR PIKA - OBNOVITVENI 23. 01.02.01.40. INVALIDOM PRIJAZNO PODJETJE 24. 01.02.02.01. IZVAJANJE ZAKONODAJE V PROCESU PRETOKA BLAGA IN STORITEV - MARKET 25. 01.02.02.10. DELIKATESA 26. 01.02.02.11. SIRI 27. 01.02.02.12. ODNOS DO KUPCEV - DELIKATESA 28. 01.02.02.20. SADJE IN ZELENJAVA 29. 01.02.02.21. ODNOS DO KUPCEV - SADJE IN ZELENJAVA 30. 01.02.02.30. KRUH IN PEKOVSKI IZDELKI 31. 01.02.02.31. SLAŠ..ICE 32. 01.02.02.32. ODNOS DO KUPCEV - KRUH IN PEKOVSKO PECIV 33. 01.02.02.40. MESO 34. 01.02.02.41. ODNOS DO KUPCEV - MESO 35. 01.02.02.60. POZNAVANJE IN PRODAJA VINA 36. 01.02.02.61. POZNAVANJE IN PRODAJA ŽGANIH PIJAČ



37. 01.02.03.01. IZVAJANJE ZAKONODAJE V PROCESU PRETOKA BLAGA IN STORITEV - MARKET 38. 01.02.03.02. ODNOS DO KUPCEV - TEHNIKA 39. 01.02.03.40. IZVAJANJE ZAKONODAJE V PROCESU PRETOKA BLAGA IN STORITEV - MARKET 40. 01.02.03.42. PONUDITE VEČ KOT OBLAČILO - MODUL (I IN II) 41. 01.02.03.43. NAJ BO KUPOVANJE OBLAČIL UŽITEK 42. 01.02.03.44. PROFIL STILISTA 43. 02.03.45. USPOSABLJANJE ZA DELO V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH S TEKSTILOM 44. 01.02.03.50. ODNOS DO KUPCEV - BEAUTIQUE 45. 01.02.03.51. OSNOVE LIČENJA 46. 01.02.03.70. IZVAJANJE ZAKONODAJE V PROCESU PRETOKA BLAGA IN STORITEV - MARKET 47. 01.02.03.71. ODNOS DO KUPCEV - INTERSPORT 48. 01.02.04.03. TEMELJNI SEMINAR O VINU ZA GOSTINCE 49. 01.02.04.04. NADALJEVALNI TRENING POZNAVANJA VINA 50. 01.02.05.01. VODENJE V LOGISTIKI 51. 01.02.05.02. PREVZEM IN SKLADIŠČENJE 52. 01.02.05.03. PRIPRAVA IN ODPREMA BLAGA 53. 01.02.05.04. OPERATIVNA ADMINISTRACIJA V LOGISTIKI 01. RAZPISNO IZOBRAŽEVANJE ZA VODENJE 54. 02.03. TELEFONSKO KOMUNICIRANJE 55. 02.04. U..INKOVITO PISNO KOMUNICIRANJE 56. 02.05. POSLOVNA POGAJANJA 57. 02.06. POSLOVNI PROTOKOL IN POSLOVNI BONTON 58. 02.07. VIDEZ POSLOVNE ŽENSKE 59. 02.08. VIDEZ POSLOVNE ŽENSKE 02.01. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE 60. 02.01.19. TUJI JEZIKI 61. 02.01.20. INDIVIDUALNI JEZIKOVNI TEČAJI ZA DIREKTORJE 62. 02.01.21. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA PRODAJALCE IN BLAGAJNIKE 02.02. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE 63. 02.02.01. WORD - ZAČETNI TEČAJ 64. 02.02.02. WORD - NADALJEVALNI TEČAJ 65. 02.02.03. OPEN OFFICE - ZAČETNI TEČAJ 66. 02.02.04. OPEN OFFICE - NADALJEVALNI TEČAJ 67. 02.02.05. EXCEL - ZAČETNI TEČAJ 68. 02.02.06. EXCEL - NADALJEVALNI TEČAJ 69. 02.02.07. EXCEL - ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE 70. 02.02.08. POWER POINT 71. 02.02.09. ACCESS - ZAČETNI TEČAJ 72. 02.02.10. ACCESS - NADALJEVALNI TEČAJ 73. 02.02.11. INTERNET - SPLOŠNO



74. 02.02.12. OUTLOOK EXPRESS 02.09. MENTORJI 75. 02.09.01. PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE MENTORJEV PRAKTIKANTOV 76. 02.09.02. PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE MENTORJEV

PRIPRAVNIKOV 02. IZOBRAŽEVANJE ZA KLJUČNE IN OBETAVNE 77. 03.01. INDIVIDUALNI COACHING 78. 03.02. VODENJE 79. 03.03. KOMUNIKACIJA V PODJETJU 80. 03.04. JAVNO NASTOPANJE 81. 03.05. MEDKULTURNA OBČUTLJIVOST 82. 03.06. MEDNARODNA POSLOVNA AKADEMIJA MERCATOR 83. 03.07. KOLEGIJ KLJUČNIH KADROV - OPERATIVA 84. 03.08. KOLEGIJ KLJUČNIH KADROV - REŽIJA 85. 03.09. MERCATORJEVA ŠOLA ZA POSLOVODJE 86. 03.10. MERCATORJEVA ŠOLA ZA NAMESTNIKE POSLOVODIJ 87. 03.11. MOTIVACIJSKI TRENING NA VOGLU 88. 03.12. KADROVSKA AKADEMIJA 03. IZOBRAŽEVANJE ZA NOVOZAPOSLENE 89. 04.01. UVAJALNI SEMNIAR ZA NOVOZAPOSLENE S VI. IN VII. STOPNJO IZOBRAZBE 93 90. 04.02. UVAJALNI SEMINAR ZA NOVOZAPOSLENE V MALOPRODAJI 91. 04.03. UVAJALNI SEMINAR ZA NOVOZAPOSLENE V LOGISTIKI 92. 04.04. UVAJALNI SEMINAR ZA NOVOZAPOSLENE V LOGISTIKI 04. TRENERSKA MREŽA 97 93. 05.01. IZOBRAŽEVANJE TRENERJEV 05. ZUNANJE IZOBRAŽEVANJE 94. 06.03. ZUNANJE IZOBRAŽEVANJE DOMA IN V TUJINI 06. ŠOLANJE OB DELU 95. 07.01. ŠOLANJE OB DELU PO POGODBI 95. 07.02. POVRAČILA ŠOLNIN 07. PRIPRAVNIŠTVO 97. 08.01. PRIPRAVNIŠTVO 09. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE



KAZALO SLIK Slika 1: Maslowa hierarhija potreb, vir Daft and Raymond (2001,165)………….….9 Slika 2: Okno Open Office CALC……………………………………………………...12 Slika 3: Okno Open Office WRITER……………………………………………….….13 Slika 4: Okno e-pošta THUNDERBIRT……………………………………………….14 Slika 5: Okno Mercatorjev spletni portal………………………………………………15 Slika 6: Tyler-jev model kurikuluma (povzeto po Jarvis, 2004, 247)………………25 Slika 7: skupine dejavnosti v kurikulumu (povzeto po Ferjan, 2005,200)…………26 KAZALO TABEL Tabela 1: Organizacijska struktura.........................................................................19 Tabela 2: Klasični in romantični kurikulum (Lawton, 1973, 22-23).........................25 Tabela 3: Struktura anketiranih po spolu................................................................33 Tabela 4: Struktura anketiranih po starosti.............................................................34 Tabela 5: Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe………………………………..35 Tabela 6: Številčni in strukturni prikaz…………………………………………………36 Tabela 7: Številčni in strukturni prikaz………………………………………………...36 Tabela 8: Številčni in strukturni prikaz……………………………………………..….37 Tabela 9: Številčni in strukturni prikaz………………………………………...………38 Tabela 10: Številčni in strukturni prikaz………………………………………………...40 Tabela 11: Številčni in strukturni prikaz……………………………………………..….41 Tabela 12: Številčni in strukturni prikaz……………………………………………..….42 Tabela 13: Številčni in strukturni prikaz…………………………………………….…..44 Tabela 14: Številčni in strukturni prikaz………………………………………….……..45 KAZALO GRAFOV Graf 1: Lastniška struktura na dan 30.9.2008………………………………………..20 Graf 2 : Struktura zaposlenih na dan 31.12.2008…………………………………….21 Graf 3: Struktura anketiranih po spolu………………………………………………...33 Graf 4: Struktura anketiranih po starosti………………………………………………34 Graf 5: Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe…………………………………..35 Graf 6: Struktura anketiranih glede na čas pridobitve trenutne izobrazbe………. 36 Graf 7: Struktura anketiranih glede na trenutno izobraževanje..............................37 Graf 8: Motivacija za izobraževanje........................................................................38 Graf 9: Struktura udeležbe na usposabljanjih v preteklem letu.............................39 Graf 10: Povezava znanja z delom……………………………………………………..40 Graf 11: Pobuda za udeležbo na izobraževanju......................................................41 Graf 12: Dosegljivost strokovne literature in strokovna pomoč………………………43 Graf 13: Motivacija k udeležbi usposabljanja…………………………………………..45 Graf 14: Želena področja izpopolnjevanja znanja.....................................................46 KRATICE IN AKRONIMI e-poslovanje: elektronsko poslovanje e-pošta: elektronska pošta



MO: maloprodajno območje OE: organizacijska enota ISO 9001: management standard mednarodne organizacije za standarde, ki podaja zahteve za obvladovanje sistemov kakovosti (ISO - international Organization for standarts) RIP: računalniška izmenjava podatkov

usposabljanje za delo s programi za elektronsko … · računalniško trgovinsko poslovanje in...

Documents